Naročnina listu : = Celo leto . . K12'— •Pol leta . . „ 6’— Četrt leta . . ,, 3'— Mesečno . „ 1*— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17'— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža" izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi 6e ne vračilo« UradnlStvo in upravništvo: Maribor l»roška ulica 5, = Telefon Sl. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govortti vsak dan od 11.—12. ure dopoML Orožje naj počiva. Maribor, 7. okt. Če bi ne bilo deplacirano, bi rekli: še se gode čudeži! Včeraj pogajanja za* delazmožnost deželnega zbora — razbita, deželni zbor pokopan, danes deželni zbor delazmožen, v petek, dne 10. t. m. se vrši že prva seja. Ko je prišel včeraj dr.. Korošec na zopetno povabilo grofa Claryja v Gradec, so se pričela pogajanja z nova. Slovenski klub seveda ni mogel popustiti od svojih že itak skromnih zahtev in konečno se je vendar dosegel sporazum. Večina je sprejela delovni, v pondeljek modificirani program- Slov. kluba, in dala z vlado vred garancije, da se ga izvede. S tem so odpadle zadnje ovire in deželni zbor bo imel kratko, 8—lOdnevno zasedanje. Delovni program za to zasedanje je seveda skrajno omejen in ga objatv-Ija nemško-naeionalila večina v daljšem komunikeju. Iz tega komunikeja posnemamo: 1. Ustanovi se ena slovenska, meščanska šola, ki sp na vsak način otvori s šolskim letcin 1914—15. To je vlada garantirala. Če ne bo pravočasno nakazil iz finančnega načrta, bo vlada poskrbela tozadevni predujem. V nemškem komunikeju je to izraženo s stajvkom: „oder einer anderweitigen, nach dem 1. Jänner 1914 erfolgenden Erhöhung'' deh, Landeseinnahmen.“ Zahteva po melšč. šolah je staraj slovenska zahteva. Če listamo dvajset in več let nazaj, jo najdemo. Toda do sedaj so bili vsi naši klici, naše prošnje in naše zahteve zaman. Nemci so bili gluhi in so odklanjali naše opravičene želje s prezirljivo mogočnostjo onega, ki ima oblast. Se le po dolgih bojih smo si priborili sedaj košček pravice na tem polju. Treba je bilo jeklene vstrajnosti in brezpogojne neodjenljiivosti, da smo izbojevali ta vspeh. Prva slovenska ‘meščanska deželna Šola se bo tedaj ustanovila in naši poslanci so bili, ki so jo dosegli. To dejstvo moramo podčrtati. Naši nasprotniki, posebno slovenski, nam radi očitajo, da sovražimo šolstvo, da smo prijatelji neizobrazbe, da ljubimo temo. Naši poslanci se pa iz dolgih in težkih bojev vračajo z novimi šolami, s prvo slovensko meščansko šolo. Vsa neistinitost in nepoštenost nasprotniških napadoiy sa zrcali iz tega. 2. Ustanovi se slovenska gospodinjska šola v St. Juriju ob južni železnici. Sredstva da država, o-skrbovala jo bo dežela. Gospodinjska šola je bila za slovenski Stajer zelo potrebna, V boju, za naš narodni obstanek so nam dobre slovenske gospodinje, ne-obhodno in nujno potrebne. Žena drži tri vogale pri hiši. Tako drže tudi slovenske žene, slovenska dekleta tri vogale naše skupne slovenske domačije. In zato moramo skrbeti, da je našie ženstvo močno in izobraženo, ker potem bo močna in srečna tudi domačija, Sola bo urejena po najmodernejših principih in bo gotovo vsestransko zadoščala. Naši poslanci so tudi s tem ukrepom pokazali, kako umevajo 1 težnje ljudstva in kako je njihov boj namenjen samo ljudskemu blagru in dobrobiti. 3. Zviša se davek na pivo od 2 K na 4 K. Dar vek na pivo je bil na dnevnem redu že pred skoro 4 leti, takrat ko se je potem pričela obstrukcija. Davek je vpeljan že v vseh deželah. Toda Slov. klub je sklenil, da bo govoril in glasoval kontra. 4. Iz dohodkov, katere bo prineslo zvišanje davka na. pivo, se bo dala učiteljstvu draginjska doklada v skupnem znesku 1,200.000 K in sicer najprvo za leto 1914. Toliko zahtevana regulacija učiteljskih plač se bo na ta, način, če (ne legislatorično, pa vsaj dejanski vdejstvila,. Naši nasprotniki nas slikajo vedno kot največje zatiralce učiteljstva, kot njegove smrtne sovražnike. Golide smradu in blata so bile radi tega vmišljenega neprijateljstva že izlite na našo stranko in naše poslance. In dejstva? Naši poslanci so tisti, ki omogočijo uresničenje učitdljske'za-hteve s tem, da pustijo bojno orožje nekaj časa mirovati. Kot neodvisno glasilo, ki neprestano pazno zasledujemo vse naše politične odnošaje, bi morali skoro reči, da so naši poslanci preveč lojalni in ku-lantni. Nebrzdani napadi liberalnega učiteljstva. na nje in njegovo „delo“ med ljudstvom niso nič priporočljivi za naklonienost. Ziato kaže ,ta slučaj neopo-rekljivo, kako vodi naše poslance povsod pravična stvarnost, kako so velikodušni tudi napram političnim nasprotnikom. Cast takim možem! 5. Plače deželnih uradnikov in uslužbencev se regulirajo po določilih službene pragmatike za 'državno uradništvo. 6. Uvede se davek na vrednostni prirastek nepremičnin. Nesel bo od 50.000—80.000 K na leto. V poštev pride zgolj v krajih, (kjer všled zgradbe kakih podjetij vrednost nepremičnin na mah poskbči. 7. Doneski za ceste se bodo redno izplačevali za dobo od 1. januarja 1914 naprej, kakor hitro 'se odkaže deželam prispevek iz državnega, finančnega načrta. O izplačanju doneskov iz prejšlnjih let se ni dosegel sporazum. 8. Kar velja o izplačilu dneskov za ceste, velja tudi o brezobrestnih posojilih vinogradnikom. Izplačalo se jih bo za dobo od dne 1. januarja 1914 naprej, če bo dežela dobila prispevek iz državnega finančnega načrta. 9. Dovoljenje za konvertiranje visečih dolgov v stalna posojila, za katera bi ne bilo treba plačevati tako visokih obresti in pristojbin. 10». Nekaj manjših, strogo nepolitičnih zadev. To je delovni program za kratko oktobrsko zasedanje — državni zbor je sklican na dne 21. t. m., — ki ima na razpolago komaj deset dni. Sporazum velja samo za te dni in samo za navedene predloge. Izvesti se mora seveda program v celoti, ali pa nič, Da naših poslancev nihče ne bo opeharil, za to je »eveda tudi preskrbljeno. Po tem zasedanju imajo stranke zopet proste roke in za obstrukcijo so seveda zopet odprta, vrata. Ker to zasedanje deželnih financ ne bo nič zboljšalo, se položaj s tem zasedanjem v bistvu ' nič ne spremeni. Ce se bodo Nemci spametovali in sklenili z nami sporazum na podlagi naših, že znanih zahtev, ki streme za popolno enakopravnostjo ter gospodarsko in kulturno osamosvojitvijo, dobro, potem bo zavlajdal mir, če ne izbruhne boj na novo. In da se nam tega boja ni treba bati, zato imamo jamstvo v naših poslancih. Sklenili so premirje, toda ne kot ponižani premaganci, temveč v polni zavesti svoje moči1 in ne s praznimi rokami. Težki so bili boji, nasprotniki divji in brezobzirni, toda- tilnika niso uklonili. Bili so ves čas možje na svojem mestu, fantje, ki jih je ljudstvo veselo. Hvala in Čast iim! Slovenski sodniki, v taki Inči ste! Ekscelenca Pitreich nam je poslal z ozirom na članek pod zgorajšhjim naslovom velezanimiv in ve-leznačilen popravek po § 19. Ob enem s popravkom priobčujemo odprto pismo poslanca dr. Verstovšeka, ki odgovarja popravljajoči ekscelenci. Popravek: Ni reS, da sem izjavil, da ne morem na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem 1 nastavljati slovenskih sodnikov; da sem označil slovenske Sodnike kot jako zajostale uradnike, katere baje nemški sodniki visoko nadkriljujejo; da sem povdarjal, da, morajo biti pripravljeni, da bom še (manj slovenskih sodnikov imenoval na boljša mesta; da je konptatiral gospod poslanec dr. Verstovšek, da je znana ta kvalifikacija personalnih senatov, iz katerih so vrgli vse slovenske sodnike. Res je, daj §e je pogovor vršil takode:- gospod poslanec dr. Vier^tovfšek pritožil se je, da se pri oddaji sodniških služb ne varuje posestnega stanu; omenil je, da se podajajo vzroki za pritožbe le pri pravosodju, ne tudi pri upravni službi. Odgovarjal sem, da se,mi zdi prizadevanje, da se vzdržuje posestno stanje, umevno, ker je vsakemu narodu pri srci, da, so njegovi rojaki zastopani pri uradih, toraj tudi pri pravosodju. Obvarovanje posestnega stanu za posamezna mesta pa v pravosodju ni možno, ker ta namen ovira okolnost, da, se sodnika ne more premeščati. Iz tega nagiba ne more biti dober prednik preskočen po nastopniku. Prizadevati si toraj le zamore, da se .posestno stanje vzdržuje za večji okoliš, n. pr. za področje sodnih dvorov v Ce-Iji in v Mariboru. Iz tega izvirajo v. posameznih krajih premikanja, ki zadenejo -zdaj ’a, zdaj oni narod. Pri tem kazal sem na Ptuj. kjer nedavno ni bilo nobenega sodnika Slovenca, dočim j*e tam slovenski narod sedaj zastopan po. dveh sodnikih. (Gospod poslanec je ugovarjal, da je za sodnji'ška mesta, dovoli izmožnih prosilcev slovenske narodnosti. Odgovarjal sem. mu ; da osebe, ki sedaj iz spodnjega ozemlja (Untertan d) k nam (t. j. k p r a -V o s o d j u) p r ji d o j o, v obče, z — kakor, sem izrecno pristavil — priznanimi izjemami, glede zmožnosti zaostajajo za onimi, ki pride-« jo iz e n o j e z i č n e jg a o z e m [I j a. G. poslane® bii je vidno iznenađen ter /je kiazalJna dejstvo, (da so se Slovenci že od nekdaj odlikovali kot izvrstni in najmarljivejši pravniki. Jaz sem izrecno priznajl, da so izhajali iz Slovencev izborni pravniki ter sem mu i-menoval .sodniškega uradnika slovenske narodnosti, ki je bil v primerju z službeno dobo izredno hitro pomaknjen na, višje mesto le vsled svoje zmožnosti. Pri. tem sem gospodu poslancu tudi po moji sodbi obstoječe vzroke navajal, iz katerih naraščaj glede Zmožnosti zaostaja. Dostavil sem: Za Slovencei morda ni prijetno, če kaj tacega slišijo. Mislim pa, da dokazujem svoje zanimanje za pripadnike enega o-zemlja narbolje s tem, da jih opozarjam na njihove napake. Zadeva je z ai Slovence resna, ker jim sicer preti nevarnost, 'd' a se jih vedno manj z am ore v ozir jemati pri predlogah. O boljših službenih mestih ni bilo govora, ravno tako ne o kvalifikaciji po personalnih senatih. « V Gradcu, dne 3. oktobra 1913. Dr. A. Pitreich, c.- kr. nadsodni preds. Odprto pismu. Uredifištvo „.Straže“ mi je dalo na razpolago popravek, katerega je vposlal ekscelenca Pitreich, da zavzamem takoj svoje stališče in podam potrebna pojasnila k članku „'Slovenski sodniki, v taki luči ste“ in k vposlanemu popravku, katerega je med vrstami že naznanil' dopisnik! ^Slovenskega Naroda“ dne 3. oktobra. Vaša eksc. g. Pitreich, c. kr. nadsodni predsednik v Gradcu! Kot poslanec varujem strogo lojalnost nasproti političnim nasprotnikom, zlasti pa merodajnim činiteljem naše uprave. ' Iz najnega pogovora bi zato ne pripustil niti trohice v javnost, če bi ne bila Vaša ekscelenca naravnost povdarjala, da je dobro zai Slovence,. če vedo, zakaj se jih zapostavlja. Sami priznate v svojem popravku indirektno % besedami : „Mislim pa, da dokazujem svoje zanimanje za pripadnike enega ozemlja najbolje s tem, da jih opozarjam na njihcke napake“,, da, ste želeli, da javnost, sodniki in učeča se mladina, izve o Vašem mnenju, katero imate o slovenskih sodnikih. Z ozirom na to Vašo izjavo sem tudi podal edino to točko najnega pogovora uredništvu, ki je objavilo v tem smislu članek, kjaterega ekscelenca zgoraj popravljate. Vsled tega popravka sem primoran, opustiti vse ozire medsebojnega občevanja in se dotakniti še drugih vprašanj, o katerih sva se razgovarjala, — razgovor je bil jako žifvahen, padli so protesti od obeh strani — da se resnici na ljubo pojasni celotno Vaše stališče slovenski javnosti in se rektificira popravek Vaše ekscelence. Popravek zanika izjavo, da. se ne morejo na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem nastavljati slovenski sodniki, da smatra ekscelenca slovenske sodnike kot zaostale uradnike, katere nemški sodniki baje visoko nadkriljujejo, da morajo biti pripravljeni, da bo še manj slovenskih sodnikov imenovanih na boljša mesta itd. Vsakdo, ki čita Vaš ponravek, ekscelenca, pajč uvidi, da to, kar zanikate v prvem delu, priznate med.vrstami v drugem. Tu so vendar ne bomo pulili za besede! Vi sami priznate v popravku: „Odgovarjal sem mu, da osebe, ki sedaj iz spodnjega ozemlja, (Unterland) k nam (t. j. k pravosodju) pridejo, v obče z — kakor sem izrecno pristavi] _ priznanimi izjemami, glede zmožnosti zaostajajo za onimi, ki pridejo iz enojezičnega ozemlja“ — da so naši sodniki tedaj zaostali. Ta beseda potrjuje le trditev članka, da nadkriljuijejo po Vašem mnenju. nemški, oziroma po Vaših besedah sodniki, ..ki pridejo iz enojezičnega ozemlja“, slovenske sodnike. Že to stališče Vaše, ekscelenca, je čisto krivo in ne odgovarja resnici. 'Opozarjam Vas še enkrat na dejstvo, da so nemški sodniki na slovenskem ozemlju nopolnoma nemogoči, ker ne razumejo slovenskega ljudstva; dokazano je, da ne morejo pravdno nrado-vati in nitj slediti izjavam slovenskih strank, ker so nezmožni jezika. Niti slovenskega zapisnika niso v stanu zapisati ti Vaši protežiranci. Vprašam Vas, ekscelenca, 'ali se v tem kaže sposobnost uradnika? Ali zamore riadkriljevati nemški, enojezični sodnik slovenskega sodnika, ki moraj delati v dveh ali celo pogosto v treh jezikih, kakor je že to v navadi na celem jugu? Dostavim še naknadno glede zmožnosti sodnikov dejstvo, da tisti slovenski sodniki, ki se v javnosti pokažejo za narodne konvertite in renegate, lepo avanzirajo na boljša mesta in se jih vpošteva v prvi vrsti v sodiščih Spodnjega Stajaria in Koroške. Ta praksa sodnijske uprave je tako oči vidna in slučaji so tako vsem znani, da se ne dajo zanikati in spraviti iz sveta. Dovoljujem si le vprašanje: So ti slovenski; sodniki kar čez noč, ko so se izneverili slovenskemu narodu, postali sposobnejši in zmožnej-ši, kakor če bi ostali še sodniki slovenskega mišljenja? Da je pri celi praksi nastavljanja merodajno le nemštvo in pa nemško mišljenje sodnika, dokazuje že Vaše stališče, katero zavzemate glede uradovanja pri raznih sodiščih. Ekscelenca se bodete še spominjali, kako ste mi razkladali za razne dele slovenskega o-zemlja raznoterosti glede jezikovnih razmer. Po Vašem mnenju tvori Kranjska najbolj slovenski okoliš graškega nadsodišča. Celjsko okrožje je za dobro stopinjo pripravnejše za nemško uradovanje, mariborsko okrožje pa je po prebivalstvu Še bolj nemškega značaja in se približuje koroškim rajzmeram, katere so take, da zahtevajo že povsod nemško uradovanje. Imenovanja slovenskih sodnikov po večini odgovarjajo docela temu Vašemu stališču. ' Kje tiči vzrok te namestitve? Saj je vendar - znano, da so slovenski sodniki popolnoma zmožni nemščine. iSlovenski sodniki dobijo v dobi Vašega uradovanja le z največjo težavo kako mesto na Štajerskem, o Koroški sploh ni govora. Po. večini morajo Štajerski rojaki službovati na Kranjskem; kakor sem že s številkami dokar zal v parlamentu, se je na .Štajerskem docela spremenil status in sodišča so izgubila po večini slovenske sodnike. Da se izgovarjate, ekscelenca, na en ali drug slučaj, kakor na Ptuj, to nikakor ne ovrže dejanjskega stanja, ker ; skupnost podaje preveč kri-čeče razmerje v številkah, To Vaše stališče glede u-radovanja v teh navedenih delih slovenskega ozemlja pa tudi jasno spričuje, da ni vsposobljenje merodajno za nastavljanje sodnikov, temveč oziri na nemštvo. Po pravici sem Vam zato rekel v obraz, da je justična uprava šla v tem oziru že daleko čez zahteve vsenemških zastopnikov, katere so stavili v „,Lin-zer-programu.“ V popravku sami priznate, da ste nagajali vzroke, iz katerih zaostaja' naraš Č a j glede zmožnosti. Tudi vzroke je treba povedati javnosti. Kolikor se še spominjam, ste navedli le en pojav, katerega baje opazujete: ( da slovenski sodniki čitajo k večjemu kak slovenski dnevnik, ali tednik, ki ni na višku za inteli|gentnega moža. To ste Vi trdili. Prepričan sem, da slovenski sodnik čita mnogo več Časopisov, kafkor nemški. (Sicer pa prepuščam pravnikom-strokovnjakom sodbo, če zares mislijo, da se zamore sodnik-akademik izobraževati, likati in pridobivati večjih zmožnosti s čitanjem „!Ta-gesposte“ ali „Tagblatta.“ Kam meri to za slivensko sodnijsko osobje usodepolno stališče predsednika nadsodišča, naj spričuje Še ta-le značilni prizor, ki se je pripetil med pogovorom. Ekscelenca ste me s poprafvkom prisilili, da tudi tega ne zamolčim. Kot zastopnik slovenskega ljudstva sem dolžan, nastopati z vso energijo 1 proti takemu dokazovanju od Vaše strani. Izrecno sem povdarjal, da je meni oseba nemškega sodnika deseta briga, da Često niti ne poznam PODLISTEK. Iz ljubezni do brata. (Spisal Januš Goleč.) Poštni urajdnik 'Miloš Brezniki je sedel mirno, brezposelno na stolu v uradu. Nestrpno je vlačil uro iz žepa 1 in pogledoval, kedaj da se bode že večji kazalec pomaknil na VI. Manjkalo je še vedno pol ur.e, potem še le bode lahko odložil uradno suknjo, krenil k materi in posetil na večer še svojo Milko. Dolgčas mu je postalo, stranki ni bilo, zasukal si je cigareto in puhal dim. Dim se je kolobaril proti, sltropu, Miloš je gledal za njim, zazdehalo se mu je, pobrundal je s prsti po pisalni mizi in menil sam pri sebi: Kaj miipa manjka? Dosegal sem težko zaželjeni) cilj samostojnosti, če ravno ne čisto po svoji volji, pan kruh je le kruh! Zaril je desnico v kodraste lase,, si podprl še glavo in prijetno, samozavestno mu je bilo v duši pri spominu na preteklost. Res je bila mučna, trnjeva, sama trda borba za kruh, ’ pa ravno v žuljava leta poplava pozneje človeški duh z nekakim tajno osrečujočim čustvom. Rodil se je v podstrešni, po zimi ledeni, po letu pa žgoči sobici. Komaj je oblekel prve hlače, moral je že materi pomagati pri raznašanjg časnikov in perila po mestu. Ob štirih popoldne pa, in pri temi spominu se mu je storilo vsikdar tako prijetno, potegnil je za zvonec pri samostanskih vratih in s pritajenim strahom poslušal Votlo odmevajoče j stopinje brata Konrada. Vrata so zaškripala, Mihec je snel klobuk, pa sklenil ročice in proseč pogledali1 v| strogi ' in Črno-bradaji obraz kapucina. Kolikokrat je prišel, prosjačit, vprašal ga je brat: „Kaj bi rad mali, si priden?“ osebno uradnika, o katerem sem moral doprinesti v parlamentu pritožbe. Osebo kot tako nikdar ne pobijam; pač pa postopanje in celi sistem. S povdarkom sem Vas opozarjal, da ljudstvo slovensko čuti krivice, ki se mu godijo po nerdških sodnikih, kaicrim so razmere deloma tuje in deloma ne razumejo strank. Zato je izgubilo slovensko prebivalstvo vse zaupanje v sodišča. Vse pritožbe, katere smo navajali v parlamentu, ne prihajajo od odvetnikov, kakor se |o zdi, temveč od ljudstva samega, katero po pravici večkrat dvomi o nepristranosti nemških sodnikov. Na te moje trditve, katere mi lahko podpiše ves slovenski narod, ste Vi energično protestirali in branili nemške sodnike. Dostavili ste pa značilno sodbo. Pač pa la h k nasprotno trdim, da so se pripetili slučaji, v» katerih so slovenski sodniki, zapeljani vsied strankarske strasti, pokazali kot uradne ois e b e pristranost,1 zlasti na Kranjskem. Ekscelenca, preveč sem politik, da bi ne razumel tega Vašega migljaja. Toda značilno je za Vas kot predsednika nadsodišča, da branite neznosne razmere, ki so nastale vsied nemških sodnikov na Spodnjem Štajerskem in Koroškem — ne pride mi na misel, da bi dolžil vse n e miške sodnike, ker jih gotovo v veliki večini visoko čislam — in zavračate očitanje pristranskega postopanja, zajedno pa sami dolžite slovenske sodnike najhujših slabosti, katere sploh onemogočijo vsakega sodnika. V popravku pravite, da naraščaj zaostaja. Zapomnite si, ekscelenca, naraščaj se, mora spopolnje-vati in vsposobljevati. To je jalsno za slovenske in nemške sodnike, ki vstopijo. Slovenskim kandidatom pa niti Cesto ne date prilike, da bi jih sprejeli v službo. Znano je, da morajo slovenski pravniki, ki v-stopijo v sodnijsko prakso, delati za dva, nemški se pa še le učijo po kurzih „lomiti“ slovenskega jezika. V kakem oziru pa zaostaja naraščaj? To mi naj odgovori ekscelenca,! Dolžnost sodne uprave je, skrbeti za to, da se v praksi (udi slovenski pravnik dobro vsposobi. Kot izkušeni in spretni hoirati pa tudi nemški pravniki ne osrečujejo sodnijske službe. Ce torej, samo naraščaj zaostaja glede zmožnosti, zakaj pa ne pokličet,e starejših štajerskih rojakov iz Kranjske na Spodnje-Stajersko, kamor vsi radi rodbinskih razmer hrepenijo, kakjor v oblljubljeno deže-c lo? Saj trdite, da zaostaja samo naraščaj; ta trditev torej ne velja za starejše sodnike. 1 Kaj ne, to je pa zopet drugo vprašanje., katero je v nasprotju z Vašo razdelitvijo slovenskega ozemlja glede uradovanja pri sodiščih. ; S tem ste sami priznali ekstremno nemško stališče, da ne sme priti da kruha slovenski sodnik ali uradnik na svoji lastpn rodni zemlji na Spodnještajerskem, kjer se vrši germanizacija s pomočjo u-radov. Na kako slabih nogah sloni Vaš popravek, „da morajo biti sodniki pripravljeni, da bom še manj slovenskih sodnikov imenoval na boljšal mesta“, pač najbolj pojasni zadnji stavek Vašega vposlanega, ki se glasi: „Zadeva je za Slovence resna, ker jim sicer preti nevarnost, dasejih vedno manj zamore v ozir jemati.'' piri predlogih!“ Kaj nam poveste s to grožnjo? Nič manj, kakor to, kar že izvršujete, da namreč ne nastavljate slovenskih sodnikov na boljša mesta na Spodnjem Štajerskem. Slovenska javnost bo sama sodila, kaka Pokimal je sramežljivo in v nastavljeni' klobuk mu je zdrknil kos kruha iz dobrotljive roke. Zahvaliti se je moral še lepo, to je zahteval in na to tudi počakal vsikdar brat. Vrata so se zaprla, Mihec se je vsedel na kamenito klop pred samostanom, potegnil s kazalcem po kosu kruha, da bi zadel natančno sredino, in pojedel svoj del. Polovico pa je shranil v žep in jo nesel domov bratu, ki še sicer ni nosil hlač, a je dobro poznal — kruh. K Ko je pa že nekoliko dorasel in 1 raztrgal par hlač na šolskih klopeh, povišali so ga v samostanu za, ministranta. ’ Kot plačilo zato je dobival zajutrek in kosilo. Bil je preskrbljen v teh letih, Še za obleko so mu skrbeli v samostanu; mati mu je kupila le tu in tam žlico, to orodje je morala biti lastnina ivjsakega samostanskega rejenca. To so bili, prijetni, brezskrbni jčasi za 'Mihca, najrajši se je mudil v samostanu, kjer so ga tako radi imeli. Se kot gimnazijec je ministriral in dobival hrano pri kapucinih. V peti, Šesti, sedmi in osmi šoli1 pa se je postavil na svoje noge, zdrževal se je sam, podpiral 3e mater in brata, ker ni bil trde in prazne glave. Napravil je maturo, celi svet se mu je odprl, ■ pa le v daljavi, ga vabil in se mu mamljivo smehljal. Zavedal se je Miloš, da goji mati, ki jo je ljubil in spoštoval nad vse — skrivno željo, tudi še čut hvaležnosti mu je šepetal: i^vjoli si stan, od katerega si prejel naijveč dobrot in mu dolguješ največ zahvale. Pa v tistih bajnih abituri j enitskih, ' počitnicah, ko človek brodi po jezeru poklica, ko se gre za celo življenje, ko je mladenič še pralva ničla, brez vsake skušnje, svetila je Milošu kot izarja luč., ki prežene vsako meglo dvoma, ki je pa tudi večkrat zapeljiva, in to je bila — gospodična Milk». razlika je med i,„Stražinim“ poročilom: in med Vašo lastno izjavo v popravku. Jasno je, da uredništvo „Straže“ ni Vaših besed dosldvpo ponatisnilo, ker jih tudi nisem dal na razpolago iz ozirov, katere sem prej navedel. Kar se tiče personalnih senatov,, priznam, da' je uredništvo stavek prikrojilo, po dejanskih razmerah in se o zadevi zares nisva pogovarjala. Toda povem Vam, ekscelenca, tudi jaz javno, da so se izločili iz personalnih senatov le radi tega vsji slovenski sodniki, da senati lažje nemoteno/ kvalificirajo sodniško osobje. To kvalifikacijo pa( poznamo dovolj na Slovenskem: vspehi se kažejo povsod pri name-ščenju. Iz teh mojih podatkov in Vašega popravka lahko posname vsakdo, kako stališče zavzemate napram slovenskim sodnikom in slovenskemu ljudstvu. Kakor sem Vam, ekscelenca, povedal že v obraz, rečem Vam še enkrat: „Slovensko ljudstvo je mnogo pričakovalo od Vas, toda varalo se je, zato tem bolj vre med njim radi razmer, ki so postale pod Vašim režimom na Slovenskem neznosne.“ Maribor, dne 8. oktobra 1913. S spoštovanjem Dr. Karl Verstovšek, državni in deželni poslanec. Politični pregled. Hrvaška kriza. Uradni list priobčuje imenovanje provizoričnega /voditelja sekcije za notranje zadeve Arela pl. Fo-droczyja za definitivnega oddelnega načelnika dež. vlade. Ostala dva sekcijska načelnika bosta imenovana najbrže Še ta teden. (Uradni list priobčuje tudi imenovanja velikih županov. Velikjo pozornost vzbuja imenovanje bivšega velikega župana Hildeghetyja za velikega župana sremskega komitata, ki velja za enega najbolj eksponiranih pristašev starounionisti-čne strank» in je znan kot vodilni politik unionističnih Srbov. Pod banom Khuenom je igral veliko vlogo, pod Rauchom je bil on, ki je preprečil, da se je razširjenje veleizdajniške kampanje tudi na jsremski komitat preprečilo, pod banom dr. 'Tomašičem je bil vpokojen. Odslej se je ponovno govorilo, da je kandidat za banski stolec. Češko. Praška mestna hranilnica je odpovedala češkemu deželnemu odboru v mesecu maju dano .posojilo 8,000.0001 K s 1. februarjem 1914. 1 Upravna komisija je sedaj naznanila hranilnici, da je pripravljena, odplačati posojilo v štirih polletnih obrokih. Ob enem je upravna komisija zaprosila (hranilnico, da naj zniža obrestno mero, ki znaša po pogodbi 1%%' nad diskontom Avstro-Ogrske banke, na 1% nad to obrestno mero. Na Balkanu. Srbija. Dunafj, dne 6. oktobra. Trgovinska pogajanja s Srbijo se v kratkem prično. Že ta teden dobe strokovni referenti instrukcije v zunanjem uradu in še tekom tega meseca se sestanejo obojestranski zastopniki. Poznal jo je samo, govoril Še ni bil ž njo. Poznal jo je že kjot ministrant, ko je vsikdar pred šolo stopala v kapucinsko cerkev, pokleknila pred oltar, in tako goreče molila. Videla sta se ysald dan, se srečala in se pogledovala zvedavo tedaj kot majhna otroka. Milka je bila že kot otrok (lepo, gosposko oblečena, stanovala v vili in vendar je znala moliti kot — ubogi otroci. Videl jo je tudi pozneje kot di j ak-višj e gimn az i-jeo vječinoma vsaki dan, pa le gledal jo je, ogovoriti pa se je ni upal, da, še pozdraviti ne. Bil je plah kot vsak siromak, ki je moral že v dijaških letih deliti kruh z materjo in bratom. Ni si mogel reči, da jo je ljubil že tedag, ne, nekako spoštoval in cenil jo je. Kot abiturijent pa je stopal nekega popoldne po parku ob Savinji. Ni ga privabila semkaj naravna lepota!, te je bil že vajen kot celjski /študent, ampak tako iz navade je pohajal tod in se zavedal prav tedaj, da je po maturi človek prava ničla na svetu, ne tič, ne miš, ko ne ve, v katero luknjo bi se skril, k altero gnjezdo bi si izbral. Zavil je iz glavne steze nehote v stransko ih šetal počasi in zamišljeno. Ni se oziral okrog, ne gledal naprej in ni manjkalo veliko, zadel bi bil- v slikarsko stojalo, ki je stalo tik ob stezi. • Pogledal je, dotaknila se ga je bila na lahko roka in ga potisnila na stran. Bila je gospodična Milka, ki je slikala. Miloš se je vstrašil, ' rudečiica’ ga je posilila, hotel se je opravičiti, pa Še klobuk je pozabil sneti. Grizel je ustnice v zadregi, stopal dalje in bil prepričan: da je popolno motovilo, ,ki utrga vsako nit. Pa mu ni šlo naprej, noge so se mu kar same ustavljale, kako rad bi bil poškilil nazaj, ,pa sram ga je bilo. „Abiturijent si, Človek, M smelo gleda v celi svet, pa bi se Še v tako žensko stvarco ne upal ozreti!“, mu je nekaj šepetalo in ga bodrilo. (Dalje prih.) Zadnji boji z Arnavti. Bel g r a d, dne 7. oktobra. Srbska armada je iz Tetova prekoračila Sar-plajnino in ' obkolila ar-navtske čete, ki so bile napadle Prizren. Arnavti so bili uničeni. Srbska armada je zavzela Ranice in Gičani. Riza beg, ki tabori v Krasnicih, se je prodaj. Ena črnogorska brigada je došla v Peč Srbi so zavzeli Gorico v Ljumi, s čimer je usoda Àrnavtov v tem okraju zapečatena. Od Ohridskega jezera pa do Prizrena ni nobenega Arnavta več. Albanija. Za kneza Albanije se baje v kratkem imenuje nemški princ Wied. Bolgarski car odpotoval. S o f i j a, dne 7. oktobra. Bolgarski car Ferdinand je danes odpotoval na svoja posestva na 0-grsko. Turčija kupuje vojne ladije. Poveljnik turške križarke l„!Hamidije“, Renf-beg se poda v zastopstvu vojnega ministra v Rim in v London, da sklene nakup dveh križajric in dveh torpednih rušilcev. Glede križaric, ki sta bili zgrajeni na račun brazilijanske vlade, se pogaja sedaj turška vlada, ki bo kupnino takoj položila, ko bo prejela posojilo v Parizu. Raznoterosti. Štajerski dež. zbor. Danes, dne 8. t. m., se vrši ob 4. urj popoldan konferenca načelnikov vseh deželnozborskih klubov pri dež., glavarju grofu Attemsu v. Gradcu. Namen seje je, da sprejmejo načelniki dogovorjeni delovni program. Slov. klub deželnega zbora je sklican na dan 9. t.. m., ob pol 9. uri zvečer v Gradcu k seji. III. redna skupščina Slovenske Straže se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. oktobra;, ! ob 3. uri popoldne, na Jesenicah. Naj bi se zbrali ta dan vsi prijatelji naših obmejnih bratov na (Jesenicah. Posebno iz bližnjih krajev naj vsakdo prihiti ta da X CA tur M •VM O O u e« t-1 w CA *+- 3 M ►H- © < M § 3 M Rafael Salmič Celje Nar. dom to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna tvrdka. Na tisoče Zahval. Franc Pleteršek Sl Maribor Šfe Zsl093 cesta 10. POhlStVa \ Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 Vedno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne sveče za cerkve ima v zalogi po najnižjih cenah in kupuje deželne pridelke Franc Kolenc trgovec Celle • Narodni dom. Štajerske slivovko tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter medicinalna žganja in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina žganjarna v lastnik R. Diehl. r Ljudska hranilnica in registrov! zadrugo n l-irtni njej z neomejeno zavezo Ir Ululili lllul obrestuje hranilne uloge po od dne vlogo do dne vzdigo v Celju (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9 ^■•■i|fi|i;prV0 potenti s l. januarjem 1913. Renta! davek plačuje posojilnica sama. F'Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Opremljen» z najboljšim! stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejilmi črkami In čednimi obrobki, sprejem» vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, broiure, stenske In druge koledarje. Za vlfi. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, Za krčmarje in prireditelje veselic : jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, ielske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in Bejam, dnevne sporede in drugo. plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. 00000 Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo