PoStnina plačana t gotovini. Leto XX., št. 9 Upravnlàtvo: Ljubljana, Knafljeva B — Telefon «t. 8122 8123. 8124. 8125, 3126. laceratili oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon SL 2455. Podružnica Celje- Kocenova ulica S, — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana 5t 11.842, Praga ölslo 78.180 Wien 9t 10524L Ljubljana, sreda U. januarja mg Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zna Sa mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg 4L 7. telefon fit. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo Sredozemski problemi Danes se začno v Rimu razgovori angleških in italijanskih državnikov ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa, ki ju spremlja nekaj diplomatskih svetovalcev, dobrih poznavalcev zapletenih sredozemskih problemov. Ker je Sredozemlje še vedno eno izmed nevarnih spornih področij, na katerem se v novejšem času križajo in medsebojno prepletajo, pa tudi dopolnjujejo interesi mnogih velesil in tudi manjših držav, je razumljivo, ako bo te dni obrnjena pozornost velikega dela sveta prav na te razgovore, ki imajo svoj velik pomen tudi za splošno evropsko in svetovno politiko, zlasti v kolikor bodo združeni z napori za vzpostavitev novih, boljših odnošajev med evropskimi velesilami Ko je Chamberlain pred meseci sprejel Mussolinijevo povabilo na obisk v Rimu, je bilo izmed vseh sredozemskih vprašanj najbolj v ospredju skupne pozornosti špansko vprašanje ki je krilo v sebi glavno oviro za sporazum med Italijo in Francijo. Ta sporazum so si enako močno želeli v Rimu, Londonu in Parizu, Francozi in Angleži predvsem kot nekakšno naravno dopolnilo angleško - italijanskega velikonočnega dogovora, ki je odstranil mnogo skup nih ovir za zbližanje obeh zapadnih velesil z Italijo. Toda Italija že tedaj ni prikrivala, da ima nasproti Franciji še posebne zahteve. Mussolini je že v maju lanskega leta v svojem znanem genovskem govoru odkrito povedal, da je sporazum s Francijo toliko časa nemogoč, dokler stojita Francija in Italija vsaka na drugi strani »španske barikade«. Razvoj pa se je med tem še bolj zaostril, ko je Italija proti koncu novem bra na nedvoumen način izrazila še svoje druge sredozemske zahteve in je kmalu nato odpovedala tudi italijan-sko-francoski rimski sporazum z dne 7 januarja 1935 Na mah so se znova pojavila med nerešenimi sredozemskimi vprašanji tudi vprašanja, ki jih je bil ta sporazum že likvidiral, ki pa so v novem sredozemskem razvoju, povzročenem po naraščanju italijanske moči, zadobila novo perečnost. Tako ima v spremenjenem položaju angleški obisk v Rimu dvojno izhodišče: z uveljavlje-mjem angleško-italijanskega velikonočnega sporazuma nastalo pomirjenje med Londonom in Rimom kot začetek novih odnošajev obeh sredozemskih velesil ter znova zaostreno nasprotje med Italijo in Francijo. Povsem naravno je, ako se je ob takem položaju porodila misel o potrebi angleškega posredovanja med obema »latinskima sestrama«. Znano pa je, da so Francozi od vsega začetka tako misel zavračali, ker so mnenja, da se vprašanja, ki so proti koncu preteklega leta nastala med obema državama, dajo urediti v neposrednih razgovorih med njima samima. V koliko bo mogel Chamberlain to željo svojih francoskih zaveznikov dejansko upoštevati, je seveda drugo vprašanje, kajti težko si je misliti, kako bi mogli v Rimu razpravljati o večjem zbližanju med Italijo in Anglijo, ne da bi se dotaknili spora med Italijo in Francijo, ki je vendar angle-gka zaveznica. Vrh tega je ob sedanji medsebojni povezanosti sredozemskih vprašanj nemogoče obravnavati eno samo med njimi, ne da bi se pritegnili tudi problemi, ki so vzrok italijansko-francoske napetosti. Sredozemlje je danes, kakor je bilo le v najstarejših časih, navzlic kopici posebnih problemov, vendarle en sam prostor in s tem en sam problem, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja z zgraditvijo Sueškega prekopa le v toliko še povečal, da so se v njem naravnim težnjam po prevladovanju pridružile še enako naravne težnje po svobodnem prehodu, ki ne zanima samo Anglije. Odtod znana italijanska ločitev, na katero je v poslednjih sporazumih pristala tudi Anglija kot prva neposredno prizadeta država med Sredozemljem kot »življenjskim prostorom«, kar velja za Italijo v prvi vrsti, in Sredozemljem kot »prehodno cesto«, kar velja za Anglijo in vse druge države, ki imajo svoje zveze preko Sueza z azijskim vzhodom. Ni treba še posebej poudarjati, da je ozadje temu novemu pojmovanju sredozemske funkeije za posamezne države izrazito gospodarskega značaja in da se drugi vidiki, kakor strateški, politični in tako zvani »prestižni«, pojavljajo le v strogi odvisnosti od prvih, čeprav se pogosto na videz zdi obratno. V neposredni zvezi s tem razlikovanjem med »življenjem« in »Dotjo« v Sredozemlju je vzporedno prevladovanje dveh osnovnih sredozemskih črt in dinamičnih smeri: zapadno-vzhodne in severno-južne Prva odgovarja predvsem angleškim sredozemskim potrebam, ki jim je Sredozemlje naravna vez treh kontinentov, druga pa danes v enaki meri italijanskim, kakor je nekoč odgovarjala francoskim potrebam. ANGLEŠKA DRŽAVNIKA ZA PAR UR V PARIZU Chamberlain in Halifax sta se na potu v Italijo sestala v Parizu z Daladierom in Fonnetom - Londonsko in pariško prebivalstvo ju je pozdravljalo z velikimi ova-cijami - Posredovanje za neposredne stike med Rimom in Parizom London, 10. Jan. o. Min. predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta davi odpotovala na svoj že pred dobrim mesecem dni napovedani obisk v Rim. Med potjo sta se popoldne ustavila za nekaj ur v Parizu in se sestala s francoskimi državniki, zvečer pa sta nadaljevala svojo pot. V Italiji jima pripravljajo svečan sprejem in ju bo že v Genovi sprejela posebna delegacija italijanske vlade. V političnih krogih si Se danes, pičlih 24 ur pred sestankom v Rimu, niso na jas, nem, o čem bodo v Rimu prav za prav govorili, ker službeni krogi slej ko prej nočejo dati nikakih pojasnil Zato se Usti ka. kor politična javnost omejujejo le na ugotavljanje dejstev, ki so več ali manj zna, na, ter na razna ugibanja. Ovacije v Londona Vsekakor pa je obisk Chamberlaina in Halifaxa v Rimu doslej največji mednarodni dogodek po monakovski konferenci Za to priča tudi ogromno zanimanje vse mednarodne politične javnosti zanj Ze na vse zgodaj so se davi okrog Whitehalla in Downingstreeta zbrale množice ljudi, da ie ojačena policija le s težavo skrbela za promet ln prost prehod Ob 11 sta se predsednik Chamberlain in njegova soproga pojavila na ulici Njegova soproga Je prišla v ministrsko predsedstvo nekaj mi nut prej, da se Je poslovila od moža Chamberlain je bil dobre volje S seboj je vzel svoj že legendarni dežnik z zlato ročico Množica ga ie burno pozdravljala in mu želela srečno pot Enako živahno in manifestativno 1e bilo na postaji Victo-riji, kjer se je Chamberlainu pridružil lord Halifax z ostalim spremstvom Na postaji se je zbralo večje število članov vlade z notranjim ministrom sirom Johnom Simonom na čelu francoski poslanik Cor-bin. odpravnik poslov Italijanskega poslaništva in še nekateri drugi diplomati Ko se je vlak premaknil s postale ie množica :judstva pričela znova navdušeno vzklikati, Chamberlain ji je s klobukom zamahnil v pozdrav. Pičlo uro pozneje je bil vlak v Doovru odkoder sta.se angleška državnika s svojim spremstvom takoj s posebnim parni-kom odpeljala v Callaia Prva Izjava na francoskih tleh Tu so bile vse formalnosti v nekaj minutah opravljene, tako da sta se mogla angleška državnika takoj z ekspresom. ki ga imenujejo »Zlato pšico« in ki vozi med Callaisom in Parizom, takoj odpeljati proti francoskemu glavnemu mestu Angleškima državnikoma se je delno že v Londonu delno pa v Franciji pridružilo večje število novinarjev, nemških angleških, francoskih, ameriških, Italijanskih ln drugih. Tik pred odhodom ekspresa iz Callai-sa je Chamberlain novinarjem kratko dejal: »Zelo sem zadovoljen, da odhajam v Rim na sestanek z italijanskim ministrskim predsednikom Prepričan sem. da bo to moje potovanje rodilo pričakovane sadove.« Vlak Je točno ob 13.25 zapustil postajo v Callaisu in dobro uro pozneje prispel v Pariz. Sprejem ln razgovor v Parizu Parte, 10. Jan. h. Chamberlain In Halifax sta ob 18.45 prispela na severni pariški kolodvor, kjer se ju sprejeli in pozdravili min predsednik Daladier zunanji minister Bonnet. angleški poslanik sli Brie Phipps in mnogi visoki uradniki francoskega zunanjega ministrstva. Pred kolodvorom se je zbrala ogromna množica ki Je angleškima državnikoma priredila navdušene ovacije Z avtomobili, ki so jih spremljali policijski stražniki na konjih so se vsi nato odpeljali v zunanje ministrstvo, kjer je bila na čast angleškim gostom prirejena čajanka. Med čajanko so se Chamberlain, Hallfax Daladier ln Bonnet umaknili v posvetovalnico, kjer so imeli nad eno uro trajajoč razgovor. Razgovor Je bil zelo intimen in nI Imel oflclelnega značaja. Ob 21. sta se Chamberlain ln Hallfax odpeljala na kolodvor ter nadaljevala svoje potovanje v Rim. Priprave v Rimu Rim, 10 Jan. br. Tehnične priprave za čim svečanejši sprejem angleških državnikov v Rimu so dovršene. Postaja Termini je okrašena z angleškimi in Italijanskimi zastavami, s cvetjem in preprogami. Dva tira sta prekrita z deskami ln preprogami tako, da tvorita širok hodnik. Pred postajo so zgradili tribuno za angleške turiste ln angleško kolonijo v Rimu. Sprejem Chamberlaina In Halifaxa, kl bosta gosta mesta Rima ln bosta tudi stanovala v vili Madama, kl Je mestna last, bo na peronu in v dvorski čakalnici. že danes je prispelo v Rim nad 50 angleških novinarjev ter mnogo nemških, švicarskih ln francoskih. Seja francoske vlade Zadnje direktive za razgovore Daladiera in Bonneta s Chamberlainom in Halifaxom Pariz, 10. Jan. o. V Parizu so politični krogi osredotočili vso svojo pozornost na angleško-itahjunsVe razgovore v Rimu, tre nutno pa na današnji popoldanski razgovor, ki sta ga imela Chamberlain ln Hallfax z Daladierom in Bonnetom. Tudi odgovorni ministri so se v zadnjih 48 urah bavill skorajda le z vprašanji, ki so bili v kakršnikoli zvezi s tem sestankom. Daladier ln Bonnet sta se snoči ponovno se, stala ln razpravljala o razvoju spora z Italijo, pa tudi o španskem vprašanju ter o pogojih, pod katerimi bi bilo mogoče pristati na to, da bi Chamberlain v Rimu lahko govoril tudi o francosko-italijanskem sporu. V glavnem je bila temu posvečena tudi današnja seja vlade, ki se je sestala ob 10. dopoldne v Elizejski palači pod vodstvom prezidenta Lebruna. Zunanji minister Bonnet je na njej obširno poročal o medna. i rodnem položaju, predvsem o francosko-! Italijanskih odnošajih. Obvestil je vlado o » noti, ki jo je poslal v London ln v kateri je označil francosko stališče glede italijanskih zahtev. Ministrski svet je soglasno odobril poročilo zunanjega ministra. Bon net je informiral vlado tudi o razgovoru, ki ga je Imel snoči z angleškim poslanikom sirom Ericom Phippsom. Ta mu Je sporočil odgovor angleške vlade na njego, vo noto. Angleška vlada se je popolnoma solldarlzlrala s francoskim stališčem. Nato je Daladier poročal o svojem potovanju po Korziki, Tunisu ln Alžiru. V zadnjih dneh so nekateri Inozemski listi poročali o močnih nesoglasjih med Daladierom in Bonnetom glede stališča dò Italije. Nocojšnji listi zatrjujejo, da je ravno dopoldanska sela vlade najlepše dokaj zala, da takega nesoglasja mL Angleška pričakovanja Londonski listi o rimskih razgovorih — čeprav Chamberlain službeno ne bo posredoval, si bo vendar prizadeval zboljšati odnošaje med Italijo in Francijo London, 10. Jan. AA Predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister lord Halifax, ki potujeta v Rim ne bosta prinesla po mnenju angleških političnih krogov iz Italije nobenega novega sporazuma, kar v ostalem tudi ni glavni namen obiska v Rimu. V Rimu bo v osebnih razgovorih dana možnost, da se določi verjetna smer, v kateri se bo gibala angleška in italijanska zunanja politika v prihodnjih mesecih Obisk angleških državnikov v Parizu pa bo dal priliko za točno ugotovitev francoskega stališča v mednarodni politiki. »Press Associated« piše v poluradnem poročilu o današnjem sestanku angleških in francoskih državnikov v Parizu, da bo Chamberlain upošteval želje Francije, naj se v rimskih razgovorih ne razpravlja o francosko-italijanskih vprašanjih, vsaj ne v vseh podrobnostih brez dvoma pa bo obvestil francoske državnike, da ima na- Kakor sta se nekoč angleška zapadno-vzhodnu in francoska severno-južna dinamična smer samo sekali, ne da bi se medsebojno izločevali, tako se tudi danes ti dve smeri ne izključujeta in je med njima mogoč kompromis. Za tak kompromis je bil vedno tudi Chamberlain Nekoliko težje je seveda z vzpore-ditvijo vzporednih in deloma nasprotujočih si italijanskih in francoskih isto-smernih silnic, ki se sicer prav tako ne izključujeta ki pa se medsebojno lahko ogražata ob boku Tu pa se v sredozemsko problematiko spet živo vpleta predvsem špansko vprašanje. Tako se nam po naravni poti prikazuje španski problem kot osrednja to- čka rimskih razgovorov. Okrog nje pa se bodo nujno navezala tudi ostala sredozemska vprašanja, med katerimi zavzema posebno mesto francosko-itali-janska napetost Po sodbi nekaterih poučenih diplomatskih opazovalcev so Angleži v nekaterih točkah naklonjeni italijanskim zahtevam — tako na primer v vprašanju morebitne spremembe statuta tuniških Italijanov, italijanske soudeležbe v sueški družbi in spremembe v upravi džibutske železnice, — toda taka ureditev bi pomenila le omiljenje sedanjih napetosti, ne pa njih končne likvidacije, katere si brez poprejšnje rešitve španskega vprašanja ne moremo zamišljati. _ ______ men storiti vse, kar Je mogoče, za zboljšanje italijansko-francoskih odnošajev. »Times« naglaša. da Anglija nima kaj zahtevati niti od Italije niti od katere druge države Pri pogajanjih v Rimu ne bosta niti Italija niti Anglija zahtevali kakšnih posebnih ukrepov Chamberlain potuje v Rim na Mussolinijevo povabilo ter upa, da bo ta obisk obe državi zbližal Italijanska oblast nad Abesinijo je priznana v polni obliki s strani Anglije, kakor tudi s strani Francije Anglija in Italija imata posebne interese na Sredozemskem morju, posebno v jugovzhodnem izhodu iz tega morja Enako važno Je vprašanje vojne v Španiji Zato ni dvoma, da bo vprašanje vzhodnega dela kakor tudi vprašanje zapadnega dela Sredozemskega morja igralo pri razgovorih v Rimu veliko vlogo Mussolini Je nedavno zagotovil ameriškemu poslaniku v Rimu. da želi normalno in praktično rešitev vseh vprašanj glede Sredozemskega morja ter j.e zaradi tega pričakovati, da bo prišlo do praktičnega sodelovanja obeh imperijev Id se bo kre-talo v sporednih smereh ker Je to tako za italijansko kakor tudi za angleško gospo-iarstvo največle važnosti Na osnovi tega sklepa Ust. na obstoja upanje da bodo v Rimu doseženi pozitivni rezultati, kar bo za ves svet največje važnosti. »Daily Telegraph« pravi, da bodo angleški ln italijanski državniki v Rimu razpravljali o španskem vprašanju. Palestini, židovskem vprašanju. Sueškem prekopu ter utrjevanju na Sredozemskem morju. Pogajanja v Rimu se morajo voditi v duhu pomirljivosti. ker samo v takem duhu je mogoče najti pozitivno rešitev Med Anglije in Italijo pride lahko do prijateljskih in prisrčnih odnošajev, kar bi bilo zelo koristno za obe državi. Duff Cooper o italijanskih interesih v Sredozemlju London, 10. Jan. AA. Bivši mornariški minister Duff Cooper piSe v »Evening Standardu«, da bi se dal obisk angleških ministrov v Rimu po svojem značaju primerjati z najvažnejšimi sestanki, ki so bili kdaj v tem večnem mestu. V Italiji bosta brez dvoma naletela na zelo prisrčen sprejem. Priredil jima ga bo velik narod, ki se zaveda svojih zgodovinskih tradicij. Bivši mornariški minister poudarja, da Sredozemsko morje v resnici pomeni za Anglijo nekaj koristnega, kar pa se da kljub temu zamenjati, dočim predstavlja za Ita'ijo Isto morje življensko važno vprašanje. Neposredna pogajanja med Francijo in Italijo Italijanski listi o angleškem obisku — Chamberlain bo posredoval le v toliko, da bo skušal utreti pot za direktna pogajanja med Rimom in Parizom Rim, 10. Jan. o. Angleškima državnikoma bodo v Italiji priredili slovesen sprejem. Genova je že danes vsa v italijanskih in angleških zastavah ln je centralna železniška postaja bogato okrašena tudi s cvetjem zelenjem ln preprogami. Iz Rima Je že nocoj prispela v Genovo posebna delegacija Italijanske vlade, ki bo sprejela angleška državnika in ju s posebnim vlakom spremljala v Rim. Chamberlain in Halifax bosta prispela na postajo Termini v Rimu jutri ob 16. popoldne. Na postaji Ju bodo sprejeli Mussolini. Ciano, Alfieri, Starace ln drugi člani vlade. Nocojšnji listi že objavljajo članke v po-edrav angleškima državnikoma, obenem pa prinašajo dolga poročila lz vseh evropskih središč, v katerih na vala jo celo vrsto verzij ln kombinacij o pose tu Poseben pomen pripisujejo vesti londonskega »Evening Newsa«. po kateri naj bi na pariškem sestanku angleških in francoskih državnikov razpravljali o pripravi terena za direktna francosko-italijanska pogajanja. Po tej vesti je Chamberlain sklenil, da kot dobrohoten Informator omogoči obnovo direktnih diplomatsk'h stikov med Parizom in Rimom in tako premakne zadevo z mrtve točke k pogaianjem in razgovorom. Chamberlain bo pri tem seveda skrbno pazil, da ne bi niti v Parizu niti v Rimu napravil vtisa, kakor da službeno posreduje v sporu med obema državama. Kot znamenie da je Francija naklonjena soorazumu ln vsaj delni ugoditvi italijanskim zahtevam, opozarja Italijanski tisk tudi na članek, ki je snoči izšel v »Tempsu« in ki trdi, da spori med Parizom in Rimom niso taki, da bi bila izključena možnost za direktna pogajanja. Angleška vlada mora zaradi tega storiti vse, kar Je mogoče, da se atmosfera razvedri in neposredna pogajanja med Parizom in Rimom pospešijo. Chamberlain naj bi torej v Rimu le utrl pot k direktnim pogajanjem med obema vladama, ne da bi se spuščal v vsebino spora. Listi opozarjajo tudi na članek »Daily Maila«, ki trdi, da se ne glede na to, da zaenkrat angleško posredovanje v sporu nI mogoče ne sme prezreti dejstvo, da bi ta spor prej ali slej moral vplivati na nadaljnji razvoj francosko-angleških odnošajev. Rimski politični krogi pričakujejo od obiska dobre rezultate. Španija, pravijo ti krogi, tokrat v Rimu ne bo pomenila prepada med Anglijo in Italijo, ker bosta imeli obe pogodbeni stranki največ koristi od tega, če se v španski stvari doseže sporazum. Razen tega pa se tudi neposredni italijanski in angleški interesi v Španiji ne križajo. Poleg spora med Italijo in Francijo ter španskega vprašanja pa se bosta Chamberlain in Mussolini porazgovorila tudi o mednarodni ureditvi židovskega vprašanja. Mussolini je že pripravil načrt, po katerem naj bi se židovski problemi definitiv-no rešili in tako izločili iz mednarodne politike. Francosko stališče do italijanskih zahtev Objava poluradne agencije Havas — Pötrdüo italijanskih informacij o Chamberlainovih namerah Paris, 10. jan AA Poluradna agencija Havas porc^a: Na svoji poti v Rim sta se predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister lord Halifax sestala v Parizu s predsednikom francoske vlade Daladierj^n in zunanjim ministrom Bonnetom E-našnja pariška konferenca je še bolj okrepila politični sporazum, ki obstoja med Parizom in Londonom Angleška vlada je že prej sporočila francoski vladi, da pri pogajanjih v Rimu v nobenem primeru ne bo načela vprašanja posredovanja med Francijo in Italijo. Obisk angleških ministrov v Rimu ima za cilj samo izvršitev angleško-italijanskega sporazuma, ki je že stopil v veljavo Verjetno je, da bo Mussolini govoril z angleškimi državniki tudi o italijanskih zahtevah v severni Afriki napram Franciji, toda angleška državnika bosta v tem primera svetovala Massollnlju. naj vzpostavi normalne odnošaje s Francijo in naj se o tem pogaja neposredno * Francijo. Stališče Francije sta Daladier in Bonnet jasno povedala v svojih nedavnih izjavah Naglasila sta. da se o vprašanjo integralnosti francoskega ozemlja sploh ni mocroSe pogajati. Francija je močna in njenfb pravic glede DSibutija. Sueškega prekopa in Tnnisa ni mogoče izpodbijati, vendar pa je pripravljena. da sode'nje t Italijo pri apravi železnice Džibuti—Adis Abeba, kar je Francila dokazala že s sporazumom leta 1935. ko je dovolila, da se ji proda 2.500 delnic železni««. vendar pa se ne sme pozabiti da Džlbnti predstavlja ns vzhoda eno najvažnejših opor francoske mornarice in da Francija tesa pristanišča ne more nikomur izročiti. Družba Sueškega pre- kopa katere 50 odst. delnic je v francoski posesti, je vedno izvajala liberalno tarifno politiko ter je logično, če ima Francija v upravnem svetu družbe 19 predstavnikov, Anglija jih ima 10, Egipt 2 in Nizozemska enega, sicer pa sklepa glede podaljšanja koncesije egiptska vlada. Daladierovo potovanje v severno Afriko je jasno dokazalo, da želi tamošnje prebivalstvo ostati v okviru francoskega imperija. Tunis je ključ severne Afrike ter je prvovrstne strateške važnosti za Sredozemsko morje. Tunis je prostovoljno pristal na priključitev k francoskemu imperiju. Ako italijanska vlada smatra, da pogodba iz I. 1935, ki jo je ratificiral italijanski parlament, nima več veljave, potem Francija nima razloga, da se ne bi tudi s svoje strani odpovedala podpisa na njej. Francoska vlada je vedno želela sporazumeti se z italijansko vlado in je tudi danes pripravljena pogajati se z njo na osnovi rimskih sporazumov, toda fašistična vlada mora prej vzpostaviti normalne odnošaje s Francijo. S tem stališčem Francije in francoske vlade se strinja tudi angleška vlada, kar je potrdil tudi današnji sestanek francoskih in angleških državnikov. Francoske utrdbe v Somaliji Pariz, -10. Jan. br. Francosko vojno in ko'on'alno ministrstvo sta sklenili zgradi, ti na meji francoske Somalije močan pas utrdb, ki bodo dob'1» skupno ime »Dana-kilska Maginr>fova linija«. Utrdbe bodo stalno zasedene. ....... čsl. vlada odklanja odgovornost za spopade Ugotovitve češkoslovaške preiskave in njihovo sporočilo madžarski vladi — Nedeljski spopad pri Užhorodu Predlogi za preprečenje novih spopadov Prag», 10. jan. AA. Izšlo Je tole uradne poročilo: češkoslovaško zunanje ministrstvo je pooblastilo češkoslovaškega poslanika v Budimpešti, da Intervenira pri madžarski vladi, v zvezi z obmejnimi incidenti, ki so jih izzvali Madžari v noči s sobote na nedeljo, to je 7. in 8. januarja. Madžarska vlada je odgovorna za ta inci, dent, prav tako kakor je odgovorna tudi za vse posledice, nastale iz tega napada na češkoslovaška tla, po teroristih in madžarskem vojaštvu, češkoslovaški poslanik je sporočil madžarskim oblastvom vse podrobnosti preiskave, ki so jo izvršili na češkoslovaški strani in ki je ugotovila tole: 8. januarja ob 2. zjutraj so madžarski vojaki in drage oborožene osebe prekoračili demarkacijsko črto južnovzhodno od Užhoroda. Madžari so se morali pod priti, skom češkoslovaških patrulj umakniti. Na umiku so Madžari neprestano streljali iz pušk, iz avtomatskih revolverjev ln iz šestih strojnic. Ko so okoli pol devetih zjutraj Madžari nehali streljati, sta poročnik Novotny in orožnik FrantiSek Macha z dvema vojakama odšla protestirat zaradi napada. Okoli rok sta si ovila bela trakova. Toda Madžari so ponovno začeli streljati in ker streljanje ni prenehalo, je poročnik Novotny dvignil roko, da pokaže beli trak, vojaki v njunem spremstvu so pa mahali z belemi robci, privezanimi na puškah. Čeprav so stali par'amen.tarr kakšnih 200 korakov od vasi Dovke, ka mor so bili namenjeni, Madžari niso nehali- streljat} in so se parlamentarci mora li skriti ter čakati, da streljanje preneha šele čez kakšne četrt ure so se mogli umakniti. Praporščak Hacha je dobil nevarno rano v prsih. Madžari so prenehali streljati še'e okoli 11. Praga, 10. jan. br. češkoslovaška vlada je izdala strog nalog vsem vojaškim ln varnostnim formacijam, da pod nobenim pogojem ne smejo prekoračiti deimarka-cdjske črte. Le v obrambi proti napadom z madžarske strani morajo z vsemi sredstvi branita suverenost in nedotakljivost republike. Kar se tiče zahteve madžarske vlade po odškodnini v zvezi z obmejnimi incidenti ugotavlja češkoslovaška vlada v svojem odgovoru, ki je bil danes izročen v Budimpešti, da je izvedena nepristranska preiskava dokaäala, da so bili vsi ti incidenti izzvani z madžarske strani, češkoslovaški organi so samo zaradi tega streljali. da zavrnejo napad na češkoslovaške ozemlje, češkoslovaška vlada zato ne more bita odgovorna za te obžalovanja vredne dogodke to odklanja naravno tudi vsako odškodnino Odkritosrčno pa želi. da bi se v interesu dobrega sosedstva vsi ti incidenti čimprej likvidirali Zaradd tega Sol. vlada ponovno predlaga, da se poveri preiskava zadnjih dogodkov pri Mukačevu in Užhorodu mešani preiskovalni komisiji. Takoj pa naj obe vladi izdata vse potrebne uikrepe, da se ponovitev obmejnih incidentov prepreči. Osnuje naj se nevtralen pas tako, da se vojaške in civilne oborožene formacije ne smejo približati diesmarkacdjski liniji več kakor na 1.500 m. Nevtralni pas pri Mukačevu Chust, 10 jan w. Mešana preiskovalna komisija, ki vodi preiskavo glede dogodkov j pri Mukačevu, je danes siklenila. da se pri j Mukačevu določi nevtralni pas, da se na ta način preprečijo nadaljnji spoptfdi. Nevtralni pas bo določen jutri do 8. zjutraj Ujetnike, ki so jih zajeli na obeh straneh pri zadnjih spopadih, so že danes izmenjali. Ameriški poslanik v Chustu Praga, 10. jan. w. Tukajšnji diplomatski krogi z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj odnošajev med ČSR in Madžarsko, zlasti pa dogodke v Podkarpatski Rusiji. Po nalogu svoje vlade je med drugimi odpotoval danes v Chust tudi poslanik Zedinjenih držav Georges Kennan. Izgon češkega novinarja iz Budimpešte Budimpešta, io. jan. n. Dolgoletni dopisnik praške novinske agencije »Radio-central« je bdi danes iz neznanih vzrokov izgnan. V treh urah je moral zapustiti madžarsko ozemlje. * Odbori praške vlade Praga. 10 jan w. Vlada je imenovala za sestavo važnih predlogov za ministrsik' svet posebno gospodarsko , a s . m - « » - > - * • • • ' ■- • „ »Ha-ha! TI si Še vedno stari hudomus-než. Slučajno pa imaš tu skoraj prav, ko vprašuješ, i . , . . , \ ' ' Odlikovali so me za moje delovanje v raznih društvih.« »Oprosti, delo v društvih vendar ni ni-kaka pregreha!« »Kdo pa govori o delu? Pazi na besede in pojme! Rekel sem, da sem bil odlikovan za svoje delovanje v društvih.« »No, kaj ni to eno in isto?« »Če bi bilo eno in isto, bi ne imeli dveh besed. Dobro ti je znano, kako natančen in subtilen je baš slovenski jezik v svojih izrazih. Malokateri narod nas v tem do-seza. Ni čuda. Majhen narod smo in zato tudi malenkosten narod. Pri svojih malenkostih pa zadenemo včasih na krasne finese. Taka finesa je tudi razločevanje med »delom« in »delovanjem«. Noben narod na svetu nima kaj sličnega. Vsak narod ima svoje zgodovinske specialitete, ki jih razvija do popolnosti. Pri tem seveda izdela tudi svojo terminologijo do skrajnih podrobnosti. Ker ga drugi narodi v tem ne dosezajo, prevzamejo enostavno njegove izraze. Angleži so pomorski trgovci. Njihovi »fob«, »cif« itd. so nepre-vedljivi in zaradi tega mednarodni izrazi. Italijani kot muzikanti so nam dali »allegretto« in »largo sostenuto«, Rusi kot revolucionarci »boljševike«, »menjševike« in »sovjete«, Srbi kot živinorejci so nam dali »čevapčiče« in »ražnjiče« Mi Slovenci s svojim visoko razvitim društvenim življenjem smo pa poklicani, da tu pred-njačimo med narodi: videl boš, ne bo dolgo trajalo in izrazi kakor »udejstvova- te. čemu pa mi pišete taka pisma, zahteva-' te oglje, ki vam ga nisem nikoli prodal in mi grozite z advokatom«... Tedaj sta se šele moža razkrila in ugotovila, da stoji pred našim Litijanom resnični Zagorjan Ivan Pavlin, ki pa ni nikoli prodal nobenega oglga in tudi ni vzel nobene are. iixtl »Vi in jaz sva nasedla spretnemu tičtv-riču« sta ugotovila potem oba moža. Tedaj so telefonirali v Zagorje na postajo, kdo je prevzel prazne vreče. K sreči pa so s tamkajšnje postaje javili, da dostavljenih vreč še nihče ni dvignil. Tako je rešil Litijan vsaj svoje vreče. Zviti goljuf je spravil Litijana ob tisočak in druge stroške, Zagorjanu g. Pavlinu pa je napravil nepotrebno razburjenje in pot v Litijo. O triku, ki se je primeril v Litiji, se je razneslo brž zdaj med zasavskimi lesnimi trgovci in za čudo, zdaj prihajajo vedno nove prijave, da so tudi drugi nasedli drznemu sleparju, ki je prišel prodajat »prima bukovo oglje«, ki ga kuha pod Kumom v bliži Zagorja. Ker je zdaj za oglje precejšnje povpraševanje in ga tudi izvažamo v inozemstvo, je hotel pač vsak lesni trgovec izkoristiti pripravno priliko in je kupil od zagorskega tTgovca oglje, ne da bi ga videl, in je dal skoraj vsakdo tudi po tisočak are. Nekateri so dali celo več, zlasti celjski ln drugi savinjski lesni trgovci so plačali na račun po poldrugi tisoč dinarjev. Podobna zadrega je bila v Sklendrovcu, dolgi in ozki dolini, ki se vleče od Zagorja proti Št. Juriju pod Kumom. Tam ima lesno trgovino gostilničar g. Borišek, znan poštenjak. Menda ravno isti goljuf, ki je sleparil po Litiji, je odšel tudi v Celje k lesnemu trgovcu Ažmanu ter se mu je predstavil za posestnika Boriška Lz Šklendrovca. Prodal mu je več vagonov oglja in dobil predujem. Ker ni bilo oglja, se je odpravil Celjan v Šklendrovec. Ko je prišel do Boriška, je videl, da to ni tisti mož, ki je z njim sklenil kupčijo in dobil 1500 din are. Oblastva poizvedujejo za spretnim sleparjem in njegovim pomagačem. Pričakovati je, da bosta kmalu za zapahu ki, «lato broško, zlato iglo z rudarskim emblemom, srebrn cigaretni ustnik, zlato moško verižico, staro denarnico z avstrijskim srebrnim denarjem, razne dokumente na Kokolovo ime itd. Samo zlatnina je vredna okrog 11.000 din. Tat se najbrž ne bo mogel dolgo ogibati zasledovanju, ker se bo brez dvoma sam izdal, ko bo sikušal nakradene predmete spraviti v denar. Z nožem in dvema samokresoma Brežice, 10. januarja Ob božiču, zlasti pa od Štefanovega do Novega leta se v vinskih krajih precej popiva iz najrazličnejših vzrokov in pretvez. Eni so godovnjaki, drugi priživniki, tretji pijó zaradi sopraznikov, četrti zaradi kolin, — izkratka, pijejo... Potem seveda ni čudno, da se zvrstijo tudi prepiri in pretepi. Ob zadnjem Štefanovem smo že menili, da bo minilo brez fantovskih spopadov. Zdaj pa je prišla k brežiškemu sodišču prijava, da sta se na Štefanovo ponoči spopadla na Zdolah dva fanta, ki sta se že dolgo sovražila. Med prerivanjem je Lojze nekajkrat zadel Antona z nožem v levico ter mu prerezal tudi sukno in šal. Antonova poškodba je zaradi komplikacij precej huda. V neki drugi vasi pa je vinjen junak robantil oborožen z dvema samokresoma. Ko je srečal gručo fantov, je izzivalno posvetil vanjo z žepno svetilko. Nato je začel fante zmerjati in v gručo streljati. Zadel je fanta Kukovičiča v desno stran reber. Dva fanta iz gruče sta planila^ na strelca in ga z udarci po glavi razorožila. Hotela sta nato ranjenca prenesti domov. Strelec pa je imel še drugi samokres in je začel besno streljati na oba fanta, ki sta pa bliskovito spet padla po njem, ga razorožila in znova premikastila. Pri drugem streljanju k sreči ni bil nihče ranjen. Močno zadetega Kukovičiča so morali prepeljati v bolnišnico v Krškem. Tja se ja moral zateči tudi hudo potolčeni napadalec. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Jose-fovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 15.485-35 nje« in »delovanje« bodo mednarodni. Kaj takega drugi narodi do sedaj kratkomalo nimajo in bodo morali prevzeti naše izraze.« — »Prav je vse to, dragi Milan, ampak Jaz še vedno ne razumem kje naj bi tičala razlika med »delom« in »delovanjem«. — »Takoj boš razumel. Vprašaj va se najprej, kdo dela v društvih. Dela brez dyo-ma tajnik, ki piše pisma, izkaznice, suhoparne sejne zapisnike, poročila, prošnje, vabila in drugo. Dela blagajnik, ki si brusi podplate, da obleti vse člane in pobere članarino, potem pa sestavlja blagajniški dnevnik in za občni zbor poročilo, ki je tako obsežno, da bi mu lahko zavidala vsaka banka, čeravno ima društvo samo 1800 dinarjev letnega prometa. — Delajo v društvu tisti reveži in tiste obžalovanja vredne revice, ki si nadenejo nalogo, da zbirajo darove za razne Miklavže, božič-nice, tombole in srečolove. — Mikula moj, če se kedaj splašiš, da bi hotel napisati tragedijo ali turoben roman, potem obdelaj to snov in za naslov vzemi: »Bo-žičnica« ali »Srečolov«. Uspeh ti je zagotovljen.« — »Hvala, Miian! Trenutno me bolj zanima tvoje razglabljanje. Povej naprej!« — »Dobro. Vsi ti ljudje in še kak drug revež v društvih resnično delajo. Lahko rečemo, da včasih kar garajo. Ker pa je zakon narave ta, da vsako delo doseže priznanje, so potrebni ljudje, ki to priznanje sprejmejo. Usti, ki delajo in garajo, niso dovolj pametni, da bi tudi želi pri- Domače vesti * Kralj Doler devetemu »mu. u. ttei.ee nam poročajo: V župniji Re Lečah pri Sko-fji Loki Je bil v nedeljo ob 11 krst devetega sina Petra Krajnika iz Godešiča Botroval je Nj. Vel. Kra j Feter II. po avo-jem zastopniku polkovniku Markulju lz škofje Loke. Botrica pa je bila do- brotnica ga. Ivanka Zaleteiova lz ÖU Vida, ki pa je tukajšnja domačinka. Za spre, jem kraljevega zastopnika so bile razobe-šene zastave in postavljeni mlaji. G. polkovnik se je pripeljal v spremstvu sre-skega načelnika in župana. Pozdravila sta ga domači župnik šilar ln šolski upravitelj. Pri priložnostni deklamaciji je upraviteljeva Mai-uška izročila uglednemu go, stu šopek rdečih nageljnov. Sprejemu je prisostvovala šolska mladina z učitelj stvom, gasilci iz Godešiča, zastopniki obla-stev ln društev ln številno občinstvo, hi Je vzklikalo kralju. Po krstu so bi 1 gostje in bližnja sorodniki povabljeni v župmšče na zakusko. Kraljev zastopnik se Je zahva lil za prisrčni sprejem ter Je zagotovil, oa bo sporočil Nj. Vel. kra'ju prisrčno zahvalo staršev in vseh domačinov. Gostje so se še ustavili na domu KrajnikovJi, Kjej je kraljevega zastopnika obdalo 12 otrm počaščene družine. Take počastitve Rete če še niso doživele ln bo ta dan eden najpomembnejših v kroniki te župnije. • Kje je pokopan pesnik Ivan Gundultč? V starodavni frančiškanski cerkvi Male Brače v Dubrovniku so spet začeli iskati grob pesnika Ivana Gunduliča. Letos bo Dubrovnik slavi] spomin velikega pesnika ob 3001etnicl njegove smrti tn odbor, ki vodi vse priprave za proslavo, je sklenil da je treba do tedaj poiskati pesnikov grob, ki je nekje v cerkvi Male Brače. Hr eni verziji je pesnik pokopan pred glav nim oltarjem, po drugi pa v zakristill Ker je med grobovi pred glavnim oltarjem tu di eden s spomenikom na katerem je grr Gunduličeve rodbine, ima prva verzija vef verietnosti in bodo odprli najprej to grobnico. . PRIJATELJA" ▼ H«?I OPBEMI ln povečanem obsega, lo bite breaplaóae na egled Sporočite evoj naslov opravi .Prijatelj' Ljob-1.1 ana, Dalmatinova 6/J, da Tam poélje eno fitevllko breselaòno na ogled. • Nadaljevanje arheoloških raziskav v Dalmaciji, pri cerkvi sv Lovre v Vrpoljcu so naš i že razne arheološke zanimivosti preiskave terena pa so zaradi pomanjka nja denarnih sredstev že pred Iptom usta vili. Raziskavanja je tam vodil naš naj starejši arheolog fra Lujo Marun ki it-zdaj hudo bolan pomagali pa so mu mia di arheologi Dumovič, Ostojlč in Stošic Prt cerkvi so bilj odkriti tudi fragmenti sarkofaga, okrašenega s staro hrvatskf ornamentiko. Po napisu, od katerega je ostala na kosu sarkofaga samo beseda »rex«, se da sklepati, da Je to sarkofag kakega hrvatskega vladarja po domne vanju nekaterih arheo'ogov kralja Stjepa na II Zdaj so spet zbrana denarna sred stva za nadaljevanje raziskav, od katerih si naši arheolog, mnogo obetajo • Smrt najstarejše kamniške turist in je V Kamn ku je v ponedehek popoldne umrla v 64 letu starosti *dč Marija Ahči nova, prva kamniška tunstmja Pred 40 lieti ko so še redki navdušeni planinci ob iskovali naše planine, je Marija Ahčinov* v družbi takratnih pionirjev turizma v Kamniških planinah napravila vse ture od Menine do Krvavca Bila ie prva Kamni čanka in najbrž tudi prva ženska ki se je pred 40 leti povzpela na Grintovec na Ojstrico ln na druge vrhove Kamniških planin, poleg tega pa je napravila skorr vse ture v Karavankah in Julijskih Alpah Med prvimi turisti ki so utirali pot pia ninstvu v Kamniških planinah bo ostalr zapisano tudi ime Marije Ahčinove Po kojna je bila tudi zavedna narodna Slovenka in zelo izobražena žena Pokopali jo bodo danes popoldne na pokopališču na Žalah v Kamniku. Bodi ji ohranjen blag spomini * Uspešna ^ujaku-prumetna sezona v CriirvenicL Statistika lanskega tujskega prometa v Crikvenici izkazuje 17.647 gostov iz države tn Inozemstva ter 174.910 nočnin Po številu gostov je bila lanska sezona doslej najboljša, po nočninah pa se približuje sezoni od leta 1927., ki je bila po številu nočnin najboljša Med Inozemskimi gosti je lani naraslo število turistov lz Nemčije, Madžarske, Norveške, Amerike ln Grčije. BOUVIER VINO V SODČKIH GORNJA RADGONA • Napredovanje rezervnega oficirja Ka- petan II razreda je postal rezervni konjeniški poročnik g Julij Lapajne. sin indu-strijca g Iv Lapajneta, Ljubljana-Moste. • IWüj za vinarstvo In sadjarstvo, v öasu od 5 maica do 30 novembra 1939. bo pn banovinski trsnia m drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci devetme-sečm tečaj vinarstvo in sadjarstvo. V ca tečaj oodo sprejeti dobro razviti ln zdravi mladeniči v starosti od 16 let aa-pre; Prednost pri «prejemu imajo sinovi viničarjev in *in< vi nalih kmečkih posestnikov Pouk v tečaju Je teoretičen in prait učen iojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni ® ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore Lastnoročni pisane prošnje ki morajo biti opremljene t banovinskim kol-ttom za io din je poslati najkasneje do 1 februarja 1939 upravi gornjega zavoda Pn Snjd je priložiti: krstni list. zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev ali varuha da dovoljuje prosilcu t»bisk tečaja ( kolek 4 din i obveza staršev ali varuha da bodo krili vse zaradi poškodbe nastale stroške kakoi tudi stroške pretirane a.ko bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka (kolek 4 din). * Lastni«) vžigalnikov, žepnih kakor tudi onih ki so montirani na avtomobilih morajo plačati do konca Januarja mono-polsko takso za leto 1939. Nabaviti morajo za legitimacijo markico monopolske Izdaje v vrednosti 100 din. Te markice morejo nabaviti v glavnih trafikah po večjih mestih Vsa morebitna obvestila dajejo oddelki finančne kontrole. Opozarjajo se vsi lastniki vžigalnikov da tmalo organi finančne kontrole nalog da najstrožje nadzorujeta vplačilo te takse na vžigalnike Da ne bi imeli lastniki vžigalnikov kakih neprijetnosti, ali da ne bi bili celo po zakonu kaznovani, morajo te markice nabaviti do konca januarja. • Najstareiši preh-valeo Slska je umrl v/ Sisku je umrl najstarejši občan Valen tin Kalič. ki bi v nekai dneh dopolnil 101 ieto svojega burnega živlien-ta. V zadniih etih ga je zapuščaj prej tako trdno «dravje. V treh zimah zaporedoma je doni! pHučnico, a jo je srečno prestal, četrtemu n-^--*" te bnlPTTii je pa podlegel Doma je bil iz vasi Tomašiča v Gorskem Ko tar ju Ko je dobil mačeho, je že kot »letni n^tioo-n^ 0d doma, zapustil pa te tudi svojega strica, pri katerem je živel 've leti. ter se kot 121etni deček pridružil vojskf barong Jelačiča v Karlovcu Razumnega in okretnega dečka je vzel neki ficir za slugo ln v tej službi je Valentin >stal. dokler ni dorasel za vojaško službo. Sedem let je bil -vojak ln udeležil se je iname";tih bitk na katere je ohranil do Konca svojega življenja živ pomin. Po od-custu iz voiaške službe je prepotoval skoraj vso Evropo in šele 'eta 1885 se je na orli! V 7prrrr>Y>i, kier Se fe ttl<ÌÌ OŽenH Takrat je tam, kjer je danes zagrebško --ttedatiščp še ra«la koruza tn vse življe nje Zap-rpha le h'In osredotočeno na Griču Pred kakimi 50 leti ie prišel Kalič v Si-sak in si uredil tam ma'o trgovinico, ponile ie dobil službe pri občini in je bi) upokojen šele v starosti 89 let ko je odsluži' že nad 30 let Simnat^ni starček je zapustil tri sinove ki so vsi srečno pre stali svetovno voino. in več vnukov Sisak Nj svo-pp'a nn-i« velikega števila re-vežev z lepimi darili. u— lavno predavanje. V četrtek. 15 t m ob 20 predava na Ženski gimnaziji (Blei-weisova cesta) prof Anica Cem°j»va o aktualni snovi Položaj in vzgoja deklet u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica nadaljuje po božičnem odmoru s prirejanjem strokovnih predavanj vsak teden v fizikalni dvorani na 1. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. V sredo 11. t ra. bo predaval g. nadzornik Josip Strekelj o vzgoji trte na špaMrju in na prostem. Začetek točno ob 19. Vstop prost. Člani m gostje vabljeni. u— V šahovskem kluba »Triglava« Je bil te dni končan peti Koidišev spomin ki turnir ki se ga je udeležilo 10 članov Prvo mesto in prehodno darilo, lepo kristalno vazo si je priboril klubov prvak Julij Erker z 8 točkami (od 9 doseeljivih) Drugo in tretje mesto si delita Elko Lukič ln J Remškar s 7 toč.; IV je T Pograjc s 6. V Dušan Ferfila s 4 in pol: VI Peter Stri-tof s 3 in pol; VTI in VIII Jančar in Pavlin s 3: IX in X Sbil in Zupane s l in pol Najzanesljivejšo igro sta nudila Er- o— o gaefil na tramvaju ob sedanjem slabem vremenu pUe takole mestni tiskovni referent. Kee so upravičene pritožbe zaradi gnečt toda občinstvo mora nekaj časa potrpeti kei uprava električne cestne žetezruce ne razpolaga z dosti velikim voznim parkom Kakor Je javnost že obveščena Je v delu 7 velikih, novih tramvajskih voz ki bodo t doglednem čar su že v prometu Dva predelana opatljaka voza sta pred kratkim precej omilila težave jutranjega ln opoldanskega navala, drugače pa električna cestna železnica sedaj te lahko zmaguje normalen promet. Pn vsem tem p« moram pomisliti, da ■ uprava v lastnem Interesu sama najbolj prizadeva de omogoči čim večji promet, ker bi t njim zvijala svoje dohedke u— Zablode «"letnega Izgubljenca. Policija Jf te dni aretirala mladega pustolovca ki Una kljub zornim letom precej razgibano preteklost sa seboj Dobršen del mladosti je prebil v poboljševalni ca iz katere je Mi šele pred kratkim izpuščen A poboljševalni ca kakor po navadi rečemo zavodu za prisilno vzgojo mlado' Tnih zločincev najbrž le v prav redkih pTme-rih dosega namen ki ga Ima v svojem imenu Največkrat se izkaže da se fantje v zavodu šele dodobra seznanijo s triki in metodami pustolovskega to zločinskega življenja da jim je zavod samo neke vrste »tn»kovna šola Ko je prišel v svobodo — pravkar Je prestopil 22 leto, da se pxslej ne bo zanimala zanj več po boljše va lnlca temveč redna sodišča — Jo Je mahnil po ožji ln širši domovini Po Dolenjskem le zagTešii več sleparij in tatvin, prav tako Je razvil živahno delavnost po Zagrebu. Nedavno se Je po daljšem romanju vrni) » Ljubljano V nek) gostilni v Kolodvorski ulici se fi vtihotapil v nata-karično sobo, pa ne 'z kakšnih ljubeznivih namenov temveč da pobere srebmi-no tn denar A natakarica Je ob pravem času naletela nanj sklicala ljudi tn ga Izročila stražniku Na policiji ie dolgo skušal taUU svojo identiteto da mu ne bd Se starih grehov naprtil? na grbo. Najprej se Je Izdajal za nekakšnega osmošolca. potem za brivskega pomočnika, nazadnje pa Je le moral i barvo na dan. Ko so ga izročili sodišču. Je fant za žalostno stopnjo avanzira) v «roji karieri: učilnice zavoda sn vrgo-v mladoletnih Je zamenjal za pravo resnično fetniško celico, ki bo najbrž ostala njegov delež. • DEBELOST pomeni često, da obstojajo Škode za zdravje. motnje, ki morejo dovesti do nezažo-i jenih posledic. Vemo, da se nabirajo v telesu usedline ln gošče, ki jih je treba odpraviti, da se s tem odstranijo motnje, kakor tudi saželjena ali nezaželjena debelost Že več decenljev se Je Izkazala Krušen sol kot koristna Uživa se najbolje vsako Jutro Pričnite takoj, ako želite nagel uspeh. Krušen sol priporočajo zdravniki in stane velika steklenica samo Din 45.—. a mala steklenica Din 27.—. Dobiva se v lekarnah. Ogl. reg S. bt. »9.615/3». e— Ponovitev »Petrčkovih poslednjih t»nfm bo v nedeljo ob 16 v celjskem gledališču Igra. ki je dosegla na Štefanovo v razprodanem gledališču izreden uspeh je po vsebini primerna za mladino in za odrasle. Pri igri sodeluje nad 60 dijakov jn dijakinj meščanske šole v Celju ter Celjsko pevsko društvo Krasna vsebina, čarobna scenerija in odlična igra pač jamčijo za lep užitek Cene ponovno znižane. Vstopnice so v prodaji pri meščanskošoiski učiteljici gdč. M Kernovi in pn podmladku Jadranske straže. KINO UNION Danes v sredo ln Jutri četrtek ob 20 30 uri gostuje najfenomenalnejši jasnovidec in mojster okultnih ved SVENGALI FaJdrsM eksperimenti z medijem Mme. Elis. Vsak večer nov spored Cene sedežem 15, 13, 11. 9 in 6 dinarjev Preskrblte si vstopnice v predprodaji. e— Koliko smo lam pokadili? Na področju glavne zaloge tobaka v Celju so lani pokadili tobaka, cigaret in cigar v vrednosti 13.071.237 din, vrednost porabi lenega cigaretnega papirja pa je znašla 138 050 din. Lanski konzum tobaka, cigaret cigar in cigaretnega papirja je bil lani za 250.000 din večji nego v letu 1937. Postani in ostani član Vodnikove družbe! JAMfiS NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16-, 19. In 21. ari. Odličen češk) film )/\nA#i|JHf D TPPIftM ° katere™ govori vsa Ljubljana • Vnvl*HIA n«l£rlVin z največjim navdušenjem! VL. BORSKY, A. MANDLOVA in F. SMOLIK KINO UNION rudnin prilika! Ne zamudite tega sporeda! TeL 22-21 I I Iz Celja e— Obrtni strokovni tečaji v Celju. Urad za pospeševanje obrti v Ce'ju bo priredil s 15 I m štirj strokovne tečaje Tečaj za kovinarsko stroko bo od 15 t. m dalje vsa ko nedeljo od 8 do 12 dopoldne v Obrtnem domu Tečaj bo votili strokovni učitelj g Franjo Zohar Strokovni tečaj za šivilje in krojačice se bo pričel v torek 17 t m v mestni narodni šoli Tečai je večerni in bo vsak dan razen sobote, od 19 do 21 Vodil ga bo strokovni učitelj g Anton Uršič Tečaj za mizarie se bo pričel v to rek !7 t m ob 19 Predavali bodo: g. Golob st o lesni tehnologiji, g. nž arch Brodnik o notranji opremi g Vehovar o strokovnem risanju ter g Golob ml o obrtni kalkulaciji in izpeljavi stopnišč. Upravni tečai (obrtna zakonodaja, socialna zakonodaja. administracija itd) se bo pričel v ponedehek 23 t m ob 19 v Obrtnem domu. Vodil ga bo višji komi-ar g Pogačnik. Te čajnina zna£a 100 din Vsa podrobnejša po /lsnila daje Urad za pospeševanje obrti, poslovalnica v Celju. Obrtni dom e— Nesreča pri *mučanju V nedeljo Je padel 14 letni posestnikom sin Fortunat Baš iz Kamenč pri Braslovčah pri smučanju tako nesrečno da s' jt z'nm'1 desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Koncert zbora kromatičnih harmonik bodo priredil' dijaki iz Celja in Ptuja v nedeljo 22 t. m ob 16 v celjskem gledališču Vstopnice so v p-odaji v knjigarni Slomškove tisk ovne zadruge /La ts svojevrstni koncert kakršnega v Celju še ni bilo vlada veÜko zanimanje Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Celju. C— Žalostna smrt berača. V ponedeljeJc zjutraj so našli v hlevu poleg hotela Sko berne na Krekovi cesti neznanega be ača. ki je bil ves izčrpan in poln gnojnih ran Prepeljali so ga v bolnišnico, kier ie še isti dan i/d-hnil Ugotov'li so. da ie pokojni neki Jože Vrbovšek iz teharske okolice. e— Uradno popravljanje volilnih imeni kov v letu /939 Mestno poglavarstvo v Celju mora v dobi od 1 do vštetega 31 janua ja vsakega leta izvršiti uradne po pravke stalnih volilnih imenikov Pri tem vpiše v volilne imenike « svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti način one. _ k' so izgubili to pravico. Vojaki, ki so od ker in Lukič. ki nista izgubila nobene par- j služili, odnosno. ki v letu 1939 služijo svoj tije in sta bila ves čas v vodstvu V petek bo v klubovem prostoru v Gradišču 13 prva tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze z II. moštvom Liubllanskega šahov«ke?a .kluba V ponedeljek pa se prične sp'oSni nrvencfveni turnir, ki se ga udeipže vsi nekvalificirani igralci in novi člani. a— Mestna ženska Orli Metodova po-drnSn'ca p^redi v soboto, 21. t. m. v veliki dvorani Kazine družabni večer s p'e-som v proslavo 20'etnice Jugoslavije, öl, sti dobiček se uporabi v delno kritje stroškov za gradnjo Polskeen poslopja pri Sv. Treh krali'h nad Marenbergom. u— JNAD Jugopiavtfa. Danes ob 19 30 seia upravnega odbora (Tudi nafielniki sekcij.) n— r>"ti*nq ročna, ih le Irerhla v nedeljo popoldne pri predstavi v kinu Unlonu v 3. vrsti kožuhovnast ovratnik, se obvešča, da se je ovratn'k našel ter ga lahko n re vzame pri unmvi kina. o— Jatrf bo Izjemoma redna n'esna vala AkaHem*ke Jadranske straže ob 20. v Trgovskem domu Adamič-jazz, Jenko. u— Bohemski večer Združenja gledaliških Igralcev bo na pustni torek 21. februarja, ~ ' rok »e vpišejo uradno Volilno pravico za volitve v narodno skupščino imajo vsi moški državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, ko so dovišib 21 leto starosti in vsaj že leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v volilne imenike Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence »e l-letno bivanje ne zahteva Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 14. do vključno 30. 1. /939 med 9, in 12 dopoldne v sobi štev. 2 mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini Celje. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imen-kih zglasijo tudi oni. katerih imena poklici, službeni in drugi nazivi ter bivališča niso vpisani. I? Ptuja L Judoka univerza v Ptuju, ki Je bila do sedaj le podružnica mariborske ljudske univerze bc imela v petek 12 t. m. ob 20. v Mladiki ustanovni občni zbor ter s tem dnem postane popolnoma eamos oj-na kulturna ustanova. J— Najdena zaloga ukradenega blaga. Včeraj smo poročali o najdbi velike zaloge nakradenega blaga katerega je nano-sil skupaj pomočnik Franc Bezjak iz Podvincev. Fant je tatvino priznal, ob enem tudi to, da je svojemu ora tu odnesel 6000 din; ta tatvina je pred kratkim povzročila v tamkajšnji okolici mnrgo govoric ln neupravičenega suma. Pri svojem nečednem poslu pa je imel Bezjak sodelavca, trgovskega pomočnika Rudolfa Breznika, uslužbenega pri Antonu Bren-čiču. Tudi ta je pobiral svojemu gospodarju blago, katero sta potem zamenjavala. Oba so zdaj Izročili sodišču. j— Noreče. Jakob Gajser 37-letnl so-darski pomočnik pri tvrdki Ornig v Ptuju, je padel na zledenelih tleh in si zlomil nogo. Marija Strucljeva, 27-letna posest-nikova hči iz Stranj, je plezala po lestvi. Ko se je povzpela nad 5 m visoko je zgubila ravnotežja ln padla na kamenita tla. Dobila je hude notranje poškodbe, razbit ima tudi ves obraz Šestletni fantek Ivam Intihar lz Gerečje vasd je držal svojemu, nekaj let starejšemu bratu pri cepljenju poleroa. Pri tem delu pa mu je brat s sekiro odsekal prst na roki Vsi se zdravijo v ptujski bolnišnici. j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes in Jutri v četrtek obakrat ob 20. uri film »Jošivara«. Pred predstavo se predvaja Paramountov žurnaL Demant nesreče — prinaša srečo Pred kratkim jo vsi listi poročali, da je na vožnji iz Amerike utonil znani bukare-štanski draguljar Habib z demantom »Ho-peom«. o katerem je šel glas, da prinaša samo nesrečo Ta vest se je izkazala z« neresnično Draguljar je ob svojem prihodu v London z nasmehom pripovedoval, da njemu ta demant ni prinesel nesreče, nasprotno prejel je zanj ovakrat toliko, za kolikor ga je kupil. Razrezati ga je dal v več delov in poedini deli so dosegli zelo visoke cene. Urad za prevajanje ljubezenskih pisem V Budimpešti si je iznajdljiva ženska izmislila nov poklic, o katerem veli izkušnja, da se bo dobro obnesel. Zelo mnogo je Madžarov in Madžark. ki razen svojega maternega jezika ne obvladajo nobenega drugega, ki pa rade potujejo v inozemstvo, kjer prihaja potem pogostoma do srečanj in seznanitev, ki ne potrebujejo mnogo besed. Potem pa je treba oditi domov in ni mogoJe več uporabljati tistih izrazov ljubezni, ki nadomestujejo ob srečanju vsako besedo. Treba je ljubljenemu bitju v tujini pisati, a to ni enoßtavno, če znaš samo madžarsko, bitje v tujini pa ne Zato je omenjena dama v Budimpešti odprla pisarno, kjer sestavljajo in p-evajajo Ijubezen-sJea pisma v šestih jezikih. Novo podjetje ima zelo mnogo klientov in klientk. SENZACIJA! — NArETA FF-MSF* DRAMA IZ PARIŠKEGA DNA ! Tajne sile, romantika In borba ! PREMIERA KINO MATICA 21-24 ALIBI ▼ g! vloga* Erte von Strohelm. Janj Holt'— Albert Prejean DANES OB 16 , 19. In tL URI I I ■ JU&-- ...... Iz Maribora a— O zasidranosti tujega kapitala v nagem gospodarstvu je predaval predsnoč-njim v Ljudski univerzi v Mariboru profesor na komercialni visoki šoli v Zagrebu in urednik »Ekonomista« g. dr Mirko Lanier V pregledno začrtanih izvajanjih je orisal razvoj investicijske politike tujega kapitala v balkanskih državah, zlasti v predvojni Srbiji V drugem delu svojega predavanja je razpravljal o inozemskih posojilih, ki jih je sklemla Jugoslavija nadalje o zasidranosti tujega kapitala v našem bančništvu ter Industriji Omenjal je naraščajoči vpliv nemškega kapitala v Gospodarstvo Lani se je promet na ljubljanski borzi dalje povečal Devize Proti pričakovanju ne kaže leto 1938. takšnega porasta deviznih zaključkov, kakor Je bil dosežem v letu 1937., ko je ^ Mk> v primeri z letom 1936 perfektuira-zadnjem časa o katerem pravijo"nekateri I ^ 0610 136 miul°!no,v dinarjev več de-strokovnjaki, da se je dokopal na tretie ' zaključkov Lanski skupni devizni promet Je znaša) vsega le 394 824.664 58 tretje mesto Ob zaključku predavanja, ki so ga sprejeli navzoči v toplim priznanjem, se je predavatelj izrekel za to, da bi se gotove industrijske panoge morale v prid domačemu kapitalu na vsak način obva rovati pred tujim kapitalom, ki naj bi se dopuščal le v panogah kjer je to nujno potrebno Ideal nas vseh pa je, da bi se naše gospodarsko življenje čim bolj osamosvojilo od tujega kapitala. a— O časnikarskem jeziku bo nocoj ob 20 v realki predavanje v okviru jezikovnega tečaja Ljudske univerze. a— Fodorjeva »Matura« je mikavno zabavna igra, ki združuje skozi vsa tri dejanja mlajše in starejše obiskovalce v vzajemno občutenem zadovoljstvu V obeh vodilnih vlogah nastopita Rasbergerjeva ln Nakrst a— Šahovske novice. Ciani Mariborskega šahovskega kluba se zbero nocoj v Centralu ob pol 9, da razpravljajo o med-klubskih tekmah Nato brzoturnir. a— m. veliki sokolski ples v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije se bo vršil v soboto, dne 14. januarja, v vseh prostorih Sokolskega doma. Sodeluje prvovrsten Slaničev jazz. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. a— Klub lekarnarjev v Mariboru Je Izdal tudi letos knjižico, ki vsebuje red lekarniške službe za leto 1939. nadalje naslove mariborskih zdravnikov, naslove mariborskih živinozdravnikov in babic z zaključnimi prispevki o rasti in teži dojenčka. o teži in višini odraslega človeka najvažnejših telefonskih številkah in končno nekaj o lekarnah Knjižica bo nedvomno dobrodošla vsem. zlasti ker jo lahko vsakdo dobi brezplačno. a— Kratko je bilo življenje 14dnevn!ka »Družabnik« ki je izhajal v Mariboru V konzorciju tega lista so se pojavili spori in je pričel kmalu nato izhajati konkurenčni tednik pod naslovom »Tip-Top« »Družabnik« je prenehal Izhajati Ni prvič in tudi najbrž zadnjič ne, da je bilo v Mariboru kakšnemu listu odmerjeno tako kratko življenje. a— Požarni alarm. V stanovanju trgovca Ivana Kravosa na Aleksandrovi cesti je po nesrečnem naključju nastal ogenj Ko je služkinja hotela zakuriti peč, je zaradi prepiha zaneslo papir na otomano pri oknu V trenutku so se vnele zavese Ogenj je zajel tudi otomano Gasilci so takoj pribrzeli na mesto pretečega požara Ni pa bila potrebna intervencija gasilcev ker se je domačinom posrečilo, da so pred tem ogenj pravočasno pogasili. Skoda znaša okoli 3000 din. a— Kriminal. Mariborska policija Je v zvezi z odkritjem nakradene zaloge manu-fakturnega blaga v vrednosti 25.458 dinarjev v Podvincih pri Ptuju uvedla preiskavo ter izvršila na stanovanju Pregrado-vega trgovskega pomočnika Antona Bez-jaka v Melju hišno preiskavo. Niso pa ničesar našli, ker je Bizjak vsako soboto sproti odnašal nakradeno blago v Ptuj Orožniki so g Pregradu, ki je spoznal blago za svojo lastnino, vrnili ukradene množine manufakturnega blaga Bezjak se bo zaradi tatvine moral zagovarjati pred sodniki. a— 233.429 potnikov Je potovalo preteklo leto v obmejnem prometu preko Maribora in St Ilja, med njimi je bilo 89.985 Jugoslovenov. a— Vedno ve« žrtev bele opojnosti Pri smučanju je padla 301etna električarjeva žena Marija Ivanuša in si zlomila levo nogo. Pri sankanju si je stri desno nogo 91etni viničarjev sin Ivan Cučko iz Par-tinja pri Sv Juriju v Slovenskih goricah Otroci so povozili s sankami 381etno deklo Antonijo Potočnik iz Lehna pri Podvelki Potočnikova je obležala z zlomljeno levo nogo Na poledici pa si je stria levo nogo Marija Bučarjeva iz Bistrice Ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Iz Zagorja B— Izobraževalni tečaji za rudarje ln njihove svojce. Rudarska zadruga EL skupine priredi 14dnevni Izobraževalni tečaj v rudniški restavraciji v Toplicah. Začetek tečaja bo danes Predavali bodo o rudarsko^ policijskih predpisih g. dr. inž.Viktor Kersnič iz Ljubljane, o preprečitvi nezgod in varnosti pri delu g. inž. Jože Mastnak, o rudarskem zavarovanju gg. Franc šo5 bar in Franc Pliberšek, o zdravju delavstva in njegove družine pa g. dr. Mirko Kajzelj. Tečaj Je važen za rudarje in rudarske družine in je zaradi tega njegov obisk zelo priporočljiv. Pri drugih rudnikih so že bili taki tečaji in je hvalevredno, da je prišel zdaj na vrsto tudi naš revir. z— Uspeh naših orožnikov. Nedavno smo poročali, kako so zasačili naši orožniki znanega tatu, 25-letnega Alojza Ja-kiča, doma Iz novomeške okolice, ter ga oddali sodišču v Mokronogu. V soboto pa sta orožniška narednika Križmanič in Neiger v konzumu na Izlakah naletela na že dolgo zas'edovanega vlomilca Franca Gaberška, ki je doma iz okolice Gorice. Gaberšek je pripovedoval, da je prišel v Jugoslavijo zaradi zaslužka a orožnikom je bilo dobro znano, da ga imajo zapisanega v policijskih spisih. Gaberšek je izvršil vlom v posojilnico v Mislinjah, kar je orožnikom tudi priznal, dočim vse druge delikte trdovratno zanika. Volkovi raztrgali kmeta in konja Na cesti Jassy-Unghenier v Moldaviji je napadlo krdelo lačnih volkov kmečke sani, s katerimi sta se peljala kmeta Jon Amemia in Bazil Prisacaru s semnja domov. Prisacaru se je posrečilo, da se je zverem umaknil na neko drevo, od koder je moral gledati dramo, ki se je odigravala na cesti Volkovi so namreč napadli in razmesarili njegovega sopotnika Ane-mio in konja, ki je vlekel sani Zjutraj so našli ljudje Prisacara na drevesu popolnoma onemoglega od mraza. din ta je torej presegeJ promeit iz leta 1937- komaj za nepolnih 18.5 milijona dinarjev, med tem ko znaša porast skuipaih deviznih zaključkov nasproti letu 1936-približno 154.5 milijona dinarjev. Največji devizni promet Izkazuje lani mesec december z 51.28 milijona dinarjev 1 predlanskim oktober z 89.14 milijona dinarjev), najmanjši pa februar lj.45 milijona din. (prav tako kakor predlanskim ko je pa znašal nekaj /eč, to je okoli 20 milijonov). Gibanje prometa v najvažnejših devizah je bilo v teku zadnjih štirih let naslednje (vse v milijonih dinarjev): » 1935 3.2 23.0 14.3 48.1 1936 41.0 8.6 15.1 40.7 1937 147.5 11 8 22.9 52.1 fc 56 6 27-6 5.5 82.0 31-3 4.7 93.9 33.6 5.7 1938 175.1 15.8 8.9 22.4 139.5 24.2 5.4 Gornja primerjava nam kaže stalen dvig zlasti v devizah Berlin in London, ki pa tudi sestavljata pretežen del vsakoletnih deviznih zaključkov, le s to razliko da je glede na višino prometa pred-njačila v letih 1935 in 1936 deviza na London, pozneje pa stalno s precejšnjo razliko deviza na Berlin. Deviza na Curih je od leta 1935 dalje sicer v stalnem porastu, toda niti lani s skoro 16 milijoni dinarjev ni dosegla višine zaključkov lz leta 1935.. ker znaša razlika Se vedno minus 7 milijonov dinarjev Deviza na New York zelo variira glede višine vsakoletnih zaključkov; nazadoval je njen lanski promet za malo manj ko 9.5 milijona dinarje v primeri z letom 1937. Nasprotno pa očituje deviza na Amsterdam nekakšno zanesljivo konstantnost vsakoletnih zaključkov na naši borzi. Dvig prometa v devizi na Berlin označuje lani tudi deistvo, da je bil promet z avstrijskimi šilingi ln dinarsko devizo ukinjen že v juniju zavoljo priključitve Avstrije k Nemčiji. Potemtakem je del porasta zaključkov v devizi oa Berlin v teku drugega polletja pripisati predvsem omenjenim spremembam, če upoštevamo razliko 27.6 milijona dinarjev, za kolikor je bil lani povečan promet v devizi na Berlin nasproti letu 1937-. tedaj moremo ugotoviti, da ji bil lani v bistvu promet z nemško marko skorajda istotolikšen kakor predlanskim ter je celotni porast pripisati ukinitvi trgovanja s šilingi ln dinarsko devizo v drugi polovici leta. Potemtakem Je dosegla devza na London lani še največji porast zaključkov, to je nad 45.5 milijona dinarjev. Izmed ostalih deviz izkazuje nekaj večji promet v letu 1938 (v milijonih din; v oklepaju številke zal. 1937): Bruselj 1.75 (1.05), Pariz 1.45 ( 3-64), Praga 0.31 (0.74). Solun 1.58 (1.85), Trst 0.28(1.16). Poleg ravediemega je buo lani perfektuira-no še nekaj zaključkov v devizah na Stockholm, Varšavo, Bagdad, Montreal, Tirano in Köbenhavn. V valutah tudi lansko leto nI bilo nC t / f/fi 0 /S fk \j/J > ^mrumi jiiV^SO^ v / f/žl pv Alfe u^y t&fèMy^'-iA iiy-H-p*™^' ffi l^iVlm St^ Vaili'*-. #1 I il*4^ — -a# Àlicani M r\ I Af > lisi '(Monlàità/k. 'Ibi/0*. OAIf&naF »JUTRO« St 9« Breda, IL I 1939. Opica posnema človeka Svetovni rekord v poljubljanju »Športni rekordi«, kakor »najhitrejše britje na svetu« ali »najdaljši ples na zemlji« imajo le redkokdaj dolgotrajno življenje. Hitro se najdejo častihlepni ljudje, ki takšne rekorde prekosijo. 2e šest let pa čaka podoben rekord dvojice, ki bi bik dovolj zaljubljena, da bi prekosila sedanje svetovno prvenstvo v poljubljanju. Gospodična Paulette Dayeva in gospod Lee Knight iz Chicaga se že šest let ponašata s tem svetovnim prvenstvom. Ta rekord sta postavila pred mnogimi pričami s tem, da je njiju poljub takrat trajal 6 in pol ure. To ni malo, posebno ne za ustnice». Opici v Vincennesu pri Parizu so te dni ponndlli vino v steklenici. Izpraznila Jo Je z največjim navdušenjem Weddellovega morja ni Ameriški znanstveniki so za eno razočaranje bogatejši Veliko pozornost in tudi ogorčenje je v angleških krogih povzročil napad ameriškega profesorja Williama Hobbsa na znanstvene zasluge raziskovalca Antarktide Jamesa Weddeila. Na zborovanju ameriških zemljepiscev v Cambridgeu (Massachusets) je Hobbs trdil, da je Weddel!, ki je 1. 1823 z dvema jadrnicama prodrl v Antarktido. svet zavedel v zmoto. Tako zvano Weddellovo morje ob južnem tečaju se je izkazalo med tem za področje, ki je pokrito z večnim ledom in po katerem ne more pluti nobena ladja. Po Ilobbsu je Weddell svojo morsko karto iz- delal tudi po neki karti, ki so jo hranili v hidrografskem uradu bntske admiralitete. Kot »sporeden primer v področju nasprotnega tečaja« je navedel Hobbs Cooka. ki je ameriškemu raziskovalcu Pearyju odrekal pravico do naslova prvega odkritelja Severnega tečaja. V angleškem tisku imajo ta čas ogorčeno debato o teh Hobbsovih trditvah in pred vsem ugotavljajo, da so se razne antarktične ekspedicije novejšega časa ustavile v Weddellovem morju ter ugotovile njegovo eksistenco. Nevaren serum Napadi na proS. Ramona zavoljo cepiva proti da vici V francoski zbornici so nekateri poslanci napadli profesorja Ramona zavoljo domnevne nevarnosti njegovega seruma proti davici. Medicinska akademija, najvišji forum za zdravniške zadeve v Franciji, je te napade odločno zavrnila. Zdi se, da temeljijo razlogi, ki so se navedli v zborniški debati, na napačnih postavkah. Ugotovljeno je, da proizvajajo omenjeni serum v pariškem Pa-steurjevem zavodu z vso skrbjo pod nadzorstvom prof. Ramona in po njegovi metodi ter da so ga preizkusili z uspehom ne samo v Franciji, temveč tudi v Zedinjenih državah in v Kanadi v 10 milijonih primerov. V Parizu je bilo 1. 1937. vsega skupaj 87 smrtnih primerov zavoljo device, dočim jih je bilo v prejšnjih letih povprečno po 300. V New Yorku je bilo prej vsako leto okroglo 10.000 primerov smrti zavoljo da-vice, 1. 1937. pa 1143. Podobno je bilo v Torontu, kjer so z Ramonovim cepivom cepili 120.000 otrok in kjer 1. 1937. sploh ni bilo primera davice. Več uglednih medicinskih kapacitet se je zavzelo za metodo prof. Ramona in stvar se bo v javnosti še obravnavala. ?ostani in ostani član Vodnikove družbe! Zaščita otrok pred zračnimi napadi Lord čuvar državnega pečata Anderson, ki jo obenem minister za angleško civilno zračno zaščito, je prejel od ministrstva za narodno zdravje načrt za evakuacijo otrok iz mest, industrijskih revirjev in krajev, o katerih je pričakovati da bi v primeru zračnih napadov bili najbolj ogroženi. V teh tednih bodo po vsej angleški provinci od hiše do hiše proučevali možnost za naselitev otrok iz ogroženih krajev v primeru vojne. Prvotno misel, da bi uredili skupna taborišča za te otroke na deželi, so opustili, in sicer zato, ker bi obstajala potem nevarnost epidemij. Otroke bodo dali rajši v oskrbo zasebnikom. V celoti gre za tri milijone otrok, ki naj bi jih na ta način spravili na varno. Trikrat mrtev V nekem kraju v bližini Rennesa na Francoskem je umrl te dni, in tokrat zares, kmet Jean Duployer. Ko mu je bilo 21 let, so ga našli na polju negibnega in zdravnik je napisal mrtvaški list. Dvanajst ur pozneje se je izkazalo, da je bil Duployer samo navidezno mrtev. Dve desetletji pozneje se je ista stvar ponovila in tudi tokrat je malo manjkalo, da ni prišlo do pokopa. Ko so zato Duployerjevi svojci tokrat našli moža brez življenja na tleh, niso hoteli verjeti, da je mrtev. Trije zdravniki so ga morali preiskati in so ugotovili z vso zanesljivostjo, da je mož res mrtev. Navzlic temu je ležalo truplo tri dni na mrtvaškem odru in šele potem, ko je začelo trohneti, so ga pokopali. Letalo je bežalo pred bikom Precej nevsakdanji dogodek se je zgodil na letališču v Kovniu. Bik, ki ga je bilo v neki litevski klavnici postalo menda groza, je od tam pobegnil in je zdivjal besen proti bližnjemu letališču. Baš v tistem tren-nutku pa je pristalo na aerodromu neko potniško letalo, na katero je planila žival z divjim rjovenjem. Bik pa ni bil računal s pilotovo prisebnostjo. Še preden je mogel nabosti letalo na 6voje roge, se je aeroplani spet dvignil v zrak in ušel. Biika je moral končno ustreliti neki policist, na kar je letalo pristalo. G o!Fe 5. Jo di y Onon Usoda republikanske Španije se zdi več ali manj zapečatena. General Franco je podvzel pred štirinajstimi dnevi ofenzivo na liniji, ki jo na zemljevidu označuje črna črta. Odtlej so nacionalisti zasedli mesto Molleruso. Republikanci se umikajo nrot! ^rverL _ Zemljevid v desnem kotičku kaže Francovo Španijo (črno) in ostanek ozemlja v republikanski posesti (belo poljè) Pri Daiadierovem obisku v Tunisu Je bila velika vojaška parada, na kateri so zbujali posebno pozornost jezdeci na kamelah Delavec je postal milijonar Vljudnost in pomoč bližnjemu sta osrečila mladega siromaka Stockholmski listi poročajo, da je mlad ameriški delavec po nekem švedsko-ameri-škem industrijalcu, ki mu je pred nekoliko leti rešil življenje, podedoval dva milijona dolarjev. Pred štirimi leti je hotel star, na pol mr-tvouden mož, ki se je opiral na palico, prečkati newyorskj Broadway, V istem trenutku je privozil iz stranske ceste avtomobil proti njemu ln bi ga podrl, ker vozač vozila ni mogel pravočasno zavreti. V istem trenutku pa je skočil tudi mlad moški na cesto in starca strgal z nevarnega vozišča. Rešitelj je bil 18-leten delavec po imenu Swart. Svoj naslov je moral dati staremu možu. Nekoliko dni pozneje je prejel pismo, v katerem ga je neki Carl Andersson prosil, naj ga poišče v hotelu Wakiorff Astoria. Tu je mladi mož prejel pred vsem ček za 20.000 dolarjev, Anderson, starec, katerega je bil rešil, pa ga je postal potem v Evropo, da se izobrazi in mu je obljubil, da se ga bo spomnil v svoji oporoki. Pred nekaj časa je Andersson, ki sd je s svojimi tovarnami sira pridobil veliko imet-tje, umrl in sedaj mu je sledila tudi njegova sestra. Swart pa je prejel obvestilo, da sta mu Anderssonova zapustila skoraj vse svoje imetje, ki znaša 2 milijona dolarjev. Mladi milijonar hoče postati filmski umetnik in vložiti del svoje dediščine v neko filmsko podjetje. Kurjava v našem telesu Vloga obleke — Mišice „kurijo" Metulji in neštete druge žuželke imajo, kakor znano, posebno nagnjenje za sonce. Čim se zmrači, obsedijo na kakšni veji in otrpnejo. Znanost je našla vzrok za to vedenje: vse žuželke potrebujejo precej visoke temperature. Ljudje smo v tem oziru po naravi bolje opremljeni. Regulacija telesne toplote je sicer pri vseh sesalcih dobro urejena, pri človeku pa še posebno, tako da je v tem eden izmed vzrokov, ki so napravili človeka za gospodarja zemlje. Vlogo enakomerno delujoče »centralne kurjave« v našem organizmu radi podcenjujemo, ker mislimo, da se lahko s primerno obleko zavarujemo vseh temperaturnih razlik. Ta domneva ni pravilna. Če bi naše telo samo ne skrbelo za svojo ena-merno temperaturo, bi bilo nemogoče, da bi nešteti ljudje delali v vročih ozemljih ob temperaturi 45 in več stopinj, pri čemer pa se jim telesna temperatura okrog 37 stopinj ne spremeni. Ta enakomerna telesna toplota je v glavnem posledica dveh činiteljev: notranjega, to je toplotne produkcije, ki jo povzroča delovanje mišic, srca, presnove itd., ter zunanjega, to je oddajanja toplote Treba jen neverjetno zamotanega sodelovanja najrazličnejših organov in funkcij našega telesa, da se temperaturne razlike v telesu stalno izenačujejo. Če se potimo ali če šklepetamo od mraza z zobmi, če v vročini vodo pijemo in v mrazu boij nego običajno jemo, če dobimo kurjo polt ali od mraza po-biedimo, nam je videti v tem le nekoliko poljubno izbranih ukrepov, s katerimi vzdržuje telo brez našega sodelovanja svojo »centralno kurjavo« v redu. V šoli smo se učili, da je poraba toplote pri izpuhtevanju vode razmeroma precej velika. Naše telo se s tem okorišča. Pri potenju izpuhti mnogo vode na koži in to odteguje telesu vročino, ki bi mu škodovala. Sedaj tudi razumemo, zakaj nas potoki znoja, ki jih izgubimo pri kopeli, niti najmanj ne ohladijo. Učinek znojenja, ki temelji na ohladitvi zavoljo izpuhtevanja, nastopa le tedaj, če tekočina izpuhteva res na naši koži sami. Najvažnejši del »kurjenja« gre na račun mišičnega dela. Celo če človek popolnoma počiva, dajejo presnove v mišičju dve tretjini potrebne toplotne produkcije, dočim gre ostala tretjina na račun notranjega delovanja srca, dihanja in presnove. Če ta toplotna produkcija ne zadostuje, tedaj vpreže telo še druge možnosti. To sta n. pr. kurja p°lt (z zravnanjem dlačic 6e skufa telo zavarovati pruti oddajanju toplote) in treslica, pri kateri si skuša telo s povečanim delovanjem mišic priskrbeti toplote. Močne ohladitve pa telo seveda Kreuger je bil umorjen Stockholmstoi »Extrabladet« objavlja senzacionalno novico, da Ivan Kreuger, prosluH kralj užigalic, ni umrl prostovoljno, kakor se je svojčas pisalo, marveč je bil umorjen. Samomor je bil samo insceni-ran zaradi pomirjenja Kreugerjevih upnikov. predolgo ne more vzdržati, to nam dokazujejo primeri zmrznjenja pozimi in primeri plavačev, ki so umrli, ker so se mudili predolgo v hladni vodi. S primemo obleko pa si človek ohrani mnogo toplote, ki bi je telo samo s svojimi pripomočki ne moglo obdržati. Grand Prix de Paris V Megèveu pri Mont Jouxn v Franciji Je prejela prvo nagrado za ženske smučarke Nemka Cristi Franz, znana tekmovalka v mednarodnem smuku Za dvajset, milijonov ponarejenih bankovcev Pariška kriminalna policija je odkrila ponarejevalca denarja, ki je bil v zadnjem času spravil med ljudi za 20 milijonov ponarejenih bankovcev v angleških funtih in ameriških dolarjih Falzifikati te vrste so se v zadnjem času čedalje češče pojavljali v prometu, ne da bi jim mogli dognati izvor. Ponarejevalec je razpečaval v prvi vrsti falzifikate po 20 funtov in 100 ao-larjev. ANEKDOTA Talma, sloviti francoski igialec, ni bil poseben prijatelj zakona, pa se je dal nekemu prijatelju le pregovoriti, da mu je šel ta. poročno pričo. Po poroki je bil svatov-ski obed, Talma je obljubil dobro kapljico in ko se je obed z neskončnimi zdravicami končal, je stal s svojim kozarcem sam v nekem kotu ter z užitkom srebal iz njega. Slišal je tedaj, kako je neka dama tiho rekla drugi: »Poglejte, pravkar je Talma iz-pii svoj kozarec. Gotovo je pri tem na tihem čestital novoporočencema!« »Ne novoporočencema. vsem ki so še samski.« se je nasmehnil Talma. VSAK DAN ENA »Kaj igro?« s takšno žogo bomo nadaljevali (»Politiken«) Kulturni pregled Ob 20-letnici mariborske Glasbene matice Drevi bo velik koncert slovanske glasbe Koncert slovanske glasbe, ki ga priredi drevi Glasbena matica v Mariboru je obenem skromna, a tembolj presrčna proslava dvajsetletnega obstoja te važne kulturne ustanove. Samo, kdor more razumeti moralno in predvsem materlelno krizo Glasbene matice, bo lahko objektivno ln pravično presodil delovanje glasbene šole, pevskega zbora in društvenega orkestra. Ta kr.za ni novejšega datuma, marveč obstoja že nekaj let Jasno je, da vznemirljivo in dušeče ozračje močno zavira smotrno umetniško delo, ki se ne more raz- Dlrlgent D. M. SIJaneo vijati s tisto intenzivnostjo, kakor bi bila primerna in potrebna kulturnemu središču na severni meji. Kljub vsem oviram in nezadostnim gmotnim sredstvom se Glasbena matica neprestano trudi, da bi nudila ljubiteljem dobre glasbe vsako leto vsaj nekaj kvalitativnih koncertov. Ko je ob prevratu Glasbena Matica stopila na mesto prejšnje nemške filharmonije, so Mariborčani čutili še neko notranjo potrebo, udeleževati se sleherne kulturne prireditve. Danes je položaj povsem drugačen. Srednji sloji in širše plasti so zaradi pomanjkanja sredstev skoro popol- noma opustile posečanj« kulturnih prireditev. Z velikimi teikočami se borita tudi pevski zbor in zlasti orkester, ki je sestavljen pretežno iz amaterjev in vojaških godbenikov. Predvsem Je občutno pomanjkanje podmladka, ker ie mladina, ki Je dorasla v dobi silnega razmaha teiesne vzgoje, dojemljiva predvsem za vse panoge športa in se bolj nerada udejstvuje na drugih kulturnih področjih. Orkestralni odsek ln pevski zbor, ki opravlja svojo nalogo v Izredno težkih prilikah, sta izbrala za to pomembno slavje izključno dela slovanskih skladateljev. Na sporedu 00 kompozicije Jurija Mihov ca, Vitezslava Novaka, Jakoba GaJlusa-PetelL na, Emila Adamiča, Stevana Mokranjca in Petra HJiča Cajkovskega. Vse točke pestrega in obširnega sporeda Je vestno in z ljubeznijo naštudiral ln jih kot gost dirigira kapelnik ljubljanskega Radio-orkestra g. prof. Drago Mario šijanec. Zanimivo je, da je izšel šijanec iz vrst učencev mariborske Glasbene Matice ln je pred dvajsetimi leti kot enajstleten deček prvič javno nastopil skupno z našo Eriko Druzovičevo. Glasbo je študiral v Pragi ta absolviral na Državnem konser-vatoriju Instrumentalno šolo, kompozicijo in dirigiranje. Pozneje se je izpopolnjeval v Parizu kjer Je diplomiral na »Ecole normale de Muslque«. Kot zborovodja in dirigent velikega simfoničnega orkestra se je udejstvoval predvsem v Franciji, zlasti v Parizu, dirigiral je v Kopenhagenu, v Švici se je posvetil komorni glasbi, bil je na številnih koncertnih potovanjih v Lužici, prepotoval Je Anglijo ta se na Danskem udejstvoval na intimnih koncertih komorne glasbe. Zložil Je več odličnifl skladb in priredil za zbor številne narodne pesmi. Šijanec Je sodobno usmerjen glasbenik z visoko muzikalno kulturo. Po mnogih letih bivanja v tuj'nl 1e posvetil svoje znanje in izkustva domovini. V inozemstvu je žel zasluženo pohvalo ln želimo da bi ga tudi mariborska javnost ob niegovem prvem nastopu sprejela s simpatijami. Glasbena Matica se ni branila nobenih žrtev za prireditev koncerta, ki naj nudi poslušalcem skladbe nadpovprečnega značaja. zato upravičeno pričakuje da bo znal obmejni Maribor primerno ceniti njena prizadevanja. Slovenci in Črnogorci V Nikš:ču izhajajoči tednik »Slobod-n a M i s a o«, ki že osemnajst let zastopa in brani progresivna politična in kulturna stremljenja vrl-h Črnogorcev, je letošnjo božično številko navezal na slovensko kulturno življenje. Objavil je namreč vrsto pr.spevkov iz peres slovenskih sotrudnikov. Tako je profesor filozofije na ljubljanski univerzi dr. France V e b e r prispeval članek »P.tanje malog naroda«, ki z vidika današnje evropske ki ize, ko razlika med velikimi in malimi narodi postaja tudi praktično čedalje očitnejša, razglablja filozofsko in posebej še psihološko pomen ta vlogo malega človeka in malega naroda v človeški družbi. Prispevek, ki pomeni zanimiv donesek k problematiki malega naroda. pa v tej številki še ni zaključen. B.vši minister, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Niko Z u p a n i £ je zastopan z razpravo »Antropološki očrt N. Pašiča ta M. Vesniča«, ki vsebuje marsikatero zanimivo ta značilno opazko; tako n. pr. antropološko primerjavo med Paši-čem, Bismarkom ta Venizelosom, pri čemer izreka domnevo, da je bil pokojni grški državnik potomec peloponeških Slovanov, ki so še v poznem srednjem veku govorili svoj jezik. Dr. Zupanič se v tej razpravi dotika rasnega vprašanje sploh, posebej še vpliva rase na karakter ta mentaliteto. Iz zadnje knjige prof. dr. Milana V i d-m a r j a »Med Evropo ta Ameriko« je prevedeno poglavje »Susret s Nikolom Teslom«, ki je ob istem času Izšlo tudi v beograjski reviji »XX. vek«. Posebno zanimiv pa je pr'spevek našega sotrudnika Milana F. Rakočeviča »Črnogorci i Slovenci«. V tem članku naznačuje pisec nekatere psihološke, zgodovinske, kulturne ta .literarne stične točke med Slovenci ta Črnogorci Med drugim navaja Medako-vičeve podatke, ki jih je bil sam odkril ta ki so seveda tudi naši Javnosti neznani, o potovanju Petra Petroviča U. Njegoša po slovenskih krajih. Naj posnamemo samo nekatere Rakočevičeve opazke k zgodovini črnogorsko-slovenskih stikov. 2e 1.1844 so Slovenci polni sreče ta veselja sprejemali črnogorskega vladiko Petra Petroviča n. Njegoša, a 1.1846 so se v Celju pulili za čast. da bi z njim spregovorili nekoliko slovanskih besed. Meda-kovič nam Je o tem zapustil dragocene podatke in pripoveduje, da so se Slovenci kakor le redko kdo veselili, da bodo videli vladiko. »Tudi ob tej priliki«, pLše Meda-kovič, »se je vladika kazal v vsem tako, kakor treba — bil je ves ljubezniv in uslužen, rad se Je pogovarjal s Slovenci ln je po svoji navadi ponudil svojemu gostu po eno cigaro iz pravega črnogorskega tobaka. Oni pa. ki so dobili od vladike cigare, jih niso kadili marveč so jih raz-rezali na več kosov ta si Jih delili med seboj kakor kakšno svetinjo v spomin na črnogorskega vladiko. Vladika je občutil čustvo bratske ljubezni ta je bil iz vsega srca vesel. Slovenci so dobro ta pošteno ljudstvo, ki ima čisto srce ta plemenito čustvovanje«. »In sredi bele Ljubljane«, nadaljuje M. F. Rakočevič, »so prirejali Slovenci hrupne manifestacije carju junakov, črnogorskemu kralju Nikoli ob njegovem potovanju z Dunaja ta zaradi nekaj vzklikov »živel slovanski kralj« so nekateri ležali po avstrijskih zaporih. Slovenski študentje so na Dunaju prepevali pesem »Onam on am o« po melodiji avstrijske himne ta tako spravili avstrijsko policijo v smešen položaj, da je salutirala pri petju slovanske nacionalne budnice v prestolnici svojega imperija. Med ljubljansko mladino je krožilo tisoč letakov s pesmijo črnogorskega kralja, ki so bili tiskani in razširjeni po konspirativnh poteh. Pokojni dr. Ivan Prijatelj mi je oripovedoval. da se je v minulem stoletju S'rila med slovensko mladino ideja o zed'njenju z ostalimi ju-goslov. plemeni »pod žezlom črnogorskega kralja Nikole I.«. Eden 1" ?d naSih prijateljev, g. Anton Ingolič, književnik iz Ptuja, mi Je pripovedoval nedavno, da Je ! našel pri neki štajerski kmetici Izvod prve izdaje »Gorskega vijenca«, kar je takisto dokaz več za tradicionalno prijateljstvo Črnogorcev ta Slovencev«. Pisec navaja na to več drugih primerov, zlasti še primer naSega tovariša, novinarja A Gmajnerja, ki je kot avstrijski prosvetni šef za Ko-laSta podpiraj moraške in vasojeviške ko-mitaše ta naposled sam postal komitaS. V isti številki »Slobodne Misli« je izšel tudi prispevek Antona Gmajnerja »Uspomena iz vremena okupirane Črne gore«, ki pisec v njem pripoveduje o pojavu, katerega smo pravkar omenili: o svojih stikih s komitašklml četami ta o drugih zanimivih osebnih doživljajih v letih, ko je bila Črna gora okupirana. Vsekako je ta posebna številka nlkšičke »Slobodne Misli« s svojo tendenco črno-gorsko-slovenskega zbližanja zanimiv pojav. Gotovo se ne motimo, če zapišemo, da je Ideja ta posredovanje zasluga mladega. med nami živečega ta za slovensko kulturo vnetega črnogorskega Intelektualca Milana F. Rakočeviča. dipl. filozofa ljubljanske univerze ta novinarja v Ljubljani. Zapiski Pet dramskih del Ive Vojnoviča V češkem prevodu. V praških »Narodnih listih« z dne 6. t. m. je izšlo daljše poročilo J. K. Strakatega o pravkar izišli knjigi Iva Vojnoviča »Matky«. Je to skupna izdaja njegovih dram »Ekvtaokcij«, »Dubrovniška trilogija«, »Smrt matere Jugovlčev«, La-zarjevo vstajenje« in »Imperatrix«. Te drame je prevel zaslužni prevajalec iz sloven-vajalčev sta, akad. slikar Jan Hudec ml. jih opremil z obširno študijo o Vojnoviču ta njegovem delu ta o dubrovnlSki zgodovini ter s podrobnim komentarjem Prevajalcev sta, aad. slikar Jan Hudec ml. je opremil knjigo z Vojnovičevim portretom. Nad 600 strani obsegajočo knjigo je izdala praška založba »Družstevni präce«, kl je založila tuči Jakovljevičevo »Srpsko trilogijo«. O kvaliteti Hudčevih prevodov citira Strakat? mnenje pokojnega Ive Vojnoviča, češ da mu Hudcev prevod »Smrti matere Jugovičev« ugai'a bolj nego Izvirnik. Nato pa Strakat.tf pristavlja da je je bilo treba marljivosti ta vztrajnosti, ki Hudčevo delo »delo več let, za katerega pa mu lo je dajala ljubezen do stvari ta do pokojnega prijatelja Ive Vojnoviča. In dostavimo še, da je to delo visoke starosti, ki jo greni še bolehavost, vendar vse to ni moglo vkleniti Hudčevega še vedno bistrega duha«. Vsekako gre tudi z naše strani priznanje ta zahvala, častitljivemu prevajalcu, ki je kljub svoji starosti ta bolezni položil tako velik kamen k večni zgradbi češko-jugoslov. vzajemnosti. Usoda telesnih ostankov pašnika K. H. Mäche. Kakor smo že zabeležili v naši kulturni kroniki, so Cehi pred evakuacijo Li-toméfic izkopali na tamošnjem pokopališču kosti svojega velikega pesnika K. H. Mäche, Prešernovega prijatelja, ki je umrl 1.1836. Kosti so bile prepeljane v Prago ta nekateri listi so že pomotoma pisali, da so jih pokopali na Vyšehradu. V resnici pa se je pojavil dvom, ali je okostnjak sploh Màchov. Kakor je te dni poročal v »Svatoboru« univ. prof. dr. B. Nemec, je sedaj dokončno dognano, da so ostanki avtentični. Kakor poročajo iz istega vira, bo avtor »Mäja« drug;č pokopan v Pragi šele li maja 1.1. ta sicer v parku na Vy-šehradii. ki bo v ta namen posebej preurejen. _ Uspehi Vali Smorkolieve v Inozemstvu. Kakor znano, deluie bivša članica ljubljanskega opernega eledališča gdč. Vali Smer-koljeva v gledališču v Ustju na Labi, kjer d ose za vel'ke uspehe. Ko le nedavno nastopila v Leharjevi opereti »škrjančkov gaj«, ie pisal »Aussiger Taarblatt« o slovenski ierslkl: »Ce omeniamo med solisti prvo V« lì Smerk^Hevo. potem storimo to ! zaradi tega, ker Marjetice — madžarske kmečke deklic« — ne Igra, tenrveA doživlja. Da Vali Smerkoljeva z Izredno lahkoto pleše ta da ima prijeten ln mil glas. to so že pogosti pojavi pri operetni subreti. Ce pa umetnica, ta Vali Smerkoljeva zna to, položi v svojo vlogo vsa čustva od vriskajoče ga veselja do srčne bolesti, s tako globino ta čistočo, kakor je storila v vlogi Marjetice, ptem Je razumljivo, da je bilo občinstvo za njo navduSeno. Levji del vsega uspeha ta ploskanja gre na njen račun«. »NoirdbOfcmlachM Tagblatt« pa Je pisal: »že v naprej j« bilo pričakovati, da si bo Vali Smerkoljeva, sodeč po skromnem uspe hu prve predstave »Annchen von Tharau«, kjer je igrala Marijanco, pridobila kot Marjetica v Leharjevi opereti »škrjančkov gaj« največji uspeh. Njen prijetni glas, ki nosi večen znak mladosti obeta tudi v bodoče izpolnitev vaeh pričakovanj ln nalog, za katere se j« odločila.« NAJPRIMERNEJŠE KNJIŽNO DARILO sa vsakogar jubilejni zvezek kulturne ln socialne revije MISEL IN DELO OB DVAJSETLETNICI JUGOSLAVIJE ZVEZEK OBSEGA 870 STRANI V njem poročajo sami znani avtorji iz vseh krajev države o naši poti v državno samostojnost in dvajsetletnem razvoju v svobodi v člankih z vseh področij našega javnega življenja. Publikacija Je nujno potrebno spopolarlo vsake biblioteke Dobi se v vseh boljših knjigarnah. Cena broširanemu Izvodu 80.— din, vezanemu 98.- din. Kdor se naroči na V. letnik revije (60.— din), dobi publikacijo »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« za 40.— din. SPORT Domača hokejska prireditev Drevi med dvema moštvoma Ilirije Ilirijani nam bodo drevi ob 19. zopet postregli z revijo svojih najboljših Igralcev. Vstopnine ni! Cen j. publiko vabimo k obilnemu obisku. Klubski dan na Rakeku Svojo »prireditev po dolžnosti« je spravil pod streho SK Javornik ob krasnem sončnem dnevu in idealnem snegu. Na praznik 6- t. m. je zopet postrojll svoje mlade gade ta jih za spremembo poslal na tede številne tekmovalce je razporedil v dve skupini in so bili doseženi tila rezultati: V mladinski skupini se Je zopet Izkazal Bore Brecelj, kl je zmagal na progi 4 km z časom 32,30' tn s tem »pobral« že drugI par smuči v tej sezonL To pot so se mu nasmehnile prvovrstne tekmovalke. Sledili so mu Ciril Gabrenja z časom 35,— dalje Janež Franc 35,55, Mlakar Jože 41,38 Itd. ■ Med naradCajolki na 7 lan Je bil najboljši Mlakar Janez z časom 41,— ki sft je priboril lepo nagrado — tudi tekmovalne smuči — šele v ostri borbi z dorugopiaal-ranian Tonetom Puntar jem, ki je potreboval 41,41. Sledili so Mcravec Milo* 45,32 Vatovec Tone 46.49 itd. — V tej skupini Je Slo vborbo izven konkurence tudi nekaj Junlorjev, ki pa se niso odrezali posebno slavno. Tekmovalna proga Je bila izrazito gorskega značaja in je zahtevala od tekmovalcev obilo napora ta tehničnega repertoarja. ■ Najmlajši pripadniki bele opojnosti — teh je na Rakeku kot mravelj so tekmovali na progi 1 km za najoriginainejše nagrade. Zmagovalec Krač Aleksander je prejel častno priznanje v obliki krvave klobase, nižje plasirani pa za manjše klobasi ce. To tekmo je priredil rakovški drobiž na lastno pest, ker se je čutil zar postavljen za organiziranimi smučarji. Borili pa so se kot bi Slo najmanje za olimpijske kolajne in tudi dobro so smučali. Klubske tekme v črni Tudi v koroškem kotu so imeli preteklo nedeljo prav lepo smučarsko prireditev, in sicer klubske tekme zimsko-sportnega odseka SPD iz Mežice-Ctne ta SK Koro-tana v smuku ln skokih, za katere je vladalo tudi med občinstvom precej zanimanja Tudi organizacija prireditve Je bila v vsakem pogledu vzorna. — v smuku al je na 3 km dolgi progi priboril klubsko prvenstvo Kirotaaa Maks Mlinar s časom 4:45, junlorsko pa Vodovnik Albert e 5:10, pri SPD pa med seniorji Štefan Mlačnik s časom 3:18, ki je imel obenem najboljši čas dneva, dočim je pri junior-jih SPD zmagal Florijan Peòcvnik s časom 4:45. — Skoki so bili na 25 m skakalnici ta je na njej nastopilo vsega 6 tekmovalcev, ki jim pač primanjkuje pravega treninga. Zmagal je Zmagaj Avgust s tremi skoki na 17 odn. 17 ta pol m Najdaljši skok je imel pri poskusnih skokih Štefan Mlačnik na 22 m. Vsem tekmovalcem se je poznalo, da bd jim bilo pač treba več sistematičnega treninga. Razglasitev rezultatov in razdelitev diplom je bila v gostilni Hobel. Palme Je startal blizu Dunaja Iz dunajskih Bstov posnemamo, da je naš odlični smu&ki skakalec Franc Pahne preteklo nedeljo nastopil na skakalnih tekmah v Hadersdorf-Weiditagau blizu Dunaja, kjer je pred tisoči dunajskega občinstva in v močni konkurenci zasedel drugo mesto v sploènem razredu. Palme je s svojim vzornim stilom vzbujaj splošno p:®orncst strokovnjakov. Njegovi Ulje skoki v konkurenci so merili 37. 47 in 46-5 m ta je nabral 312.3 točke za zmagovalcem Kadserjem lz Milrzzuschlaga, ki je imel najdaljši skok dneva 52 m tn največje Število toč (830). Kako Je 1« to, da so naffl najbolj znani skakalci v teh idealnih dnevih za tekmovanja nastopili na tekmah v tujini? Kandidatinje za tečaj za alpsko kombinacijo Ministrstvo za telesno vzgojo Je v tečaj za smučarske tekmovalke v alpski kombinaciji na Pokljuki pri Bledu v času od U do 31 t m sprejelo tele kandidatke Alojzijo Fraček z Jesenic, A Heim z Jesenic. Vido Tauslg iz Ljubljane. Marjano Ažman iz Kranja Minko Rebolj lz Mojstrane Tatjano Auersperg z Dovjega, Anico Urbar z Jesenic Pavlino Stolger iz Podkorena S Cop z Jesenic. Silvijo Sku-šek iz Maribora. Milico Jankovič iz Zagreba Zlato Molnar iz Zagreba, Danico Gajič «z Zemuna. dr Olgo Dedijer-Popo-vič iz Beograda Bosiljko Vukmanovič iz Beograda Marico Cernič Iz Maribora in Tončko Sliter iz Beograda. — Vse sprejete tečajnice se morajo že danes Javiti starešini tečaja ge Milici Sepi Trenerja v tečalu bosta zvezna učitelja in tekmovalca Franc Ca rman ln Riko Angele. ' Razpis tekme na Mrzlici v aJi*kf kom bi na elfi za prvenstvo Zasavja, dne 15. L 1939 Tekmo priredi Smuški odsek SPD Trbovlje Slalom s startom ob pol 9 pred Domom na Mrzlici Dolžina proge 250 m ca po strmini s ca 35 odstot., višinska razlika ca 180 m Smuk. Start ob 13 30 pred Domom cilj v Trbovljah na starem sejmišču ob 3 popoldne Dolžina proge ca 5000 m. višinska razlika ca 800 m Tekmuje se po pravilih JZSS Prijavnina na dan tekme din 15—, predprijave din 10— Nagrade: Prvi trije dobe lepa darila odnosno plakete itd., razen tega §e več lepih nagrad — Pritožbe se sprejemajo 30 minut po končani tekmi le pismeno s priloženim zneskom din 30— ter mora biti točno utemeljena. Vsota din 30 — se vrne v slučaju da se pritožbi ugodi Vsa nadaljnja pojasnila dale tainlk Jure H Baumearten, Trbovlje Loke 156 Smuški od«ek Trbovlje prosi da se mu pravočasno pošllejo prila-ve za tekme kakor tudi za event kosilo. Smuški odsek SPD Trbovlje. »Hnstrovane sportdke novosti« št. 2 so izšle. Med glavno vseb'no čitamo o nedavnem Izrednem občnem zboru ZNP. o nogometnih tekmah za zimski pokal, o gosto-vanlu Viktorile v Budimpešti itd. Posebno zanimiv je članek iz vrst enega slovenskih čitateljev tega športnega lista, ki na široko obravnava poglavje o našem najboljšem lanskem atletskem klubu — ASK Prlmorju. številka vsebuje še mnogo službenega gradiva iz raznh vrhovnih športnih forumov, pa tudi precej ostalega pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne Številke so po 1 d»n. Mpdfc1uh<*ta tphma SK Planine V Dol-nleah prt Ljubljani. Smučarski odsek SK Planne priredi v nedeljo 15. t. m med-klubsko tekmo v smuškem teku za senior-Je ta juniorje na 15 odn 6 do 8 km. Start N) ob 11. dop pri gostilni Miklav, kjer bo tudi cilj. Pravico nastopa imajo med seniorji, ver. člani klubov JZSS, pri ju-nlorj:h pa vsi brez razlike. Prijave na1 se pošljejo do sobote 14 t. m. g. Sešlju, Do-berdobska 3 s prijavntao din 2 za tekmovalca, Za prijave na dan tekme se bo zahtevala dvojna prijavnina. Žrebanje start-n:h številk bo eno uro pred tekmo v omenjeni gostilni. Naeralena bodo prva tri mesta v vsaki skupini. Vodstvo tekme si pridržuie morebitno soremembo razolsa. Smučarski klub Ljubljana obvešča vse smučarske klube, da ima na razpolago za vse prilike tekmovanj razne plakete za slalom, smuk, tek ta skoke ter diplome. V slučaju potrebe naj se kluM obrnejo na klubovega gospodarja 0"karja Kürnerja, Ljnbliana. tv. -A. Goreč. Tvrševa cesta 1. Smučarski klub Ljubljana, damski odsek. Važen sestanek vseh članic v petek 13 t m ob 18.30 v damski sobi kavarne Emone. Smučarski tečaj za dame pod vodstvom savezne smučarske učiteljice gdčne Vi-rensove se nadaljule. Zbirališče v četrtek dne 12. t n. ob 14.30 pri Čadu pod Rožnikom. SK Ilirija (smučarska sekcija). Drevi ob 8. v klubovi sobi seja sekcijske uprave. Važno zaradi tečaja za alpsko kombinacijo. Na sejo naj zaneslUvo pridejo gg. Vuk-Staič, RemSkar, Hočevar tn Glonar. ŽSK Hermes. Važna seja centralnega odbora bo drevi ob 19.30 v palači »Grafike«, L nadstropje. Vsi načelniki sekcij ln odborniki naj se te seje sigurno udeležijo, ker m bodo obravnavale važnejše stvari. KM» slovenskih kolesarjev t Celjn M imel svoj redni letni občni zbor v četrtek 12. L m. ob 20 v gostilni »Pri angelu« « PreSernftvi ulici v Celju. Pršiča povsod na pretek Rateče-Planica: —9, ootačno, 72 cm snega, prSič, mirno, skakalnica uporabna, Planica-Slatna: —6, solnčno, 80 cm snega, prSič, mirno, drsališče uporabno. Planica-Tamar: —7, solnčno. 118 cm «nega, pršič, Pe6-PeteUnjek: —6, solnčno. 85 cm snega, pršič, mirno, _ Bled: —9, solnčno, 50 cm mega. osrenjen, mirno, led grapav, Pokljuka: —10, solnčno, 110 cm «nega, pršič mirno, Bohlnj-»Zlatorog« —9, megleno, 85 cm snega. pršič, Dom na Komnl: —2, solnčno, 220 cm snega, pršič,veter, Gor ju Se: —10, solnčno, 80 cm snega, pršič, Sodra ž l ca: —8, solnčno, 40 cm «nega, prSič, veter, Polževo: —2 solnčno, 45 cm «nega. prSič. mirno, Kurešček: —3, solnčno, 45 cm snega pav 8ič, mirno, Rakek: —5, solnčno. 25 cm snega prSM, Celjska koča: —4. solnčno, 40 cm snega, pršič, M ozi rs ka koča: —8, solnčno, 100 cm snega, pršič, Senjorjev dom: —10, solnčno, 90 cm snega, pršič. mirno, Koča pri Sv. Treh kraljih: —10. solnčno, 60 cm snega, prSč, mirno. Koča na Pesku: —3, solnčno, 80 cm «nega, ~ pršič. Peca: —7, solnčno, 105 cm snega, prSič, mirno. Rimski vrelec: —11, solnčno, 45 cem snega, pršič, mirno. Naše Gledališče drama Sreda, U.: Trideset sekund ljubezni B. Četrtek. 12.: Hollywood Red Četrtek. Petek, 13.: Zaprto. (Gostovanje v Oeljuf Potopljeni svet). Sobota. 14.: žene na Nlskavuorlju. Izven. Znižane cene. V drami pripravljajo kot prihodnjo novost češko veseloigro v treh dejanjih z nar s lovom »Upniki, na plan!« Avtor je Karel Piskar. Igro je prevedel prof. šest, ki jo bo tudi zrežiral. Dejanje se godi v odvetniški pisarni ln v pisarni neke banke. Povzročitelj glavnega konflikta Je odvetniški uradnik, ki povzroči s svojo, v današnjih časih nenavadno poštenostjo najrazličnejše zmede premiera bo najbrž 21. t. m. Za red B bodo igrali drevi salonsko komedijo »Trideset sekund ljubezni«, katere avtor Je italijanski komediograf Benedetti. Zabavno zasnovano ta Izvrstno odigrano dejanje, Ima živahen uspeh. OpERA Sreda, 11.: Frasquita. Red Sreda. Četrtek, 12. ob 15.: Trubadur. DljaSka predstava. Globoko znižane cene. Petek. 13.: Zaprto. Sobota, 14.: štirje grobi J ani. Premlerski abonma. Opozarjamo na dljaSko predstavo Verdijeve opere »Trubadur«. Zasedba glavnih partij: Leonora Kaj ena, Azucena Kogeje-va, Manrico Franci, grof Luna Janko, Fernando LupSa Dirigent dr. Svara. Režiser ravnatelj Polič. »Fratsqiuta«, popularna Leharjeva opereta z nadvse melodiozno glasbo in zanimivim libretom, prep-etena z učinkovitimi šlagerji, bo izvajana drevi v operi. V glavnih partijah: ga. PoLičeva in g. San-cin, gdč. Barbičeva, gg. Feček, Zupan, J. Rus. Dirigent: A. Neffait, režiser inž. Go-lovta. Na novo naStudirana Wolf Ferrarijeva komična opera »Štirje grubjanl« pride V soboto zvečer za premierski abonma. Sodelovali bodo: Betetto, Kogejeva, Ribičeva, Pollčeva, Heybalova, Ramšakova, prl-možič, Banovec, Zupan, Lupša ta Mar-čec. Dirigent dr. švara, režiser Primožič. Uprava Narodnega gledališča v LJubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo peti obrok abonmaja do 14. t, m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11.: Simfonični koncert v Sokol* skem domu. A. Četrtek, 12. ob 20.: Matura. Premiera. Sreda, 11. januarja Ljubljana. 12: Openü nape vi (ploSče)« — 12.45 Poročila. — 13: NapovedL — 13.20: Salonski trio. — 14: NapovedL — 18: Mladinska ura: Glasbeno predavanje (dr. A. Dollnar). — 18.40: Zgodovina gradov na štajerskem (g. Lee Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. F. Pengov). — 20: šaljapta poje (plošče). — 20.15: Prenos iz Maribora: Simfonični ln vokalni koncert slovanske glasbe (veliki simf. orkester, dir. D. M. šijanec). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Četrtek, 12. januarja LJubljana 12: Veseli napevi (plošče). —• 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20t Duet harmonik (brata Kosca). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Sloven, oe (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plošče. — 20.20: Večer operne glasbe (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Fantje na vasi. Beograd 17.30: Narodne pesmi, orkestralna glasba ln plošče. — 20: Pesmi in plošče. — 20.40: Simf. koncert — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: K'avirske skladbe. — 20.30: Kakor Beograd. — 22.20: ples. — Praga 19.25: Godba na pihala in petje. — 20.30: Moravske pesmi in ples. — 21.10: Orkester, zbor ta solisti. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Zvočna igra. — 22: Plošče. — 23.05: Poljska glas, ba. — Sofija 18.15: Vesela muzika. — 19: Orkester. — 20.50: Brucknerjeva V. simfonija. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka godba. — 16: Orkester in solisti. — 18 50: Mali kabaret. — 20.10: Predpustno razpoloženje. — 21 s Stari plesi. — 21.20: Plošče. — 22.45: Lahka ln plesna muzika. — Berlin I81 Mali orkester. — 20.10: Vesela muzika. — 21.30: Lahka in narodna glasba. — Mönchen 19.10: Spevoigra. — 20.10: Operetni ekspree. — 22.20: Iz nemških ln italijanskih oper. — 24: Nočni konoert. — Paris 17.25: Pester glasbeni spored. — 20.301 Gelo. — 20 45: Radijska fantazHa. -4 21.30: Zvočna Igra. — 23.45: Plofiöe, ^ F. a. 31 Strel u grajski bnjižnici Roman »Ehm, to ne spada k stvari. Jaz nisem tisti, ki ga zaslišujemo! Torej vztrajate pir tem, gospod Fawcett, da ste šli v salon, z namenom, da napišete pismo?« »Da.« »In da ste Sli potem v svojo sobo?« »Da.« »In sedli tam v naslanjač?« »Da. Hotel sem premišljevati, ne da bi me kdo motil.« »Morda o tem, ali ni v načrtu, ki ste ga bili pravkar izvršili, kake vrzeli ali napake?« »Zastran mene lahko menite, kar hočete!« ga je Fawcett robato zavrnil. »Od tega vašega mnenja do dokaza je še dolga pot, o tem se boste prepričali.« »Povem vam, kaj ste delali včeraj ob tem času,« je neizprosno nadaljeval višji komisar. »S tenišča ste odšli kakih dvanajst minut po štirih.« »Tako? Odkod veste?« »Od gospoda Mereditha, ki je bil tam. Odšli ste, češ, da ste se pravkar spomnili važnega pisma, ki ga morate še napisati. To ni Bog si ga vedi kako verjetno, kaj? Če bi bilo pismo tako važno, ga ne bi bili pozabili.« »Moj Bog, takšne reči je lahko pozabiti.« »Tako? Nu, dalje! Sli ste v hišo, v svojo spalnico, vzeli repetirno pištolo z glušilom in se napotili z njo po tiso vem drevoredu v gozdič. Mislim, da ste potem splezali čez obzidje na vrt.« »Same čenče!« je revknil Fawcett. »Najprej nekaj: če sem hotel na vrt, zakaj nisem šel okrog hiše in skozi leso?« »Ehm! Pustiva to za zdaj, mladi človek! Dovolj je, da ste šli na vrt za knjižnico. Približali ste se južnovzhodnemu oknu, ki je bilo odprto. Nato ste stopili na gredo pred oknom in od ondod ustrelili sira Geraida Fairfaxa.« »Kar živim, nisem slišal takšnih otrobov! Niti besedice vsega tega ne morete dokazati! In vobče — zakaj naj bi bil ustrelil Fairfaxa? Kakšen vzrok bi bil imel?« »Po moji sodbi ste imeli dva tehtna vzroka, da ste ustrelili Fairfaxa,« je mirno odvrnil Meredith. »Kar dva! Zelo ste radodarni.« »Še bolje bi rekel: dve inačici istega nagiba. Vze-miva najprej tisto, ki je manj važna. V četrtek zjutraj sta imela prepir, ki se je končal s tepežem, in vi — kar zdaj porečem, je seveda le domneva — ste v tem spopadu potegnili krajši konec. Sicer vas moram pa izrečno opozoriti, da vam ni treba odgovoriti na nobeno vprašanje, ampak si lahko pri-držite zagovor za pozneje, ko bo vaš odvetnik na-vzočen.« »A, kaj odvetnik! Ničesar nimam prikrivati!« se je otresel Fawcett in ga jezno pogledal. »Da, res je, lotila sva se drug drugega, in če že morate vedeti, začel sem jaz in slabo se mi je obneslo « i »Torej priznat«, da ste Fairfaxa dejansko napadli?« »Da.« »Zakaj?« Molk je nastal. Mladi mož je strmel v prazni kamin. Nato je pogledal kvišku. »Zato, ker ga nisem mogel trpeti. Milo rečeno Zoprn mi je bil na smrt« »Torej priznate?« je planil nadenj višji komisar. »Zoprn vam je bil na smrt? To ste dobro povedali.« Fawcett je vzdihnil in pogledal višjega komisarja. »Bodite tako dobri in prepustito to barantanje Meredithu!« »Pravite, da ste ga napadli, ker ga niste mogli trpeti. Zakaj ga niste mogli trpeti?« »Ali ste ga mogli vi trpeti?« »To ne spada semkaj. Povem vam, zakaj ste ga napadli. Zato, ker se je bil nedostojno približal hišni gospodinji« »Odkod veste?« je vzkliknil mladi človek. »Ali ste se smukali po grmov ju, ka-li?« »Ne. Lady Colchestrska mi je sama povedala.« »Vraga, ali je mogoče? Kako da vam toliko zaupa?« »Zastran tega si nikar ne belite glave. Ali priznate, da je bilo to vzrok vašega napada na sira Geralda?« »Vsak spodoben človek bi bil storil isto. A kakšen je drugi vzrok, ki ste ga omenili?« »Ta je res da nekoliko bolj zamotan,« je odvrnil kriminalni uradnik »V njem je zapopaden nagib da ne bi umorili Fairfaxa — « »To me veseli.« »— ampak lorda Colchestra,« Je mirno končal Meredith. »Kaj?« Mladi mož je poskočil ln široko zastrmel o obtoževaJca. »Ali naj ponovim?« »In kakšen je bil moj nagib, da bi ga ubil, če smem vprašati?« »Ljubosumje! To, da ljubite njegovo ženo.« Murr Fawcett si je prižgal novo cigareto. Zdaj so mu prsti močno drhteli. »Zmešati se vam je moralo, Meredith,« je rekel, s težavo brzdaje svoj glas. »Med Pamelo in menoj, reči hočem, med lady Col-chestrsko in menoj ni prav ničesar. Stara prijatelja sva. Skupaj sva rasla. Kakor brat in sestra. Kar je omožena, sem jo zdaj prvič videl Kako bi si mogel domišljati... Oh, to je prismojeno! Seveda jo imam silno rad. Saj se poznava, odkar živiva, a to je tudi vse«. »Vse pač vendarle ne,« je odvrnil Meredith. »Kako mislite?« »Pred njeno možitvijo ste bili njen ljubimec,« je neusmiljeno odvrnil Meredith. »Lopov!« je zavpil Fawcett in se pripravil, da bi ga s pestmi naskočil. »To mi je sama povedala,« je potrdil Meredith in pokimal. Mladi človek je obstal kakor prikovan. »Povedala vam je?« je osuplo ponovil Sesedel se je na stol »To mi je preučeno. Bodite tako dobri, Meredith, in razložite mi vso stvar v samih kratkih besedah! Drugače je ne.bom nikoli razumel Cemu naj bi vam bila Pamela to povedala?« MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din, za àuro all dajanje naslova S din Najmanj 61 znesek 17 din. Delovodjo metalne stroke s popolno orodno, stroino in železo-obdelovalno izvežbanostjo io administrativno sposob nostjo išče mala metalna tovarna v Sloveniji. Oženjeni t kavcijo in kapitalno ude ležbo od 50.000 do 200.000 din imajo prednost. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Delovodja 150«. 589-1 Kleparski jln vodovodno inštalacijski pomočnik dobi takoj stalno »lužbo. Prednost imajo oni, iki so dobro izurjeni v vodovodni instalaciji, toplovodni napravi in avtogenem vareniu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod imačko »Dobro izurjen«. 590-1 Frizerko dobro verzirano moč to u-čenko iščem Hrabnč Ka lovac, Rečka 1. 561- Postrežnico pridno in pošteno, iščem. Naslov v vseh poslovalni cab Jutra. 573. j Kontoristinja — začetnica popolna v nemščini in srbohrvaščini dobi takoj mesto »Ekspres«, Emonska cesta 2, ljubljana. 586-1 Crkoslikar in relamni slikar dobita, takoj mesto. »Eks-pres«, Emonska 2, Ljubljana. 587-1 Služkinja pridna in poštena, vajena liifnih del in vsaj malo kuhe, z dobrimi izpričevali in priporočilom dobi stalno službo. Predstavite se takoj : Christof, Domobranska 15. 580-1 l_-- Risar brezposeln absolvent Srednje tehnične šole dobi mesto. Ponudbe pod »Risar« na cigl. odd. lutra. 566-1 >■ Slaščičarski pomočnik dobi mesto. Ponudbe na ©gl. odd. Jutra pod »Stalno.« 565-1 Drogista mlajšega za takojšen nastop Jifče drogerija Weinberger, Zagreb, Ilica 18. _563-1 Mlekarja Ipedelno za pripravljanje surovega masla na nov način, samskega, išče mlekarstvo Horvatič, Zagreb, Ilica 69. 562 1 Služkinja k! zna kuhati meščansko hrano, dobi mesto v Ljubljani pri družini 2 oseb. — Plača dobra. Nastop takoj ali pozneie. Naslov v vseh posloval. Jutra. 576-1 Mlad trgovski pomočnik izučen trgovine i mešanim blagom na Štajerskem vešč nemščine, samo resen, pn den in pošten, naj predloži ponudbe. — Sprejmem tud učenca v trgovino z meša nim blagom s primerno šol sko izobrazbo iz štaierske Ponudbe na ogl odd lutra pod »Soliden in agilen po močnik.« 536-1 Esatta beseda 50 par da vek 3 din za Slfro al dajanje naslova 5 din aaj manjši znesek 13 diri Kurjač za lokomobilne in stabilne kotle išče mesto. Ponudbe pod »M ls da moč« na podr Jutra v Mariboru. 591 2 Inteligentka z veliko maturo in nekai pisarniške prakse z zna njem dri. jezika, nemščine strojepisja in stenografije, išče staine namestitve. Po nudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd Jutra. 278 1 Gospodična mlada, poštena, čedne zu-naejosti, z lepim nastopom zmožna slovenskega in nemškega iezika, dobro izurjena v gospodintstvu in vaiena otrok, išče zaposlitve pri boljši rodbini Event sprei me službo v kaki mlekarni ali pekarni tudi slaščičarni N'aslov v vseh posloval Ju tra. J59-2 Potniki Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj SI znesek 17 din Zastopnika za dravsko banovino iz pa-pirn-* ali specerijske stroke išče znana tovarna. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »777«. 579-J Beseda 1 din, davek 3 din, za šllro ali dajanjo naslova 5 din Najmanj-gl znesek 17 din. Štajerska jabolka zimska, mošanegar in bo-bovec na prodaj pri Kmetijski družbi. Ljubljana — Novi trg 3. 569-34 G. rh. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 48 Tudi dečka sta se morala podvreči enakemu obredu. Ko so živeli pri črncih kakih štirinajst dni, so vsi trije že kar dobro lomili »po zamorsko«. Kapitan je ustrelil mnogo levov, a -želel si je, da bi vsaj enega živega ujel. Zato so pod njegovim nadzorstvom izkopali globoko jamo, ki so jo narahlo prekrili z vejami in listjem. »Tako,« je rekel, »prvi, ki pade vanjo, naj se le pripravi!« Kupim Beseda 1 din davek lin za šllro ali dajanjf ìaslova 5 din Najmant 61 znesek 17 din Lep n it kupim pod roko. Zapestni co briljantno zaponko al obesek. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Lep nakit« 585-7 Staro pohištvo tudi starodavno, slike vse drugo, kupuje Marija Golobova. Gallusovo nabt 29, Ljubljana. 381-7 Lokali Beseda l din davek lin. za šUro ali dajanj» naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Gostilno in točilnici godbo promet 80 a«. IU.OOO din mesečno, ca aioj prodam zaradi odp« ovanja le Zagreba tu-, astno posestvo Gostilna Slavonija« Zagreb, -.kalčlčeva 19. 218 lb tanoianje Beseda 1 din davek s lin za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din. Vrtnarijo in dvosobno stanovanje oddam v Ljubljani blizu Tivo-ija Naslov v vseh poslov /utra, 571-21 Beseda 1 din davek din za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din Dvo ali trosobno udobno stanovanje za 1. februar v bližini ko lodvora ali Tabora išče tričlanska drulina. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Uči teljica«. 184-21a Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din, za šllro ali dajanje aaslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din Opremljeno sobo v mestu oddam s 15. janu arjem gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 584-23 Lepo sobico oddam solidnemu gospodu ali gospodični s 15. lanuai em v centru mesta. Naslov vseh posloval. Jutra. 588-23 Kabinet separiran, oddam za 140.— pri Taboru. Naslov v vseb posloval. Jutra. 583-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom v centru mesta oddam takoj Naslov v vseh posloval. Jutra 582-23 Sobe išče Besedr 1 din. dav-A 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Sobo z vso oskrbo išče prileten gospod pn samostujn go spe ali vdovi. Ponudbi na ogl odd. Jutra pod »Skro men« 572-23a tli! i Seseda 1 din davek i Un za šifro an dajanje ìaslova S din Najmanj 61 znesek 17 din. Preklic! Besedo, katero sem izrekel 3 Jožetu Korošcu p p «vaničniku proti g. Francu Pavšku p. p t. služitelju ie zahvaliuiem, da je od -topil od tožbe Vilko Ro selj. J77-3) Razno Beseda 1 din, davek 3 Jln, za šifro ali dajanje aaslova S din Najmanj 61 znesek 17 din L' Illustration st le p 1 ua oei heödo uadalre Illustrò, le plus artistique, le plus ^arié, et le moins eher du monde. SI VOtS l>i^SIKEZ RECEVOLR UN EXEMFLAIRE GRATUIT, envoyez votre adresse à la LIBRA IRIE FRANCO-SERBE A. M. P0P0V1TCH tieprésentanl de la Llbrairie Hachette BEOGRAD. Draškovlčeva 6. K Prvovrstni t r b o v e i j s k i i* R E M O G brez prahu, koks. suha drva oadl !. Pogačnik BOHORIČEVA 6. Telet 20-59 Naročniki »JUTRA« •o sa varo vani sa 10.000 Din. Ii Gornje Radgone gr— Garnlzfja v Radgoni vpostavljena. V četrtek je mestna občina Radgona priredila oficirskemu zboru, podoficirjem in vojaštvu, ki Je prispelo v Radgono 3. t m.. oozdravni večer v vseh prostorih hotela »Kaiser von Oesterreich«, ki je bil sedaj preimenovan v hotel »Ostmark«. Zupan ie v pozdravnem govoru orisal gospodarsko propadanje Radgone po vojni dobi tei režnje in borbe meščanov za upostavitev /ojaške posadke, s čimer upajo, da se bo do pridobitne razmere znatno izboljšale Govorili so nato še razni zastopniki uradov, vsem skupaj pa se je zahvalil mestni ooveljnik stotnik Putz. gr— Pod vlak se Je vrgel 171etni čevljarski vajenec Franc Semet lz Zenkovcev ori Radgoni Mati, revna kuharica pri gostilničarju Sommerju v Radgoni, se je na vso moč trudila, da spravi edinca do *ruha ter ga je dala učit čevljarske obrti k mojstru Sapaču v Radgoni. Zdaj Je France hotel dalje v Nemčijo Domači sc se trudili, da odvrnejo Franceta od potovanja v svet, dokler se ne izuči rokodelstva, vendar to ni zaleglo V soboto so ga spet vrnili mojstru Sapaču, kar je Franceta tako potrlo. da se Je v nedeljo zjutrai vrgel pod vlak Francetovo truplo z od rezano glavo so našli šele po odhodu via ka, ko se je zdanilo, železniški uslužbenci ki so odhajali domov iz nočne službe Glava je ležala nekaj metrov stran od trupla Oglasi v „Jutra4* imajo vedno največji uspeli! IŠČEMO ZA DAVOS (Švica) za celoletno traino *lu2bo, nastop po dogovoru (janu arja, febrtia. a ali marca), dobro vzgojeno in snažno služkinjo za zasebno gospjdinistvo in pomoč v service, potem iz-urieno is stroke vajeno perico za strojno m fino ročno perilo; kakor tudi marljiva dekleta za snaženje in kuhinjo Mezda od MX) do 1000 din mesečno, pro*ta prehrana in stanovanje prosto perilo in bolniška blagajna enkrat na teden dan počitka in povračilo potnih stroškov Ponudbe v nemškem ali francoskem jeziku tliko in prepisi spričeval oa DIREKTOR A. W. FEDERLE, Kurhaus Schatzalp. Davos Schwei«. V Marinili 1neh Vas Kozarček BERMET-VIN A ovaruje nripe jw.-siunicaijj ga tanni naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le ;ERMET B. MARINKO V A tz SREMSKIB RARLOVCEV Fruška gora. ;1 i I ...tósa ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK NAlPOPDLNEjSE % GENERALNO ZA5T0P5TVD HARMONIKE __ P«. vn 5VE!A F t* ;V. • • J «'' . .T..:.:. ZAGREB NiKOUÉEVA 10 Za vsako priliko najboljfte ln najcenejše hubertuse, površnike perilo tn vsa oblačila audi Presker. Sv. Petra c. 14. POZOR* Za premog, koks, suha drva se obračajte oa V. Podobnik, rRŽAftKA ia teletoD 3313 «led mestom In deželo osreduje »Jutrov« (na H nvfnmiflt M do r oglašuje ia napreduje t ZAHVALA Vsem, kl so ob smrti našega predobrega soproga ln očeta, gospoda Josipa Verliča lastnika tvrdke Ant. Krisper coloniale in veleposestnika sočustvovali z nami ln položili vence in cvetje na njegov preranl grob, izrekamo najprtarčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi 66. duhovščini, odličnim predstavnikom naš< javnosti z gospodom županom na čelu. predstavnikom trgovstva, Zbornice za TOL Trgovske akademije, Združenja trgovcev, Trgovskega društva •Merkur«, vseb drugih korporacij In organizacij, vsem njegovim tova-rUem, prijateljem in znancem, ki go prihiteli od blizu ln daleč ter ga v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. Sv. mate zadušntca se bo darovala v soboto, dne 14. Januarja t. m. ob 8. url zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. LJUBLJANA, dne II. Januarja 1939. Ana Verlič z otroci Dne 14« januarja 1939 ob 8. uri bo pri okrajnem sodišču v Tržiču, soba St. Z DRAŽBA HOTELA nahajajočega se v Tržiču, Glavni trg fit. 23, s pripadajočim gostilniškim Inventarjem. Hotel, ki je v kra^u največji ter se nahaja na najbolj prometni točki, je bil sodno ocenjen na Din 1,063.540.—, najmanjši ponudek pa znaša Din 581.770.—. Pred dražbo Je položiti varščino v znesku Din 106.354.—» imimnniminmninHiniiiiiiiniiinmininiiiHifiiiiiHiiiniininiiiiiiniiiiiiifinniiiiiiiiiiiniiiiiiiiuifiiiiiiiinniiiiiiii Umrla je danes naša predobra mamica, gospa Ana Zupanec ro). BRANKE Mestni pogrebni zavod Občina Liubliana Pogreb pokojne bo v četrteflc, dne 12. t m. ob pol 11. uri dopoldne iz hiše žalosti Križevniška ul. št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v Križankah v soboto, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne. LJUBLJANA, dne 10. januarja 1939. Anica Sodnik, dr. Alma Sodnik, Elka Koder, hčerke Ernest Koder — dipl. dentist Josip Sodnik — uradnik TPD, zeta NuSka, Urban, Joško, vnuki ' Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kol tisKarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani,