124. številka. Ljubljana, v sred« 3. junija 1903. XXXVI. leto. Uhaja vsak dan zvečer, !zimsi nedelje in (praznike, jter velja po pošti prejemali za avstro-ogrske dežele za vse leto 2ft K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K;-za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko yeč, kolikor znaša poštnina. — Naf naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ga trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj bo izvole* frankovati. — Rokopisi se do vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je tz Vegove aiice st. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Jugoslovansko vprašanje. Xemei so nekaj časa veliko gibanje na Hrvatskem gledali prav prijazno — dokler so namreč mislili, da napelje to gibanje vodo na njihov mlin in jih podpre proti Madjarom. Čim a lovenci, zadostuje, če se omeni eno ime: Celje, da se spomnimo neskončnih borb in težav. Ali v obče je imela Ci-slitvanska in Translitvanska aa jugu samo s svojim „ trdim orehomu opraviti. Kazalo se je, da je velika razdelitev države 1. 1867. razdelila hrvatsko-srbsko gibanje na eni strani in slovensko gibanje na drugi strani drugo od druzega in misliti se je moglo, da za vedno. Na tem — se je menilo — ne izpreminja ničesar ne povse jasni državnopravni položaj Dalmacije..... Ali v najnovejšem času se je ta polo- žaj popolnoma premeuil. Jugoslovansko vprašanje zadobiva iznenada zopet oni značaj, ki ga je imelo v začetku in ki ga je, kakor se kaže, samo začasno izgubilo: značaj problema celokupne monarhije. To vprašanje se bistveno razlikuje od vseh drugih narodnih vprašanj Avstrije iu Ogrske. Ono je, dasi je to v nasprotju z vso dualistično uredbo, vendar postalo „ skupna zadeva." Službeni krogi zapirajo pred tem seve oči in si maše ušesa in g. Korber izjavlja s formalizmom preprostega birokrata: kar je izven moje kompetence, to je tudi izven mojega horizonta. Ali Činjenice so močnejše od papirja in nagoni rase močnejši od paragrafov. Hrvatje, Srbi in Slovenci pozabljajo na raznovrstne protivnosti, ki jih sicer dele, in se ostentativno približujejo drugi drugim. Vladna politika, ki pospešuje ta proces zedinjenja, je državi v največji meri nevarna, naj izhaja že od Ogrske ali od Avstrije, naj bo aktivna ali samo pasivna. Kajti tu se stvarja strašen klin narodov, ki mora nekega dne razbiti dualistično državo, s tolikimi mukami najdeno obliko izravnanja avstrijskih in ogrskih sil. Kdor hoče uganiti, kar more biti v prihodnosti, si mora poklicati v spomin preteklost, prve začetke jugoslovanskega gibanja. Tedaj se je pojavilo pod imenom rilirizmau.....Tisto samo- ljubje s katerim prav mala plemena čuvajo svoje posebnosti in jih najodloč-nejše branijo proti svojim najbližjim soplemenikom, razdelilo je Slovence, Hrvate in Srbe. Modra državna politika sme in mora tako stanje stvari porabiti v svojo korist; ona mora poedinim deželam in delom naroda omogočiti, da bodo sami zase v mirni osamljenosti zadovoljni. Naj se gleda, da se ustvarijo prilično nasičene narodne eksistence, da se prepreči združevanje nezadovoljnih in lačnih. Pri nas bi se dobro storilo, če bi se Slovencem pustilo, da svobodno razvijajo svoje kulturne težnje: kolikor več izobraževalnih zavodov dobe, toliko trdnejše nasipe napravijo proti svojim bratom in sosedom. Madjarom bi se moglo resno svetovati, da se pobrinejo za Čim hitrejše pomirjenje Hrvatov, mi nismo pri tem nič manj interesiram, kakor oni sami. Obe vladi bi se morali, namesto da se pred jugoslovansko nevarnostjo igrata slepe miši, odkrito in brez odlašanja porazumeti, kaj naj se stori v tej res skupni zadevi. Vlade so primorane, delati narodnostno politiko, ko se stranke žal povsod omejujejo na narodno politiko. Avstro-Ogrska ne sme dopustiti, da se na njeni meji ustanovi kaka velika jugoslovanska država in isto tako ne sme dopustiti, da se doma u s t a ii o v i kompaktna jugoslovanska opozicija. Kakor moramo v balkanskih deželah iti na roko ustanovitvi malih držav, isto tako moramo v svojem lastnem o 7 e m 1 j n delati na osamljenost malih plemen. Jugoslovansko vprašanje se mora rešiti s te in z one strani Litve, dokler so Slovenci, Hrvati in Srbi razdeljeni in dokler jih držimo razdeljene. Njihovo zedinjenje v veliko nacionalno -politično organizacijo bi b i 1 a n e sreč a. Ako se pogleda etnografsko karto monarhije, vidi se na jugu široka kompaktna slovanska masa od Maribora do Kotora od Gorice do Zemuna. Ako se ti štirje milijoni hkrati na edinstveno komando dvignejo, more to za celokupno državo biti dosti nevarnejše, nego so za avstrijsko polovico kdaj bile češke zadeve. Cehi so osamljeni, velik slovanski jezikovni otok ali vendar samo otok. Ali za našimi juž-nimi Slovani stoje narodi balkanskih držav s svojimi večnimi nemiri in hrepenenji. Ali se hoče pustiti, da iz te geografije postane — zgodovina ?u Tako piše ,.Zeita. V tem članku se zrcalijo nemške pretenzije in nemške bojazni. Komentara temu članku ne bomo pisali ali želeli bi, da bi vsako slovensko srce prešinila zavest, da od Celovca do Carigrada prebiva en narod, Čigar bodočnost je v njegovih lastnih rokah. Hrvatske razmere. Praška »Politik« je prinesla razgovor s hrvatskim politikom in publicistom dr. Mazzuro o sedanjem gibanju na Hrvatskem in njega vzrokih. Dr. Mazzura je rekel med drugim: »Ustaja na Hrvatskem je napočila popolnima spontano, brez kakega načrta ali vodstva. V naš ljudstvu žo vre leta in leta. Dokaz temu je, da je že leta 1883, ravno tako kakor dandanes, izbruhnila ustaja zaradi dvojezičnih napisov po celi Hrvatski, posebno po Zagorju. Pred šestimi leti je napočila ustaja v Seničaku, kjer se je raznesla vest, da se bo na hr vatskih tleh razobesila madjarska zastava. Več kmetov in ena kmetica so bili tudi obešeni. Pred leti ob kra ljevem bivanju v Zagrebu so vseuči-lisčniki pred JelaČičevem spomenikom zažgali madjarsko zastavo. Ne da se tedaj tajiti, da na Hrvatskem permanentno vre proti madjarski nadvladi. Priznati se mora, da cd trenotka, ko so se opozicijske stranke zedimle ter zadušile domače prepire, se je začelo obračati vedni kršitvi hrvatsko-c grške nagodbe iz leta 1868. več pozornosti. Pri tem se ne more tajiti, da je vplivalo nekoliko tudi dolgoletno zavlačevanje obnovitve finančne nagodbe in prepovedani shodi, ki so se bavili s finančno samostojnostjo Hrvatske. Da se je sprejela v dotično resolucijo tudi točka proti novi brambni predlogi, je bila le koterija, ki je opozicija ne more odobravati. Na zastavi celokupne hrvatske opozicije je več let zapisana reforma volilne pravice, ker je sedanja volilna pravica na Hrvatskem pravi unikum v Evropi. Netivo k sedanjemu ustanku so dajala neprestana ščuvanja vsega madjarskega časopisja proti obstoju hrvatske narodnosti kot politične ednote in proti hrvatski samostojnosti. Glavni povod pa je bil takrat samo madjarski napis na novem poslopju železniškega ravnateljstva v Zagrebu ter razobešanje madjarske zastave v Zaprt situ. Cela dežela pazno sluša, kaj dela Zagreb. Zagreb je govoril, in takoj so vzplapolali po celi deželi, zdaj tu, zdaj tam, brez načrta in brez parole nemiri, ki so se šele pozneje stopnjevali v ustajo. Opozicija je vedno kriva, ako nastopijo v deželi taki pojavi. Kriva je hrvatska opozicija, ker je vedno opozarjala na kršenje zakona, opozarjala v časopisju, v deželnem zboru, v interpelacijah, ki se niso nikoli pripustile k meritorni razpravi. Tisti pa, ki je kršenje zakrivil, je prost vsake krivde. Naznanja se, da se delajo za železnice novi napisi madjarsko-hr-vatski. To je protizakonito. Napisi v obeh jezikih so bili leta 1883. izmiti s krvjo, naj bi se ta krvavi krst pač respektirah Sedanja ustaja se bo s tolikim vojaštvom v deželi brezdvoj-beno potlačila, toda za koliko časa? Protizakoniti napisi se bodo pač, ža-libog, zopet odstranili s silo, ako jih ne bodo hoteli odstraniti zakonitim potom. Govori se, da na Hrvatskem ne vlada sovraštvo zoper Madjare. Za urade na Hrvatskem bi se morali imenovati le Hrvatje; ako pa je uradni jezik proti zakonu madjarski, se nastavljajo le Madjari. In tako je le naravno, da vidi Hrvat v vsakem Ma-djaru tistega, ki mu odjeda kruh Ia tak bi naj bil njegov prijatelj in brat! Na Biankinijevo interpelacijo v državnem zboru se je ban smejal takoj nato pa razglašal, da je bila na Hrvatskem pripravljena revolucija. Gospa resnica je pri banu v političnih rečeh redkokdaj doma«. Italijani proti Avstriji. Italijanski irredenti je dobro došel povod zaradi dogodkov na inomoški univerzi, da daje na vse grlo duška svoji mržnji zoper Avstrijo. Po celi Italiji doni klic: »Pereat Avstrija!« V Turinu so se med predstavo v gledališču delili listki z napisom: »Živela Trident in Trst!« V Rimu sta celo policijska komisarja Auden in Guastalla pospeševala protiavstrijske demonstracije ter ju je minister notranjih zadev premestil V narodnem Kako se je sklenila zaveza ciganov. (Iz cikla: Henry Murger: Sc^nes de la vie de Boheme.) (Dalje.) Ia še istega večera si je novi najemnik gospoda Bernarda, slikar Marcel, v palačo spremenjenem sta novanju pobeglega Aleksandra Schau-narda popolnoma uredil. Med tem Časom je omenjeni Schaunard udarjal v Parizu to, kar 6e navadno imenuje denarni rapel. Schaunard je povzdignil izposojanje do višine umetnosti. Za slučaj, da bi moral kdaj »dreti« inozemce, se je celo na pamet naučil vse v uvod petfrankovskega posojila potrebne fraze vseh živih jezikov zemlje. Cel repertorij zvijač in pre-kanjenosti, katere porablja kovina, da uide onim, ki jo najgorečnejše zasledujejo, je študiral kar najtemeljiteje, in bolj kakor Lootse plimo in oseko, je poznal čase, ob katerih navadno nastopa visoka plima, t. j. ko bo njegovi prijatelji in znanci imeli navadno denar. Radi tega je bila marsikaka hiša v Parizu, kjer se, ako so ga videli zjutraj prihajati, ni morebiti reklo: »Tu prihaja gospod Schaunard,« temveč: »Danes je prvi* ali tudi »petnajsti«. Da si olajša enakomerno pobiranje te desetine, katero je, ako je bila sila velika, pobiral od vsakogar, ki jo je mogel plačati, si je naredil Schaunard po mestnih delih in arrondissementih urejeno alfabetično tabelo, v kateri so bila zaznamovana imena vseh njegovih prijatelje: in znancev. Poleg vsakega imena je bil v opazki označen maksimum vsote, za katero je mogel dotičnega, oziraje se na njegove gmotne ozire, prositi posojila, kakor tudi Čas, kdaj je bil navadno dotičnik pri denarju, ter ura obeda in večerje z navadnim kuhinjskim listom dotičnega gospodinjstva vred. Razun te tabele je vodil Schaunard tudi malo konto-knjigo, v katero je zaznamoval z največjo natančnostjo vse vsote — in sicer do najmanjših drobcev! — katere se mu je posodilo. S svojimi dolgovi namreč ni hotel iti nikdar čez gotovo številko, katere kovinska vrednost je bila za sedaj še v rokah vsakega v Normandiji živečega strica, katero je mpal podedovati. Kakor hitro je komu dolgoval dvajset frankov, je zaključil konto ter ga poravnal naenkrat, ne da bi kaj odtegnil, oelo ako je moral denar v ta namen si izposoditi od drugih znancev, katerim je bil manj dolžan. Na ta način si je obdržal vedno neki gotov kredit, katerega je imenoval svoj »viseči dolg« in ker se je vedelo, da izposojeno pošteno povrne, kakor hitro mu njegovi pripomočki dovolijo, so mu radi pomagali iz zadrege, ako so mogli. Od enajste ure dopoldne torej, ko je zapustil svoje stanovanje, da zbere svojih petinsedemdeset frankov, katere je rabil, je stolkel skupaj dele tri franke, ki so zahvaljevali svoje bivanje v njegovem žepu združenim naporom treh črk M, V in R njegovega famoznega zapisnika. Ves ostali del alfabeta je moral kakor on plačati najemšČino ter moral njegovi prošnji negativno odgovoriti. Ob šesti uri je zvonil divji apetit v njegovem želodcu h kosilu. Bil je ravno na Barriere du Maine, kjer je stanovala črka U. Schaunard je torej sklenil splezati gori k črki U, kjer je bila zanj vedno miza pogrnjena, ako je sploh tam pogrnjena bila. »H komu želite, gospod?« vprašal ga je vratar, ko je šel mimo njegove lože. »H gospodu U**\« je odgovoril umetnik. »Tega ni doma.« »In madame?« »Je tudi šla. Naročili so mi pa, da sporočim enemu njih prijateljev, ki bi jih utegnil danes zvečer obiskati, da so v mestu na večerji. Ako ste vi pričakovani gospod, tedaj je tu naslov, katerega so zapustili.« S temi besedami je podal vratar našemu umetniku košček papirja, na katerem je njegov prijatelj U*** napisal besede: »Mi smo šli k Schaunardu, Rue štev. ... na večerjo. Poišči nas tam « »Krasno!« je rekel odhajajoč Schaunard sam pri sebi. »Kadar uganja slučaj svoje burke, je dosti famozne tvarine za šaloigre.« Potem se je spomnil, da se je nahajal tu v bližini neke male gostilne, v kateri je dva- ali trikrat za mal denar prav dobro jedel, ter obrnil na to svoje korake proti temu etablissementu, ki se je nahajal na Chaussee du Maine ter bil v nižjih slojih ciganstva znan pod imenom »mati Cadet«. Običajno občinstvo te jedilnice je obstojalo iz voznikov, ki so vozili blago med Parizom in Or-leansom, iz pevk Montparnassa in mladih ljubimcev gledališča Bobino. V lepem letnem času so se zbirali tudi strgalci barv iz itevilnih ateljejev v bližini Luxembourga, avtorji netiskanih knjig in poročevalci mi-sterijoznih dnevnikov v velikih gručah h kosilu pri »mati Cadet«, ki je slovela po svojem fricasseju kunca, svojem avtentičnem kislem zelju ter po vinu, ki je delal vso čast svojemu imenu: »praskalec«. Schaunard je zašel prostor v Bosquetih. Tako so namreč imenovali pri »mati Cadet« borno zelenje dveh ali treh rhahitičnih dreves, katerih bolehavo zelenje je tičalo pod neko streho iz desk. »Pri moji veri, toliko slabše,« je dejal Schaunard sam pri sebi. »Imel bom sedaj razkošno pojedino.« In brez obotavljanja si je naročil juho, pol poroije kislega zelja in dve pol-poroiji frikaseja kunca — našel je namreč, da dobi najmanj eno četrtino na celo več, ako razpolovi poreijo na ta način. gledališču v Rimu so se vsak večer ponavljale protiavstrijske demonstracije. Klicalo se je: »Evviva Trident in Trst!« »Pereat Avstrija!« »Živel Oberdank!« Oblasti so morale gleda-lisce zapreti. »Avanti« nasvetuje, naj se nabirajo prostovoljni doneski, da se ustanovi v Inomostu zraven državnih italijanskih paralelk cela ita lijanska univerza, kar bi avstrijsko vlado prisililo, da ustanovi tudi v Trstu popolno italijansko vseučilišče. Velike demonstracije so se godile tudi v Neapelju, Palermu, Mantovi, Mesini in Cataniji. Povsod so bili izgredi tako veliki, da je morala policija posredovati ter mnogo demonstrantov zapreti. Posebno avstrijski konzulati so povsod predmet, nad katerimi si hočejo demonstranti hladiti jezo.__ Politične vesti. — Cesarjeva zahvala slovanskim žurnalistom. Na udanostno brzojavko, ki so jo odposlali zbrani slovanski časnikarji v Plznu cesarju, je prišel sledeči odgovor: Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo se zahvaljuje za izrečeno udanost, ki so jo poslali slovanski žurnalisti povodom svojega petega kongresa v Plznu. Dr. Levvicki, dvorni tajnik. — Italijanski kralj v Parizu. Meseca julija pride kralj Viktor Ema-nuel kot gost predsednika Loubeta v Pariz. Kmalu nato vrne Loubet obisk v Rimu. — Pri volitvah v srbsko skupščino so bili iz vseh treh strank izvoljeni zgolj vladi prijazni poslanci. — Boji v Maroku. Francoski generalni guverner Jonnart je potoval z večjim oddelkom častnikov za maroško mejo. Blizu Figuiga so jih napadli Marokanci ter ranili nad 20 Francozov. Marokanci imajo 56 mrt vih. Jonnart je izdal ukaz. da se Fi-guig bombardira, ako ne dado prebi valci takoj popolnega zadoščenja. — Otvoritev bolgarskega pristanišča Burgas se je izvršila zelo slovesno na binkoštno nedeljo. Knez je pri tej priliki govoril ter povdarjal, da se z novim pristaniščem odpro vrata, da bo Bolgarija stopila v do-tiko z vsemi narodi ter postala kot trgovinska država važen faktor na izhodu. — Umrl je Orat danskega kralja princ Julij Šlezvik-Holštajnski-Gliicks-burg. V Črnigori se je uvedel monopol na tobak. Monopol se je oddal neki akcijski družbi v Benetkah na 15 let, ki si bo kovala milijone. — Mednarodna sladkorna konvencija se je sestala v Bruslju. Udeležuje se je 30 zastopnikov inozemskih držav. — Poljski narodni shod se je vršil te dni v Lvovu pod predsed stvom deželnega odbornika Romano-wicza. Podpredsedniki so bili poslanci Gniewosz, Bojko, grof Potočki, dr. Mihejda in dr. Malachowski. Povdar- jalo se je, da ima zbor le defenzivni značaj, da se ustanovi narodna organizacija, ki bo obsegala vse poljske stranke in skupine in da se podpirajo poljske narodne težnje v Galiciji, Sleziji in Bukovini. Dopisi. Iz Črnomlja. Glasom dopisa iz Novega mesta v „Slovencu44 z dne 23. t. m. št. 116 pod naslovom „Naše železnice" sklical je mestni župan novomeški shod mestnih trgovcev in obrtnikov. Na tem shodu razpravljalo se je poleg raznih železničnih potreb tudi o dopolnitvi dolenjskih železnic. Da se Novomeščanje potegujejo za progo Novomesto-Brežice je Čisto umevno. Mi l>elokranjci privoščimo NovomešČanom in ostali Dolenjski vse mogoče proge. Odločno *pa ugovarjamo temu, kar se je po tem shodu o podaljšanju dol. železnic v Belokrajino govorilo. Dopisnik nas Belokranjeev kratkomalo uiti ne spozna vrednim železnice in nam kar odreka vsako pravico zahtevati železnico. Predbaciva nam, da nimamo poleg malo vina in malega osebnega prometa nič za izvoz. Dobro, če imate Vi Dolenjci premog ima ga tudi Belokrajina. Če bi bil Vaš premog podlaga za različna industrijska podjetja in bi dal stotinam delavcem kruha, mislim, da ravno tako tudi naš. Sploh ima Belokrajina vse iste ugodnosti za promet in izvoz kakor Dolenjska. Belokrajina imela je že lepo cvetočo železno industrijo v Gradacu, katera pa se je radi pomanjkanja železnice opustiti morala. Sploh železnica povzdigne promet in izvoz, in če sta taista po drugih krajih Dolenjske povzdignila, pripomogla je k ! temu edino železnica. Kakor znano bila je dol. železnica vzlasti proga Grosu-! plje-Novomesto prva leta pasivna, ali i danes ni le aktivna, ampak se celo po deželi plačana garancija odplačuje. Radi tega nikakor nima proga Novomesto-Brežice prednosti, katera bi promet dol. železnic vsled zveze s Hrva-I tsko povzdignila^ če že danes zadostuje I promet brez vsake zveze za rentabili-I teto dol. železnic. Ampak skrbeti je j treba, da se tudi drugi kraji dežele Kranjske, pred vsem Belokrajina zveze z dol. železnico. Zadostno se je že na ! različnih mestih povdarjalo, da je ravno I železnica najvitalnejšega pomena za Belokrajino. Danes je že večina vaslj, katere nimajo poleg otrok in starčkov, i niti jednega moškega doma, ampak vse je v Ameriki. Ali to [ni čudo! od j kod naj tudi Belokranjec dobi kaki groš? Industrije sedaj nima, drugih svojih pridelkov ne more prodati, še to i malo vina, kar ga je počel vsled novih nasadov pridelovati, ne more prodati. Ali kam bode potem z vinom, ko bodejo vsi vinogradi, kar jih je na.-.genih, rodili'? Belokrajina ima dosti rodovitnega polja, katerega večina pa je danes pusta in neobdelana leži, ker kmet ne more svojih pridelkov prodati ; ima obilo lepih sadnih vrtov in v dobrih letih ostane obilo sadja na drevju in segnije, ker ga nima kdo obrati in To velikansko naročilo mu je naklonilo pozornost neke mlade, belo oblečene dame, ki je imela v laseh cvetje pomaranč, na nogah pa plesne črevlje, med tem ko se je okoli njenih ramen, ki bi svoj incognito bolje držali, vil imitiran čipkast pajčolan. Bila je neka pevka montparnaškega gleda lisca, čegar kulise so takorekoč segale notri v kuhinjo pri »mati Cadet«. Prišla je sem, da obeduje tekom nekega medakta v »Lucia di Lam mermoor«, ter je ravnokar končala s polovico Čase kave diner, ki je obstojal izključno iz ene nadelane artičoke. »Dvakrat fricassee — presneto'« — je rekla tiho proti strežajki. »Mladi mož živi dobro. Koliko sem dolžna, Adela ?« »Štiri sous je artičoka, štiri kava in za en sou kruha — znaša devet B0US.« »Tukaj so,« je rekla pevka in se vzdignila, da se vrne zopet v gledališče, ter pri tem sama pri sebi žgolela: »Oj, ta ogenj, ki ga Bog vzbuja v meni!« »Glej, glej! Donna zapeva visoki A,« je opomnila neka misterij o a na oseba, ki je sedela pri isti mizi kakor Schaunard ter bila skoro na pol zakrita s celim nasipom starih knjižur. »Ravno nasprotno,« je odvrnil Schaunard, »obtičal ji je v grlu. — Sicer pa je nezaslišano,« je pristavil ter kazal na krožnik, na katerem je Lucia Lammermorska jedla svojo artičoko, »kako ta mala svoj nenaraven glas marinira.« »Jesih je pač možna kislina,« je opomnil tujec, ki je začel pogovor. »Dobro mesto Orleans posebno producira vr^to, ki je po pravici na dobrem glasu « Schaunard je motril sedaj neznanca, ki je hotel, kakor se je videlo, vplesti ga v pogovor, z večjo pozornostjo. Tudi pogled velikih, modrih očij, ki so očividno vedno nekaj iskale, je dajal njegovi Ozijo-nomiji oni izraz pobožnega dušnega miru, katerega se običajno najde pri gojencih duhovskih seminarjev. Njegov obraz je imel barvo obledele slonovine izvzemši lica, ki so bila pokrita s kakor opeka rudečimi lisami. (Dalje prih.) komu prodati. Edino Živinoreja in prašičereja je danes edina opora Belo-kranjca, iz katere denar dobi, in ravno ta del narodnega gospodarstva sam, tvoril bi lep promet železnice. Potem imamo dosti lepega lesu po gorah in v ravnini, obilo lepe zemlje za različna opekarska in lončarska podjetja in veliko drugih virov za promet, Kateri bi Še le potem, ko dobimo novo železnico oživeli. Obžalujemo le, da se Novomeščanje na tako egoistično, da ne rečeni hujše , stališče stavijo in se hočejo na račun in škodo Belokrajine opomoči. Novomeščanje in skoraj vsa Dolenjska vži-vate itak že vse dobrote železnice, tedaj bodite tudi tako človekoljubni, da tudi nam Belokraujcem privoščite železnico. Belokrajina že sedaj tako vidno in rapidno propada, da, ako se bode še nekoliko, let z železnico odlašalo , popolnoma propade. Belokrajina se sedaj v svojih knpčijskih in prometnih zadevah gravituje ua sosedno Hrvatsko, in že s tega stališča bi se moralo skušati, jo na ostalo Kranjsko privezati, da ne bi bila zmiraj le kakor od vseh stranij zapuščeni privesek Kranjske. Radi tega in kot avstrijski državljani in davkoplačevalci apelujemo in prosimo brez izjeme vse odločilne faktorje, pred vsem naše gg. deželne in državne poslance, da z vsemi močmi delujejo in pospešujejo nadaljevanje dol. železnic v prvi vrsti v Belokrajino. Z Dunaja« »Lepo zaznamovani z znamenjem križa so — potomci one kače iz paradiža so.« — Kakor bi poleg mene treščilo, tako sem se začudil, ko sem bral dopis »Daničar-jeva pred par dnevi v »Slovencu«. Popolnoma nerazumljivo mi je bilo, kaj je naredilo iz tega prekrotkega in preponižnega človeka naenkrat petelinčka, ki veselo poskoči na gno jišče »Slovenca« in tam prav korajžno zakikirika. Navadno se »Danič*rja« na Dunaju spozna že po tem, da pozdravi — zavedajoč se svoje nevred-nosti — že od daleč naprednega dijaka. Če mu ta odzgoraj dol malo z glavo pokima, je Daničar že ves vesel, če se pa pripeti, da bi kaj ž njim govoril ali ga kaj vprašal, no potem je Daničar že v desetih ne besih in smehlja se na vse strani, kakor bi bil ves iz medu. Tako Bi je marsikdaj napredni dijak privoščil veselje, da je tega ali onega Dani-čarja malo potegnil in ga milostno nagovoril ali mu vsaj vrnil pozdrav, in z zadovoljstvom smo jemali na znanje, kako so se Daničarji zavedali svoje nevrednosti in ponižno hodili okrog naprednega dijaštva, katero jih je pa vzlic temu navadno preziralo Zdaj pa se naenkrat ti ljudje upajo na dopise iz naših krogov odgovarjati, prav kakor bi bili enakopravni z nami. Ne vem kake cilje so si postavili, ali toliko jim vendar povem, da bodo veliko bolje shajali, če se bodo še naprej ravnali po Kristusovi zapovedi: »Blagor krotkim in ponižnim, ker njih je nebeško kraljestvo«. Sicer pa jim garantiram, da se bodo še neštetokrat blamirali, kadar bodo prišli v dotiko z naprednim dijaštvom. Naj se le spominjajo, v kaki situaciji so bili na veselici društva »Zvezda« na Dunaju marca meseca, ko so se gospodične zmenile, da hočejo Dani-čarje blamirati in se je ples začel 8 tem, da so dame volile gospode. Napredno dijaštvo je sedelo vse na svojih prostorih, godba začne igrati in dvigne se ena gospica in za njo druga in vsaka gre volit po enega Dani-čarja. Ta pa ji začne med občnim smehom razkladati, da je ljubljanski škof ples prepovedal. Seveda je šla ena dama za drugo smeje se potem k naprednemu dijaštvu, ki je nato rešilo čast akademikov. Ena gospodična se je celo izrazila, da bi ji postalo slabo, če bi morala plesati 8 kakim Daničarjem. V zadnjih dneh so se začeli Daničarji biti po svojih prsih in naenkrat jih je postalo sram svojih nemških in italijanskih kolegov in postali so strašansko narodni. Toda počakajte, ljubi Daničarji, posvetili bomo še v to afero! Na plese nemških klerikalnih društev »Norike« in »Austrie« letos niste šli, ker so Vam ta društva zagrozila lansko leto, da če pridete še enkrat nepovabljeni1 potem Vas pomečejo ven. In zato niste šli. Vi sami Daničarji pa bi radi dobili zopet nazaj prijateljstvo omenjenih dveh društev, zato jih vabite na svoje veselice, katerim vabilom so se oni tudi že odzvali in evo ti »Danika« in »Norika« si ležite v objemu (na pr. na papeževi slavnosti) Zato se le nikari ne zgražajte ljubi moji, če se Vam kdaj očita, da se družite z Italijani in Nemci. Bodite odkritosrčni in raje sami priznajte, ker izve se tako vse. Potem Vam tudi ne bo treba nikakih polemik v časopisih in ne boste nikjer veljali za hinavce, ki na eni strani bobnajo na naroden boben, na drugi strani pa se bratijo z našimi narodnimi nasprotniki. Torej le lepo odkritosrčno, je veliko lepše. Mogoče se ob tej priliki tudi spomnite, zakaj so Vas hrvatski visokošolci vrgli z glace rokavicami iz »Zvonimira«? To za sedaj. Upam, da se boste oprijeli lepih naukov, ki sem Vam jih dal, posebno onega, da se vrnete k stari pohlev nosti in ponižnosti, kajti potem se utegne še kdaj ponižati napredno dijaštvo do tega, da napravi z Vami kak »Uik«, da se bomo še malo smejali po Dunaju, ker je v zadnjem času že res postalo dolgočasno. Spominjajte se nauka Kristusovega: »Kdor se ponižuje, bo povišan«, in nikari se ne povišujte, ker Vas bomo sicer m i ponižali. -J- Nekaj misli o ciljih in delu Sokola. n. Ako opazujemo natančno naše javno življenje, še bolj pa ako se potapljamo vsaj nekoliko globočje v delo duhu našega časa, v znanost, v umetnost itd. opazimo, da se nahaja človeštvo v neki prehodni dobi, katero bi lahko imenovali dobo pogre-zanja človeškega duha v sebe samega in dobo hrepenenja iz te omejene atmosfere na neko drugo, lepšo in popolnejšo pot. V vseh proizvodih današnje moderne, bodisi leposlovje ali znanstvene literature opazimo poleg vihrave nervoznosti tudi stremljenje za cilji miru, za resnim, mir nim delom. Vidi se mi, in jasno se izraža to zlasti v moderni umetnosti, da se hoče s-ovspeti nemirni človeški duh sedanjosti ne naprej, temveč nazaj do antike, katero hoče prilagoditi sedanjim razmeram in povzeti iz nje vse dobre stvari. Grki v dobi svoje telesne in duševne popolnosti so postali nekako moderni in duh našega časa heče s tem, da se ozira nazaj na nje, storiti korak naprej. Zdi 8e mi, kakor da šele sedaj v času potrebe najbolje in najjasneje razu memo, kaj je bil ta narod in na kakšno višino se je povspel s svojimi telesno in duševno zdravimi ljudmi. Demeter Drahsler pravi v svoji knjigi »GedankenentvvOrfe« v odstavku, ko govori o umetnosti: »Zdi se mi, kakor da se človeštvo pri opazovanju moškega telesa še ni odvadilo misliti in čutiti grško, med tem, ko je drugače estetični okus odvisen od dotične kulturne stopinje. Tedanji narodi so morali imeti razvite mišice vsled njihovih življenskih razmer. Mi pa živimo drugače in način našega življenja ne zahteva nikake posebne vaje mišic. Torej je tudi telo drugačno in este-tični okus bi se moral ravnati po sedaj se nahajaj oči h modelih, kateii smo mi sami in v katerih se zrcali naša kulturna individualnost. Kakor smo se odvadili nositi oklepe, prav tako bi se lahko odvadili smatrati moško telo samo tedaj lepim, ako je muzkulozno razvito. Toda v resnici in v obče se smatra samo muzkulozno razviti mož lepim. Mogoče je, da korenini naše veselje nad mu zkuloznem, pri tem pa lahkem in agilnem telesu globoko v neki na ravni potrebi. 'A 11 se, da smo v smeri preno vljenja, razvitka in napredka, v kateri smeri se sedaj nahajamo, primorani naše mišice ohraniti raz vite za duševno in telesno agilnost in zdravje, četudi ne potrebujemo več telesne moči v boju za eksistenco kot so jo potrebovali narodi nekdaj. Zdi se, kakor da nam pravi naš estetični instinkt, da je naše sedanje stanje nevarno znamenje de generacije. Poskusimo se samo po polnoma emancipirati od grškega ukusa in pomislimo natančno razliko med tedanjim in sedanjim življenjem. Ne pomaga nič; nam dopada vedno bolj lepo, muzkulozno razvito moško telo, nego prev tako lepo, toda muzkulozno nerazvito telo«. S čim pa se razvija najbolj mišičevje telesa? Pač s telovadbo, ki nudi poleg tega še mnogo dru- gih prednosti pred športi. Sila, k j nas goni v telovadnico in nas aiij da razvijamo ednakomerno svoje m niče, kakor so delali to Grki, ta sij^ korenini tudi v dejsttfu, da dobim, s tem največjo množino in najbolj^ krvi za možgane, ki so orodje, s k8. terim deluje duh. Naš čas stavi vedno več zahtev na možgane. Vsled tegi so lju~ije prisiljeni, da svoje mišic« ednakomerno razvijajo, ako noč^jj da prično možgani hiperkofirati, ako I nočejo razdreti harmonije med I duhom in telesom To razvijanje mi. I šic pa se doseže samo s s i s t e m h. tično telovadbo. S telovadbo pa si ne pridobil človek samo več fizične moči, temv^/J tudi izdatno množino duševne modi V telovadnici se uči človek misliti, ker je prisiljen k temu, ako hoč«. pravilno in lepo izvesti vajo. Krasna je slediti sestavi vaj od najpripro stejše do najkompliciranejše Ur prehode iz jedne v drugo, in zdru-žitve v sestave S tem ravno se uči človek misliti in krepi svoj pogum svojo samozavest ter korači s tem do spoznavanja samega sebe, svojih duševnih in telesnih napak in vrlm S tem postaja nekako odkritosrčen j| Z neko lahkoto pripoznava svoje na J pake svojemu sotelovadcu, sobratu, ne sramuje se toliko istih, ker krepi čut po spopolnitvi, po dosegi dovršenosti. Nekako drugačen po ; stane človek v telovadnici, kjer mu veje nasproti nekaj krepkega, ponos nega pri pogledu na vrste krepkih ljudi. Nekaj človeškega naravnega, kar napaja njegovo dušo in ga sili, da vrže od nje vse kar je nenaravno, neodkrito. Šele v telovadnici se razume jasneje globoki pomen besede človek in ravno v telovadnici vstajajo pred duševnimi očmi jasno začrtani idejaii o tistem ponosnem, duševno in telesno krep kem človeku, o katerem sanja lilo zofija našega degeneriranega časa In Še več; čimbolj si prizadevamo približati se ciljem telovadbe, čim globje se utapljamo v idejo sam: tembolj čutimo, kako se krepi v i temelj našega naziranja, kako se po sledn|e popolnuje in širi na tem temelju na življenje in Človeštvo. Vse to pa prinese harmonijo v naziranjuj v mislih in čustvih in iz te harnio nije se rodi včasi žeija, hrepenel da bi šel človek v zaduhle pisav v delavnice, da na ulico bi šel in pripovedoval ljudem o pomenu ir. ciljih telovadbe in ni naganjal tf ljudi v telovadnico, kjer postaja rav iz človeka človek, ker odpada s telesno slabostjo tudi duševna slabost; kjer odpade vse, kar je bolno v mi-šijenju in čuatvih in vstaja pred oč;n; končni cilj: krepost, duševna in telesna, resnica, odkritost . . . Slovenska Matica. 132. odborova seja, v sredo dne 27. velikega travna 1903. Navzoč ni: Gg. Fr. Leveč {predsednik); P Grasselli, dr. J. Janežič. A. Koblar, J stanjevec, dr. J. Lesar, Fr. Novak, Fr Oro žen, L. Pintar, M. Pletersnik. A. Senekovič. dr. J. Stare, I. Šubie, dr. A. Useničnik. J. Vavru, Fr Wiesthaler, (odborniki); E. L;i:. ^zapisnikar). Skupaj 27. Predsednik proglasi sklepen al otvori sejo, pozdravi uavzoene, določi kot overovatelja današnjemu zapisniki, odbornika dr. Ušeničnika in dr. S t are ta ter da besedo tajniku, da poroča iz predsedstva. Sklene se izraziti „Društvu čeških matematikov in liziko v44 ob smrti društvenega pokrovitelja in častnega uda vseuč. profesorja dr. S t u d n i c k o meno sožalje. Odboru za odkritje spominske plošče oo. Ladislavu in Florentinu Hrovatu v Zg. Tuhinju se dovol: društvena podpora 100 kron. Sprejme se knjižna zveza s ,1! storičuo-rilološkim inštitutom v Nj e ž i u i.- Na znanje se vzame, da sta -uložili prošnji za nakazilo državne BI veneije v tekočem letu in pa za petno dovolitev če mogoče višje sul> venci je v prihodnjih letih. Dne 3. maja je umrl Matici; ustanovnik, profesor M m o n Kuta r, eden uajplodovitejših slovenskih pit teljev in najmarlivejših Matičinih -trudnikov. Bil je 14* let Matičin odi uik, spisal je društvu več samostojnih knjig in veliko krajših sestavki)v doviuske vsebine. Odbor je o tej i liki izdal posebno smrtno naznanilo, raz hiše je plapolala crna sastavm. Mu: mu je poklonila venec s trakovi, pri yo-grehu so jo zastopali odbor skoro is eorpore in pa mnogobrojni društveiiiki. Zapisnik o 131. odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika profesorja Fr. Novak iu V. Zupančič, se brez ugovora odobri. Tajnikove poročilo o računskem sklepu, izkazu premoženja, proračunu, depozitih in narodnih usta novah se odobri, dr. E. Coste spomo- $tffi£ Dalje v prilogi. ~W*L Priloga „Slovenskćmu Narodu" St. 124, dne 3. junija 1903. %|nik bo, ker ni nič ^zadržkov, izpremc-* I uiti v dijaško ustanovo in se poveri lilsestava ustanovnega pisma blagajniku "I (fr. Star etu. ■I Sklene sc; da bodi letos redni ■0bčni zbor v sredo dne 17. rožnika lob polšestih popoldne v veliki dvorani I .Narodu, doma • in se odobri zboro-Ivanju dnevni red. I Tajnikove poročilo o društve-'Jnib knjigah se odobri z dostavkom, Ida je v prihodnje proti tiskarnam streže '■paziti na lepoto tiska ter poživljati ti ■ skarne, da pred natiskevanjem pošljejo Iv presojo tiskovne vzorce. I Tajnikove poročile o k n j i ž n i h ■ darilih, k n j i 2 n i c i in dru S t v e-:I n i k. i li se vzame na znanje. Od zadnje '■soje je prirastlo knjižnici TO knjig-, ■ zvezkov in časopisov, 10 podarjenih, zamenjanih. rAi\ lansko leto je pla- ■ calo udnino 2850 letnikov, za letos do-I slej 271 ; od zadnje seje jih je na novo I pristopile 6. I Glede razdelitve ostalega tiskar-I skega dela za tekoče leto je radi nekih I stvarnih iuformacij počakati še do pri-I hodnje seje, ki se bo vršila po občnem I zboru. I Ker se nihče več ne oglasi za be-I $edo, zaključi predsednik sejo ob 6. I uri 15 minut zvečer. Dnevne vesti. I V Ljubljani. 2 junija — Nadvojvoda Rainer se je včeraj zvečer odpeljal z brzovlakom proti Trstu. — Nadvojvoda Jožef Ferdinand se je danes zjutraj z dolenjskim vlakom peljal v Novo mesto.— Soprog nizozemske kraljice I princ Henrik se pripelje danes na Kranjsko na lov. — Hedervaryjev sistem na Kranjskem. Razloček med razmerami na Hrvatskem in na Kranjskem že itak ni velik, kajti tam ka kor tu cvete policijska samovoljnost, v najnovejšem času pa se hoče za vsako ceno tudi pri nas uveljaviti lledervaryjev sistem. Videli smo to, ko so bili izdani hrvatski pozivi na demonstracije. V Ljubljani so se vršila zasliševanja nad zasliševanji in je bilo vse na nogah, da vlovi nekaj Hrvatov, na Dunaju pa je Korber slovesno zatrjeval, da cislitvanska oblastva niso storila nobenega koraka v tej zadevi! Videli smo to oni dan, ko so vladni policijski organi na ko lodvoru zgrabili g. dr. Pegana, ker je podoben Sirovatki, in videli smo to se pri raznih drugih prilikah. Zdaj se je zopet primeril slučaj, ki nam živo kaže, kako se je Hedervaryjev sistem udomačil na Kranjskem. Včeraj je prišel z železnico iz Zagreba neki privatni osebi namenjen zaboj in bil oddan špediterju. Ko se je adresat oglasil pri špediterju, je na svoje začudenje izvedel, da so policijski organi njegovo privatno last konfiscirali in jo izročili sodniji. Adresat se je po tem obrnil na sodnijo in tam se mu je lakonično — prav kakor da je v Ljubljani že razglašeno izjemno stanje in so razveljavljene vse državljanske pravice — povedalo, da je preiskovalni sodnik na predlog dr žavnega pravdnistva z a u k a-zal to konfiskacijo. Obenem je adresat izvedel, da se je to zgodilo na brzojavno zahtevanje državnega pravdnistva v Zagrebu, ki domneva, da se v tem zaboju nahaja večja množica iztisov »Hrvatske misli«. Ko smo izvedeli za ta dogodek, so se nam kar lasje je žili. Kakor sicer poznamo našo ju stico, tega vendar nismo pričakovali, da bi kaj takega storila. Tu se je i'■ n f i s k o v al o pr i v a t n o i m e t j e mirnega državljana na zahtevanje inozemske oblastnije, dasi se proti temu državljanu Se kaka ovadba ni vložila in konfiskaoijase je izvršila, ne da bi se bil lastnik tega zaboja obvestil. § 146. kazensko pr. reda določa, da sme preiskovalni sodnik zaseči telegrame, pisma in druge poslat ve, ako je obtoženec že v zaporu zaradi hudodelstva ali p r e g r e d k a, a 1 i 6 e je zaradi t a k e g a d e j a n j a protinjemuže izdano privodno ali zaporno povelje. V tem slučaju pa se proti adresatu sploh ni začela niti kaka preiskava, samo njegovo imetje bo mu zasegli. Tudi določa § 148., da se mora obdolžencu najpozneje v 24 urah na znanje dati.Adresat pa še danes 36 ur po konfiskaciji ni dobil nikakega uradnega obvestila. Po našem prepričanju je to postopanje popolnoma nezakonito in zato poživljamo dr žavne poslance, da v prvi seji poslanske zbornice nastopijo s primerno enerlijo in brezobzirnostjo proti vodji justičnega ministrstva. — Učiteljske vesti na Štajerskem« V stalni pokoj so šli: nadučitelj v Vitanju Josip Z i r n-g a s l, začasno vpokojeni učitelj Iv. Kunstič in učiteljica v Slovenski Bistrici Ana Sernec. NaduČitelj je postal v lladgoni ondotni učitelj Jakob N e d o k. Stalni učitelji ozir. učiteljice so postali: Kud. Arnšek v Globokem, Matilda Mihelič roj Kavčič na slovenski dekliški soli v Ljutomeru, Marija Farkaš roj. Labes v Št. Lovrencu v Slovenskih goricah. Učitelj Josip Krajne je premeščen od Sv. Martina na Paki v Ponikvo ob južni železnici. — Umrl je baron llackel-berg Landau, štajerski državni in deželni poslanec v starosti 70 let. Poslanec je bil celih 36 let. — Odvetniška zbornica Kr-anjska imela je zadnji petek popoludne svoj redni občni zbor. Otvoril ga je ob 1 t4 uri zbornični predsednik g. dr. M a j a r o n , ki je pozdravil osobito nove kolege in se nadalje spominjal dveh članov, katere je izgubila zbornica v prošlem letu. V znak žalovanja za umrlim dr. Bisiakom so se navzočni dvignili s sedežev. Gospodu dr. pl. Schupplu, ki je bil imenovan hranilničnim ravnateljem in se je zaradi tega odpovedal odvetništvu, je že odbor izrazil svoje čestitke za novi poklic, kar je zbor vzel na znanje. — Prva točka dnevnega reda je bilo letno poročilo odbora o poslovanju zadnjega leta Iz prečitanega poročila se je izvedelo, da je zbornici došlo v pretek lem letu 334 vlog, torej 41 številk več, kakor prejšnje leto. Vloge je rešilo največ predsedstvo, druge pa je rešil odbor, ki je imel v ta namen G sej. Zbornici je prirastlo 8 članov, tako da jo danes na Kranjskem 41 odvetnikov. Izmed odvetniških kandidatov je bilo 9 na novo vpisanih, 8 pa izbrisanih, tako da je s prejšnjimi vred vpisanih sedaj 12 odvetniških kandidatov, ki so razun ednega vsi v praksi pri ljubljanskih odvetnikih. Brezplačni zagovorniki so bili imenovani v 69 kazenskopravnih slučajih in zastopniki revnih v 28 civilnih pravdah. Pritožeb za-stran postopanja odvetnikov oziroma kandidatov je bilo podanih 14. V 5 slučajih ni bilo nobenega povoda za postopanje, 2 slučaja sta se odstopila disciplinarnemu svetu, ostale slučaje je rešil odbor. Zaradi preselitve nekega odvetnika s Štajerskega je nastal med kranjsko in štajersko odvetniško zhornico konflikt, ki se je predložil v rešitev justiČnemu ministrstvu. Odbor je tudi poročal, da so se pri deželnem sodišču ljubljanskem uvedle nekatere reforme po željah odvetnikov, tako kar ae tiče vsporeda za konkurzne oskrbnike in kuratorje, določenja kazenskih razprav itd. Poročilo se je vzelo enoglasno na znanje. — Tako se je tudi odobril računski zaključek za preteklo leto in določil zbornični donesek z 10 K prihodnje leto. — Nato so se vršile dopolnilne volitve v odbor, v katerega sta bila izvoljena sr glasno gg. dr. Munda in dr. Tavčar za člana in po ožji vo litvi g. dr. V o d u š e k za namestnika. V disciplinarni svet so bili zopet izvoljeni, in sicer za člana gg dr. Š t e m p i h a r in dr. T r i 1 1 e r, za namestnika pa gg. dr. Sohe-g u 1 a in dr. J a m š e k. — O na slednji točki je poročal g. odbornik dr. Krisper, in sicer o dopisu ju stičnega ministrstva, ki je vprašalo, ali je kranjska odvetniška zbornica za obligatorno uvedbo uradne noše (talarja) za odvetnike. Na podlagi temeljite motivacije je predlagal, da naj zbornica odgovori naslednje: »1.) zboru ca rada priznava intencije ju stičnega ministrstva, izražene v namenu, uvesti uradno nošo za odvet nike; 2.) zbornica izjavlja, da sedanje stališče, ki se priznava odvetnikom pri sodiščih, nikakor ne odgovarja onemu privilegovanemu stališču, katerega zunanji izraz je talar in biret; 3.) zbornica izreka upanje, da se v doglednem Času stališče odvetništva v Avstriji tako premeni, da bode zamoglo sprejeti pravice in dolžnosti, zvezane z uradno nošo; 4.) zbornica torej odklanja za sedaj obligatorno uredbo uradne noše za odvetnike in si pridrži, da bo, če se razmere v gorenjem smislu premene, sama predlagala uvedbo uradne noše«. Ti predlogi so bili enoglasno sprejeti. — Zbornični predsednik g. dr. Maj aro n je na to poročal o dopisu moravske zbornice, ki predlaga, da naj bi se neki dunajski dnevnik proglasil za publicistični organ avstrijskega odvetništva, in zastopal stališče, da se s tem pred logom naša zbornica ne more stri njati. Temu stališču je zbor enoglasno pritrdil. — Pri eventualnostih sta Kg. odbornika dr. Krisper in dr. Tavčar kritikovala zlorabo, ki se godi s trm, da se priče v pravdi zaslišujejo po neki odvetniški pisarni. Zbor je pritrdil njunemu pred logu, da takšno pro iesijonalno za-slišavanje prič brez posebnih razlogov odvetnikom ne pristoja. G. dr. K u š a r je končno predlagal, naj se zbornica potegne za zakon, po ka terem se zastopniški stroški ne bodo dali zaseči od v pravdi propale stranke za terjatve, ki jih ima sicer do nasprotno stranke. Tudi ta predlog se je soglasno sprejel. — Potem je ob 5. uri predsednik zaključil zborovanje. — Pevskega društvaSlavec" velika vrtna veselica, katera se je vršila na Binkoštno nedeljo pri Koslerji, privabila je toliko gostov, da je bil obsežni in jako lepo prenovljeni vrt skoraj povsem zaseden. Tudi vdeležencev iz dežele je bilo mnogo. Pevski zbor »Slavca«, kateri broji nad 40 pevcev, izvajal je pevski spored, pod vodstvom novega pevo-vodje g. P. Gorju p a, točko za točko toli dovršeno, da je moral vsako pesem ponovili Zlasti Da se je odlikoval v Križkovskega »U t o p 1 jen k i«, ker ravno ta skladba zahteva vsled svoje izrazovitosti, krepkega in dobro izšolanega pevskega zhora. To isto velja tudi o F. Sladeka »Slovanski pesmi««, katere besedilo je gosp. E. Gangl iz češčine na slovenski jezik krasno prevel. Gosp. Gorju p pokazal se je jako spreten in energičen zborovodja, pod katerega vodstvom želimo, da bi se »Slavčevo« petje in zbor, kateri se je s svežimi glasovi izdatno pomnožil, krepko razvijalo. Vojaška godba je splošno ugajala, dasi bi bilo želeti, zlasti v vodilnih glasovih nekoliko več čistosti, po sebno slovanski komadi so želi obilo priznanja. V ostalem sporedu se je razvilo živahno vrvenje pri zabavni pošti, srečolovu, kegljanju na dobitke ter plesu na prostem. Kegljalo se je 1014 serij. Omeniti moramo, da se je tudi restavraterka gdč. Erbežni-kova povsem potrudila, da je goste s postrežbo zadovoljila. Po končani veselici se je sešel pevski zbor v gostilni gosp. Zajca na Rimski cesti, kjer je imel v svoji sredi prvega »Slavčevega« predsednika in častnega člana g. Antona Jeločnika iz Litije, kateri je omenil, da je da našnji dan za »Slavca« zgodovinski dan, ker se je danes pred 20 leti sprožila misel, osnovati novo pevsko društvo, katero je potem leta 18 84. pod imenom »Slavec« začelo svoje delovanje. — V Št. Vidu nad Ljubljano je včeraj popoldne v gostilni poleg cerkve mizarski delavec Fran Mrhar brez povoda napadel pri Ton-niesu usiužbenega mizarja Ivana Krušiča in ga z nožem jako težko poškodoval. Krušič je pred napadalcem bežal iz sobe, a Mrhar ga je v veži dohitel in mu zadal več ubodu v z nož^m, potem pa zbežal. Mrhar je ničvreden človek. Sele par tednov je tega, kar je odsedel šestmesečno kazen, ki mu je bila prisojena, ker je Krušičevega brata napadel in težko poškodoval. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Dne 27. maja t. 1. stal je pred porotniki Ant. Skušek, zidar v Radečah. Večkrat je bil že poprej kaznovan radi raznih deliktov. Danes se mu očita bledeče: Dne 12 februvarja 1903 je prišel v krčo omožene Ane Breznikar, kjer sta bila navzoča tudi Martin Šontaj in Helena Ceč. Ta čvetorica naročili si je liter rakije. Ko je že alkohol pri zadnjih dveh storil svoje učinke, podala sta se ta dva sama domov. Anton Skušek pa in Ana Breznikar pila sta še ostalo rakijo naprej. Pri pomniti je, da je zatoženec že 60 let star, Ana Breznikar ima pa 58 let. Amor skušal je tu svojo puščico in Antona Skušeka spravil zopet v za drego s § 127 kazenskega zakonika. Obravnava pa je vendar porotnike prepričala, dasi je obtoženec pri preiskavi svoje dejanje pripoznal, da en liter rakije, če sploh niso vsi štirje že poprej bili od alkohola razgreti, lahko spravi tako stare ljudi ob nezavest. Slednje je pri obravnavi posebno naglašala Ana Breznikar trdeč, da ona o vsem tem nič ne ve, da so današnje obravnave le hudobni jeziki krivi. Porotniki so nato Antona Skušeka oprostili zatožbe. Prišla je nato obravnava proti Franu Zupančiču, 171etnemu fantu iz Soteske. Tožen je bil radi hudodelstva posilne nečistosti po § 127. in po § 128. radi hudodelstva oskrumbe in zoper varnost nravnosti po § 59. Sestra njegova Albina ni bila še 14 let stara. Ker je vse sam obstal in se tudi znaki dejanja po izreku izvedencev niso poznali, prisodilo mu je sodišče radi raznih olajšav samo dve leti težke ječe z enim postom. P. H. — Koncert nKaiuniNkega salonskega orkestra." Na bin-kostni pondeljek popoludne priredil je kamniški salonski orkester v Fiscker-jevem hotelu svoj prvi letošni vrtni koncert. Marljivi člani orkestra proizvajali so deset točk vsporeda ognjevito in dobro priučeno pod spretnim vod stvom g. iuženerja I. Spaleka. Mimo vedno svežih Parmovih točk, kakor je tudi valček „Triglavske rože", dopadali so sosebno značilno dunajski komadi, kakor Aletterj eva „Rokoko"-g-avota ^ „lvresničicaa, idila Linkejeva ; pesem „Stara ura" Grmberja eeska koračnica Novačka „A hoj !u in značilni komad „Pošta pride" od R. Eulenberga. Obisk bil je z ozirom na slabo vreme, katero je ravno do zadnje točke vsporeda milostno z dežjem prizaneslo — prav dober. Občinstva bilo je poln vrt in zastopani so bili najboljši krogi iz mesta in okolice. Počastilo je pa koncert tudi več ljubljanskih izletnikov. V očigled bodoče sezije, katera se v Kamniku žal šele meseca julija prične, računati sme marljivi naš salonski orkester na najlepše uspehe, katere mu iz celega srca želi vsak ljubitelj lepe glasbe v polni meri. P. — Roparski napad. Binkoštno nedeljo je neznan tolovaj v Vintgiuju napadel necega Blejea. Davil ga je, mu vzel uro in 20 K in ga vrgel v vodo. Na srečo so prišli ljudje, vsled česar je napadalec zbežal, napa-denee pa se je mogel rešiti. — „Deseti brat" v Trstu. Dramatično društvo v Trstu je še mlado, a se more že danes ponašati z najlepšimi vspehi. Neumorna de lavnost in požrtvovalnost njegovih izvršujočih članov obrodila je obilo resnega in trajnega sadu. Popreje male vprizoritve v tesnih prostorih okoličanskih čitalnic — sedaj že umetniško dovršene predstave v prostranem gledališču Armonia in Fenice v Trstu. Čez 2000 osob prisostvovalo je predstavi »Desetega brata« na binkoštno nedeljo v gledališču Fenice v Trstu. Glava pri glavi samega naroda slovenskega — polnega veselja in navdušenja — zbralo se je tukaj. Bilo je veselje, gledati to navdušeno maso, ki je po vsakem komadu vojaške godbe, po vsakem efektnejšem prizoru z vihar nimi živio klici in ploskanjem izkazovalo priznanje in hvaležnost igralnemu osabju. Bil je to v istini lep narodni praznik. Pri predstavi sodelovala je osmorica Članov slovenske drame — ostale vloge bile so v ro kah tržaških diletantov, kateri so kazali mnogo razumevanja za stvar ter so poleg igralcev in igralk iz poklica prav častno zastopali svoja mesta ;n bistveno pripomogli k celotnemu sijajnemu vspehu. Naši klerikalci, ki vedno zabavljajo proti gledišču, češ, da je le za zabavo liberalcem, naj bi se enkrat potrudili k taki predstavi v Trst. Videli bi, ako niso popolnem zaslepljeni, da narod ne potrebuje samo romarskih izletov in Marijinih bratovščin, ampak tudi še kaj drugega — posvetnega. — Nesreča na železnici. Zdravnik dr. Karol Heinzel v Trstu je dne 31. maja ponoči na potu iz Gorice v Trst padel pri furlanskem Tržiču iz železniškega vagona na relse. Vlak je šel čez njega in ga raztrgal na dva kosa. — Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju vabi člane na redni občni zbor, ki se vrši dne 5. junija v restavraciji »zum Grundstein« VIII. vogal Josef stiidterstrasse in Piaristengasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Svobcdomi selni slovanski gostje dobro došli! — Društvo „Zvezda" na Dunaju napravi dne 7. junija izlet v Mana - Enzersdorf (postaja južne železnice Brunn - Maria - Enzersdorf) Sestanek in zabava ob 4. uri popoludne v restavraciji »Zum Schotten-hof« Ilauptstrasse št. 17. — Osobni promet na južnem kolodvoru v binkoštnih praznikih. Od sobote do torka se je pripeljalo na južni kolodvor 10.516 oseb in odpeljalo se je G343 oseb. — Delovanje rešilne postaje. Meseca maja t. 1. je rešilna postaja intervenirala 38 krat, in sicer pri 24 moških in pri 14 ženskah. Slučaji so bili nastopni: 3 obolelosti, 1 kap, 4 težki porodi, 5 zlomljenih nog, 1 vdroblenje reber, 3 zmečkanja udov, 3 ranjenja vsled padcev, 1 ste penje, 2 zblaznelosti, 15 transportov bolnikov. — Novi most čez Grada-S ico. Pri tem mostu so začeli pretekle dni postavljati stranske ograje. Most bo do 15. t. m. prometu izročen. — Izpred porotnega sodišča. Dne 21. grudna m, 1. pozno ponoči skušalo je več hlapoev vdreti v gostilno Jožefa Mihelčiča »zur Ver- einigung« v Spodnji Šiški, kamor so se zatekli štirje mladi Ljubljančani, da bi se izognili nevarnemu izzivanju ali celo tepežu Najbolj nadležna st* bila hlapca Jožef Mihelčič in France Vinšek, ta dva sta hotela izsiliti uhod skozi steklene duri, vendar se je posrečilo gostilničarju odpoditi Vinšeka. To pa ni oplašilo Jožefa Mihelčiča, kateri je hotel z nova udreti za begunci, a v tem je nekdo od znotraj razbil šipo steklenih duri in skozi to odprtino je krojaški pomočnik Janez Cedilnik iz Podgorice z nekim spiČastim orodjem, bodisi nož ali pila, sunil Mihelčiča v prsi in mu prizadejal blizu srca ubodlino, ki je bila smrtno nevarna in je bilo zadoto tudi srce, tako da bo MihelČič vedno bolehal, ker porotniki glavnemu vprašanju niso pritrdili, pa6 pa dodatno vprašanje na prekoračenje silobrana, ga je sodišče na 3 mesece zapora obsodilo. 2) France Zupet sploh Kruharjev, hlapec v Ljubljani je bi tožen hu dodeljstva uboja. Dne 27. sušca t. 1. pilo je v Dežmanovi hiši, v D±ljni-vasi, pod debelim hribom nekaj delavcev med njimi tudi obtoženec, žganje, katerega jim je podaril gospodar po večdnevnem izvršenem delu. Proti večeru prišel je tudi tja Anton Kocmur, hlapec pri Mariji Kramar v Kurjiva9i, nekoliko pijan in se je vsedel k peči. Ker mu je vsled preebilo zavžite pijače slabo prihajalo, ponuiil mu je Zopet v kozarcu vode, katere Kocmur ni maral piti, zato mu jo je ta zlil za vrat. Vsled tega je nastalo med njima neko ruvanje, po sobi in da bi se ne kalil mir, odpravil je gospodar Kocmurja iz hiš« ter vezne duri za soboj zaklenil. Zupet je pa pri kuhinjskih durih skočil za Kocmurjem, in ga z neko bukovo vejo tako po glavi udari', da se je ta zgrudil in kmalo na to umrl; truplo je še na to zavlekel v bližni cestni jarek. Zupet ne taji storjenega dejanja, sodišče ga je na 3 leta težke ječe obsodilo. — Tujci v Ljubljani. Meseca maja t. 1. došlo je v Ljubljano 2659 tujcev ^ (za 225 več kot prejšni mesec.) Od teh se je nastanilo v hotelu pri „Slonu" 817, pri „M*aličua 636, pri Llovdu" 253, pri južnem kolodvoru 157, pri Bbavarskem dvoru" 75, pri ..iTrajžerju" 53, pri Štruklju 107 v ostalih gostilnah in prenočiščih 561. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 151 izseljencev. — Dva prijeta tatova. V času cd 10. aprila do 22 majnika je bilo v Gorici izvršenih več ulomov in tatvin in pokradenih juvelov, uhanov, zapestnic, verižic, ur itd., v vrednosti nad 30 000 K. Teh tatvin sta sumljiva natakarja Danilo Pogačnik, star 21 let in Ivan Zupan, star 20 let, ki sta 9e za časa tatvin mudila v Gorici. Oba sta bila danes zjutraj tukaj prijeta. Pri Zupanu so dobili uro, ki je bila dne 31. majnika ukradena natakarju Karolu Vojski v hotelu »pri južnem kolodvorua. Vojski je bil ukraden tudi zlat prstan, potem ste mu bili vzeti tudi dve drugi uri in dve srebrni verižici. Policija je prijeta tatova izročila deželni sodniji, odkoder se bodeta odgnala v Gorico _— Izgubljene in najdene reči. Branjevka Ivana Bartol, stanujoča na Sv. Petra cesti št. 76, je izgubila 31. majnika zjutraj na poti od cesarja Franca Jožefa jubilejskega mostu po Šolskem drevoredu do stolne cerkve srebrno žensko uro in kratko zlato verižico s krogljico. — Ivana Pezdir, trgovskega sluge žena, Mestni trg št. 18, je našla v nedeljo v Lattermanovem drevoredu zlato žensko uro. — Pomorski častnik M. H. je izgubil v nedeljo dopoludne na poti od Sv. Petra nasipa po Škofjih ulicah in po Sv. Petra cesti in po poti čez polje do nove vojašnica v Metelkovih ulicah srebrn etui za cigarete. Na krovu sta bili vrezani črki M. II. — Blagajničarka v kavarni »pri Slonu«, gdč. Natalija Koželj, je izgu bila včeraj na poti Križevniške ulice, Gospodske ulice, Kongresni trg, Se-lenburgove ulice do hotela »pri Slonu« zlato žensko uro, katera je imela na krovu vrezano ime Natalija. To uro je našel gledališki igralec g. Franc Perdan v Šelenburgovih ulicah. — Branjevka Marija Majdičeva v Stepanji vasi štev. 24, je izgubila včeraj na poti od Cesarja Jožefa trga po Poljanski cesti do doma srebrno žensko uro. — V Singerjevih ulicah je našel v ponedeljek zvečer krojaški pomočnik Franc Lukežič, stanujoč na Gradu št. 15, bicikel, ki ima sprednje kolo pokvarjeno. — Na poti od Lat« termanovega drevoreda po Franca Jožefa cesti in po Prešernovih in Spitalskih ulicah do Lingerjevih ulic je bil izgubljen svilnat pas temno-rudeče barve z dvema zaponama. — Najdeno. Krojačev sin Viktor Podkrajšek, Radeckega cesta šk 1, je našel včeraj popoludne na Sv. Petra nasipu še skoraj novo uro-bu-dilko. — Popravek. V sinočni številki našega lista se je v notico o umrlem švedskem pesniku urinila pomota. Ta pesnik, ki jc bil potomec slovenskih protestantov, se je imenoval grof Karol Snoilskv. ' Najnovejše novice. Samomor. V Trbižu se ie ustrelil vojak lovskega bataljona Gregor Kutt-nig. — Povožen i« bil v Beljaku zidar Petro W u r i I s o h. — Umrl je Član gosposke zbornice grof K. B €< 1 r u p t T i s s a o — Štrajk V Filadelfiji je ustavilo delo v pre delavcev. — P o V severni Ameriki je vladal te dni dilnicah 90 000 plave in viharji, v okraju Kanzas prozen vihar z nalivi in poplavami. Železniški most čez Kanzas se je zrušil. Ponesrečilo je 27 oseb Pri poplavi v Bevernem Topeku je utonilo 150 oseb. V Gainsvilie je odnesel vihar več hiš. Ubitih je bilo nad 200 oseb. — Pretepi med Italijani in Slov* ni so bili blizu svetilnika v Trsta. Ranjenih je na obeh straneh več oseb — Prince sinja L u j i z a odide na neko gra ščino na Francoskem. Poprej pa jo obišče še v Lindauu njen oče, veliki vojvoda Toskanski. — Pri jubilej ski slavnosti v Peterburgu so bile v gneči tri osebe zadušene. — Grozen potres je bil 1. t. m. v Armeniji. VeČ vasi je popolnoma razdejanih. Ponesrečilo je nad 2000 oseb. — Prvak turškh pesnikov, Arif Iličmet Hizvanbegovie je umrl v Carigradu. — Preklicano pastirsko pismo. Graški škcf dr. Schuster je svoje pastiriko pismo, zaradi katerega se je inttr ptliralo v diž zboru, preklical ter ga dal odstraniti z vseh cerkvenih vrat * Dostojevski v prisilnem delu v Sibiriji. L. 1849 peljali so DostojevsTTega v družbi z Duro vom in Petraševskim na morišče, ker se je udeležil načrtov^-zarazšir jatev pisma pisatelja Belinskegc*^ ki je bilo baje polno izrazov proti ceK kvi in najvišji oblasti. Seveda so v zadnjem trenutku vse zarotnike oprostili. Med zavrženimi prisilnimi de lavci, ki so ga v začetku črtili kot plemenitnika, je preživel 4 leta v prisilni delavnici v Omsku. Spai je na trdem, brez blazine in pcgrinjala. smel ni brati dru^e knjige kakor evangelij. Tudi dopisovati ni smel z nikomur vsa 4 ltta. To je bilo ne izrečeno, neizmerno trpljenje, ki je vsako minuto težilo kakor kamen njegovo dušo, kakor sam piše. Delal je rad, posebno sneg kidal, da si je krepil zdravje. Čez 4 dolga leta so ga izpustili in ga vtaknili v 7. sib. bataljon kot prostaka, Sele 1. 1859. se mu je dovolio se v Tiveru na seliti, od kjer se je kmalu smel vrniti v Petro^rad. Književnost. — „Ljubljanski Zvon" ima v junijskem zvezku tole vsebino: 1. S. Gregorčič: Simonu Rutaiju. Pesem. 2. Ivan Cankar: Živeti! (rtiča. S. M. P. Nataša: Mlada lira. Pesmi. 4. Bogomil Vošnjak: Karel vitez Scherzer. 5. Ivan Frosekar: Samotarju Pesem, i). Zofka Kvedrova: trtice. 7. Fran Valenčič: Kip. Pesem. s. Vida: To hipi so . . . Pesem. 9. A. Aškerc: Vodnikovo šolsko poročilo iz 1. 1^12. 10. s. Gregorčič: Vse prav! Pesem. 11. Roman Romanov : Sinile so plašne sence. Pesem. 12. Kazimir pl. Radič: Legenda o ženski sreči. 13. Dr. II. Dolenec: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. 14. Vojanov: Luč. Pesem. 15. Marica II.: Ljubica in morje. Pesem. 16. Pod-limbarski: Potresna povest. 17. Adoli Kibnikar: Za ljudsku prosveto. 18. J. Gostič : Mlada ljubezen. Crtica. 19. Književne novosti. Dr. Ivan Merhar: Ivan Cankar: Ob zori. — J )r. Jos. Tomin-šek: Zabavna knjižnica. — Dr. Pran llešič: Slovenska Šolska Matica. Z.: Janka Kersnika zbrani spisi. Grščina ob prehodu v LfO. stoletje. Zaščitnikom LevČevega pravopisa vnovič v preudarek. A.: Dr. K. Hin-terlechner: i) petrografskih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnoČeŠkega kainhrija in iz sosednjega ozemlja. - Dr. K. iIinterlechner: 0 nekaterih tujih hribinah iz refelinovega tefrita kiinćtiške gore pri Pardubicah na Češkem. — Dr. .Jos. Tominšek: Trstenik. — ..Knjižnica za mladino." — „Mali vitez." — R. Perušek: Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. — li. Perušek: Ivo Vojno-vič: Dubrovačka trilogija. — II. Perušek: Hrvatske narodne ženske pjesme (muslimanske). — 20. Glasba. ,.Xovi akordi." — „Planinke." — —a: Kon- cert ..Pevskega in glasbenega društva pregled v Gorici." — 21. SploŠn. f Simon Putar. — f Dr. Robert Rezek. — f Grof Karel Snoilski. — Za slovensko univerzo. — Slovenski pisatelji v nemškem prevodu. — Shod slavistov v Peterburgu. — —k: Smetanova zapuščina. — Aleksander N. Pypin. — Pavel IIeyse. — —i: Pohadka o Kivšpinovi. — —a—: Zoper Tolstega. — —b—: Dimitrij Sergevič Merejkov-skij. — —k: Znameniti mrtveci. — —š— : Rusi in Francozi. Nemiri na Hrvatskem. »Obzor« je dne 30 maja priobčil naslednji prežalostni statistični izkaz oglavnih žrtvah meseca maja: •f- Ivan Pasarić, kmet, po orožniku ustreljen 11. maja v Za presću. -j- Juro Krajačić-Varžić, kmet, po orožniku ustreljen 22. maja v Kalinovici. -j- Imbro Bar toli 6, kmet, ustreljen po orožnikih (3 kroglje in 2 uboda z bajonetom) dne 25 maja v Mihovljanu. -j- Nikola Starčevi ć. kmet, ustreljen po orožniku dne 22. maja v Fužinah. -J- Neznan kmet, ustreljen po orožniku v Udbini. Mijo Vukovi c, kmet, obstre-ljen po orožniku 18 maja v GrašČinu (smrtna poškodba — umrl?). Miško B ar to 1 ie, kmet, ob-streljen po orožniku 25. maja v Mihovljanu. (Smrtna poškodba — umrl? Pri tem je bil orožnik s sekiro udarjen po glavi in težko ranjen ) Štefan H o d j a n e c, kmet, zaboden po orožniku 11. maja v ZapresiČu. (Smrtna poškodba — umrl ?) % Jakob Vukovi ć, kmet, zaboden po orožniku 18. maja v Gra činu. (Težko poškodovan.) Štefan Petrekovič, kmet, zaboden po orožniku dne 11 maja v Z'-iprešiča. (Težka poškodba.) O priliki streljanja orožnikov na narod v Gračinu, v Fužinah in v Kalinovici, je bilo ranjenih več kmetov, ki so bili po tovariših odneseni oziroma odvedeni in se nahajajo v zasebni oskrbi. Njih imena oblastva še niso dognala. Predstoječi slučaji so se, kakor je posneti iz gorenjih navedeb, zgodili povodom orožniške intervencije. V kolikor se je doslej dognalo je težko ranjenih nad 30 moških in ena gospodična, koliko je lahko ranjenih se niti ne ve. V tem č*su je bilo v samem Zagrebu zaprtih nad 450 oseb, med njimi 12 s^ospodičin, po celi Hrvatski pa nad 2000 ljudi. Iz med bolj znanih ljudi se na hajajo še sedaj v ječi: Prof. Pasa rić dr. II e i mrl, dr. Potočnjak, dr. Š u p e r i n a, dr. L o r k o v i c, St. K' a d i ć. V. W i 1 d e r, župnik J e m e r-š i ć, župnik T o m 1 j e n o v i ć, Šuš njak in Š k r i n j a r, klerika, lekar nik S u h o m e i, (izpuščen na svobodo) knjižničarja Ćupak in Dujak, Ko rač in H u k š e k, vodja socialistov, pravniki E 1 e g o v i ć, L e v a č i ć, K u-č e r a, R a k o š, Lenac, srednjašolca Hočevar in Polic Suspendirani so: Okrajni predstojnik Trneki v Križevcu (je za prt), župan v Brodu, M a r a c, mestni zdravnik dr. Do bril a, okrajni pred stojnik Mrzljak, okr. sodnik Ć e p u lić, davčna uradnika Vrbanić in Š t i f t e r. Demonstracije in nemiri so bili v naslednjih krajih: Zagreb, Varaždin, Z'atar, Trgovište, Zibok, Zapre-šić, Koprivnica, Knževac, Voja kovač, Glogovnica, Gradac, Dusroselo, Vrbo vec, Kalinovica, Rude, Samobor, Jaška, Karlovec, Delnice, Fužine, i.okve, Grobnik. Sušak, Meja, Plast*. L Č, Iledbin, Čavle, Draga, Bakar, Hreljin, Kraljevica, Grižane, Križišče, Crkve-nica, Novi, Senj, Karlobag Gospić, Josipdol, Petrinja, Daruvar, Drme, Cerje, Pakrac, Glina, Našice, Sisek, Jasenovac, Sunja, Nova Gradiška, Garešnica, Grubišno polje, Požega, Brod, Osiek, Ilok, Vinkovci in v Med jimurju. Nagla sodba se je razgla sila v mestih Knževac in Bakar ter v okrajih Sušak, Delr.ice in Križe vac. Izjemne odredbe so bile razglašene v Zagrebu, v Varaždinu, v Oseku in v Brodu. Javnih shodov za iinancialno samostalnost je bilo naznanjenih nad 70, a dovoljena sta bila samo dva. Hrvatski opozicionalni časopisi so bili od 2. aprila do 30 maja konfiscirani 201krat, samo v maju pa 114krat. »Obzor« je bil 40krat zaplenjen. Štipendije je izgubilo 10 dija kov, oproščenje od šolnine pa se je vzelo sploh vsem dijakom, ki so bili tega oproščenja deležni. Razen na Hrvatskem stacionirane armade pozvane so bile za vzdržavanje miru čete iz Ogrske in iz Kranjske. Povodom obiska slovenskih učiteljev so se v Zagrebu zgodile velikanske demonstracije. Deloma smo o njih poročali že v včerajšnjem listu. I/gredi so bili tisti dan ne samo pred vseučiliščem nego tudi na drugih krajih. Na Je-laČičevem trgu so hoteli demonstranti bombardirati vojaštvo s kamni. Zapovedujoči stotnik je množico svaril z glasnim klicanjem: Ne kamnov, drugače moram streljati pustiti. DemonatrujoČ proti banu je na to množica odšla in razbila nekaterim madjaronom okna. Tisto noč je peticija aretirala kakih 30 oseb. Dne 1. junija dopoldne se je zbralo več sto ljudi na vseučil ščnem trgu, od koder so se na male skupine razdeljeni, razšli na različne strani ter pobili okna na raznih po slopjih, tako pri obratnem ravnateljstvu drž. železnic, pri naučnem predstojniku Pav ću, pri poslancu Pli-veriću, pri uredništvu »Agramer Zeitung« in pri banovem namestniku Krajcsovicsu. Samo na poslopju obratnega ravnateljstva drž. železnic je bilo razbitih 238 šip. Vsa garni zija, všte^ši domobrance in topni-čarje, je biia na nog^h. Z isedla je vse večje ulice in razgnala demon strante. M<*j ranjenimi je tudi Leki rt dar. Vlada je poklicala na pomoč še dve egkadrnni ulanov. — Pri nedeljskih izgredih v Zagrebu so bile tri osebe težko, nešte-vilno pa manj nevarno ranjenih. Med zadnjimi je tudi fijakar L. Filipi Č, kateremu je policaj odsekal desno uho. Pri tem je značilno, kako se skrbi ranjencem za hitro zdravniško pomoč. Sam uradni list namreč šaljivo poroča, da so prinesli uho dve uri poprej v bolnico, kakor pa ranjenca. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 3. junija. Napredna stranka priredi protestni shod za Hrvate v nedeljo, dne 7 t m. ob 11. uri predpcldne. Vrt „pri Katarini" v Gorici. Dunaj 3. junija Danes se je sešel državni železniški svet. Licht je stavil primerne predloge v varstvo cislitvanskega mlinarstva proti ogrski konkurenci Dunaj 3. junija. „Wr. Allg\ Corr." trdi, da se hoče črnogorski prestolonaslednik Danilo iz ozi-rov na svoje slabo zdravje odpo vedati pravici- do prestola in da postane prestolonaslednik njegov mlajši brat Mirko. Olomuc 3 junija Nadškof Kohn je res poklican v R m in odpotuje dne 5 junija tja. Rim 3 junija. Z ozirom na silno naraščajoče protiavstrij-sko gibanje, je vlada prepove dala vse shede in javne priredbe. V Nea polju so bile kolosalne demonstracije proti Avstriji. Neapelj 3. junija Tu je nastal velikanski požar, ki je pro-uzročil 11 milijonov frankov škode. Trije gasilci so bili pri gašenju ubiti. Zemun 3. juirja V kraljevskem konaku v Belerrgradu so našli ku harja ustreljenega. Trdi se, da je skušal kraljico Drago zastrupiti Naslednjo noč po tem poskusu so našli kuharja ustreljenega. Beligra i 3. junija. Privolitvi v skupščino so bili izvoljeni samo pristaši sedanje vlade in ne eden opo^zicionalec! Carigrad 3 junija. B lgarski poslanik Načovič je imel dolgo posvetovanje z ruskim poslanikom Žinovjevom in z velikim vezirjem Sprejet bo tudi cd sultana, jutri pa ima sestanek z aistro-ogrskim poslanikom Caliceom. Carigrad 3. junija V raznih krajih v Macedoniji so sa zopet primerili večji in manjši boji. Iz Skoplja je došlo obvestilo, da so turški vojaki koniiskovali mnogo orožja in našli tudi več dinamitmh bomb. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1903 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 912 strank 591.240 K 44 h, 957 strank pa dvignilo 393.649 K 84 h. — Ljubljanska kreditna banka n Ljubljani. Meseca maja t. 1. seje vložilo pri »Ljubljanski kre ditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 1,141.541 K 20 h, vzdignilo pa 1,112.942 K 68 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca maja t. 1. 4,695.956 K 86 h. — Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca maja: Sprejeroki 309.487 K 13 v, izdatki 307.427 K 27 h, skupni mesečni promet 616.914 K 40 h. Borzna poročila. Ljubljani. 3. junija 1903 Deou I Blago ICO 40 100 60 100 20j 100 40 100 90: 101 10 Ljubljansk „Kreditna banka" v □radni kurzi dunaj. borze Naložbctnl |»»|»lrjl. V2°/i majeva renta . . . l2u/0 srebrna renta . . . l°/0 avstr. kronska renta . t "»/o n zlata „ l*/0 ogrska kronska „ IV. „ zlata 1% posojilo dežele Kranjske !*/■*/• posojilo mesta Spljeta W,70 m n Zadra l4/«% bo8.-herc. žel. pos. 1902 \"-u Cefika dež. banka k. o " " r. J' Z' tV>0/0 zast. pis. gal. d. hip. b. l,'«°/o peSt. kom. k. o. z 10a/0 pr..... ll/i°/o zast. pis. Innerst. hr. V/,°/o °Br- centr- deželne hranilnice !*/»•/• zast- Pis- °gr- DiP- D-l'/^/o cbl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . !*#»•/• n čeSke ind. banke 170 prior. Trst-Poreč lok. žel. t"/0 „ dolenjskih železnic }% „ juž. žel. kup. Vi Vi tl/a°/o av. pos. za žel. p. o. Mrečke. brucke od leta 1864 . . . .i m n lHfjO1/! • ■ n »t n 1864 . tizske ..... zeti - lj. kred. I. emisije n »• II* »i ogrske hip. banke srbske a trs. 100-„ turške .... dasilika srečke Kreditne , ... Inomo&ke „ ... Krakovske „ . • Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,| i, „ • • Efcudolfove „ ... Salcbar&ke s Dunajske kom. „ l>elulce* lažne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogr8ke bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske , n Zivnostenske „ . . Premogokop v Mosta (Brux) Alpiiiske montan .... Prafcke želez, ind. dr. . . EUma-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe če&ke sladkorne družbe Vnlnte. C. fcr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Sablji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 3. junija 1903. Termin. 'Sonica za oktober . . za 50 kg iž „ oktober ioruza „ maj . . julij • . n oktober. . „ EOUttv. Vzdržno. 120 75 99 40 120-85 9975 100 — 100 — 101 -99 60 99 60 101 — ir T— 101 — 100 50 100- - 100-100-— 98 50 »P 50 308 25 101- 170 -182 75 245 — 155 276 -270 -255 — 89 -11850 18 75 438 — 8425 74 — 69-54 3c 27 — 68 -75-442 - 7* 50 88325 1641 -668 -731X0 252 — 665- - 1648' 469 — 3H5 — 352 -162 - 1131 190^ 2344 2394 117 17 95 2<> 262 75 120 95 99 60 12115 1*2--99 9 J 100 10 102 — 108 — 102 — 10150 IGO 80 101- — 101'- 99 75 310 25 102- - 176 — 18476 249 — 15750 279 -273 — 260 — 90 75 119 5'J 1975 44150 88 25 78-73 — 55-35 28 — 71 50 77 — 446 — 79 50 68425 1651 — 669*— 73250 252-25 670*— 3^1 — 1660'-470 — 390 — 354 — 158 — 1135 1909 2352 24 — 11735 95*4'> 253'75 )ves „ 50 n m 50 m >i 50 „ .. 50 . 7 61 6 69 6 34 6b9 6 47 Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega M3Molli>ve$caSeidlitz-pra&ka'4, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K Po poStnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. AlOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10 — 8j |',£e Criffon4 B najboljši cigaretni papir. Hfl 13 Il4»l»l%n povMOil. 705 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje n«jt»€»ljir prl/.iianu Tanno-ciiiniD tintmra katera ©Urf|truje ImmImc^ oilulra-■ij ta J «* luMkr in |irc|irrfujr tltkitj«* Inu. • Htelilcnlra z navodom i K. Razpo&tlja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. moatu (204—20, Se dobiva povsod 1 neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metodo: Gospa Anica dr. Kraut-ova v Kamniku 20 K, iz lastnega nagiba zopet naklonjeno darilo bi. 8triškega doktorja. — Gospića Kristina Gre-benc iz Vel. Lašč v dražbi tržaških rodo-ljubov v kavarni „ComercioM v Trstu 5 K 64 vin. — Gosp. Ig. Zore iz Črnega potoka pri Litiji iz nabiralnika v svoji go. stilni 3 K 24 vin. — Gosp pl. Wurzbach v Litiji iz nabiralnika v svoji gostilni 2 K 66 vin. — Skupaj 31 K 64 vin. — Živeh darovalci in nabiralci! Za Prešernov spomenik. Gosp. Ivan Lavrič, c. kr. polkovnik v Černovicah, 20 K — Živel! Za hrvatske žrtve. Gosp. Jos. Zupančič učitelj v Dolenji vasi, 6 K — darovali vsak po 1 K gg.: Janez Bj.jc (.Črnogorski kneE^ Franc Zobec, Franc Kroraar, Janez Dejak, Franc Cimerman in Josip Zupančič z geslom: Vedno zvesti in udani, bili smo in bomo mi, Vi Slovani, mi Slovani bodimo na veke vsi! — Znesek smo izročili ljubljanskemu magi-stratu. — Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 28. maja: Josip Torelli, društvenega sluge sin, 2 mes., Vegove ulice St. 6. življenske slabosti. — Fran Novak, posestnikov sin, 8 mes, Gradaške ulice Stev. 4, Catarrh gastro inteat'nalis Dne 29. maja: Sabina Globočnik, spre-vodnikova hči, 11 mes , sv. Petra cesta St 52, Bronchitis capill. — Uršula Fabian, meSča-nova žena, 71 let, Blei\veisova cesta St. 11, ostarelost. Dne 30. maja: Marija Mlakar, sprevod-nikova žena. 38 let, Jenkove ulice Stev. 20, Para!ysia cordis — Fran Kunej, delavčev sin, 8 mes., Mestni trg St. 3, Bronchitis capill. Dne 1. junija : Friderik Treo, dijak, 15 let, Marije Terezije cesta St. 11, Skarlatica. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2. Srednji zračni tlak 736*0 mm Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 1. 9. z v. 7S2 4 16 7 \ si. zahod pol. oblač. 2. • 7. zj. 2. pop 732 2 7318 151 si. svzhod 214 ar. j z ah od jasno pol. oblač w 9 zv. 7318 154 si. szahod oblačno 3. ■ 7. zj. 2 pop. 731 3 730-4 144 228 8l. jug si. jvzhod oblačno oblačno 16 S Srednja temperatura ponedeljka in torka in 17 3*, — normale: 161» in 16 2°. - Mokrina v 24 urah: 6 8 mm in 25 mm. Zahvala. Globoko ginjeni po iskrenem so-čutji, izraženim nam o smrti našega ljubljenega soproga in očeta, oziroma starega očeta, gospoda Andrej Mejač-a posestnika v Ljubljani izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom naj-iskrenejo zahvalo. Zahvaljujem se ve'e^. duhovščin:, gg. bogoslovcem za lepo petje, si jruštvom v Ljubljani in Komendi, sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili do sv. Krištofa in vsem o iim, ki so se udeležili drugi dan pogreba, ko se je truplo dra gega pokojnika položilo v rodbinsko rakev v Komendi. (1507; Žalujoči ostali. Nove pruke . trdega ceni lesa, se prodajo po 1. julijem, ker bo most izgotovljen Iti Suvo. (1497-'2 Več pove Marija Ana VVake nuJ postajo Zagorje ob Savi. Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične no vosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami. Dobi se na zahtevo takoj za> in poštnine prosto podnaslov c M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3 Ueč tirar^ir) pomočnikov sprejme (1458- H. SUTTNER urar v Kranju. I^čemc dobrega zastopnika! za prodajo naSe domače slivovke in tropinovke za Ljubljano in Kranjsko deželo mT z visoko provizijo« Grajščina Hijacintjevo v Krapini n«Hrvatskem Pisarniški prostori r pritličju, obstoječi iz dveh sob, se oddajo s 1. avgustom. Kje? pove upravnistvo ^e^a Naroda". rSloven-(1483—3) Gospića šca knjigovodstva zeli dobiti Službo kot (1445—3) blagajničarka, komptoa-ristinja ali prodajalka. Ponudbe do 15. junija t 1. pod ,Trajna služba'' upravništvu BSl. N «. Narodna kavarna. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banica v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000{K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vuejdliozl ilo¥«nika - narodno upravo. (26—62) Via pojasnil* daje: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej ban&nej hiši 6s< Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 1010 kron »kii je goljufija! Brezskrbuo rodbinsko 'srečo jamči knjig* o preobi-1 lem blagoslovu otrok. Z več' tisoč zahraluimi piami p.ailja Aidkr.tao za 90 via v avstr. »šunkah gospa A. !4nii|sA BsrliH S. \V. -žiJ L.ia-d.usfrranie 47. Vsak dan svež sladoled in ledena kava. stotam se oddajo v drugo roko ti-le časopisi: (1478—2; N'eae Freie Presse", „FremćUn - Blatt", [Extra-BIattu, „Politiku, „Arbeiter Zeitung", _\VieDer Zeitung", ^Siid Steerische Presse", „Narodny Listiv4, „Narodni Politika", ,Časa, „Slovenski Narod", „Slovenec", „Eđinost", „Soča" „Siovan", „Hrvatsko Pravo", „Novi lis:'. ..Nada", „Vienac", „Interesante Blatt", „lllustracione Italiana41, „The Graphic". co co Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn ejši izdelek. Največja prihranitev goriva' Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarna i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. v852—20) Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" S. Ooltisolmiicit £c sin \Vela IS, Q-or«aa.3o .A.-^-s-tx2Jaic©. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. is veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod Iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5J uri zj osebni Tlak v Trbiž od 1. juliji do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1 uri 40 min. popoldne osobni vlafc v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fiancove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.). Lipsko. na unaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo. »Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v KočevJ9. )sobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri h m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano iž. kol. Pro^a iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost ldirektni vozovi 1. in II. razreda*, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago {direktni vozovi I in II. razr-•, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeii ^b jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Frau.;enstesta, Pontabla. -- Ob 6. uri 51 m zvečer oaooni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Kleiu-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra b nedeijah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotakc. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz lamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m 2jutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1) JP. II. Usojam si slavnemu občinstvu, posebno svojim cenjenim odjemalcem najvljudneje naznaniti, da bodem, doslej pod tvrdko Golob obstoječo trgovino z železnino, ključarskimi izdeiki, kovinskim blagom in poljedelskimi stroji nadalje vodil nespremenjeno pod tvrdko Valentin Golob v Ljubljani, Mestni trg štev. 10. Zabvaljujoč se cenjenim odjemalcem za doslej mi v toliki meri izkazovano zaupanje, hočem se kolikor mogoče truditi tudi v bodoče, da bodem mogel vsaki najsmeleji zahtevi kar najbolje, točno in po najnižji ceni ustreči ter se priporočam (1506-1) z odličnim spoštovanjem Valentin Golob V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in naj-ceneja vožnja čez Francosko Havre — New-York ali Antwerpen — New-York, Havre — Pliiladelphia ali Antwerpen - Flii latlelphia. Natančnejša pojasnila in cene naznanja rado voljno in zastonj (1204- 6) Jvan gihetj zastopnik generalne agenture (za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. i i i i za slovenski odbor vseslo-vanske umetniško - obrtne razstavegvgPeterburaujfi se razpisuje. Kompetenti pošljejo najjsvoje prošnje podkrepljene z dokazi sposobnosti ter svoje pogoje na podpisanega. Znanje ruskega jezika daje prednost. (1499—2) Za odbor: Jos. Lenarčič, Vrhnika. Pariška svetovna razstava 1900. ])ENTIfBlcE DUD0CTEUR P1EB$ Sv eiovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—37) ženitna ponudba. Trgovec, star 30 let, j lepo trgovino, v lepem trgu na spodnjem S^aJer^em t gospodično, katera ima veselje do trgovine in primerno vsoto denarja v ja^on v^etu Pisma naj je pošiljajo pod „Trgovina 1000". Poste resi ante Rogatec, štajersko. (1494 2) na dirkališču se odda za 3 dni v tednu. Natančneje se poizve v „Sokolovi" telovadnici v „Narodnem domu" v ponedeljkih, sredah in sobotah od 5. do 6. ure zvečer. (1495—2) proda se po nizki ceni: dvojen kozolec g tremi okni, dalje poslopje, ki se zdaj rabi za hlev in je v dobrem stanu, Najboljše spanje z blaženim Čutom v želodcu podeli zvečer požirek Klauer-jevega „Triglava". Edino pristen pri (11—124) Sdmund 3(av£ič-u v Ljubljani, Prešernove ulice v steklenicah po K 4-—, 2-20 in 1-20. Išče se ===== kakor tudi drvarnica, izvrsten terijal za zidanje, stresina in končno studenec. (1464—3) Vpraša se na Poljanski cesti št. 14, I. nadstropje, od 8. do 10. ure. lokal s kuhinjo za takoj, ali v kratkem času v Ljubljani oziroma Sv. Petra predmestju, blizu kolodvora ali vo-jasnic (1452-3) Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravniStvo »Slov. Naroda«. Jako zabavni so koncertni aparati s ploščami, Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje dO 240 K. (732—30) Prodaja tudi na obroke. gOVOn, Velika Izbera se smeje, gramofonskih plošč. poje in Zamenjava starih plošč. žvižga. Cenilci zaatonj. urar v jj-ULToljsi:n.i, Stari trg* štev, 13. m 41 i i i I Naročajte izborno ljubljansko delniško tn (1384-5) pivo v Žalcu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema | — Centralna pisarna y Ljubljani, Gradišče štev. 7. I H □ i jfa splošno znanje naj blagovolijo vzeti posebno p. n. gospodje gosti, restavra-terji in gostilničarji, da se dobijo vsak dan ob pol 6. zvečer 5i*eže pečene cesarske zemlje m solnati rožicki v parni pekarni tu»-s) J. J. K A. IV T Rimska cesta štev. 16. iliiiilllillli Millllllll lllilllllllllllllTTiTT se proda po ceni v Rožni dolini vis-avis Gline. Ker so parcele majhne, so pripravne posebno za male obrtnike, ki si želijo zgraditi svoj lastni dom. (1486-2) Vse drugo pri lastniku Rudolfu Oroszyu, Ljubljana, Slomškove ulice št. 13 » 3 17 Prevzela bi se rada dobro idoča gostilna ali restavracija bodisi v Ljubljani deželi. ii pa na (1444—3) Ponudbe do 10. junija t. 1. pod „gostilna" na upravništvo »SI Nar «. 99 LJUBLJANSKA KREDITNA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. BANKA Akcijski kapital K I.OOO.OOO-— Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, pnjoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjavi in e k s kom p t uja Dajo predujma aa vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in 25aL-va.r-u.je srečk« proti vnovCnje zapale kupone. kMrzzii lzgrubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ftjT KNkompi ln lakMSO menic ~JtJi (fcfT Buraua nnroclla. T*£(J Podružnica v SPLJETU. <3?3= Denarne vl©*-e n|irejeiuw =5^fD v tekočem računu ali na v.ož^e knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeal denar obrestuje od dne vloge do iue vzdiga. (2975-7'j, Promet s čeki in nakaznicami. Razpis službe. Pri I. okrajni posojilnici in hranilnici v Kamniku se razpisuje služba posojilničnega uradnike z začetno letno plačo 1600 kron. Plača se bode pozneje zvišala. Prednost imajo prosilci s kavcijo in ki so pri jednakih zavodih že službovali. Prošnje je vlagati do 20. junija t. L pri podpisanem načelstvu. Nastop službe je 1. julija t. 1. Za slučaj pa, da bi prosilec lahko službo poprej nastopil, naj se to v prošnji navede. I. okrajna posojilnica in hranilnica v Kamniku registrovana zadruga z omejeno zavezo. (1475-2« Načelnik: Jos. Močnik. Prevzetje restavracije. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel O c restavracijo v hotelu »Graizer* o s sobami r.n prenočišče vrni v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32. Imel bodem vedno razna pristna vina, vedno sveže pivo ter bode skrbljeno za dobra in ukusna mrzla in gorka jedila. Potrudil se bodem, da ustreženi častitim gostom z zmernimi cenami, točno in prijazno postrežbo ter se priporočam kar najpri-jazneje za mnogobrojen obisk. (1479-2) Z odličnim spoštovanjem Anton de Sch IHVclj restavrater. Izurjen dacar samec, ki zamore položiti kavcijo ter je zmožen nemškega jezika v govoru in pisavi in kakega slovanskega jezika vsaj v govoru se sprejme takoj proti dobri plači. Ceščine zmožni imajo prednost. 11430-4) Ponudbe z referencami na upravništvo „Slov. Naroda" pod ,,M. 103". Slav. občinstvu si dovoljujeva naznaniti, da sva pričela s I. majem t. na novo opremljeno gostilno pri »avstrijskem cesarju' Sv. Petra cesta št. 5» Skrbela bodeva za izvrstna in pristna vina, vedno sveže pivo in najol. nej^a jedila, gorka in mrzla. Za obilen obisk se najtopleje priporočata (149 Ivan in Marjeta Gorjup. Sprejemajo se naročila za obed in večerjo. Izvrstno kegljišče tudi klubom na razpolago. Nahaja se tudi prijeten vrt. KKK K (12u5—11) Izvolite ogledati mojo novo urejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev ti rH (S •H to .H H 0 1 C... trtlrl icn! kri W a c h h 0 !J t: br j n r,; v. s i i 1 1 i J BiH N AVI? P č3 j - ! .—> i ter ] FHAMC CVEK lm& (Su k) Marnnlid v .•.-.«»»»• Carniclan Gin D1 H H1 o < o OS« Od «adn\ej^--- ^^^£0_doe. R. MIKLAUC črn/ //7 ga V? n*JV66 Ljubljana Str ni*kt Špitalske ulice štev. 5 Posti/ zrn YVillielmov zeliščni sok mnogo let 2e priljubljeni i 1 steklenica K 250 poštni eolli = 6 steklenic K 10 — franko a (2721—8. na vsako poštno postajo pošilja Franc VViJhelm, lekarnar c. kr dvorni zalagatelj v N#unklrch«n, Spodnje Avstrijsko. Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva »se v vseh lekarnah. Kjer «e ne dobi, se posije direktno. STovost za Ljubljano in SCraajsho SO nekrhljive cvetlične dejse, lonci šardinjeri va$e itd. 13 lesovine in papir-maše ter popolnoma ne-premočne, temno in svitlo jelene, temno in svitlo rujave, tudi sive 3 zlatimi ali srebrnimi progami, 3 ali bre3 držaja, ra3lično oslikane, tudi bre3 slikarij, da jih 3amore vsak sam oslikati, najlepši kras 3a sobe ali cerkve. Dobijo se v ra3licni velikosti po tovarniških cenah in sicer od t Jf dalje jamo v trgovini s cvetlicami in semeni JI t. e?Corsika> Selenbargooe ulice S kjer se dobijo tudi druge, k temu prikladne svejle in suhe rastline, palme itd. po 3elo ni3ki ceni. (3134 47) Alo&ij sforsika. Najelegantnejš prodajalnica oblek. Največja izbera najfinejših izgotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi najnovejše v damski konfekciji po najnižjih cenah. && & & $ & & £ & ,Ang!eško skladišče oblek' v Ljubljani, Mestni trg štev. 5 F. M« Netschek, e. kr. dvorni založnik O. BERNATOVIĆ, poslovodja (1496—2 Vzorci vina za poskuŠnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu Št. 15. Otvoritev v soboto, 30. maja t. I-, v Ljubljani, Stari trg št. 15. ratje Novakovič & uliudno naznanjajo si. občinstvu stolr lastniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane da so otvorili v soboto, dne 30. t. m. Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom. Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin - r„stnakl32bcet v Cjubljalli, na Starem trgu 15 ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega pridelka po različni primerno nizki ceni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar Latftnina in tisk .Narodno tiskarne-. 8Q