105. Številka. Ljubljana, v torek 7. maja 1895. XXVIII. leto. Isbaja vsak dan ave£«r, izimfii ncdcl e in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t r o - o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeu n*«t l gld 40 kr.— Za Ljubljano bret pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zs tuje deiele toliko vo£, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se <>d Itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jcdenkrat tiska, po R kr., če se dvakrat, in pu 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vraSajo. — Uredništvo iu upravnistvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravništvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lv j VI1 >1 jj £ i t\ i. Pn žalosten povod je napotil ljubljenega našega vladarja da se je danes ustavil v stolnem našem mestu, v vedno zvesto udani mu beli Ljubljani. Ko je zadnjič, leta 1883 , obiskal naše mesto in deželo kranjsko, hitelo je prebivalstvo veselega srca pozdravljat in proslavljat cesarja-gospodarja. Kamor se je takrat ozrlo oko njegovo — vse je bilo okrašeno in v zastavah. Danes pa je zrl milostni vladar le ruševine in je korakal mej razvalinami, namesto kipečega ves Ija je vitini le žalost . . . Presvetli ctsar je danes prišel v naše mesto, da se prepriča na svoje oči o posledicah, katere je provzročil potres, prišel je, da nas s svojo navzočnostjo tolaži v bridki žalosti, ki nas je dohitela, da nas vzpodbuja na delo, da budi v nas upanje na lepšo bodočnost. Kakor je s svojo veliko darežlji-vostjo prvi prihitel ljubljanskemu prebivalstvu na pomoč, tako je s svojim dohodom pokazal, da ga je zelo rasžalostila nezgoda, ki je zadela naše mesto. In ta novi dokaz cesarjevega sočutja, cesarske blagonaklonjeuosti je vzlic tugi, ki nas mori, navdal vsa srca s iskreno radostjo in iz dna vzradoščene duše prihaja klic: Slava Tebi, naš milostni vladar; Slovenec ti je n e o m a li I j i v o zvest in u d a n v sreči in v nesreči! Dobro znamenje je, da je prišel presvetli cesar prav danes, 7. maja, saj je ravno danes štiristo let, kar je stopil v naše mesto cesar Ferdinand. Kakor je bil prihod cesarja Ferdinanda začetek novi dobi v razvoju Ljubljane, tako bodi prihod njegovega svetlega potomca cesarja Franca Jožefa začetek prerojenju našega mesta. Že dosti pred določeno uro jelo ae je prebi* valstvo zbirati po ulicah, po katerih se je imel oesar voziti. Ob 2. uri, ko so bili dijaki raznih Šol odšli na določeno jim mesto, so vojaki zaprli vse tiste ulice, po katerih se je promet za čas cesarjeve navzočnosti ustavil. Okolu kolodvora je bilo vse Črno ljudij, vsakdo je hotel biti prvi, ki pozdravi dobrega vladarja. Razen domačinov je bilo vse polno tujcev, ki so se bili z vseh stranij pripeljali, ne •amo iz Kranjske, nego tudi iz drugih dežel. Vsprejena na kolodvoru. Točno ob 3. uri je s separatnim dvornim vlakom dospel cesar v Ljubljano. Na peronu, kamor je bil vstop dovoljen le tistim, ki so se izkazali s posebno legitimacijo, čakali so cesarja dostojanstveniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev, katere) imenujemo nižje doli. Na peron je dobilo vstop tudi nekaj odličnega občinstva. Zunaj perona pred tirom pa je stala vojaška godba. Točno ob 3. uri se je pripeljal cesarjev vlak. Godba zaavira cesarsko himno, občinstvo zakliče „živio", „slava", in BhochH in Njegovo Veličanstvo »topi v maršalski uniformi iz voza na pogrnena tla. Občinstvo se je vzradostilo v dno duš, zagledavši najvišjega gospoda tako krepkega in zdravega. Cesar je najprvo izvolil pristopiti k dež. predsedniku baronu Heinu in knezoškofu dru. Mis-siji, je potem mladeniških korakov šel ob vojaški godbi i o zaukazal prenehati. Premilostno se je po- tem delj časa razgovarjal s podmaršalom Hegediisom, vojnim ministrom KrieghammerJHin in komini poveljnikom Reinlunderjem. Cesar si je dal nadalje po baronu Heinu predstaviti cercle in imeli so visoko čast, da jim je presvitli cesar stavil milostna vprašanja zapored naslednji: kneioškof dr. M i s -sia, deželni glavar Detel a, grof £rwin Auar-sperg, ljubljanski kom tur nemškega vit. reda Beroldingen, stolni prost dr. Klofut ar, ka-pit dekan dr. pl. P a u k e r , pastor Jaquemar , dež. sod. predsednik K o č e v a r , dvorna svetnika P1 a h k y in dr. Račič, drž pravdnik Pa j k, župan Gras-s e 11 i, podžupan dr. vit. BIeiweis Trsteniški, okrajni glavar marki Gozani, poštni nadoskrbnik Šorli, prezidijalni tajnik baron Rechbach. Posebno dolgo se je presvitli cesar izvolil razgovarjati z knezoškofom in mestnim županom. Predmet je bila v obče katastrofa in prouzročena škoda. Izmej po-sameznostij nam je moči danes omenjati, da je dež. glavar imel čast cesarju odgovorit', kako dežela trpi direktno in indirektno škodo, in zahvaliti se za tolažbo, katera je došla deželi po najvišjem pohodu; tudi je cesar izvolil vprašati, kako se gospa soproga dež. glavarja (katera je kakor znano, bila v potresu ranjena) sedaj počuti. Ljubljanski župan je imel čast, z ganljivimi besedami poudarjati veliko nesrečo' stolnega mesta in izražati pregloboko hvaležnost vsega prebivalstva do Nj. Veličanstva bodisi za prvo Najvišjo pomoč, bodisi za sedanjo Najvišjo prisotnost. Cesar je premilostno mej drugim odgovoril, da se bode storilo za Ljubljano in ponesrečene kraje kolikor je sploh mogoče. Nadoskrbniku Šor liju je presvitli cesar izrazil Najvišje priznanje za delovanje pošte in brzojava za časa potresa. Milost Najvišjega ogovora se je naklonila tudi načelniku postaje Guttmannn, ravnatelju voz Venedigu. in mej drugimi tudi čuvaju P a v 1 o č i č u , kateri je bil na barji pustil svojo rodbino v največji nevarnosti po potresu, samo da je rešil kurirni vlak; cesar ga je danes vprašal, kako sedaj njegovi rodbini gre. Presvitli cesar je izkazoval nagovorjenim vso milostno prijaznost in bil vidno presunjen od odgovorov glede katastrofe. Ko je bil „cercle" končan, zasvirala je vojaška godba, a monarh je dvignil roko in velel: „Pustite!" Dal je znamenje za odhod in izvolil dež. predsednika barona Heina saboj povabiti, ko je stopal po pogrnjenih tleh mej ukusnimi dekoracijami proti izhodu kolodvora. Celo spremstvo je šlo za njim, mej tem ko je občinstvo klicalo: „živio" in „slava". Vozovi so se potem po cesti od kolodvora proti dunajski cesti, katero je obrobil vojaški špalir, razvrstili tako, da sta v prvem vozu bila prezidi-jalna uradnika baron Rechbach in grof Attems, v drugem župan Grasselli in tukajšnji komandant Ba-lajty, v tretjem presvitli cesar in baron Hein, v četrtem general, adjutant grof Paar itd. Mej vožnjo je občinstvo cesarja z nepopisno radostjo pozdravljalo. Ko je cesar vstopil v voz barona Heina, se je pripetila mala nezgoda. Jeden konj, nekoliko razburjen, je potegnil prekrepko in odlomil driteljc od.' voza. Cesar je izstopil in z baronom Heinom sedel v g. Liningerja voz. \ «Ir>.c-1■■ I bolnici. Pri uhodu v vrt deželne bolnice pričakovalo je cesarja vodstvo tega deželnega zavoda. Cesar je prišel tja točno ob polu 4. uri in ostal v bolnici do 4. ure. Deželni predsednik mu je predstavil deželnega odbornika dra. Vošnjaka, ravnatelja dra. Val en to, gg. primarije in nekatere dame Rude-čega križa. Najprej si je cesar ogledal barako, v kateri je nastanjen porodniški oddelek. Z zadoščenjem je vzel v vednost, da je šola za babice sedaj jedina šola, v kateri se poučuje in se o uredbi barake jako pohvalno izrazil, kakor tudi o uredbi drugih barak. Počastil je z ogovorom prvo babico gospo Streitenbergerjevo in si potem ogledal še ostale barake. Glede vseh se je izrekel jako laskavo, povpraševal, kako je z bolniki, zlasti s tistimi, katere je bilo operirati in pri slovesu napram prvi načelnici usmiljenih sester, ki je prišla nalašč iz Gradca, povdarjal, da mu je dobro znano, kako velike zasluge imajo usmiljene sestre in da ga veseli, da tudi pri veliki katastrofi niso izgubile poguma, ampak hitele bolnikom na pomoč. Zlasti dolgo se je cesar pogovarjal z drom. Vošnjakom, ki mu je obširno razložil vso katastrofo. Cesar je prijazno poslušal in izpraševal o podrob nostih, zlasti kdo je spravil bolnike na vrt. Izrekel je tudi željo, videti bolniško poslopje od znotraj, na kar ga je dr. Vošnjak peljal skozi zadnja vrata v prvo nadstropje. Cesar se silnemu razrušenju ni mogel prečuditi Tudi z bolniki se je cesar prijazno razgovarjal in vpraševal, kako bo z njimi čez zimo, na kar mu je dr. Vošnjak pojasnil, da je nova bolnica že zgrajena in da js za bolnike dobro poskrbljeno. Od deželne* bolnice k muzeju. Od deželne bolnice se je peljal cesar čez Marije Terezije cesto in mimo kolizeja na Tržaško cesto. Na Marije Terezije cesti so bili v špalirju postavljeni dijaki vseh srednjih šol, učiteljski kandidati in kandidatinje, učenci strokovnih in mestnih ljudskih šol ter gojenci Marijanišča, vsi pod vodstvom dotičnih učiteljskih zborov. Dijaki velike realke so imeli s soboj šolsko zastavo. Državni učitelji so bili vsi v paradni uniformi. Z vidnim zanimanjem se je cesar oziral po vrstah naše mladine, katere Slava-klici so doneli na njegovo uho. Ta prijazni prizor je bil kmalu pri koncu. S Tržaške ceste je uzrl cesar šotore in barake, pribežališča več sto ljudij, in milo njegovo lice se je zmračilo. Skozi Franc Jožefovo ulico se je peljal cesar k vojaškemu skladišču in k vojaški bolnici ter si obe poslopji z voza ogledal, potem pa se je peljal skozi Bethovnove in Knaflove ulice h gledališču, si to ogledal, potem pa stopil h ItUllIliJI 2KA f»Uo, kjer ga je pričakoval komite1 štirih dsm in kjer je stal oddelek gasilcev. Cesar je dame jako milostno pozdravil in natančno izpraševal, koliko in kaj se kuha. Pristopil je potem bliže si ogledal kuhinjski voz in pokusi! kuhani golaš ter rekel, da je jako dober. S prijaznim vojaškim pozdravom je potem odšel cesar k muzeju. V ni n zrj n. Tri muzejskem poslopju so cesarja čakali nm-gejski nr.. je ćosar vstopil in si ogledal stopnišče, je vzkliknil: „Sapperlot, «1.ih scbaul Bchlecht ans*. Počastil j-1 potem dr. Papeža z ogovorora in ga vprašal, koliko jo škodo, na kar je odgovoril dr. Papež, \xr}.a,jslca, borza dni? 7. maja 1895. Sknpni državni dolg v notah..... 101 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 3f> „ Avstrijska zlata renta....... 123 B 7.ri , Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ 45 , Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 „ — , Ogerska kronska renta 4'/'„..... i*9 „ 20 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 10M1 . — „ Kreditne delnice......... 401 „ 20 , London vibta........... 122 . 35 „ Ncmaki drž. bankovci za 100 mark . . f>9 „ 72o 20 mark............ 11 94 , 20 frank.iv........... 9 „ 70 [talijttStkl bankovci........ 4H „ 15 . C. kr. cekini........... 5 . 73 * SfFrva žebljarska zadrugah » v Kropi na Gorenjskem ^ ponuja vsem p. n. ep. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz y^ najboljšega železa solidno izdelane y^ *j žeblje« verige in drugo raznovrstno j| M zeiezmno, posebnp za stavbe JI |»o iiftjnlvji i. (588—1) Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe po<3. xa.aj"CLgr©aja.e36ixm.i pogroji- tfcdST Za sedaj stanuje v hOtelu *loini". kjer ga je dobiti vsak dan od 2. do 3. ure popoludne. (f-ns— 8) Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".