105. Številka.
Ljubljana, v torek 7. maja 1895.
XXVIII. leto.
Isbaja vsak dan ave£«r, izimfii ncdcl e in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t r o - o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeu n*«t l gld 40 kr.— Za Ljubljano bret pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zs tuje deiele toliko vo£, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se <>d Itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jcdenkrat tiska, po R kr., če se dvakrat, in pu 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vraSajo. — Uredništvo iu upravnistvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravništvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Lv j VI1 >1 jj £ i t\ i.
Pn žalosten povod je napotil ljubljenega našega vladarja da se je danes ustavil v stolnem našem mestu, v vedno zvesto udani mu beli Ljubljani.
Ko je zadnjič, leta 1883 , obiskal naše mesto in deželo kranjsko, hitelo je prebivalstvo veselega srca pozdravljat in proslavljat cesarja-gospodarja. Kamor se je takrat ozrlo oko njegovo — vse je bilo okrašeno in v zastavah. Danes pa je zrl milostni vladar le ruševine in je korakal mej razvalinami, namesto kipečega ves Ija je vitini le žalost . . .
Presvetli ctsar je danes prišel v naše mesto, da se prepriča na svoje oči o posledicah, katere je provzročil potres, prišel je, da nas s svojo navzočnostjo tolaži v bridki žalosti, ki nas je dohitela, da nas vzpodbuja na delo, da budi v nas upanje na lepšo bodočnost. Kakor je s svojo veliko darežlji-vostjo prvi prihitel ljubljanskemu prebivalstvu na pomoč, tako je s svojim dohodom pokazal, da ga je zelo rasžalostila nezgoda, ki je zadela naše mesto.
In ta novi dokaz cesarjevega sočutja, cesarske blagonaklonjeuosti je vzlic tugi, ki nas mori, navdal vsa srca s iskreno radostjo in iz dna vzradoščene duše prihaja klic:
Slava Tebi, naš milostni vladar; Slovenec ti je n e o m a li I j i v o zvest in u d a n v sreči in v nesreči!
Dobro znamenje je, da je prišel presvetli cesar prav danes, 7. maja, saj je ravno danes štiristo let, kar je stopil v naše mesto cesar Ferdinand.
Kakor je bil prihod cesarja Ferdinanda začetek novi dobi v razvoju Ljubljane, tako bodi prihod njegovega svetlega potomca cesarja Franca Jožefa začetek prerojenju našega mesta.
Že dosti pred določeno uro jelo ae je prebi* valstvo zbirati po ulicah, po katerih se je imel oesar voziti. Ob 2. uri, ko so bili dijaki raznih Šol odšli na določeno jim mesto, so vojaki zaprli vse tiste ulice, po katerih se je promet za čas cesarjeve navzočnosti ustavil. Okolu kolodvora je bilo vse Črno ljudij, vsakdo je hotel biti prvi, ki pozdravi dobrega vladarja. Razen domačinov je bilo vse polno tujcev, ki so se bili z vseh stranij pripeljali, ne •amo iz Kranjske, nego tudi iz drugih dežel.
Vsprejena na kolodvoru.
Točno ob 3. uri je s separatnim dvornim vlakom dospel cesar v Ljubljano. Na peronu, kamor je bil vstop dovoljen le tistim, ki so se izkazali s posebno legitimacijo, čakali so cesarja dostojanstveniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev, katere) imenujemo nižje doli. Na peron je dobilo vstop tudi nekaj odličnega občinstva. Zunaj perona pred tirom pa je stala vojaška godba.
Točno ob 3. uri se je pripeljal cesarjev vlak. Godba zaavira cesarsko himno, občinstvo zakliče „živio", „slava", in BhochH in Njegovo Veličanstvo »topi v maršalski uniformi iz voza na pogrnena tla. Občinstvo se je vzradostilo v dno duš, zagledavši najvišjega gospoda tako krepkega in zdravega.
Cesar je najprvo izvolil pristopiti k dež. predsedniku baronu Heinu in knezoškofu dru. Mis-siji, je potem mladeniških korakov šel ob vojaški godbi i o zaukazal prenehati. Premilostno se je po-
tem delj časa razgovarjal s podmaršalom Hegediisom, vojnim ministrom KrieghammerJHin in komini poveljnikom Reinlunderjem. Cesar si je dal nadalje po baronu Heinu predstaviti cercle in imeli so visoko čast, da jim je presvitli cesar stavil milostna vprašanja zapored naslednji: kneioškof dr. M i s -sia, deželni glavar Detel a, grof £rwin Auar-sperg, ljubljanski kom tur nemškega vit. reda Beroldingen, stolni prost dr. Klofut ar, ka-pit dekan dr. pl. P a u k e r , pastor Jaquemar , dež. sod. predsednik K o č e v a r , dvorna svetnika P1 a h k y in dr. Račič, drž pravdnik Pa j k, župan Gras-s e 11 i, podžupan dr. vit. BIeiweis Trsteniški, okrajni glavar marki Gozani, poštni nadoskrbnik Šorli, prezidijalni tajnik baron Rechbach. Posebno dolgo se je presvitli cesar izvolil razgovarjati z knezoškofom in mestnim županom. Predmet je bila v obče katastrofa in prouzročena škoda. Izmej po-sameznostij nam je moči danes omenjati, da je dež. glavar imel čast cesarju odgovorit', kako dežela trpi direktno in indirektno škodo, in zahvaliti se za tolažbo, katera je došla deželi po najvišjem pohodu; tudi je cesar izvolil vprašati, kako se gospa soproga dež. glavarja (katera je kakor znano, bila v potresu ranjena) sedaj počuti. Ljubljanski župan je imel čast, z ganljivimi besedami poudarjati veliko nesrečo' stolnega mesta in izražati pregloboko hvaležnost vsega prebivalstva do Nj. Veličanstva bodisi za prvo Najvišjo pomoč, bodisi za sedanjo Najvišjo prisotnost. Cesar je premilostno mej drugim odgovoril, da se bode storilo za Ljubljano in ponesrečene kraje kolikor je sploh mogoče. Nadoskrbniku Šor liju je presvitli cesar izrazil Najvišje priznanje za delovanje pošte in brzojava za časa potresa. Milost Najvišjega ogovora se je naklonila tudi načelniku postaje Guttmannn, ravnatelju voz Venedigu. in mej drugimi tudi čuvaju P a v 1 o č i č u , kateri je bil na barji pustil svojo rodbino v največji nevarnosti po potresu, samo da je rešil kurirni vlak; cesar ga je danes vprašal, kako sedaj njegovi rodbini gre.
Presvitli cesar je izkazoval nagovorjenim vso milostno prijaznost in bil vidno presunjen od odgovorov glede katastrofe. Ko je bil „cercle" končan, zasvirala je vojaška godba, a monarh je dvignil roko in velel: „Pustite!" Dal je znamenje za odhod in izvolil dež. predsednika barona Heina saboj povabiti, ko je stopal po pogrnjenih tleh mej ukusnimi dekoracijami proti izhodu kolodvora. Celo spremstvo je šlo za njim, mej tem ko je občinstvo klicalo: „živio" in „slava".
Vozovi so se potem po cesti od kolodvora proti dunajski cesti, katero je obrobil vojaški špalir, razvrstili tako, da sta v prvem vozu bila prezidi-jalna uradnika baron Rechbach in grof Attems, v drugem župan Grasselli in tukajšnji komandant Ba-lajty, v tretjem presvitli cesar in baron Hein, v četrtem general, adjutant grof Paar itd. Mej vožnjo je občinstvo cesarja z nepopisno radostjo pozdravljalo. Ko je cesar vstopil v voz barona Heina, se je pripetila mala nezgoda. Jeden konj, nekoliko razburjen, je potegnil prekrepko in odlomil driteljc od.' voza. Cesar je izstopil in z baronom Heinom sedel v g. Liningerja voz.
\ «Ir>.c-1■■ I bolnici.
Pri uhodu v vrt deželne bolnice pričakovalo je cesarja vodstvo tega deželnega zavoda. Cesar je prišel tja točno ob polu 4. uri in ostal v bolnici do 4. ure. Deželni predsednik mu je predstavil deželnega odbornika dra. Vošnjaka, ravnatelja dra. Val en to, gg. primarije in nekatere dame Rude-čega križa. Najprej si je cesar ogledal barako, v kateri je nastanjen porodniški oddelek. Z zadoščenjem je vzel v vednost, da je šola za babice sedaj jedina šola, v kateri se poučuje in se o uredbi barake jako pohvalno izrazil, kakor tudi o uredbi drugih barak. Počastil je z ogovorom prvo babico gospo Streitenbergerjevo in si potem ogledal še ostale barake. Glede vseh se je izrekel jako laskavo, povpraševal, kako je z bolniki, zlasti s tistimi, katere je bilo operirati in pri slovesu napram prvi načelnici usmiljenih sester, ki je prišla nalašč iz Gradca, povdarjal, da mu je dobro znano, kako velike zasluge imajo usmiljene sestre in da ga veseli, da tudi pri veliki katastrofi niso izgubile poguma, ampak hitele bolnikom na pomoč. Zlasti dolgo se je cesar pogovarjal z drom. Vošnjakom, ki mu je obširno razložil vso katastrofo. Cesar je prijazno poslušal in izpraševal o podrob nostih, zlasti kdo je spravil bolnike na vrt. Izrekel je tudi željo, videti bolniško poslopje od znotraj, na kar ga je dr. Vošnjak peljal skozi zadnja vrata v prvo nadstropje. Cesar se silnemu razrušenju ni mogel prečuditi Tudi z bolniki se je cesar prijazno razgovarjal in vpraševal, kako bo z njimi čez zimo, na kar mu je dr. Vošnjak pojasnil, da je nova bolnica že zgrajena in da js za bolnike dobro poskrbljeno.
Od deželne* bolnice k muzeju.
Od deželne bolnice se je peljal cesar čez Marije Terezije cesto in mimo kolizeja na Tržaško cesto. Na Marije Terezije cesti so bili v špalirju postavljeni dijaki vseh srednjih šol, učiteljski kandidati in kandidatinje, učenci strokovnih in mestnih ljudskih šol ter gojenci Marijanišča, vsi pod vodstvom dotičnih učiteljskih zborov. Dijaki velike realke so imeli s soboj šolsko zastavo. Državni učitelji so bili vsi v paradni uniformi. Z vidnim zanimanjem se je cesar oziral po vrstah naše mladine, katere Slava-klici so doneli na njegovo uho. Ta prijazni prizor je bil kmalu pri koncu. S Tržaške ceste je uzrl cesar šotore in barake, pribežališča več sto ljudij, in milo njegovo lice se je zmračilo.
Skozi Franc Jožefovo ulico se je peljal cesar k vojaškemu skladišču in k vojaški bolnici ter si obe poslopji z voza ogledal, potem pa se je peljal skozi Bethovnove in Knaflove ulice h gledališču, si to ogledal, potem pa stopil h
ItUllIliJI 2KA f»Uo,
kjer ga je pričakoval komite1 štirih dsm in kjer je stal oddelek gasilcev. Cesar je dame jako milostno pozdravil in natančno izpraševal, koliko in kaj se kuha. Pristopil je potem bliže si ogledal kuhinjski voz in pokusi! kuhani golaš ter rekel, da je jako dober. S prijaznim vojaškim pozdravom je potem odšel cesar k muzeju.
V ni n zrj n.
Tri muzejskem poslopju so cesarja čakali nm-gejski nr..<liiiki /. deželnim odbornikom «I r. Papežem n;i Belo! K«> je ćosar vstopil in si ogledal stopnišče, je vzkliknil: „Sapperlot, «1.ih scbaul Bchlecht ans*. Počastil j-1 potem dr. Papeža z ogovorora in ga vprašal, koliko jo škodo, na kar je odgovoril dr. Papež, <la lo.OOO gld. Cesar je z glavo zmajal in vpraševal, kako je z zbirkami in se li je kaj it ilo, potem pa se Je jako milostno poslovil.
V Jiiliiilnlri.
Pri jahalnici je cesar stopil z voza in vstopil v jahalnično poslopje, kjer je nastanjenih šestintrideset rodovi n s 169 osebami, mej njimi nekateri bolniki in mnogo manjših otrok Pri vhodu so se cesarju poklonili luron Kgon Cojz, Jos. Luck-mann, Iv. Kosler in policijski zdravnik dr. I line r. Vidno ginjen si je cesar ogledal to minijaturnu podobo bode ljubljanskih prebivalcev. Cesar je milostno ogovoril stolarja V Kurnika, starinarja R. Peteri ina in delavca v tabač-iii tovarni Karla Kob-larja. Cesar jih je kakor dober oče vprašal, soli dobro spravljeni in jih prijazno tolažil. Prehodil je potem ves prostor, in vprašal je nekatere druge Dastanjence za rodbinske razmere itd. Pri prihodu in odhodu ':o ubogi deložiranei ?■ solznimi očmi klicah »Živio naš milostivi oče". Poimalo se je ljudem, kako jih je duševno okrepčal cesarjev obisk. Od jahalnico se je peljal cesar mimo barake dež. predsednika čez liimsko cesto na Križevniški trg, kjer stojita dva šotora, potem pa čez CoJZOVO cesto k poškodovani topničarski kasarni, katero si je z voza ogledal, od tod pa se je peljal na obrežje Cradaečice.
1  iino^Unn iireilmettiji.
Malo pred peto uro se je cesar pripeljal v Trnovo. Ogledal je tamošnje taborišče topni carjev, jahalnico i, t. d., potom se pa povrnil v Cerkvene ulice, kjer je velika kuhinja za silo in več barak. V kuhinji za silo so pričakovali cesarja dame ljudske  kuhinje  h  soprogo  deželnega   predsednika nt
čelu. Cesar je nagovoril baronico Hein in se je cesar precej časa ž njo pogovarjal o zadevah kuhinje za silo. Baronica mu je raakasala kuhinjo in cesar je bil z vsem jako zadovoljen in je tudi pripravljene jedi pokusil.
Na to je cesar ogledal tamošnje barake in se
0 njih napravi pohvalno izrekel. Ugajala mu je snažnost. v teh bivališčih za silo. Nekega bolnega moža je tudi nagovoril. Ljudje v barakah so bili jako ginjeni radi prijaznosti vladarjeve.
\ai l4oii{£i-r*iirm tr^ii. Pred nunsko cerkev pripeljal se je cesar ob
1 (fi uro. Pred cerkvijo je pričakoval cesarja mil. knezoškof Missia in stolnega kapitalna kanoniki.
Cesar si je ogledal notranje prostore. Ministerijalni vitji inžener g. R e I i c b je podajal potrebne informacije. Nagovoril je cesar deputacijo llršulink pod vodstvom načelnice matere Antonije Bfforgel, povprašujoč po škodah, katere je trpel samostan, šola itd. Pred cerkvijo sta bila postavljena veteranski zbor in gasilno društvo. Potem je cesar peš odkorakal do kazinskega poslopja. Tudi v kazino je šel oesar in si je ogledal ter izrekel željo, naj bi se društvo skoro opomoglo. V Zvezdi je cesar vstopil tudi v jeden šotor. Občinstvo mu je prirejalo viharne ovacije. V ilrzrliirm tlvorcu. Pred deželnim dvorcem je čakal presvetlega cesarja ves deželni odbor z glavarjem Detelo na čelu. Cesar je g, glavarja milostno ogovoril in šel potem v stanovanje glavarjevo v drugem nadstropji. Stanovanje je ludo poškodovano in na vse strani razrušeno.   Prijazno  poslovi vsi se od  dež. odbora
odšel je cesar peš skozi Gospodske ulice na Turjaški trg, kjer si jo oglodal vladni poslopje. V d< želnem dvorcu 81 je cesar tudi salon ogledal, v katerem je .spal I. lb'.)3. Spomnil se je dobro na to sobo ter pri tej priliki rekel s toplimi besedami, da zelo obžaluje nesrečo, ki je zadela Kranjsko in zlasti Ljubljano, a upati je, da si mesto z vsestransko podporo zopet pomore. Od tod se je cesar peljal čez Breg na Sv. Jakoba trg, kjer ga je zlasti zanimala cerkev, od tod čez Stari trg k mestni hiši. Sklep lista ob 6. uri.
Komv prihodnjič.i
Katastrofa
vo olirliir \«klo uit C2o-rlštLcni
napravi domačo veselico s plesom in dvema tombolama po potresu poškodovani Ljubljani in drugim okrajem na Kranjskem na korist 12. dne maja t. 1. v prostorih gostilne g. Jak. Obersnela v Divači. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina je 1 krona od osebe; sprejemali  pa se bodo tudi večji zneski.
Itcli.ii In ttiiNiil* z« IJiililjnuo.
Danes je prišla v Ljubljano deputacija, sesto-ječa iz gg. dra. N. Oelleticha, I. podžupana na Reki, Hinka BačU'a, župana na Sušaku, in Jos. Bole* ta, posestnika na Reki, ter donesla prvo podporo, ki jo je nabral „častiti reško-nušaški komite" v znesku 5 7 00 gld. Deputacija je županu Grassel-liju izročila 38O0 gld. za Ljubljano, deželnemu predsedniku baronu Heinu pa 1900 gld. za druge kraje. Župan in deželni predsednik sta oba izrekala toplo zahvalo za tolikšno Ijudomilost. Deputacija pa je zatij* vala, da se bode akcija nadaljevala. Tristo goldinarjev v prvem daru je donesek koncerta „Jadranske Vile", ki ga je priredil tamburaški zbor hrvatske girnnnzije reške. Čast in hvala darovalcem in sotiudnikom '
Y€»lH|iiilVov4*i zii lijiililjmio.
Nas rojak g Pokoro v Vbloski je dal na svo;e stroške natisniti v 800 izvodih oklic „Yuofo!a (pomoč) ter ga razposlal raznim volapiikovskim društvom v Avstriji in v inozemstvu, da tudi ona pribite na pomoč po potresu poškodovanim Slovencem. Mnoge novine so ta oklic že ponatisnile ter je g. Pokom odposlal prvo nabrano vsoto 21 gld. 14 kr. naravnost magistratu ljubljanskemu, drugo pa je dane« vzprejelo uredništvo našega lista. Mej Slovenci v Voloski je nabral g. Pokom 28 gld. ter je tudi odposlal magistratu.
Dnevne vesti. ,
V Ljubljani, 7. maja.
— (Shod dolenjskih podružnic v Novem
mestu) Kmetijska podružnica z Novem mestu na-merava prirediti še tekom tega meseca — tedaj pred občnim zborom ljubljanskim — shod dolenjskih podružnic, pri katerem se bo posvetovati o tistih kmetijskih sadeVah, ki so važne za napredek dolenjskega kmetijstva in za kojih ugodno rešitev se je treba z združenimi močmi poganjati. Tako vaŽna vprašanja, ki čakajo še primerne rešitve, so n. p., s katerim plemenom je zboljševati dolenjsko goved ; kako je skrbeti za povzdigo prešičjereje na Dolenjskem ; kaj je ukreniti, da dobe podružnice cenojo živinsko sol; itd, itd. Za prireditev tega shoda razposlale so se na vse dolenjske podružnice okrožnice in vabila. Shod se bode vršil najbrž v pone 'eljek 27. t. m. v Novem mestu — kot središču Dolenjske. Shoda se smejo Udeležiti tudi ne družabniki.
— (Potrjeni zakoni.) V zadnjem zasedanju deželnega zbora koroškega vzpr.jeti zakoni: o usta novifvi deželne hipotečne banke za Koroško, o novem volilnem redu za mesto Celovec in o novem volilnem redu za občine, ki nimajo statuta — 80 dobili Najvišje potijenje.
— (Občni zbor „Tržaskega Sokola") bede dne 12. maja ob polu 8. uri popoludne v društveni
telovadnici.
— (Nov vodovod v Zagrebu) V seji kombiniranega odseka zagrebškega obč. zastopa se je odobril predlog neke dunajske družbe, ki hoče napeljati v Zagreb studenčno vodo iz kraljičinega vrelca na Sljemenu, ki bi zadoščal, da se ves Zagreb oskrbi z dobro pitno vodo. Pripravljalna dela bode izvršila omenjena družba na svoje stroške Magistrat bodo v prihodnji plenarni seji občinskega zastopa naprosil, naj se mu dovoli, da se prične takoj pogajati z družbo, da se čim preje začno pripravljalna dela.
Gradec 7. maja. Cesar je dospel sem ob 3/4 na 11. uro. Na kolodvoru je ogovoril namestnika KUbecka in njim govoril o ljubljanskem potresu.
Dunaj 7. maja. Koncem današnje seje bodo posl. Dipauli in tovariši, mej katerimi je tudi nekaj sloveuskih koalirancev, interpelovali vlado glede Kalnokvjeve note o nunciju Agli-ardiju.
Dunaj 7. maja. V današnji seji je poslanska zbornica razpravljala o rentnem davku hranilnic. Jedrzejovvicz je nasvetoval premembo, naj vse hranilnice plačujejo le 1 Vt odstotka tega davka. Vzprejem tega predloga je zagotovljen.
Dunaj 7. maja. V tretjem dunajskem okraju, Landstrasse, je pri današnji državno-zborski volitvi nepopisno srdit boj. Nemško-liberalna stranka kandiduje bivšega poslanca Lenza, protiliberalci pa obč. svetnika Steinerja. Vzlic obupnemu prizadevanju liberalne stranke je poraz njenega kandidata neizogiben.
Dunaj 7. maja. Delavci se pripravljajo, da uprizore danes pred volilnim lokalom na Landstrasse veliko demonstracijo za splošno volilno pravico.
Beligrad 7. maja. Kraljica Natalija se je odpovedala od skupščine jej določeni apanaži. Kralj je sklical zastopnike vseh strank, da bi se iz ozirov na obupni finančni položaj sestavilo koalicijsko ministerstvo. Posvetovanja so se razbila. Pričakuje se, da pride na krmilo radikalno ministerstvo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica v Kranjski gori pričela je redno poslovati dne 1. aprila 1895 ; do 1. maja 1895. ima dohodkov 3038 gld. 1 kr. in izdatkov 2288 gld. 15 kr., skupni promet za april tega leta znese toraj 5326 gld. 16 kr.
— Posojilnica v Framu razpošilja svoj računski sklep z.i trttje upravno leto 1894. Iz njega je razvidno, da je imela v tem letu 45.010 gld. 38 kr. prometa in 775 gld   36 kr. čistega dobička
— C kr ravnateljstvo za promet na železnici v Beljak) javlja, d« se je dne 1. maja delna proga Mikuliczvn - VVoronienka proge Stanislav - Woronienka, ki je bila doaedaj otvorjona le za osebni promet, ob nedeljah, otvorjena je splošnemu prometu.
lZ>\xr}.a,jslca, borza
dni? 7. maja 1895.
Sknpni državni dolg v notah..... 101 gld. 35 kr.
Skupni državni dolg v srebru   .... 101 „ 3f> „
Avstrijska zlata renta....... 123 B 7.ri ,
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ 45 ,
Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 „ — ,
Ogerska kronska renta 4'/'„..... i*9 „ 20 „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 10M1 . — „
Kreditne delnice......... 401 „ 20 ,
London vibta........... 122 . 35 „
Ncmaki drž. bankovci za 100 mark    .   . f>9 „ 72o
20 mark............ 11 94 ,
20 frank.iv........... 9 „ 70
[talijttStkl bankovci........ 4H „ 15 .
C. kr. cekini........... 5 . 73
* SfFrva žebljarska zadrugah »
v Kropi na Gorenjskem ^
ponuja  vsem  p. n. ep. trgovcem,  podjetnikom, obrtnikom iz y^ najboljšega železa solidno izdelane y^
*j žeblje« verige in drugo raznovrstno j|
M    zeiezmno, posebnp za stavbe
JI |»o iiftjnlvji i. (588—1)
Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj.
Kari Wanitzky
arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja
prevzema
vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe
po<3. xa.aj"CLgr©aja.e36ixm.i pogroji-
tfcdST Za sedaj stanuje v hOtelu *loini". kjer
ga je dobiti vsak dan od 2. do 3. ure popoludne. (f-ns— 8)
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".