irostnma praeana v
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
JUTRI BO MED SEJO V BIVŠEM SABORU POČIVALO V ZAGREBU VSE DELO. — POPARJENI HEGEMONISTI. _ DA VIDOVIČ ZAHTEVA ODSTOP PREDSEDNIKA NARODNE SKUPŠČINE, DR. PERIČA.
BEOGRAD, 31. julija. Situacija je
popolnoma v znamenju jutršnjega sestanka okrvavljene narodne skupščine. V posameznih vladnih klubih se vrše običajne konference, na katerih se razpravlja o skupščinskem delu. Sicer pa se opaža v vseh tukajšnjih političnih krogih precejšnja nervoznost in je splošna pozornost obrnjena na Zagreb, kjer pričakujejo jutri važnih in usodnih sklepov. Resnejši .politiki prav nič ne prikrivajo bojazni, da more priti do usodnih dogodkov v državi. Vlada.pripravlja svojo deklaracijo, v kateri bo ‘sicer med drugim Tftdi haglašala svojo resno voljo, da se doseže pomirjenje s hrvatskim narodom,. vendar pa nihče ne dvomi, da bodo Hrvati Odklonili te prazne besede in prešli k dejanjem. Prihodnji dnevi bodo vsekakor vsled političnih dogodkov v Zagrebu potisnili v ozadje vse ostale politične dogodke. Politična napetost se izraža že na vsakem koraku in v vseh krogih. Tudi današnji, beogrhjski tisk se bavi samo z jutrišnjim sestankom poslancev Kmečko-dcmokratske koalicije v dvorani bivšega sabora na Markovem trgu. ki mu pripisuje izredno važnost. Značilno je. da je postal beograjski tisk kljub dosedanjim vehementnim napadom na Hrvate, nenadoma, silno rezerviran in nekako prikrito 'svati vlado pred nepremišljenimi koraki.
V Zagrebu samem vlada skrajna napetost in se pričakujejo za jutri o priliki zasedanja KDK v sabornici, velike poulične manifestacije in demonstracije. Za skupščinsko sejo v Beogradu vlada popoln desinteresma. Listi naglašajo, da je bila sedanja vla-da_ sestavljena le iz strahu pred bližajočim se procesom proti Puniši Račiču in tovarišem, ki bi pod nevtralno vlado nedvomno prinesel na dan stvari, ki bodo ostale sedaj tajne. Dr. Korošec, dr. Angjelinovič in Stje-pnti Barič naj bi bili pred našo javnostjo in posebno pred inozemstvom nekak 'dokaz«, da baje zainteresirani beograjski politični krogi nimajo nobene možnosti vplivanja na proces. Zanimivo ,ie tudi to, da je odšel Voja Marinkovič, ki je vrgel nevtralno vlado še prodno je prišlo do nje, na v zdravljenje« v inozemstvo. Očivi-dno hoče počakati, da vidi, kako se bodo stvari razvijale, da more potem zopet nastopiti kot nekak »rešitelj države«.	,•
BEOGRAD, 31. julija. Nervoznost v mestu postaja vedno večja. Zdi se, da so hegemonlsti že spoznali, da pomeni sestanki«- stare skupščine usodno provokacilo Hrvatov. Dočim so hege-moiiisii že včeraj triumfirali, se opaža danes vsepovsod veliko vznemirjenje. V pričakovanju sklepov v Zagrebu je zastalo vse vladno delo, vrše se le neprestana posvetovanja in konference. Demokrati, ki si Štejejo v svojo zaslugo, da se bo nadaljevalo deio v okrvavljeni skupščini, so oči-vIdnO spoznali svojo napako in se sku Šajo sedaj rehabilitirati s tem, da zahtevajo padce predsednika narodne skiinščJne. dr. Vinka Periča,. čemur
pa se radikali odločno protivijo. Dopoldne je imel namreč Davidovič dolgo konferenco s Peričem in je od njega zahteval, naj na jutrišnji seji v skupščini v svojem govora po obsodbi zločina obenem najavi »tudi svoj odstop. Zemljoradniki bodo imeli danes popoldne sejo, na kateri bodo {sklepali o tem, ali naj nadaljujejo z obstrukcijo ali pa tudi oni zapuste parlament. Dr. Korošec je vse dopoldne konferiral z Vukičevičem, nato pa odšel k dvornemu ministru Jankoviču, Splošno pozornost je vzbudila tudi vest, da se kralj nenadoma vrača v Beograd in da je že sinoči odpotoval Iz svojega dvorca Han Pijeska v Bosni.
ZAGREB, 31. julija. Povsem drugačno sliko kakor Beograd, nudi pre-stolica hrvatskega naroda, ki se mrzlično pripravlja, da čim dostojneje sprejme predstavnike prečanskega ljudstva. Meščani sami so pokrenili akcijo, da bo jutri vse mesto v zastavah in cvetju. Za časa seje poslancev KDK v sabornici bodo zaprti vsi loka li, vse trgovine ih obrati, narod pa se bo zbral na Markovem trgu, da manifestira svojo popolno solidarnost s Kmečko-demokratsko koalicijo. Poslanci že prVjajajo v Zagreb, Pribiče-viča ščitijo na vsakem njegovem koraku kolone omladine, da se mu ne zgodi nič žalega.
Poslovni odbor KDK je imel danes od 11.-13. ure sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za jutrišnjo sejo. Kakor se doznava, bo prvi del seje, ko bo podal Pribičevjč obširno poročilo o političnem položaju, javen, po-.znejša posvetovanja pa bodo tajna. Jutri ne bodo izvršeni še nobeni sklepi. Po Pribičevičevem poročilu o situaciji bodo posamezni poslanci poročali o razpoloženju naroda v svojih volilnih okrožjih. Načelni sklepi bodo izvršeni šele koncem tedna. V Zagrebu je že polno novinarjev iz Beograda, a tudi iz inozemstva.
BEOGRAD, 31 i julija. Danes dopoldne so se po mestu razširile vesti, da se je začelo stanje Stjepana Radiča nevarno slabšati in da se je bati katastrofe. Vest je vzbudila razumljivo razburjenje. Po avtentičnih informacijah pa so te vesti zelo pretirane. Radič se počuti subjektivno dobro in je prebil tudi noč razmeroma mirno. Danes je bil izdan sledeči bnletin: temperatura zjutraj 37.6, žila 108, re-spiracija 30. Zdravniki priporočajo bolniku še vedno absoluten mir.
BERLIN, 31. julija. Francoski poslanik je včeraj oficiielno izročil zunanjemu ministru Stresemannu povabilo k svoje-časnemu podpisu Kelogove protivojne pogodbe. Stresemann se bo povabilu odzval.
PARIZ, 31. julija.. V zvezi z nedavno izjavo Chamberlaina o angleško-franco-skem kompromisu glede razorožitve, se doznava, da sta se obe državi sporazumeli v toliko, da bo imela angleška acl-miralitetn svobodne roke glede razorožitve na morju. Francija pa glede razorožitve ua kopnenr
Ifrveilti klerikalci © budaiostlfU hS!ov. Gospodarja**
ZANIMIV ČLANEK V GLAVNEM ORGANU HRVAŠIKH KLERIKALCEV'PROTI BEDASTIM IZPADOM ŽEBOTOVEGA GLASILA.
ZAGREB, 31. julija. Današnja »Narodna Politika«, glavni organ Hrvatske pu-čke stranke, posestrime Slovenske ljudske stranke, objavlja na drugi strani članek z naslovom: Budalosti »Slovenskega Gospodarja«, nekaj besed Janušu Go-lecu, v katerem pravi med drugim: »Mariborski list »Slovenski Gospodar« objavlja v žadnjem času stvari, ki jih večina slovenskega naroda ne more odobravati, pri Hrvatih ne glede na strankino pripadnost pa morejo izzvati slabo kri. Žal nam je, da moramo to pribiti, in to tembolj, ker Hrvati niso dali povoda za take izpade v »Slov. Gospodarju«, listu stranke, ki je znala v najtežjih časih ohraniti večalimanj objektiv-
nost napram Hrvatom.
»Narodna Politika« navaja celo vrste izpadov »Slov. Gospodarja« proti Hrvatom in Zagrebu in označuje to pisanje' kot — budalosti »Slov. Gospodarja«. S^, posebnim ogorčenjem zavrača zlasti) grožnjo Žebotovega glasila »da bo prišla1* nad Hrvatsko močna roka«, kakor tudij bedasto trditev, da ima makedonska re-1 volucijonarna organizacija, ki stremi po-uničenju države, svoj sedež v Zagrebu.;
»Narodna Politika« zaključuje članek1 z besedami: Zadostujejo naj ti primer^ da se vidi, kak duh veje iz »Slov. Gospodarja«. Ne vemo, komu naj koristi tako pisanje, ki samo dokazuje budalost pisca.
Husi napovedujejo novo svetovno volno
BUHARIN IZJAVIL, DA PRIPRAVLJAJO EVROPSKE KAPITALISTIČNE DR. ŽAVE NOVO VOJNO, NAPERJENO V PRVI VRSTI PROTI SOVJ. RUSIJI.
MOSKVA, 31. julija. Na kongresu komunistične internacijonale je podal Buha-rin obširno poročilo o splošnem mednarodnem položaju in še posebej o zuna-nje-političnem položaju sovjetske Rusije. V zaključnem govoru je naglašal, da se impepjalizem kapitalistično urejenih držav v Evropi intenzivno pripravlja na novo vojno, zlasti na vojno proti sovjetski Rusiji. Zato Rusija, ne sme .držati križem rok, marveč mora t;udi ona sedanjo mirovno pavzo, ki bo trajala .samo še par let, čimbolj izkoristiti za lastno oborožitev, da ne bo presenečena.
MOSKVA, 31. julija. Zunanji minister Čičerin je poslal rumunski vladi sledečo protestno noto:
Po informacijah sovjetske vlade je od-j redila rumunska vlada prodajo v Galacn« zbranega materijala, ki je last Rusije?! Gre predvsem za parnike bivše rusko-'; donske paroplovne družbe. Sovjetska' vlada smatra ta materijal le za depozit v Rumuniji in bo zahtevala ob primernem času povračilo. Zato že sedaj naj-1 odločneje protestira proti nameravan?; prodaji ruske lastnine ter izjavlja, da v slučaju dejanske prodaje ne bo priznala te kupčije in bo vrh tega za odškodnino odredila prodajo vsega romunskega mfr-terfiata, nahajajočega se na sm***en» ozemlju.
Alojzij Neudauer zopet doma
Iz Gornje Radgone nam pišejo: Znani eksponent SLS, bivši oblastni poslanec in župan g. Alojzij Neudauer se je na »pritisk« SLS vendarle vrnil iz Švice, od koder je baje nameraval potovati v Turčijo. Zadnji »Uradni list« poziva vse eventuelne upnike A. N. ter ugotavlja uradno, da so vse njegove obveznosti krite z njegovim premoženjem .. . Nad vse ganljiva je skrb SLS za može, ki so njeni stebri; kajti javna tajnost je, da se je Neudauer kot tajnik posojilnice povspel do milijonskega premoženja, ki krije vse obveznosti iz njegovih manipulacij s tujim zadružnim denarjem. Sicer je to popolnoma privatna zadeva A. N. in interna zadeva SLS, tako se namreč danes trobi po vsem ljutomerskem okraju ter dostavlja s pov-darkom, da se je sam ministerski predsednik in Neudaucrjev rojak g. dr. Korošec s svojim podpisom zavzel, da se reši ugled stranke in njenega eksponenta. Velikodušnost SLS, "kateri ni para na svetu, je res občudovanja vredna. Obenem pa je način, kako se ta afera spravlja s sveta — zelo značilna za notranjo moralo v SLS. Kei? so za konjunkture raznih špekulantov sodobne gospodar ske in denarne knze kaj slab« šance, priporočamo tetiir. vstop v SLS: kaj-
ti poleg slučaja H. Roblnsak pri Istf Posojilnici, kjer se je Neudauer po besedah »Slovenca« le v toliko izpoza-bil, da je brez vednosti načelstva dvignil 1,500.000 dinarjev zadružnega denarja je še mnogo gnilega v deželi Danski. Na koncu konca je sedaj za SLS velezaslužni Neudauer še agitacijska in propagandna parola za SLS. »Mehr brauchst net«, pravijo preko Mure. —
Še o privlačnosti cirkusa.
Cirkus Kiudsky, ki je dokončal svoje gostovanje v Mariboru ter se odpravil v Zagreb, je bil kaj privlačen zlasti za našo mladež. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o privlačnosti cirkusa pa se nam javlja, da sta odšle s cirkusom kar dve dekleti in sicer M. Simonič ter Ana Klajdarič. 0be sta bili sprejeti začasno v činu »sobarice«. Ni izključeno, da napravita žonglersko kanijero ter se nam ob eventuelnem povratku cirkusa predstavita kot Miss Stells. Pina Lola* adl kaj sličnega, — ako se njih m bodo poprej naveličali in poslali — v nehvaležno domovino. — Tudi dr* Kitajca od trume, ki je pri nas žr od i?seul, sta našla s cirkusom pot v svet Spoznala sta se z vodja arijaJrfre skupit«, la je sam iz dežele *o*>be&reg* sbhv.vj«. katere pa Im ni videl le#. potajc bužetn sveta s svojo iejjf.lri**'*
>1
‘A
tenek '»Metile 1928
JUTRA'
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din/dostavljen na dom pa 12 Din
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica-čtM
uma i urn
iVi&i tOorbu.i v L L' L fs i iv jtura
V M a x i b o r u, due 31. \ ii. 19J3
Zapuščena planinska postojanka
JUBILEJ POHORSKIH IZLETOV. — POZABLJEN KOZJAK. — SV. DUH NEKDAJ IN DANES. — PREZIRANJE UMESTNO? — NAJCENEJŠE LETOVIŠČE. — MARIBORSKA II. OTROŠKA KOLONIJA? — NAJLEPŠA RAZGLEDNA TOČKA. — UNIKUM RAZMEJITVE IN OBMEJNI TURISTOVSKI PROMET. — PAROLA: NA KOZJAK!
/ Pravijo, da se je letos afrikansko solnce preselilo k nam, zato tudi izletna sezona jii prišla do viška. Kljub temu zaznamuje »Pohorje že rekorden obisk in je Mariborsko kočo pasiralo letos že blizu 5000 tu. ristov, Ruško kočo nič dosti manj in ?e celo Klopni vrh je SPD vrgel lepe dobitke, ki bodo omogočili gradnjo novih, že projektiranih pohorskih koč- Pred nekaj dnevi je vesela mariborska izletniška »družba slavila jubilej svojega 25. pohorskega izleta — letošnjega leta! To je pač višek navdušenja za naše Pohorje, ki bo vsled svoje bližine, lepote in udobnosti v kočah SPD, ostalo vedno na prvem me-'stu naših izletniških načrtov. S tem pa ne sme biti rečeno, da drugih lepih planinskih postojank v naši bližini ne bomo obiskovali.
V tem oziru je Kozjak letos pozabljen. Najlepša točka Sv. Duh na Ostrem vrhu t(908 m) beleži letos komaj 180 izletnikov. ■To je minimum povojne dobe, ko je letna bilanca zaznamovala povprečno nad 1000 i turistov. Pred vojno so kraj smatrali za , planinsko letovišče, kamor so zahajali (ljudje iz Gradca in Dunaja, stare spomin : ske knjige nemškega plan. društva (D. 0. ■A. V.) pa dokazujejo, da je v poletni sezoni pred vojno prišlo dnevno 20—30 turistov, ob lepih nedeljah pa celo petkrat toliko. Meseca maja ni bilo dneva, da Sv. Duha ne bi obiskala kaka šola, kar se je opažalo prva leta po vojni tudi od naše strani. Edino letos to najlepšo I točko našega obmejnega Kozjaka — ra-i zen avstrijske šole v Arnfelsu — ni obi-jskala nobena naša šola! Sploh posvečajo (avstrijski Nemci tej postojanki mnogo večjo pažnjo kljub znanemu naziva >Win 1 dische Festung«, ki je pripadla Jugoslaviji, nekdaj ji je pa poveljeval okrajni glavar iz Lipnice ...
Ali je preziranje te planinske postojanke od naše strani upravičeno? Ali res ne more nuditi toliko kot sosedno Pohorje?
Največji greh je pač ta, da Kozjak v svoji skromnosti ne more nuditi nikake komfortno opremljene SPD koče, ki bi jo društvo kot njen lastnik urbi et orbi priporočalo. Faktično pa letoviščar in iz-■ letnik na Kozjaku lahko dobro in ceno 'živita, kar je razumljivo z ozirom na gosto posejana selišča, ki jih vrh Dohorja ,ne najdemo. Seveda se pretiranim zahtevam razvajenih meščanov v planinskih vaseh ne more zadostiti, kar pa za naše meščanstvo ne more biti povod za preziranje. Kar se postrežbe tiče, lahko kot 'večkratni posetnik Sv. Duha izjavim samo to, da sem bil prijetno presenečen: (v gostilni »Pri lovcu« se toči izboren (muškatni silvanec iz Jarenine po 19 Din, Jocvrt piščanec stane 30 Din, pečenka 10 'Din itd. Vse to točno in čisto, brez pri-jbitka in brez raznih »redov« in »ur«. Isto j je tudi v ostalih 3 gostilnah, ki nudijo letoviščarjem celodnevno oskrbo (hrano in stanovanje) po 35 Din dnevno. Človek se počuti popolnoma domačega, ker so ; ljudje zelo prijazni in gredo radi na roko. Za otroško planinsko letovišče je bil [kraj projektiran še pred vojno, ko se je j Gradec zanimal za planinske razmere :Sv. Duha. Vojna je preprečila nadaljna pogajanja, razmejitev pa je akcijo -113-imogočila. Ali ne bi mariborska mestna občina proučila možnost II. otroške kolonije pri Sv. Duhu? Hrana bi stala dnevno le 10 Din, za stanovanje oa je v šoli dovolj lepega prostora. Torej bi Sv. Duh tudi v tem oziru nudil vse ugodnosti.
Kar se pa tiče naravnih lepot, Sv. Duh vsekakor prekaša marsikatero planinsko letovišče,, kar povdarja tudi naš Badjura v»Kozjakovem pogorju« in ugotavlja žalostno dejstvo, da je Kozjak »najbolj zapuščena in od naših turistov najbolj zanemarjena slovenska pokrajina. Neprijetno dime našega popotnega človeka, ko motri te lepe in ne malo zanimive kra>e, a srečava samo tujce, mnogobrojne turiste iz Avstrije, in vidi, kako neverjetno malo zanima nas, kako živi ondotni svet, ;rod naše krvi, ki bije trd boj za svoj obstanek, poleg tega pa še boj za s voj —
materin jezik. Da je tako, krivi smo sami! Stremimo, da bo odslej tudi tod drugače! Prvo turistično delo jc opravljeno: razpredene so rdeče vodihie niti Ha vse strani, v vodniku opisani vsi najvažnejši poti in kraji. Ni torej več zadržka, da ne bi mogli posečrti Kozjakovcga pogorja Poplavimo, kar srno zamudi'i!« Žal je Banji rov klic do danes ostal »klic vpijočega v puščavi«. Že 2 leti se prodaja Ko-z;a' ov »Vodnik«, a prodalo se ga je tako malo, da bi bilo sramotno registrirati številčno ugotovitev...
Pred kratkim ,e bil izdan poseben propagandni letak, ki omenja vse zna-.tiei.itosti Sv. Duha. Malokomu je namreč znano, da se iu vidi tudi unikum razmejitve, kakršnega ne more pokazati nobena druga točka naše tržavne grar.icp. Nesrečna pogodb i v St. Germainu je 2'l septembra 1919 določila razvodnico med Di avo in Muro >:a državno mejo na Kozjaku. Slučajno >e te določba razdelila vas Sv. Duh na 2 dela In ji odvzUa njen po nos — z lastnimi žulji in s prispevki zg/aicno CMD novo šolo, kier se sedaj nahaja avstrijska enorazrednica s 35 slovenskimi otroci iz slovenskega ozemlja, ki je pripadlo Nemcem.
Impozantna cerkev, postavljena leta 1667, je večkrat v letu pribežališče romarjev. Pravljica pravi, da so pastirji mnogokrat videli na tem mestu na pečini sedečega belega golooa — sv. Duha. Ta »sveti kamen« se še dandanes vidi in je predmet splošnega občudovanja, kamenček od te skale v denarnici ie baje najboljše sredstvo proti — praznoti denarnice. (Če ni cvenka, pa je notri vsaj kamen!)
Razgled je naravnost impozanten; Ojstrica, Raduha, Skuta, Kočna, Urška, Peca, Obir, Dobrač, Visoke Ture, Golica, Hochschwab in nemško gorovje do Raks na Semeringu, Burška, Madjarska, naše Prekmurje in Slov. gorice, pred nami pa lipniško in graško polje s štajersko metropolo Gradec. Posebno lepo se vidi zvečer električna razsvetljava v Gradcu, Lipnici in bližnjih Lučanah, ki so samo 2 uri oddaljene. Za postojanko 908 m visoko je to naihvaležnejša razgledna točka in obenem ljubka gorska vasica, v okusnem starem domačem slogu — slikovit prizor od blizu in daleč.
Dohodov k Sv. Duhu je mnogo. Glavni in najbolj znan je dohod iz postaje Fala mimo elektrarne (ogled!) in skozi Šturmov jarek, skupno 2% do 3 ure. Ta jarek je v vsakem oziru romantičen, ker teče voda — polna postrv — v slapičih mimo mlinov in žag proti Dravi.
Zanimiv je dohod naravnost iz Maribora mimo Sv. Urbana in Sv. Križa po dobro markirani poti, ki večkrat pasPa avstrijska tla in so mejniki enkrat na eni, drugič zopet na drugi strani ceste, kar večkrat izrabljajo tihotapca. Za to pot je legitimacija priporočljiva, dočim turist iz Fale po Sturmovem jarku ne potrebuje posebne izkaznice.
Pred leti so se res dogajali različni obmejni incidenti, ki pa so dandanes vsled uvidevnosti naših obmejnih finančnih organov popolnoma izključeni. Vsled tega odpade tudi v tem oziru vsak povod za event. preziranje obmejnih planinskih postojank. Nikakih sitnosti se ni bati!
Sedaj popolnoma pozabljeni Sv. Duh na Ostrem vrhu je brezdvomno najlepša in .najcenejša postojanka za oddih in ob-, čudovanje krasnega sveta, ki se razprostira to- in onstran našega obmejnega Kozjaka.
Izletniki! Z Rud. Badjuro Vam kličem: »Popravimo, kar smo zamudili!«
 _______________________________ Planinec.
Planinskega vestnika
8. številka 28. letnika je pravkar Izšla. Tudi ta številka ima krasno sliko v prilogi ter zanimivo in za planince važno vsebino kakor: Dr. H. Tuma: Triglavska skupina, Jos. Wester: Pred 100 leti na Triglavu — Rosthom, Dr. Jaka: Ob 20 letnici Vilfanove koče na Begunjščici, Anton Boštele: Moji plezalni poizkusi in preizkusi. Važne so tudi društvene vesti.
fflarfotrskim dnevni drobiš
Vprašanje nove mariborske kavarne.
-Svoječasno smo poročali, da namerava dosedanji lastnik kavarne Central gosp. Strehar napraviti novo moderno kavarno na vogalu Grajske in Slovenske ulice. Pri zadnji občinski seji pa niso dovolili prenovljenja te Melike hiše po predloženem načrtu, ker zahteva mestni gradbeni urad na temelju nekega starega regulacijskega načrta pomaknitev nove hiše za celih šest metrov proč od Grajske ulice. Pojavile pa so se medtem tudi še druge težkoče. Iz hiše sta se doslej izselila ie dva obrtnika, medtem ko so ostali najemniki, ki jim je bilo deloma že pravo-močno sodno odpovedano stanovanje in lokali, vložili opozicijske tožbe proti že dovoljeni deložaciji. Sodišče je zahtevalo za predlagano odložitev deložacij do pravomočnosti opozicijskih tožb visoke kavcije, ki so jih najemniki tudi položili in se je prezidavanje hiše v kavarno že radi tega začasno precej zavleklo. Ako namerava g. Strehar zgraditi res moderno kavarno z visokim stropom in posebnimi klubskimi prostori, bi bila to za Maribor gotovo velika, mirno lahko trdimo kulturna pridobitev, ker mestu manjka zračnih, vsem modernim higijenskim zahtevam odgovarjajočih javnih lokalov. Kavarne so postale zadnja leta, odkar je minula takozvana verižniška konjunktura bolj javne čitalnice kot zabavišča in je to gotovo znatna protiutež z ozirom na ugovore, da bi s prezidavo predmetne hiše zgubili nekaj stanovanj. Kakor do-znavamo, bodo na prihodnji občinski seji zopet razpravljali o tej kavarni, ker je kavarnar zaprosil pri oblastnem odboru za koncesijo v novih lokalih, a se je izjavil oblastni odbor za nepristojnega, češ da ima o tem sklepati mestni občinski svet kot pristojno obrtno oblastvo.
Tolstojev kip
je izgotovil te dni kipar Niko Pirnat. Razstavil ga je v izložbi tvrdke Preis v Gosposki ulici. To je gotovo doslej najboljše delo nadarjenega umetnika. Z umetniškim in srčnim poletom je dovršeno to delo. Lik glave izraža gigantsko silo idej ravno tako dobro, kakor je pogodil tudi veliko dobrotljivo dušo velikega misleca, apostola in umetnika. Sedaj ob proslavi Tolstojeve lOOletnice rojstva bi bila nabava Pirnatovega dela vsaki naši kulturni ustanovi v čast in prid. — Dekliška počitniška kolonija mestne občine mariborske, ki je včeraj zjutraj odpotovala k Sv. Martinu na Pohorje z dvema mestnima avtobusoma, je srečno dospela na cilj ob 13 uri. Izpod klanca na vrh je rabila pri trikratnem počitku tri ure. Na vrhu jo je čakal izboren obed. Nad prisrčnim sprejemom in lepoto kraja so bile vse udeleženke naravnost očarane. K temu je mnogo pripomoglo tudi krasno vreme. — Pod klancem pri Slovenski Bistrici, kjer sta se avtobusa ustavila, je bilo veselo srečanje z deško kolonijo, ki se je ravnokar vračala in z istima avtobusoma dospela v Maribor ob K12. Takoj ob svojem prihodu so bili dečki pregledani in tehtani na mestnem fizikatu. Pokazali so se zelo lepi uspehi, dečki so zdravi, zagoreli kakor zamorčki in izborno razpoloženi, četudi so bili na Pohorju samo 3 tedne. Priznati je treba, da je akcija uspela v polni meri. —
Še ena knjižnica Zveze kulturnih društev.
V nedeljo dopoldne je ustanovila Zveza kulturnih društev v Mariboru v Ka-lobju pri Sv. Juriju ob juž. žel. javno ljudsko knjižnico. Po ustanovitvi so domači fantje in dekleta igrali Medvedovo igro »Stari in mladi«. Pod vodstvom šolskega upravitelja g. Kodriča so si sami napravili oder z vsemi potrebnimi kulisami. Z izrednim zanimanjem so sledili domačini beesdam predsednika Zveze kulturnih društev, ko je govoril o potrebi izobrazbe in o važnosti slovenske knjige. Vodstvo knjižnice je prevzel tročlan-ski odbor in vlada trdno prepričanje, da bo knjižnica lepo uspevala. —
Mariborski bančni zavodi poslujejo od 1. do 31. avgusta za stranke Ie od 8. do 13.30 popoldne. —
Nepošten pomočnik.
Mladi pekovski pomočnik K. Š. je ukra del svojemu delodajalcu v Ribnici na Pohorju iz zaklenjenega kovčega 9700 Din ter zbežal oreko meje. —*
Napredovanje v kaznilnici.
V mariborski kaznilnici so bili imenovani za višje paznike v I. skupini zva-ničnikov pazniki Franc Štebih, Franc Butolen in Alojzij Longino. Razen tega., so napredovali v I. skupino zvaničnikov višja paznika Alojzij Vales in Josip Lu-bajnšek ter paznik Franc Razlag, v II. skupino zvaničnikov pa pazniki Rudolf Zelzer, Ivan Golob, Josip Cvetko. Ivan Meško, Josip Knez in Štefan Potočnik.
O zadnjem dežju,
ki je v neposredni okolici Maribora zelo ugodno vplival na žejna polja, travnike, vrtove; in vinograde, smo včeraj poročali. Danes pa se nam javlja, da je ponekod divjala nevihta s strelo in — točo. Zlasti v okolišu Ljutomera in Ormoža proti Medji-murju so dobili ta nezaželjen dar nebes. Toča je posebno v vinogradih napravila sicer občutno, vendar (po dosedanjih poročilih) hvala bogu ne prehudo škodo. Tudi haloške gorice je obiskala toča v precejšnjem obsegu, dočim je v gornji Dravski dolini proti Dravogradu naškodila novim hmeljskim nasadom. Blizu Konjic je strela udarila v neko hišo ter ubila gospodarja. Vsa kmetija je zgorela. Tako nam poroča potnik iz Slov. Konjic.
Vrlemu možu naprednjaku na zadnjo
*	pot
Pokojni g. Ludvik Dolajš, o čegaf prerani tragični smrti smo včeraj poročali, je bil odločno naprednega mišljenja. Bil je somišljenik SKS, v kateri je deloval sicer tiho, a uspešno. Skoro četrtino svojega življenja je trpel vsled razdrapanosti živcev. Svojo dolgotrajno in mučno bolezen pa je trpel s stoičnim mirom in občudovanja vredno vdanostjo. Bil je od-krit značaj, dober in previden gospo-* dar, vesten družinski oče, zvest prijatelj in zaveden naprednjak. Nekaj dni pred neslutečo smrtjo je z veseljem govoril o KDK, v katero je stavil svetlo nado za skorajšnje zboljšanje neznosnih razmer, v katerih se nahajamo. — Na zadnjo pot kličemo vrlemu možu-poštenjaku: Četudi je nas ločila od Tebe kruta smrt, Tvoj spomin bo v naših vrstah trajno ohranjen! Počivaj mirno v zemlji, katero' si tako odkrito ljubil! —
Požar v Slovenski Bistrici.
Preteklo noč kmalo po polnoči je !*-bruhnil požar v Slovenski Bistrici v enonadstropni hiši, v kateri so stanovali kolar Razboršek, mizar Serajnšek in še neka tretja stranka. Goreti je začelo v pritličju, kjer so bili delavni prostori o-beh obrtnikov. Kako je ogenj nastal, se še ni ugotovilo. Radi obilice jako gorljivega materijala je naglo gorelo in ni bilo mogoče rešiti hiše in pohištva kljub velikemu naporu domačih in drugih gasilcev. Ob dveh zjutraj so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Maribora.
Trgovci, obrtniki, gostilničarji in ka. varnarjl,
ki žele o priliki glavne skupščine jugo-slovenskega učiteljstva seznaniti goste s svojim podjetjem, prosimo, da prineso besedilo oglasa najkasneje do petka 3. tm. v pisarno pomožne šole v Razlagovi ulici št. 16. I. do dvanajste ure. Opozarjamo na važnost teh oglasov, ker pride v Maribor okrog 2000 gostov iz vseh krajev naše države, ki bo vsak prejel ob prihodu v roke program. Oglasi bodo natisnjeni v programu. Za ceno se ustmeno dogovorimo.
Pevsko društvo »Zarja« v Pobrežju
priredi poletno veselico dne 5. avgusta ob 4. uri pri g. Balonu. Vstopnine ni. 1455
Zdravnik Dr. Vilko Marin
do preklica ne ordinlra.	1464
Znani grafolog A. Winterry,
sotrudnik vojvodinskih listov, se od 3. avgusta nahaja v Mariboru, kjer sprejema v hotelu »Pri Zamorcu« obiske občinstva. A. Winterry razloži po rokopisu značaj, po hlromantijl pa tudi življenjepis po preteklosti, sedanjosti itd, A. Wln-terry je telepatično na podlagi rokopisa pred štirimi meseci v Pančevu odkril veliko kriminalno zadevo, ko je bilo več ljudi zastrupljenih.	1454
V M a j ibo.ru, aue 31. Vil. 1928.
M»rHrar*W VEČ ERNIK Jutra
Stran 8.
Grof Zoppolin in David Schwarz
v SPOMIN POZABLJENEGA IZNAJDITELJA.
Te dni so v Friedrichshafnu slovesno krstili novo ogromno zračno ladjo, ki bo nosila ime Zeppelina. 'Slovesnosti so prisostvovali samo povabljeni gosti Slovesnost so priredili samo za povabljence najbrž v zavesti, da ljudstvo še precej skeptično gleda na tekmo med zračnimi ladjami in letali. Krstu je prisostvovala tudi hčerka velikega zrakoplovca Zeppelina in njej se je tudi posrečilo, najti ob tej slovesnosti jako pomembno besedo. Povedala je. da »stari, dobri časi« niso bili. naklonjeni njenemu očetu, ti ie pa položaj tako dobro spoznal, da se je pri svojem stremljenju posvetil bodočnosti in ne neprijetni sedanjosti. Cesar Viljem kot najvišji vojni poveljnik ni r. ogel dolgo odpustiti Zeppelinu, da je zapustil vojaško službo in tudi pozneje, ko so se ob velikih uspehih zrakoplovstva morali celo starokopitneži prepričati o njegovem pomenu, je bila iznajditelju cesarska »milost« samo napoti. Povodom slovesnosti v FriedrichshafnJ so listi mnogo pisali v Zeppelinu, prav malo pa o možu, čigar ideje so pomagale v izdatni meri razvoju zrakoplovstva sploh, Zeppe-linovemu delu pa še posebej.
To je bil madžarski Jud David ' Schwarz, čegar usoda ne bi smela ostati pozabljena. Mož je trgoval z lesom in ko je moral večkrat dalje časa samotari-ti v kakem gozdu, je proučeval znanstvene knjige. Ko se je bavil z mehaniko, je prišel na idejo zračne ladje. Ko so tedaj vsi smatrali tkanino za edino mogo-či^ obod balona ali zračne ladje, je ^ Schwarz mislil na uporabo kovine ter - tako prišel na aluminij. Te misli so ga tako prevzele, da je trgovino obesil na klin in se z vso vztrajnostjo iznajditelja posvetil novemu delu. Da bi al i linij boljše spoznal, se je dal namestiti kot delavec v neki tovarni. Tu je odkril nekatere, do tedaj nepoznane lastnosti alu minija, naskrivaj pa pridno delal na svojih projektih. Svoj načrt je leta 1890 pred ložil na Dunaju vojnemu ministru Krieg-
hammerju, ki se je sicer o predlogu pohvalno izrazil, pri tem pa iznajditelju razodel, da poskusov radi pomanjkanja gmotnih sredstev ne more izvesti. Ker se je po Dunaju o Schwarzovem projektu mnogo govorilo, je zvedel o tem tudi ruski poslanik, ki je Schwarza priporočil v Petrogradu. Schvvarza so pozvali v Petrograd in tu so tudi zgradili zračno ladjo po njegovem načrtu. S poskusno vožnjo so pa dolgo odlašali in ko je končno le bilo tako daleč, je Schwarz zvedel, da ga nameravajo zapreti kot — špijona. S krvavečim srcem je svoje delo uničil in pobegnil.
Obrnil se je v Berlin, kjer so ga po vojaških pisarnah brez konca in kraja zasliševali, končno pa le postavili na Tem-pelhofu delavnico za njegove poskuse. Zgradila se je nova zračna ladja in za poskušno vožnjo 1. 1896 se je zavzel sam cesar Viljem- Radi manevrov je >ilo ~>a vse odloženo in Schwarz je ves obupan potoval na Dunaj. Po dolgih mescih so ga zopet vabili v Berlin, uspeha svoje iznajdbe pa le ni doživel, ker ga je med potovanjem zadela kap. Vdova, ki je ostala s tremi nepreskrbljenimi otroci, je pogumno nadaljevala njego/o delo. Na Dunaju so odkrili vse njene predloge in prošnje, v Berlinu so pa nazadnje le dovolili poskušno vožnjo, a so prepovedali udeležbo vsem osebam vojaškega zrakoplovnega oddelka. Po dolgem trudu je našla Schwarzova nekega ključavničarja, ki je služil nekdaj pri zrakoolov-cih. Mož je pa radi malenkostnega defekta pri poskušni vožnji na Tetripelhc-fu zgubil glavo in poskus se je ponesrečil.
Slučajno je bil navzoč Zeppelin, ki je Schvvarzovo povabil k sebi ter se z njo pogodil za vse osnutke in načrte pokojnega Davida Schwarza. Zeppelin je sam vedno povdarjal, da mu je to mnogo koristilo, ter je tudi izdatno skrbel za potomce nesrečnega iznajditelja.
Šport
Pruenstuo nogometa na I 5uetu
Mesec julij in avgust sta letos najvažnejša v našem nogometnem športu: v tekipah, ki so pričele 8. trn- in se zaključijo — če ne pride vmes kaj izrednega—dne 12. avgusta, oziroma morda že prihodnjo nedeljo 5. avgusta, si pribori ta ali oni klub ponosni naslov prvaka Jugoslavije, njegovo moštvo pa bo odlikovano zli častnimi kolajnami. Po nedeljski tekmi je Gradjanski, ki vodi v prvenstveni tabeli pred BSK za eno točko, na najboljši poti, da postane prvak države. Prihodnja nedelja prinese odločitev.
V tem času ne bo nezanimivo, ako se ozremo malo po svetu, kako in kdo igra za prvenstvo po drugih državah. V večini držav se igrajo prvenstvene tekme po angleškem sistemu na točke. Ponekod igrajo za prvenstvo države samo v enem nerazdeljenem razredu, kamor spada že vnaprej 6,8 ali 10 najmočnejših klubov, kakor n. pr. Anglija, Češka, Avstrija in Madžarska.
Anglija. Najvažnejše je prvenstvo treh profesijoftalnih lig ali divizij, kakor jih tudi imenujejo že 50 let sem. Prva in druga liga štejeta po 22 klubov, tretja pa se deli v severno in južno grupo, tudi vsako po 22 klubov. Zmagovalec I. lige je »All-England-prvak«. Ta naslov si je priboril letos Everton v Liverpoolu, med tem ko je pokalni prvaj- znani Blackburn Rovers, ki ie bil nedavno prav pogosto premagan v 'sredini Evropi.
Belgija je prevzela angleški sistem- Po vojni je skoro vsa leta prvak Beerschot C. v Anversu, ki si je tudi letos priboril ta častni naslov.
Nemčija igra za prvenstvo sedmih pokrajinskih zvez na razne načine. Za prvenstvo države se kvalificira 16 moštev, ki odigrajo v štirih nedeljah po čistem pokalnem sistemu celo državno prvenstvo. Baš preteklo nedeljo je postal pr-
vak Nemčije »Hamburger Sport-Verein« in se je morala berlinska Hertha zadovoljiti z drugim mestom.
Franclja pošilja v »Division d’ Exce llence* prvake šestih pokrajinskih zvez, med katerimi je sedaj prvak Stade Fran-cais v Parizu, pokalni prvak pa Red Star 01impique.
Nizozemska ima v pet oddelkih 50 klu bov. Petorica prvaka igra 8 končnih tekem, ki dajo prvaka. Letos je prvak Feyenoord v Rotterdamu.
Italija razdeli v bodoče svoje neama terje v dve skupini po 12 klubov. Po, 4 najboljši klubi vsake skupine pridejo v častno divizijo, ki se bodo borili za. pr venstvo. Sedanji prvak je F. C. Torino.
Avstrija ima v prvi ligi 13 klubov pro-fesijonalov. Hakoah. in Simmering sta izpadla letos v drugi razred, Nicholson pa se je povzpel v pryo ligo. Prvenstvo Avstrije je identično z onim Dunaja. Prvak in pokalni zmagovalec je Admira.
Madžarska ima isti sistem kot Avstrija, samo da igrajo v prvi ligi tudi nekateri klubi iz province. Prvak in pokalni zmagovalec Ferencvaroš.
Češkosloaška ima kakor Avstrija in Madžarska profesijonalno prvenstvo. V prvi liniji je 7 klubov. Letošnji prvak Viktoria Žižkov.
Škotska igra kakor Angleška, Zaniml vo je le, da ima v prvi ligi tudi amaterski klub Oeens Pask iz Glasgowa. Prvak in pok. zmagovalec GIasgow Rangers.
Španska. Prvo in drugo plasirani klub podzveznih prvenstev igrajo za državno prvenstvo po skupinah. Prvak F. C. Barcelona.
Švica: prvak Qrasshoppers v Curibu pokalni zmagovalec Servette v Zenev
Tekme za državno prvenstvo.
Radi slabih oz. ponekod sploh pretrganih telefonskih vesti je bil v nedeljo zve-
J
miif
m
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
čer javljen iz Splita napačen rezultat ta-mošnje nogometne tekme Hajduk—Jugoslavija. Pravi rezultat se glasi: neodločena tekma 2:2. Vrstni red posameznih klubov v prvenstveni tabeli je isti, kot smo ga objavili včeraj, samo da so se spremenile točke pri Hajduku in Jugoslaviji: 1. Gradjanski 7, 2. BSK 6, 3. Hajduk 3, 4. Hašk 2, 5. Jugoslavija 2, 6. Sašk — Hajduk je najavil JNSu protest proti verifikaciji nedeljske tekme z Jugoslavijo.
Zavarovanje nogometašev LNP*
Glavna skupščina LNP je pooblastila upravni odbor, da zavaruje verificirane igralce LNP proti nezgodam pri tekmah in treningih na bazi ponudbe zavarovalnice »Jugoslavija«, in sicer za enkrat za slučaj smrti (odškodnina 15.000 Din) in trajne invalidnosti (45.000 Din). Premijo bo plačeval LNP iz poškodbenega fonda. V kolikor bodo dopuščala sredstva, se bo prispevalo iz tega fonda tudi k bolniškim stroškom pri tekmah poškodovanih igral cev po posebnem pravilniku, ki ga bo ;yiredil upravni odbor.
Francozi zmagali v Davisovem pokalu.
Včeraj se je odigral v Parizu finale v Davisovem pokalu za 1. 1928.- Cochet je premagal Tildena 9:7, 8:6, 6:4 in Lacoste Hennesseya 4:6, 6:1, 7:5, 6:3. Končni rezultat se glasi 4:1 v korist Francije. S to zmago so si Francozi drugič pribor« Davisov pokal.
Sokolstvo
25 letnica 5okola v Ljutomeru j
Za proslavo 251etnice se pripravljajo vsa bližnja društva v lepem številu, tako da se bo dne 12. avgusta vršila na Murskem polju krepka manifestacija sokolske ; misli. Na akademiji dne 11. avgusta nastopijo vsi ‘ društveni odseki; telovadci vseh kategorij z lepimi in učinkovitimi vajami, dramatski odsek z Fantkovo eno dejanko »Za hčer«, kakor tudi glasbeni in pevski odsek. Pestri program bo torej pokazal vse društveno delovanje. Dne 12. avgusta so dopoldhe telovadne vaje, med tem se društvo pokloni na pokopališču pokojnim bratom; nato se bo vršil slavnostni zbor v Sokolskem domu. Ob 11.30 uri krene povorka z godbo in jezdeci z glavnega kolodvora po mostu ter konča pri Sok. domu. Popoldne bo telovadni nastop. Kot vstopnice se bodo dobili spo minski znaki po 5 Din- Društvo vab! vsa bližnja bratska društva, svoje prijatelje in podpornike ter pristaše sokolske misli, da se v velikem številu udeleže njegovega slavlja ter tako hkrata proslavijo spomin na ljudski tabor v Ljutomeru 1. 1868. Zdravo!
Kupujte železniške vo^ne karte v biljetarni ,Putnika‘ jv Mariboru, Aleksandr.53
lWarIborsk! V E C E R' N IK Jutra
V Mariboru, cine 31, V7T. 1928.
Rusolasci
(The Red — headed Leaguer).
Angleški napisal A. Conan D o y 1 e. Poslovenil K. S a v e c.
■»Vam se mudi domov, doktor, kaj ne?« me je vprašal na potu iz dvorane.
»Da, ne bilo bi slabo, ko bi malo pogledal, kaj je doma novega.«
»Mene pa še čaka majhen opravek, ki me bo zadrževal vsaj nekaj ur. Tista stvar s Coburg-squarea je resna.«
»Resna?«
»Velik zločin se pripravlja, a uverjen sem, da ga preprečim. — Ker je danes sobota, je stvar zelo opasna. Nocoj Vas bom potreboval.«
»Obkorej?«
»Devet bo dovolj zgodaj-«
»Ob devetih bom pri Vas v Pekarski ulici.«
»Prav dobro. In še nekaj, doktor! Nemara bo malo nevarno, zato bodite tako prijazni in se oborožite s samokresom.« Mahnil je z roko, se okrenil in izginil v gneči.
Mislim, da nisem bedastejši od drugih ljudi, toda vselej sem bil malo v zadregi, kadar sem imel posla s Sherlockom Holmesom. Tudi v novem slučaju sem čul le to, kar je Cul tudi on, sem videl le to, kar je videl tudi on; a po njegovih besedah je bilo očividno, da mu je vse jasno, kar se bo zgodilo, dočim je bila meni vsa stvar čudno zamotana in povsem nepojmljiva. Ko sem se peljal domov v Kensington, sem spotoma stvar še enkrat premislil, in sicer od nenavadne zgodbice, ki nama jo je bil povedal rusolasi prepisač »Naučnega slovarja«, do ogleda na licu mesta na Saxa-Coburg squareu in čudnih besed, s katerimi se je bil prijatelj od mene poslovil. Kaj je nameraval z nočnim pohodom in čemu bi se naj oborožil? Kam sva bila namenjena in kaj sva mislila storiti? Dobro sem razumel Holmesov mig, da je tisti golobradi pomočnik gospoda Wi!sona nevaren negodnik — človek, ki je bil sposoben za vsako hudobijo. Hotel sem priti stvari do dna, pa nisem uspel; zato sem se vdal v usodo in čakal noči, ki je morala vse razjasniti.
Petnajst minut po deveti uri sem se odpravil od doma in pohitel skozi park in po oksfordski ulici v Pekarsko ulico. Dva izvoščka sta čakala pred vrati in stopivši v vežo sem čul glasove, ki so prihajali s prvega nadstropja- Zatekel sem Holmesa v živem razgovoru z dvema možema; prvi je bil Peter Jones, državni redar, drugi pa dolg, slok mož, o-tožnega lica; klobuk se mu je lesketal,
kakor bi bil prišel pravkar iz tovarne, in njegova spodobna suknja je imela dolge škrice.
»Ha, zdaj smo pa vsi, se me je obve-selil Holmes; hitro je oblekel svojo dolgo modro suknjo in segel na polico po težek lovski bič. »Watson, zdi se mi, da sta si z gospodom Jonesom iz Scotland-yarda že stara znanca! Dovolite, da Vas predstavim gospodu Merryweatheru, ki nas bo spremljal nocoj pri naši pustolovščini.«
»Lejte, gospod doktor, nocoj zoipet skupaj loviva,« je rekel Jones po svoji prijazni navadi. »Tale naš prijatelj je nedosegljiv, nihče ne utegne uprizarjati takih lovov. Ničesar drugega mu ni treba ko starega psa, ki mu pomaga goniti.«
»Upam, da nam naša divjačina ne po-, begne,« je zamišljeno pripomnil gospod Merryweather.
»Le zanašajte se na Holmesa, gospod.« mu je prigovarjal redar uverjeno. »Mož ima sicer nekam čudne metode, ki so po mojem mnenju preznanstvene in prefan-tastične, a v njem tiči dobro detektivsko jedro. Priznati moram, da je postopal v nekaterih podjetjih, na primer v slučaju Sholtovega umora ali ogrskega zaklada, tako vešče, kakor bi bil redar po poklicu.«
»Oh, če Vi to trdite, potem sem prepričan, da je vse v redu,« je besedičil tujec malo prešerno. »Sicer pa rad priznavam, da pogrešam nocoj svoj tarok. V sedem in dvajsetih letih je to prva sobota, da ne igram svoje partije.«
! »Uverjen sem,« je dejal Sherlock Holmes, .»da bodete igrali nocoj na večji dobitek in da Vas bo igra bolj zabavala. Vaš dobitek, gospod Merry\veather, izr naša kakih trideset tisoč funtov; Vam pa, gospod Jones, pride v pest tisti negodnik, ki ga že toliko časa brezuspešno lovite.«
»Ivan CIay — morilec, tat, ponarejalec bankovcev in vseh hudobij oče. — Mlad lopov je še, gospod Merryweather, toda v svojem poslu je prekosil vse vrstnike in rajši bi mu nadel zapestnice ko ne vem kaj na svetu. Znamenit človek je mladi Ivan Clay. Ded mu je bil kraljevski vojvoda, nepridiprav sam pa se je šolal s plemiči v Etonu in Oxfordu. Možgani so mu prav tako premeteni, kakor so mu prsti spretni; dasi smo našli njegove sledove pri vsaki lopovščini, le nismo nikoli vedeli, kje in kako bi mu prišli do živega. Danes je nekaj ukradel na Škotskem, jutri pobira denar za sirotišče v Cornvvallu. Leta in leta ga že zasledujem in še nikoli si nisva pogledala v oči.«
»Upam, da Vam ga predstavim nocoj. Tudi jaz sem že dvakrat ali trikrat na-
Jutrl v sredo
1. avg. ob lepem vremenu
pri „Gambrinu“
VELIKI VRTNI
■
KONCERT
Schtteiharrjava godba
Občeznma dobra kuhinja, prvovrstna vina, Tscheligi-jevo marčno pivo in pivo ,a la Plzen*
Začetek ob 30. url
Vstop prost
Za obilen oblak ae priporoča
A. J. RAČIČ, restavrator
Y KAVARNI EVROPA
od 1. avgusta dalje nov spored
1
PREVZEM GOSTILNE!
Cenj. občinstvu ai dovoljujem uljudno naznaniti, da sem prevzela znano gostilno .Tržaški g dvor* na Tržaški cesti št. 44. Z mojo dolgo- 2 letno prakso zagotavljam cen|. goste z najboljšo solidno in točno postrežbo. Točila bom pristna domača vina, Unionsko pivo. ter bodo mrzla in topla jedila vedno gostom na razpolago
Za mnogobrojni obisk se priporoča TEMENT ELIZA.
tisti kensitno
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah
najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Gosposka ulica 33 Razlagova ulica 32
a«^jagjgg||^y
118 n OD!
plesal z gospodom CIayem in pritegniti Vam moram, da stoji na višku lopovske umetnosti. Sicer pa je že deseta ura minila in čas je, da se odpravimo. Če vidva odrineta s prvim izvoščkom, Vama slediva z Watsonom v drugem.«
Potoma Sherlock Holmes ni bil bas gostobeseden; slonel je v kotu kočije in brenčal melodije, ki jih je bil popoldne čul. Drdrali smo po brezkončnem labirintu razsvetljenih ulic in končno zavili v Faringdon-street.
»Zdaj smo čisto blizu,« mi je šepnil prijatelj. »Tale Merry\veather je bančni ravnatelj in stvar se tiče njega osebno. Za vsak slučaj sem povabil tudi Jonesa. Ni slab dečko, dasi je v svoji stroki pravi mojster skaza. Diči ga velika krepost: hraber je kakor buldog in drži tako trdno kakor jastog, ki se je okleni! plena. Tu smo in vem, da nas že čakajo.«
Zavili smo v tisto obljudeno ulico, ki sva jo bila promatrala zarana. Izvoščka smo odpravili domov in sledili smo gospodu Merryweatheru v ozko zagato, kjer nam je odprl stranske duri. Stopili smo na tesen hodnik, ki nas je privedel do močnih železnih vrat. Tudi ta so se odprla in nato smo se spuščali po zavitih stopnicah vedno niže, dokler nismo prispeli do drugih ogromnih vrat. Gospod Merryweather se je zaustavil in prižgal svetilko, potem nas je povedel po temnem hodniku navzdol. Dišalo je po zemlji. Končno je odprl tretja vrata in nas pustil v prostrano klet; ob stenah so bili naloženi zaboji in škatle iz debele pločevine.
»Tu Vanj ne ‘preti bogve kaka nevarnost,« je pripomnil Holmes, vzdignivši svetilko, in ozrši se po zakladnici.
»Le tu je opasna,« je odgovoril gospod Merryweather m butnil s p»!ico ob tlak. »Čujte, čujte,' za božjo voljo, to zveni, kakor da je otlo!« je nato vzkliknil in nas začudeno pogledal.
»Lepo Vas prosim, mr'1'?!« ga jč o-sorno oštel Holmes. »Vso stvar nam o-gražate s svojo neopreznostjo! — Bodite tako dobri, sedite na kak zaboj in ne vtikajte se v tuje posle!«
Gospod Merryweather se je dostojanstveno umaknil h kovčegu in ves užaljen sedel, Holmes pa je pokleknil na tla in začel ob svitu svetilke natančno pregle-davati razpoke med pločami. Nekaj hipov mu je zadostovalo; potem je zadovoljno vstal in spravil lečo v žep.
»Celo uro bomo še čakali,« je dejal, »ker ne morejo ničesar ukreniti, dokler dobri gospod Wilson trdno ne zaspi. Potem pa ne bodo zamudili niti minute; hitreje ko opravijo, več časa jim ostane za beg. Gotovo ste že dognali, doktore, da stojimo v kleti malone največje londonske banke. Gospod Merry\veather je nje prvi ravnatelj in pojasnil Vam bo, zakaj se največji londonski lopovi baš sedaj zanimajo za to skrivališče.«
»Tu hranimo naše francosko zlato,« je šepnil ravnatelj. Posvarili so nas prav resno, naj se čuvamo, ker nam ga hočejo ukrasti.«
»Vaše francosko zlato?«
Dalje prihodnjič.
Mcfeiijov p—r»-dovRhra !■	nam*R*
obCirotra: maka baaada 80 p, •ajmaajši inaaek Dta C*—
Mali
ŽanKaa, rtopisMaa^a btagta. •4 trgavafcoga a* roMameega jMŠaja: maka baaaCa 80 p i najmanj« zaaaak Dia tO'—i
Profesor
išče s 1. septembrom pri boljši rodbini, event. tudi pri samostojni dami primerno mebl. solnčno sobo s celo postrežbo in dobro hrano. Natančneje ponudbe do 4. avgusta na upravo »Večernika« pod šifro »Doktor«.	A451
Prazno sobo	
se takoj odda. Dušanova ulica 9.	1410
Sostanovelec	
se sprejme. Židovska ulica 12.	1457
Antikvarične mobilje	
ceneno na prodaj. Naslov pove	uprava
»Večernika«.	1439
Kuharja ali kuharico
za kavo se išče. Ponudbe na Veliko kavarno v Mariboru.	1459
Prazna soba
s posebnim vhodom v sredini mesta se odda v najem. Naslov pove uprava listi.
1458
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo ž Din 95 dobite pri J. Trpinu, ' Glavni trg 17, Maribor.	XIII
Dipl. profesor francoskega jezika
poučuje francoščino za ponavljalne izpite in daje konverzacijo. Naslov pove uprava lista.	1452
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
v slovenskem prevodu!
Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v
Miomi Mone zadruge
Maribor, Aleksandrovo c. 13
NI VSEENO
niiiiimllllillllllllllliiilliiiltilliiliiilliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili
katero znamko kolesa si kupite. Vedeti morate, da so kolesa po Din 2300'—. 1600'— in 1000-—. Varujte se najcenejših koles, ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEVR - WAFFENRAD
z dve letnim jamstvom.
Glavno zastopstvo in zaloga	3107
Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17
OdorodaJa po nizki ceni
za čevlje iz usnja in platna traja $e do 15. avgusta 1.1.
V veliki izbiri in po nizki ceni so tudi: .
sandale, opank!, čevlji za tenis in kopanie itd.
Neprekosljivi so moji modni sandali s krom podplati lahki, elastični, trpežni ter prijetni in zdravi ra hojo.
Tvrdka Dos. Wafdacher, Maribor, U62 Slovenska ulica št. 6
ladaia Konzorcij »Jutra« v Uublitni: nredstavnik izdajatelja in urednik: Fran B r o z o v ! č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d - nro*i^tavnik Stanko O e t c 1 a v Maribora,