NOVI TEDNIK NT&RC ^Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšel ŠT. 44 LET050 CELJE; 2. 11. '95 - CENA 200 SIT " Odgovorm^jrednH<^^ Obveznice in bog jemljejo Laščanom. Stran 2. Cista pljuča v Topolšici. Stran 2. Peter Boštjančič, nagrajenec občinstva na Borštnikovem srečaniu. Stran 8. Tal(o pravi direktor žalskega SIpra Odon Simonič, saj dolgov stanovalcev ne more izterjati. Več v intervjuju na strani 7. Krog je zaključen ^ ' AlešLevcseposlavla ' od rokometne reprezentance. Intervju na strani 14. DOGODKI 3 Višje cene za premožnejše starše Starši, ki imajo otroke v vrtcih v Šoštanju ali Šmartnem ob Paki, naj bi od 1. novembra dalje pla- čevali 10-odstotno višjo oskrbnino. To bi obveljalo za kakšnih 30 odstotkov staršev, samo za tiste na- mreč, ki imajo malo več pod palcem in so že do zdaj plačevali polno ceno za bi- vanje svojih malčkov v vrtcih. Sklep o povišanju cen so sprejeli šoštanjski svetniki na seji občinskega sv^ta prejšnji petek. Ravnatelji- ca VVZ Šoštanj Marija Kuzroan jim je obrazložila, da bi vrtcem 10-odstoten dvig oskrbnine ob raci- onalnem poslovanju morda omogočil, da bi to poslovno leto zaključili brez izgube, pri tem pa poudarila, da povišanje ne bo prizadelo tistih staršev, ki so do zdaj plačevali le delno oskrbni- no. Vendar pa bi - če ne želijo obremeniti staršev, ki nimajo veliko denarja - morali v občinskem prora- čunu otroškemu varstvu nameniti za približno 16 odstotkov več denarja, kot so predvideli. O tej temi bodo šoštanjski svetniki še spregovorili. Župana Bo- gdana Meniha so med dru- gim zadolžili, da mora do konca tega meseca pripra- viti rebalans proračima. KL Čista pljuča v Topolšici Z novozgrajenim toplovodnim omrežjem bo zrak v Šaleški dolini čistejši v Topolšici so v soboto, 28. oktobra, slovesno odprli toplovodno omrežje, ki bo prebivalcem Šaleške doline omogoči- lo, da bodo še to zimo lažje zadihali. Izgradnje vročevoda Florjan-Topolšica, ki predstavlja eno izmed največjih ekolo- ških naložb v dolini, se je lotila velenjska občina pred štirimi leti, dokončala pa jo je novonastala občina Šoštanj ob finanč- ni pomoči krajanov in ministrstva za okolje in prostor. »Vsako lokalno onesnaževanje ima globalne posledice,« je dejal šoštanjski župan Bogdan Menih. »Dobro vemo, v kakšnem stanju je bilo naše okolje, s tem projektom pa se bo kakovost zraka zelo izboljšala. Čez mesec dni, ko bomo odprli tudi plinovod Hrastovec-Škale, pa bo sa- nacija zraka v občini Šoštanj povsem zaključena. To je nujno potrebno, kajti prihodnosti ne smemo podcenjevati z de- narjem.« V Šoštanju vidijo obetavno možnost tudi v razvijanju zdraviliškega turizma, predpogoj za tako dejavnost pa je čist zrak. S pričetkom obratovanja toplovod- nega omrežja emisije žveplovega dioksi- da tako rekoč ne bo več, medtem ko je do zdaj znašala kar 64 ton letno. Samo bol- nišnica v Topolšici (namenjena zdravlje- nju pljučnih bolnikov) je prispevala v letu dni 28 ton žveplovega dioksida. »Ravno na področju sanacije zraka smo v Sloveniji doslej največ postorili,« je dejal minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, pri tem pa dodal, da si obenem zastavljajo nove naloge. Tako so pripravili program strategije ravnanja s komunalnimi odpadki, v prihodnjem le- tu pa naj bi pričeli uvajati program za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Po Gantarjevih besedah predstavlja toplifi- kacija Topolšice pomemben dogodek tu- di za Slovenijo.« Prebivalci Topolšice so se složno odločili za sodobnejši in ekolo- ško čistejši način ogrevanja. Na to toplo- vodno omrežje, ki je dolgo 16 kilometrov in ima sistemsko priključno moč 10 MW, bo priključenih 162 stanovanjskih enot, bolnišnica, zdravilišče, šola s telovadni- co in dom krajanov. Vrednost celotne naložbe (primarnega in sekundarnega dela) je znašala 402 milijona tolarjev. Denar za izgradnjo so prejeli tudi iz občinskega ekološkega sklada, ki ga oblikuieio na podlagi plačevanja ekolo- ške takse. Precej veliko takso za obreme- njevanje okolja plačuje denimo šoštanj- ska termoelektrarna in tudi ta je prispe- vala znaten delež pri naložbi. Energetika na ta način skuša vračati dolg kraju, mu vrniti tudi novo podobo in dodatne raz- vojne možnosti, predvsem pa prebival- cem omogočiti bolj kakovostno življenje. Naposled bodo lahko zadihali s polnimi pljuči, saj se niti v najbolj mrzlih zimskih dneh nadnje ne bo spustila gosta dinrna zavesa, kakršno so z nejevoljo opazovali vrsto let. KSENIJA LEKIČ Foto: EDI MASNEC Vročevod v Topolšici je odprl minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Simbo- lično je odvil ventil, ki pomeni začetek ekološko primernejšega načina ogrevanja v kraju. Obveznice in bog lemljejo Laška občina je lepa, še lep- še je njeno občinsko središče. V zadnjih letih je zraslo kar nekaj prelepih novih zgradb, po krajevnih skupnostih so zgradili mnogo cest in tudi ne- kaj stanovanj, marsikdo v naj- bolj zakotnem delu občine je dobil telefon, uresničile so se tudi sanje številnih podjetni- kov. Vendar pa za sedaj le za občinskimi zidovi vedo, da bo- do za cvetočimi leti prišla suš- na. Prišla je namreč ura, ko bo treba vse, kar je bilo narejene- ga ali pridobljenega tudi pla- čati. In to ravno v času, ko je država še bolj zaprla svojo proračunsko malho in ko bo svoje doslej bogate finančne podpore zmanjšalo tudi naj- bolj uspešno domače podjetje. Če bi Laščani vedeli, kaj jih čaka, bi leta 1991 gotovo sto- krat premislili, ali je zares pa- metno izdati občinske obvez- nice. Res je, da so po bitki prav vsi generali, res pa je tudi, da je 145 milijonov tolarjev ali petina letošnjega občinskega proračuna za prvo izplačilo glavnice le prekruta strezni- tev. Župan Peter Hrastelj ši zato že nekaj časa beli glavo z vprašanjem, kako prepričati krajane in njihove predstavni- ke, ki si kar po vrsti podajajo kljuko županskih vrat ter roti- jo, prosijo in grozijo z najra- zličnejšimi krajevnimi proble- mi, da denarja preprosto ni več. In da bo treba, če se seve- da ne bo zgodil čudež v obliki večje finančne pomoči države, zadrgniti pas vse do leta 2001. Šele takrat bo namreč občina izplačala zadnjo od 6,7 milijo- na mark, kolikor jih je zasluži- la in tudi že porabila s prodajo obveznic. Breme iz preteklih let je večje tudi zaradi števil- nih novih podjetnikov, ki jih lahko najeto posojilo tepe da- nes po glavi. Marsikdo s teža- vo odplačuje svoje obveznosti ali pa jih sploh ne more in tudi zaradi tega je občinski prora- čun nekoliko tanjši. Debelejša je le mapa javnega pravobra- nilstva. Pa obveznice še zdaleč niso vsa nesreča. Laško občino, ki bi se lahko imenovala tudi ob- čina tisočerih plazov, bog s svojimi nevihtnimi oblaki ne- upravičeno (ah pa tudi ne), kaznuje vsaj dvakrat na leto. In spet je treba brskati po ob- činskem mošnjičku ter reševa- ti ceste in hiše. Država je na- mreč glede denarja za odprav- ljanje naravnih nesreč sila skopuška in raje da manj kot več, najraje pa čisto nič. Lašr čanom se je pred dnevi celo primerilo, da so jim v Ljublja- ni že obljubljeno in tudi zago- tovljeno vsoto za rekonstruk- cijo ceste od Jurkloštra do Dežnega ne le prepolovili, am- pak jo zmanjšali kar za pet- krat. Pa tudi obveznice, plazo- vi in skopuška država niso vsa nesreča. Usahnila bo tudi iz- datna pomoč pivovarne, kije v preteklih desetih letih storila za razvoj svojega kraja več kot katerokoli drugo podjetje pri nas. Iz dobička družbe se bodo odslej le še delile dividende novim lastnikom. Župan Peter Hrastelj se za razmere, v kakršnih se je zna- šla občina zaradi izdaje obvez- nic, tudi sam čuti krivega. Za- to, ker je leta 1991 sedel v ta- kratnem izvršnem svetu. Še sreča, pravi, da je država usta- vila prodajo, saj bi drugače dolg, ki bi ga občina morala poravnati do leta 2001, znašal _kar 15 mihjonov mark. Kaj bi šele takrat rekli jezni krajani, ki so prehitro pozabili, da bo zaradi nekaj cvetočih let treba biti v prihodnje nekoliko bolj skromen. JANJA INTIHAR Teženj po priključitvi ni več v Vojniku bodo potrebovali v občinski upravi 11 zaposlenih Občinski svetniki v Vojniku so pred tednom dni med dru- gim razpravljali o predvidenih stroških za volitve v svete kra- jevnih skupnosti, ki bodo 26. novembra. Po predračunu ob- činske volilne komisije naj bi v ta namen odšteli 2,9 milijona tolarjev, na seji sveta pa so te stroške zmanjšali na 2,2 mili- jona. Sredstva za volitve na- mreč pri sprejemu proračuna niso bila predvidena, treba pa jih je pokriti s proračunskim denarjem občine. V nadaljevanju zasedanja so vojniški svetniki sprejeli pred- log financiranja krajevnih skupnosti, ki bodo svoja sred- stva pridobivale z vodarino in kanalščino, z grobmno, na- jemnino za vežico in z ostalimi pokopališkimi storitvami ter z najemnino za poslovne prosto- re. Razliko med predvidenimi prihodki krajevne skupnosti in odhodki pa bo kril občinski proračun. Svetniki so imenovali tajni- ke krajevnih skupnosti Dobr- na, Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik. Za delo v občinski upravi pa bo po ocenah po- trebnih enajst ljudi in sicer poleg župana in tajnika občine še dva delavca, ki bosta vodila finance in računovodstvo, dva upravna ter pet strokovnoteh- ničnih delavcev. Komisija za uvedbo lokalne samouprave v državnem zboru je od sveta zahtevala opredeli- tev glede možnosti delovanja nove občine Vojnik zaradi lan- skega predloga krajevnih skupnosti za razpis referendu- ma za priključitev območja k občini Celje. Svetniki so meni- li, da teh teženj ni več in da so občani sprejeli novo lokalno skupnost, proračunska sred- stva pa zadoščajo za njen nor- malni razvoj. TC Siatinčani o premoženju Pretekli teden so se lotili ob- širnega delovnega gradiva o delitvi premoženja bivše šmarske občine tudi v občin- skem svetu Rogaške Slatine. Z gradivom, pripravljenem po sestankih županov petih novih občin, so se strinjali, imeli pa so tudi nekaj pripomb. Tako so glede kriterija deli- tve stanovanj Stanovanjskega sklada menili, da bi morali upoštevati število prebivalcev posameznih občin, ne pa nji- hovo lego. Slatinski svetniki se čutijo prikrajšane tudi pri de- litvi osnovnega kapitala jav- nega podjetja OKP, pri delitvi terjatev bivše šmarske občine do Telekoma pa predlagajo za kriterij število prebivalcev in ne število telefonskih priključ- kov, kot piše v delovnem gra- divu. Na seji pa so se strinjali s predlaganima ključema. deli- tve premoženja bivšega Zavo- da za izvajanje spremljevalnih dejavnosti ter Vzgojno var- stvenega zavoda Rogaška Sla- tina. Svetniki so po hitrem po- stopku sprejeli odlok o oskrbi naselij s plinom iz javnega pli- novodnega omrežja, saj se za- radi ogrevanja mudi. V začet- ku preteklega tedna so namreč v mestu opravili tehnični prevzem plinskega omrežja, skupaj z merilno regulacijsko postajo, zgradili pa so 12 kilo- metrov omrežja. Za začetek bo na plin priključenih nad štiri- sto gospodinjstev, za dobavo pa bo skrbelo javno podjetje OKP. V odloku so zapisane številne podrobnosti, ki ureja- jo področje oskrbe s plinom. Svetniki so tokrat, med prvo podaljšano obravnavo, raz- pravljali tudi o odloku o nado- mestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta podrobno določa tri različne skupine območij, kjer ga bodo plačevali, merila za določitev zneska nadome- stila ter morebitne oprostitve. O omenjenem odloku bodo znova govorili na prihodnji se- ji, med drugo obravnavo. Na seji so se morali odločiti tudi o predhodnem mnenju o .razrešitvi načelnika šmarske upravne enote, Marjana Arali- ce, na njegovo osebno željo. Aralici so ugodili. BRANE JERANKO Sv. Ana in Siatinčani V novi občini Rogaška Slatina se odločajo o datumu prazno- vanja občinskega praznika, o grbu ter zastavi pa so se dokončno odločili pred dnevi. Med prvo obravnavo so se občinski svetniki večinoma strinjali, da bi kot občinski praznik praznovali 26. julij, Anin dan. S praznovanjem nameravajo začeti prihodnje leto. V znamenitem zdravilišču so začeli leta 1821, na dan svete Ane, z odmevnimi slavji, v čast omenjene svetnice pa so posta- vili tudi manjšo cerkev, na robu zdraviliškega parka. O datumu praznovanja občinskega praznika se bodo, po vsej verjetnosti, dokončno odločili na prihodnji seji občinskega sveta. S posebnim odlokom so se v občinskem svetu odločili o slatinskem grbu in zastavi. Na slatinskem grbu so zlati krogi na zeleni podlagi, ki predstavljajo vodne mehurčke, ter se proti vrhu površine zmanjšujejo. Vrh občinskega grba krasita zlati črki R in S. Grb je upodobljen tudi na slatinski zastavi. Na isti seji so se svetniki, po hitrem postopku, odločili še o podeljevanju občinskih priznanj. Na decembrski slavnostni seji bodo za leto 1995 podelili največ pet priznanj občine. B. J. Mislijo na volitve LJUBLJANA, 26. okto. bra (Delo) - Leto dni p^i državnimi volitvami sokoa. licijske stranke evidentirale že večino kandidatov na Ij. stah posameznih strank, Prav tako neformalno že de^ lujejo volilni štabi, čeprav stranke formalno vodij volil, nih timov še niso imenova. le. Tri koalicijske stranke. LDS, ZLSD in SKD - torej očitno nočejo ničesar prepu- stiti naključju. Referendum o JEK? LJUBLJANA, 26. okto- bra (Republika) - Sede- mintrideset poslancev je pri predsedniku DZ vložilo z^. tevo po razpisu predhodne- ga zakonodajnega referen- duma o zaprtju Jedrske elek- trarne Krško najpozneje v desetih letih. Če bi se držav- ljani izrekli za zaprtje, bi dr- žavni zbor moral sprejeti za- kon o zaprtju in razgradnji JEK. Pobudniki predlagajo, da bi bil referendum 24. de- cembra. Oktobra 0,6-odstotna inflacija LJUBLJANA, 27. okto- bra (Dnevnik) - Oktobrska inflacija je bila le 0,6-odstot- na. Blago seje podražilo za 0,6 in storitve za 0,4 odstot- ke. Cene življenjskih po- trebščin so se v primerjavi s septembrom povečale za 0,.^ odstotka. V letošnjih dese-i tih mesecih je bila inflacija] 9,3-odstotna. Visoki cilji železarjev LJUBLJANA, 29. okto- bra (Delo) - Sanacija Slo- venskih železarn že daje po- zitivne rezultate, poudarjajo v upravi koncema v Ljublja- ni. To se ne kaže zgolj v bolj- ših poslovnih rezultatih, temveč tudi v že izdelani strategiji razvoja metalurš- kih in predelovalnih družb. Družbe koncema so od ja- nuarja do septembra letos prodale za 500 milijonov mark izdelkov oziroma za četrtino več kot v enakem obdobju lani, čeprav so proi- zvodnjo jekel povečali le za štiri odstotke. Do leta 2OO0 naj bi slovenski železarji proizvedli skoraj 500 tisoi ton jekla na leto. V posodo- bitev proizvodnje naj bi vlo- žili okrog 50 milijonov mark. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured' nika: Milena B. Poklic. Uredništvo: Marjela Agrež, Ir^' na Baša, Tatjana Cvim, Janja I"' tihar, Brane Jeranko, Ksenija L^' kič, Edi Masnec, Urška Selišnil'' Ivana Stamejčič, Željko Zule Tehnični urednik: Franjo Bog^' di, pomočnika: Robert Kojtere/' Igor Šarlah. Oblikovanje: Minj^ Bajagič. Tajnica uredniStv«! Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tedni''' Prešernova 19, Celje. Telefo" (063)442-500, fax 441-032. iff. 44. - 2. novemb«r 199S 'T DOGODKI Študent naj bo - v Celju! 2 možnostmi za uvedbo ozi- joffia oživitev višje in visoko- ^Iskih študijskih programov f Celju, ki so v precejšnji meri fealne že v šolskem letu 1996/ j7, so se prejšnji teden sezna- nili celjski svetniki. Apetiti (;elianov so sicer večji, a za ^četek dveh oziroma treh programov so vendarle realne piožnosti že v prihodnjem štu- dijskem letu. Prizadevanja, da postane Celje močno višje in visokošol- jlco središče, je svetnikom predstavil dr. Anton Jezemik jz mariborske univerze, ki se ja razvoj študijskega središča v mestu ob Savinji zavzema tudi iz regijskih interesov kot predsednik Občinskega sveta Mozirje. Menil je, da je treba v času, ko vsa Slovenija govori o tretji Univerzi oziroma uni- verzitetnem središču, ki naj bi bilo na Obali ali kje drugje, v celjski regiji strniti moči in za- gotoviti pogoje, da mesto po- stane močno višje in visoko- šolsko središče. Na Celjskem je trenutno interes za kakšnih 12 višje oziroma visokošolskih programov, realne možnosti pa so seveda manjše. Šlo naj bi za kakšnih 5 študijskih pro- gramov, trije oziroma verjet- neje dva pa naj bi zaživela že prihodnje študijsko leto. Dr. Anton Jezemik je pojas-* nil, da zakonska regulativa daje možnost srednjim šolam za vpeljavo dveletnih višjih šol (zanimanje zanje kažejo v celj- skih srednji tehniški, ekonom- ski, zdravstveni, frizerski in gostinski šoli), Celje pa lahko pridobi tudi štiriletne visoke strokovne šole. Model višjih in visokih strokovnih šol, katerih programi so usmerjeni v prak- so, je preizkušen in zelo uve- ljavljen v Nemčiji, kjer imajo diplomanti teh šol veliko večje možnosti za zaposlitev v go- spodarstvu, tisti z univerzitet- nimi diplomami pa so bolj iskani v raziskovalnih inštitu- tih. Med študijskimi programi, za katere so osnove v Celju že najbolj pripravljene, je dr. Je- zemik izpostavil strojništvo in gradbeništvo (Gradbena fa- kulteta Maribor sama želi od- delek v Celju), pa tudi agro- nomski program. Da pa bi v Celje ponovno dobili študente že v prihod- njem študijskem letu, mora se- veda mesto skupaj s sosednji- mi občinami poskrbeti za pri- meme prostorske in material- ne pogoje. S samim prostorom oziroma primemimi stavbami po zagotovilih župana Zimska v Celju ni težav, sosednje obči- ne pa so prizadevanja za raz- voj višje in visokošolskega sre- dišča v Celju načelno podprle že spomladi. Zdaj je v kar naj- krajšem času treba pripraviti potrebne izračune ter predlog sofinanciranja, ki ga bodo obravnavali na skupnem se- stanku župani vseh občin celj- skega območja. IS O proračunu in cestah Danes popoldne se bo že desetič zapored sestal ob- činski svet v Laškem. Med najpomebnejširni točkami dnevnega reda bo prav go- tovo razprava o rebalansu letošnjega proračuna in o tem, koliko denarja je obči- na doslej že porabila, svet- niki pa bodo razpravljali tudi o ustanovitvi stano- vanjskega sklada in sklada stavbnih zemljišč. Občin- ski svet se bo moral danes odločiti, katere magistral- ne in regionalne ceste v ob- čini so najbolj potrebne prenove, seznanil pa se bo tudi z zaključnim poroči- lom o škodi, ki jo je občini povzročilo neurje lani, ter o škodi, ki je nastala zaradi deževja v letošnjem marcu in septembru. JI Gospodarski pomen parkov Uvajanje posebne mesečne takse v Rogaški Slatini Za turistično Rogaško Slati- no imajo zelene površine tudi velik gospodarski pomen. Po- samezniki opažajo, da posta- jajo, zaradi kriznega gospo- darskega položaja v zdraviliš- ču ter novih lastniških razme- rij, slabše urejeni tudi zdravi- liški parki. Turistično-gospo- darski pomen slatinskega ze- lenja je domačo občino vzpod- budil, da se je temeljito lotila načina urejanja zdraviliškega jedra. Občina Rogaška Slatina bo zato v bližnji prihodnosti po- delila koncesijo, pripravljajo pa potrebni postopek. Pod urejanjem parkovnih površin ter parkovnih gozdov razume- jo dnevno čiščenje zdraviliške- ga območja, negovanje travnih površin, okrasnih gredic ter cvetličnih korit, skrb za vrtni- ce, okrasno grmovje ter drevje, peščene površine in podobno. Gre za območje od Janine, pri hotelu Donat, pod Bellevu- ejem ter proti vadišču za golf, do Save, za del Tržaškega hri- ba, do občine ter glasbene šole oziroma do restavracije Sonce. Koncesionar bo prejel konce- sijo za celotno območje, obči- na pa bo z njegovimi cenami morala soglašati. Po občinski zamisli bodo prišli do potrebnega denarja za urejanje zdraviliških par- kov tudi s pomočjo posebne mesečne takse. To bi plačeval vsakdo, ki se v slatinski občini ukvarja s turizmom, pa tudi vse pravne osebe v zgoraj ome- njenem zdraviliškem področ- ju. Takso za posameznega za- vezanca nameravajo izračuna- ti po njegovem bruto prometu v preteklem letu. Po poskusnih izračunih bi morali večji hote- li, kot sta Donat ter Sava, pla- čati po 60 tisoč DEM takšne takse na leto, restavracija Sonce 1500 DEM, posamezna trgovina z letnim prometom do 40 milijonov tolarjev po 750 DEM, z večjim prometom pa približno 3 tisoč DEM na leto. V slatinskem občinskem svetu so tako zamišljeno ure- janje zdraviliških parkov poz- dravili. Besedilo odloka, kjer so zapisane podrobnosti o ure- janju parkovnih površin, bodo svetniki v kratkem (med drugo obravnavo) najbrž dokončno sprejeli. BRANE JERANKO Priznanje Atomskim topiicam Zdravilišče Atomske To- plice ter njihov direktor Boris ZaM^nik, sta prejela priznanji ter zlati plaketi Gospodarske zbornice Slo- venije, združenja za gostin- stvo in turizem. Med številnimi sloven- skimi zdravilišči so Atom- ske toplice počastili s priz- nanjem za urejenost njiho- vega letnega in zimskega kopališča v letu 1995. Na podelitvi v Radencih, na gostinsko turističnem zbo- ru, je prejel posebno priz- nanje ter zlato plaketo tudi direktor zdravilišča, Boris Završnik. Dobil jo je za dolgoletno uspešno delo na področju turizma. BJ Končno piinifikacija v Zaicu Po dolgotrajnem čakanju bodo Žalčani v prihodnjih dneh vendarle dočakali zače- tek izgradnje plinovodnega omrežja. Investitor, to so Mestni plinovodi Koper, je na- mreč dobil gradbeno dovolje- nje za primarni vod, z deli pa bodo pričeli v začetku novem- bra. Primarni vod bodo v me- stu položili v dveh mesecih. Podjetje za urejanje voda bo primarni vod začelo graditi v severovzhodnem delu Žalca, na zahodnem delu mesta pa bo primami vod začelo polagati podjetje VNG Krajnc. Z grad- njo plinovodnega omrežja v središču Žalca in po Šlandro- vem trgu pa bodo začeli pred- vidoma v začetku prihodnjega leta. Vsekakor se napovedi Mestnih plinovodov, da se bo- do Žalčani s plinom ogrevali že v tej kurilni sezoni, ne bo uresničila. IB Obletnica združenih narodov v New Yorku so potekale tridnevne slovesnosti ob 50. obletnici Organizacije združe- nih narodov. Udeležili so se jih predstavniki (predsedniki vlad, držav...) kar 185 držav, članic ZN, vsak od njih pa je imel na voljo petminutni govor. V njih so državniki v glavnem kritizi- rali današnjo vlogo svetovne organizacije; predvsem zaradi njene finančne situacije, ki je v tem trenutku porazna. ZN imajo namreč okoli tri milijar- de dolarjev dolga, za sabo pa imajo tudi več neuspelih mi- rovnih misij (Somalija, Bosna). Danes ima organizacija v stal- ni pripravljenosti za odhod na krizna žarišča po vsem svetu kar 70 tisoč vojakov, ki za ZN predstavljajo velik strošek. Največ med njimi, kar 10 tisoč jih je iz Velike Britanije, 7 ti- soč iz Francije, z dobrih 3 ti- soč pa sledijo Pakistan, Ban- gladeš in ZDA. Združene dr- žave so bile na osrednji razpra- vi na East Riverju pogosta tar- ča kritik, saj Združenim naro- dom dolgujejo kar milijardo dolarjev. Državniki so precej kritik namenili tudi kitajskim in francoskim jedrskim posku- som, skoraj vsi pa so se v svo- jih govorih strinjali, daje treba razširiti doslej 15-članski Var- nostni svet. Slovesnosti v New Yorku sta se udeležila tudi slo- venski predsednik Kučan in premier Drnovšek. Voiitve na Hrvaškem Na Hrvaškem so potekale predčasne parlamentarne voli- tve, ki so jih razpisali potem, ko so na zahtevo vladajoče stranke HDZ na prvem jesen- skem zasedanju prejšnji mesec razpustili sabor. Na volitvah, kjer je bila zaradi neurejene za- konodaje in zaradi naglice med razpisom in izvedbo volitev kar precejšnja zmeda, je sodelova- lo več kot 30 strank. Čeprav vo- lilni izidi v času zaključka re- dakcije še niso bili povsem zna- ni, lahko z gotovostjo rečemo vnaprej, daje samo vprašanje, kakšno večino bo osvojila vla- dajoča HDZ. Po raznih jav- nomnenjskih raziskavah, nare- jenih pred volitvami, velika ve- čina volilcev sploh ni vedela, kakšne volitve bodo imeli v dr- žavi; nekateri so bili - zaradi pogostega pojavljanja predsed- nika Tudmana na predvolilnih shodih - celo prepričani, da gre za predsedniške volitve. Tudman je že pred volitvami iz- javljal, da volitev ne bi razpi- sali, če ne bi bili prepričani v dvetretjinsko večino. Novi par- lament bo imel 127 poslancev, med njimi pa so jih kar 12 vo- lili hrvaški državljani s stalnim bivališčem v tujini, kar je na Hrvaškem sprožilo val ogorče- nja. Referendum v Ouebecu v Quebecu je okoli pet mili- jonov volilnih upravičencev od- ločalo ali naj ostanejo del ka- nadske konfederacije ali naj se odcepijo. Izidi še niso znani, ra- ziskave pred referendumom pa so pokazale, daje število zago- vornikov in število nasprotni- kov odcepitve izenačeno. Za odcepitev se zavzema franko- fonsko prebivalstvo, ki si želi večje samostojnosti, predvsem pa želi ohraniti svoje jezikovne; in kulturne posebnosti. Prebi- valci Quebeca so na samostoj- nost mislili že leta 1763, ko je Velika Britanija v skladu s pa- riškim sporazumom aneksira- la tedanjo Novo Francijo. Do- brih dvesto let so se Quebeča- ni na različne načine borili pro- ti britanski nadvladi in šele le- ta 1974 jim je uspelo, da obla- sti francoski jezik priznajo kot uradni jezik v Quebecu. Leta 1980 potem izvedejo prvi re- ferendum o suverenosti Que- beca, ki propade in tako dve leti kasneje sprejmejo kanadsko ustavo, čez nekaj let pa še us- tavni status kanadske provin- ce, za kar jim v zameno Kana- da prizna kulturno in družbe- no drugačnost. Težnje po sa- mostojnosti so se spet poveča- le po lanskih parlamentarnih volitvah z zmago Stranke Que- becois z voditeljem Parizeau- jem, kije že ob zmagi napove- dal odcepitveni referendum. Dini ostaja premier Italijanski premier Dini bo še naprej opravljal naloge mini- strskega predsednika. Parla- ment je namreč s 310 glasovi PROTI in 291 ZA zavrnil ne- zaupnico vladi. Po neuspelem glasovanju o nezaupnici, ki jo je predlagala desnica, je pre- mier Dini napovedal, da bo od- stopil takoj, ko bo parlament sprejel proračun za prihodnje leto, ali z drugimi besedami najkasneje do 31. decembra. Tako bodo Italijani v začetku prihodnjega leta spet dobili prehodno vlado, katere naloga pa bo predvsem pripraviti par- lamentarne volitve. Nekateri celo menijo, da bi bilo novo vlado dobro počakati do kon- ca julija 1996, ko bo Italija kon- čala svoje 6-mesečno predsed- nikovanje EU. Nasprotniki vla- de so tokrat doživeli velik po- raz, k čemur so mnogo prispe- vali predvsem poslanci Stran- ke komunistične prenove, ki so najprej bili za nezaupnico, ven- dar so se zadovoljili s tem, da Dini odstopi po sprejetju fi- nančnega zakona za prihodnje leto. Izid glasovanja je velik poraz za Berlusconija, ki mu spet ni uspel nov napad na po- ložaj predsednika vlade. Jeicin V bolnišnici Ruskega predsednika Jelci- na so morali zaradi težav s sr- cem spet prepeljati v bolnišni- co. To seje zgodilo kmalu za- tem, ko se je vrnil z obiska v Franciji in Združenih državah, zato je možno, daje utrujenost še pospešila ishemijo srca, bo- lezen, za katero ruski predsed- nik že nekaj časa boleha. Ta bolezen poleg preutrujenosti povzroča tudi alkohol, nepra- vilna prehrana in seveda sta- rost. Jeicin je bil zaradi ishe- mije v bolnišnici tudi julija le- tos, vendar je takrat po mne- nju strokovnjakov premalo po- čival in je prekmalu začel z de- lom in napornimi potovanji. Predsedniške dolžnosti je v skladu z ustavo (v primeru bo- lezni ali smrti predsednika) prevzel premier Čemomirdin. Sprva se ni vedelo, koliko je tokrat resno predsednikovo zdravstveno stanje, kasneje pa je pricurljalo na dan, da bo Jei- cin pod strogim zdravniškim nadzorom še ves november. Zaradi tega je moral odpove- dati vrsto zunanjepolitičnih de- javnosti, vprašanje je tudi ko- liko bo zmogel v predvolilni kampanji za decembrske par- lamentarne volitve. Zdaj se tu- di odpira vprašanje, ali bo Jei- cin sploh kandidiral na prihod- njih predsedniških volitvah, ki bodo junija prihodnje leto. Ze- lo verjetno je, da bodo njegovi zavezniki skupaj s komunisti našli drugega, skupnega kan- didata. Št. 44. - 2. november 1995 GOSPODARSTVO Pripravljeni na soočenje z Evropo Banka Celle posluje z dobičkom In spel ponuja novosti Znižanje aktivnih obrestnih mer, poslovna kartica Activa Eurocard Mastercard, vstop v Hermes in Kontrolbank Du- naj, kotiranje obveznice banke na Ljubljanski borzi ter razve- jana poslovna mreža in dobri poslovni rezultati - to so zna- čilnosti poslovanja Banke Ce- lje v letošnjem letu. O novostih in rezultatih de- vetmesečnega poslovanja je vodstvo banke spregovorilo na novinarski konferenci v minu- lem tednu. Generalni direktor Banke Celje Niko Kač je pove- dal, da je banka v letošnjem letu znižala povprečne aktivne obrestne mere glede na lan- skoletno povprečje za 1,8 po- ena. Izhodiščna obrestna mera za kratkoročna posojila po- djetjem se je v devetih mesecih znižala od 13 na 10,5 odstot- kov, za dolgoročna posojila podjetjem pa z 14 na 12 od- stotkov. Pasivne obrestne me- re je banka v povprečju zniža- la za 0,8 poena, povprečna obrestna marža se je znižala za odstotek, hkrati pa je banka povečala pokritje stroškov po- slovanja z neto prihodki od bančnih storitev z lanskih 56 na 73 odstotkov. Banka Celje je tudi ena iz- med štirih bank in edina iz prejšnjega sistema LB, ki so sprejete v Hermes v Nemčiji in Kontrolbank Dunaj, na osnovi česar bo zaradi zavarovanja rizika olajšano akreditivno in garancijsko poslovanje ter na- jemanje kreditov. Trenutno se pripravlja kreditni aranžma s Svetovno banko za obnovo in razvoj za dolgoročno krediti- ranje že olastninjenih podjetij. Za nemoteno poslovanje s tuji- no je banka že prej odprla kontokorentne račune pri 31 tujih bankah in navezala stike z okoli 600 korespondenti, v devetih mesecih pa je bilo pre- ko Banke Celje ustvarjenega 909 milijonov mark deviznega plačilnega prometa. Pomočnik generalnega di- rektorja Jože Veber je predsta- vil eno zadnjih novosti banke, to je poslovna kartica Activa Eurocard Mastercard. Name- njena je vodilnim delavcem v podjetjih ter samostojnim po- djetnikom za plačilo potoval- nih, reprezentančnih in drugih stroškov, s poslovno kartico pa je mogoče poravnati tudi ob- veznosti na vseh prodajnih mestih označenih z Activa in Eurocard. V tem devetmesečnem ob- dobju so na Ljubljanski borzi začele kotirati tudi obveznice banke, nakup in prodaja ob- veznic poteka preko Celjske borzno posredniške hiše, veli- ko pozornosti pa so v letoš- njem letu namenili tudi razve- janosti poslovne mreže. Danes ima Banka Celje 31 poslovnih enot, samo v letošnjem letu so odprli ekspozituro v Krškem, Velenju, agencijo v celjskem Intersparu ter Mozirju, prebi- valstvu pa je namenjenih skupno 20 lastnih banko- matov. Ob koncu septembra je ime- la Banka Celje sicer 948 delni- čarjev, od tega je 315 pravnih oseb, ki imajo v lasti 85 od- stotkov kapitala, ostali delni- čarji so fizične osebe. Kljub močni konkurenci je banki v devetih mesecih uspelo pove- čati obseg poslovanja po bi- lančni vsoti za 19 odstotkov in je konec septembra znašala preko 741 milijonov mark, trž- ni delež se je z 4,14 povečal na 4,27 odstotkov. Banka je kapi- talsko močna, saj je kapital konec septembra znašal 120 milijonov mark, prav tako banka krepko presega predpi- sano višino jamstvenega kapi- tala za neomejeno poslovanje. Močno so se v letošnjem letu povečala posojila prebivalstvu in sicer za 104 odstotke, med podjetji je bilo največ zanima- nja za devizna posojila, delež problematičnih terjatev, ki jih banka klasificira v skupine od B do E, pa se je zmanjšal z 11,6 na 10,3 odstotke celotnega bančnega portfelja. S poveča- nim obsegom poslovanja so v Banki Celje ustvarili dobiček v višini 390 milijonov tolarjev, dosedanje uspešno poslovanje banke in uresničevanje za- stavljenih načrtov pa je po oceni Nika Kača garancija, da se bo banka uspešno soočila tudi s tujimi bančnimi hišami ob morebitnem vstopu v Evropsko unijo. IRENA BAŠA Vodja marketinga Irena Mužič je na novinarski konferenci predstavila tudi novosti, namenjene najmlajšim varčevalcem ter aktivnosti banke v mesecu varčevanja. Letos so namreč izdelali projekt nove celostne podobe šolskih hranilnic. S simpatično maskoto, malim Fridijcm, ki se pojavlja na obrazcih, hranilnih knjižicah, plakatih in koledarju, pa tudi številnimi nagradami, želijo šolsko varčevanje še bolj približati mladim varčevalcem. Šolske hranilnice Banke Celje delujejo v 86 šolah na širšem ^ celjskem območju, ki so jih predstavniki banke obiskali v j mesecu varčevanja. Razen tega je bila Banka Celje pokrovitelj' predstave za najmlajše v Ilermanovem brlogu, minulo soboto pa so poslovne partnerje povabili na ogled komedije Theatra Glej Afera Pouhn kufr v SLG Celje. j Cestarski dnevi v Ceiju Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slove- nije bo 15. in 16. novembra v celjskem Narodnem domu organizirala dvodnevno strokovno srečanje z naslovom Cestarski dnevi 95. V Sloveniji zaključujemo drugo leto uresničevanja pro- grama pospešene izgradnje avtocestnega sistema. Po oceni organizatorja srečanja pa je za nami tudi daljše obdobje nezadostnega zagotavljanja sredstev za razvoj in ohranja- nje preostalega državnega cestnega omrežja. Zato naj bi na srečanju v Celju ocenili stanje v cestnem gospodarstvu in oblikovali pobude o tem, kako uravnotežiti oba cestna programa. Vsekakor ne na račun izgradnje nujnih sodob- nih avtocestnih povezav, z zmanjševanjem obsega in hitrosti predvidene izgradnje avtocest temveč z zagotovi- tvijo pogojev in zadostnih sredstev, ki bodo omogočala racionalno gospodarjenje s celotnim cestnim omrežjem. Organizatorji Cestarskih dnevov zato pričakujejo, da bodo novembra v Celju oblikovali strokovne predloge ukrepov pri gospodarjenju s cestami. IB Upniki priiavili terjatve Pred kratkim je bil na sodiš- ču prvi narok za preizkus ter- jatev šentjurskega Eleganta v stečaju, na katerem so upniki priglasili 108 terjatev. Tolarske terjatve do dolžni- ka znašajo približno, vse terja- tve namreč še niso usklajene, 690 milijonov tolarjev. Itali- janski upniki so prijavili za 7,4 milijona lir terjatev, avstrij- skim upnikom naj bi bil Ele- gant dolžan dobrih 8 milijonov šilingov, nemškim upnikom ■ približno 460 tisoč mark ter francoskim upnikom okoli 2.500 frankov. Po bilanci stanja s konca ju- nija so bila materialna sred- stva podjetja v stečaju vredna 287 milijonov tolarjev, njegove dolgoročne terjatve so dosegle 38 milijonov tolarjev, kratko- ročne terjatve pa znašajo pri- bližno 50 milijonov tolarjev. Lani so v Elegantu ustvarili 90 milijonov tolarjev izgube, obe- nem pa še ni povsem jasna iz- guba iz preteklih let. Svoje terjatve so prijavili tudi delav- ci, te znašajo približno 185 mi- lijonov tolarjev. Del celotnih terjatev naj bi upnikom popla- čali s prodajo premoženja, še pred koncem leta naj bi Ele- gant poskušali prodati v celo- ti, če za celotno podjetje ne bo kupca, pa bodo Elegant pro- dajali po delih. Glede na to, da je vrednost kapitala podjetja precej nižja od njegove zadol- ženosti, upniki po oceni poz- navalcev nimajo ravno veliko možnosti za poplačilo svojih terjatev. IB Gibanje tečajev od 1. do 31. oktobra v mesecu oktobru je bilo tr- govanje na borzi zelo živahno, tako da je po dosedaj znanih podatkih oktober daleč naj- boljši po prometu na Ljubljan- ski borzi. Iz grafa je razvidno, za koli- ko odstotkov se je spremenil srednji tečaj Banke Slovenije za določeno valuto od začetka preteklega meseca. Tečaj to- larja (SIT) se je v zadnjem me- secu zmanjšal nasproti nemški marki (DEM) za 1,62 SIT, oz. 1,95%. Ameriški dolar (USD) je svojo vrednost do tolarja povečal za 0,12 SIT, oz. 0,10%, v odnosu do nemške marke je njegova vrednost spremenila z 1,416 na 1,393 DEM za 1 USD. Slovenski tolar se je zmanjšal za 0,5% nasproti ECU - ne- uradni skupni evropski valuti. Ob gibanju tečajev na deviz- nem trgu sta zanimivi še dve vrednosti s trga kapitala. Kri- vulja slovenski borzni indeks (SBI) kaže aritmetične sredine 13 najpomembnejših delnic na Ljubljanski borzi, ki kotirajo na borzi. ZDENKO PODLESNIK V Storah še vedno z izgubo Zahteve tujcev po zniževanju cen — Selitev iJela ravenske proizvotinje na štorsko lokacijo s sklepom sodišča je junija letos prišlo do združitve ra- venskega Metala in štorske Je- kla, življenje pod skupno stre- ho pa zaenkrat ne daje priča- kovanih rezultatov, še zlasti to velja za lokacijo v Storah, kjer se ubadajo s številnimi težava- mi in beležijo rdeče številke. Združitev ravenskega Meta- la in Jekla Štore so med dru- gim zagovarjali tudi strokov- njaki Phara, medtem ko je po- slovanje ravenske enote še ko- likor toliko zadovoljivo, pa so rezultati v Štorah kritični. V prvem polletju so bili poslovni rezultati v Štorah bistveno slabši od načrtovanih. Izguba v poslovnem delu se je v dru- gem četrtletju v primerjavi s prvim sicer zmanjšala, pove- čala pa se je finančnem in izrednem delu, tako da je v prvem četrtletju znašala 302 milijona tolarjev, v drugem pa 415 milijonov tolarjev. Skup- no je družba Metal končala pr- vo polovico leta z izgubo v vi- šini milijarde tolarjev. Podatki za prvih osem mesecev tega le- ta kažejo, da se izguba pove- čuje in v celotni družbi že pre- sega 1,3 milijarde tolarjev, od tega v poslovni enoti Štore 962 milijonov tolarjev. V Štorah se razen z izgubo srečujejo tudi z zahtevami partnerjev po nižanju cen in odpovedjo naročil. Kupci vzmetnih jekel, ki jih delajo v Štorah, so že pričeli postavlja- ti zahteve po tudi do 80 mark nižjih cenah za tono jekla. Povprečna proizvodna cena jekla znaša v Štorah 808 mark za tono, skupaj z finančnimi bremeni pa preko 900 mark. Družba Krupp je Štorovča- nom odpovedala za 6000 ton naročil za vzmetna jekla, do- datnih 2000 ton so odpovedali v Styrii, za vzmetni program pričakujejo v Štorah do konca leta približno 2000 ton novih naročil. Avgusta so v valjami proizvedli rekordnih 8380 ton izdelkov, na tržišče pa poslali preko 7000 ton vzmetnega pa- ličnega jekla in izdelkov za kovaško industrijo. Kljub te- mu so ob rekordni proizvodnji zabeležili izgubo v višini 130 milijonov mark. Prihodnje leto nameravajo v Štorah po dosedanjih načrtih izdelati 110 tisoč jekla, letoš- nja proizvodnja naj bi obsega- la približno 80 tisoč ton, za pozitivno poslovanje pa bi mo- rali v Štorah po nekaterih oce- nah izdelati 180 do 200 tisoč ton jekla na leto. Rešitev za Štore vidijo v koncemu pred- vsem v novih investicijah. Za Štore je letos predvidenih 267 milijonov tolarjev, del denarja za naložbe nepovratno prispe- va država, za preostanek naj bi najeli kredite. Z Raven pa naj bi se v Štore preselila pro- izvodnja masovnih in kon- strukcijskih jekel. IB Dravinjski dom še letos deiniška družba v konjiškem trgovskem po- djetju Dravinjski dom priča- kujejo, da bodo do konca le- tošnjega leta pridobili tudi drugo soglasje Agencije za pri- vatizacijo, kar bo osnova za vpis novonastale delniške družbe v sodni register. Lastniki bodoče delniške družbe, ki so jo lastninili po ocenjeni vrednosti približno 270 milijonov tolarjev, bodo poleg državnih skladov še za- posleni, bivši zaposleni, upo- kojenci ter posamezniki, ki so preko interne razdelitve, no- tranjega odkupa ali javne pro- daje v podjetje vložili svoje certifikate. Skupno bo v lasti fizičnih oseb približno 53,4 odstotka podjetja, v lasti drža- ve je obveznih 40 odstotkov kapitala, preostale delnice v višini 6,6 odstotkov vrednosti podjetja pa je v javni prodaji odkupila pravna oseba in sicer Kmečki sklad 1 in 2 iz Ljub- ljane. IB Interspartudi V Velenju? Po odprtju dveh centrov terspar v Ljubljani in Celjm bi podoben center dobili ti v Velenju. Trgovsko-posla center v bližini pošte bo za graditi velenjski Vegrad, z tersparom in drugimi inte senti je menda že podpisj predpogodba, trgovski cen pa naj bi bil odprt konec p hodnjega leta. Poleg Interni ra naj bi bilo v tem objekt skoraj 10 tisoč kvadratni metri bruto površine Še \ drugih lokalov. Prenovljena agencija v Šempetru Minulo soboto je Banka Qj Ije odprla svojo prenovljel agencijo v Šempetru, uradno pa jo bodo odprli jutri. V le. tošnjem letu je to druga &m banke, kjer so v celoti preial dili notranjost, s preureditvi mi prostorov pa želijo zagoto viti boljše pogoje za indi dualne pogovore s stranka racionalno ureditev ter eno izgled enot, skladen z novo( lostno podobo. Agencijajeo prta od ponedeljka do petka 8. do 13. ure in od 13.30. 17.ure, ob sobotah pa od 8. 11.30. S prvim decembrom namerava Banka Celje v neb terih večjih agencijah uvesti tu di odobravanje posojil, dosle so se pogodbe sklepale v eks poziturah. Po novem naj bi po sojilaodobravali tudi v Zrečah Radečah, na Polzeli in v Pod četrtku. KIka akustik vztra Po stečaju konjiškega Ko se je 98 delavcev zaposlik novem podjetju Kika akusi ki je v večinski lasti treh \ dilnih delavcev, medtem ko 31-odstotni lastnik Holdi Konus. Novo podjetje je na lo prostore in opremo bivšj Koka, delavci so zaposleni določen čas, po besedah dir torja Edija Tiča pa bo tako os talo vse dotlej, dokler jim Mi nistrstvo za delo ne bo odobri lo denarja za odpiranje novil delovnih mest. V novem podene do konca januarja pij hodnjega leta, mesečna realt zacija znaša približno 130 tJ soč mark, dosegajo jo z dede lavnimi posli za nemško tržiJ če. Z obljubljeno subvencijoz> neto izvoznike bo njihovo po slovanje v tekočem letu pre''' vidoma pozitivno. SKB bližje Celjanoii SKB bankaje svojo poslov- no mrežo obogatila z novo enoto. Preko 50 poslovalnica!^ po vsej Sloveniji se danes, četrtek, pridružuje Agenci. Celje v Gubčevi ulici 1 oziro- ma v prostorih veleblagovnic^ Teko. Agencija bo poslova'| ob delavnikih v času od 8.3^ do 12. ureinod 14.dol7.ui* SKB banka ima na celjske" območju sicer že nekaj eno' pod okriljem celjske poslov"^ enote poslujejo še ekspoziti'!* Celje, Žalec, Slovenj Gradecij Mozirje, zaradi interesa str# pa so se odločili še za enoto' središču mesta. V agenciji do nudili vse storitve, ki J' SKB banka sicer nudi ob^. nom in samostojnim podjetj^ kom tako na tolarskem kot viznem področju vključno posojili. Strankam bo na volj tudi bankomat, poslovanj«.^ Eurocard kartico, za podjcjl pa bodo denarne posle še v6'J no opravljali v poslovni ei^^ v Vrunčevi ulici. 1^ it. 44. - 2. november 1995 GOSPODARSTVO Hitro in enostavno po telefonu ^giekom Slovenije uvaja Ulgltalne ISDN naročniške priključke, ki preko istega omrežja omogočajo hiter prenos govora, poOatkov in slike jSl)N (Integrated services digital network) je kratica za ijgitalno omrežje z integriranimi storitvami. ISDN priklju- ima veliko prednosti pred običajnimi telefonskimi prik- l^čki- Z njim ni potrebno čakati, da se telefonski aparat pfosti, ampak sta na enem vodu možna dva razgovora ^ati. Če vas ni doma, ali pa če je telefon zaseden, se bo ^2iv preusmeril na drugo številko, ki jo določite sami. Na ^kazovalniku (majhnem ekranu) se vam bo izpisala tele- |,0ska številka osebe, ki vas kliče, aparat pa bo številko ^remil z imenom iz imenika, ki ga sami sestavite. Ta penik potem omogoča tudi avtomatsko klicanje. Poleg tega liliko z videotelefonom doma poslušate predavanje s Jjubnega konca sveta in se celo vključite v komunikacijo, izpostavite lahko tudi videokonferenco. Xo so le nekatere od predno- sti, ki jih omogoča ISDN jriključek. Gre za evropski- jI svetovni komunikacijski jstem, ki omogoča hitro in jiostavno komuniciranje, friključek omogoča, da po jiem paru žicevropski in j/etovni komunikacijski si- tem, ki omogoča hitro in Jiostavno komuniciranje, friključek omogoča, da po jiem paru žicevropski in ifetovni komunikacijski si- jem, ki omogoča hitro in Bostavno komuniciranje, "riključek omogoča, da po nem paru žic, od centrale io naročnika, poteka prenos Jasu, pisnih besedil, podat- iov in slik. V niz storitev po- Eg digitalne telefonije sodi J! telefaks, videotelefon, vi- feokonferenca, telenakupi, ladzor objektov, daljinsko pravi Janje in še kaj. Na en laročniški vod je možno pključiti do osem digital- lih telefonov ali drugih 5DN terminalov in vsak od ffminalov ima lahko svojo Seno številko. To pomeni, i imata lahko dva uporab- ika telefona na istem vodu !ak svojo številko, prejema- pa bosta vsak svoj račun. Med pomembnimi posledi- imi integracije je tudi po- lotenje tarife za storitve, ij ta odgovarja današnji ta- fi za telefonske zveze, ki za visi j o od trajanja pogovo- ra in od oddaljenosti. Ker pa je hitrost večja in s tem zveza časovno krajša, so stroški za uporabnika ustrezno manjši. Ko se pogovarjate po telefo- nu in vas medtem nekdo po- kliče, boste opozorjeni na nov poziv, ki ga lahko sprej- mete, ne da bi prekinili prvi razgovor. Sogovornike izbi- rate sami. In če želite komu od njih poslati sliko ali bese- dilo iz knjige, lahko to takoj storite, potrebujete pa seve- da ustrezno opremljen raču- nalnik. Na priključek, na ka- terem imate priključen tele- fonski aparat, je možno priključiti PC z ustrezno kartico in programskim pa- ketom in direktno vzpostavi- ti kontakt s sodelavci v od- daljeni enoti. Na računalni- ku bo besedilo, slika ali ta- bela, o kateri boste želeli razpravljati s sogovornikom. Če pa ste na sestanku in ne želite, da vas kdo moti, hkra- ti pa pričakujete pomemben klic, ste lahico po telefonu dosegljivi samo za tisto šte- vilko, ki jo določite (torej priklicala vas bo lahko le ti- sta številka in nobena druga). Varčevanje s časom če nimate časa, da bi se udeležili sestanka ali druge^^ ga srečanja osebno, lahko to storite preko videotelefona, ki je seveda priključen na isti sistem. Prav tako lahko dogovore s poslovnimi part- nerji sklepati preko konfe- renčne zveze, doma ali v tu- jini. Hitrejši bo tudi dostop do Interneta (64 kilobitov na sekimdo), s tem pa ne boste blokirali običajne uporabe telefona. Službeno delo lah- ko opravite doma, tako da se preko račvmalnika povežete s svojim podjetjem. ISDN vam na eni liniji nadomesti tri običajne telefonske prik- ljučke, telefon, telefaks in priključek za modem. Pri tem bo kvaliteta govora bolj- ša, zagotovljena bo večja hi- trost prenosa podatkov, na voljo pa bo več dodatnih in- formacij (številka klicočega naročnika in cene pogovora). Gre za štirikrat večjo ločlji- vost pri prenosu podatkov in do petdesetkrat hitrejši pre- nos kot pri uporabi običaj- nih modemov. Poleg tega pa je pri prenosu potrebno manj kot deset sekund za eno stran A4. ISDN omogoča učinkovito interaktivno delo predvsem pri dejavnostih, kjer je potreben kakovosten in hiter prenos slik med ra- čunalniki ali telefaks napra- vami. Uporaben je pri obli- kovanju, v gradbeništvu, ar- hitekturi, nič manj pa v turi- stičnih organizacijah, v bančništvu in zavarovalni- štvu, v trgovinski dejavnosti, transportu, založništvu, skratka povsod, kjer so po- membne hitre komunikacije. Koristen je tudi pri proda- ji nepremičnim ali pri avkci- ji slik. Za primer vzemimo, da želite kupiti stanovanjsko hišo. Pokličete zastopnika za nepremičnine in ugotovite, da ga ni doma. Kljub temu vas njegova odzivna naprava poveže z njegovo podatkov- no bazo, v kateri so zapisane trenutne ponudbe na trgu. S svojim osebnim računalni- kom lahko začnete pregledo- vati ponudbe in izbirati med možnostmi na osnovi raznih parametrov, kot so kvadra- tura, lokacija, število prosto- rov, cena in podobno. Pri hi- šah si lahko ogledate celo tlorise, zunanje posnetke iz raznih zornih kotov in še kaj. Če se odločite za nakup ka- tere izmed hiš, svojo odloči- tev pisno potrdite in jo z elektronsko pošto pošljete zastopniku. To je le en primer. Tudi v Ceiiu že ietos v poslovni enoti Telekoma v Celju bodo do konca leta zgradili 416 digitalnih ISDN priključkov osnovnega pri- stopa (ta je namenjen malim podjetjem in individualnim uporabnikom) in 50 primar- nega dostopa (ta pa je name- njen večjim podjetjem). Cena za sklenitev naročniškega razmerja za primami dostop je 1.545.000 tolarjev (z dav- kom), za osnovni dostop pa v primeru vračila telefonskega priključka 103.000 tolarjev (cena je prav tako z dav- kom). V tej ceni je upoštevan popust v višini 50 tisoč tolar- jev, če seveda vrnete priklju-' ček. Mesečna naročnina za primarni dostop znaša z davkom 31.500, za osnovni dostop pa 2.100 tolarjev. Ko- ristite pa lahko še dodatne storitve, kot so podnaslav- Ijanje, preusmerjanje klicev, obvestilo o ceni, zadrževanje zveze, neposredno izbiranje in še več, vsaka storitev pa vas še posebej stane. Začetne kapacitete bodo sprva na voljo samo na ob- močju mesta Celje, v nasled- njem letu pa načrtujejo uvedbo ISDN priključkov še v Velenju ter postopno tudi drugje. ISDN prihaja v Slo- venijo skoraj sočasno z uva- janjem v drugih evropskih državah. Slovensko gospo- darstvo vidi svojo prihod- nost v tesnem povezovanju z Evropo in ostalim svetom, vendar pa so za to potrebne tudi učinkovite telekomuni- kacijske povezave. To nam nudi ravno ISDN, ki je le in- frastruktura, treba pa jo je optimalno izkoristiti. Zato bo potrebno še veliko sode- lovanja med Telekomom kot ponudnikom te infrastruk- ture, z uporabniki ter pi-o- gramskimi hišami, ki bodo izdelovale praktične aplika- cije. Telekom pa vseh «goraj naštetih aplikacij ne bo po- nujal, ampak le nekatere. DAMJANA SEME tazlične cene bnčnih storitev 'Stroški poslovanja bank se led seboj kar precej razliku- io, zato je težko reči, ali je v flošnem bančno poslovanje bnomično ali ne. Da bi dobi- nekoliko bolj jasno sliko, >io zbrali podatke v nekate- b bankah na Celjskem, iz ka- drih je možno razbrati, kje so »nčne storitve cenejše in kje bžje. V podatkih smo zajeli me- ične stroške vodenja tekočih »cunov, preklic oziroma za- tenjavo tolarske hranilne ^jižice, zanimalo nas je, ^ni so stroški za odobritev Rednega limita in kakšen Wa biti minimalni znesek na *viznem računu. Poleg tega pa tudi, kakšna je provizija pri vplačilu z virmanskim nalo- gom in s splošno položnico, kjer smo ugotovili, da načelo- ma znaša en odstotek od zne- ska, razlikujejo pa se minimal- ni in maksimalni stroški teh vplačil v posameznih bankah, zato smo v razpredelnico vpi- sali le-te. Pri najemu šefa smo upoštevali najemnino za en mesec in pa letno najemnino. Cene se razlikujejo glede na velikost šefa. Zanimiv je tudi podatek, koliko čekovnih blanketov lahko mesečno prej- mejo komitenti brezplačno in koliko stane vsak naslednji. To je odvisno predvsem od boni- tete komitenta in njegovega stanja na tekočem računu (TR). Konkretne informacije smo poiskali na Banki Celje, Ljudski banki, SKB banki, A banki, Hmezad banki in LB Splošni banki Velenje. Iz podatkov je mogoče raz- brati, da so stroški tekočega poslovanja bank precej različ- ni. Še posebno če te razlike spremenimo v odstotke, ugo- tovimo velika odstopanja. Za primer vzemimo le minimalni znesek, ki mora biti na deviz- nem računu komitenta. Tu lahko vidimo, da A banka zah- teva na računu sto nemških mark, medtem ko LB Splošna banka Velenje sploh nima do- ločenega spodnjega zneska, ki bi moral biti na deviznem ra- čunu. Sicer pa dodaten ko- mentar ni potreben, kajti šte- vilke v razpredelnici so dovolj zgovorne, da sami precenite, katera banka je >draga< in ka- tera >poceni<. DAMJANA SEME it. 44. - 2. november 1995 AKTUALNO Krhanje odnosov oh iastninjenju y CeUu nekateri pozabljajo na veliko vlogo obrtnikov pri uveljavljanju MOS Laskave ocene za letošnjo sejemsko manifestacijo »Letošnji Mednarodni obrtni sejem je bil nedvomno mega prireditev, žal pa imajo tisti, ki MOS ne želijo dobro, danes veliko povedati. Tudi v izvedbi 28. MOS je prihajalo do drobnih na- pak, vendar sodim sam med tiste, ki so ob zaključku sejma vselej najbolj ne- zadovoljni z opravljenim delom, saj menim, da bi se večina opravljenega dala izpeljati še bolje. Za letos pa mo- ram reči, da sem zadovoljen. OZS si bo, v kolikor bo še sodelovala v sejem- skih pripravah, z vsemi močmi priza- devala odpraviti te drobne napake,« je v uvodu zaključne novinarske konfe- rence ob 28. MOS dejal predsednik sejemskega poslovnega odbora in iz- \TŠnega odbora Obrtne zbornice Slo- venije Stanislav Kramberger. Na novinarska vprašanja, hkrati pa posredno tudi na nekaj anonimnih ob- tožb, ki se pojavljajo v javnosti, so na konferenci ob predsedniku poslovne- ga odbora MOS Stanislavu Kramber- gerju odgovarjali še direktor Celjske- ga sejma mag. Franc Pangerl, pred- sednik upravnega odbora podjetja Marko Brezigar in vodja marketinga v sejemski hiši Breda Obrez-Preskar. Kramberger je razmerje letošnjih sejemskih razstavljavcev ponovno oz- načil za uravnoteženega in poudaril, da v slovenski obrti in podjetništvu preprosto ne moremo potegniti ostre ločnice med proizvodnjo in trgovino. »Če nekdo proizvaja lastne izdelke in jih potem tudi prodaja, ga ne moremo uvrstiti zgolj med trgovce. V Sloveniji je dobrih 50 tisoč obrtnih obratoval- nic in še kakšnih 43 tisoč podjetnikov in vsi ti predstavniki malega gospo- darstva tesno sodelujejo z velikimi go- spodarskimi sistemi. Eni brez drugih ne moremo, zato so očitki, da je MOS vse manj obrtniški in vse bolj trgovin- ski oziroma gospodarski sejem, neu- pravičeni. Vesel, na drugi strani pa zaradi njihovih poznih prijav tudi ža- losten pa sem, ker je bilo letos tudi v montažnih prodajnih dvoranah veliko sejemskih razstavljavcev, ki so s svo- jim profesionalnim nastopom in pred- stavitvijo dokazali, da zagotovo sodijo v najelitnejši sejemski del,« je 28. MOS še ocenil Kramberger. Tudi po vsebinski plati se je letošnji izbor strokovnih obsejemskih priredi- tev poka~zal za najboljšo prireditev. MOS, kot največji sejemski in gospo- darski dogodek v državi, lahko v pro- gramu strokovnih srečanj in priredi- tev spremljajo največ trije osrednji posveti, ostale obsejemske prireditve pa so namenjene ožjemu krogu zainte- resiranih. Lastninjenje - Jabolko spora? Ob siceršnjih laskavih ocenah letoš- njega MOS in zadovoljstvu ob uspeš- no izpeljani sejemski prireditvi, je razmišljanje o morebitnem umiku Obrtne zbornice Slovenije iz vsebin- skih in organizacijskih priprav MOS, tisto, ki takoj na začetku terja jasne odgovore. Predsednik zborničnega izvršnega odbora Stanislav Kramberger pojas- njuje odločilno vlogo bivšega vodstva Obrtne zbornice Slovenije, "ki je MOS pripeljalo v Celje. Brez te poteze ter znanja, ki ga je zbornica v imenu slo- venskih obrtnikov skozi vsa leta vla- gala v razvoj MOS, sejem danes ne bi bil to, kar je. »In zaradi tega smo v OZS prepričani, da moramo biti pra- vično obravnavani tudi v lastninjenju podjetja. Ne zdi se nam prav, da neka- teri v Celju - pri tem pa zagotovo ne mislim na vodstvo Celjskega sejma - na naš prispevek pozabljajo. Če bodo čisto pozabili, se bomo v OZS uma- knili, to pa ne bo dobro ne za ene, ne za druge. Pa slovenski obrtniki oziro- ma OZS v njihovem imenu ne želimo prav ničesar odnesti oziroma odpelja- ti iz Celja, to smo konec koncev jasno pokazali že v preteklih letih, saj smo sejemski dobiček ves čas vlagali v na- daljnji razvoj prireditve,« je jasen Kramberger. Priprave lastninjenja Direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl in predsednik upravne- ga odbora podjetja Marko Brezigar sta nekoliko podrobneje pojasnila pri- prave programa lastninskega preobli- kovanja podjetja, ki so prav v teh dneh v polnem teku, program pa naj bi sprejeli do konca leta. O številkah je v tem trenutku težko \ pisati, vendar pa je za lastninjenje najpomembnejši dogovor o samem načinu. Celjski sejem je namreč v pre- cej zapletenem položaju zaradi tega, ker so bili osnovni objekti v sedemde- setih letih grajeni tudi z denarjem ob- čanov in podjetij s Celjskega v športne in rekreativne ter družabne namene. Razrešiti ga bodo skušali tako, da naj bi od skupne vrednosti celotnega ] kompleksa na začetku odbili tovrstne ; priznane in ovrednotene finančne; vložke, tukaj pa vidi svoje mesto tudi ■ OZS. »Delež OZS mora biti ovredno- i ten, pa čeprav bi šlo le za simboličen odstotek,« je jasen Kramberger. Na- daljnja pot lastninjenja pa je bolj kot ne že dogovorjena. Občini Celje pripa- da 70 odstotkov, svoj delež na preo- stalih 30 odstotkih pa bodo skladno z zakonom o lastninskem preoblikova- nju uveljavljali zaposleni, bivši zapo- sleni ter državni skladi. »Da nam gre v osnovi za čiste raču- ne in ne želimo ničesar prikrivati, naj- brž dokazuje tudi dejstvo, da smo v Celjski sejem d.o.o. povabili enega na- juglednejših evropskih revizorjev, re- vizijsko hišo Coopers Lybrand, ki pre- gleduje celotno dokumentacijo in tre- nutno poslovanje podjetja, zatem pa še letošnji zaključni račun,« dodaja mag. Pangerl. IVANA STAMEJČIČ i Analiza rezultatov raziskave med obiskovalci 28. MOS kaže, da je prišlo na sejem kar 60 odstotkov Ijucli z nakupnimi nameni, dobrih 30 odstotkov je sejem označilo za odličnega, 64 odstotkov za dobrega, le 4,5 odstotka pa za slabega. Med negativnimi ocenami prevladujejo pritožbe zaradi parkirnega prostora (četrtina vprašanih) in prometnega režima (dobra desetina). Glede sejemskega razvoja skoraj polovica vprašanih želi, da ostaja sejem nespremenjen, dobra petina (predvsem poslovnežev) vidi njegov razvoj v večji poslovnosti, tretjina obiskovalcev pa v širitvi splošnega sejemskega dela. Med vprašanimi je 92 odstotkov odgovorilo, da bodo v prihodnje sejem spet obiskali, slabih 95 odstotkov pa je z obiskom izpolnilo svoja pričakovanja. Ostro ločnico med razstavljavci 28. MOS je težko potegniti, je razvidno tudi iz analize raziskave med razstavljavci. Tako jih gre približno 70 odstotkov uvrstiti med storitvene dejavnosti, med njimi pa s polo\1čnim deležem prevladuje trgovina, sledijo pa zastopstva in servisi. Slabih 60 odstotkov vseh razstavljav- cev lahko uvrstimo tudi v proizvodno dejavnost, med njimi pa so bili najmoč- neje zastopani kovinarji. Slabih 60 odstotkov razstavljavcev je na sejmu svoje izdelke le predstavljalo, preostali so jih tudi prodajali. 6,4 odstotka razstavljav- cev je programsko delitev sejma označilo za odlično, 83,9 za dobro, slabih 9 odstotkov pa za slabo. Splošne ocene sejma so bile za organizatorje prav tako ugodne: kot slabega oziroma zelo slabega ga ni ocenil nihče, skoraj 70 odstotkov je menilo, da je bil dober, 8 odstotkov pa, da je bil odličen. Zanimivo je, da so bili z 28. MOS v povprečju najbolj zadovoljni tuji razstavljavci, saj je med njimi kar četrtina sejem označila za odličnega. Glede poslovne uspešnosti - številke so večinoma seveda poslovna skrivnost - pa 97 odstotkov razstavljavcev sejem ocenjuje za uspešen, slabe 3 odstotke pa z njim ni bilo zadovoljnih. Približno 30 odstotkov razstavljavcev je v času sejma sklenilo konkretne posle, 60 odstotkov pa je takšnih, ki so navezali poslovne vezi. Dividende že iconec novembra Pivovarna Laško je skupaj s svojimi 15 tisoč delničarji prejšnji teden obrnila nov list v bogati zgodovini pivovar- stva v Laškem. Po zboru nekaj več kot tisoč malih delni- čarjev, ki je bil že 21. oktobra, je bilo v petek še prvo redno zasedanje Skupščine delniške družbe. 36 delničarjev oziroma njihovih pooblaščencev, ki so zastopali blizu 90 odstotkov kapitala delniške družbe, je za predsednika skupščine izvolilo Boška Šrota in sprejelo pomembne sklepe o spremembah statuta in o delitvi dobička. Za delničarje je gotovo najpomembnejši sklep, da bo pivovarna začela izplačevati dividende že konec novembra in da bodo znašale 100 tolarjev bruto na del- nico, kar je najvišja doslej izplačana dividenda velikih podjetij v Sloveniji. Za laško pivovarno pa je najpomemb- nejša sprememba statuta, da lahko posamezni delničar uresničuje svoje glasovalne pravice največ z osmimi odstotki vseh delnic družbe. To pomeni varovalo pred morebitnimi namerami domačih ali tujih družb, ki bi z nakupom delnic hotele pridobiti kontrolni delež samo zato, da bi škodovale pivovarni. Takšno dopolnitev sta- tuta je narekovala izkušnja iz leta 1926, ko je nemški kapital Unionskega kartela skrivaj pokupil delnice in pivovarno v Laškem zaprl. JI Turizem v industrijskem okolju Na območju, ki predstavlja osrčje premogovniške dejav- nosti v Velenju, so pričeli pred leti razvijati projekt turistično rekreacijskega centra Jezero. Danes je degradirana pokraji- na, ki jo je premogovništvo v preteklosti precej izželo, že prerasla v turistično zanimiv prostor. V Premogovniku Ve- lenje z zamislijo nadaljujejo. V petek, 27. oktobra, so s Turi- stično zvezo Slovenije podpi- sali dogovor o sodelovanju na področju turizma in urejanja okolja, s katerim se še inten- zivneje vključujejo v projekt Moja dežela - lepa, urejena in čista. »Turistično rekreacijski center Jezero smo zasnovali zato, ker smo želeli prostor, ki smo ga z rudarjenjem močno poškodovali, vrniti prebival- cem doline v čim bolj sprejem- ljivi in kakovostni podobi,« je po podpisu tega dogovora de- jal dr. Franc Zerdin, v.d. di- rektorja Premogovnika Vele- nje, pri tem pa v ilustracijo dodal, da znaša prostorska škoda zaradi rudarjenja pet do šest odstotkov cene premoga. To pomeni, da je treba v ceno premoga vračunati kakšnih šest odstotkov za sanacijo povzročene škode. »Splošno mišljenje je, da so rudarski kraji strahovito zanemarjeni,« je še dejal dr. Žerdin, »mi pa bomo pokazali, da je možno tudi na takem območju ustva- riti lepo in urejeno okolje.« Rezultati vlaganja v urejanje degradiranih površin se v Ve- lenju naposled kažejo v kon- kretnejši obliki, zato si v pre- mogovniku lahko v zadnjih nekaj letih privoščijo, da s precejšnjo mero samozavesti uporabljajo slogan, ki pravi, da naravi veliko jemljejo, a obenem tudi vračajo. Zadovoljstvo ob podpisu dogovora je izrazil tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Tu- ristične zveze Slovenije, in po- udaril, da bo podpora velenj- skega premogovnika pri pro- jektu Moja dežela - lepa ureje- na in čista zelo dragocena. V grobih orisih je predstavil ta projekt, ki ga v Sloveniji ures- ničujejo že vrsto let, in dejal, da je danes že moč čutiti zas- novo tega projekta v večini slovenskih krajev: »Podoba Slovenije se spreminja, saj se vsi zavedamo, kaj pomeni za turizem urejeno okolje. Če slo- venski turizem izgubi ekolo- ške kvalitete, potem izgubi prav vse.« Po njegovih bese- Turistično rekreacijski center Jezero se razteza na 140 hek- tarjih, meji na Škalsko in Ve- lenjsko jezero. Celoten kom- pleks so razdelili v 10 samo- stojnih sklopov, ki v medse- bojni povezavi tvorijo razve- jan center z nizom možnosti za šport in rekreacijo; to so kra- jinski park Škale, konjeniški center, prostor za ribištvo in ribogojništvo ob Škalskem je- zeru, mestni stadion Velenje, prostor za treniranje golfa (drau'ing range), muzejsko izobraževalni center, vrtičkar- sko rekreativno naselje Kunta Kinte, območje turističnega jezera z restavracijo jezero, območje vodnih športov, avto- kamp in območje, namenjeno kinološki dejavnosti. dah je rekreacijski kompleks Jezero prepričljiv rezultat skupnih prizadevanj v Vele- nju, predvsem pa premogovni- ka, Id se je urejanja okolja lotil z veliko zavzetostjo. »Rezultatov letošnjega tek- movanja Moja dežela - lepa, urejena in čista uradno še ni- smo objavili, a v skupini večjih ' mest sodi Velenje proti vrhu,« je še dejal dr. Rožič, kaj več pa najbrž ni smel izdati. KSENIJA LEKIČ Volitev še ne bo Republiška volilna komisija je opozorila občinsko volilno komisijo v Radečah, da mora zaradi nejasnosti v zvezi z 109. členom zakona o lokalnih voli- tvah takoj ustaviti vse postop- ke za volitev članov svetov krajevnih skupnosti. Krajevne volitve, ki bi morale biti 19. novembra, so zato prestavlje- ne na za sedaj še nedoločeni čas. Kot je pojasnila predsednica občinske volilne komisije v Radečah Ivica Laznik, je zara- di različne razlage 109. člena, ki pravi, da se za volitve čla- nov svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet v ob- čini kot eni volilni enoti, že prišlo do zapletov pri krajev- nih volitvah v občini Sežana. Nejasno naj bi bilo predvsem to, ali morajo imeti večje kra- jevne skupnosti tudi več volil- nih enot. V občini Radeče naj bi bila zato sporna radeška krajevna skupnost, kjer je se- daj določena le ena volilna enota, najverjetneje pa bi mo- rale biti, kot pravi Laznikova, najmanj dve. Ker je 109. člen v ustavni presoji, bodo morali v radeški občini počakati z voli- tvami do odločbe ustavnega sodišča. Zato konec prejšnjega tedna tudi niso opravili žreba- nja vrstnega reda oseminpet- desetih kandidatov za nove člane svetov v krajevnih skup- nostih Radeče, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo. JI Slavje v sedrašifi šoii v petek so v Sedražu nad Laškim tudi uradno odprli novo šolsko stavbo, v kateri že od začetka letošnjega šolskega leta obiskuje pouk 28 otrok in v kateri je tudi vrtec, ki ga obiskuje 20 predšolskih otrok. Sedraž je ena redkih vasi, kamor se ljudje čedalje bolj vračajo. To potrjujejo tudi podatki o naraščanju števila šoloobveznih otrok, saj so še pred slabim deset- letjem hoteli šolo ukiniti, pred šestimi leti pa je bilo v štirih razredih le 16 otrok. Potem je začelo njihovo število hitro naraščati, dvajset predšolskih otrok pa zagotavlja, da sedraška podružnica ne bo prazna. V novi stavbi so štiri učilnice, vrtec in šolska kuhinja, še v tem šolskem letu pa naj bi ob izdatnejši finančni pomoči države zgradili tudi telovadnico. JI Izredna seja o zbiranju podpisov LJUBLJANA, 25. okto. bra (Republika) - Kolegij predsednika državnega zbora je odločil, da bo sklical izrej. no sejo o domnevno ustavn« spornem zbiranju podpia|| podpore za razpis referendB ma o 40. členu zakona o df. žavljanstvu. Med predstavi, tvijo pobude 39 poslancev je Lev Kreft povedal, da bodo parlamentu na izredni seji predlagali, na pobudo o zbi. ranju podpisov pošlje ustav, nemu sodišču in s tem ustavi akcijo. Če ta predlog ne bo sprejet, pa naj bi predsednika državnega zbora pooblastili, naj pobudo posreduje naprej takoj, ko bo z morebitnimi 40 tisoč podpisi postala formal- na zahteva za razpis referen- duma. Skok 95 d\ LJUBLJANA, 25. okt! bra (Republika) - Slovenska vojska je ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slo- venije pripravila vojaško va- jo Skok 95 in skromno slove- snost s postrojenjem dela enot na vadbišču Poček pri Pre- stranku. Na vaji so v nekaj dneh sodelovale vse pokraji- ne Slovenske vojske in ve{ kot 2000 častnikov, podčast- nikov in vojakov. Višje plače I sodnikov I LJUBLJANA, 26. okto- bra (Delo) - Plače sodnikov in tožilcev bodo v povprečju višje za 16,5 odstotka, če se bo s tem strinjal tudi državni zbor. Najbolj bodo plače pO' višali sodnikom in tožilcem na najnižjih ravneh, medtem ko naj bi plače vrhovnih sod- nikov in vrhovnih tožilcev os- tale nespremenjene. ToJ sklenila vlada na predlog M vosodne ministrice Mete Zi pančič za ublažitev kritičnih razmer v slovenskem sodstv Spremembe stanovanjskega zakona LJUBLJANA, 26. oktfr bra (Delo) - Poslanci držav- nega zbora so največ časa v nadaljevanju 35. seje porabi- li za drugo obravnavo zako- na o spremembah stanovanj- skega zakona. Nato so govo- rili o drugi obravnavi predlo- ga zakona o lastninjenju poti" jetij, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepre- mičnine so na območju Tri- glavskega narodnega parila, vendar so razpravo prekinil'- ker ni bilo predstavnika vla- de. Presodi naj ustavno sodišče LJUBLJANA, 27. bra (Republika) - Državi] zbor je na izredni seji mem' daje vsebina zahteve po f^' pisu referenduma o držav Ijanstvu v nasprotju z ustaV Z veliko večino glasov so ^ to ustavnemu sodišču prc'''^^ gali, naj odloči, ali to res otem, ko je svoja najlepša le- a pustil v celjski Klimi, je ta- [0 kot večina njegovih tovari- ev, dobil delovno knjižico. In irav nič drugega. Še skromne- •H hvala, ne. Od lanskega mar- t je na borzi, prav nič bolje la se ne godi tudi njegovi ženi >etki. Po dvajsetih letih dela r Zlatarni je aprila letos po- tala tehnološki višek. Zdaj v »gotovosti čaka doma, ali jo lodo sploh še poklicali nazaj. »Prepričana sva bila, da bo- a na stara leta končno lahko ačela uživati, pa je udarilo v aju kot strela z jasnega,« je še danes nekoliko zagrenjen Slavko. »Najhuje je bilo prvi mesec, ko sem noč in dan pre- mleval samo o tem, na kako grd način sem se znašel na ce- sti. In to pri takšni starosti, ko si premlad za v pokoj in pre- star, da bi lahko primemo službo našel kje drugje. Hudo me je bolelo tudi to, da so od- pustili mene, starega delavca, d sem se v Klimi izučil in ji ostal zvest skoraj četrt sto- letja.« Avgusta lani se je Slavko, strojni ključavničar, odločil poskusiti znova in se v ljub- ljanskem podjetju IMP prijavil za delo v daljnem Volgogradu. Upal je, da se bo potem, ko bo delal v Rusiji devet mesecev, lahko v Sloveniji zopet redno zaposlil in s tem rešil svoj po- ložaj. Pa so mu, žal, vsi upi splavali po vodi, saj si je že po treh mesecih poškodoval nogo in se je moral vrniti domov. Poškodba se je zacelila, ven- dar Slavko od takrat ni posku- sil sreče v kakšnem drugem podjetju. Pravi, da bo počakal do avgusta prihodnjega leta. ko se mu bo izteklo na borzi. »Za zdaj nočem razmišljati o novi zaposlitvi. To bo prišlo na vrsto čez nekaj mesecev, ko bom zopet napel vse sile, da bi si našel kakšno delo. Kaj več denarja kot ga dobim na borzi, tako ne bom zaslužil, bom pa razbil vsaj to prekleto vsakda- njo monotonijo. Pri petdesetih letih res še nisem za v staro šaro!« Slavko Žičkar prijateljuje z našim časopisom že skoraj tri- deset let. Najprej ga je kupo- val, potem pa ga je nekoč ob klepetu v gostilni prijatelj iz otroških let, zdaj že pokojni novinarski kolega Milan Seni- čar, prepričal, naj se vpiše med naročnike. »Tega je zdaj že do- brih petindvajset let in z ženo kljub temu, da komaj sestav- ljava konec s koncem, niti po- mislila nisva, da bi >celjskega< odpovedala. Raje sva se odre- kla dmgim časopisom,« pravi. Ker ima časa na pretek, prebe- re vsako številko, od prve do zadnje strani, tudi po večkrat. Prav vse ga zanima, še najbolj pa šport. V mladosti je namreč veliko brcal žogo, kot zavedni Gabrčan je bil tudi član telo- vadnega društva, danes pa ne zamudi nobene nogometne in rokometne tekme. Tudi v navi- jaški skupini Floijani je in tre- nutno ga najbolj skrbi, kako se bodo celjski rokometaši odre- zali z Zagrebčani. Slavko je res Celjan od nog do glave, če- prav se je, tako kot žena Cvet- ka, rodil v Maribom. Številna družina, bilo je se- dem otrok, se je kmalu preseli- la v Celje. Najprej so stanovali na Hudinji, nato na Dobravi in nazadrije na Mariborski cesti, kjer še danes živi Slavkova mama z drugim možem. Slav- ko je namreč že pri dveh letih izgubil očeta. Ubili so ga nez- nanci, ko "je služil vojsko na meji med takratno Jugoslavijo in Albanijo. Na novega očeta se je zelo navezal in še danes preživita skupaj marsikatero urico na ribičiji, ki je poleg gobarjenja najljubši Slavkov konjiček. »Kar povej, kako priden si in koliko gob vložiš čisto sam vsako leto,« je po- nosna na moža Cvetka. V hu- dem in dobrem stoji Slavku ob strani že osemindvajset let. Spoznala in zaljubila sta se na vlaku med Celjem in Ljublja- no. Ker je bilo Cvetki takrat le petnajst let, sta si do njene polnoletnosti le dopisovala in se včasih tudi srečala, vmes je Slavko odslužil še vojsko, po- tem pa sta se vzela takoj, ko ni bilo več treba prositi staršev za dovoljenje. Kmalu se je ro- dil prvi sin, čez nekaj let še dmgi. Danes je z njima le še mlajši, starejši pa si je pred nekaj leti ustvaril svojo dmži- no in ju razveselil s prvo vnu- kinjo. »Prav vesela sva, da imava našo Anjo,« pravi Cvetka, »saj nama skrajša marsikatero uri- co čakanja na dan, ko se nama bo sreča zopet nasmehnila. Še sreča, da nisva bila nikoli va- jena življenja na veliki nogi in sva vsa leta živela skromno. V uteho nama je tudi to, da je veliko lj.udi, ki imajo še manj kot midva, pa se vseeno prebi- jajo naprej. Se pač odpovedu- jeva mnogim željam, česar pa sva tako že tako vajena.« Na eno svojo neizpolnjeno željo pa Slavko ne more poza- biti še dandanes. Kot osnovno- šolec je upal, da bo kot mornar preplul vsa svetovna morja. Hotel je oditi na pomorsko šo- lo, vendar mu mati ni mogla pa tudi hotela izpolniti želje. Moral je ostati doma, kjer pa je v zadnjem letu in pol preži- vel hujše viharje kot bi jih na najbolj razburkanem morju. JANJA INTIHAR Najlepši fiimi Na naslovnici Tednikove- ga TV vodiča je bil prizor iz risanega filma Ostržek. V poštev za žreb je prispelo 23 kuponov. Tokrat podarjamo paket laškega piva, ki ga bo prejel Mario ZIDANŠEK iz Kraig- herjeve ulice v Celju, majici NT&RC pa bosta po pošti prejela Albin PLOŠTAJNER iz Štor in Metka ZAKONJ- ŠEK iz Ljubljane. Vljudno prosimo, da se po paket laškega piva oglasite v naš oglasni oddelek, medtem ko vam bomo majici poslali po pošti! Ponovni uspeli športnih ribičev Društvo za športni ribolov tta morju Aero Celje v zadnjem «asu niza uspeh za uspehom. Na klubskem mednarodnem tekmovanju v športnem ribo- lovu z morske obale za junior- ie in kadete, ki je bilo 22. okto- '>ra letos v Umagu in ki se ga je •»deležilo več kot 140 tekmo- valcev iz Hrvaške, Italije in Slovenije in ki je hkrati tudi •najvišje tekmovanje za kadete ^0 14. leta starosti, so mladi Celjani dosegli vidne rezul- tate. V kategoriji do 10. leta sta- rosti je Celjan Martin Škodič ■dosegel 6. mesto, v kategoriji ''d 11. do 14. leta je ekipa celj- skega Aera dosegla ekipno ^•iiago in osvojila trofejo Diga, lojeni trije člani pa so se uvrsti- ^- Jure Draksler iz Celja z 808. ["čkami na 4. mesto, Aleš J^anfreda prav tako iz Celja s ^^1. točkami na 6. mesto in j *'ranjo Klemen iz Laškega s ^^4. točkami na 14. mesto, ''kipo sta na tekmovanju vodi- la kapetan Jana Draksler in trener Danilo Škodič, oba iz Celja. Ekipa Aero se je dobro odre- zala tudi na finalu slovenske- ga državnega prvenstva v športnem ribolovu na morju, s palico iz zasidranega čolna, ki je bilo 21. in 22. oktobra v Pi- ranu. Ekipo so sestavljali Bo- jan Šalamon, Jože Tisovec, Maks Nidorfer in Bernard Ma- uer, med njimi pa sta vidnejši rezultat dosegla Šalamon z 12. in Tisovec s 13. mestom. V ponedeljek, 30. oktobra pa je slovenska državna repre- zentanca v športnem morskem ribolovu odpotovala v Gran- golo na Portugalskem, kjer bo do 6. novembra svetovno pr- venstvo v surf castingu, to je v ribolovu s peščene obale v va- lovih. V petčlanski reprezen- tanci so tudi Celjani: tekmo- valca Bojan Šalamon in Alojz Jagrič ter kapetan reprezen- tance Bernard Mauer. 2IVKO BEŠKOVNIK Novi dom za Ulagove Zaradi močnega neurja sredi septem- bra so se v laški občini spet sprožili številni plazovi in naredili precej škode na njivah, travnikih in cestah ter ogro- zili tudi štiri stanovanjske hiše. Najbolj kritična je hiša v Vrhu nad Laškim, v kateri prebivajo tri starejše ženičke. V hiši, ki je po oceni geologov ne bo več mogoče rešiti, saj so zaradi zemelj- skih premikov nastale razpoke na nosil- nih zidovih, plaz pa je potrgal tudi vo- dovodno napeljavo, živijo Karolina in Ivana Ulaga in Marija Zaje. Ivana je že deset let nepokretna in povsem odvisna od Karoline, ki mora skrbeti tudi za 85- letno Marijo. Povsem zdrava pa ni niti Karolina, ki tudi nosi že osmi križ. Ker si ženice same zares ne morejo pomaga- ti, je občina skupaj s krajevno skupnost- jo Vrh nad Laškim blizu njihovega se- danjega prebivališča že našla primer- nejšo starejšo hišico, ki pa je brez vodo- vodne in električne napeljave. Vendar bodo, kot obljubljajo v občinski upravi, tudi to kmalu uredili, tako da bi se Ula- gove lahko čimprej preselile. Pravijo, da bodo zelo pohiteli, saj v sedanji hiši tudi začasna sanacija ne pride v poštev in se lahko streha vsak čas poruši. JI Demonstracija novega icmetijsicega stroja člani strojnega krožka iz Savinjske doline so minuli teden v Latkovi vasi pripravili demon- stracijo stroja za drobljenje kamenja. Gre za posebno napravo oziroma priključek za traktor, s pomočjo katerega bodo kmetovalci lahko bistveno izboljšali kvaliteto svojih zemljišč. S podob- nim strojem se doslej lahko pohvalijo le v dveh ali treh slovenskih strojnih krožkih. Žalčani so ga uvozili iz Nemčije, stroj za drobljenje kamenja je veljal 40 tisoč nemških mark, pri nakupu oziroma financiranju pa so jim priskočili na pomoč z denarjem iz občinskega proračuna. IB, FOTO: SHERPA Lahifo je izbrati, če sam izbiraš. Seveda je dobrodošla tudi pomoč prodajalke. Slavica Duronjič je poskrbela, da smo v Celju, in sicer v trgovskem centm VRTNICA, bogatejši še za eno trgovino z bogato izbiro metrskega blaga, podlog, zadrg, sukancev, raznih trakov in še kaj. Po novem letu načrtujejo v prodajalni KAŠMIR - KAŠMIR še šivalnico oziroma šivanje po meri. Odprto imajo vsak delovnik od 8.30 do 19., ob sobotah pa vas vabijo, da jih obiščete med 8. in 12. uro. Št. 44. - 2. november 1995 ŠPORT Krog je zaključen Aleš Leve se ¥ soboto aokončno postavila od rokometne reprezentance — »Zagreb? Ce smo pravi, se bomo uvrstili v evropsko ligo!" Rokometna reprezentanca bo v soboto v Velenju odigrala četrto kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 1996 v španskih mestih Sevilla in Ciudad Real. V Rdeči dvorani se bo proti Avstrijcem od izbranega moštva poslovil 28-letni Aleš Leve, ki s tem zaključuje le del ka- »Po evropskem prvenstvu na Portugal- skem 1994 sem se zatrdno odločil, da se po Islandiji poslovim od reprezentance: s svetovnim prvenstvom se je končal ci- klus velikih tekmovanj in zato je odhod nekako najbolj logičen. Selektor Požun me je še nagovoril, da zaigram na obeh tekmah z Avstrijo in v Velenju tudi urad- no zapustim državno vrsto, kar je bila tudi moja želja,« pred zadnjim nastopom za >deželo< pravi Aleš Leve, ki bo ob dveh velikih prvenstvih in bronasti kolajni s sredozemskih iger zbral natanko 40 re- prezentančnih tekem. Reprezentančno slovo ob vstopu v naj- bolj zrela igralska leta najbrž še ne po- meni dokončnega odhoda z velike scene, mar ne? Ne, ne. Zato sem tudi ostal v Celju, čeprav sem se poleti z mojim matičnim klubom pogovarjal o vrnitvi k Preventu. Moji cilji so še vedno visoki, liga prvakov in nato evropski vrh. Vseh stvari v zad- njem obdobju preprosto nisem več doha- jal: dvakrat dnevno iz Slovenj Gradca v Celje in nazaj, reprezentančne priprave in pogosta potovanja so bili zame in za družino prevelika obremenitev, zato sem moral izpreči. Vedno več športnikov se odreka nasto- pom za reprezentanco. Zakaj? Športniki z reprezentancami pred- stavljamo Slovenijo, služimo narodu to- da vsak ima osebne probleme. To je ena plat, druga pa so neurejeni odnosi zno- traj reprezentance, ki so tudi razlog za igralski osip. Država se vsaj do rokomet- ne obnaša zelo mačehovsko, prihaja do razdvojenosti in tudi odločitev o poslo- vilnih tekmah. Vseeno: po svoje je moralo biti lepo. Seveda. Po osamosvojitvi smo se čez noč znašli v povsem novem položaju, brez izkušenj smo takoj za najboljšimi. Nemška druga liga je močnejša od naše prve, toda na evropskem prvenstvo je bila Nemčija le za mesto pred nami. Pri- ložnosti za uveljavitev nismo slabo izko- ristili, v tem segmentu so bolj problema- tična prevelika pričakovanja. Ne samo v rokometu, marveč vse moštvene ekipe preveč kujemo v nebo. Kakšni pa so spomini na prejšnjo dr- žavo? Za mladinsko reprezentanco sem sku- paj s F*ucem, Tomljanovičem, Stojanovi- čem in drugimi odigral nekaj tekem. Med kandidati za mladinsko svetovno prven- stvo sem bil na robu prvega moštva, ven- dar sem po balkanskih igrah odšel na služenje vojaškega roka. Prepričan sem, da je bila moja odločitev pravilna, najbrž nikoli ne bi zaigral v moštvu svetovnih prvakov. Aleš Leve se vse pogosteje omenja kot specialist za obrambo. Prihaja potemta- kem do rokometne delitve med napadom in obrambo? Nikoli nisem veljal za izrazito obrambnega igralca. Pri Slovanu sem bil dve sezoni najboljši strelec, v Celju pa so se stvari naenkrat spremenile. Postal sem glavni v obrambi, čeprav delitev igre strogo na obrambo in napad ni smiselna. Igra mora biti čimbolj tekoča, nasprotni napadi so eden bistvenih elementov ro- kometa in tudi zato delitev ni možna. Zagreb? Sistem prvega dela pokala prvakov je krut: z eno tekmo lahko spet izgubimo sezono. Zagreb je za vse velik izpit, večji kot Fotex. Imamo najboljšo ekipo v zgo- dovini kluba, če smo pravi, se bomo uvr- stili v evropsko ligo. Napovedi v odstot- kih niso smiselne, pozitivne in negativne dejavnike ni tako enostavno seštevati in odštevati. Povratna tekma v Zagrebu ni naš hendikep, igrati pa ne bomo smeli na razliko, marveč na zmago. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Vstopnice že v prodali Poškodbe močno vplivajo na program priprav za tekmi po- kala prvakov z Zagrebom. Dvodnevno gostovanje na Madžarskem je bilo odpoveda- no nekaj ur pred odhodom, zdravi del moštva pa je za del- no nadomestilo v petek odigral tekmo zaprtega tipa z Gore- njem. Položaj se je v zadnjih dneh normaliziral, toda večina igralcev je zasedenih z repre- zentančnimi obveznostmi in v Golovcu bodo znova šele v po- nedeljek. Z enakimi težavami se srečuje tudi Zagreb, po- škodbe so iz utečenega ritma izločile Čavarja, Smailagiča in Loserta, moštvo evropskih podprvakov pa je že mogoče zaznati nekaj nervoze. Tekma v Golovcu bo 11. no- vembra ob 17. uri, povratna pa čez teden v ledeni dvorani Do- ma športov v Zagrebu. Vsk niče po enotni ceni 1000 loij jev so že v predprodaji na čl čajnih mestih (klubski prosj, ri, bazen Golovec, bistro i me-out na Celjskem sejm, kljub neposrednemu televizj skemu prenosu pa uprava ki, ba in igralci pričakujejo poij tribune. V Celju bosta sodila Galk in Lamas iz Španije (našimp, vakom sta lani sodila v Ves premu in pred koncem prva polčasa izključila Ivandijo),, Zagreb pa je določena norvi ška dvojica Boresen-Strai« Obe dvojici sta v najožjem s\r, tovnem vrhu, zato so v cel skem taboru zadovoljni z (k ločitvijo EHF, več skrbi paj{ pridobitvijo vstopnih vizum« za Perica in Stefanoviča. Finci v Laškem Po sobotnih tekmah 10. kro- ga bo košarkarsko prvenstvo drugič prekinjeno zaradi re- prezentančiiih kvalifikacij za evropsko prvenstvo, naši pa bodo igrali 12. novembra v go- steh z Makedonijo in 15. no- vembra v Laškem s Finsko. Kandidati za obe tekmi bo- do znani šele v naslednjih dneh, zanesljivo pa bo znova zaigral Jure Zdovc, ki je že okreval po poškodbi. Repre- zentanti se bodo ves naslednji teden pripravljali v Laškem, zaradi zasedenosti dvorane Tri lilije pa bo domači A-2 ligaš v tem času na krajši turneji | Italiji, kjer bo odigral p tekem. Za prvo gostovanje katei koli državne reprezentance v Laškem skrbno pripravljaj Obsežen organizacijski šti vodita Jože Sadar in Mi Firm, mnoge podrobnosti | so že določene. Vstopnice 600 tolarjev in polovico nižj( zneske za otroke bodo v pi daji že teden dni pred tekn ki jo bosta sodila Fiirer (A stri j a) in Korolewski (Poljsic komisar FIBA pa bo Prelog vič (Hrvaška). Gozdnik zasnežen S treningi na snegu so začeli tudi mladi smučarji Gozdnika iz ] Žalca, za katere bo v novi sezoni nastopala tudi Barbara Tome j iz Velenja. Šef sedmih trenerjev je še naprej Gojmir Klinar, v] tekmovalni ekipi pa je zbranih 14 smučarjev cicibanske in, pionirske konkurence. Doslej je imel največje uspehe Nejc, Lovec, ki je lani zmagal na tekmovanju za pokal Roka Petroviča i in postal dvakratni regijski prvak. Med boljšimi je tudi Mitja i Rančigaj, v prihodnosti pa so pri Gozdniku veliko obetajo tudi' od lastne alpske šole smučanja. \ Monte Carlo: na pokalu pr- vakov v squashu je Petra Vi- hra (Velenje) z eno zmago in tremi porazi zasedla 15. mesto. Nastopilo je 21 igralk. Slovenska Bistrica: v finalu DP v j udu so se uvrstili Ivo Reya, Olimpija, Impol in Go- rišnica. Za uvrstitev od 5. do 8. mesto se bo boril tudi drugi celjski klub Sankaku, ki je mestni derbi in ter preostala dvoboja z Impolom in SI. Gradcem izgubil z 2:12. Ivo Reya je premagal SI. Gradec z 8.6 in izgubil z Impolom s 4:10. Zreče: v 6. krogu C košar- karske lige Rogla-Ruše 110:97. Celje: v kadetskih ligah za košarkarje je odigran prvi del prvenstva. Vrstni red - vzhod I: BWC 10, Maribor, Celje 8, Co- met 6, Satex 5; vzhod II: Lito- stroj 10, Polzela 9, Litija 8, Domžale 7, Rudar 6, Pivovar- na Laško 5. Polzela: v 5. krogu savinjske košarkarske lige Andraž-Pol- zela 33:42, G. Grad-Gomilsko 70:53, Mozirje-Velenje 50:66, Garant-Laško 42:58, Vrbovec- Prebold 48:43, Celje prosto. Vrstni red: Velenje 10, Mozirje 9, G. Grad 8, Celje, Laško 7, Vrbovec, Garant, Prebold, Polzela 6, Gomilsko, Andraž 5. Celje: drugi del prvenstva v območni ligi v karateju se je začel z zmagami vodilnih. Vrstni red: Žalec I 16, Konjice 15, Polzela 10, Žalec II 9, Celje 6, Ljutomer 6, Gabrqylj[e 3. _ Pozdravi Bralcev so se v zadnjih tednih spomnili košarkarji Kovinotehne in košarkari- ce Celja s tekem evropskih pokalov v Carigradu in Wolfenbuttlu ter iz grškega mesta Katerini rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik s tekme pokala EHF za moške Ar- helaos-Mamoli. MNZ Celje: v 10. krogu Ga- lero-Rola 2:1, Krošelj-Oplot- nica 6:5, Štraus-Orkan 1:7, Je- šovec prost; zaostala tekma: Štraus-Rola 5:2. Vrstni red: Krošelj 23, Oplotnica 17, Or- kan 13, Rola 10, Štraus 9, Ga- lero, Ješovec 6. Laško: v 17. krogu Cosmos- Breze 4:6, Zlatorog-Koln pobi 4:5, Gren-Goldhom 4:3, Aran- žerji-Zimšek 4:0, Komunala- Strmca 1:6. Vi-stni red: Zlato- rog 30, Goldhom 26, Aranžerji 22, Strmca 21, Breze, Koln po- bi 17, Gren 15, Cosmos 12, Zimšek 5, Komunala 4. Slovenske Konjice: v 9. kro- gu Florjan-Nirvana 1:0, Ko- njice-Dobrava 2:3, Loče-D. vas 1:1, Žiče-DSV 5:3, Mine- ral-Vitanje 2:6, Bazar-Uni- mont 3:0. Vrstni red: Vitanje 25, D. vas 21, Loče 19, Dobra- va 17, Mineral 16, Bazar 13, DSV, Žiče 12, Unimont 6, Florjan 5, Nirvana 4, Konjice 3. Šentjur: v 9. krogu SUvnica- Ahac 2:9, Drami je-Jakob pre- kinjeno, Tratna-Ronex 1:10, Maratonik-Loka 5:0 Vodru - in Makrokom prosta. Vrstni red: Ronex 21, Maratonik 19, Ja- kob(-)15,Dramlje(-2)ll,Vo- druž (-), Slivnica 10, Makro- kom (-), Ahac (-) 7, Loka 5, Tratna 0. V Laškem je naslov občinskega prvaka osvojila ekipa Zlatoroga. Sobota, 4.11. Kegljanje Cerknica: Brest-CP Celje (6. krog I. moške lige); Žalec: Ža- lec-Litija (7. krog II. moške li- ge, obe 16); Krško: Krško-Mi- roteks II (7. krog II. ženske li- ge, 13. 30); Šoštanj: Šoštanj- Konstruktor II (7. krog III. moške lige, 16). Košarica Idrija: Idrija-Kovinotehna (17), Litija: Litij a-Rogaška (10. krog A-1 moške lige); La- ško: Pivovarna Laško-Ilirija, Slovenske Konjice: Comet- Krka, Celje: Celje-Loka (10. krog A-2 moške lige, vse 19); Slovenske Konjice: Unior Atras-Celje (6. krog I. ženske lige, 16. 30); Prebold: Plima- BP (». krog B moške Uge, 19); Rogaška Slatina: Rogaška-Je- senice (18), Domžale: Domža- le-Celje B (6. krog II. ženske lige, 17); uše: Ruše-Podčetrtek (18), Radenci: Radenci-Rogla (7. krog C moške lige, 19). Nogomet Slovenske Konjice: Dravi- nja-Kungota, Zreče: Unior- Aluminij, Bakovci: Bakovci- Steklar (12. krog III. lige, vse 13. 30). Rol(omet Velenje: Slovenija-Avstrija (4. krog kvalifikacij za EP mo- ških, 17); Vegrad-Branik, Aj- dovščina: Mlinotest-Žalec (9. krog I. ženske lige, obe 19). Taei€wondo Šentjur: pozivni turnir ITF slogu (od 10. ure). Nedelja, 5.11, Kegljanje Maribor: Krilato kolo-K njice (7. krog III. moške li| 12); Celje: Komcel-Mirot« III (3. krog III. ženske lige, 1 Košarka Maribor: Branik-Elektra I krog B moške lige, 11). Nogomet Celje: Publikum-Primorj Velenje: Rudar-Korotan krog I. lige); Šmartno ob Pal Era Šmartno-Naklo, IW nik: Radeče-Koper, Ptuj: D' va-Šentjur (13. krog II. !•! vse 13. 30). Rokomet Celje: Celje Pivovarna I ško B-Gorenje (5. krog II ške lige, 11). Sreda, 8.11, Košarka Celje: Celje-Ilirija (19. ^ Maribor: Maribor-Comet krog I. ženske lige, 19); Ce« Celje B-Mibex ml. (17. 30),' žana: Sežana-Rogaška (7 ^ II. ženske lige, 18). iff. 44. - 2. november 199S i ŠPORT Olimpijska čestilka 0olekso¥fm kegljavkam čestitke za zmago na Dunaju z ¥seli koncev države - Karilinarjeva konec tetina na svetovnem pokalu posameznic po zmagi na svetovnem po- |j3lu v kegljanju je ženska eki- pa JVIiroteksa dobila čestitke z [jeh koncev države in med jfUgim tudi od naše krovne Iportne organizacije, Olimpij- skega komiteja Slovenije- jjruženja športnih zvez. »Ob sijajnem, ponovnem ,i5pehu ženske vrste vašega ^uba, iskreno čestitam igral- kam, trenerju in vodstvu ekipe y imenu Olimpijskega komite- ja Slovenije, svojih sodelavcev j0 v svojem lastnem imenu. Z veliko zmago na Dunaju ste jiova afirmirali ne le sloven- sko kegljanje, ampak tudi ves slovenski šport. Pri vašem na- daljnjem delu vam želim še obilo uspehov,« je zapisano v čestitki OKS-ZSZ, ki ga je podpisal predsednik mag. Ja- nez Kocijančič, ' Slavje je bilo kratkotrajno. Celjanke so v soboto odigrale prvenstveni derbi z Gradisom, med prazniki gostovale v Slo- venj Gradcu, v soboto in nede- ljo pa bo Marika Kardinar diupaj s Harryem Steržajem v češkem mestu Blansko nasto- pila na 6. svetovnem pokalu za posameznice. Dvoboji se bodo spet igrali na dva dobljena ni- la (15 polno+25 čiščenje) in na izpadanje, konkurenca pa bo znova vrhunska. Na tekmova- nju državnih prvakinj bodo nastopile vse nosilke kolajn z lanskega svetovnega pokala v Bolzanu (Ploner, Budy, Kardi- , nar), zmagovalka iz leta 1992 Dobešova in še nekatere odlič- ne kegljavke. Prvenstvo v območni ligi (znova samo za moške) se bo začelo v ponedeljek in v pri- merjavi z lansko sezono je ne- kaj sprememb. Izstopili sta ekipi Dobrne in Metke, v me- dregijsko ligo so napredovale' Konjice, ki pa bodo s svojim drugim moštvom še vedno pri- sotne v nekdanji konkurenci. Tekmovalni sistem ostaja ne- spremenjen. V dve enakovred- ni skupini je na temelju lan- skih uvrstitev razdeljenih 14 ekip, po dvokrožnem sistemu pa bo še končnica, v kateri se bodo za naslov prvaka in uvr- Dosedanje uvrstitve kegljavk Miroteksa na svetovnih poka- lih za posameznice: 3. Petak (kombinacija 92), Kardinar (posamezno 94), 4. Petak (kombinacija 92), Zupane (po- samezno in kombinacija 93). stitev v kvalifikacije za napre- dovanje v medregijsko ligo po- tegovala štiri moštva. ŽELJKO ZULE Zmaga po treh letih v zadnjih treh letih so no- gometaši Publikuma in Mure odigrali deset tekem, vendar se nobena ni končala z zma- go Celjani. Po treh remijih in sedmih porazih so rumeni- modri pred tednom dni na Skalni klet naposled preki- nili neugodno tradicijo in prvo tekmo četrtfinala poka- la dobili z 2:0. Celjani so bili pred skrom- nim številom gledalcev vse- skozi boljši in si v ponovitvi spomladanskega finala z go- loma Rakoviča in Baumana v 2 in 15. minuti priigrali lepo prednost pred povratni- mi srečanjem, ki bo zaradi reprezentančnih nastopov šele 22. novembra. Polfinalu je še bližje moštvo Rudarja, ki je v gosteh premagalo ljubljanskega Železničarja, edini gol pa je že v 9. minuti dosegel Komar. Jesenski del pokala je že končan na območju MNZ Celje, kjer so znani polfinali- sti. Zaradi neposrečenega si- stema tekmovanja so v kon- kurenci še tri ekipe, moštvo Šentjurja pa se je neposred- no uvrstilo v finale in s tem Četrtfinalni rezultati: Fubli- kum-Mura 2:0, Železničar (Lj)-Rudar 0:1, Olimpija-Go- rica 3:1, Naklo-Primorje 0:2. kot prvo v zaključni del po- kala za sezono 1996/97. Dru- gi predstavnik MNZ Celje bo zmagovalec dvoboja Krško- Era Šmartno, ki bo šele spo- mladi. V mladinskem polfi- nalu bosta igrala Rudar in Publikum, prosto pa je mo- štvo Krškega. Ž.Z. Vaterpolo za bogove čez dva tedna se bo začelo aovo vaterpolsko prvenstvo, ined osmimi ekipami pa bo tu- ii Posejdon iz Celja, ki je na- slednik Neptuna in .računa z boljšimi rezultati kot v zad- Bjem obdobju, ko je bil aktu- ilen celo izstop iz lige, v kateri to mladi Celjani izgubili vseh (eset tekem. Ustanovitev Posejdona je )ila po besedah predsednika Jdenka Rozmana edina mož- lost za rešitev celjskega vater- pola. Večina igralcev je ostala v Celju, vrnil se je Aleš Ošljak, izjalovil pa se je prihod Gre- gorja Lebiča iz Maribora. V načrtu so tudi okrepitve iz tu- jine, vendar se zatika s finemč- Bim pokritjem prestopov. i Trener prve ekipe bo še na- prej Davorin Podpečan, nje- jov program dela pa je vod- stvo kluba že potrdilo. Za za- četek so si v Posejdonu omislili polprofesionalne odnose: igralci bodo pred prvenstvom dobilj|v podpis pogodbe, s ka- terimi bodo regulirane tudi hranarine in premije. Znotraj ekipe naj bi bilo tako več res- nosti in pripravljenosti za kontinuirano delo, cilja pa sta v prvenstvu uvrstitev v konč- nico in v pokalu v četrtfinale. P.Š. ialec-Vegrad 1:1 .Dvojni savinjsko-šaleški rokometni spopad se je končal z zmago Žalčank v pokalu in uspehoi. [^lenjčank v prvenstvu, v katerem je Vegrad še vedno takoj za nepremagljivim Krimom in vse 'ližje uvrstitvi v končnico za naslov prvaka. LZalčanke so med tednom zmagale v povratni pokalni tekmi s 27:24 (11:11) in se s skupnim ?dom 53:50 uvrstile v četrtfinale. Strelke: Derčar, Hudej 5, Šilkova, Randl 4, Zidar, V. Dolar 3, »^iftc 2, Ermolina 1 za domače, Bižiene 7, Semerdijeva, Vujovič 5, Ibralič 3, Kranjc 2, Oder, ol^vanovič 1. K odličnim igram velenjske ekipe veliko prispeva tudi trener Zlatko Papak (na ^), v Žalcu pa se vse bolj oddaljujejo od načrtovane uvrstitve v evropski pokal. ^ Foto: EDI MASNEC Nogomet I. liga 14. krog: Rudar-Beltinci 1:1 (1:1); Ekmečič (12, 11-m), Mu- ra-Publikum 1:0, Oltmpija- Maribor 0:1, Gorica-Izola 3:0, Primorje-Korotan 1:1. Vrstni red: Gorica 29, Mura 27, Ru- dar 23, Publikum 22, Korotan 20, Primorje 18, Olimpija, Ma- ribor 17, Beltinci 12, Izola 4. II. liga 12. krog: Šentjur-Mengeš 3:1 (1:0); Drobne (44, 68), Ka- čičnik (78); Nafta-Era Šmart- no 3:0 (1:0), Železničar (Mb)- Radeče 2:0, Čmuče-Domžale 2:0, Naklo-Zelezničar (Lj) 1:1, Rudar (T)-Vevče 1:0, Koper- Zagorje 3:1, Piran-Drava 4:0. Vrstni red: Železničar (Lj), Nafta 26, Črnuče 23, Piran, Rudar (T) 21, Šentjur 20, Domžale 19, Naklo 18, Želez- ničar (Mb) 17, Koper, Drava 15, Era Šmartno 14, Mengeš 10, Vevče, Radeče 8, Zagorje 5. m. Ilga-vzhod 11. krog: Kungota-Unior 0:1 (0:1); Štabej (44): Tumišče- Steklar 1:1 (0:0); Pahole (73); Dravograd-Dravinja 0:0, Odranci-Bakovci 1:2, Bel- trans-Kovinar 0:1, Aluminij- Bistrica 3:0, Paloma-Pohorje 0:0. Vrstni red: Pohorje 26, Bakovci 25, Dravinja 23, Dra- vograd 22, Unior 19, Kovinar 18, Tumišče, Steklar 13, Alu- minij, Odranci 12, Kungota 11, Paloma 9, Beltrans, Bistrica 7. Košarka A-1 liga Moški — 9. krog: Helios-Ro- gaška 67:77 (36:40), Mičunovič 25, Jurkovič 21, Lerič 9, Nova- kovič 8, Mesič 5, Petrovič 4, Sušin 2, Tabak 1; Kovinoteh- na-Satex 77:89 (33:34); Petra- novič 27, Jagodnik 19, Tiller 11, Kobale, Cizej 8, Stavrov 3, Škrabe 1; Interier-Litija 99:76, Triglav-Idrija 45:80, Li- tostroj-Olimpija 67:66, BWC- Republika 93:101. Vrstni red: Idrija 16, Olimpija, Interier, Kovinotehna 15, Litostroj BWC, Rogaška 14, Satex 13, Republika, Helios 12, Litija 11, Triglav 10. Ženske - 5. krog: Celje-Ježi- ca 72:64 (33:40); Obrovnik, Polutnik 20, Germ 14, Jurše 13, Potočnik, Jurak 2, Vodopi- vec 1; Odeja-Unior Atras 65:51 (33:25); Račič 20, Grole- ger 19, Šporar 10, Slatenšek 2; nirija-Ježica ml. 67:57, Mari- bor-Pomurje 65:62 Vrstni red: Celje, Jezica, Maribor 9, Odeja 8, Unior Atras, Ilirija 7, Po- murje 6, Jezica ml. 5. A-2 liga Moški - 9. krog: Krka-Pivo- vama Laško 76:92 (33:45); To- vornik 41, Starovasnik 17, Vu- jovič 15, Čop 7, Jeras, Šoštarič 4, Tomašič, Blagotinšek 2; Za- gorje-Comet 79:65 (35:42); Plevnik 29, Benič 12, Železni- kar 8, Šporar 7, Kožar 4, Sivka 3, Nerat 2; Koper-Celje 83:73 (41:32); Čeko 27, Grahovec 18, Jurak 8, Drobnič 4, Jesenek 3, Nidorfer 2; Ilirija-Olimpija ml. 93:62 (49:32), K. zidar-Lo- ka 69:71 (23:36). Vrstni red: Pivovarna Laško 17, Comet 16, Krka, K. zidar, Ilirija, Lo- ka 15, Zagorje 14, Jezica, Ko- epr 12, Slivnica, Celje 11, Olimpija ml. 9. B liga Moški - 7. krog: Plima-Ke- moplast 76:69, Elektra-Mari- bor 84:78, BP-Branik 76:59, Janče-Brežice 59:78, Bistrica- Hrastnik 94:83. Vrstni red: Plima, Brežice 13, Kemoplast, Hrastnik 11, BP, Maribor, Janče, Elektra 10, Bistrica 9, Branik 8. Rokomet 1. liga Moški - 5. krog: Fructal-Ce- Ije Pivovarna Laško 22:27 (8:17); Leve 9, Pungartnik, Tomšič 5, Ivandija 3, Šerbec 2, Jeršič 1; Gorenje-Trebnje 25:22 (13:11); Ilič 8, Krejan, Plaskan 4, Semerdijev 3, Ocvirk 2, Ojsteršek, Kimčen- ko, Meolic, Cvetko 1; Rudar- Litija 27:25 (12:11), Prevent- Kodeljevo 31:21 (15:19), Ja- dran-Dobova 25:23, Slovan- Interier 22:19. Vrstni red: Ce- lje Pivovarna Laško 10, Dobo- va. Gorenje 7, Kodeljevo, Slo- van, Jadran 6, Prevent, Interi- er, Trebnje 4, Fructal.iludar 3, Litija 2. Ženske - 8. krog: Ža- lec-Vegrad 21:23 (10:13); V. Dolar 6, Derčar 4, Zidar, Kline, Ermolina 3, Randl, Hu- dej 1 za domače, Vujovič 6, Semerdijeva, Bižiene 5, Oder 4, Stevanovič 2, Kranjc 1; Pi- ran-Izola 19:15, Burja-Mlino- test 26:22, Branik-Kočevje 23:18, Polje-Olimpija 15:29, Krim prost. Vrstni red: Krim 14, Vegrad 12, Burja, Olimpi- ja, Piran 10, Mlinotest, Branik 6, Žalec, Izola 4, Kočevje 2, Polje 0. II. liga-vzhod Moški — 4. krog: Pomurka- Celje Pivovarna Laško B 33:27; Kopitar 11, Trbojevič 8, Šantl 3, Lesjak 2, Ivančič 1; Gorenje B-Ormož 30:20, Ra- deče-Dol 29:21, Brežice-Krog 25:23, Drava-V. Nedelja 19:13, Sevnica-Polet 25:23. Vrstni red: Gorenje B 8, Radeče 7, Drava 6, Pomurka 5, Sevnica, Celje Pivovarna Laško B, Dol, Brežice 4, Ormož 3, V. Nedelja 2, Krog 1, Polet 0. Kegljanje I. liga Moški - 5. krog: CP Celje- Gradis 2:6 (5225:5405; zmaga- la: Vodeb 874, Sivka 870, izgu- biU: Mileč 877, Lešnik 868, Salobir+Brglez 36-t 816, Ceneč 884), Hidro-Fužinar 6:2, Ru- daj-Konstruktor 5:3, Proteus- Tekstina 7:1, Iskra-Brest 8:0. Vrstni red: Iskra 10, Proteus, Rudar 8, Konstruktor 7, Hi- dro, Tekstina 5, Gradiš 3, Fu- žinar. Brest 2, CP Celje 0. Žen- ske - 5. krog: Miroteks-Gradis 7:1 (2641:2531; zmagale: Tkal- čič 462, Šeško 436, Grobebiik 414, Zupane 420, Kardinar 488, izgubila: Petak 421), Ko- rotan-Izola 6:2, Rudar-Kon- struktor 7:1, Adria-Gorica 6:2, Triglav-Sl. Gradec 7:1. Vrstni red: Miroteks 10, Gorica, Gra- diš 8, Adria, Konstruktor 6, Rudar 4, Krotan, Triglav, SI. Gradec, Izola 2. II. liga Moški - 6. krog: Ljubelj-Ža- lec 5:3, Radenska-Kamnik 4:4. Kočevje-Slovan 6:2, Litija- Adria 7:1, Hrastnik-Gradis II. Vrstni red: Litija 10, Kočevje 8, Radenska, Ljubelj 7, Kam- nik 6, Hrastnik 5, Gradiš II. Adria, Slovan 4, Žalec 1 Ženske - 6. krog: Miroteks Il-Proteus 4:4 (2333:2339; zmagale: Verdiiik 382, Špoljar 415, Koštomaj 377, Razlag 405, izgubili: Ratajc+Stajič 160+211, Lesjak 383), MTT- Gradis 7.1, Kočevje-Slovan 7.1, Brest-Kamnik 5:3, Mi- klavž-Krško . Vrstni red: Mi- roteks II 9, MTT 8, Proteus 7, Gradiš II, Miklavž, Kočevje, Brest, Slovan 6, Kamnik 4, Kr- ško 0. lil. Ilga-vzhod Moški - 6. krog: Konjice-Ko- rotan 6.2 (5097:4935; zmagali: Kompan 857, Rošer 864, Zni- darič 874, Tašler 880, izgubila: Jevšenak 797, Šrot 825), MTT- Šoštanj 1:7 (4879:5089; zma- gali: Kramer 864, Križovnik 849, S. Fidej 856, L. Fidej 889, Glavič841, izgubil: Sotler+Pe- trovič 385+405), Konstruktor II-Dravograd 1:7, Miklavž-K. kolo 6:2. Vrstni red: Konjice 12, Rudar II 10, Dravograd 8, Šoštanj, Miklavaž 6, MTT, Konstruktor II, Korotan, Čr- nomelj 4, K. kolo 2. Ženske - 2. krog: mi- roteks III-K. kolo 6:2, Šoštanj- Komcel 8:0, Nafta-Impol 3:5, Trebnje prosto. Vrstni red: Šo- štanj, Miroteks III 4, Trebnje, Impol 2, Nafta, K. kolo, Kom- cel 0. Odbojka I. liga ženske - 4. krog: Celje-Gori- ca 3:0 (8, 14, 9), Savinjska-Ci- mos2:3 (-13,12, -8,15, -5), N. mesto-Branik 0:3, Bled-Ko- čevje 3:0. Vrstni red: Branik 8, Bled, Celje, Cimos 6, N. mesto, Cimos 4, Kočevje 2, Savinjska, Gkirica 0. Moški - 4. krog: Topolšica- Črnučel:3(-12,9,-3,-14),Izo- la-Brezovica 3:0, Žirovnica- Fužinar 0:3. Vrstni red: Izola, Črnuče 8, Fužinar, Topolšica 4, Žirovnica, Brezovica 0. II. liga Moški — 4. krog: Granit- Šempeter 3:0 (6, 9, 4), Intes- Kovinar 3:0, Hoče-Salonit II 3:0, Š. Loka-MisHnja 3:0, Por- torož-Prvačina 1:3, Ruše-Žu- žember 2:3. Vrstni red: Granit, Hoče 8, Š. Loka, Žužemberk 6, Intes, Kovinar, Prvačina 4, Ruše, Šempeter, Portorož, Sa- lonit II 2, Mislinja 0. Ženske - 4. krog: Šempeter- Vitanc 3:0 (14, 6, 5), Šentvid- Šoštanj 3:0, Jesenice-Solkan 3:2, Ptuj-Ruše 3:0, Rogoza- Meltal 3:2, Preval j e-Cimos II 3:1. Vrstni red: Prevalje, Šen- tvid 8, Ptuj, Jesenice, Rogoza 6, Ruše, Meltal 4, Solkan, Šo- štanj, Šempeter 2, Cimos II, Vitanc 0. III. liga-vzhod Moški - 4. krog: Celje-Meži- ca 3:1 (8,10, -12,15), Braslov- če-Beltincil:3(-13,-13,6,-12), ŠempeterII-GamsiO:3(-2, -3, -12), Topolšica Il-Ptuj 3:0 (9, 12, 9), Vuzenica-Lenart 3:0, Fužinar Il-Čma 3:0. Vrstni red: Gamsi, Beltinci 8, Vuzeni- ca, Mežica, Celje 6, Fužinar II, Braslovče 4, Lenart, Topolšica II, Šempeter II 2, Ptuj, Črna 0. Št. 44. - 2. november 1995 REPORTAŽA Še so povesti o Jobrili ijudeli Souaamost z družino Šiekovič vliva upanje In prinaša nove skrbi še malo, pa naj bi se štiri- članska družina Štekovič - Oprešnik vselila v novi dom, v hišo, ki od avgusta letos raste v dokaz, da so člgveška srca še vedno na pravem me- stu. V solidarnostno akcijo za izgradnjo stanovanjske hiše v Velikih Grahovšah v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, so se vključili ljudje sirom po Sloveniji, da bi bilo trinajstletnemu Rajku, ose- mletnemu Zoranu in trilet- nemu Dejanu, pa seveda nji- hovi mamici Mariji, domo- vanje prijetnejše od zdajš- njega bivanja v več kot sto petdeset let stari razpadajoči kmečki hiši. »Bo denarja res dovolj?« se zdaj sprašujejo pobudniki akcije, ko računajo in tehta- jo, koliko ga še manjka in kaj je treba še dokončati ter ure- diti, da bi bila možna čim- prejšnja vselitev. Zima je ti- sta, ki se-vse glasneje oglaša in ki svojega prihoda tudi le- tos ne namerava prestaviti ali odpovedati. Pozimi pa je Rajku, Zoranu in Dejanu mrzlo v hiši, ki se je ne da nikoli dovolj ogreti, najhuje pa je to, da se lahko vsak čas zruši, kot so ocenili geologi in gradbeniki, ter opozorili, da se mora družina čimprej izseliti, saj lahko pride tudi do najhujšega. Denisovo srce Pred štirinajstimi leti se je Marija Štekovič iz hrvaške- ga Varaždina preselila v Ve- like Grahovše, na dom svoje- ga prijatelja Avgusta Opreš- nika, kasnejšega očeta svojih otrok. Skupno življenje je trajalo trinajst let, vmes pa so na svet privekali trije otroci, trije fantje, ki so lani izgubili očeta. Najstarejši, Raj ko, hodi zdaj v šesti ra- zred osnovne šole v Laškem, Zoran je učenec drugega ra- zreda osnovne šole Vrh nad Laškim, Denis pa si je zdaj že za silo opomogel od težke operacije na srčku. Do letoš- njega poletja je slabo kazalo in ponovna operacija (prva je bila pri fantkovih treh me- secih) v Univerzitetnem kli- ničnem centru v Ljubljani je bila neizbežna. Denis je ob vsakem večjem naporu, že samo od nedolžnega joka, ves pomodrel v obraz, težko je dihal in hitro obnemogel. Avgusta je operacija v Ljub- ljani lepo uspela in mamica Marija ne živi več v neneh- nem strahu za otrokovo živ- ljenje. Zdaj se ne sprašuje več, kje bo štiričlanska dru- žina živela v prihodnje, in ni je več strah, da se stara bajta sesuje. Prihodnost se kaže v prijaznejši svetlobi. S pokojnim Avgustom Oprešnikom je Marija Šte- kovič že lep čas pred njegovo smrtjo načrtovala gradnjo nove hiše, zato sta postopo- ma nabavljala potrebni ma- terial: opeko, strešnike, ce- ment, les ipd. Treba je bilo skupaj spraviti tudi vse po- trebne papirje za legalno gradnjo hiše. Vse skupaj pa se je predolgo vleklo in lani je že kazalo, da bodo z Avgu- stovo smrtjo pokopani tudi vsi upi na novo streho nad glavo. Vsakomur, ki je poz- nal bivalne razmere v druži- ni Štekovič, je bilo jasno, da te nikakor niso primerne za nemoten razvoj treh otrok, z ogledom stanja hiše in oceno geologov pa je zadeva posta- la še bolj zaskrbljujoča in je kar vpila po čimprejšnji reši- tvi. Toda kako? Ena sama možnost: solidarnost Da bi družino preselili v družbeno stanovanje, v sta- novanjski blok nekje v doli- ni, je bila zamisel, ki so jo pristojni za reševanje social- nih problemov v občini La- ško kmalu opustili. Kdo bo plačeval najemnino, elektri- ko, vodo, komunalije ipd.? Družinski prihodki so borni; skromen socialni dodatek in otroški dodatek za tri otro- ke, vsega skupaj okoli 60 ti- sočakov. Ostali bi tudi brez zemlje, na kateri zdaj mami- ca Marija pridela marsikaj za v lonec, pa brez krave bi bili, ki vsak dan mleko daje, in brez pujskov ter mesa za v skrinjo tudi. Če bi šla Marija potem v službo, bi bili otroci, zlasti najmlajši, brez var- stva, otroško varstvo pa tudi ni prav poceni. Na koncu razmišljanja, kako rešiti problem družine Štekovič, je obveljala ocena, da je najbolj sprejemljiva novogradnja z gradbenim materialom, ki je že na voljo, pa s pozivanjem na solidarnost ljudi in delov- nih kolektivov v akciji, ki naj zajame vso Slovenijo. Nobena druga možnost se ni kazala na obzorju. V občini Laško so nemu- doma ustanovili koordina- cijski odbor za izgradnjo Štekovičeve nove hiše, saj so gradbeniki ocenili, da bi bila adaptacija stare hiše mnogo dražja od novogradnje. Ko- ordinacijski odbor sestavlja- jo predstavniki občinskih strokovnih služb, Centra za socialno delo, občinske orga- nizacije Rdečega križa, kra- jevne skupnosti Vrh nad La- škim in laške nadžupnije. Na prvi seji odbora so prečesali zgodovino družine Oprešnik - Štekovič in se ogradili od vseh znanih in neprijetnih zgodovinskih dejstev ter imeli pred očmi zgolj tri odraščajoče otroke in njiho- vo skrbno mater, ter oceno, da so življenja teh ljudi pod zdajšnjo streho neprestano v nevarnosti. Prva naloga od- bora je bila legalizacija že začete črne gradnje, na seji 8. avgusta lani pa so se dogo- vorili, da bo izvajalec grad- benih del Gradiš iz Celja. Sredi avgusta se je gradnja hiše že pričela, istočasno pa je zgodba o družini Štekovič, objavljena v sredstvih javne- ga obveščanja, zajela dobr- šen del Slov, nostna sredsj stekati na. račun. Žaloj družini Štei neštetih src, Po dobrili gradnje je ol streho, vgraj okna, opravi in vodovodu vrsti so osta la. »Bo trebi črtovano ust v odboru zas jejo. ^ Veliko 1 v solidarn na bančnem nabralo oko tisoč tolarjei premalo za gradnje ali 6,5 milijona je koordinac nulih dneh( še v 24 podjj ško in okolii njihov proi] lahko prispt materiale zi nje za financ slali še nel vam, delovB Doslej 1 Solidarnostna akcija za družino Štekovič se nada- ljuje. Sredstva je mogoče darovati na bančni račun št. 50710-678-49258, s sklicevalno številko 05 60- 762. Mamica Marija in najmlajši sin Denis, ki si je že izbral svojo sobico v hiši, ki raste. Upanje za lepšo in bolj varno prihodnost. Stara kmečka hiša se lahko vsak trenutek sesuje. Št. 44. - 2. november 1995 REPOTAZAi 16,17 1^64.258 tolarjev, je prispeva- la Karitas iz Mengša, ki je za [§tekovičeve kupila peč za Untralno ogrevanje, bralci •ledeljskega dnevnika so v bkciji Iskrica v žalostnih ^čeh zbrali 606 tisoč tolar- jev, v akcijo so se vključili še podjetje Bramac s 750 streš- liki, mizarstvo Udovč iz zlak je izdelalo pohištvo za aihinjo, TIM Laško je pri- peval material za demit fa- ado, podjetje Jože Blas iz ladeč kotel za peč, celjska Covinotehna cevi in radi- itorje za centralno gretje itd. )arovalcev je še veliko, to- la, žal, še vedno premalo. )blaki, ki se zdaj zgrinjajo lad staro vegasto hišo Ste- [ovičevih, prinašajo nove ikrbi in še večjo negotovost. \. tu so še vedno tiste iskrice lobrote, ki grejejo tudi skozi lajbolj goste oblake. To so bešteti dosedanji donatorji, mani in anonimni, v solidar- nostni akciji za tri Štekovi- čeve fante in njihovo mami- co, pa vsi tisti, ki še bodo stopili v krog, ki mu ni mo- goče izmeriti obsega. Srč- nost posameznika pač ni se- Istavljena iz številk. MARJELA AGREŽ Dežela hramov, goric in stoterih zdravic Ha j te, bratci, piti, Glažki so naliti, že so polni svetlega, vinca dobrega! (Haloška napitnica) Te dni je bil v Ljubljani kongres slovenskih etnolo- gov - narodopiscev bi lahko to tujko domačih. Posvečen je bil razvoju slovenske et- nologije od Streklja in Mur- ka do sodobnih etnoloških prizadevanj. No, saj so ljudsko izročilo, šege, opravila in najrazlič- nejše pojavne oblike ljudske starožitnosti opisovali že precej prej, vendar ravno ob- sežna zbirka ljudskih pesmi, ki jih je dr. Karel Štrekelj s stoterimi sodelavci zbral in v snopičih izdajal od leta 1895 do 1929, velja za začetek znanstvenega obravnavanje ljudske kulturne dediščine. Čez 8.000 enot je bilo pred leti ponatisnjenih v štirih debelih knjigah, ki obsegajo skupaj nad 800 knjižnih strani. Res so mnogi motivi ljudskih pesmi malone enake vsebine, kakor so jih pač peli od Rezije na zahodu do Mo- noštra v panonskem svetu, od koroških Djekš vse doli do istrskih obal. Menda sta najobsežnejši in hkrati najbolj veseli poglav- ji: »Pesmi v hvalo vinske trte in vina« ter »Pesmi o veseli družbi, o vabljenju vanjo, o nje hvali in zahvalo gostite- lju«. Okoli 650 jih je in še takih, ki se Štreklju ne zdijo čisto ljudske, 126 je povrhu. Vendar poglejmo še v Ku- retovo Praznično leto Slo- vencev, ki je zapisal, da ni slovenske pokrajine, kjer bi vsaj svoje dni ne bilo vinske trte. Za naše območje je boj- da Fran Levstik zapisal: »Po naših deželah pa le vi- no gospodari: zanj skrbimo bolj Icot za vso drugo polšno...« Niko Kuret zatrjuje, da so pred okužbo z ameriško fi- loksero imeli vinograde celo v okolici Ljubnega v Zgornji Savinjski dolini, da je trta uspevala tudi ob Dravi na Koroškem, le s kaj prida vin- sko kapljico se v teh mrzlih krajih niso mogli pohvaliti. No, eno je hvala, drugo pri- vrženost vinski rozgi in še bolj njenemu sadu in soku. Kaže, da je vinograd sodil k ugledu kmetije. Fran Vato- vec, ki je bil svojčas v službi v nekdanjem laškem okraju, je zapisal, da je bilo v laški dekaniji pod trsom več zem- lje kot vseh drugih poljščin. Avstrijski letovisčarji v la- ških toplicah so se sicer zmr- dovali nad vinom, ki ga pije- jo »domorodci«. No, to je bi- la posebna sorta razvajenih pivcev, ki so imeli pred no- som vinorodno Gradiščan- sko in Weinviertel. Najbrž so tudi v teh spodnjih krajih slovenske Štajerske grozdje prezgodaj brali, ni pa vino moglo biti bolj kiselkasto od dolenjskega cvička. Sicer pa je Janko Žirovnik dr. Štreklju poslal pesem, zapisano na Bledu: Nikdar na svetu lepšega ni, kakor gorica, ki vince rodi. Je pa vendar malce sumlji- va ta blejska napitnica, ker poje tudi o kumu, ki naj se napije. Mislim, da je pesem ravno tako »uvožena«, kot je na Gorenjskem vinska kap- ljica. Ne pravijo zaman, za- kaj so Gorenjci visoke rasti in dolgih vratov. Stegujejo se, da bi čez hribe videli, kdaj bo na Štajerskem vino dozorelo. Torej je Slovenija, kakor koli že, dežela napitnic - tudi če že povsod nimajo vinskih hramov in goric. Letos sem trto obloženo z grozdi videl čisto na koncu doline v Tren- ti. Ta brajda menda ni bila samo za senco. No, največ zdravic vendarle premoremo Štajerci. Kakor koli že, ško- fu Slomšku pripisujejo eno najbolj značilnih: En hrib- ček bom kupil, vendar kaže, da jo je pred njim poznal že Ahacelj, ki pri opisu druge kitice pripominja, da je čri- ček »vengerl, ki začne peti, kadar grozdje medi, in neha, ko grozdja v vinogradi več ni.« V Savinjski dolini pa brž- čas zapisovalec Križnik s Koroškega ni dobro slišal, ker je eno od kitic te pesmi takole zapisal: Črnina črnuje. Belina r'meni. Črviček že poje. Ko grojzdje zori. Ko pride Martin, je slišati največ zdravic. So takšne, ki na ves glas hvalijo vinsko trto: Lepše rozce ni na svet, kot je ta vinska trta. Pozimi spi, spomlad' cveti, v jesen' nam vince daje. Veliko vinskih zdravic opisuje težko delo, ki je po- trebno, da pride kupica zrel- 'ga vinčeca na mizo. Iz Zreč pod Pohorjem v soseščini ko- njiških gore in ritoznojčana takole opisujejo trud vino- gradnikov: V slovenski gorici vinogradček mam. Z vinjekom zlatim obrezo ga bom. Z dobrim gnojam pognoju ga bom. Z motkoj jeklenoj okopa ga bom. Z žlahtnim koljem obstavivga bom. Z židoj zelenoj obvezo ga bom, Z mojoj rokoj opleval ga bom. Grozje dozori, obtrgo ga bom, V klet ga znosim, oprešo ga bom, V sode natoču in pil ga t ud bom. Prjatle povabu. tem piti bom dav. Zahvalmo Boga. ki vince nam da. Da bi le zmerno vživali ga. Svarilo pred prekomernim pitjem vsebuje veliko zdra- vic. A vsaka zdravica je na- menjena novi kupici. Pa ostani trezen, če moreš! Dra- gotin Ripšl, šentjurski rojak je kot župnik v Šmiklavžu nad Laškim bil od svojih »ponižnih ovčic« pri škofu A. M. Slomšku zatožen, da ve- nomer okoli hodi in v veselo družbo zahaja. Ripšl je v opravičilo poslal v Maribor pesem: Kdo bi vedno tužen bil, to ne more biti... To pesem, pravi izročilo, naj bi škof potem uglasbil. No, Dragotin Ripšl je zapi- sal veliko vinskih napitnic, med temi tudi tisto: Kdaj ga mor'mo piti. Navaja kar vse štiri letne čase; poleti ker je vroče, da hladi, pozimi ker je mrzlo, da ogreje in seveda konča z opominom: Le pa- metno ga pijmo... Slovencem pri omizju s polnimi kupicami tudi nebe- sa niso všeč. Saj ni samo ena napitnica, ki toži: Tam na onem sveti, Ne bo vina v kleti. V kleti, ja v kleti. Tam pa suša bo. Foto: EDI MASNEC Al' pri delu al' pri veselju in vinu, ljudje so vedno peli zdravice. Št. 44. - 2. november 1995 Srebrna penina za Alkotest Humorisiična skupina Iz Cella nasmejala tuHI Evgena Juriča Zakaj so si Darko Žvižej, Živko Beškovnik in Srečko Centrih nadeli ime Alkotest? Zato da bi trezno opozarjali na napake v družbi in postavili ogledalo posameznikom, skupi- nam, strankam, društvom in družbi... Izšli so iz trnoveljske Zarje. Živko in Srečko sta še vedno aktivna člana društva. Alkotest pa je zdaj star že 10 let. Tudi mali jubilej in srebrno odličje na 6. festivalu Združenja radijskih postaj Slovenije nedavno v Kranjski gori v humoristično satirični zvrsti ni od muh. Če so nasmejali komisijo, in med člani je bil sam gospod Evgen Jurič, humorist številka ena v Sloveniji, je to že nekaj. Predvsem vredno poka ene srebrne penine. Na zdravje z Alkotestom! Na naših radijskih valovih je zdaj gost enkrat mesečno in skuša biti aktualen, zabaven, zafrk- Ijiv, smešen... Tekste za oddaje in druge nastope po žurih in priredi- tvah po Sloveniji si kajpak pišejo sami. Še v tujini so nastopali. Na Hrvaškem, ha! Alkotestovcem pri snema- nju radijskih oddaj izdatno pomaga, tudi z idejami, naš tehnik Mičo alias Mitja Ta- tarevič, z glasbo, s harmoni- ko pa Viki Ašič ml., za glas- beno opremo poskrbi Stane Špegel. Za efekte pogosto poskrbijo kar sami. Ob takih priložnostih, oddaje snemajo v studiu B našega radia poz- no v noč, se tudi sami do solz nasmejijo kakšnim zgodam in nezgodam. Za efekt »pok šampanjca« so ga seveda res odprli, še prej pa steklenico malo potresli... Kaj se je zgodilo potem, ne smem za- pisati; zaradi urednika, kaj bi pa rekel! Ali pa, če ste kdaj slišali, kako mladi puj- ski jedo iz korita? Efekt so naredili tako, da so si v kori- to za rože nalili vodo, potem pa z rokami čofotali in »mljaskali« po njem. No, to, da so zaradi efekta igranja ping-ponga tega zares v stu- diu tudi igrali, je tudi res! Srebra iz Kranjske gore so kajpak veseli. Srebrna peni- na sledi, ko jih bomo ujeli pri prvem snemanju oddaje, kajti sicer jih je kar težko ujeti skupaj. Sicer pa: Darko je »zlati višek« Zlatarne, Srečko je v kotlih, (Emovih), Živko med tisto celjsko kul- turo, ki je čisto brez cven- ka... Tem že na to temo do- volj. Za kranjskogorski festival pa so pripravili parodijo na osrednjo informativno odda- jo Kroniko. Resne teme, ma- lo kronične in smeh je bil tu. .. .(odlomek iz te kronične Kronike Alkotesta) Pisk ure. »...ob zadnjem znaku je bila naša ura točna. Na vrsti je srednja ograja za kronike... hk, oprostite, sprednja podaja... hhh... osrednja oddaja Kronika.« Iz vsebine: »Končno zago- tovljen denar za avtocesto grabijo Italijani... oprostite, avtocesto gradijo Italijani. Pred vladino preiskovalno komisijo posrednik Ku- čan ... pardon, predsednik Kučan. Posranci... oprostite, po- slanci razpravljajo o dvigu poslanskih plač kruto... pardon, bruto. Dohodki... oprostite, do- godki v celjski regiji. Iz športa: pogoreli tek- mi... hk, ponoreli tekmi... pardon... pomembni tekmi za Olimpijo in Maribor... Najprej pa o vremenu: Tu- di v prihodnjem tednu vreme bo! In tako, v tem stilu naprej! Radijski humor je bil kar dolgo podcenjena radijska zvrst, ugotavljajo tudi po drugih lokalnih postajah in zna biti, da bo poslej drugj če ali vsaj bolje? Alkotestoi^ ci delajo na tem. Na radiu so se prvič poja- vili pred zaključkom leta 93 s spodaj podpisano voditelji- co. Po kratkem jih je po na- stopu v Hrastniku odkril in na kanal A povabil Črt Ka- noni. Prve oddaje za dopol- danski program so že pes- ne te. Pred koncem leta jih čaka veliko dela. Okoli martino- vega seveda največ. Letos bodo za praznik vina in Mar- tinove gosi že drugič nasto- pili v čudovitem ambientu Vipavske kleti. In ker so fantje odprte in trezne glave, ker znajo biti povrh še »šov- meni«, in ker so sploh face, bodo lahko po Sloveniji po mili volji krpali bele lise na področju humoristične po- nudbe. MATEJA PODJED Foto: MITJA UMNIK Alkotest lani, na dan odprtih vrat Radia Zelje... hk, oprostite Radia Celje. Od leve proti desoj Živko, Darko in Srečko. Zgodbe izpod Triglava o vHeziii domače giashe Novinar Railla Celie Tone VrabI napisal eno retikih knlig o narodnozabavnl glasbi Domačo glasbo v Sloveniji v različ- nih medijih spremlja kakšnih pet poz- navalcev v Sloveniji. Eden izmed njih, naš novinar in redaktor narodno-za- bavne glasbe Tone Vrabl, pa je o tej zvrsti glasbe napisal eno redkih knjig, če ne kar prvenec. Knjiga Zgodbe iz- pod Triglava - Vitezi polk in valčkov razpreda sedem zgodb o znanih niuzi- kantih s Celjskega, gradivo za knjigo pa je nastalo v ponedeljkovih oddajah o domači glasbi Vrtiljak polk in valč- kov, ki jih pripravlja in vodi Tone Vrabl. v knjigi Toneta Vrabla so predstav- ljeni Viki Ašič, Vili Ograjenšek, Oto Rom, Mirko Polutnik, Boris Terglav, Tone Videč in Franci Zeme. Na takšen ali drugačen način je s temi muzikanti sodeloval tudi Oktet Studenček, zato je v knjigi predstavljen tudi ta priljub- ljeni oktet. »Da sem te ustvarjalce po- imenoval z >vitezi< pomeni poudarek njihovega dolgoletnega delovanja v narodnozabavni glasbi na Celjskem in zasluge, ki jih nedvomno imajo, za razvoj in priljubljenost te zvrsti glasbe na Slovenskem,« pojasnjuje avtor knjige. »Namig za knjigo izhaja od našega srečanja v studiu Radia Celje ob lan- skem 40 letnem jubileju celjskega ra- dia, ko smo pripravili tudi 24-umi program. Potem nas je Vlado Kocman povabil še na neformalno srečanje v svoje gostišče v Šentrupertu, tam pa je moja odločenost, da zanimive zgodbe o življenjski in ustvarjalni poti >vitezov< Novinar Radia Celje Tone Vrabl je doslej v svoje oddaje privabil praktično vse, ki kaj pomenijo v slovenski narodno-za- bavni glasbi, oddaja Vrtiljak polk in valčkov pa je tudi ena najbolj poslušanih na Radiu Celje. spravim v knjižno obliko, dokončno dozorela,« pravi Tone Vrabl. In zakaj ravno zgodbe izpod Trigla- va? »Čisto preprosto,« odgovarja naš novinar. »Večji del rokopisa za knjigo je nastal med mojim dopustom v Bohi- nju, po vrnitvi pa sem se lotil še po- drobnosti.« Vsaka zgodba o vitezu se začne z utrinkom oziroma dnevno refleksijo, opisu dosežkov, doživetij in spominov pa so dodane tudi anekdote, da bo branje še bolj vedro. Zgodbe o vitezih so seveda tudi slikovno opremljene, to pa je delo Foto Tonice Žalec. Knjigi je dodan še »register« 118 imen, ki so igrali in sodelovali z >vite- zi<, prav tako pa tudi seznam vseh go- stov v 100 oddajah Vrtiljaka polk in valčkov. Mimogrede, ob jubilejnem stotem Vrtiljaku, je Tone v gostišče Kocman v Šentrupertu povabil 100 gostov in le sedem jih je manjkalo, opravičili pa se niso le trije. »Tudi to je dokaz dobrega sodelovanja z vsemi, ki se ukvarjajo s slovensko domačo glas- bo,« poudarja Tone Vrabl. Tudi sam dan in kraj izzida knjige bo svojevrstna simbolika: na dan bo namreč prišla dva dni pred Martinom, točno leto dni potem, ko je dokončno dozorela ideja za knjigo. V »internem« krogu pa jo bo avtor skupaj z >vitezi<, Oktetom Studenček in morda še kakš- nim povabljencem prelistal kje drugje kot v gostišču Kocman v Šentrupertu. Knjigo Zgodbe izpod Triglava - Vite- zi polk in valčkov je izdal Kulturni Center Laško, natisnilo pa podjetje Grafotisk iz Šentruperta. Ljubitelji domače glasbe si knjigo lahko po nižji ceni priskrbite v predprodaji (glej na- ročilnico v Novem tedniku), v prodaji bo namreč knjiga nekoliko dražja. ROBERT GORJANC Foto: MITJA UMNIK Škorpijoni v glasbi Ker so horoskopi postali nepogrešljivi del našega vsakdana, se tudi v oddaji Glasba je življenje ne more- mo povsem izogniti tej večno zanimivi in nikoli izpeti me- lodiji. Prisluhnemo ji, pa če ji verjamemo ah ne. Mnogo glasbenikov se pred pomembnimi nastopi, projekti, tekmovanji zateče k napovedovalcem »lepše« prihodnosti. November je mesec, v katerem prevladu- jejo škorpijoni. Žal, nismo uspeli preveriti v kakšni zve- zi so s pravimi škorpijoni člani ansambla The Scorpi- ons, ki so se proslavili s pe- smijo Veter sprememb. Nas pa seveda zanimajo škorpijoni po glasbeno. Najbolj jim je všeč orke- stralna glasba in nasploh so ljubitelji bolj ognjevitih rit- mov. In ker sem tudi sama škorpijonka, vam moram neskromno zaupati, da imajo kar precejšen smisel za glas- bo. Inštrument škorpijonov pa so orgle. Kar precej zna- nih glasbenikov je rojenih v tem znamenju: Paganini. George Bizet, Vilko Avsenik, pevka Jonni Mitchel, Paul Hindemit... Slavni angleški satirik, dramatik in pisatelj Bernard Shaw je srečal skladatelja- znanega po svojih glasbenih neuspehih. »Vidim, da si nekam pobit Kaj se je pa zgodilo?« »Sinoči, ko me ni bilo do- ma, je moj triletni sinko vr- gel v ogenj mojo najnovejša skladbo.« »Neverjetno. Čudežni otrok! Šele tri leta je star, se že razume na note.« Simona H?^ Radio Celje za Melbourne v dogovoru z gospo Elico Rizmal, voditeljico slovenske- ga programa na SBS Radiu Melbourne smo dogovorjeni, da bomo za slovenski program pripravili več naših radij- skih prispevkov. Tako jim bomo prihodnji teden poslali na poslušanje nekaj naših festivalskih radijskih izdelkov — reportažo Nataše Gerkeš, glasbeno oddajo Mateje Podjed, satirično-humoristično oddajo skupine Alkotest in še nekaj posebej pripravljenega radijsko-novinarskega dro- birja. Tako bomo res lahko rekli: Radio Celje od tod do skoraj povsod, celo na avstralskem kontinentu pod Južnim križem. UM Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna LeJiC, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanlco in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št.28/93 in 19/94) KAMNOLOM PAKA D.O.O. Pakab.š., 63320 VELENJE NATEČAJ za izvajanje del "NAKLADANJE GOTOVIH PESKOV NA KAMIONE KUPCEV IN ROVNEGA PESKA NA ETAŽI." Letna prozvodnja kamnoloma je 300000 ton. Natečaj se objavlja za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja opravljanja del. Dodatne informacije lahko ponudniki dobijo v Kamnolomu Raka d.o.o. na telefonu 063/855-457 pri g. Milanu SUŠCU. Rok za oddajo ponudbe s ceno storitve je 20.11. na zgornji naslov. Ponudbe se oddajo v zaprti kuverti, z oznako "za natečaj". Sklep o izbiri izvajalca bodo ponudniki dobili 15 dni po komisijskem pregledu prispelih ponudb. it. 44. - 2. november 1995 19 PISMA BRALCEV Kdo bo popravil cesto? 5. oktobra je v Novem tedni- Icu izšel članek J.I., ki navaja, (ja sem ovaden, da bom fizično preprečil popravilo ceste, da sem izkopal 50 asfalta in še nekaj podatkov je bilo natrese- nih, ki pa niso popolnoma re- snični. Resnica je, da me je župan Hrastelj ovadil in to ob pomoči dveh laških direktorjev, ki sta s svojima lažnima izjavama pri- pomogla, da so lahko z združe- nimi močmi podali zoper mene kazensko ovadbo. Župan Hra- stelj pa seje potrudil celo tako močno, da meje za eno dejanje ovadil enkrat na sodišče v Ce- lje, enkrat pa sodniku za prekrš- ke v Laškem. Tako bom, oz. sem že za eno dejanje kaznovan kar dvakrat. Direktor TIM-a g. Pušnik je v ovadbi na policijo navajal ce- sto v Rečico, izjavil je, da bo zahteval od mene povračilo stroškov, ko pa sem mu pisal, da naj mi pošlje zahtevek, da ga bom plačal, ga pa ni toliko v hla- čah, da bi si to upal narediti. Drugi, ki je županu Hrastelju pomagal z lažnimi podatki, je direktor Komunale Laško, g. Kenda, ki pa ima že v krvi, da se vtika tja, kjer mu ni mesto. Sedaj zoper mene piše predra- čune, ki pa jih Komunala Laš- ko niti ni sposobna izvesti (ta- ko piše v članku J.I.) in kljub temu, daje policija izračunala, da sem poškodoval cca 8 m^ as- falta, mi jih je g. Kenda zaraču- nal 90 m^ ter 60 m' vgrajenega tampona. Ko sem lani v predvolilnem boju agitiral in prepričeval lju- di v okolici Laškega, kako do- bro bi bilo, če bi volili g. Hra- stelja za župana, niti slutil ni- sem, da sem se boril za oblast nekoga, ki je v dno duše pok- varjen. V začetku leta mi je ob- ljubljal, da mi bo pomagal reši- ti problem nasilnega odvzema mojega zemljišča, sedaj pa me ovaja na sodišču in se strinja s krajo mojega zemljišča. Verja- mem, da bi vsak drugi bil boljši župan, kot je on, saj je dokazal, da dela v nasprotju s tistim, kar je v predvolilnem boju obljub- ljal. Ob vsem tem vidim, da so bili bivši režimci ovčice v nas- protju s temi volkovi, ki sedaj zasedajo vodilna mesta v drža- vi. MIRKO GOLOB, Laško Pomoč za družino Štekovič II. v 42. št. NT smo med pismi bralcev lahko prebrali pismo Ivana Gračnarja, ki nam očita pretirano radodarnost s pomoč- jo družini Štekovič. Dolžni smo dati pojasnilo vsem bralcem in darovalcem pomoči, ki je nad- vse dragocena in hvalevredna. O družini Štekovič so pisali, pišejo in bodo še nekaj časa na- prošena pisati sredstva obvešča- nja, dokler se pač ne bo zbralo dovolj sredstev. Novinarji so se na lastne oči in iz ust gospe Ma- rije lahko prepričali o bedi in stiski, ki jo ta družina preživlja danes in po drugi strani o hu- nianosti, katere odraz je in upa- nio, da bo - dokončanje hiše. Lahko bi bilo čez nekaj časa tu- di drugače, bolj tragično. Tudi Za vas, Šentlenartčane. Tega si nismo želeli in dovolili. Razlo- gov za odločitev pomagati prav njim, ki ni bila enostavna, je bi- lo več. Postaviti smo se morali ^ sedanji trenutek družine, kije ^se prej kot preprost. Najbrž ne bi potrkali na naša vrata, če bi vmes ne posegla nesreča in za sabo pustila neiznajdljivo mati s tremi otroci ter dobrimi sose- di, ki soji nudili moralno opo- ro, pa tudi pomoč pri delu. Ma- rija to zna ceniti in upamo, da jim bo to skupaj z otroci, ko bo- do že odrasli, znala tudi vrača- ti. Kaj pravzaprav pričakujete od ženske s tremi mladoletnimi otroki? Pozabljate, daje najm- lajši težak srčni bolnik in je po- leti prestal zelo zahtevno ope- racijo na srcu ter bil z eno nogo tako rekoč v grobu, da seje mo- rala veliko posvečati njemu, da je kljub vsemu še obdelovala zemljo, skrbela za živino in da Marija ni rojena Šentlenartčan- ka. Če smo hoteli družini poma- gati, smo se morali otresti zgo- dovinskih dejstev. Res pa je tii- di, da so osnove za novo hišo že bile - bila je že zgrajena do prve plošče, opeka za zidavo, grušt in skoraj vsa kritina pa je tudi že bila pri hiši, kar ni zane- marljivo. Karkoli drugega bi lahko bilo v tem trenutku draž- je ali pa bi računica čez čas po- kazala drugače. Pa tudi Mariji- na želja je bila, da z otroki osta- ne na domačiji. Samo odpreti ži- ro račun in čakati bi bilo res enostavno, gospod Gračnar. Vseh šest, kolikor nas deluje v koordinacijskem odboru, inten- zivno delamo in rešujemo situa- cijo skupaj s sodelavci in do- brotniki. Brez tega bi ne bili ta- ko daleč in še zdaleč ne tako us- pešni, kot smo, tudi zavoljo podjetja Gradiš, ki je začel z gradnjo brez avansov in doslej minimalnega pokritja stroškov. Tudi takšnih podjetij je danes malo. Očitki na župana in ostale "občinarje" res niso umestni, saj je župan pri tem še najmanj kriv, pobuda je bila prva dana iz kra- jevne skupnosti Vrh ter naše or- ganizacije. Pa še to: na Rdečem križu ste nas poleg veliko dobrega nau- čili tudi razumeti dejstvo, da ni nič hudega, če sosedu pogine krava, le da se to "nam" ne zgo- di. Prav gotovo bi se in tudi se to dogaja povsod, kjer je bila da- na pomoč. Z ozirom na izjemen posluh vseh, ki dajejo, pa nič ne rečejo in razumevanja vseh služb v občini, smo prepričani, da v tem primeru zavist res ne bo premagala dobrote. Kaj bo- ste za srečo in novo življenje družine Štekovič - Oprešnik in lastno zadovoljstvo z njimi sto- rili krajani, je drugo vprašanje. Začetek res ni najlepši. OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA Laško Kako dolgo še? Nisem edini, kije presenečen in ogorčen nad tem, kar se do- gaja sedaj okoli ZD Vojnik. Že tako smo izgubili nekaj ambu- lant, sedaj pa se gradi posebno parkirišče za našo občino. To se je izvedelo od dobro obvešče- nih občanov. Kot da nimamo že dovolj divjih parkirišč in ploče- vine na naših ulicah, ki postaja- jo dirkališča. Ni še tako dolgo, ko so bili predvolilni shodi in sem imel možnost prisluhniti vsem oblju- bam: kaj bomo imeli, kaj bodo storili za boljši Vojnik... Oblju- be, da bomo imeli Plin, obvoz- nico, turizem, so bile dobro pre- mišljene besede v pravem tre- nutku, za prava ušesa, da so se nabirale volilne točke. Od vseh teh besedičenj - nič. Kot se uradno ve, plina ne bo in vsega ostalega tudi ne. A imamo zato najbolj onesna- ženo občino v Sloveniji. Verjet- no ni kraja, ki bi bil še bolj one- snažen, plakati po drevesih, vse- povsod smeti itd. Vsepovsod so divja odlagališča, po gozdovih, ob potokih, nikjer nobenega kontejnerja za odlaganje odveč- nih odpadkov. Zato pa imamo "hribčke". Kerševa ulica je še vedno dir- kališče, morda bi se pa poveza- li s Formulo-1 in bi organizirali hitrostne dirke po ulici in ploč- nikih - gotovo bi bili svetovno znani. Kaj imamo od kulture doma, seje lepo videlo na 1. Štajer- skem večeru, ko je celo RC "pohvalil". Češ da se take stvari ne dogajajo na podobnih prire- ditvah nikjer, le v Vojniku so postala posebnost. Prireditelj sam najbolje ve za vzrok... Kamor pogledamo, je vse eno veliko smetišče, tako da nas je vse občane lahko v dno srca sram. Gostu v Vojniku nimaš kaj razkzizati, ponuditi prospek- ta, tudi razglednica je brez oku- sa, vendar ni kriv izdelovalec. Izjema je le Dobrna, a ta je zna- na še od prej. Dobrna ni Vojnik - ona ima svoje ime in urejeno čistočo. Zato se upravičeno vprašam: "Kako dolgo bomo še imeli smetišča kjerkoli in kdaj se bodo uresničile obljube, da- ne na volitvah?" DUŠAN GORKIČ, Vojnik Prazna blagajna RK Žalec Pri sprejemanju občinskega proračuna v Žalcu so Rdečemu križu kot nestrankarski humani- tarni organizaciji za njeno de- lovanje namenili znatno manj sredstev kot pretekla leta. Rdeči križ Žalec je zašel v ze- lo težko situacijo, saj je njego- vo nadaljnjo delo ogroženo.V občini Žalec je še vedno cca 100 beguncev jž BIH, dnevno pa na vrata RK Žalec trka vse več so- cialno ogroženih občanov, ki iš- čejo pomoč v obleki in prehra- ni. Na pobudo sindikatov v mnogih podjetjih so nudili kon- kretno pomoč v prehrani posa- meznikom, ki so le-to potrebo- vali. Skladišče s prehrano je bolj kot ne prazno. Zato si bodo mo- rali močno prizadevati, da bo- do s tujimi donatorji zagotovili potrebne dobrine za ljudi, ki so nujno potrebni pomoči v žalski občini. V občini bolj ali manj uspe- šno deluje 18 krajevnih organi- zacij RK, za vsem tem pa je gr- mada prostovoljcev, ki so se po- sebno izkazali z uspešnim de- lom v zadnjih štirih letih. Po- magali so pri poplavah v letu 1990, vojni na Slovenskem, pri beguncih iz Hrvaške in nato iz BIH, pri poplavah v KS Vran- sko in v Taboru julija 1994, kjer j[e Območna organizacija RK Žalec razdelila kar 6 milijonov tolarjev dobrin, kar je za takšno organizacijo samo pohvalno. Te probleme je brez koordi- nacije dela profesionalnega de- lavca in brez programov nemo- goče reševati. Posredno nasta- jajo v zvezi s tem tudi veliki ma- terialni stroški, ki jih je potreb- no pokrivati. RK ima poseben status za opravljanje določenih nalog, ki jih ne more opravljati nobena druga organizacija, kakor si po svoje tolmačijo novoizvoljeni svetniki v žalski občini. Če ta humana dejavnost v ob- čini usahne (kar pa bi bil prvi primer v samostojni Sloveniji), bodo vse te dobrine za našo do- lino odpadle, nastala pa se bo velika nepopravljiva škoda tudi širšega pomena (krvodajalstvo). RK Žalec potrebuje čimprejšnjo finančno pomoč, za kar bodo vsi ogroženi v žalski občini zelo hvaležni! JOŽE GROBELNIK, Žalec Zloraba zakona o RTV? V 15. členu Zakona o RTV Slovenija (Ur. list 18/94), ki ga RTV pogostokrat omenja v svo- jih (negativnih) odgovorih in iz- vršilnih predlogih, je zapisano tudi naslednje: naročnina se pla- čuje v pavšalu, ki ga določi Svet RTV Slovenija in je enak za vse naročnike ter ni odvisen od šte- vila in vrste sprejemnika. Za javno rabo RTV sprejem- nikov določi Svet RTV Slove- nija višji pavšal. Ne glede na do- ločbi prejšnjih dveh odstavkov lahko Svet RTV Slovenija sprejme olajšave za posamezne skupine naročnikov. Lastnik mora sprejemnik prijaviti RTV Slovenija najpozneje v 30 dneh od dneva pridobitve, spremem- bo sedeža oziroma prebivališča pa najpozneje v 15 dneh po spremembi. Lastnik lahko odja- vi sprejemnik in s tem preneha plačevati RTV naročnino, če je sprejemnik uničen, če postane trajno neraben ali če ga odtuji. Pošte v državi so založene s starimi nezakonitimi in novimi RTV obrazci za prijavo in od- javo RTV sprejemnikov. Kakor že prej na starih je tudi na no- vih obrazcih rok za prijavo in druge spremembe drugače na- veden, kot je zapisan v omenje- nem zakonu. Na novi prijavnici in odjavnici je med drugim na- vedeno: RTV naročnina je z zakonom določena obveznost za vse imet- nike (uporabnike) radijskih in televizijskih sprejemnikov. Po tej obveznosti so imetniki dolž- ni predvsem: - prijaviti (s prijavnico) vsak radijski in televizijski sprejem- nik pri RTV Slovenija v roku 10 dni od dneva pridobitve, v enakem roku pa je potrebno pri- javiti tudi vsako spremembo na- slova, odtujitev sprejemnika in podobno. Od vodstva RTV Slovenija zahtevam natančno pojasnilo, zakaj so na prijavnicah in od- javnicah navedeni drugačni ro- ki, kot so zapisani v Zakonu o RTV Slovenija. Naj omenim, da tudi v "za- starelem" pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja radij- skih in televizijskih sprejemni- kov (Ur.list SRS št. 38/86) niso navedeni takšni roki. Ali takšni skrajšani roki fi- nančno koristijo RTV Sloveni- ji? Verjetno da! JURIJ CVIKL, Dobrna Zakon pod buldožerlem 16. septembra 1994 so vsa slovenska društva proti muče- nju živali preko poslancev dr. Lea Šešerka in Žarka Preglja vložila v Državni zbor osnutek Zakona o varstvu živali pred mučenjem. Osnutek s priloga- mi je spremljalo tudi 18.000 lastnoročnih podpisov Sloven- cev, ki izražajo zahtevo po spre- jemu citiranega zakona. Ker sem hkrati tudi soavtorica pred- metnega osnutka, ga bom ime- novala "naš" zakon; v njegovo pripravo smo vložili nadčloveš- ke napore in prve priprave so se začele že leta 1968, ko je prejš- nja politična struktura leta 1980 naš osnutek zavrnila kot nepo- treben. Naš najnovejši osnutek cit. zakona sem poslala tudi v pregled organizaciji, kateri pri- padam, t.j. Svetovni zvezi za varstvo živali (WSPA London); zanj je dala zeleno luč in ga ce- lo pohvalila kot ta čas enega iz- med najboljših v Evropi. Zaradi določenih oseb v Ljubljani, ki se štejejo za vars- tveniice živali in ki so naš osnu- tek imele v rokah, je le-ta po ne- pravih poteh in pred nami pri- šel v roke Zmaga Jelinčiča in Polone Dobrajc. Ta dva sta ga temeljito premešala, ga oklesti- la ter ga mesec pred nami v svo- jem imenu predložila parlamen- tu (brez 18.000 podpisov). Ker sem imela zle slutnje o možni zlorabi, sem naš osnutek dala v imenu društev proti mučenju ži- vali registrirati pri Avtorski agenciji Slovenije. Skratka: zdaj prvi in drugi osnutek ležita v po- slanskih klopeh, dasiravno so skoraj vsi slovenski mediji pol uradno objavili, da bo zakon sprejet junija 1995. 26. novembra lanskega leta sem ta naš osnutek zakona jav- no predstavila v Luxemburgu na zasedanju WSPA, kar pomeni pozitivno promocijo Slovenije v svetu. Ker se pripravljam na novo zasedanje WSPA, se men- da spodobi, da po enem letu zo- pet rečem katero o zakonu. Ven- dar pri nas odgovorni kot noj tiščijo glavo v pesek. Ker želim uradno zvedeti za vzrok, sem prosila predsednika državnega zbora J. Školča za pojasnilo, ki mi je prijazno odpisal, daje pač v obravnavi "Jelinčičev" osnu- tek (EPA 759), ki gaje vložil pred našim. Vendar je DZ na svoji 28. seji dne 30. 1. 1995 naložil Vladi RS, da pripravi predlog za drugo obravnavo. Vprašujem Vlado Republike Slovenije ali res ni mogla s svo- jimi plačanimi službami devet mesecev dati od sebe glasu? Ker nas je kar precej, ki čuti- mo, da se z našim osnutkom za- kona nekaj dogaja in ker tudi več kot 18 tisoč podpisnikov budno spremlja potek svojih zahtev, postavljam odgovornim javno vprašanje, kako in kaj? Čas je, da se po letu dni molka javno spregovori o pravnem ak- tu, ki mora prvič v zgodovini Slovenije po črki zakona zašči- titi vse živali pred mučenjem. Čutim tudi, daje ozračje precej naelektreno in da se bodo kop- ja lomila kar po tiskanih in elek- tronskih medijih, ne pa le v iz- menjavi pisemčkov in telefoni- jadah, kot si to nekateri želijo in da bi ostalo med štirimi ste- nami. LEA EVA MUELLER, Ljubljana Srečanje krvodajalcev Zbrali smo se v soboto, 14. oktobra v meglenem jesenskem jutru. Naš cilj je bil ogled Gorenj- ske pod okriljem krajevne orga- nizacije RK Gorica pri Slivni- ci. S pestro družbo krvodajal- cev smo kmalu uspeli premaga- ti gosto jesensko meglo in us- tvariti prijetno vzdušje na avto- busu. Lepa slovenska pesem nam je pomagala skrajšati pot do Domžal, kjer smo se ustavili v Pivovarni Ravbar. Po ogledu varjenja piva smo se namestili v prijetnem lokalu. Tu smo ob dobrotah pekarne Jager in Me- sarstva Jurij okusili pivo. Pot smo nadaljevali proti Kropi, kjer smo si ogledali moj- strovine kovaštva in zgodovin- ski razvoj Krope. Pot nas je vo- dila v eminentni okoHš Brdo pri Kranju, nato pa v Žirovnico, kjer smo v dobri gostilni ob do- mačem kosilu preživeli preču- dovito popoldne. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi s svojimi prispevki pripomo- gli KS Gorica pri Slivnici in se- dež RK Šentjur. Polni prečudovitih vtisov pre- živetega dne smo se za kratek čas ustavili še na Brezju. Pot domov je bila prežeta s pesmijo in kar naenkrat smo že bili v domači gostilni, kjer nas je veselega obraza pričakala in pogostila gospa Anica Lesjak. Razigrani meh harmonike gospoda Bevca, ki nas je sprem- ljal ves dan, nas je v poznih ve- černih urah še enkrat popeljal na ples. Ob prečudovitem preživetem dnevu kličemo krvodajalci - udeleženci izleta, vsem pokro- viteljem: hvala za vse in na ak- cijah vidimo se. UDELEŽENCI IZLETA, Gorica pri Slivnici Kostanjev piknik Urajebila 10., petek, 13. ok- tobra 1995. Zbrale smo se na lo- kalni avtobusni postaji. Čakal nas je avtobus Združenja šofer- jev in avtomehanikov Celje, z našim že znanim voznikom g. Milanom. Prisrčna hvala, da so prisluhnili naši prošnji in nas, kljub njihovi zasedenosti, pope- ljali na Svetino. Svetina je planinska vas. Še danes se ukvarjajo s poljedels- tvom in gozdarstvom. Le še red- ka hiša je lesena in slamnata kri- tina je povsem izginila. Toda v vasi ob cerkvi še vedno rasejo lipe, pravijo, da so še iz turških časov. Cerkev nam je odprla gospodinja. Pripoved o nastan- ku svetinske cerkve je še vedno živa. O tem nam je pripovedo- vala domačinka ga. Planko. Ne- kaj minut od naselja, na polož- nem pobočju, je vaško pokopa- lišče. Skromen križ nas opozo- ri, daje tu našla svoj zadnji po- čitek Celjanka Alma Karlinova, svetovna popotnica in pisatelji- ca. Ko smo zapuščale vasico, smo se peljale mimo spomeni- ka, ki stoji na odcepu ceste pro- ti planinskemu domu. Spome- nik je posvečen 30 domolju- bom, ki so dali svoje življenje za naš lepši jutri. V planinskem domu nas je prisrčno sprejela upravnica gos- pa Silva. Se polne vtisov iz va- sice smo posedle na terasi. Mi- ze so bile v trenutku polne do- mačih dobrot naših prizadevnih članic: raznega peciva, grozdja, bučnic, mošta in seveda peče- nega kostanja. Toda, da bi na ta- ko lep dan samo posedale! Gozd nas je kar sam vabil na sprehod. Ura pa je tako hitro tekla, da nas je gospa Silva že čakala z obil- nim kosilom. Na Svetini nas je z obiskom presenetila ga. Mija Drobnič iz "Prosane". V prele- pem poslovnem prostoru smo si ogledale kolekcijo kopalk za se- zono 1996, nove proteze in ne- drčke. Pozdravil nas je predsed- nik društva za boj proti raku dr. Praznik. Namen izleta oz. piknika je bil, da se med seboj še bolj zbli- žamo, izmenjamo izkušnje in da se spletejo osebna prijateljstva. Dan je hitro minil v prijetni družbi, petju, smehu in zabavni igri. Zato iskrena hvala gospe Miji Drobnič, s katero sodelu- jemo od ustanovitve naše sek- cije za njen čut do bolnih, in Združenju šoferjev in avtome- hanikov Celje. ANICA SELES, predsednica Sekcije žena po operaciji dojke Celje Pojasnilo V Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih av- torjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslo- vom. Če je mogoče, pripišite tu- di telefonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokli- čemo. Pismo ne sme prese- gati 45 tipkanih vrstic. Dalj- ša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo priza- det smisel sporočila. Po zakonu o javnih glasi- lih so uredništva dolžna ob- javiti le odgovor na objav- ljeno informacijo ter popra- vek objavljene informacije, s katero sta prizadeta pravi- ca ali interes pisca, o ostalih pismih pa se odloča v skla- du z uredniško politiko. Šff. 44. - 2. november 1995 • Ančka je v torek, 24. ok- tobra dopoldne, prijavila, da jo je v pisarni, kar med delovnim časom, nazmerjal in se je fizično lotil sodela- vec Srečko. Moral bo k sodniku za prekrške. • V torek zvečer je Jože B. prijavil, da ga je udaril Mitja P., Nedeljko R. pa je sporočil, da je Adi K. pre- tepel njegovega sina. Oba tepca bo k sebi poklical sodnik za prekrške. • V četrtek dopoldne je šla patrulja intervenirat v Skofjo vas. Prestrašena Ivana je policistom zaupa- la, da jo hoče ubiti domačin Anton G., Ker je Tone s takšnim svojim trapastim početjem v prvi vrsti kršil javni red in mir, se bo za- govarjal pri sodniku za prekrške. • V petek popoldne je var- nostnik v Kovinotehni spo- ročil, da je nek kamiondži- ja zlomil zapornico pri vhodu v firmo ter da se sploh grdo obnaša ter pre- klinja vse po spisku. Bilo pa je tako, da je Ismet M. stopil do varnostnika, da mu napiše dovolilnico, mo- žakarja sta se potem na hi- tro sporekla, Ismet pa si je jezo pogasil tako, da se je s tovornjakom zakadil v spuščene zapornice. M.A. Prepogosti tralitorsici poicopi K Sloveniji se največ nesreč s traktorjem zgodi na območju Murske Sobote, na območju UNZ Celje pa na Šmarskem Zaradi prometnih in delov- nih nesreč s traktorjem je v Sloveniji, v obdobju od leta 1981 do lani, umrlo 554 ljudi, večinoma so to bili vozniki traktorjev in sopotniki na traktorju ali na prikolici ozi-* roma priključkih k traktorju. Velika večina traktorskih ne- sreč (75 odstotkov) se je zgodi- la, ko se je traktor prevrnil in pod sabo pokopal voznika ali sopotnike. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da so okoliščine, zara- di katerih prihaja do najtežjih nesreč s traktorjem, iz leta v leto enake in da so bili vsi pre- ventivni ukrepi brez pravega učinka. Po uveljavitvi Zakona o varnosti cestnega prometa (1982), ki določa, da morajo imeti vsi traktorji vgrajeno varnostno kabino ali lok, se je zmanjšalo število žrtev s trak- torjem v cestnem prometu. Za ostale traktorje, ki niso evi- dentirani, pa kabina in lok ni- sta obvezna in število žrtev pri delu s traktorjem se celo pove- čuje. Nekatere države, na pri- mer Avstrija, imajo predpise, ki zahtevajo ustrezno opremo traktorjev tudi pri delu na »domačem terenu«, saj so stro- ški za zdravljenje ob poškod- bah, morebitne invalidnine ali odškodnine v primeru smrti, pa pokojnine ter socialna in druga izplačila, družbeni stro- ški, če sploh odmislimo izgubo človeka, gospodarja na kme- tiji. V letih od 1982 do 1994 je v Sloveniji v delovnih in pro- metnih nesrečah s traktorjem umrlo 554 voznikov in potni- kov na traktorju. V letu 1981, ko je bilo skupno število mr- tvih voznikov in potnikov naj- nižje (24 mrtvih), je začelo ve- ljati zakonsko določilo, da mo- rajo biti vsi traktorji v cest- nem prometu opremljeni z varnostno kabino ali varnost- nim lokom. V letih 1993 in 1994 je število nesreč s trak- torjem v cestnem prometu po- novno upadlo, izredno pa se zadnja leta povečuje število žrtev pri delu s traktorjem. Kateri so najpogostejši vzroki za nesreče s traktorjem in v kakšnih okoliščinah pride največkrat do njih? Takšna ocena je precej težka, saj je pri teh nezgodah povezanih več dejavnikov, ki so skupno pri- spevali k temu, da se je traktor prevrnil, kar je najpogosteje okoliščina, zaradi katere je iz- gubilo življenje največ trakto- ristov. V devetletnem obdobju je bilo med traktoristi, ki so umrli zaradi posledic nesreče, kar 58 odstotkov mrtvih zara- di neposredne prevrnitve trak- torja, zaradi neprevidne vož- nje čez rob ali zaradi slabe ocene nagiba. Seveda je do prevmitev traktorja prišlo še zaradi drugih okoliščin, kot so nepravilna izbira prestave za vožnjo navzdol, preobtežitev prikolice ali zaradi neustrez- nih zavor na prikolici, ki pori- ne traktor, da se ta prevrne in podobno. Ne glede na prvotno okoliščino zaradi katere je pri- šlo do nesreče, je kar v 75 od- stotkih nesreč prevmitev trak- torja razlog za hudo telesno • poškodbo ali smrt. Največ nezgod z mrtvimi in poškodovanimi je bilo zaradi nepravilne ocene terena, ko je traktor, pogosto s priključki, najprej zdrsnil, nato pa se je prevrnil in pod seboj pokopal voznika ali potnike. Skupaj je bilo v devetih letih zaradi ta- kih nezgod 45 mrtvih in 44 ra- njenih. Druga pogosta okoliščina je prevmitev traktorja zaradi neprevidne vožnje ob robu travnikov, njiv, gozdov, ko ne- urejen teren ne zdrži teže trak- torja ali ko voznik zavozi čez strmino. V takšnih nesrečah je bilo v obdobju od 1986 do 1994 38 smrtnih žrtev. Prav pri teh prevmitvah, kjer ni dmgih okoliščin, bi ustrezna varnost- na kabina zanesljivo zaščitila voznika traktorja. Tretja najpogostejša okoliš- čina pa je prevmitev zaradi prehitre vožnje oziroma ne- pravilne izbire prestave, zara- di preobtežitve prikolice, kar je povzročilo, da voznik trak- torja ni uspel ustaviti. Zaradi te okoliščine je v obravnava- nem obdobju umrlo 30 oseb Vzroki za prevmitve so tudi v neustrezni priključitvi priko- lice ali delovnega stroja. Posebej zaskrbljujoče pa so traktorske nesreče, v katerih so žrtve otroci. Večina takšnih nesreč se ugodi zaradi nepre- vidne vožnje s traktorjem po dvorišču, ko se voznik ne pre- priča, če v okolici traktorja ni otrok. Vsa opozorila, da st^ Sloveniji vsako leto naj^J dve nesreči katerih posledj. je smrt otroka, ne zaleže j o Med občinami, kjer je ^ več žrtev, izstopajo Mursij Sobota, občina Šmarje prij^ šah (v njenih prejšnjih mejaiu Litija, Novo mesto, SevnjJ Škofja Loka in Kranj. Ra^j Murske Sobote imajo vse i občine predvsem hribovit j razgiban teren, na katerem j hitro zgodijo tudi najhujš traktorske nesreče. V letu 1994 se je na območj, celjske regije pripetilo 8 smtt nih nesreč s traktorjem, najvj v občini Šmarje pri Jelšah (j) sledijo pa občine Celje, Laško Mozirje, Slovenske Konjice j Šentjur s po eno smrtno srečo^ J|yt^B.TKLA AGBm Orodje In vino v noči na 24. oktober je nez- nani storilec vlomil v vikend hišo v Plešivcu, last Marjana G. iz Velenja. Ukradel je mo- torno žago znamke husquama, električno žago znamke bosch, prenosni telefonski aparat, dva električna vodnika, radio kasetofon in več steklenic vi- na. Lastnik je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Gorski Icolesar v sredo, 25. oktobra popold- ne, je nekdo kradel v hodniku poslovne stavbe Farmin na Tr- gu mladosti v Velenju. Odpe- ljal je moško gorsko kolo me- talno modre barve. Lastnik kolesa, Peter K. iz Šoštanja, je oškodovan za okoli 85 tisoč to- larjev. Premalo previdna Nekdo je v sredo popoldne vstopil v eno od pisam stavbe Mestne občine Velenje in na mizi opazil žensko torbico, ki je bila brez nadzora. Hitro je izkoristil odsotnost oškodo- vanke Franje T. in odnesel tor- bico, v njej pa je bila denarni- ca. Premalo previdna gospa je oškodovana za okoli 35 tisoč tolarjev. Tolarji in marke Neznani storilec je v četrt- kovih zgornjih jutranjih urah na nepojasnjen način vstopil v prostore prodajalne Elki d.o.o. na Celjski cesti v Slovenskih Konjicah, ki je last Branka K. Iz prodajalne je odnesel za 87 tisoč tolarjev gotovine v obliki slovenskih tolarjev in nemških mark. Po naf-naf v Leonardo v četrtek nekaj minut pred 21. uro, je neznani storilec raz- bil izložbeno okno prodajalne Leonardo v Gosposki ulici v Celju. Iz vitrine je ukradel 8 ročnih ur znamke naf-naf. Dejanja je osumljen mlajši moški, star do 30 let, visok okoli 185 cm, svetlejših in »na gobico« ostriženih las, oblečen pa je bil v modre kavbojke in temno jakno iz usnja ali jean- sa. Osumljenec nosi očala, v času vloma pa se je prevažal z rdečim kolesom. Lastnica lo- kala, Lea B. iz Celja, je oško- dovana za okoli 80 tisoč to- larjev. Brez papirjev Na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovcu so polici- sti, pri izstopu iz naše države, prejšnji četrtek pregledali vo- zilo Pavla U., državljana R Hr- vaške. Našli so ročno bombo M75, lastnik pa se bo moral zaradi nedovoljenega posedo- vanja streliva zagovarjati na sodišču. Na istem mejnem prehodu so v vozilu Hasiba B., držav- ljana BiH na začasnem delu v Avstriji, našli 10 nabojev za lovsko puško. Hasib B. streliva pri mejni kontroli ni prijavil, ker ga je posedoval brez ustreznega dovoljenja. Šentjurski policisti pa so istega dne Ivanu J. iz Voduc zasegli lovsko puško in 12 ra- zličnih nabojev. Vse to je imel pri sebi brez ustreznih listin. Čeki in denar v soboto, 28. oktobra okoli 2. ure, je neznani storilec vlo- mil v osebni avtomobil opel kadett avstrijske registracije, ki je bil parkiran na Obrtniški ulici v Zrečah. Ukradel je osebne dokumente, rezervni ključ vozila, čekovno kartico avstrijske banke, 1.500 av- strijskih šilingov ter 4 tisoč slovenskih tolarjev. Z deja- njem je Ivan R. iz Zreč oškodo- van za okoli 80 tisoč tolarjev. M.A. Organizacija policistic v začetku letošnjega julija so ženske v slovenski policiji ustanovile mrežo slovenskih policistk in se tako organizi- rale po vzoru iz drugih evropskih držav. To je nevladno, neprofitno, nepolitično in neodvisno zdmženje, ki bo članicam nudilo dodatno izobraževanje, informiranje, izmenjavo delovnih izkušenj in reševanje težav, ki jih prinaša njihov poklic, ter jim nenazadnje omogočalo tudi interesno združevanje izven delovnih ob- veznosti. V slovenski policiji opravlja naloge policistk in krimi- nalistk nekaj več kot 260 žensk, kar predstavlja slabe 4 odstotke zaposlenih in je po splošni oceni premalo. Delu- jejo predvsem na področjih mladoletniškega kriminala, nasilja v družini in gospodarskega kriminala, so pa tudi v specialni enoti. iVločno trčenje v križišču Ljubljanske ceste in Vojkove ulice v Celju se je, v četrtek 26. oktobra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno po- škodovani. Alija O. (68) iz Celja, je vozil osebni avtomobil po Vojkovi ulici. Ko je pripeljal do križiš- ča s prednostno Ljubljansko cesto, je zavijal levo v smeri Čopove ulice. Takrat je po Ljubljanski cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 28-letni Miroslav Z. iz Laške- ga, nakar je prišlo do močnega trčenja, v katerem sta oba voz- nika utrpela hude telesne po- škodbe, sopotnica v vozilu Ali- je O., 52-letna Greta G. iz Ce- lja, pa je bila lažje ranjena. Ranjen med prevračanjem Na lokalni cesti v kraju Ja- kob se je, v petek 27. oktobra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, škoda na vozilu pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Konrad F. (53) iz Šentjurja se je peljal z osebnim avtomo- bilom iz smeri Rifnika proti Jakobu. Pri vožnji po klancu ' navzdol, je v preglednem des- nem ovinku zapeljal z vozišča ter se začel prevračati po po- bočju. Po večkratnem prevra- čanju se je vozilo po 61 metrih ustavilo v dolini. Voznik je, hudo poškodovan, obležal v bližini vozila. Trčil v otroka Na regionalni cesti v naselju Lokovica se je, v soboto 28.ok- tobra dopoldne, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo ra- njen otrok. Primož S. (20) iz Podkraja pri Velenju je vozil tovorno vozilo - transporter iz smeri Velenja proti Mozirju. Ko je pripeljal v Lokovico, je z nje- gove leve strani nenadoma prečkal cesto štiriletni Blaž iz Lokovice. Voznik je zaviral, a je kljub temu otroka zbil po vozišču. Smrtna v Bredah Na magistralni cesti zunaj naselja Brode se je, v soboto 28. oktobra ponoči, pripetila nezgoda s smrtnim izidom. Alfonz T. (51) iz Grajske va- si je vozn osebni avtomobil iz smeri Čepelj proti Vranskem. Ko je zunaj naselja Brode pri- peljal na ravni del ceste, je iz neznanega vzroka (domnevno kapi) zapeljal desno z vozišča in trčil v brežino cestnega na- sipa. V nezgodi je voznik, kljub hitri zdravniški pomoči, umrl. Trčenje v Celju Na Ljubljanski cesti v Celju se je, v nedeljo 29. oktobra ob 00.20 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozi- lih pa je škode za okoli 1 mili- jon tolarjev. Rok V. (19) iz Liboj je vozil osebni avtomobil iz smeri Trga Celjskih knezov proti Gregor- čičevi ulici. Ko je pripeljal v križišče Ljubljanske ceste in Gregorčičeve ulice, je zapeljal naravnost na prednostno ce- sto, in to v trenutku, ko je iz smeri Levstikove ulice po prednostni Gregorčičevi ulici pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 20-letni Gregor S. iz Celja. Vozili sta trčili, hudo ranjena pa je bila sopotnica v vozilu Roka V., 17-letna Klav- dija V. iz Pongraca. M.A. Tralctor drsei po pobočju 1 V kraju Vrba na območju Dobrne se je, v četrtek 26. oktobt popoldne, pripetila nezgoda pri vožnji s traktorjem. Frančišek S. (56) je na domačem dvorišču obračal traktor prikolico, na kateri je imel naloženo travo. Pri obračanju) traktor, skupaj s prikolico, pričel drseti po mdkrem travnateii pobočju, po približno 15 metrih pa se je traktor prevrnil m desni bok in je v takšnem položaju obstal na kolovozni poti, kje je s kabino trčil v jablano. Pri tem se je voznik traktorja hvi telesno poškodoval. 9 REKLI SO Martin Vrančič, vodja Od- delka za mamila - Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije - na okrogli mizi Mladost brez odvisnosti, ki je bila 20. okto- bra 1995 \ Celju - o trgu mamil pri nas in težnjah za legaliza- cijo lahkih drog, konkretno marihuane: »Ideje z raznih se- minarjev in okroglih miz na temo narkomanije se v praksi vse prepočasi uveljavljajo, medtem pa se tudi v naši drža- vi vse pogosteje srečujemo s pojavom organiziranega kri- minala, tudi na področju ma- mil. Gre za donosne posle, saj vemo, da slovenski uživalci tr- dih drog potrebujejo dnevno približno 1 kilogram heroina, to pa pomeni 100 tisoč nem- ških mark dnevno, kolikor je ta količina trenutno vredna na tržišču. Dejstvo je, da smo tudi v Sloveniji vojno z mamili iz- gubili, to pa ne pomeni, da bo- mo zdaj vrgli puško v koruzo. Naloga naše, pa tudi svetovne policije in policistov je, da preprečimo vnos mamil v dr- žavo, pa tudi snovi za proiz- vodnjo mamil. Glede ugibanj o legalizaciji marihuane pri nas: jaz osebno ne verjamem, da naša mladi- na, poleg številnih drog, ki so ji dostopne, potrebuje še eno. Pred kratkim sem se udeležil Interpolove konference v fran- coskem Lyonu, kjer so pred- stavniki držav, kjer so mari- huano legalizirali, ocenili, da se jim je ta toleranca krepko maščevala. V teh državah se zdaj vsako leto podvoji število mladih, ki kadijo travo. V Nemčiji, na primer, imajo ta čas že okoli 5 milijonov užival- cev canabisa.« M.A. Obstrelil se je v soboto, 28. oktobra okoli poldneva, se je lovec Ivan K. (56) iz Kozjega, med lovom na divjad hudo telesno poškodoval. Ko je hodil po hribu, si je Ivan K. hotel popraviti nabito lov- sko puško-šibrenico, ki jo je nosil na rami. Pri tem je z desno roko prijel za ustje cevi, s sprožilnim mehaniz- mom pa je očitno zadel ob nahrbtnik. Nekontrolirani izstrelek mu je poškodoval sredinec na desni roki. M.A. Večje pristojnosti avstrijsice poiicije v Avstriji zaradi uspešn šega iskanja odpošiljate! pisemskih bomb vse bolj ko kretno razmišljajo o krepit pristojnosti vamostnih org nov v boju proti terorizn Tako je zvezni kancler Vi nitzky po junijskem sestanki avstrijskim notranjim mil strom in zastopnikom praV sodnega ministrstva napov dal, da bo vlada jeseni pari mentu predstavila osnutek z kona, ki bo ob privolitvi sodi omogočil »velik prisluškoval napad« (ne samo prisluškov nje telefonom, ampak tu( zvočno in slikovno »zasledo vanje« sumljivih oseb), na vo uredil status glavne pri^ (popustljivost oziroma mUejS obravnava sostorilcev, ki tii stopijo kot priče) in omogoi povezavo računalniških ba* (Sled) Da ne bo prepozno Nekaj nasvetov Imetnikom plačllnlb In bančnib kartic ter čekov • v avtu ne puščajte niti če- kov niti plačilnih kartic. Iz suknjiča, ki ga odložite, vze- mite čeke oziroma plačilne kartice. • Čeke in čekovne kartice hranite ločeno. • S seboj vzemite samo toliko čekov, kot jih boste potrebo- vali. • Pri dviganju denarja iz av- tomatov pazite, da vas nihče ne opazuje. • Pri vaši kodi za bančni av- tomat se zanašajte samo " svoj spomin in številke nik* mor ne zapisujte. • Nikoli ne izpolnjujte ček^ vnaprej. • Ne zavrzite računov, ki P dobite pri plačevanju s plačil' nimi karticami — storilec lah^, izdela kartico z vašimi podati in izropa vaš bančni račun. , • Tatvino plačilne kartice ^ čekov takoj prijavite in zapr^ svoj bančni račun. ' it. 44. - 2. november 1995 ?1 ZA AVTOMOBILISTE Fiat scudo na trgu dostavnili vozil Italijanski Fiat že dolgo ča- ^ sodeluje s francosko grupa- ^0 PSA, ki jo sestavljata Ci- jjoen in Peugeot. V tovarni Se- jjlnord na severu Francije ta- p vse tri avtomobilske hiše Izdelujejo limuzinske kombije (fiat ulysse, peugeot 806 in ci- [foen evasion), v podobni ra- zličici tovarne v Italiji pa na- stajajo kombiji, ki jih vse to- farnc prav tako prodajo pod ^zličnimi, toda svojimi imeni. Fiat scudo (na slUci) je novi otrok takšnega skupnega dela, razvili pa so ga na osnovi li- muzinskega kombija ulysse, kar je sicer mogoče opaziti na prvi pogled. Trgu bodo ponu- dili štiri različne izvedenke (kombi za prevoz potnikov ali blaga, zaprt kombi in zgolj ša- sijo za morebitne nadgradnje), račimajo pa, da se jim bo v letu dni posrečilo prodati vsaj 20 tisoč scudov. Avtomobilu, ki v najrazsežnejši varianti po- nuja nekako štiri kubične me- tre tovornega prostora, name- njajo tri motorje. Bencinski z gibno prostornino 1,6 litra (80 KM) je Fiatov, naslednja dva - dizelski ih turbodizelski - pa Peugeotova. Za slovenske kupce je nekoliko neugodno to, da imata oba gibno pro- stornino 190 5-kubičnih centi- metrov, kar pomeni, da sta v dražjem davčnem razredu (meja je pri gibni prostornini 1,9-litra, ko gre za dizelske motorje). Prvi, ki mu je v po- moč turbinski polnilnik, raz- vija 92 KM, drugi pa 71 KM. Prodaja fiata scudo je v sosed- nji Italiji že stekla, kdaj bo no- vi Fiatov dostavni avtomobil naprodaj pri nas, pa ni še jasno. BOitZA CEN lABLJENIH AYTOMliiyV Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na prodaj okoli 260 vozil. Prodanih je bilo 12 avtomobilov. Organiza- torji so zdali tudi 92 kompletov kupoprodajnih pogodb. Cene so okvirne! Mercedes obnovil roadster SL Nemški Mercedes Benz, ki je znotraj največjega nemškega koncema Daimler Benz, se ne more pritožiti nad letošnjimi rezultati. V pol leta je imel do- bička za skoraj 1.5 milijarde mark. A to ne pomaga veliko, kajti ves koncern Daimler Benz je imel v tem času skoraj točno toliko minusa. Sicer pa Mercedes Benz po nekaj letih znova dokazuje svoj pomen, vitalnost in tudi prodornost. Letos so postavili na cesto povsem novi avtomo- bil E razreda, pripravljajo naj- manjši mercedes z oznako A (ki pa bo nastajal tudi v Bra- ziliji), v ZDA so zgradili tovar- no, kjer bodo sestavljali vozilo za prosti čas, s švicarskim urarskim koncemom priprav- ljajo tako imenovani smart av- tomobil ipd. Ob vsem tem pa so malenkostno obnovili tudi svoj sloviti roadster SL (na sli- ki). Gre za kozmetične po- pravke tako na prednjem kot tudi na zadnjem delu, pri če- mer so še nekoliko izboljšali pasivno varnost in za malen- kost podaljšali seznam serij- sko vgrajene opreme. Evropa: slabše ifot so pričaicovali Tudi Evropa se zvija v krču vse bolj skromne prodaje osebnih a\'tomobilov, kar po- meni, da bo velika večina to- varn zadovoljna, če bo ob kon- cu leta zabeležila vsaj približ- no enako prodajo kot lani. Septembra je bila tako pro- daja na evropskih trgih manj- ša za 3,7 odstotka v primerjavi z lanskim septembrom. Naj- slabše so šli avtomobili v pro- met v Španiji (minus 15 od- stotkov) in v Franciji, kjer je bilo kupcev celo za 22 odstot- kov manj. Zanimivo in po svo- je nekaj bolj spodbudno je, da je bH posel z avtomobili v Nemčiji septembra ugodnejši za štiri odstotke. Seveda se skušajo tovarne ob vsem tem »reševati« na različne načine, predvsem pa s popusti, ki veli- kokrat presežejo 10 odstotkov cene. Vendar na splošno meni- jo, da to ne bo prineslo boljših prodajnih številk, kajti marže tovarn oziroma prodajalcev bodo manjše. V letošnjih deve- tih mesecih je bila prodaja na evropskih trgih sicer večja za 0,9 odstotka, kar je zelo skromno povečanje. Zanimivo je tudi, da različne spodbude ne prinašajo več velikega po- večanja prodaje, kar, na pri- mer, ugotavljajo v Franciji. Tam je vlada pred nedavnim uvedla davčno olajšavo pri za- menjavi več kot osem let stare- ga vozila, vendar se zdi, da po- teza ni več tako zanimiva kot je bila lani. Toda vsi upajo, da bo šlo dobro Nemčiji, ki je ta- ko ali tako najpomembnejši evropski avtomobilski trg. In če je tam dobro, je dobro mar- sikje. Nissan obnovil llmuzinski kombi prairle Japonski Nissan je po zadnjih dveh letih, ki sta bili zanj razmeroma neugodni, znova v ofenzivi. Tako je pred nedavnim predstavil almero, nadomestilo za sunnyja, sicer najbolje proda- jani nissan na evropskih tleh, pripravlja se na evropsko predstavitev nove primere (ki bo morda nastajala v VeUki Britaniji), sedaj pa naj bi obnovil tudi svoj limuzinski kombi pra- irie (na sliki). To je po svoje nekoliko nenavad- no, saj naj bi s serreno, vozilom, ki nastaja v Španiji, nadomestil prav prairie. Vendar so se pri Nissanu odločili drugače. Tako so na osno- vi stare izvedenke naredili novo vozilo, vendar bo naprodaj zgolj na Japonskem. Medosna razdalja je ostala nespremenjena (261 centi- metrov), medtem ko je prairie navzven »zra- sel« za 20 centimetrov in meri 455 centimetrov. Druge spremembe niso tako očitne, avtomobil pa naj bi po sedanjih napovedih poganjal dvo- litrski motor, s po štirimi ventili na valj in močjo 145 KM. Št. 44. - 2. november 1995 GLASBA 3^ Živlienic je drag šport Nova kaseta In CD AnHrela ŠIfrerJa življenje je drag šport, a priljubljen še skoz kar se da. Tako se začenja naslovna skladba iz novega CD in kasete Andreja Šifrerja, ki dodaja: »Pravzaprav ti tudi ne preostane drugega, kakor da življenje živiš naprej.« Cela plošča je bolj pozitivno usmerjena, kljub temu pa se vsaj naslovna pesem začne z zanimivo kitico: Prihajam iz revne druži- ne, kjer niso mogh privoščit si otrok, zato me naredu je sosed, ki ni bil tako zlo ubog. Ta naravnanost gre torej drugam. Je pa to v devetih mesecih že Andrejeva druga ploš- ča. »To pomeni, da sem dva otroka rodil v devetih mesecih. Gre za medicinski feno- men, sicer pa je to presenetilo tudi mene. Znan sem namreč kot zelo počasen, kar za- deva projekte. Moje pavze so bile tiste pra- ve, od štiri do sedem let, ampak očitno so mi kalifornijski zrak in ljudje tako ustrezali, da sem celo ploščo napisal in posnel v Kali- forniji v slabih dveh mesecih,« pove Andrej. Te je bolj navdušila Irska ali California? Tega ne morem primerjati. To je tako kot ne moreš hrušk in jabolk seštevati. Mislim pa, da oba zvokovna pasova padeta v mojo zvrst, v tisto, ki jo imam rad, in jo že dolgo poslušam. Mi smo si, na primer z Irci v ne- čem zelo podobni. Oboji radi pojemo in se- veda tudi kaj popijemo. Irci popijejo izred- no veliko piva. V spominu mi je ostala anek- dota, ko sem bil s skupino Stockton's Wings v Prekmurju in na Štajerskem. Povedal sem jim, da je tam vinorodni okoliš, in da se pije vino. Lahko tudi pivo ampak večinoma vi- no. O.K. so rekli in pili vino kot pivo — za žejo, potem je moral spiti vsak svoj Štefan vina, gostilničar je nato prinesel še enega za vse skupaj, nato jim je dal še marelično žganje in so še tisto z velikim užitkom popi- li. Potem so pa ob treh zjutraj rekli, Andrej, a ne boš zameril, po temle vinu in po temle žganju smo mi tako žejni postali, a lahko eno pivo? In kaj piješ ti najraje? Štajersko polsladko vino. Rad imam ren- ski rizling kot kralja rizlingov, pa muškat, predvsem pa pijem Vinagova vina. To je očitno tista firma, ki mi paše. Po tem vinu te namreč ne boli glava. Je na novem CD in kaseti tudi kakšna pesmica za otroke? Včasih si veliko nastopal po šolah in tvoje pesmi so otroci zelo radi prepevali. Ostal sem otroški pevec, čeprav delam za vse generacije. Včasih se zgodijo čudne stvari. Skladba Umrla je država je bila iz- brana za najboljšo otroško pesem v neki anketi v PILU, sicer pa ne gre za otroško pesem. Nasploh pa, kdo sploh lahko prepri- ča otroke, da morajo poslušati izključno otroške pesmi. Ena od pesmi, ki delno zade- va otroke, čeprav morebiti bolj najstnike, je skladba Nihče ne trdi, da vam to bo všeč. Od otrok se zelo veliko naučim. Predvsem zato, ker te preizkušajo na potrpežljivosti. Pesem govori staršem in ima refren: Potrpite in se od njih učite, stojte jim ob straneh, pustite same stati jih na tleh. Hočejo dol z vaših pleč, a nihče ne trdi, da vam to je všeč. Skladba Moja čebela je tudi otroška pesmi- ca. Tudi tu vam bo vse jasno iz besedila: Hej hej, moja čebela, pridi in posrkaj med, hej hej moja čebela, na meni pusti svojo sled. Pri skladbi Življenje je drag šport in pri skladbi Moja čebela, ti pomagata dva Jure- ta, katera? Duo Dva Jurija sta Jure Franko, prvi no- silec slovenske olimpijske zimske medalje in Jure Košir, eden naslednjih nosilcev. V Los Angelesu, kjer sem snemal, je blizu stanoval Jure Franko, Jure Košir pa je pri- šel k njemu na obisk in tam prespal na poti iz Havajev. Ko sem ju poklical, sta bila pripravljena priti k meni v studio in smo se zadrli Življenje, življenje je drag šport. Pro- ducent, ki nas je poslušal, se je začel smeja- ti, potem pa je rekel, fantje, prav začutil sem potrebo po pivu, kajti po takšnem J ku se pivo pije. ?j S kakšnimi športi se ti ukvarjaš? J|| Tisti športi, za katere lahko pov^ tenis, včasih sem igral tudi košarko, gj na to, da sem bil dovolj visok. Takrat je k 190 cm še dovolj za krilnega napadjij Malo sem igral tudi nogomet, odbojko, pa večinoma samo tenis. Življenje je drag šport, draga pa* je |^ tudi naslovnica... Slikal sem se pod hollywoodskim gri^ in blišč in beda HollyAvooda sta znana. q so še hujše, vendar, če imaš prijatelje, tj uspe rešiti tudi malo ceneje. Po Irski tur^ sem šel v Ameriko uživat, ko pa sem prj, tja, sem šel v šolo song writtinga. Poteguj me je, napisal sem pesmi, šel k prijat^ v studio, dobili smo kitariste, muzkontei in sedaj rojevamo novo ploščo. Kaj narediš, ko se znajdeš pred oviro? Stvari gredo na bolje je skladba, 1^ začne malce temačno, pravzaprav pa reši, probleme. Vsi se znajdemo kdaj pa kd pred oviro. Mislim, da sem to skladbo nap sal zato, da jo bom tudi sam poslušal takr; ko gre vse narobe. Zato je treba takrat,] gredo stvari narobe, sprejeti roko prijatelj ga poslušati, se umiriti. Zato je refre A stvari gredo na bolje, čutim tvojo roj nekaj močne in dobre volje, da žarek posj v temo. CD in kaseta sta izšla 20. septembra, izj pa si ju v samozaložbi? To je prva zgodba, ki jo delam v samoz ložbi po 19 letih zvestobe Založbi kaset plošč RTV Slovenija. Odločil sem se odpl vati na svoje. Svoj najnovejši izdelek se torej izdal delno pri podjetju ŠifCo, v kat rem sem sam direktor in čistilka, za disti bucijo pa skrbi založba Corona. Na katere skladbe staviš? Ne vem, če sem sposoben to presoditi je tako, kot da bi se moral odločiti, katei otroka imaš raje. Če bi moral odgovorit to vprašanje, potem bi se moral vprai kaj bi bilo ljudem všeč? Nikoli pa ne de glasbe za druge ljudi, v prvi vrsti ve delam za sebe. SIMONA BRGI Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje objavljajo prosto delovno mesto višjega strokovnega sodelavca I - vodja proizvodnje Razpisne zahteve: - visoka izobrazba (VII. stopnja) strojne, organizacijske ali elektro smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - strokovni izpit - poznavanje in uporaba programov na PC - znanje tujega jezika - prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s strojno usme- ritvijo Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim po- skusnim delom. Delovna doba se šteje s povečanjem 12/16 mesecev. V postopku sprejema bomo pri kandidatih preizkusili strokovne kvalifikacije in druge posebne zahteve, ki so potrebne za opravljanje del v kazenskem zavodu. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev: diploma, vloga z življenjepisom, potrdilo o državljanstvu ter potrdilo o nekaznovanju (okrožno sodišče) naj kandidati dostavi- jo osebno v kadrovsko službo Zavoda, in sicer v roku 8 dni po objavi, v času od 8. do 11. ure. Lepi in trezni KnapovskI heavv-metal na prvencu zasavskih The Drinkers Zasavski revirji so bili vse do začetka devetdesetih, ko se je tja preselil Prlek Vlado Po- redoš in ustanovil razigrane Orleke, črna lisa v že tako ne preveč rockersko razviti Slo- veniji. Po uspehu, ki so ga za- beležili Orleki s kaseto »Fun- šter in jetmice«, se je tudi v tem temačnem delu »naše de- žele« začelo premikati - glas- beniki, ki so prej godli v pleh- bandah, so se začeli združeva- ti, med številnimi na novo ustanovljenimi bendi pa so že od vsega začetka nekoliko od- stopali The Drinkers. Po dveh letih guljenja lokal- nih odrov jim je pred kratkim le uspelo posneti devet skladb, ki so te dni izšle na zgoščenki »Lepi in trezni« pri založbi Megaton. The Drinkers so v zadnjih dveh letih letih zame- njali kar nekaj članov, trenut- no pa delujejo v zasedbi: San- di Kolenc - vokal, Robert Likar (ex-Niet) - kitara, Primož Tre- beč - klaviature, Miro Mutvar (ex-Turbo) in Damjan Brezo- vec (ex-Jimk, Martin Krpan, Bombe) - bobni. Posnetke, ki so se znašli na kaseti in kom- paktni plošči, so Drinkerji ro- jevali skoraj leto dni, posneli pa so jih v novomeškem studiu Luca in kranjskem studiu Pan. Širšo slovensko javnost so na- se opozorili s komadom »Si- mona«, ki je seveda posvečen Simoni Weiss (založbo Mega- ton vodi Simonin mož Goran Šarac), zanj pa so posneli tudi videospot, v katerem je vlogo Simone odigral znani hrvaški transvestit Salome. The Drin- kers trenuto stavijo na sklad- bo »Slovenac«, gre pa za pri- redbo znamenite »Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosa- nac«, ki jo je v svojih najbolj- ših letih izvajal sarajevski bend Bijelo dugme. Seveda pa ta skladba ni edina priredba z albuma »Lepi in trezni«, The Dinkers nam na ploščku »Lepi in prazni« ponujajo pre- cejšnjo mero arhaičnega roč- ka, ki bi v Sloveniji precej bo- lje vegetiral konec sedemdese- tih, in s svojim izdelkom niti približno ne dohajajo iskrivo- sti Poredoševih besedil in pra- ve knap&roU godbe v uvodu omenjenih Orlekov. STANE ŠPEGEL Obletnica Popi teatra ^ Nocoj, v četrtek ob 20 uri, se bo v celjskem Pop teatru pričela slovesni zabava ob prvi obletnic delovanja. Po slavnostnem govom in privijanju ploščic z imeni častnih gostov, bo vse prisotne pozno v noč zabavala skupina Bo- ri&The Yonny Ones&Pop Teater Ones, organizator- ji pa obetajo še glasbeno presenečenje. Pop teater obljublja tu- di pozdravni napitek in priložnostni prigrizek. B.V. it. 44. - 2. november 199S (?3 GLASBA Morilca 23-letne SELENE, jiehiško-ameriške tejano jvezdnice, je 13-članska poro- ja spoznala za krivega, sodišče pa ga je-6bsodilo na dosmrtno ječo. Selena je bila ubita na (išku slave, sredi letošnjega poletja, njene plošče so zad- pjih nekaj let praviloma prese- |ale milijonske naklade, leta 1993 pa je prejela tudi (;rammya. . Na skorajšnji izid kompakt- ne plošče se pripravlja tudi jlLEKSANDER MEŽEK. Ma- terial za LP »Legende« je Me- žek posnel skupaj s skupinama Lucky Cupids in Ghost Of The 50's, med skladbami, ki so se pred izidom že znašle na radij- skih postajah, pa je tudi poslo- venjena priredba evergreena »Crying In The Rain«. Le dober mesec dni je v sku- pini OASIS zdržal basist Sco- ot McLeod, ki naj bi za pol leta zamenjal originalnega člana Paula McGuigana. Slednjemu se je avgusta zmešalo, zato britanski tisk že namiguje, da novega basista, ki ga te dni izbirajo na avdiciji, čakajo ne- človeški napori ob težavnih bratih Gallagher. Po uspešnih priredbah skladb »No More I Love Yo- u's« in »A Whiter Shade Of Pale«, ki so se na single ploš- čah povzpele prav pod vrh svetovnih lestvic, bo založba RCA, v začetku prihodnjega meseca, na trg lansirala še tretji single s plošče »Medusa« odlične angleške pevke AN- NIE LENOX. Gre za priredbo znane balade Paula Simona »Something So Right«, v eni izmed verzij na singlu pa bosta Paul in Armie to pesem tudi skupaj zapela. Prejšnjo soboto je v New Or- leansu zaradi prevehkega od- merka mamil umrl Shanon Hoon, 28-letni pevec in vodja znane ameriške ročk skupine BLIND MELON. Hoon in nje- govi spremljevalci so zasloveli leta 1993 s skladbo »No Rain«, njihov melanholični ročk, podprt z večglasnim petjem - zaščitni znak ameriškega roč- ka šestdesetih - pa je sredi de- vetdesetih vžgal predvsem pri rockerjih, ki so krepko zako- rakali v »najboljša« leta. V novomeškem studiu Me- tulj je 12 skladb za svojo četrto kaseto in tretjo kompaktno ploščo posnela DAMJANA GOLAVSEK. Album, ki nosi naslov »Rime«, je založila ljubljanska Corona in ga je že mogoče kupiti v nekaterih bo- lje založenih trgovinah. Avtor- ja večine skladb sta ljubimca Damjana Golavšek in Karli Novak; slednji je poskrbel za glasbo, Damjana je spisala be- sedila, aranžmaji pa so delo Blaža Jurjevca. Izvršni direktorji nekaterih največjih ameriških glasbenih laložb so naredili projekcijo prodaje plošč v naslednjih sedmih rtih. Po njihovem mnenju bodo do leta 2002 največ plošč rodali seattleški grungerji PEARL JAM. Na lestvico »najper- pektivnejših« so se na drugo mesto uvrstili R.E.M. (na sliki), retji so irski zvezdniki U2, četrto mesto pa je zasedla JANET ACKSON. Zanimivo je, da se med prvih 20 ni uvrstil niti eden izmed trojice velikih - Madonna, Michael Jackson in Prince. Veteran slovenske glasbene scene, TOMAŽ DOMICELJ, je s svojima spremljevalcema, basistom Janijem Lahom in bobnar- jem Andrejem Hribarjem, v studiu Činč pred kratkim posnel in pri svoji založbi Dots recors tudi objavil novi albimi. Plošča z naslovom »Bivše in bodoče« je zapolnjena zli skladbami, med katerimi pa, predvsem zaradi številnih psovk, izstopa pesem »Maijetica in Tonček«. Tomaž je ploščo skupaj s spremljevalno skupino Projekt Triglav prvič v živo predstavil prejšnji četrtek v atriju Plave lagune v Ljubljani. V ponedeljek, 6. oktobra, izide dolgo pričakovani album bri- i tanske skupine QUEEN. V večini skladb na LP »Made In' Heaven« bo seveda slišati tudi nenadkriljivega Freddiea Mercu- rya, ki je le nekaj tednov pred smrtjo leta 1991 posnel vokale, Brian May, John Deacon in Roger Taylor pa so letos dodali instrumentalni del skladb. Dobrih štirinajst dni zatem izide tudi trojni album skupine THE BEATLES, zato angleški mediji pričakujejo veliko komercialno »bitko« med tema dvema mega- bendoma, ki posthumno, brez svojih frontmanov, odžirata kruh mlajšim skupinam. Robert Miklus in Maxi Suligoj, Goričana, ki že dobro leto dni »ustvarjata« pod imenom R.M. FROJECT, sta pri založbi Mega- ton objavila maxi-single, na katerem so poleg naslovne »Hočem Tvojo pi,..« še tri skladbe; dve starejši (»Jaz in ti« in »Stara baba«) in čisto sveža »Pridi gor«. Robert in Maxi se trenutno pripravljata na »veliko« turnejo po slovenskih diskotekah, ki bo trajala skozi vso zimo. STANE ŠPEGEL Pop loto i Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 8. novembra ob 18.uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, 'Prešernova 19, Celje. ^' 44. - 2. november 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Prejšnjo soboto smo na modnih valovih Radia Celje govorili o enem največjih na- ravnih fenomenov - barvah. O vplivu barv na naše počutje, pravilnem izboru barv za gar- derobo posameznih barvnih tipov ljudi ter kombiniranju Ic-teh, je poslušalce seznanila gostja v studiu, modna sveto- valka studia Color me Beauti- ful iz Ljubljane, gospa Breda Tesner. Ker je Breda Tesner tudi so- delavka revije Naša žena, je ta revija podarila - za pravilen odgovor na modno vprašanje - brezplačne izvode te revije do konca leta, torej še tri številke in sicer Aleksandri Ovčar iz Konjiške vasi, Slovenske Ko- njice, ki jih bo seveda prejela po pošti. Kot običajno pa smo v oddaji izžrebali med vašo prispelo pošto še tri nagrade: darilni bon v vrednosti 5.000 SIT, ki ga podarja trgovina z metražnim blagom Papillon iz Celja, bo prejela po pošti Dar- ja Teržan iz Dobja 18, pošta Prevorje; ročno pletenino bo konec meseca novembra v naš oglasni oddelek lahko prišla iskat Slavica Gorenak iz Sve- telke 22 v Dramljah; ročno po- slikan svilen šal pa Darja Škrabl iz Vrtne 22 v Štorah. Pred nami pa je že novo, no- vembrsko anketno nagradno vprašanje. Pošljite kupon, če niste imeli sreče do sedaj, bo- ste med izžrebanci morda prav prihodnji mesec, ko se znova slišimo v naši modni radijski oddaji. _ ^ _..................._ _ Modne etikete na očeli Pravzaprav ni današnja modna tema nikakršna revo- lucionarna velevest, je pa šče- pec tiste začimbe, ki daje novi modi značilen, letošnji pečat. Ime firme, etiketa z zaščit- nim znakom, skratka podpis na nekaj kvadratnih centime- trih tekstila, prišitega na obla- čilo je droben detajl, ki pa ga ne spregledamo nikoli, še po- sebej takrat ne, ko obleko ku- pujemo. Morda se spominjate, da je bilo v osemdesetih letih nadv- se modno, če so bile etikete z imeni avtorja prišite namesto na podlogo, na zimanjo, vidno stran oblačila. Dolga leta je bilo nato takš- no početje povsem »out«, le- tošnja moda pa je znova v zna- menju prave etiketomanije. Etikete oziroma simboli se pojavljajo kot modni akcenti, kot okrasne obrobe, potiskane z imenom modne hiše, kateri oblačilo pripada, pa ne le na oblekah, temveč tudi na mod- nih dodatkih - celo čevlji in pokrivala se ponašajo z njimi. Seveda, če je modno ime do- volj zveneče ift ugledno, je lah- ko takšen drobcen detajl pravi statusni simbol, saj dokazuje, da je bilo potrebno za takšno cunjico seči kar globoko v žep... Anketno vprašanje meseca novembra: KATERI TEMI BI SLOVENSKI ČASOPISI IN MODNE REVUE MORALI POSVETITI VEČ POZORNOSTI? a/ splošnim strokovnim nasvetom o estetiki oblačenja b/ problematiki modnega oblačenja debelih ljudi c/ modi za starejše, moške in otroke d/ modi za mlade s »plitvo« denarnico. Dlvii kostanj Boris Jagodic^ Sestavek poobjavljamo na željo številnih bralcev. Divji kostanj (Aesculus hip- pocastanum L.) je do 30 me- trov visoko drevo. Deblo in starejše veje pokriva rjavo, razpokano lubje, mlajše veje pa so gladke in sivorjave. List- ni in cvetni brsti so pred mra- zom zavarovani z smolnatimi luskolisti rjave barve. Spomladi poženejo nasprot- ni, dolgopecljati, sedmeropr- stasti listi s klinastimi, dva- krat napiljenimi listki. Meseca maja se razcveto pokončne ki- te belih cvetov. Plod je obla, bodičasta, zelena glavica, v kateri je gladko, rjavo seme. To dozori v septembru in ok- tobru. Divji kostanj je sicer doma v Grčiji in v Bolgariji, vendar so ga nasadili po skoraj celi Evropi po drevoredih, parkih in tudi po gozdovih. Raste tudi pri nas v Sloveniji. Spomladi nabiramo cvetove in lubje mladih vej, jeseni pa zrele plodove. Vse nabrano moramo posušiti v senci na prepihu ali v sušilniku. Divji kostanj vsebuje gliko- zid aeskulin, ki ga je največ v lubju, cvetovi vsebujejo čre- slovine in kvercitin, zelena bo- dičasta lupina vsebuje čreslo- vine in flavonske heterozide, plod pa škrob, beljakovine, maščobno olje, glikozid aesku- lin, flavonoide, čreslovine, sa- ponine, vitamine, itd. Iz zrelih plodov pripravlja- mo izvleček tako, da vzamemo 15 plodov, jih drobno nariba- mo in prelijemo s 3 del 70 od- stotnega alkohola in vse sku- paj previdno segrejemo do vrenja. S tem postopkom uni- čimo razne fermente, ki so pri- sotni v plodovih. Drugi način je ta, da vzamemo 200 g nari- banih plodov in jih namočimo v 800 g 70 odstotnega alkoho- la. V dobro zamašeni stekleni- ci naj se namaka tri tedne. Na- to precedimo in spravimo v temni steklenici. ^ Izvleček lahko uživamo in sicer po 20 kapljic na kozarec vode trikrat na dan pred jedjo. To deluje kot žilni tonik in s tem pomagamo našim žilam. Vse snovi v plodu in v skorji divjega kostanja dobro deluje- jo na vene, tako, da poživljajo elastičnost žilnih sten. S tem se okrepi krvni pretok, kri ne zastaja več in zmanjšajo se bo- lečine in otekline. Tako si lah- ko pomagamo pri zlati žili, krčnih žilah na nogah, raznih vnetjih žil, golenski razjedi. Ljudsko zdravilstvo priporoča uživanje v prah zdrobljenih plodov pri vnetjih v ustni vot- lini, pri prehladnih obolenjih, katarju nosne sluznice, bron- hijev, pljuč in črevesja. Izvleček lahko uporabljamo tudi zunanje in sicer si z njim lahko masiramo boleče noge, hrbtenico in razredčeno upo- rabljamo za obkladke pri zlati žili, lišajih in pri ozeblini. Lahko ga pomešamo z morsko soljo in tako dobimo odlično kopalno sol, ki jo uporabljamo kot dodatek h kopelim. Takšne kopeli olajšajo bolečine pri revmi, putiki ter pomagajo pri hudi utrujenosti po napornem delu. Podobno deluje tudi pre- vretek iz lubja mladih vej. Z njim lajšajo težave pri nekate- rih kožnih obolenjih, pri sonč- nih opeklinah, vnetjih žil in živcev. RECEPTI tete Katarine Pomarančna torta Potrebujemo: 10 dag suro- vega masla, 20 dag sladkorja, 1 zavitek vanilina, 3 jajca, 20 dag moke, V-> zavitka pecilnega praška, 7 dag naribane čoko- lade, sok 1/2 limone, 3 poma- ranče. Nadev: 6 dag masla, 7 dag sladkorja, sok Vi pomaranče. Glazura: sok 1 pomaranče, 25 dag sladkorja. Penasto vmešamo maslo, postopoma primešamo slad- kor, vaniiin in rumenjake. Do- damo moko. Premešamo s pe- cilnim praškom, čokolado in na koncu dodamo še sneg. Spečemo v tortnem modelu. Mrzlo torto prerežemo, nade- vamo in glaziramo. Za nadev: maslo vmešamo s sladkorjem in pomarančnim sokom, za glazuro pa vmešamo pomarančni sok s sladkorjem. Torto na vrhu okrasimo s po- marančnimi krhlji. Rezine z makom Umesite testo iz: 200 g mo- ke, zmešane z 1 malo, do roba napolnjeno žlico pecilnega praška, 150 g margarine, 1 vrečice vaniiin sladkorja, 200 g skute in malo soli. Testo razvaljajte in ga po sredini nadevajte z nadevom, pripravljenim iz: 100 g mlete- ga maka, 4 žlic vročega mleka, 100 g sladkorja, 1 vrečice va- niiin sladkorja, naribano li- monino lupino 1 limone, 50 g rozin in 2 do 3 žlic ruma. Na obeh daljših straneh narežite testo proti sredini na 2 cm ši- roke in 10 Limonine rezine Potrebujemo: 6 dag surove- ga masla, 7 dag sladkorja, 1 jajce, sok in lupina 1 limone, 20 dag moke, '/2 zavitka pecil- nega praška, Vs 1 mleka. Limonina glazura: 15 dag sladkorne moke, 1 beljak, sok V2 limone, 10 dag pralin. Maslo penasto vmešamo. Dodamo sladkor, i-urtienj' sok in limonino lupino. j^J šamo. Ko je rahlo, primes- po žlicah izmenično mol;? pecilnim praškom in mk Nazadnje dodamo sneg. mo pri srednji vročini, trič, ure. Ohlajeno sladico glg^j mo. Za glazuro zmešamo kor, beljak in limonin 5 Okrasimo s pralinami. j Krhki srčki v f Potrebujemo: 25 dag moi '/2 zavitka pecilnega praškj dag surovega masla, 1 jajoj dag sladkorja, 1 zavitek vj lina, ščepec soli, malo linu, ne lupine, 2 žlici mleka. Maslo zdrobimo z nožen moko in pomešamo s peciln praškom. Dodamo jajce, slj kor, vaniiin, sol, sesekljano monino lupino in mleko, p pravimo gladko testo in razvaljamo. Izrežemo srca jih na pomaščenem peka spečemo. Dunajska torta Zmešamo gladko maso 100 g margarine, 100 g sla korja, 1 vrečice Dr. Oetkeri cilnega praška in vaniiin sla korja, 4 rumenjakov, 3 ž mleka in 60 g mletih lešniki Iz 4 beljakov naredite sneg posebej pa zmešajte 120 gn ke in 2 mali žlici pecilne praška. Dodajajte izmenič moko in sneg pri^jravlj masi. Testo pecite v namaščen modelu za torto 30 minut, temperaturi 200 do 220 stop Celzija. Pečeno torto prerez in namažite s kremo pripr Ijeno iz: 200 g margarine, g sladkorja, 70 g čokolade malo ruma. Nekaj kreme j hranite za okrasitev torte.' sto prelijte s prelivom pripi Ijenim iz: 160 g sladkorji prahu, 4 žlic kakava, 2 ; raztopljene margarine in 4; tople vode^__ ____^ Št. 44. - 2. november 1995 iff. 44. - 2. november 1995 VRTILJAK Meje Vživljenjuje mnogo stvari, kisezdijosamoianevne, normalne. To so stvari, o katerih ponavadi niti ne razglabljamo, o katerih ne pišemo pesmi, stvari, ki niso predmet filozofskih razprav za kakšnim šankom ali v predavalnici fakultete... Vse to, predvsem pa življenje samo, se zdi takšno, dokler je. Ko enkrat ugotoviš, kako hitro lahko vse tisto, o čemer sicer ne razmišljaš, izgubiš, sploh ni več tako vseeno. Potem ti ni žal nobenega razmišljanja več, nobene rože, pozdrava, nobenega prepira... Naučiš se ceniti vse tisto, kar imaš, pa čeprav se zdi, da sploh ni veliko. Koliko pomeni, ugotoviš šele takrat, ko se zaveš, kako malo je manjhilo, da bi izgubil... Vedno znova sama Odšel si, jaz pa zmeraj znova ostajam sama, tako je že od takrat, ko sem se rodila Hodim po cesti. Dežuje. Cesta je pusta in prazna Tako je vedno, kadar dežuje. Nikoli ne nosim dežnika. Sovražim ga. Do kosti sem premočena Ni mi mar za to. Rada sem mokra Hodim mimo hiš. Na oknih se vedno znova prikazujejo radovedni obrazi, ki gledajo, kateri norec hodi v takem vremenu po cesti. Ko vidijo, da si brez dežnika, jim oči skoraj skočijo iz jamic. Ko sem bila še majhna, ni nihče nikogar čudno gledal, če je hodil brez dežnika Danes pa se to ne spodobi več! Le kateri norec sije to izmislil? Gledam v tla Opazujem, kako se dežne kapljice odbijajo od tal. Zaslišim korake. Moški so. To čutim. Dvignem pogled, zagledam ga. Tudi on je brez de^ika Tudi on bo nekoč odšel, pomislim. 'Tako lepa gospodična, pa brez dežnika?" me ogovori. "Tako lep gospod, pa brez dežnika?" odvrnem. "Nisem gospod!" mi reče užaljeno. "Vidim!" se mu posmehujem. "Mokra si!" reče prizadeto. "Si že videl kojga, ki je hodil po de^u brez dežnika in je ostal suh?" "Ne!" 'Tadej." "Tako je bilo ime mojemu bratu." "Lahko bi se predstavila!" "Lela!" "Tako je ime stari mami od mojega prijatelja." "Ne norčuj se!" "Saj se ne!" "Kje pa!" "Res ji je tako ime. Ga lahJco vpraSaS!" "Ko ga pa ne poznam!" "Lahko ti ga predstavim!" "Ne!" "Zakaj ne?" "Zato, ker ne!" 'Te je strah?" "Ne!" "Kaj pa potem?" "Nič!" "Nič?" "Ne, nič!" "Dobro, potem pa nič. Se še vidimo. Adijo!" "Adijo!" Odideva dalje. Prime me, da bi se ozrla. Premagam se in grem dalje. Se je on ozrl? Pridem do pokopališča Ograjeno je s stebri. Vhodna vrata so široko odprta Kot bi me vabila k sebi... Grozno! Stečem stran. Pokopališča me navdajajo z grozo. Bila sem že na tolikih pogrebih, da so mi skor^ vsakdanji. Pokopališča me je še vedno sb^. Hodim po mestu. Spominjam se otroštva Živeli smo v središču mesta Mama je umrla na porodu. Mojem. Nikoli je nisem videla žive. Le na slikah. Bila je... Ne vem... Bila je ženska Očeta je mamina smrt zelo prizadela Začel je piti. Mislim, da me je obtoževal za njeno smrt. Nikoli se ni pogovaijal z mano. V moji družbi je molčal. Oče je umrl kmalu za mamo. Bil je še mlad. Premlad. Oba sta bila še premlada za sprt Mama je umrla pri osemnajstih, oče pri petindvajsetih. Ko je umrl on, sem bila stara f)et let MOJCA (Se bo nadaljevalo^. Hvpnotised (Simple Minds) 1 can feel the whole world spiming aromd Pm losing ground, I /eel it every day Andi can feelyou coming inside out I'm losing touch with ali reality I remember the look in your eyes The way that they pulled me inside Ali Ive got now in my defence Is my innocence I've been hypnotised I can hear the church bells ringing out Reminds me of some bright and sunshine day When aH the prelty horsesyou wouldride Would come right back to feelyour energy I stili remember the look in your eyes The way that they jilled me inside Ali 1've got nov/ in my defence Is my innocence /Ve been hypnotised You know it won 7 be easy It 's never easy /'ve been hypnotised So teli me whatyou think Do you ihinkTll sink Number one scapegoat l'm the missing link Ali I know / 've been hypnotised It won't be easy Ifyou 've got a heart that burns inside Let me get inside let me tangle with the jlames Ifyou 've got a light that burns inside The heat will rise andmelt down once again I m waitingfor a sign, hep me realign Maybe it 's a sin I know but it 's not a crime Ali I know, I've been hypnotised Maybe there 's a way I can find a way Final hour Judgement day Ali I know. /'ve been hypnotised And then I realise Tihe sanie Noč Je mirna, vse že spi, jaz pa še vedno čakam odprtih oči. Njega, ki tako sem ga ljubila, da si tega nikdar ne bom odpustila. Čeprav vem, da ga ne bo, kajti vse to mu je le za šalo bilo, toda v meni še vedno upanje tli, upanje, ki nikoli ne izgori. Nikoli te ne bom pozabila, četudi te bo druga ljubila. Toda, zapomni si do konca svojih dni, da mi dražjega od tebe na tem svetu ni. MIKI Strelec - moški 23, novembra • 22. decembra Moški - strelec vzbuja pozornost, kjer koli se pojavi. V vsakem okolju je občudovanja vredna in dramatična ftgura in večina oči bo uprtih vanj, pa če je v določenem trenutku aktiven ali pasiven. To je moški, pri katerem videz včasih vara kar sploh ne pomeni, da je prevarant ali goljuf. Na trenutke izgleda miren, tih, kot da počiva, a njegova stalno prisotna pozornost spremlja se, kar se dogaja okoli njega. V družbi prav kmalu skrivoma opazuje nekoga in poskuša pritegniti njen pogled nase, ker si je že izbral osebo, s katero bo delil posteljo tisto noč in v prihodnje. Njemu ne primanjkuje sposobnosti, da svoj plen hipnotizira. Njegova privlačnost je zelo globoka, vendar velikokrat ni opazna in mu je na splošno ne pripisujejo. Kar se imenuje živalski magnetizem, se ne sme enačiti s spolno privlačnostjo, ker je to preveč fina lastnost. Samozavest je izjemna lastnost, ki prevladuje v osebnostni moškega rojenega v znamenju strelca in je navzven zelo prodoma. Precej pripomore k njegovemu uspehu. Uspeh pa vodi do denarja. Pri moškem - strelcu vodi denar do razvitja druge dobre lastnosti - velikodušnosti. Preprosto dejstvo življenja je, da se ljudje lažje ogrejejo za velikodušne ljudi kot za skopuhe. Živeti z moškim, rojenim v znamenju strelca je nedvomno zelo zabavno. Vendar pa ga bo, ko se sooči z resnejšo krizo, to zlomilo prej kot moškega, rojenega v kakšnem drugem znamenju. Nad znamenjem strelca vlada Jupiter, ki pogosto vodi tja, kjer je hazardiranje. To je za moškega - strelca velika preizkušnja. Ima zveze, navadno neposredne, s podzemljem, z zvodniki in špekulanti. Njegov posel je veliko bolj povezan s seksom kot s hazardom, ker ima od obeh razvedril raje prvo. Moški - strelec se ne pritožuje zaradi cene in je vedno pripravljen plačati zahtevano ceno za lastno zabavo. Tovrstnih aktivnosti bi se moral izogibati. Planet Jupiter mu sicer prinaša srečo in ga vedno potegne iz neprijetne situacije, vendar teh situacij ne more preprečiti. Ta lekcija mu je usojena in takrat, ko se je nauči, ga veliko stane. Izogibati se mora odprtih nezakonitosti pri hazardiranju in vseh nastavljenih pasti v spolnih aferah. Slabša lastnost sicer očarljivega moškega rojenega v znamenju strelca, je besedno pretiravanje. Za doseganje svoje volje ali osvojitev svoje spolne žrtve bo rekel kar koli. Kar pa reče, je moški, rojen v tem znamenju, sposoben uresničiti. V materialnih zadevah se mu lahko zaupa s kreditom v neomejenih številkah. Skratka strelec veliko razkriva Napol konj in napol človek je - lovec, skratka katerega puščica je vedno usmerjena na njegovo žrtev. Odslej bom živel življenje vseh svojih instinktov, hrepenečih po popolnosti brez vsake laži. (Juš Kozak) NOVO V ZDRAVILIŠČU ^^^^ ZDRAVILIŠČE Spoštovani! LAŠKO Radi bi vas seznanili z novostjo, ki jo uvajamo v Zdra- vilišču Laško. Od 10. novembra dalje vsak petek od 16. do 20. ure SAMOPLAČNIŠKA ORTOPEDSKA AMBULANTA - POSVETOVALNICA. Ordinirajo SPECIALISTI ORTOPEDI BOLNIŠNICE VALDOLTRA. Informacije in rezervacije terminov na tel.št 731 -336. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. ■ Območna enota Celje fl ponovno objavlja prosto delovno mesto * 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ?* ZASTOP BISTRICA OB SOTLI ^ Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še nasledi nje pogoje: - da imajo srednješolsko izobrazbo (5. stopnja) - najmanj eno leto delovnih izkušenj - osebno vozilo in vozniško dovoljenje |fl Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem naoi močju zastopa. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas eneg leta s trimesečnim poskusnim delom, kasneje je možn zaposlitev za nedoločen čas. Zaposlimo tudi več pogodbenih delavcev za sklepa nje življenjskih in nezgodnih zavarovanj. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevani pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objj ve na naslov: Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljanj Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh od dnen izbire. ^ it. 44. - 2. november 1995 i7 INFORMACIJE Po enem izmed poročil o tem je šofer tistega državnika videl med vožnjo po zasebni posesti nekaj, kar je imel za letalo, in |br je nameravalo pristati na ce- sti pred njim, zato je pritisnil na ►zavore. Nekaj metrov nad avtom je predmet švignil mimo, avto le močno poskakoval. Le nekaj lasneje je predmet priletel v Nasprotni smeri in spet povzro- čili močne, navpične tresljaje. Potem je obstal nad drevjem, iz- za katerega se je prej prikazal, nato pa seje bliskovito dvignil, se prevrnil za 90 stopinj in izgi- nil v zahodni smeri. Poročilo dodaja, da je priča popolnoma zanesljiva, da je predmet spominjal na prevmjen krožnik za juho, da je imel Osrednjo kupolo, line in premer okoli dvajset metrov. Žal Vallee ob tem razburlji- vem pojavu NLP v Evropi - s pogojem seve, da navedbe us- trezajo resnici - ne pove imen, kraja in časa, žal tembolj, ker Vallee velja v mednarodnem merilu za enega najbolje obveš- čenih izvedencev za NLP in bi torej lahko postregel z ustrez- '•»imi podatki. Začasna tnaterializacija? Mnogi opazovalci so imeli vtis, daje NLP v trenutku izgi- jl^il. Tako imenovani "trdi" po- javi, ko je NLP jasno zaznaven kot trden, kovinski predmet, •Nedvomno pomenijo začasno "^aterializacijo v zemeljskem ozračju, tako imenovani "meh- ki" pojavi, ko je neznani leteči predmet viden v zabrisani obli- ki, pa eno izmed faz materiali- zacije. NLP se potemtakem ne ujemajo z našimi pojmi in pred- stavami o vesoljskih ladjah kot izdelanih strojih oziroma napra- vah, ki ohranijo materialno in strojno strukturo ves čas med- zvezdnega planeta. Kljub temu pa so leteči pred- meti, saj letajo v planetnem ozračju. Večina poročil jih de- jansko opisuje kot leteče pred- mete. Za vesoljsko ladjo na med- zvezdnem poletu bi bilo kaj ma- lo smotrno in smiselno ohraniti materialno strukturo, če upošte- vamo, kako daleč so osončja vsaksebi v času in prostoru in kako velikanske so razdalje. Po- temtakem so medzvezdni pole- ti izvedljivi šele, ko so pri roki vesoljske ladje, ki letijo s prib- ližno svetlobno hitrostjo. Tre- nutno ni znana pogonska ener- gija, vsaj ne na Zemlji, ki bi to omogočala. Bližnjice sicozi prostor in čas Vesoljske ladje, ki potujejo od zvezde do zvezde, očitno hranijo znanstvena spoznanja, o katerih si mi ne drznemo niti sa- njati. Takšna revolucionarna spoznanja jim pač omogočajo bližnjice skozi druge razsežno- sti časa in prostora. Demateria- lizacija vesoljske ladje je zelo verjetno prvi pogoj za to. Nez- nani leteči predmeti se v svojih pojavnih oblikah in ravnanju ujemajo s takšnim modelom. Kaj so torej NLP v resnici? Mnenja o tem se slej ko prej močno razhajajo. Newyorški zdravnik in psihoanalitik dr. Ernest Taves na primer pravi takole: "Podnevi in ponoči nas obda- jajo NLP kot pojavi na nebu, ki samo čakajo, da jih odkrijemo. Opazovalci jih vidijo, mar- sikateri izmed njih jih tudi pra- vilno prišteje k tistemu, kar v re- snici so: planeti, odsevi zvezd v zračnih plasteh, ki učinkujejo kot ogledala, polarna svetloba, zvezdni utrinki, letala, baloni, kosi lesketajočega se papirja, ki gaje veter dvignil visoko v zrak, odtrgani šopi suhe prerijske tra- ve, oblaki, goreči naftni vrelci, sateliti, ki se vračajo v zemelj- sko ozračje, padala, poskusne rakete, odsevi žarometov, ptice, roji mrčesa, otroški zmaji, majh- ni zrakoplovi, mehurji-kresnice, motnje v vidu, vrtinci prahu itd. Seveda pa je področje NLP po- stalo tudi zasebna lastnina pri- smuknjencev in novoverskih za- grizencev." Tako Taves. Profesor psiho- logije na univerzi Wyoming pa je takole odgovoril na vpraša- nje o obstoju NLP: "To me spominja na zgodbo o ženski z Irskega, ki sojo vpra- šali, ali verjame v vile. "Ne," je odgovorila, ampak vile so.. Z neznanimi letečimi pred- meti ni nič drugače. Naj so že karkoli, nedvomno so." Za zdaj se moramo sprijazni- ti z ugotovitvijo, pravijo neka- teri drugi, da NLP kot pojav ni problem znanja, marveč izkuš- nje. Za tiste, ki so doživeli sre- čanje z neznanimi letečimi pred- meti, je ta izkušnja stvarnost. Skeptiki, ki jim opazovalci po- skušajo posredovati svojo oseb- no izkušnjo, povsem razumlji- vo vztrajajo pri svojih dvomih. Prav gotovo pa preostane upa- nje, da se bosta znanje in izkuš- nja, prej ali pozneje našla na skupni točki. Neznani ieteči predmeti nad Siovenijo Bližnje srečanje prve vrste z NLP pri Ribnici Neznani leteči predmeti, ki se že dalj časa pojavljajo tako nad Evropo in Rusijo in ki so se pred nekaj leti pogosto pojavljali nad Slovenijo predvsem nad območ- jem Štajerske, so se znova po- javili, oziroma bolj točno - se je pojavil. Imamo poročilo o po- javu enega samega takega pred- meta nad Slovenijo, tokrat na področju Dolenjske oziroma v bližini Ribnice. 5. avgusta 1991 je številne prebivalce malega zaselka Glo- bel, ki je blizu Sodražice pre- budil izredno močan zvok, šum ali ropot, ki ga je očitno pov- zročala leteča zadeva, ki je le- tela sorazmerno zelo nizko. Predmet ali pravilneje še nezna- ni leteči predmet (NLP) je zbu- dil tudi Lucijo Mihelič, kije ta predmet prva videla, ko se je nizko gibal nad njihovo hišo. Takoj je na to opozorila brata in očeta. Predmet je opazil tudi sosed Andrej Dolšek. Kot so omenili očividci med pogovorom, je šlo za velik, ze- lo masiven predmet, kije odda- jal izredno močan zvok. Opiso- vali so ga kot takega, kakršne- ga oddajajo reaktivna letala ali pa kot nekakšno močno piska- nje. Predmet je počasi drsel ali se gibal nizko nad zaselkom Glo- bel in pri tem oddajal zelo moč- no svetlobo z dvema močno svetlečima žarometoma inten- zivno bele barve. Eden od oči- vidcev trdi, da je videl še celo šest manjših luči pod obema predmetovima intenzivnima ža- rometoma, ki naj bi spreminja- le barvo, kot je opisal, v spek- tru mavrice. Vsi štirje očividci, ki so pred- met videli, se strinjajo, da obli- ke predmeta za temi žarometi različne intenzivnosti ni bilo možno zaznati. Obstajajo seveda precejšnje razlike v tem, kako velik naj bi bil ta predmet neznanega izvo- ra. Eden od očividcev trdi, da je bil velik samo nekaj metrov, medtem ko je drugi očividec za- trdil, daje bil velik vsaj 20 me- trov. Ravno tako obstajajo med očividci različne ocene o višini leta predmeta, ki naj bi znašala od vsega 30 pa tja do 100 me- trov. Vsi očividci pa se strinja- jo nad izredno razsvetljenostjo predmeta ter močnim zvokom, ki gaje med počasnim drsenjem nad zaselkom predmet oddajal. Vsi očividci so bili nad tem, kar so videli, zelo presenečeni in osupli, kar seje po razgovoru z njimi še vedno zaznalo. Pred- met med svojim nizkim prele- tom ni povzročil nobenega po- sebnega učinka na očividce, do- mače živali ali celo električno omrežje in na ta vir energije ve- zane naprave. Poudariti je potrebno, da je precej ljudi slišalo prelet tega predmeta, vendar ga niso vide- li. Po oceni večine očividcev je predmet preletel to območje ne- kako v dobri minuti, čeprav je to zelo relativno. Takoj po opazovanju in pre- letu predmeta je poglavitna oči- vidka Lucija Mihelič telefoni- rala na najbližjo policijsko po- stajo v Ribnici. Policisti so kma- lu zatem tudi prišli in povzeli izjavo očividcev. Zjutraj pa so se policisti ponovno odpravili na kraj dogodka in si še enkrat ogledali področje preleta. Šff. 44. - 2. november 1995 INFORMACIJE HI it. 44. - a. november 199S %9 INFORMACIJE • MALI OGLASI Šff. 44. - 2. november 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE iff. 44. - 2. november 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 44. - 2. november 1995 RUMENA STRAN Naša stranka ima le preko 500 članov dopisnikov, ki nam redno pošiljajo šale. Te- densko namenimo šali tedna manjšo nagra- do - majico in čestitko. Tokrat je največ kuponov prejela Gabrijela Rorič iz Celja, žreb pa je nagrado dodelil še Andreju Kor- berju s Polzele. Vsak mesec izberemo tudi pet potnikov, ki bodo naslednjo pomlad dva dni uživali naše gostoljubje nekje po Sloveniji. Veliko naših članov pa se udeleži tudi veselega izleta ob martinovanju, ki bo letos 18. no- vembra in na katerega vabimo tudi vas. Prijave in informacije sprejema turistična agencija Dober dan, telefon 701-305. Šala tetina Skok čez plot Policist se je vrnil domov prej kot navadno. Ženi se je posrečilo ljubimca skriti v omaro, da bi zakrila nered v stanovanju, pa je moža za- prosila: »Ljubi, prosim ne prižigaj luči, obupno me boli glava.« Mož se v temi sleče, še preden pa zleze pod odejo, se žena z jokavim glasom pritoži: »Oh, moja glava! Nimam nobenega aspiri- na. Prosim te, stopi do lekarne.« »Takoj, ljubezen« in še vedno tipajoč po temi, se vnovič obleče in steče v najbližjo lekarno. Lekarnar ga začudeno gleda. »Kaj pa je? Me ne poznate več?« nervozno vpraša lekarnarja. »Ja poznam, poznam. Vi ste gospod Janez.« »Seveda, no in?!« »Policist?« »Da.« »Pa ste spremenili poklic?« »Seveda ne, zakaj le?« »Zakaj pa ste potem v gasilski uni- formi?!« Testiranje Vinski bratec sedi v parku na klopi s steklenico vina in sliko svoje žene. Mimo pride gospod in ga vpraša, kaj mu pomeni slika žene poleg steklenice, pa mu ta pojas- ni: »Veš, testiram se. Ko mi postane všeč, takoj neham piti, ker takrat vem, da sem že pijan.« VŠOlI Pri uri slovenščine sprašuje tovarišica zlogovanje cvetic. Oglasi se prvi: »Vi-jo-li-ca.« Tovarišica: »Ču-do-vi-to.« Drugi: »Tro-ben-ti-ca.« Tovarišica: »Ču-do-vi-to.« Nazadnje se oglasi še Janezek in reče: »Or-ga-zem.« Tovarišica ga začudeno pogleda in pravi: »To pa ni cvetica.« »Ni,« pravi Janezek, »jepa zato ču-do-vi- to.«. Mallganl Pijanček, ki je prekrokal vso noč, je pokli- cal taksi. Avto je pripeljal, se ustavil, mož se je zvalil na zadnji sedež, a je pri drugih vratih padel ven. Počasi se je pobiral in otepal z rokami ter dejal: »Ja, hik, hudič nahamol, to je pa šlo ekspres. KoVko sem pa dolžan, prosim?« Vprašanje Janezek vpraša očeta: »Ata, kam pa leti štorklja, potem ko odda otroka?« »Kam? Hm - v gate!« se odreže ata. Šale so prispevali: Ljudmila GOTAR iz La- škega, Mira BABiC iz Celja, Amalija ČUJEŠ iz Grobehiega in Alojz OBLAK iz Šentjurja. BODITE KORAK PRED DRUGIMI! Nova generacija fotokopirnih strojev in teIefaxov BIRO STIK D.O.O. Celje BIROSERVIS SLUGA Tel. 063/452-331, 452-371 Premražena Aurea Delavci celjske Auree so v zadnjem delu oktobra hudo zmrzovali, saj prostorov niso ogrevali. Lansko kurilno sezono jih je še grela sosednja Metka, nato so se odločili za lastno kotlarno, od te pa nf za začetek nobene toplote. Odgovorni ter neodgovorni so očitno prepričani, da je delav- cem podjetja, ki je v hudih škripcih, vroče že od hude delavske jeze. Ko smo povprašali direktorja Horvata, je obljubil, da od današnjega četrtka delavcev ne bo več zeblo. Bomo videli. Intersparova poslovnost Kot opažamo, v Intersparu pridno prebirajo naše tračnice. Za razliko od mnogih drugih trgovcev pri njih kritika tudi zaleže. Ko smo opozorili na njihov neslovenski napis »resta- urant« so ga brž zamenjali z bolj domačo besedo. Potem smo kritizirali, da v celjskem Intersparu, za razliko od ljubljan- skega, ni (za nakupovalce) potrebnih garderobnih omaric, pa so jih kmalu namestili... . Vsak dan odstiramo nova obzorja. Človeštvo pa kar naprej v začaranem krogu. Nekateri si privoščijo Nedelo skozi ves teden. Po smrti se vsem oglasijo enaki zvonovi. Žal imamo premalo megle, da bi lahko zagrnili vse neumnosti. Le kako se brezdomcu prepeva podoknica? Blagor tistim, ki jim je trkanje na prsi služ- bena obveznost. Imajo res delavci na črno svetlo prihodnost? Ne maram nobenega konjička več, je dejal potem, ko je padel iz sedla. FRANCI ČEČ Vsi so prihajali. .. .Zimškovega ni b'lo. Celjskim kegljavkam so za naslov svetovnih prvakinj s telegraf čestitali tudi aranžerji, direktorji, trgovci, upokojenci in drugi. Spozabil se je župan, ki bil, mimogrede, tudi predsednik organizacijskega odbora lanskega prvenstva. P. S. Fotografija je z lanskega'prvenstva. Neuslišana miss Slovenska miss Teja Boškin je slišala, kakšni »kerlci« so Pohorci in jim je v SlovenS^^ Konjicah takole ponujala svojo roko, pa je očitno nihče ni uslišal. Ko pa ne ve, da ii^ Pohorci svoje muhe in da na vsako lepotico tudi ne »padejo«! if. 44. - 2. november 1995