•a ' ZGODOVINSKI ČASOPIS И С Т О Р И Ч Е С К И И ЖУРНАЛ H I S T O R I C A L R E V I E W XV 1961 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O L J U B L J A N A Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, dr. Metod Mikuž, dr. France Skerl, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer /J 21. III. Ш/М Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani KAZALO Metod Mikuž, Specifični elementi v NOB (revoluciji) jugoslovanskih narodov 5—63 Specific Elements 'in the War of National Liberation (Revo­ lution) of Yugoslav Nations (62) Lojze Ude, Boj za Maribor in štajersko Podravje leta 1918/19 . . 65—156 Der Kampf um Maribor und das Steirische Draugebiet (153) Paola Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na pod­ ročju Karantanije 157—194 Ein Versuch der typologischen Unterscheidung in der slawi­ schen materiellen Kultur in Karantanien (194) Zapiski Tone Zorn, Slovenski narodnostni razvoj v članku S.Hafnerja »Die Deutschen im Geschichtsbild der Slowenen« . . . . . . 195—196 , Zgodovinske us t ai, ave Milko Kos, Iz Državnega arhiva v Trstu Jugoslaviji izročene arhivalije 197—199 Zborovanja in društveno življenje Ignac Voje, Tretji kongres zgodovinarjev Jugoslavije 200—203 Ocene Neustupny J., I. Hasek, J. Hralova, J. Bren, R. Turek, Pravëk Česko- slovenska J. Korošec) ' 204—206 Banner-Jakabffy, A kozép-dunamedence régészeti bibliografia j a 1954—1959 (J.Korošec) 206—207 Neue deutsche Ausgrabungen im Mittelmeergebiet und im Vorderen Orient (V. Korošec) 208 L. Matouš, Epos o Gilgamešovi (V.Korošec) . 208—209 R. Yaron, Introduction to the Law of the Aramic Papyri (V. Korošec) 209 S. N. Kramer, Historie začina v Sumeru (V. Korošec) . . . . . 210 S. R. K. Glanville, The Legacy of Egypt (V. Korošec) 210 M. Collinet-Guérin, Histoire du nimbe des origines aux temps mo­ dernes (V.. Korošec) 211 Archäologische Übersichtskarte des Alten Orients (V.Korošec) . . 211—212 J. Laessoe, The Shemshâra Tablets, A Preliminary Report (V. Korošec) 212—213 A. Gardiner, Egypt of the Pharaons, An Introduction (V. Korošec) . 213 Leemans W. F., Legal and Administrative Documents of the Time of Hammurabi and Samsuiluna (V. Korošec) 214 Leemans W. F., Foreign Trade in the Old Babylonian Period as re­ vealed by the Texts from Southern Mesopotamia (V.Korošec) 214 J. Garstang — O. R. Gurney, The Geography of the Hittite Empire (V.Korošec) 214—215 Zgodovina Ljubljane, 1. knjiga (T. Bregant) 215—217 J. Unrest, Österreichische Chronik. — M. Röscher, Eine Rechtferti­ gungsschrift des Abten Johann von Viktring (B. Grafenauer) 217—218 G. Moro, Die Kärtner Chronik des Paracelsus. — W.Neumann, Mi­ chael Gothard Christalnick. — W. Neumann, Wirklichkeit und Idee des »windischen« Erzherzogtum Kärnten (B. Grafenauer) 219—223 R. M. Allesch, Arsenik, seine Geschichte in Österreich (J. Šorn) . . 223—224 A. Brusatti, Unternehmensfinanzierung und Privatkredit im öster­ reichischen Vormärz (J. Sorn) , • • 224—225 Ein Jahrhundert Creditanstalt-Bankverein (J. Šorn) 225—226 A. Lisac, Razvoj industrije papira u Zagrebu (J. Šorn) . . . . 226—227 O. Molden, Ruf des Gewissens. Der österr. Freiheitskampf 1938— 1945 (T.Zorn) 2 2 7 Atlas zur Geschichte der deutschen Ostsiedlung (B. Grafenauer) 228—229 A. Zollitsch, Filipowa. — O. Vogenberger, Pantschowa. — M. Schnei­ der, Miletisch (T. Zorn) . • 229—230 H. Pfeifer, Das Recht der nationalen Minderheiten in Österreich (T.Zorn) 2 3 ° E. Birke, Frankreich und Ostmitteleuropa im 19. Jahrhundert (T. Zorn) 231 F. Zopp, Kärntner Bibliographie (T. Zorn) " . . . 231 F. X. Holder, Das Kärnten eins und frei bleibe (T. Zorn) . . . . 232 P. Hazard, Kriza evropske zavesti (1680—1715) (B. Stupan) . . 232—233 Ch. in M. Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike (B. Stupan) 233—234 Poročila o časopisih Arheološki vestrrik IX—X, 1—4, 1958—1959 (T. Bregant) . . . . 235—236 Situla, Glasnik Narodnega muzeja v Ljubljana, zv. 1—4, 1957—1961 (M.Urleb) 236—238 Diadora, glasilo Arheološkog muzeja u Zadru, 1, 1960 (P.Korošec) 238—239 Arheološki radovi i rasprave I, 1959 (P. Korošec) 240—241 / Bibliografija S.Kajba-Milič in V. Melik, Bibliografija slovenske zgodovine (Publi­ kacije iz let 1959—1960) 242—256 M e t o d M i k u ž Specifični elementi v NOB (revoluciji) jugoslovanskih narodov V članku v čem je specifičnost osvobodilne borbe in revolucionarne preobrazbe nove Jugoslavije je Josip Broz-Tito poudaril: »Dogajanja v dobi osvobodilne vojne in rezultati teh dogajanj so ta'ko komplicirani in ~ po svoji vsebini, po neiki določeni originalnosti tako bogati — da je po­ trebna globoka analiza in znanstvena obdelava, da bi jih mogli pravilno iri~vBei3>trairiElko osvetliti«.1 "^ Od specifičnosti in okolnosti, ki sodovedle_do teh specifičnosti je na­ štel TilxTnajprej dejstvo,jda je ostalo'ìjudisìtvo po napadu na Jugoslavijo brez armade in orožja hasprotTfašistom, ki so ga'hoteli iztrebiti, da se je 'državni aparafrazsul, vlada in kralj pa zbežala v inozemstvo in prepustila deželo svoji usodi, da so se jugoslovanski narodi dvignili v boj proti oku- patorju pod vodstvom KPJ,.daj}a začetku oboroženega boja ni bilo nobene koalicije KPj"z~meščanslkimi strankami^ eni voditelji meščanskih strank so se udinjali okupatorju, drugi pa so pasivno čalkali, lk!aj bo. V Sloveniji je bila ustanovljena OF. Ljudstvo je šlo v boj na poziv KPJ, ne oziraje se na strankarsko, nacionalno ali vemlko pripadnost. Osvoboditoi^boj, v katerem je nastala in se razvila nova ljudska armada, ni bil epizodnega značaja. To je bila permanentna, vseljüdslka in dobro organizirana^ vojna, ki_ jo je vodil Vrhovni 'štab (VŠ) in kombiniral partizansko vojskovanjema frontal­ nim! boji. Sovražnik ni nikjer uničil ljudske sile, ki niso prenehale z bojem proti okup"atorju in domačim izdajalcem. Ljudstvo ni šlo v boj samo proti okupatorju, temveč tudi pod perspektivo boja za boljšo bodočnost. Zato so že med bojem nastajali organi nove, ljudske oblasti.2 Specifični' razvoj NOB jugoslovanskih narodov — je poudaril Tito — in uspehi tega razvoja pri nas »ne nasprotujejo nauku marksizma in leninizma, narobe, popolno­ ma se skladajo z njim«.3 Isto je poudarjal na drugem mestu tudi E. Kardelj.jri je zapisal, da_ revolucija v eni deželi in revolucije v drugi, ni eno in isto, kot ni eno in iisto revolucija_včerajjn danes. Nato pa je dejaÇda smo lahko ponosni, če sta naša revolucija in naš socialistični razvoj prispevala svoj skromni de­ lež *k razvoju sodobne socialistične znanstvene misli. Resnično revolu- 1 Graditev nove Jugoslavije II, Ljubljana 1949, str. 186. 2 O. c. str. 187—193. 3 O. c. str. 197. cionarna je le tista politika, Jki povezuje jasno revolucionarno orientacijo z realistično analizo objektivnih pogojev vseh faktorjev družbenih gibanj.4 Specifičnost NOB in ljudske revolucije naših narodov torej obstoja in dolžnost zgodovinske znanosti je, da jih čim bolj in čimbolj e prikaže ter osvetli. Specifičnosti namreč, da se NOB in revolucija jugoslovanskih narodov v določenih etapah v nečem med seboj razlikuje in razlikuje od revolucij pri drugih narodih. Vendar se referat ne bo spuščal v ti dve smeri razpravljanja, dasi bi bili brez dvoma zelo hvaležen predmet raz­ pravljanja. Primerjava specdficnotsti NOB jugoslovanskih narodov s [Spe­ cifičnostmi ostalih revolucij po svetu od Pariške komune do recimo itali­ janske rezistence med drugo svetovno vojno bi zahtevala znanstveni apa­ rat velikega instituta, medsebojna temeljitejša primerjava specifičnosti jugoslovanskih narodov pa je še vedno otežikočena zaradi pomanjkanja vi­ rov in literature, kar moramo ob dvajseti obletnici prav te revolucije še vedno — z malimi častnimi izjemami — ugotavljati. Točno je, da ima NOB pri posameznih jugoslovanskih narodih neke , enake bistvene osnovne značilnosti, ki so vsekakor posledica enotnega '"If A j ^r'A I vodstva NOB, CK" KP J in VŠVVsekakor pa so bile in nastajale specifično­ sti pri zbiranju ljudskih množic za oborožen boj in pri organiziranju in ( začetnem vodenju oborožene vstaje. Čeprav je cilj referata prikazati predvsem prav te začetne značilnosti pri posameznih narodih, si ga vseeno usojam razdeliti na dva dela. Vj>r- vem delu bi rad prikazal nekatere Titove in Kardeljeve analize osnovnih značilnosti, ki so skupn^NOB_vseh_ jugoslovanskih narodov, vjirugem de­ fu pa bi podal najprej zelo kratek pregled razvoja"NOB v posameznih re­ publikah do nekega določenega razdobja in se nato — kolikor mi je bilo mogoče in dostopni viri ter literatura — na kratko zadržal pri dveh najza­ nimivejših specifičnostih v vsaki republiki, pri organizaciji prvihoboro- ^žemh^enot in prvih_prganov ljudske oblasti. I (T/KPJ — iniciator in organizator NOB jugoslovanskih narodov J KP J je mogla prevzeti iniciativo in organizacijo osvobodilnega boja in revolucije v najusodnejših dneh v zgodovini naših narodov zaradi svoje enotnosti, discipliniranosti in trdne povezanosti z ljudskimi množicami. Uživala je ljubezen in zaupanje pri vseh jugoslovanskih narodih, bili je zvesta Sovjetski zvezi in dala je vsem našim narodom jasno perspektivo boja^5 Nekoliko širše je isto Titovo misel poudaril Kardelj na posvetu ne­ katerih komunističnih partij na Poljskem, ko je dejal, da si je KPJ j e dolgo pred vojno priborila trdne pozicije med ljudskimi množicami ne sa­ mo kot prvoborec za ekonomske zahteve delovnih ljudi, temveč tudi kot dosledna politična stranka, ki je zavzemala jasno stališče v nacionalnem vprašanju ter je aktivizirala množice v boju za samoodločbo in enakoprav­ nost narodov Jugoslavije ter za obrambo proti fašizmu. KPJ, ki se je oči­ stila po letu 1937, je organizacijsko zajela vso državoT " 4 Socializem in vojna, 1960. str. 7, 23, 21. 5 Graditev nove Jugoslavije III, Ljubljana 1951, str. 304—305. 6 Borba KPJ za novo Jugoslavijo, Ljubljana 1948, str. 6. Takoj na začetku se je CK KPJ pripravljal na dolgotrajen^boj, kajti_ ljudska vstaja v Jugoslaviji ni bila spontana začasna vstaja in se je razvi- , jâla po načrtu!7 Takoj na začetku~je bili~liriijä~CK'KPJ postaviti čeprav * počasi, zato~pa~tem Bolj solidno podlago za dolgotrajni odpor proti okupa­ torju. Zato so bili linija CK KP j kmetje in podeželje. Tod je bil tisti ele^ ment, !ki lahko vzdrži dolgotrajen boj na Isvojih ramenih. Z diverzijami samo po mestih, ne bi prišli daleč, važnejše so bile diverzije na železnicah, na industrij sikih objektih itd.8 Na očitek, da je bila NOB le spontana vstaja ljudstva brez revolucije, brez zaslug Komunistične partije in le boj, ki ga je vodilo ljudstvo samo, je Tito odgovoril, da je ljudstvo vstopilo v oboroženi boj že leta 1941 tudi za to, da bi uničilo vse, kar je povzročilo .katastrofo, iki so jo doživeli na­ rodi Jugoslavije. Prve dni vstaje pa je CK KPJ mislil že tudi na to, како bo postavil prve temelje ljudske oblasti.9 j^rva revolucionarna akcija je torej bila boj proti okupatorju, druga, dâ" se je ljudstvo istočasno začelo bojevati tudi zoper vse tiste, ki so sodelovali z okupatorjem, to je zoper domače izdaj alce, _tretjji, da je ljudstvo z orožjem v rokah uničilo_stari^dr- žavni aparat, kf se je udinjal okupatorju, in četrta, da je ljudstvo takoj~v začetku začelo ustanavljati svojo novojjudsko oblast.10 Pravilno pri vsaki politični taktiki je — je zapisal Kardelj — da mora biti ti:to, za HCEIT ise boriš, realen smoter. Če ni talko, je .talka tafctilka že vna- ( prej obsojena na propad, njeni nosilci pa nä hud poraz. Eno je pravilno določiti cilje in zahteve, drugo pa najti najučinkovitejša sredstva injarözT je, ki ustrezajo danim pogojem boja, da se dosežejo postavljeni cilji.11 Že **ha prvem kongresu OF v Ljubljani je"Kardelj dejal,-aa^s2j?ila_tómèljna taktična načela KPJ v boju S9^^^iaL3-2§^lS^B^PSES^B^£^^ÌJLS^!Ì' spričo dejstva, da je bila vojna proti fašizmu osvobodilna vojna. Zato je bila osnovna zapoved ne čakati, temveč s takojšnim bojem čimbolj okre­ piti lastne ter demokratične sile vsega sveta. Nadaljnje taktično načelo je bilo v stalnem boju_jdjniževati vse demoteratične àie ne glede na politične, ldejnlTin svetovnonazorske razliike.1^ listo misel je povedal Kardelj tudi na že omenjenem posvetovanju na Poljskem. KPJ je imela in poznala jasno smer oborožene vstaje od vsega začetka okupacije in se je zato ves čas bo­ rila za pritegnitev najširših ljudskih množic v osvobodilni boj. KPJ je ime­ la ves čas pravilen pogled na oblikovanje ljudskih front, narodnoosvobo­ dilnih odborov in jasen odnos do revolucionarnih zaveznikov v boju. Ljud­ stvo je bilo dobro poučeno in ni gojilo iluzij o imperialistični demokraciji m bilo je poučeno o vlogi Sovjetske zveze. Ljudstvo se je naučilo razliko­ vati pravo demokracijo od navidezne. Ni še demokracija, če v vladi sode­ lujejo tudi komunisti. Prava demokracija se začenja šele tam, kjer ima de­ lavski razred v rokah vse tiste pozicije, ki zagotavljajo trdnost demokra­ tične oblasti ljudstva.13 • 7 Graditev nove Jugoslavije III, Ljubljana 1951, str. 232—233. 8 Graditev nove Jugoslavije VI, Ljubljana 1960, str. 157, 158, 159. 9 Borba za socialistično demokracijo V, Ljubljana 1954, str. 252—253. 10 O. c. str. 529. 11 Socializem in vojna, str. 135 in 193. 12 Referat na Prvem kongresu OF v Ljubljani, Ljubljana 1945, str. 12—13. 13 Borba KPJ za novo Jugoslavijo, str. 13—22. Nyoja|il^strate^|aiÇK_ KPJ_ si je za temeljno nalogo postavila takoj na začetku izgon okupatorja iz vse države in zmago nad domačimi izda­ jalci, zato je ostala operativno področje vsa Jugoslavija z namenom, da bi se sovražnikove sjle čimbolj razvlekle. Po vsej državi so nastajali na za­ četku partizanski odredi in diverzantske skupine, ki so s taktiko naglega " manevriranja in nenadnih napadov zadajale sovražniku poraze na nje^ govih najšibkejših* točkah. Prvo otsvobojenoozemlje_v _Srbiji je pokazalo cloločene koristi, zato je bil na posvetovanju v Stolicah strateški načrt izpopolnjen s tem, da so dobili nacionalni glavni štabi nalogo izbojevati osvobojena ozemlja, od koder se je hitrejše in uspešnejše vodil boj in se ustvarjala ljudska oblast. Po umiku glavnine partizanske vojske in VŠ iz Srbije je postalo jasno, da je treba poleg odrednega teritorialnega prin­ cipa preit i tudi na ustanavljanje prvih povišem vojaških formacij, brigad.14 a grena tum na ustanavljanje prvin povišem vojasiKin iormacij, origau.^ <^.f Narodnoosvobodilna vojska^Jse je razvila v vseh poikrajj.nah_iz rotnih teritorialnih odrednih enot in "preko udarnih (manevrskih) enot prvotnih teritorialnih odrednih enot in "preko udarnih (manevrskih) enot vHrevolucionarno in osvobodilno armadoTTito je že zelo zgodaj, 11. avgu­ sta 1941, opozoril da partizanski odredi »niso borbene formacije kake po­ litične partije ali skupine —"v konkretnem primeru niti Komunistične pairtije, čeprav se 'komunisti borijo v prvih vrtstah — temveč so borbene formacije narodov Jugoslavije, v katerih se morajo boriti vsi rodoljubi... ne glede na politično prepričanje«.15 Odredi so imeli poleg naloge »vse­ stranskega boja« tudi nalogo »neutrudno razvijati 'odpor, to_je organizi­ rati narodne vstaje, ki jih naj vodijo kot borbeno jedro«.16 Prav to zadnjo nalogo so prvotni odredi nekoliko zanemarili in Tito je poudaril, da se je bilo bati zaradi tegajzoliranosti partizanov od množic, ki so se bile pri­ pravljene bojevati za pravično stvar. Že takrat pa je Tito dejal, da se bodo v ugodnih strateških okoliščinah in po potrebi ustanovile iz več partizan- skih odredov tudi večje vojaške enote.17 Od tega časa pa do jeseni 1942, ko je iz partizanskih odredov in prvih brigad nastala NOV iri~PÓJ, so se odredi, bataljoni, brigade in divizije obo; "rožile že" z vsemi vrstami" orožja, razen z letali. Tito je 7. novembra 1942 dejal: »Bili smo brez orožja in municije, bili pa smo oboroženi z železno voljo in osvajali smo pušlke, mitraljeze, minomete, topove in se uspešno borili s številčno in tehnično močnejšim sovražnikom.«18 NOV se je po­ rajala v osemnajstih mesecih »težke in krvave borbe v krvi svojih naj­ boljših borcev, sinov in hčera naših narodov. . . ustvarjanje te narodne vojske je največji dosedanji uspeh narodne vstaje v jugaslovansikdh de­ želah.«19 Formiranje narodne vojske je dalo pogoje za operacije večjega stila, istočasno pa je postajalo vodstvo teh operacij vse bolj zapleteno in je za­ htevalo znanja in vojne spretnosti od komandantov, ki so zrastli v pro­ cesu bojev, v katerih je bua uporabljana skoraj izključno le partizanska 14 Graditev nove Jugoslavije V, str. 552—558. 15 Borba za osvoboditev Jugoslavije, Beograd 1945, str. 11. " O. c. str. 12. " O. c. str. 13. 18 O. c. str. 93, 89. 1J O. c. str. 102. vojna taktika.20 V NOV je bilo malo oficirjev bivše jugoslovanske .vojske, bilo je pomanjkanje komandnega kadra. »Komandni kader naše narodne armade in partizanskih odredov je nastal v'boju z okupatorji in domačimi izdajalci. Delavci in kmetje, študenti in druga poštena inteligenca so se učili vojaških spretnosti v vsakodnevnih ostrih bojih, počasi toda sigurno je nastajal komandni kader naše junaške NOV in P O J . . . Vojna je surova, toda najboljša šola za komandantske sposobnosti. To pa ne pomeni, da se ni treba učiti, da ni treba študirati teorijo strategije irr taktike.21 Za NOV je prvenstvenega_ pomena — je poudaril Tito avgusta 1943 — gospodarsko stanje prebivalstva na prostoru, kjer se vodijo operacije. Zato je treba_ uravïîavati strateške načrte predvsem glede na vprašanje prehrane, glede I pridobivanja municije. Tudi političen činitelj je bil važen, in Tito je dejal, * dà ni vseeno, k~aiko~je"ljudstvo razpoloženo proti'NOV na prastaru, koder so se vršile operacije.22 NOV je po letu 1943 sestavljalo 44 % Srbov, 30 % Hrvatov, 10' % Slo- vencev, 4 % Črnogorcev, 2,5 % muslimanov ter 6 % ostalih narodnosti.23 Novembra 1944 je dejal Tito tole: »Kadar gredo v boj možje, vojska, ki. jo je ustvarila država, cdrasli možje, zahteva to njihova dolžnost do domo­ vine, dolžnost slehernega državljana in rodoljuba. Kadar pa gredo v boj prostovoljno otroci dvanajstih, štirinajstih, petnajstih in šestnajstih let, vedoč, da bodo v njem poginili, tedaj »to ni več dolžnost do domovine, te­ daj je to nadčloveški heroizem mladih ljudi, ki žrtvujejo sebe,_ čeprav v življenje niti stopili niso — da bi bili bodoči rodovi srečni.«2*! Čeprav slabše oboroženi odredi iini NOV so se ti uspešno borili, ter »so bili naši borci prežeti z duhom vztrajnosti, visoke zavesti in vere v upra­ vičenost svojega boja za svobodo in neodvisnost, samedis ciplinirani in pripravljeni na največje žrtve.« Bili so trdno povezani z ljudstvom in so svoje moči črpali iz vere v zmago.25 Zato smo postali v tem boju najbolj borbeni in najmočnejši evropski zavezniki demokratičnih sil v vojni proti skupnemu sovražniku vseh združenih narodov.26 Naša armada se je pričela ustvarjati na poseben način. Ne v kabinetih, ne "z dekreti, ne s kakšnimi "velikimi finančnimi sredstvi, ne z velikimi vojaškimi strokovnjaki-teore- tìiki, marveč jo je začel ustvarjati preprost človek, preprost delavec, pre­ p r o s t pravi ljudski izobraženec, ljudska inteligenca.27 Nepretrgan boj nas "ni izčrpal, nasprotno vedno bolj je dopolnjeval naše vrste.2 8 Cilji boja NOV so bili od Vsega začetka teti. Osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod okupatorjev in boj proti domačim okupatorskim agentom, ki so pomagali tlačiti in terorizirati jugoslovanske narode.29 Glavni so­ vražnik je bil nemški in italijanski okupator, kateremu se ni posrečilo, pa 20 O. c. str. 103. 21 O. c. str. 140—141. 22 O. c. str. 145. 23 O. c. str. 177. 24 O.e. str. 231. 25 O. c. str. 161. 26 Graditev nove Jugoslavije I, Ljubljana 1948, str. 17. 27 O. c. str. 309. 28 Graditev II, Ljubljana 1949, str. 72. 29 Borba za osvoboditev Jugoslavije, str. 11. Vir čeprav si je prizadeval z vsemi silami, da t>i zaostril NOV v meščansko in razredno vojno. Za ta svoj načrt je pridobil samo reakcionarne klike, da bi si s pomočjo okupatorja ohranile svoje razredne koristi, pa čeprav za ceno razredne vojne. Te klike so hotele prikazati NOB kot samo stvar ko­ munistov, ki da so hoteli izkoristiti takratni položaj za svoje cilje. Komunisti ne smejo nikdar pozabiti ina glavnega krivca, tki drži pokoncu narodne iz- rodke in ki jih oborožuje.™ Znova je poudaril Tito isto misel v času . največje diferenciacije (1941/42), ko je dejal, da zaradi venomer večjega števila domačih izdajalcev »pozabljajo na glavnega sovražnika, na okupa­ torja in vidijo Isamo izdajalca, eni pa prepozno odkrivajo škodljivost in izdajalsko vlogojr^sameznifcov in izdajalskih skupin«.3! ( 3 . >Začetni[ organi Jjudske oblasti j — NOO. Kardelj je zapisal oktobra 1941, da so NOO4začasni nosilci vse tiste oblasti na svojem področju razen oblasti, ki je v vojni dobi v kompetenci vojske.32 Kot NOV so kot »vojna ^specifičnost NOB« zrastli tudi N00 kot organi ljudske oblasti.33' Razvoj N00 zlasti na osvobojenem" ozemlju od nižjih oblik k višjim, je dajal ljudskim množicam ne samo perspektive za izvolitev, temveč tudi perspektive za uresničitev demokratičnih in socialnih teženj,. Tako torej »zveza narodnoosvobodilne vstaje s procesom ljudske revolucije ne le, da ni oslabila udarne sile vstaje, temveč ji je dala izredno privlačno silo za ljudske množice, neporušljivo trdnost in sposobnost«.34 Ob deseti obletnici л je Kardelj pokazal na slovensko specifičnost, na odbore OF, a je tudi po- .; udaril, da je nastajala ljudska oblast ^ o r g a n o v NOB', konkretno^iz_poli- i tičnih odborov OF. Na osvobojenem ozemlju pa je bilo treba ločiti odbore O")^^ , OF od odborov ljudske ofôlasti zato, da še je dala odboru ljudske oblasti / ц (NOO) še širša baza, odbori OF pa sestavljeni iz predanih borcev so ostali £ kot hrbtenica oblastnih organov.35 Po obliki — razredni momenti se v NOB niso izražali toliko v oblikah kot v socialni strukturi organov ljudske oblasti, politika te oblasti pa je šele morala dobiti socialistično vsebino — so' bili ti začetni organi ljudske oblasti podobni Pariški komuni in sovjetom_v tem, da "je" borbeni organ ] ljudstva postal organ_ oblasti, še prav^asebno pa po tem, da je oblalsit de- I lovnih ljudi delovala pod vodstvom delavskega razreda ИРЈ. Razlikovali pa , so se NOO od Pariške komune in oktobrskih isovjetov v tem, da Bo imeli i širšo množično, bazo in da niso začenjali takoj z revolucionarnimi sociali­ stičnimi ukrepi, kar bi büo takrat iz notranjih in zunanje političnih raz- logov nespametno. Glavni namen in cilj je bilo uničenje okupatorja in nje­ govih domačih pomagačev, sleherno zoževanje baze NOO pa bi oddaljevalo Ó od tega cilja. Zato so se konkretni ukrepi socialistične preobrazbe prepu- ~" stili za prihodnost.36 2 o 3 0 O. c. str. 21, 47, 51. 3 1 Ò. c. str. 128. 32 Pot nove Jugoslavije, str. 226. 35 E. Kardelj, KPJ v borbi za novo Jugoslavijo, za ljudsko oblast in sociali- zem, Ljubljana 1948, str. 35. 34 E. Kardelj, Borba KPJ za novo Jugoslavijo, str. 18. 35 Deset let ljudske revolucije, Delo 1952, št. 2—3, str. 29. 38 E. Kardelj, Problemi naše socialistične graditve IV, Ljubljana I960, str. 131. 10 \ N00 iso se razvijali postopoma iz borbenih organizacij NOB ali pa iz_ . organizacij za zbiranje in nuđenje pomoči NOV. Iz organov boja so torej nastali organi nove oblasti. Ta proces so imeli CK KPJ in nacionalni komi- , teti trdno v rokah-od- vsega_ žačetka.jj7 Če je torej imelo ljudstvo v rokah orožje z namenom, da ga ne izpusti prej, dokler si ne izbojuje svoje prave in popolne svobode, ni bilo pripravljeno izpustititi iz rök orožje tudi vse dotlej, dokler ne bi upostavilo svoje prave ljudske oblasti. Samo ljudstvo bo tudi v svojih vrstah našlo voditelje, iki jim bo izročilo v upravo to zemljo. Tito je poudaril še eno posebnost N00. Spočetka sojbili — na osvobo­ jenem in neosvobojenem ozemlju bolj pomožni organi partizanskih odre­ dov za vodstvo osvobodilnega boja. V času formiranja NOV in POJ jeseni 1942 pa so se spremenili v »edino_in pravo narodno oblast«.38 (^Združevanje ljudskih množic vjljudski fronti/ Na ustanovnem koo>- greisu Ljudske fronte v Beogradu je TitoHëjâl, da je bila Ljudska fronta pred vojno »množična podlaga, ki nam je zagotavljala uspešen boj zoper sovražnika«.39 Zrasla pa je med vojno ne samo ob geslih zoper okupatorja, temveč v procesu revolucionarnega boja, ob revolucionarnih geslih.40 KPJ je začela,v razdobju 1958/59 izredno naglo pridobivati ljudske množice s politiko širokega zbiranja ljudskih množic na platformi neôdvis-" riosti, nacionalne samoodločbe in enakopravnosti, ter na platformi ljudske demokracije ter reševanja konkretnih ekonomskih in socialih problemov. Še posebej pa ise je Partija afirmirala med ljudskimi množicami s svojim jasnim stališčem glede nacionalnega vprašanja^ ki je bilo najtesnejše po- " vezano z vprašanjem demokratičnih in socialnih zahtev delovnih množic, s problemom demokratične oblasti sploh."41 Zato so v organizacijsko obliko tega zbiranja, Ljudsko fronto, že pred vojno vstopali najnaprednejši ele­ menti, delavski razred s KPJ na čelu, ljudska inteligenca, napredni kmetje in meščanstvo, ne glede na strankarsko pripadnost. XS2êE^Ll^^^Sj^^Z te je bil jasen, dala ga je KPJ: boj proti socialnemu izkoriščanju in nacio­ nalnemu zatiranju, boj za demokratizacijo dežele, boj_proti jfašizmu,_boj_ za obrambo dežele pred fašistično nevarnostjo, boj_pj^ti,peti.kolonijn.za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Poudariti pa je 'treba, da vodstva raznih stranki niso hotela sodelovati v Ljudski fronti.^ Politična platforma Ljudske fronte je bila že nia začetku NOB tako široka, da je mogla zaktivizirati slehernega" rodoljuba. Vsak, kdor je sprejel to platformo, se je obvezal na takojšnjo akcijo za uresničitev te platforme, oblike in razvoj boja pa so šle »vzporedno z razvojem zavesti ljudskih množic in z razvojem objektivnih pogojev v mednarodnem vojaško poli­ tičnem položaju.«43 37 O. c. str. 132. 38 Borba za osvoboditev Jugoslavije, str. 155. 38 Graditev II, str. 339. 4 0 Graditev IV, Ljubljana 1954, str. 45. • 41 E.Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957, str. XXIV, XXV, XXVI. 42 Graditev II, str. 418, 419. 43 E. Kardelj, Pot nove Jugoslavije, str. 15. 11 Ob okupaciji je torej KPJ razširila program Ljudske fronte s progra- I mom'boja proti okupatorju, boja proti' domačim izdajalcem, boja za brat­ stvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Čim dolgotrajnejši je bil boj, tem bolj se je ta program širil in izpopolnjeval, Ljudska fronta je — kjer je bila masovno razširjena — začela dobivati oblike revolucionarne ljudske oblasti, KPJ pa kot iniciator in organizator Ljudske fronte je postajala postopoma odgovorna za organizacijo te nove oblasti. Ljudske množice so vedno bolj zgubljale zaupanje v vodstvo nekdanjih strank in ker je začel okupator s pomočjo izdajalcev izkoriščati državni aparat bivše jugoslo­ vanske države, iso ljudske množice prihajale do revolucionarnega spozna­ nja, da je treba staro oblast porušiti in vzpostaviti novo. Ni pa se Ljudska fronta razvijala po pokrajinah enakomerno. Bivša jugoslovanska država je bila mnogonacionalna država z nerešenim nacionalnim vprašanjem in z nacionalim zatiranjem. Težko je büo dvigniti v vstajo hrvaške ljudske množice, težko je bilo razkrinkati lažnivo neodvisnost NDH, težko je bilo začeti vstajo v Makedoniji zaradi nekdanjega zatiranja makedonskih ljud­ skih množic od strani velikosrbske hegemonije. V Sloveniji pa je imela OF od vsega začetka izrazitejši vsebinski značaj in^ po tem se je Ljudska 'Аш.1- ' Of fronta v Sloveniji od začetka razlikovala od Ljudskih front v drugih po^ '„ i , krajinah.44 . Najširši razvoj Ljudske fronte na platformi raznovrstnih oblik boja proti okupatorju je nujno vodil do enotnosti ljudskih množic »od spodaj« (množični odbori Ljudske fronte, NOO) pa tudi »od zgoraj« v vrhovih raznih strankarskih skupini če so se Vključile v NOB zaradi svojega nacio­ nalnega in patriotičnega prepričanja. Poudariti pa je treba, da ni šlo pri boju za Ljudsko fronto samo za ustvarjanje Ljudske fronte ha temelju " koalicije med vrhovi političnih strank, z vsemi- silami se je .bil boj za enotnost ljudskih množic od spodaj.45 "̂ Še pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo je sklenil CK KPJ po- Htiräisporazum z vodstvom Zemljoradničke stranke in Samostojne demo­ kratične stranke (SDS),46 to je z njenima, levima kriloma in še z nekate­ rimi drugimi frakcijami, ki so v glavnem, predstavljale izobraženstvo in meščane. Toda vkljub vsem poskusom v Srbiji ni bilo mogoče ustvariti enotne narodnoosvobodilne fronte (od zgoraj) z vsemi tistimi strankami, ki so bile pred vojno za demokratično fronto, ker so se voditelji teh strank začeli vdinjati sovražniku in iskati pri njem zavetišča, čakajoč na 'konec vojne. Toda Vkljub temu je velika večina kmetov in izobražencev pristopilo v NOB. To je bilo silno pomembno za Srbijo. Čeprav je bil konec 1941 razmah ljudske _vstaje zaustavljen, so množice vkljub temu ostale zveste NOB. Na/Hrvaškemje je vodstvo SDS, ki je predstavljalo v glavnem . Srbe na Hrvaškem, priključilo NOB, od _Hrvaške seljačke stranke. (HSS) pa" le kmečke mase, dočim vodstvo (Maček) ne, a se je_v_ok.viru NOB obli­ kovalo novo vodstvo HSS (Frol, Gazi, Lakuš itd.). V SlovenijijDa je OF kot 44 Graditev II, str. 423—426, 427. 4 5 Kardelj, Borba KPJ za novo Jugoslavijo, str. 9—11. 48 Borba za osvoboditev Jugoslavije, str. 187. ü L ^ V. -£ %>-№oj< 12 politično enotna revolucionarna formacija de jansko predstavljala (tudi od zgoraj) ves s lovensk i j iamd. 4 7 Čeprav j e bila Ljudiska fronta ustanovl jena n a začetku z določeno omejeno nalogo — za boj prot i fašizaciji dežele, na začetku in med NOB pa za boj proti okupatorju in domačim izdajalcem — se je čedalje bolj in bolj spreminjala v vseljudsko napredno organizirano politično silo, (katere naloge so se vedno bolj kopičile tako v procesu 'osvobodilne in revolucio­ narne oborožene borbe, k a k o r tudi v procesu nadaljnjega revolucionarnega razvoja pr i nas . 4 8 Ostane n a m še у јтта ј^еЈтоаЦсгје y_Ljudsiki fronti. Ker je bila Ljud­ ska fronta, za katero je dala iniciativo KÓminterna, v bistvu z d r u ž e v a n j ^ demokrat ičnih sil ..za boj prot i fašizmu in v sem odtenkom s fašizmom zvezane eksploatacije l judskih množic, združevanje l judskih množic pod vodstvom KP, ne m o r e bi t i glede koalicijskih oblilk Ljudske fronte (od zgoraj) - govora" o koaliciji v pomenu buržoazne terminologije. Če je_ v _ Ljudski fronti šlo t u d i za združevanje od zgoraj, se t o združevanje ni vrš i lo v buržoazno koalicijskem smislu, na k a r je Tito izrecno opozoril že* poleti 1944, d a j e v koaliciji "L judske fronte na Hrvaškem nemogoč diktat k a t e r e koli s t ranke, k e r »ima narodnoosvobodilno gibanje svoj enot­ ni program«. 4 9 Če so nastala m e d NOB razna mnenja o koalicijski ali neko- alidjaki obliki Ljudske fronte, pomeni p r v o poudar janje neke posebne Ijudskofrontovske koalicijske oblike (združevanje od zgoraj pod nespornim vodstvom KP J), druga pa da se koalicija v Ljudski fronti n e m o r e istovetiti^ z navadno meščansko strankarsklo Ikoalicijoi. Tako j e Kardelj že kmalu opozoril, da Ljudska fronta ni bila n i k d a r s t rankarska koalicija. čej»_for-_ maino obstojali neki" koalicij skTél ementi, so imeli t i vselej samò podrejeno vlogo. Ljudska fronta j e bila »enotno vseljudsko gibanje^ grajeno na va- ških in mes tn ih množičnih o d b o r m T T ^ Î ^ o T â ^ O o S E a - mes ta postavljali l j u d i ne po politični par i tet i , temveč po aktivnosti in sposobnosti v NOB«.50 Tudi na p r v e m kongresu_OF je poudaril Kardelj, da OF v Sloveniji (torej i Ljudska fronta v jugoslovanskem pomenu besede) ni bila n ikdar koalicija | Or ~ ^i r za medsebojno razdelitev oblasti, temveč je nastajala in se razvijala kot vsenarodno 'gibanje. Ni pa odbijala celo oblik meščanske koalicije, kadar koli bi to pomagalo pr i aktivizaciji množic za boj prot i fašizmu pod nespor­ nim vodstvom KPJ ih za zaščito demokraci je. 5 1 ' listo je 1945 poudarü Tito, k o j e dejal, da Ljudska fronta ni koalicija za dosego nekih določenih političnih smotrov. Izoblikovala s e je v dolgem razdobju že p r e d vojno p r o t i notranji reakciji, proti fašizmu. 5 2 Ali kot je zapisal Kardel j , da se je^KPJ vedno borüa,_da b i Ljudska fronta ne bila navadna koalicija polit ičnih strank, da bi je ne razbijal s t rankarsk i a n t a ^ gonizem. Ni pa KPJ odklanjala t u d i t a k e koalicije,_če t e ikoahcij'ske obl ike, niso imele bis tvene vloge in če so le "olajševale združevanje l judskih mno­ žic od_spodaj. 5 3 " O.e. str. 176—180; E.Kardelj, Pot nove Jugoslavije, str. 74—80. *a Tito, Graditev VII, 1958, str. 26. 4 9 Tito, Borba za osvoboditev Jugoslavije, str. 176. 5 0 Pot nove Jugoslavije, str. 34. 5 1 Referat na Prvem kongresu OF v Ljubljani, str. 12—13. 5 2 Tito, Graditev nove Jugoslavije I, str. 146—147. 13 5. V boju se je skovalo/bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodoW 2e zelo zgodaj je poudaril Tito, da "so še vsi jugoslovanski narodi bojevali za iste cilje in da je bila težnja za bratstvom in slogo tista sila, ki jim je dajala moči, da so mogli pretresti še večje težave.5* To trditev je Tito jeseni 1944 dopolnil rekoč, da je bila poleg resnične ljudske oblasti naj- / večja pridobitev NOB tudi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov,55 ! kajti brez bratstva in enotnosti ne bi moglo biti močne in srečne Jugo- ' slavije, brez močne in srečne Jugoslavije pa ne močne in srečne Hrvaške,' * Srbije, Makedonije, Črne gore, Slovenije, Bosne in Hercegovine. Geslo brat­ stva in enotnosti je omogočalo, da smo povsod 'kcder 'koli smo hodili, do­ bivali vso podporo našega izmučenega in obubožanega ljudstva.56 Še globlje je Tito analiziral to pridobitev NOB naših narodov, .ko je ob osvoboditvi vse Jugoslavije dejal, da ne gre več za združevanje v eno drža­ vo, marveč za duhovno združevanje. Sleherni Srb, Hrvat, Slovenec, Make­ donec, Črnogorec mora vsekdar vedeti, da je državljan skupne domovine, nove federativne Jugoslavije L*i svoboden v svoji federalni enoti. Ko smo si postavili meje — je dejal Tito — smo se duhovno zedinli. Vsak državljan mora vse storiti, da se bomo vsi tega zavedli.57 Ali kot je dejal na drugem mestu: ne ustvarjamo meja, da bi razdvajale, temveč zato, da bi se reši­ lo nacionalno vprašanje, Iki v stari Jugoslaviji ni bilo rešeno in da bi se na­ rodi lahko popolnoma razvijali ter se izenačili kulturno in politično. To pa tako, da nobeden ne pritiska na drugega, da pa ima njegov razvoj in nje­ gov napredek hkrati pozitiven vpliv na druge narode, na narode drugih federalnih enot. Z vsemi sredstvi se je treba zato boriti proti pojavom šo­ vinizma.58 Enako je globoko analiziral to veliko pridobitev tudi Kardelj. Že de­ cembra 1942 je zapisal, da je bilo naravno, da se je spočetka manifestirala enotnost narodov Jugoslavije, predvsem na področju skupnih bojnih ope­ racij in izgradnje enotne osvobodilne vojske narodov Jugoslavije.-'9 Titovo idejo o duhovni skupnosti je analiziral Kardelj, da to spajanje narodov ne pomeni isto kot spajanje jezikov, nacionalnih posebnosti v kulturi itd. ali nalsilna oziroma forsirana asimilacija majhnih narodov. Neodvisnost in samostojnost družbenega in kulturnega razvoja naroda je pogoj za vse ožje zbiževanje in sodelovanje narodov. Toda v procesu vključevanja narodov v.organsiki razvoj sodobne družbene delitve dela, ki zahteva mednarodne okvire, se spreminja tudi ekonomska in kulturna narava narodov. Kar glo­ blje združuje jugoslovanske narode, to je tisto, kar je v njih občečloveš- kega, a ne kar je v njih ozkonacionalnega.60 53 KP J v borbi za novo Jugoslavijo, str. 39. 54 Borba za osvoboditev Jugoslavije, str. 84. 55 O. c. str. 229. 58 Graditev nove Jugoslavije I, str. 11, 14. 5 7 O. c. str. 36. 58 O. c. str. 95. 5 9 Pot nove Jugoslavije, str. 315—316. 69 Prim. Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, str. XLIX—L, 1ЛХ, LX, LXI, LXIII, LXIV, LXV—LXVI. 14 1<Л II Preidimo sedaj na razpravljanje o dveh tipičnih specifičnosti NOB, o_ nas ta j anj u osvobodilne vojske in prvih organov ljudske oblasti pri po- _ sameznih naših narodih odnosno v posameznih pokrajinah. Kot je bilo že rečeno, bomo pregledali na kratko razvoj NOB v posameznih pokrajinah do določenega razdobja, v glavnem do ustanovitve prve udarne regularne vojaške enote, kar predstavlja vsekakor zelo pomembno dejanje v žgodb- vini NOB posamezne pokrajine. Točno je, da se tega termina ne bomo mo­ gli držati povsod in to prav zaradi velikih specifičnosti, ki jih moremo opaziti pri razvoju NOB v posameznih pokrajinah. Kot je znano, so Slovenijo zasedle in si porazdelile Nemčija, Italija in Madžarska, del Hrvatske je pripadel ustaški NDH, del Italiji in Madžarski, Srbijo so si razdelile Nemčija, Bolgarija in ustaška NDH, Makedonijo Bolgarija in Albanija, Kosmet pa Nemčija, Italija in Bolgarija._JNTa dan prihqda_ nemške vojske v Zagreb je bilo na sestanku CK KPJ v Zagrebu sklenjeno, da se člani CK KP J prebijejo v posamezne po­ kraj ihèTzaradi priprav na oboroženi boj proti okupatorjem, da se ustanovi VojnTkomjte na čelu s Titom kot vojaško vodstvo bodočega boja in da s'è" sedež plitbiroja CK KPJ prenese v Beograd. Posledica tega sestanka jH bil tudi proglas CK KPJ, v katerem je bilo rečeno komunistdm, naj ne klonejo nitOedàj, ' се~Ш "v nastalem boju začasno podlegli, ker se bo iz krvavega in imperialističnega pohoda rodil nov svet, na resnični neodvis­ nosti vseh narodov Jugoslavije pa bo nastala svobodna bratska skupnost.61 Veliko določnejši pa je bil.pjyomajsikj^Droglae^ÇK KPJ, v katerem je bilo rečeno, da bo organizirala KPJ boj ljudstva proti okupatorju in njegovim hlapcem, boj proti razpihovanju nacionalnega sovraštva, boj za bratstvo narodov Jugoslavije in vseh narodov na Balkanu, boj proti izkoriščanju delovnih ljudi, boj za boljšo in srečnejšo bodočnost. Dopolnilo tega prvo­ majskega proglasa so bili sklepi majskega posvetovanja KPJ, ki je bilo v Zagrebu 4. ali 5. maja ^^^cißSLzSJSSS-KSiJ^iä-E^S^ je preselil polit- biro CK KPJ v Beograd.6 2Jskjepij^jske^a^p£vetovanja| so bili zbirati in zbrati jugoslovanske narode na najširši bazi za boj_proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem, za boj proti razpihovanju nacionalnega so­ vraštva in izivanja državljanske vojne, boj za bratstvo in enotnost jugo­ slovanskih narodov. Vsemu boju pa je treba dati jasno perspektivo in pokazati, da je buržoazija glavni krivec narodne nesreče._Na_tem posveto- vanju je dobiLCK KPS.še kot posebno nalogo, zbrati slovenski narod za boj tudi na področjih, ki iso bila konec prve svetovne vojne odtrgana od Slove­ nije (ideja_Združene Slovenije), ta boj pa povezati z bojem ostalih jugo­ slovanskih narodov za njihovo nacionalno osvoboditev. CK KPH je dobil za'nalogo organizirati in voditi boj proti_ razpihovanj u nacionalne mržnje med Srbi in Hrvati in organizirati široke množice delavcev in kmetov za boj, za resnično neodvisnost hrvatskega naroda. PK KPJ za Srbijo je dobil 61 Cit. Jovan Marjanović, Oblike borbe in dela v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji, Komunist 1951, str. 114. 62 Prim. Dragi Milenković, Borbe za oslobodjenje Srbije 1941 g., VIG, 1951, št. 4, str. 3—4. 15 1Л za nalogo združiti srbski narod za boj prot i okupatorju in se_ postavit i na celo boja srbskega naroda. PK KPJ_za_ Vojvodino nalogo razbiti sejanje na­ cionalne mržnje in n a k g o bôja za resnično reši tev nacionalnega vprašanja"' v Vojvodini. PK KP J za Makedonijo j e dobil za nalogo boj proti nasilni spojitvi in delitvi Makedonije in boj za svobodno nacionalno odločitev ina-" kedonskega naroda, za njegovo nacionalno svobodo in neodvisnost. P K K P J za Črno goro boj proti postavljanju neke dinast i j^ in bo jprotne j iera l i s to jn, _PK KPJ za Dalmacijo boj proti agentom italijanskega imperializma fran­ kovcem, PK KPJ za Bosno in Hercegovino pa nalogo razbiti nacionalno mržnjo in razkrinkavanje frankovskih izdajalcev _med narodi Bosne in Hercegovine in nalogo boja za b r a t s t v o narodov. 6^ o Enoten boj proti okupator ju in njegovim hlapcem,, a specifične naloge cj-tc} t 1 I < > L e m a 'CK m vse?Q-PK7 so nujno terjale tudi js^ti j ičncist. začetnih organi­ li zacijskih in borbenih oblik v posameznih pokrajinah, kamor so prenesli te * direktive vodilni part i jski o"polnömocencir№i' dan n a p a d a na Sovjetsko zvezo je dobil CK KPJ_brzojavko od Kominterne, v ka ter i je bilo. med "drugim rečeno, naj se v Jugoslaviji razvije splošen osvobodilni_boj proti n e m š k i m zaisužnjevalcem in s item olajša boj sovjetskega Ljudlsitva. Razvija naj se osvobodilno gibanje pod geslom ustvari tve enotne narodne fronte za boj prot i fašizmu, upoštevati pa j e t reba, da g r e v sedanji etapi le za osvoboditev izpod fašističnega j a r m a in ne_za socialno revolucijo.6 4_Posle-_ dica t e brzojavke je bil vsekakor sestanek politbiroja in proglas,CK .KPJ, ki j e delavskemu razredu naročal h i t r e priprave za boj in vsakovrstne sa­ botaže, jugoslovanskim narodom, da j e njihovo mes to v borbenih vrs tah delavskega razreda, kajti prišel je čas skoraj snega osvobajanja od faši­ st ičnih osvajalcev. Komunistom Jugoslavije pa J e bilo rečeno, naj h i t ro končajo p r i p r a v e za boj, naj se postavijo na čelo delovnih in nacionalno podjarmljenih množic in jih_popeljejo v boj . 6 5 Dne 27. junija j e bil na seji CK KPJ ustanovljen Glavni štab narod- nc^vobodilnih_ part izanskih odredov JGlavni š tab NOPOfla'IJeoman^an- tom Titom in odločeno, d a odide "del "članov CK takoj n a te ren za pospeše- nje p r i p r a v in vodstvo vstaje. 6 6 X o m i n t e r n a je 1. avgusta znova poudari la, da je prišel čas, ko morajo začeti komunist i odkri t n a r o d n i boj prot i oku­ patorju. Organizirat i je t r e b a part izanske odrede, začeti sabotaže, ne do­ puščati prevoza čet, z vsemi sredstvi s trahovati siovražni'ka, da se b o poču­ til kot v oblegani t rdnjavi . 6 7 Dne_4^julija je bila J^zjširjenajseja politbiroja CK,, k jer j e bi lo sklenjeno, naj začno partizanislki odredi, v Ikatere naj se po­ stavijo kot preds tavnik i Part i je in l judstva pol i tkomišar j i, takoj z oboro­ ženimi akcijami. Od članov CK je bil poslan v Črno goro Ö j ü a s . V B o s h o m Hercegovino Vukmanović-Tempo, n a Hrvatsko Rade Končar in VI. Po- 6 3 Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodila&kom ratu jugoslo- venskih naroda. Tom. II/2, Beograd, 1952, citiram Zbornik II/2, str. 7—8. 6 4 Marjanović, Oblike borbe, str. 116. 8 5 Zbornik I/l, str. 12—17. ** Oslodobilački rat naroda Jugoslavije 1941—1945, 1. knjiga, Beograd 1957, citiram Oslobodilački rat, str. 42. 6 7 J. Marjanović, Oblike borbe, str. 116—117. 16 pović, za Slovenijo pa je bil določen Leskovšek, Kardel j pa naj bi prišel v Beograd, kjer bodo ostali Tito, Ranković, Ivan Milutinovic in Ivo Lola Ribar. 6 8 Dne 12. juli ja je izdal CK K P J proglas, v k a t e r e m je bilo rečeno, da je prišel cas za boj prot i okupator ju in njegovim domačim hlapcem. Ves srbski narod m o r i pomagat i svojim borcem in enake dolžnosti so do­ bili tudi ostali narodi . 6 9 /Julija/— z izjeme, v Makedoniji — s e j e začela vsta ja po vsej Jugcv slaviji in 11. avgusta j e odredil Tito v Biltenu Glavnega Štaba temeljne natoge_NOPO: rušenje objektov, 'ki služijo okupatorju', vseh v r s t sabotaža, oborožena o b r a m b a vasi in mest, uničevanje žive sovražnikove sile in »raz­ vijati odpor naroda*z dviganjem narodne vstaje in s e postavljati na čelo te vsta je kot 'borbeno jedro«.™ Politična linija odredov je ustvar jat i narod- . noosvobodilno antifašist ično fronto vseh narodov Jugoslavije ne glede ma vensko in politično prepričanje poedinoev. Vsi štabi odredov s svojimi štabi iz Hrvatske, Srbije, Slovenije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Dalmacije, Makedonije in Sandžaka spadajo pod Glavni š tab NOPO Jugo­ slavije. Zan'imivo je,_da_je mogel Tito ob tej priliki podati žejkarakteristiko bojev -^.posameznih pokrajinah. V Srbiji s e j e vse prernalo'delaio nä to,~dä~ bi akcije odredov preraščale v l judsko vstajo, v Hercegovini s e j e začelo vsled teror ja nad Srbi vstaja naglo razvijati, osnovna slabost na Hrvats­ kem je bila, da v boj še ni bilo potegnjeno h r v a t s k o prebivalstvo in da še vedno obstoja zid med hrvatsk im in s rbskim prebivalstvom, tki ga je n a r e ­ dil Pavelić. Ta zid b o premagan le, če bodo sodelovali v NOB tudi hrvatski kmetje in intel igenca. V Sloveniji so obstojali par t izanski odredi, ki so se ustanavljali na podlagi sporazuma z raznimi 'političnimi grupacijarni, vkljub neugodnemu terenu so s e v Vojvodini razvile part izanske akcije, v Črni gori pa j e pod vodstvom Parti je priš lo 13. julija d o isplošne vstaje. 7l Tito je prišel na osvobojeno ozemlje v_Srbiji 16. septembra 7 2 , iz Beo­ grada pa j e še pisal 12. Septembra Radu Kančarju pomembnoTpisirno, v k a t e r e m je bilo rečeno, da stojijo partizanski odredi pod osrednj im vod­ stvom Glavnega štaba in CK K P J, ki postopoma spreminjata par t izanske odrede v eno samo osvobodilno a r m a d o pod vodstvom Glavnega štaba in CK K P J . Strategi j a J n takt ika v prvi fazi naj n e bodo frontalni boji, tem­ več gibčni in akt ivni odredi, ki so med seboj dobro povezani,"ki se včasih združijo za večje akcije, potem p a zopet razdruži jo. 7 3 Veliko osvobojeno ozemlje v zahodni Srbiji, prvi veliki uspehi NOB, potreba p o njihovi analizi in potreba po novih nalogah s o privedle d o zna­ menitega posvetovanja J26. s e p t e m b r a v_SjK>]ïcah_ipri_ Krurmju. katerega so se udeležili Tito in predstavniki politbiroja CK, predstavniki Glavnih š tabov Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije, te r komandanti bližnjih part izanskih enot. Sklep_i_p_ctsvétovanja so bjli_ postopen prehod na 6S Moma Marković, B^rbe Srbije 1941—1945, Beograd 1952, str. 44; Oslobo­ dilački rat, str. 42. 6 9 Zbornik I/l, str. 19—20. 7 0 Zbornik II, str. 12. 7 1 Zbornik II, str. 12—17. 72 M. Marković, Borbe Srbije, str. 149. 7 3 J. Marjanovic, Oblike borbe, str. 118. 2 Zgodovinski časopis 1 „ krepko in enotno vojaško formacijo partizanskih odredov, formiranje glav- , . ritti štabov v pokrajinah kjer jih še ni bilo, Glavni stato NÓPO se je pre- Šte&'ct ' imenovalv VŠ NOPO Jugoslavije, na osvobojenih ozemljih se postavljajo ' NOO, narejen je bil načrt za ustvarjanje /novih osvobojenih ozemelj; po­ udarjena je bila potreba o osnovanju narodno 'osvobodilne fronte in, skle­ njeno je bilo nadaljevati razgovore z Dražo Mihailovićem.74 * Na tem mestu nam ostane še pregled v£rašjija^J}r^^ Sikupina Draže Mihailovića je prišla na Ravno goro v prvi polovici maja 1941 in ni do junija naredila nobenih organizacijskih priprav za boj proti okupatorju. Do prve polovice septembra pa je okrepila svojo organiza­ cijsko mrežo. To razdobje je 'sovpadalo z velilkimn. utspehi NOB, saj je^Ne- _ diceva vlada konec avgusta kontrolirala le minimalno ozemlje v nepasred- niuližini Beograda in večja mesta. To je_pripravilo nemške okupatorje do Sklepa še pred zimo uničiti ljudsko vstajo in se pri tem v večji meri na­ sloniti na domače izdajalce. Da bi organiziral vse sile za boj proti okupatorju, je začel Glavtni_štab NOPO "iskati stike s skupinami Draže Mihailovića že котес_ junija. Zato je" tudi prišlo do sestanka z Mihailovćevim načelnikom štaba, ki pa je odgovoril, da za akcije še ni čas in da naj partizani odložijo orožje. _Sredi avgusta ee je z Mihailovićem ponovno sestal opolnomočenec PK za Srbijo. MThäüovic mu je odgovoril, da ne verjame v nagli zlom Nemčije in da zato ni treba hiteti z bojem. Z akcijami je treba začeti šele tedaj, ko bodo utrpeli Nemci odločilne udarce na frontah. Sedanje preuranjene akcije bi utegnile prinesti samo hude nemške represalije nad srbskim narodom. Prišlo pa je do ustnega sporazuma o medsebojnem nenapadanju in da vsaka skupina obdrži svobodo akcije,_četm£i pa bodo šli v akcijo šele tedaj, ko bodo ocenili, da je prišel čas za to. Vzporedno s tem je pri­ šlo avgusta in septembra do več takih dogovorov na, terenu med neka­ terimi partizanskimi komandanti in četniškimi komandanti. 'Prve dni "septembra/se je_Mihailović_pogajal po svojih delegatih z Nedi^ëm,"k"atëremu jèpredlagaì skupen boj proti komunistom in da naj bij ga Nedič" legaliziral pri Nemcih, oskrbel z denarjem itd. Nemci so to storili "in med Nedičem ter Dražo Mihailovićem je bil narejen skupni ope­ rativni načrt. V prvi /polovici septembra/] e prišlo_do sestanka tudi med "opomomcčenci PK za..Srbijo_in delegati Draže Mihailovićajr Beogradu, kjer je bil že ustanovljen nek centralni nacionalni Mihailovićev odbor is svojim programom. O vsebini tega sestanka je pisal Ramlković Titu 11. septembra. Mihailovićevi .delegati so dejali, da obsojajo Nedičevo vlado in vojvodo Pečanca, ki se je že javno udinjal okupatorjem in daj ie odobravajo par­ tizanskih akcij, Jcer še ni čas _zanje..Svetovali so, naj partizani prenehajo ž" akcijami" in naj skupaj s četniki očistijo zemljo rcparjev in razbojnikov, ki sio se ipojavih, za tem pa naj bi se pripravili na čas1, iko bodo Nemci be­ žali. Akcije partizanov so sicer dobre, nimajo pa partizani vojaške izvež- banosti. Naši odposlanci so odgovorili — je pisal Rankovič — da srbski « Oslobodilački rat, str. 108. ,,_.,.•,«, 75 Prim. Jovan Marjanović, Prilozi istoriji sukoba narodnoolobodilacKog pokreta i četnika Draže Mihailovića u Srbiji 1941 g., Istorija XX. veka (Zbornik radova I, Beograd 1959), str. 153—230. 18 narod nima od ča'kanja nobene toriati, KPJ v boju za nacionalno csvobo- ditev ne bo odnehala, dokler ne bo uničila •okupatorja in njegovih hlapcev. Zato želi sodelovanja z vsemi rodoljubi, a nikakor ne za ceno prenehanja akcij. Domenjeno.je_itu.dd_bilo, da bo drugi sestanek na Ceru, kamor bodo prišli Mihail'Cvićevi odposlanci.76 * ' " " Okrog n^septem !bra..se je opolnomočenec PK za Srbijo znova sestal z Dražo^fihailovićem.in.dosežen je bil ß^oragum^ojnedEebojnem neriapada- nju^dne 19. septembra pa je prišlo d o ^ ^ î S ^ ï o - ^ h a i l o v i ? V s t r u g i - nifcu,jki ni prinesel rezultatov. Mihailovićevo stališće je bilošredi'septem- bra, da je proti, komunistom, noce pa državljanske vojne. Ničesar ni"pod- vzel proti Nemcem, stalno pa je~i&kal radijsko zvezo z angleško obvešče­ valno službo, od 'koder je potem verjetno dobil direktive, naj podvzame neke ostrejše akcije proti okupatorjem. Toda Mihailovičeva akcija je bila /samo ta, da je začel kpnee septembra pripisovati partizanske uspehe sebi,' da je zahteval od angleške vlade pomoč v orožju, začel razširjati svojo akcijsikojnrežo v Bosno im Črno goro, držal zveze z domačimi izdajalci v Beogradu in začel "z delno mobilizacijo za svoje odrede. Po posvetovanju v Stolicah sta odšla na Ravno goro Rarikovič in Mi­ nièra rezultati .pogovorov niso bdU ugodni. Vedno_bòlj_je začelo prihajati do trenja in imcidentov_med partizani in če.tnilkji na terenu. Zato je poslal' Tito 20. oktobra "Mihailoviču znane predloge, nTpodlägr.käterih näj" bi pri­ šlo do novih pogajanj. Na Titovo pismo je Mihailović odgovoril 22. okto­ bra, da je potrebno, da bi se razčistili nesporazumi, katere pa naj bi na setanku razčistil njegov delegat. Tcdajštiri dni nato je le prišlo do sestanka Tito-Mihailović v BrajićJh^_D^usiija_je bila glede Titovih"'dvanajstih'točk' • iz_pisma od 20. oktobra. Mihailovicev štab je odklonil pryo.jirugo, šeštoln sjdmo_toöko (skupno vodstvo operacij, skupna oprema irTprehrana, od­ prava starega .državnega aparata, ki je bil v službi okupatorja, ustanav­ ljanje N00, ter mobilizacija na prostovoljni podlagi). ,,>• ^Sporazum je le predstavljal neko sodelovanje. Toda Mihailovicev štab je že 27. oktobra začel^napadati partizanske" odrede in~mestäT'kT so jih držali par tikam. Posledica tega je bila, da~ je bil Mihailović in "njegov štab že_9. novembra obkoljen od partizanov in tik pred"likvidacijo. Mihailović je prosil za pomoč svojega emisarja Dangića v Bosni, toda ta" je bil daleč. Влјце^ so Ш Cernei, s_lkaterimi se je Mihailović sestal v noči od 13. na ,14..mwem'ber v Divcih pri Valjevu. Sestanek ni prinesel za Mihailôvicâ- zaželjenih_uspehov. Pritialc partizanskih odredovna Ravno goro je bil vse večji. Toda VŠ ni hotej_lik.vddirati Minailovićevega štaba, da bi ga lažje razkrinkal pred narodom. Tito je ukazal ustaviti ofenzivo na'Ravno"goro in vnovič predlagal razgovore, do 'katerih je_ prišlo 18. novembra" v č a a k u . Delegati Draže Mihailovića niso imela polmomočij za podpis sporazuma, zato je prišlo 20. novembra do novega sestanka, na katerem je bil dosleženspčP razum o ustavitvi sovražnosti. " — Dne 22. novembra je zato Draža Mihailović javil angleški vladi, da je končal bratomorno vojno, od 24. do 26. novembra je.zasedala mešanajko- misdja v Čadku, 28. novembra, pa so začeli Nemci ofenzivo proti Čačku in 76 Zbornik 1/2, str. 126—127. 19 Užicam. Tito je zahteval po telefonu od Draže Mihailovića, naj takoj začne J>oje z Nema," à ta je t o odklonil. Istega dne je angleška vlada čestitala Mi- hailoviću, da j e dosegel sporazum is partizani, obljubila j e pomoč, iki bo odvisna od enotne fronte pod Mihailovićevim vodstvom, angleška vlada pa bo poskušala pridobiti sovjetsko vlado, da b o vplivala n a partizane, da ee b o t a enotna fronta obdržala. i Na posvetovanju s komandant i 30. n o v e m b r a . na Ravni gori j e Jdi-^ hailović ukazal napad na part izane, 1. decembra so Nemci zasedli Užice, Požego in Čačak, 7. decembra pa je jugoslovanska vlada v Londonu ime- • novala Mihailovića za generala. 1. SRBIJA A. Dobra s e m i zdi t rdi tev generala Pavla Jakšiča, da j e CK KPJ po­ lagal posebno pazljivost na razvoj NOB v Srbiji, da bi ta pokazala cstalim jugoslovanskim narodom, kako srbski narod ni n i k d a r odobraval podjarm- ljenja drug ih jugoslovanskih narodov od istrani velikosrbske buržoazije. Dobra j e tudi. trditev, da je imela vstaja v Srbiji zaradi navzočnosti CK KPJ in Tita od vsega začetka najbolj organiziran in načrten razvoj. Tako so v Srbiji preraščale male akcije v vse večje in se spreminjale v splošno vstajo, istočasno &o prerašča l i t u d i začetni mali partizanski odredi v močne enote, NOO pa so zamenjavali s t a r o buržoazno oblaist.77 PK KPJ j e izdal začetek junija s rbskemu narodu proglas, v katerem je poudaril, naj se v boju prot i fašističnim in londonskim agentom združi ves srbski narod in to za boj za resnično narodno osvoboditev v m i r u in socia­ lizmu (!), za oblast delavcev in kmetov v naslonitvi na Sovjetsko zvezo (!). 7 8 Isto je v t e m času poudari l tudi PK KPJ za Vojvodino in dejal, naj narodi Vojvodine ne nasedejo šovinizmu do delovnih množic Madžarov in Nem­ cev.7 9 Na ses tanku PK KPJ za Srbijo j e bilo 23. junija določeno, da 'd ide jo člani PK v parti jska okrožja z nalogo takoj organizirati partizanske odrede, iz Beograda naj odidejo tudi kompromit i rani člani PK in izdan je bil pro­ glas.8 0 Vojvodino j e PK KPJ za Vojvodino razdelil kmalu po okupaciji na t r i oblasti, na Banat, Srem in Bačko, k jer j e vsalka oblast formirala ovoj vojni komitet, v katerega so vstopil i člani vojnega komiteta za Vojvodino. PK za Vojvodino je 22. junija sklenil začetek oboroženega boja, konec ju­ nija p a ustanovil Glavni š tab za Vojvodino.8 1 Nekoliko i3o se zakasaile pri­ prave n a Kosmetu, kjer je oblastni komitet sklenil v drugi polovici julija ustanovitev prvih part izanskih enot in začetek diverzantskih akcij. 3 2 Glavni š tab Srbije j e bil ustanovljen 4. juli ja in j e takoj odšel iz Beo­ grada v Šumadijo, na iKcsmaj in zahodno Srbijo z nalogo takoj organizirati 7 7 O prvoj neprijateljskoj ofenzivi, VIG 1952, št. 1, str. 3—4. 7 8 Zbornik 1/2, str. 14. 7 9 Zbornik 1/2, str. 22. 8 0 M. Markovdć, Borbe u Srbiji, str. 50. 8 1 M. Marković, o.e. str. 143—144; major Žarko Atanacković, Pripreme za ustanak u Vojvodini i prve borbe u 1941 god., VIG 1956, št. 4, str. 5—6. 8 2 Osvobodilački rat, str. 44. 20 odrede in začeti z alkcijami. Okrožni 'komiteti pa so dobili nalogo organizi­ rati na svojih področjih odrede. Kot je znano je bil začetek, vstaje v Srbiji 7. julija, kateri je nudil CK KPJ in Glavni štab NOPO polno in direktna pomoč. Izdelan je bil načrt za ustvaritev osvobojenega ozemlja v zahodni Srbiji kot baza za uspešno vodenje NOB v vsej Jugoslaviji. Vstaia se je tama-lu razmahnila na široko in v zahodni Srbiji ter Šumadiji so nasta­ la tri žarišča vstaje, severozahodna Srbija, kjer se je vstaja začela, postala najmasovnejša in je že julija prinesla prvo 'Osvobojeno ozemlje ter je Nem­ ce in Nedičevce žandarje v glavnem pritisnila v mesta. Na ukaz Glavnega štaba začetek avgusta se je to osvobojeno ozemlje začelo širiti in je do srede septembra seglo do Drine in Save. Enako močno in prav tako z ve­ likimi uspehi se je širila vstaja v dolini zahodne Morave in v Šumadiji, kjer je bila do polovice septembra osvobojena vsa Šumadija razen večjih krajev in važnejših komunikacij. Na posvetovanju članov Glavnega štaba za Srbijo je bilo 16. septembra sklenjeno to osvobojeno ozemlje še razši­ riti, ga med seboj povezati in utrditi. Vstaja je imela uspehe tudi v vzhodni in južni Srbiji. Do konca septembra je bilo v Srbiji 23 odredov, ki so imeli do 14.000 borcev, osvobojeni pa sta bili dve trebim Srbije. Okupator se je držal le v večjih mestih. N00 so bili postavljeni na osvobojenem ozemlju že avgusta. Tako imenovana prva sovražna ofenziva (septembra do decembra) je uničila osvobojeno ozemlje v severozahodni Srbiji, prekinila nadaljni raz­ voj vstaje, glavnina odredov pa ise je pod vodstvom VŠ umaknila v Sand­ žak. Tudi v vzhodni Srbiji so doživljali odredi v tem času hude udarce in število borcev se je znatno skrčila, nasprotno pa so sé v tem času — in to v hudih bojih — odredi v južni Srbiji okrepili, osvobojeno ozemlje se je začetek decembra še povečalo in na njem so opravljali. NOO zelo inten­ zivno politično delo. Na okupiranem ozemlju severozahodne Srbije je mo­ gel Nedić za nekaj časa postaviti svojo oblast in svoje oborožene sile. Iz­ vedena je bila tudi organizacija četnišlkih enot Draže Mahaj lovića; po vaseh so bile formirane čete, po okrajih pa brigade. Dne 14. decembra je dal CK PK nove naloge ter hkrati poudaril, da umik iz Užic in drugod ne pomeni nekega posebnega vojaškega poraza. Partizanske enote so zadržale svojo živo silo. Tudi v političnem pogledu umiki ne predstavlja poraza; vstaja v Srbiji je prešla v novo fazo, glavni boj v Srbiji pa ostane boj proti velikosrbskemu centru, ki se je združil "z vsemi reakcionarnimi elementi. PK — ki še ni funkcioniral kot vodilno telo Srbije — naj razkrinka vSialkid zbiranje veUkosirbslktih. čeitnišlkih ele­ mentov in se tudi bori proti njim. Poskušati pa je treba mobilizirati v par­ tizane vse, ki bi se bili voljni boriti proti Nemcem. Buržoazija se je, braneč svoje razredne koristi borila izolirano od delovnih množic, ki se združujejo v partizanskem procesu. Vso pozornost je treba posvetiti ustanavljanju NOO, ki naj bi sedaj postali glavna transmisija Partije v masah. Okrepiti je treba boj za slogo in enotnost narodov Jugoslavije in razviti partizansko dejavnost po vsej Srbiji.83 8 3 Zbornik 1/2, str. 251—254. 21 PK KPJ za Srbijo je 20. decembra poročal o velikem terorju v Srbiji in delno razbitih odredih ter naročil varovati vojaški in politični kader, učvrstiti partijsko organizacijo in odredbe partizanske — nefrontalne ak­ cije. Prav tako je gverilske akcije naročil istega dne tudi Glavni štab za Srbijo.84 Dne 8. januarja je ukazal VŠ Glavnemu štabu za Srbijo, naj znova organizira odrede in naj se z njimi prikaže ljudskim množicam. Odredi naj se ne spuščajo v frontalne boje in naj uničujejo četnišike bande.8 5 V zahodni Srbiji in Šumadiji, kjer je po odhodu partizanske glavnine nastal velilk teror od strani Nedičevih in četniških tolp, je ostal sicer Va­ lj evsiki odred in še deli drugih, a veliko okrajev je ostalo brez partijske organizacije in aktiva. Sredi januarja se je iz Sandžaka vrnil tudi Kcsmaj- tski odred. Toda odredi so ostali izolirani od teroriziranih mas, bili so stalno napadani od četnikov, stalno na premikih in tudi v težkih okoliščinah gle­ de prehrane itd. Zato je bilo sredi februarja na posvetovanju blizu Valjeva sklenjeno, naj se 'Odredi porazdelijo na področja. Toda posledica tega je bila 24. februarja razbitje Kosma jskega, marca razbitje Suvoborskega odreda in tudi drugih enot, nakar je sledil velik zastoj. Težko Iklrizo so na prelomu 'leta 1941/42 — brez zveze z Glavnim šta­ bom—preživljali tudi odredi v vzhodni Srbiji. Obvarovali pa so svoja jedra, ki so bila vas čas aktivna, v južni Srbiji pa so ostali dobri pogoji za razvoj, toda zaradi medsebojne nepovezanosti odredov in pomanjkanja enotne ko­ mande so prizadejali Bolgari in izdajalci odredom hude udarce. Kljub hudim izgubam in težkim okoliščinam je začetek julija nastal na področju zahodne Srbije in Šumadije I. Šumadinski odred, ki je postal zelo aktiven. Avgusta se je začel obnavljati Čačanski in Suvobotrski odred. Prvi pa se je kmalu razformiral, 28.oktobra je bil razbit Suvoborski odred in v drugi polovici 1942 je na tem področju ostai samo Šuimadinski odred z okrog 80 borci. V vzhodni Srbiji je prišlo pomladi in poleti do velikih provai v Po- žarevškem okraju in šele avgusta je bilo moč zbrati razbite dele Požarevš- kega odreda, ki je začel postajati aktivnejši. Nekaj akcij je izvedel tudi Timoški odred, a priliv borcev je bil zaradi velikega terorja majhen. V južni Srbiji so v tem času odredi rastli, a okupatorji so jih s pomočjo Nedk- čevcev in četnikov hoteli na vsak način uničiti, zlasti v številnih zimskih ofenzivah 1942. Kljub temu pa sta se okrepila Nišavski in Ozrenski odred. Stanje v Srbiji v času I. zasedanja AVNOJ za razvoj partizanstva ni bilo ugodno. Obstojali pa so, čeprav ponekod številčno majhni partizanski odredi.86 Odredi so zlasti v (severozahodni Srbiji spočetka silno hitro nastajali in so silno hitro dosegali izredno veliko število borcev (Uždoki odred npr. do 5.000 borcev). Poleg številnih sabotaž so bile njihove akcije naperjene zlasti proti Nedićevim žandarmerijskim postajam, občinskim upravam, uničevanju občinskih arhivov itd. Okrožni komitet za Požarevac je 16. ju­ lija sporočil, da zaostajajo za akcijami v Šumadiji vsled raznih okoliščin, 8 1 Zbornik I/l, str. 310—315. 8 5 Zbornik II/2, str. 178. 88 Oslobodilački rat, str. 44, 52—60, 68—69, 121, 123—125, 212—219, 311 do 316. 22 p r e d v s e m zaradi šibkosti Parti je in 'ker niso takoj začeli ustanavl jati za boj sposobnih odredov.8? Že 16. julija je naročil PK za Srbijo OK za Valjevo naj se partizanski odredi ne identificirajo s parti jskimi organizacijami, naj se razširjajo part izanski odredi in njihove akcije in naj se upostavljajo stiki z naprednimi četniki in z njimi doseže zavezništvo. 8 8 2Ù. julija pa je PiK naroči l vsem OK naj takoj začno z vedno močnejšimi akcijami, k i naj bi privedle d o splošne vstaje. V part izanskih v r s t a h mora vladati jeklena disciplina, v akcije naj se pritegujejo široke ljudske množice delavcev, Ikmetov in drug ih nefkicmunistov. V boju proti okupator jem in njihovim hlapcem j e t reba ustvar i t i narodnoosvobodilno gibanje. 8 9 V nasprot ju z močnimi odredi v t e h krajih, pa je 1. avgusta nastal mali Krajinski odred (Timošlka Krajina), ki je imel le 17 ljudi, 2 puški in revolver, k e r pa je začel z napadi na žandarmeri jske postaje takoj boj za orožje, ise je prav k m a l u okrepil in fclljub teror ju znatno povečan 9 0 .Kljub števi lčnemu porastu se t e m s rbsk im odredom le ni posrečilo dvigniti prave masovne ljudske vstaje. To je razvidno iz navodil PK od 12. avgusta, da je t reba izkoristiti partizanske akcije za vse krepkejše po­ vezovanje z najširšimi množicami dotičnega 'kraja. Aikcija naj bo signal za viEtajo. NOB v tej etapi razvoja ne sme imeti izključno komunističnega značaja. V boj je treba, pritegniti vse, 'ki s o pripravljeni borit i se prot i oku­ patorju in njegovim hlapcem, pri t e m pa imeti na umu, d a more le Parti ja organizirati in voditi NOB. Part izanske odrede je t r e b a krepi t i in razvijati njihovo aktivnost. 9 1 Iz poročila inistrulktorja PK dz Šabca od 14. avgusta je razvidno, da je tam osvobodilno gibanje dobilo masovni značaj, da b i se moglo oborožiti več tisoč ljudi, a ni bilo orožja. Prišlo je tudi do stika s četniki na Ceru. Soglasna s o bili glede cilja, ne pa glede takt ike . 9 2 OK Požarevac" j e 23. avgu­ s ta sporočil, da j e bil pr i napadu na Kučevo požgan i-odnijslki arhiv, arhiv oikrajnega glavarstva in davčne uprave. Ker j e bil t a k r a t semanji d a n so kmetje pomagali part izanom uničevat i a r h i v e in priš lo j e do velikih mani­ festacij.9 3 Dne 25. avgusta sta se sporazumela k o m a n d a n t Cerskega čet- niškega odreda in Podrinskega NOPO za slkupne akcije.9 4 PK pa je 29. av­ gusta o s t r o prijel OK Arandjelovac, d a j e zapustil teren in s e priključil odredu. 9 5 Slično k o t se j e zgodilo v Kučevu, se je zgodilo t u d i v Golubcu, 9 6 še pomembnejše pa j e poročilo OK Sabac c d 30. avgusta, da s o se kmetje, ko so hotel i Nemci požgati nekaj vasi pri Šabcu dvignili na poziv komi­ teta in oboroženi s sekirami naredili skupaj s part izani bar ikade. 9 7 8 7 Zbornik 1/2, str. 39—10. 8 8 Zbornik 1/2, str. 42—13. 8 9 Zbornik 1/2, str. 31. 9 0 Major Ivan Džina Gligorijević, Formiranje i dejstva Krajinskog parti­ zanskog odreda 1941 g., VIG 1951, št. 2, str. 44—46. 9 1 Zbornik I/l, str. 36—38. 9 2 Zbornik I/l, -str. 41. 9 3 Zbornik I/l, str. 87. 9 4 Zbornik I/l, str. 88—89. 9 5 Zbornik 1/2, str. 67. 9 6 Zbornik I/l, str. 101. 9 7 Zbornik I/l, str. 103. 23 Komanda Užičkega odreda j e objavila 30. septembra splošno mobili­ zacijo od 18. do 40. leta, 9 8 14. oktobra je naročil P K OK za Arandjelovac naj se ustvar ja jo bojne zveze s poštenimi četniiki in da ne s m e pr i t i do spopada z n j i m i . " Isto je naročil 16. oktobra tudi OK za Kragujevac. 1 0 0 Glavni š tab je 6. novembra sporočil o Mihailovićevi izdaji, iki je potegnil svoje sile s položajev prot i 'dkupatorju, da b i odpr l pot v srce osvobojenega ozemlja v Srbiji.1 0 1 PK je 7. novembra naročil OK za Jagodino, naj se vrši mobi­ lizacija na ovobojeneni ozemlju 'kot »narodna obveznost«, n a necisvoboje- nem pa ikiot prostovoljna, čeprav na široki podlagi. 1 0 2 Po umiiku glavnine v Sandžak je PK za Srbijo 30. decembra naročil, da j e t r e b a odrede v Srbiji učvrstit i . Odredi naj zopet postanejo jedro, ki bo sposobno znova zbrati ljudi dkrog vsebe. Odredove akcije naj bodo zo­ pet le partizanski in ne frontami boji . 1 0 3 Na poseben način se j e razvijala Ljud-lka fronta in ljudisika oblast. OK za Kragujevac je že 15. julija zapisal da j e t reba ustanovit i »Osvobodilno • narodno fronto« 1 0 4 , PK za Srbijo pa je sporočil OK za Valjevo 16. julija, da je t reba začeti ustanavljati »skupne komitete, to j e odbore narodne osvobodilne fronte« povezujoč s e s pristaši bivših s t rank, ki bi se izja­ vili za boj prot i okupator jem in nj ihovim hlapcem. 1 0 5 Podobno je zahteval PK 12. avgusta, d a je t reba ustanavljati cdbore narodno osvobodilne fron­ te in se povezati s pristaši vseh bivših strank, ki so za boj prot i okupator­ ju in njegovim hlapcem. 1 0 6 Iz olkrožja Šabac j e 14. avgusta sporočil inštruk­ tor PK, da so bile razor ožene vise žandameri jske postaje in požgane knjige vseh občin, t e r da so župani izjavili, da bodo v bodoče poslušali odredbe komandirjev odredov. 1 0 7 V vsem okrožju so imeli partizani oblast in ins- truiktor sprašuje ali naj j o u v e d e tudi v občinah in 'kalko naj bi t a prafo- tično izgledala.1 0 8 Drugače se je razvijala oblas t na teritori ju olkrožja Niš. Tod je odred skliceval zborovanja, ikjer je obtoževal župane, da iso podpirali sovražniH-ae. Potem je bilo takim županom ulkazano naj odstopijo, Isicer j ih bodo pcibili. Toda PK je ipaslal navodilo naj pusti župane in' 'kulake n a miru . Kulake so r e s pustil i p r i miru, toda župane s o še vedno preganjali, Ikier isio teli oporišče Nemcev. 1 0 9 P K je 20. avgusta naročil, naj ostanejo vse tiste občinske uprave, ki ščitijo koristi l judstva, svoje funkcije p a naj opravljajo pod kontrolo par­ tizanov. Izdajalske občinske u p r a v e naj l judstvo zamenja s pomočjo part i­ zanov in naj na nj ihovo'mesto postavijo l judi iz lastnih vrst, ki naj v si­ s temu občinske uprave ničesar ne spreminjajo. Čez 15 dni pa je P K odlo- 9 S Zbornik I/l, str. 152. 9 9 Zbornik 1/2, str. 172. 1 0 0 Zbornik 1/2, str. 173. 1 0 1 Zbornik 1/2, str. 212. . 1 0 2 Zbornik 1/2, str. 215. 1 0 3 Zbornik I/l, str. 311. 1 0 4 Zbornik 1/2, str. 27. 1 0 5 Zbornik 1/2, str. 43. 1 0 6 Zbornik I/l, str. 37. 1 0 7 Zbornik I/l, str. 40. 1 0 8 Zbornik I/l, str. 42. 1 0 9 Zbornik I/l, str. 58—59. 24 čil, da se je t reba povezati s pristaši in vodstvi političnih strank, ki so se pripravl jeni borit i in postaviti skupne odbore Osvobodilne fronte, ki naj bodo neke vrste l judska oblast v kra j ih očiščenih od okupator jev. 1 1 0 P r i tem so se seveda delale tudi n a p a k e in OK za Šabac je 23. avgusta sporočil PK, da je bilo dosti težav s prepr ičevanjem tovarišev, da še nismo v fazi .proletardke revolucije«. 1 1 1 V Kraljevskem oikrcžju 23. avgusta še mil20 ustanovil i »komiteta NO«, ker niso imeli nobenega predstavnika drugih poli­ tičnih s trank, 1 1 2 v o&nrožju Čačaik pa so bili že zamišljeni nelke v r s t e N 0 0 po val3eih.ll;i Pri ustanavljanju nlkupne fronte s ptredstawLi!<:li bivših političnih strarik je prišlo konec avgusta d o popolnega ulspeha v Mačvi. Formirani so bili 'odbori narodno osvobodilnega' fonda za zbiranje pomoči. 1 1 4 listi uspeh j e bil doiaežen .tudi na področju OK za Kraguijevac, !ki je 30'. avgusta po­ ročal, da je bil dosežen sporazum 'med delegati KP J in delegati Zemljo­ radničke trainlkie. Sporazum je obsegal sodelovanje v NOB, ustanavljanje Islkiuipin N00, v ka tere naj b i se pritegnil i še pristaši d r u g i h s t rank. N 0 0 1зо bili edini politični falktor, iki »s propagando pripravl ja mase .za splošno l judsko vstajo«, povsod naj bi s e ustanovili tudi islkupmi odbori nacionalnega fonda. Nelkiaj od zernijoradnilkcv j e vstopilo t u d i v odred, član Izvršnega odbora Zemljoradničke isitrarike pa j e poeftal namestn ik Ikioimandanta Kra- gujevsikega odreda, 1 1 5 Konec avgusta je določila k o m a n d a Posavskega odreda, da je t reba v vseh vaseh na osvobojenem ozemlju postavit i odbore narodnoosvobo­ dilne fronte pa tudi po vaseh na neosvobojenem ozemlju. Ti odbori niso bili organi nobene s t rankarske organizacije ali g r u p in so se člani odbora izbirali iz vrs t poštenih rodoljubov brez ozira na njihovo politično pre­ pričanje. Splošna naloga teh odborov naj bi bila adminis t ra t ivna posred­ ništva med četo in vasjo, posebne naloge pa organizacija p r e h r a n e , usta­ novitev narodnoosvobodilnega fonda, zbiranje orožja, sestava spiska za orožje sposobnih ljudi i td. 1 1 6 P K je 4. septembra določil, da je p r a v »v tej etapi boja« pr idobivat i tudi ostale politične formacije za skupno stvar v obliki narodne fronte. Nujno je hi t ro se povezati s pristaši in vodstvi s t rank, ki so pr ipravl jeni za boj in postavit i skupne odbore narodnoosvobodilne fronte povsod, kjer je to mogoče. Ti odbori naj bodo neka vrs ta l judske oblasti v osvobojenih kra­ jih. Čim bolj je t reba u t rd i t i zveze z župani . Le odbori fronte imajo pra­ vico mobilizacije za boj . 1 1 7 Drugi batal jon Posavskega odreda je 7. oktobra zahteval naj se na njegovem področju čimprej vpeljejo v delo NOO, da bi ta postal oblast v vasi in da bi se š tab batal jona razbremeni l poslov. 1 1 8 Dne 11. oktobra je objavil NOO za Užice svojo izvolitev. Odbor je bil 1 1 0 J. Marjanovič, Oblike borbe, str. 128. 1 1 1 Zbornik I/l, str. 69. 1 1 2 Zbornik I/l, str. 83. 1 1 3 Zbornik 1/2, str. 51. 1 1 4 Zbornik I/l, str. 104. 1 1 5 Zbornik 1/2, str. 79. 1 1 6 Zbornik I/l, str. 69 si. 1 1 7 Zbornik I/l, str. 111—112. 1 1 8 Zbornik I/l, str. 183. 25 izvoljen n a konferenci meščanov Užica in rečeno je bilo, da bo imel najpopolnejši izraz oblasti v izrednih okoliščinah. V sodelovanju s š tabom Užičkega odreda bo NOO zavaroval osebno lastnino itd. Ustanovi l bo tudi narodnoosvobodilni fond. 1 1 9 P K je 14. oktobra naročil OK za Arandjelo- vac, da je t reba doseči z vsemi polit ičnimi s t r a n k a m i in rodoljubi politične sporazume na podlagi skupnega boja p r o t i okupator ju in njegovim h l a p ­ cem. Ustanavl jat i je t reba NOO, v k a t e r e naj pridejo pošteni ljudje, NOO pa naj bo odraz borbene volje vseh ljudi.15:0 P r a v tako je pisal P K 16. okto­ bra OK za Kragujevac, da je t reba ustvar jat i enotno fronto NOB, se čvrsto povezati z l judstvom in pr i tegnit i l judi vseh s t r a n k in rodoljubov v fronto. Treba je »vršiti pri t isk od spodaj«. Vzporedno z ustvar janjem te bojevne zveze je t reba ustvar jat i tudi polit ične sporazume, ustvar jat i osvo­ bodilne odbore kot rezul tat teh polit ičnih sporazumov. Ti odbori naj bodo »dejanska n a r o d n a oblast v dot ičnem okraju«. 1 2 1 Iz poročila OK za Poža- revac je razvidno, da so obstojali »nacionalni osvobodilni komiteti« po­ vsod. OK pa je bil mnenja, da naj bi t i komitet i n e bili samo telesa za zbiranje hrane, temveč tudi j edra za p r i p r a v o n a r o d n e vstaje in »nove uprave, ki bo dala novo vsebino življenja na osvobojenem ozemlju«. 1 2 2 Ze po odhodu iz Srbije je CK K P J 14. decembra opozoril P K za Srbijo, da je t r e b a vso pozornost posvetit i ustanavl janju NOO, ki naj po­ stanejo g lavna transmisi ja Par t i j e v masah. Na osvobojenem ozemlju naj bodo NOO organi političnega boja naroda, n a osvobojenem ozemlju pa tudi organi demokrat ične oblasti. 1 2 3 F r o n t a in NOO so se torej v Srbiji razvijali po pokra j inah različno. Skupno vsem je bilo, da se je fronta v g lavnem snovala od zgoraj in od spodaj, ponekod so odbori preraščal i n a osvobojenem ozemlju v osnovne organe oblasti, ponekod pa so nastajal i NOO direktno s postavl janjem ali volitvami iz vrst rodoljubov in p r i p a d n i k o v različnih polit ičnih in za boj pr ipravl jenih grupaci j . Dolžnost NOO je ponekod bila tudi postavitev organov narodnoosvobodilnega fonda. B. V Vojvodini so se začetki vstaje najboljše razvijali v Banatu, kjer so se najpre j po mest ih severnega B a n a t a in n a t o tudi po mest ih južnega Banata formirale desetine in grupe, iz k a t e r i h se je juli ja ustanovilo deset odredov, ki so k m a l u pokazali tendenco po združevanju za večje akcije. V severnem B a n a t u so se avgusta spojili odredi v dva odreda, ki sta po­ etala zelo aktivna, fear ipa j e povzročilo zelo močno nemšlko reakcijo, iki se je konec avgusta razrast la v večjo ofenzivo. Ta je uničila Južnobanat sk i odred, Severnobanatskega pa ne. Iz poročila P K za Vojvodino je razvidno, da je bilo v B a n a t u po 22. juni ju zaprt ih veliko komunistov zlasti po mestih, čeprav je P K ob na­ padu n a Sovjetsko zvezo prav i lno opozoril na nujnost skrajne pazljivo­ sti. 1 2 4 Spričo vedno večjega nemškega teror ja j e prišlo konec septembra do sklepa naj bi se prebilo okrog dvesto banatsk ih in bačkih par t izanov 1 1 9 Zbornik 1/2, str. 163—164. 1 2 0 Zbornik 1/2, str. 172. 1 2 1 Zbornik 1/2, str. 174—175. 1 2 2 Zbornik 1/2, str. 193. 1 2 3 Zbornik 1/2, str. 253—254. 1 2 4 Zbornik 1/2, str. 101—102. 26 v Srem in naj bi v Banatu ostal samo del. Prišlo je res do dveh, a brez­ uspešnih poskusov, ki so terjali velike izgube, nakar je bilo sklenjeno, naj se ta akcija opusti in naj se partizani porazdelijo po mestih. Tu pa jih je okupator v zimi 1941/42 skoraj popolnoma uničil. V poročilu PK za Vojvodino od decembra 1941 je rečeno, da so bile v Banatu in Bački iz­ gubljene najboljše sile, ki so bile skorajda nenadomestljive. Prenehale so skoraj vse akcije.125 Z uničenjem partizanskih skupin so bile uničene tudi partijske organizacije. Sredi leta 1942 so Nemci iz Vojvodinskih Švabov ustanovili SS divizijo Princ Evgen. Šele konec decembra 1942 je bil usta­ novljen novi Južnobanatski odred, ki je imel okrog 33 borcev. Zaradi stalnih bojev pa se je moral umikati in naposled celo na obronke Kar­ patov v Romunijo. V BačM iso se začetikd partizanstva razvijali počalsmeje (kot v Banatu, kajti Madžari so takoj spočetka veliko ljudi izselili, obdržali veliko število oboroženih sil in začeli z velikim terorjem. Tudi v Bački so obstojale po mestih vojne desetine in grupe, a teror — zlasti hajfoa za komunisti — je' bil tako velik, da je propadlo veliko teh desetin preden so sploh prišle na teren. Oblike partizanskih akcij so bile iste kot v Banatu. Okupator pa je pobil od junija 1941 do oktobra 1942 okrog 350 komunistov. V tabo­ rišča pa je spravil okrog 5000 simpatizerjev NOB. Konec novembra 1941 je bil ustanovljen I. Šajkaški bataljon (53 borcev), katerega aktivnost ni bila velika. Madžari so odred razbili začetek 1942, teror in represalije pa so bile tako hude, da so bile razbite vse partijske organizacije. Se kasneje kot v Banatu in Bački se je začelo partizanstvo v Sremu, bilo pa je zato temeljitejše pripravljeno. Kmalu so začele nastajati grupe po mestih. Prva grupa osmih partizanov pa se je zbrala 8. avgusta na Fruški gori, in je sodelovala tudi pri organizaciji pobega 32 komunistov v noči od 21. na 22. avgust iz kaznilnice v Sremski Mitrovici. Ta dobro organizirani pobeg je povzročil hajko na Fruško goro. Začetek septembra je bil ustanovljen Fruškogorski odred, ki je bil razdeljen na dva voda. Navzočnost aktivnega Fruškogorskega odreda je povzročila septembra in oktobra dvoje velikih hajk. Konec septembra je bil ustanovljen v Sremu tudi Podonavski odred. Začetek decembra je bilo vzhodno od Drine okrožno partijsko posvetovanje, kjer je bilo kritizirano premajhno delo s Hrvati, nemško manjšino in drugimi nesrbskimi narodnostmi ter slaba konspiracija.126 Ustanovljen je bil tudi Glavni štab za Srem, ki se je aprila 1942 preimenoval v Štab NOPO za Srem. V zimi 1941/42 so bile izvršene velike priprave za pomlad. Skrbne priprave so se pokazale tudi v reorganizaciji Fruškogorskega in Podonavskega odreda, ki sta postala že februarja in marca 1942 močno aktivna, zlasti pri akcijah na železnice, kar je povzročilo nove ofenzive na Fruško goro. VŠ je opozoril Fruško­ gorski odred že začetek leta, da za dvig splošne ljudske vstaje še nima vo­ jaških ne političnih pogojev. Do vstaje je mogoče priti le preko cele vrste akcij, v katerih naj se odred dobro preskrbi z municijo.127 Velika ofenziva proti Fruškogorskemu in Podonavskemu odredu je bila "v prvi polovici 125 Zbornik 1/2, str. 259—260. 128 Zbornik 1/2, str. 285. 127 Zbornik II/2, str. 200. 27 julija, konec juli ja pa je ustanovl jen še Posavski odred in Bosutska četa. Začele so se velike akcije za uničevanje, žetve, ki so preras t le celo do izbojevanja osvobojenega ozemlja. Konec juli ja je bila nova velika ofen­ ziva na Fruško goro. Fruškogorski in Podonavski odred sicer nista bila uničena, začel pa se je velik teror. Pobit ih je bilo skoraj 6000 ljudi, preko 10.000 pa zaprt ih. V prvi polovici septembra je bila nova reorganizacija in iz vseh odredov je bil ustanovl jen en sam odred. 1 2 8 V razvoju začetkov NOV so bile v Vojvodini značilne desetine in grupe v mestih, ki so prihajale na teren, iz kater ih so se formiral i mali odredi s tendenco združevanja za večje akcije. Začetke p r v e l judske oblasti pa je t reba v Vojvodini iskati v odborih narodnoosvobodilnega fonda, ki so bili v Srbiji — kot smo slišali — le pomožna organizacija NOO. V teh odborih narodnoosvobodilnega fonda so bile zastopane po­ nekod vüe politične stranlke in .visi, (M so ee 'borili proti okupatorju, ne glede na vero in narodnost . 1 2 9 Zdi se, da so se NOO, ki so se pozneje pojavili na osvobojenem ozemlju v Sremu, razvili iz odborov narodnoosvobodil­ nega fonda. 1 3 0 C. Kosmet. Na Kosmetu se je širila vstaja zelo počasi. Malo Siptarjev je bilo parti jcev, Ital i jani pa so spretno huj skali Šiptar je prot i Srbom in Črnogorcem n a Kosmetu. V drugi polovici juli ja je izdal OK za Kosmet sklep o zbiranju orožja in o formiranju prvih diverzantskih grup, ki naj bi začele takoj z akcijami. Konec julija so se formirale prve m a l e diver­ zantske skupine, ki so polagoma preraščale v čete in batal jone. Začetek oktobra je bil ustanovl jen močan Metohijski odred s pe t imi batal joni (750 borcev), ki pa je v g lavnem brani l samo vasi, nasel jene s Srbi in Črnogorci pred napadi kvizliriških band. Odredove akcije so povzročile velik teror in odred ni mogel upostavit i zveze s srbskimi par t izanskimi enotami, ki so bile v okolici Kral jeva. V prvi polovici 1942 je bilo vse delo part i j skih organizacij usmerjeno n a organiziranje odredov, na dru­ gem posvetovanju OK je bilo sklenjeno, da se bo formiral odred na Sar planini, a se je formiral šele začetek oktobra 1942. Sredi oktobra 1941 pa se je formiral Siptarski odred, ki je naredi l več akcij. Značilnost na Kosmetu je preraščanje diveirzantslkiih g r u p v čete in teh v bataljona iz fcaiterfh ве j e formiral močan odred. 1 3 1 2. HRVAŠKA A. CK K P J je 15. apri la opozoril hrvaški narod, da je N D H le nova oblika nacionalnega suženjstva, da hrvaška gospoda sili hrvaški narod, naj bi se veselil okupatorjevega pr ihoda in vceplja sovraštvo do srbskega 1 2 8 Oslobodilački rat, str. 60—62, 125—126, 219—220, 316—319; major Todor Radošević in major Dragoljub Joksimović/ Borbe u Sremu u drugoj polovini 1942 g. (avgust—decembar), VIG 1953, št. 6, str. 83—109; major Žarko Atanacko- vlć, Pripreme za ustanak u Vojvodini i prve borbe u 1941 g., VIG 1956, št. 4, str. 3—18; potpukovnik Aleksandar Bakić, Ustanak u Banatu 1941 g., VIG 1951, št. 4, str. 55—60. 1 2 9 Zbornik 1/2, str. 292. 130 Narodnooslobodilački rat, str. 173. 1 8 1 Oslobodilački rat, str. 44, 126—127, 319. 28 naroda. 1 3 2 Še pred n a p a d o m na Sovjetsko zvezo je izdal CK K P J proglas, v k a t e r e m je ponovil misel CK K P J o zasužnjen]u Hrvatov in misel, da frankovska gospoda razpihuje mržnjo prot i s rbskemu n a r o d u in da hoče po ukazu svojih imperial ist ičnih gospodarjev zanetit i državl jansko vojno med Hrvat i in Srbi . Delavci naj ustvarjajo enotnost delavskega razreda, povezujejo naj se s kmet i t e r ustvari jo bojno 'zvezo delavcev in kmetov. Stopijo naj v prve vrste osvobodilnega boja h r v a š k e g a . n a r o d a za izgon okupator ja in za končno osvoboditev izpod kapital ist ičnega ja rma. Delav­ ski razred bo pod vodstvom Part i je in s pomočjo Sovjetske zveze ustvari l »nov družbeni red po vzorcu Sovjetske zveze, v ka terem bo imelo de­ lovno ljudstvo resnično nacionalno in socialno svobodo«. 1 3 3 V Obvestilu št. 1 pa je CK K P H zahteval odločen boj prot i pošil janju delavcev v Nem­ čijo, odpor proti relkvizicijam, preiti franlkovceim in ang lo f . i lот . ш Na dan n a p a d a n a Sovjetsko zvezo je izdal CK K P H proglas v kate­ rem je dejal h rvaškemu narodu, da je pr iše l čas boja za končno nacionalno in socialno osvoboditev, 1 3 5 konec julija pa poziv na oboroženo vstajo in na združitev »v enotno hrvaško nacionalno qsvobodilno fronto«. 1 3 6 Ze 22. ju­ nija so odšle na teren p r v e grupe iz mest, kjer so bile p r e d h o d n o spreme­ njene v odred. Eden od takih odredov je odšel 22. juni ja iz Siska in je že naslednjega d n e izvedel diverzijo na progi Zagreb—Sisak, potem pa se je utabori l ob reki Odri . 1 3 7 CK K P H je torej začel takoj ustanavl jat i odrede, zadel pa je pr i tem zaradi neodločnosti kolebljivcev na velike težave in nekaj časa so se celo pretrga le zveze med CK in. Mestnim komitetom v Zagrebu. 1 3 8 Na parti jski konferenci začetek julija v Zagrebu je bilo sklenjeno naj se ' preide od diverzantskih akcij v oboroženo vstajo, naj odidejo člani CK n a pomoč v posamezne kraje. Povedano je bilo, da so obstojale v Zagrebu, Karlovcu, Spl i tu in Šibeniku oborožene diverzantske skupine, d a so se v Liki, K o r d u n u in Baniji po vaseh ustanavl jal i odredi s štabi, v Gorskem Kotaru in Hrvat skem Pr imor ju pa so nasta ja la par t izanska taborišča. Funkci je glavnega štaba je prevzelo Operat ivno parti jsko vodstvo CK K P H . B. Lika in Knintelka Krajina. V t e h kra j ih j e priš lo d o maiïovne ljud- ske vstaje zaradi ustaškega terorja nad srbskim prebivalstvom. Toda v Liki se je začela vstaja pod vodstvom Part i je, v Kninski Kraj ini p a je bila spontana in so njeno vodstvo prevzeli preds tavnik i srbske buržoazije. Znak za vstajo v Liki je bil dan z n a p a d o m na Srb 27. julija. Vstaja je v naslednjih dveh dneh zajela južni del Like in 2. avgusta je bilo osvobo­ jeno piTvo okrajno m e s t a n a Hrvaš'kem, Donjd Lapac. Istočasno ;sie je širila vstaja na področju Gospića, Korenice in Udbine. P r v e d n i avgusta je bila osvobojena vsa južna in večji del srednje Like, iz južne Like pa se je 1 3 2 Zbornik V/l, str. 6. 1 3 3 Zbornik V/l, str. 8—15. 134 Zbornik V/l, str. 16—18. 1 3 5 Zbornik V/l, str. 20. 1 3 6 Zbornik V/l, str. 20. 1 3 7 Generallaj tnant Vlado Janić, O ustaničkom pokretu u oblasti Siska 1941g., VIG 1950, št. 3, str. 3—5. Drugi kongres Komunističke partije Hrvatske, Zagreb 1949, str. 60. 29 138 vstaja širila v Kninsko Krajino, kjer so začetek avgusta prevzeli oblast Italijani. Ti so takoj začeli igrati vlogo zaščitnikov Srbov, čemur so uporniške mase nasedle. Po teh uspehih so začeli Italijani z isto igro v Liki, kjer je prišlo 11. avgusta celo do sestanka med voditelji vstaje v južni Liki in Italijani v Otriću. O sestanku je sporočil Štab bataljona gverilskih odredov za Liko. Dopolnilo tega sestanka je bil sestanek na Padjanih, kjer je bil z Italijani sklenjen sporazum o medsebojnem nena­ padanju. Talko je vstaja v Liki Ikat v .Knimisiki Krajini zašila v večjo krizo. Toda že na posvetovanju vojnih delegatov Like je bilo med drugim močno poudarjeno, da so Italijani glavni sovražniki in da je zato nujno potreben prvenstveno boj proti njim. Toda v Liki se je čutila močna čet- niška, velikosrbska propaganda proti NOB in četniki so prav kmalu začeli — pod zaščito Italijanov — ustanavljati vaške straže. Tako je od Ličanov ostal v partizanih le del, drugi so se pasivizirali ali pa prestopili k četnikom. Šele novembra je izvedel Štab NOPO za Liko reorganizacijo svoje vojske. Ustanovljen je bil Velebitski odred, udarni bataljon in še nekaj drugih enot. Kljub temu ni bilo večjih akcij. Začetek decembra sta odšla dva bataljona v severno Liko, da bi ustvarila pogoje za širši razvoj NOB.139 B. Kordun in Banija. Tudi tod je bil usta'ški teror nad srbskim pre­ bivalstvom značilen za začetek vstaje. Po posvetovanju komunistov v bližini Vrbinmosta (19. in 20. julija) se je osnovalo dvoje žarišč vstaje Petrova gora na Kordunu in Šamarica v Baniji. V noči od 23. na 24. julij so začele partizanske grupe in z raznim orodjem oboroženi kmetje z akcijami, nato pa so se umaknili na Šamarico, kjer so se ustanovila par­ tizanska taborišča, iz katerih so se začetek avgusta ustanovila dva parti­ zanska odreda. Na Kordunu pa se je začela vstaja 28. julija ter zajela vso Petrovo goiro, od feeder se je širila dalje. Na začetek vstaje so ustaši ostro reagirali s še večjim terorjem, kar je vstajo nekoliko omejilo, vendar je v prvi polovici avgusta nastalo še več malih partizanskih odredov. Dne 18. avgusta je bilo imenovano enotno poveljstvo za Kordun in Bani jo, Iki sta bila vojašiko razdeljena na šelat vojaških rajonov. Na konferenci delegatov narodnoosvobodilnega gibanja Korduna in Banije (19. in 20. septembra), katere se je udeležilo 20 delegatov (4 de­ lavci, .6 kmetov, 10 intelektualcev — 14 Srbov in 6 Hrvatov) je bilo pra­ vilno rečeno, da gre v tem boju za narodnoosvobodilni boj in ne za boj > za socializem, torej za izgon okupatorja in njegovih hlapcev. Ljudstvo se je na Kordunu in v Baniji dvignilo v obrambo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo pa je dobil ta boj množičnejši značaj. Začeli so se veliki frontalni boji, katere je končno sovražnik zlomil in je zato začelo nasta­ jati kolebanje. Formirati so se sicer začeli odredi, pomanjkljivo pa je bilo politično delo v njih in na terenu.1 4 0 Na vse to je opozoril že 18. avgu- 139 Oslobodilački rat, str. 43, 91—95, 148—150; generallajtnant Milan Kupre- šanin, Neka sečanja u prve dane ustanka na sektoru Gospićkog kotara, VIG 1951, št. 4, str. 120—133; major Vojislav Mileusnić, Prvi dani ustanka u Srbu, VIG 1951, št. 4, str. 133—186. 140 Zbornik V/l, str. 104—118. 30 sta OK za Karlovac, ki je za Kordun in Banijo tudi postavil celotno vod­ stvo.141 Operativno vodstvo tega OK je 26. avgusta opozorilo, da je os­ novna linija CK KPH organizacija NOB s pomočjo ljudskih vstaj proti fašističnemu okupatorju in njegovim pomagačem. Kot baza za organizi­ ranje NOB naj bodo masovne akcije ljudstva proti rekviziciji, preganja­ nju in ubijanju antifašističnih in narodnih borcev, preseljevanju, pre- krščevanju in razlaščevanju srbskega naroda na Hrvaškem. Velik del čla­ nov partijske organizacije ni razumel širine te linije in OK za Karlovac je poudaril, da so eni ob napadu na Sovjetsko zvezo čakali, da bo pri­ nesla svobodo Rdeča armada, drugi pa da se bo dvignil narod. Ko pa se je narod dvignil v celih okrajih in zbežal v gozdove pred ustaši, mnogi par­ tijci niso organizirali partizanskih odredov, češ da je to nemogoče zaradi pomanjkanja orožja.142 Začetek oktobra je imela komanda za Kordun in Banijo pet bataljonov. Ko so Italijani zopet okupirali Kordun in zahodni del Banije je prišlo do bojev z Italijani, a četniki so začeli rovariti, naj bi se Italijani ne napadali. Kljub temu je bilo veliko bojev z Italijani ves oktober in november. Začetek decembra sta se pokrajini vojaško osamo­ svojili, nastala sta Banijski in Kordunaški odred.143 Č. Gorski Kotar in Hrvatsko Primorje. Konec julija so se ustanovila partizanska taborišča nad Crikvenico, Sušakom, pri Bribiru, Drežnici, Delnicah itd., odkoder so 'začeli avgusta odhajati borci na manjše diver­ zije, ki so se začele septembra spreminjati v večje akcije, posledica teh pa je bila ustanavljanje manjših odredov. Jedro teh odredov so sestav­ ljali delavci, odredi pa so ostali še vedno v taboriščih. V odredih v Pri­ morju so bili od začetka že tudi Hrvati. Začetek oktobra so se odredi reorganizirali in ustanovljena sta bila dva bataljona ter štab za ozemlje Hrvatskega Primorja in Gorskega Kotar j a. Novembra so napadli Itali­ jani več partizanskih taborišč, namesto odredov pa so se formirale čete in vodi.144 D. Dalmacija. Tod so obstojale številne partijske organizacije in ile­ galne udarne grupe kot jedro bodočih odredov, zlasti na področju Splita in Šibenika, ki so izvedle julija več diverzantskih akcij. Začetek avgusta sta prišla v Dalmacijo delegata CK KPH, da bi pospešila prehod diver­ zantskih akcij v vstajo. Zato je bilo sklenjeno, naj se na področju Splita in Šibenika ustanovi šest odredov, ki naj bi se premaknili na tromejo Like, Bosne in Dalmacije, kjer se je srbski narod že dvignil v vstajo. Tako je bilo v dveh dneh (8. in 10. avgusta) formiranih šest odredov v glavnem iz komunistov, simpatizer j ev, delavcev in ribičev. Ze 11. avgusta sta odšla na pot proti Sinj ski Krajini Solinski in Splitski odred, a sta bila oba v nekaj dneh razbita. Razbit je bil tudi Šibeniški odred. Dne 26. avgusta je bilo ustreljenih blizu Sinja od 35 partizanov Splitskega in Solinskega odreda 24. V tem času je Dalmacija zgubila naenkrat okrog 40 prvoborcev, kar je imelo usodne posledice. V pomoč Dalmaciji je prišel sam sekretar 141 Zbornik V/l, str. 39—11. 142 Zbornik V/l, str. 45—17. 143 Oslobodilački rat, str. 96—97, 150—151; Branko Zutić, Razvitak narodne vlasti u kotaru Vrginmost 1941—1943, Historijski zbornik VIII (1955), str. 69—104. 144 Oslobodilački rat, str. 98—99, 152—153. 31 CK KPH Rade Končar, ki je 22. oktobra poročal CK o slabostih Partije v Dalmaciji, nakar je poslal CK KPH 16. novembra odprto pismo PK za Dalmacijo. V pismu je bilo rečeno, da je poskus ustanovitve partizanskih odredov propadel zaradi slabih političnih priprav in prevelike hitrice pri ustanavljanju. Začetne akcije diverzantskih grup so bile omejene samo na diverzije in sabotaže in PK ni uvidel potrebe oboroženega boja. PK je dobil kazen ukora, zaradi »neiznajdljivosti, lahkomiselnosti in nezadostne politične samostojnosti«.145 Sredi septembra je bilo poslanih na Dinaro nekaj bivših španskih borcev, da bi aktivizirali ostanke Sinjskega odreda, po Dalmaciji se je ' začela akcija za ustanovitev udarnih grup, kot jedra bodočih odredov, 20. oktobra pa je PK znova pozval k oboroženemu uporu. Konec oktobra je bil formiran iz ostankov Sinjskega odreda Livanjski odred (Livno), ob­ novljen je bil tudi Šibeniški odred, ki se je premaknil v Liko, kjer se je decembra formiral v četo. Zelo aktivne pa so postale udarne grupe v Splitu in Šibeniku. Dne 17. novembra je zadela CK KPH velika nesreča. Italijani so ujeli Rade Končarja, ki je bil potem ustreljen 22. maja v Šibeniku, torej istega dne kot je bil ustreljen v Ljubljani organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič. Sredi septembra se je Sinjski odred razdelil na tri grupe; ena je ostala na Dinari, druga je odšla na Svila j o, tretja pa na Kamešnico. V drugi polovici decembra je bil postavljen začasni štab Dalmatinskega partizanskega odreda. Konec 1941 je imela Dalmacija tole partizansko vojsko: Šibeniški odred, Solinski odred in odred v rajonu Sinja, odred v okolici Livna in še en odred na sektorju Livno-Kupres. Obstojala je tudi grupa partizanov na Pelješcu.146 E. Severno od Kolpe in Save. Tu se je vstaja začela kasneje in se je tudi počasneje razvijala kot v srbskih krajih. Čutiti je bilo močan vpliv Mačka in bilo je tudi zelo veliko provai, aretacij in prišlo je do uničenja celih partijskih organizacij (OK Osijeka, Varaždin itd.). V Slavoniji so se julija in avgusta ustanovile partizanske grupe (Brodska, Osiječka itd.), ki so se naslonile na Psunj, Papuk in Bilo goro. Naredile so tudi nekaj akcij. Konec oktobra je bil ustanovljen odred, ki je sredi novembra izvedel ne­ kaj akcij, 24. decembra pa je bil ustanovljen Slavonski bataljon. V Za­ grebu in okolici so obstojale udarne grupe, v Zumberku so tri grupe iz Zagreba avgusta ustanovile odred, ki pa je bil 10. septembra razbit.147 F. Tito je 17. avgusta pisal hrvaškemu vodstvu, da se je vstaja na Hrvaškem sicer začela in tudi razmahnila, sedaj pa je treba to vstajo učvrstiti in centralizirati. Ustvarjati je treba močne partizanske forma­ cije, ki morajo biti stalno v akcijah.148 CK KPH je 30. septembra poudaril, da so bili doslej doseženi sicer lepi uspehi, mnogi OK pa so popolnoma za­ tajili. Mnogi niso razumeli antifašističnega značaja boja v sedanji fazi in potrebe zbiranja vseh narodnih, demokratičnih in domoljubnih strank, 145 Zbornik V/2, str. 24—26; V/l, str. 217—219. 146 Zbornik V/2, str. 212; Oslobodilački rat, str. 99—100, 153—154; Šibe Kve- sić, Dalmacija u Narodnooslobodilačkoj borbi, Zagreb 1960, str. 76—225. 147 Oslobodilački rat, str. 100—101, 115. 148 Zbornik II/2, str. 41. 32 skupin in osebnosti v narodnoosvobodilni fronti. Glavni cilj boja v tej fazi je izgon okupator ja in uničenje frankovskih band, v rn i tev hrvatske Dalmacije, Pr imor ja in Medjimurja t e r izbojevanje resnične nacionalne svobode in neodvisnosti. C K K P H je dejal, da so bile nare jene sledeče n a p a k e : a) n e k a t e r i niso razumeli širokega antifašističnega značaja boja in so se or ient ira la na proletarsko revolucijo, na neposreden prevzem obla­ sti od s t rani proletar ia te, to je zoževalo bazo NOB in izoliralo komuniste od drugih n a p r e d n i h borcev; b) v Liki in Dalmacij i se je pokazal desni oportunizem; c) bilo je nasedanja ustaškim manevrom, ki so provociral i s paro lami naj se množice vrnejo domov in zapustijo svoje voditelje. P r e d parti jce je CK postavil vrs to nalog. Med množicami vršiti veliko propa­ gando za ustvar i tev narodnoosvobodilne fronte zlasti p r i voditelj ih H S S in SDS. Boj prot i fašističnemu okupator ju je t reba nujno povezati z bojem proti ustaškim bandam. Razširit i je t reba part izansko gibanje po vsej Hrvaški. Par t i ja »vodi kurz na splošno n a r o d n o vstajo«, zato je t reba de­ lati n a to, da se mal i vsakodnevni boji in poedine part izanske akcije raz- plamtijo v splošno narodno vstajo prot i okupator ju. 1 4 9 Dne 19. oktobra je bil formiran Glavni štab Hrvaške, k a t e r e m u je 16. novembra pisal Vrhovni štab, da je na Hrvaškem NOB še vedno v ozkem okviru nekaj odredov. Ne kažejo se še s imptomi narodne vstaje in v NOB se hrvaške mase n e pritegujejo. To je bila ena od največjih n a p a k na Hrvaškem. 1 5 0 Glavni š tab za Hrvaško je 17. novembra sporočil o svojem imenovanju od s t rani Vrhovnega štaba in sporočil, da spadajo pod nje­ govo komando K o r d u n a š k i part izanski odred, K o m a n d a part izanskih od­ redov v Liki in K o m a n d a part izanskih odredov Gorskega K o t a r a in P r i ­ morja. 1 5 1 Dejstvo p a je, da je bil Glavni š tab silno slabo povezan s svojimi enotami, k a r j e razvidno iz njegovega poročila 6. decembra VŠ, da je bila postavljena neposredna zveza le s K o r d u n o m in Banijo, da je težja zveza z Liko, še težja pa zveza s Pr imor jem. 1 5 2 Številčno stanje par t izanov je bilo 13. decembra sledeče: Liška grupa je imela 3730 part izanov, K o r d u n in Banija 1715 in Pr imor je 330.1 5 3 Ob istem času skoraj je imel Slavonski oded 271 part izanov, S i sašk i 'odred le 30 in isto tudi odred rz. Broda. 1 5 4 Politični komisar Glavnega š taba je 27. decembra sporočil CK KPH, da je zelo težko pr idobit i H r v a t e za NOB, k e r se tudi par t izani prav i lno n e obnašajo po hrvašk ih vaseh. Nekaj H r v a t o v pa je le začelo pr iha jat i in pr iha jat i so začeli tudi mus l imani . 1 5 5 G. Lika, Kordun, Banija, Gorski Kotar . Novo leto 1942 j e v teh kraj ih sprožilo velike boje za Korenico, Udbino, Dolnji Lapac in Srb. Na K o r d u n u je prišlo od januar ja do marca do velikih bojev p r i o b r a m b i osvobojenega ozemlja, do reorganizacije Kordunaškega odreda in velikih sovražnih vdorov n a osvobojeno ozemlje. Niso p a bile v tem času t a k o akt ivne enote v Baniji. Sredi 1942 je bila glavna skrb v Liki, K o r d u n u in 1 4 9 Zbornik V/l, str. 145—151. 1 5 0 Zbornik V/2, str. 21. 1 5 1 Zbornik V/2, str. 28—30. 1 5 2 Zbornik V/2, str. 116. 1 5 3 Zbornik V/2, str. 147. 1 5 4 Zbornik V/2, str. 168. 1 5 5 Zbornik V/2, str. 280. 3 Zgodovinski časopis 33 Baniji obramba osvobojenega, ozemlja, 8. julija je bila ustanovljena I. na­ rodnoosvobodilna brigada, sredi avgusta pa II. Poleg brigad so obstojali še področni bataljoni. Zelo se je razširilo osvobojeno ozemlje. Začetek maja je bil v Korencih formiran I. proletarski udarni bataljon in podvzete so bile mere za razbijanje četnikov na tromeji Like, Dalmacije in Bosne ter za pomoč NOB v Dalmaciji in Liki. Dne 9. maja so ustaši napadli Pe­ trovo goro. Počasneje se je razvijal boj v Dalmaciji, kjer se je pod okri­ ljem Italijanov začel razvijati četniški pokret, zlasti v okolici Knina. Za­ četek aprila je bil ustanovljen Severnodalmatinski bataljon, za boj proti četnikom na tromeji pa Kombinirani odred. Začetek maja je bila usta­ novljena neposredna zveza z Glavnim štabom za Hrvatsko, začetek junija pa je bilo posvetovanje dalmatinskih partizanov. Formirali so se bataljoni in udarni bataljoni, do prave vstaje pa je v Dalmaciji prišlo šele jeseni 1942. V drugi polovici 1942 je prišlo do velikega razvoja partizanstva v Gorskem Kotaru in Primorju. V drugi polovici 1942 se je začela tudi dife­ renciacija v vrstah HSS. Partizanske enote so močno narastle in sredi novembra 1942 je bila na Hrvaškem že 12 brigad z 18.200 borci.156 H. Začetek januarja 1942 je pisal Tito v imenu CK KP J hrvaškemu CK in najprej naročil, da je treba poslati v Bosno najmanj 300 delavskih in kmečkih borcev za proletarsko brigado. Znova je poudaril, da so par­ tizanske akcije na Hrvaškem še vedno v začetni fazi, saj je bilo le 40 °/o partizanov oboroženih. Za pridobitev orožja in municije je treba večjih afecij, premalo se dela tudi za to, da bi se pridobilo orožje od hrvaških vo­ jakov (domobrancev). Treba je začeti osvobajati ozemlja v Liki in na Kordunu proti Baniji, treba je razkrinkavati Mačkovo politiko čakanja. Posebno pa je Tito opozoril na premajhno pazljivost, katere posledica je bila, da je bilo na Hrvaškem izgubljenih največ kadrov.157 Istočasno je pisal Tito v imenu VŠ hrvaškemu Glavnemu štabu. Ukazal je razširiti akcije na vso Hrvaško in vreči glavne sile na komunikacije. Ustanoviti je treba vojaško vodstvo na področju Korduna, Banije in Like (I. operativna cona), kjer naj bodo trije odredi, ter ise prëkia Une povezati z Bosno. Na področju Varaždin—Brežice—Karlovac—Sisak—Bjelovar je treba formi­ rati II. operativno cono z oporišči na Žumberku, Bili gori in Ivanjščici. V Slavoniji vključno Srem do Beograda je treba formirati III. operativno cono z oporišči na Moslavački gori, Požeški planini in Fruški gori, v Dal­ maciji do Neretve pa je treba formirati IV. operativno cono. VŠ je odločil naj ima odred le 1500 borcev, bataljon pa 150 do 250. Enote naj se ne spuščajo v frontalne boje. Temeljito je treba rušiti komunikacije, postav­ ljati zasede, razbijati kazenske pohode, čistiti teren od četnikov, uničevati peto kolono, razviti močno propagando in politično delo.158 Od 30. do 31. januarja je bilo posvetovanje Glavnega štaba s koman­ danti in komisarji odredov (Dalmacija, Slavonija in Hrvaško Primorje so bili še vedno pod direktnim vodstvom CK KPH). Na posvetovanju je ko­ misar Glavnega štaba poudaril, da je treba za boj proti okupatorju, usta- šem, srbski izdajalski koaliciji in četnikom mobilizirati tudi hrvaške mno- 156 Oslobodilački rat, str. 237—255, 286—300. 157 Zbornik V/3, str. 9—12. 158 Zbornik V/3, str. 14—16. 34 žice. Komandant pa je dejal, da prinašajo orožje samo večje akcije, da se ne sme nalagati prevelikih nalog in da je premalo akcij na železnicah.159 Začetek marca je sporočil VI. Popović CK KP J, da se je osvobojeno ozem­ lje v Kordun razširilo do 3,5km pred Karlovcem, da se na Ivanjščici ustanavlja odred, da obstaja že odred na področju Moslavine, v Slavoniji je bataljon, v Sremu pa ničesar.160 Dne 10. marca so imele enote, ki so ispadale pod Glavni štab, 5214 borcev v enotah in 8393 mobiiizirancev, ki­ šo bili še doma.161 Operativni načrt Glavnega štaba je bil 12. marca doseči čim večje osvobojeno ozemlje in ga med seboj povezati ter začeti sistema­ tično uničevati komunikacije.162 V poročilu VS je Glavni štab 28. marca sporočil, da je analiza položaja na posvetovanju Glavnega štaba 20. in 21. marca pokazala, da je Kordunaška partizanska grupa slabo povezana s hrvaškimi in muslimanskimi vasmi. Hrvaški partizani na Kordunu so iz Karlovca in Zagreba ne pa s Korduna. Nekoliko boljše je bilo v tem po­ gledu v Baniji, še boljše pa v Primorsko goranskem odredu. Kot štab je Glavni štab začel delovati šele decembra 1941, njegovi člani pa so bili v glavnem na terenu, da bi se različnost NOB povezala in poenotila. Delalo se je na to, da bi se štab razširil s člani iz Korduna, Banije in Primorja.1 6 3 V poročilu Glavnega štaba Vrhovnemu štabu 30. marca je rečeno, da srbsko prebivalstvo Like, Korduna, Banije in Gor­ skega Kotora priznava partizane za svojo vojsko. Tudi osvobojeno ozemlje se v glavnem pokriva z ozemljem naseljenim od Srbov. V vseh centrih vstaje pa so se delale iste napake: »srbovanje« (slabo poudarjena linija bratstva Srbov in Hrvatov), nesporazumevanje med partizanskimi štabi in partijskimi organizacijami, zaprtost »republik« in obramba njih meja s frontalnimi boji. V enotah je premalo Hrvatov. V Baniji so osvobojeni vsi srbski kraji, a je od 720 borcev le 30 Hrvatov iz Siska in Zagreba. Tudi na Kordunu so se meje osvobojenega ozemlja ujemale s teritorijem Srbov, na hrvaškem ozemlju pa so bile močne sovražne postojanke. V Liki so boji zajeli vzhodni srbski del. Tod je bilo najtežje sprovesti partizansko linijo, ker je okupatorju uspelo dobiti nekaj pozicij med Srbi. Ob itali­ janski okupaciji Lilke in ob navideznem italijanskem preganjanju uistašev je začelo partizansko gibanje znatno upadati. Se dolgo potem partizani niso napadali Italijanov. Sele začetki bojev pri Korenici, ki so jih začeli Dalmatinci, so prinesli nek preobrat. Le v Gorskem Kotarju in na Pri­ morju je bil odred, ki je bil po večini sestavljen iz Hrvatov. Med Srbi je bilo precej četniškega vpliva. Je pa med partizani prevladovala želja po mirnem taborenju na skritih krajih in bilo je nekaj akcij na železnicah.161 CK KPH je 1. aprila poročal CK KPJ, da je bila temeljna napaka pri delu za pridobitev hrvašMh množic »srbovanje«. V Liiki ве je začeto šele pred mesecem sistematično čiščenje četnikov, v Primorju je partizane 159 Zbornik V/3, str. 175—177. 160 Zbornik V/3, str. 208—209. 161 Zbornik V/3, str. 261. 162 Zbornik V/3, str. 263. 1 6 3 Zbornik V/3, str. 382—386. 164 Zbornik V/3, str. 413-^26. 35 težko pripraviti za večje akcije, na Kordunu pa težko na akcije izven re­ publike, to je na akcije po hrvaških krajih.165 Od 8. do 11. aprila je bilo tretje posvetovanje Glavnega štaba, kjer je bila znova poudarjena potreba, da se je treba vse bolj orientirati na hrva­ ške množice. Dotlej je bil pretežen del partizanov Srbov in kmetov. Na­ loga Glavnega štaba mora biti, da vse podrejene enote povezuje in vodi. Upostavljen je bil kontakt z dalmatinskimi in slavonskimi partizani. Po novih navodilih se je ozemlje razdelilo na pet operativnih con: I. Lika, Kordun, Banija; II. Zagrebška cona; III. Slavonija; IV. Dalmacija; V. Gor­ ski Kotar in Hrvatsko Primorje. l e e Glavni štab je imenoval 13. aprila, štab II. operativne cone in ukazal naj se partizani v Zumberku povežejo s slovenskimi partizani in preko teh s partizani v Gorskem Kotaru in Primorju. Sredi aprila so bile pod komando Glavnega štaba tele parti­ zanske enote: Kordunaške in Liške partizanske skupine, Banijski parti­ zanski odred, Primorsko goranski odred in Slavonski odred.167 Začetek maja je poročal Glavni štab VS, da se je položaj na Kordunu po sovražni ofenzivi zboljšal, v Baniji pa se je po udarcu na Kordun glav­ nina panično umaknila v Bosno. Se večja demoralizacija je bila v Liki, kjer so začeli ponekod četniki organizirano nastopati, neke partizanske rezervne čete pa so odrekle disciplino. Iz II. in III. operativne cone ni bilo poročil. V Dalmaciji je partizanstvo znatno zaostajalo, za kar je bil kriv dalmatinski štab in PK. Kolikor je bilo partizanskih enot so bile v začetni fazi razvoja. Štab V. operativne cone pa je upostavil zvezo s III. grupo slovenskih partizanskih odredov.168 Dne 5. maja je poročal CK KPH CK KPJ o okrepljeni četniški dejavnosti v Liki, o neaktivnosti partizanskih enot v hrvaškem delu in o slabostih partizanskih partijskih organizacij v severni Dalmaciji. V vsej Dalmaciji je bilo sicer okrog 1000 partizanov, a so bili slabo organizirani in še slabše vodeni.169 Dne "7. maja je bil ustanovljen 1. prole,tarski bataljon Hrvaške, ki je bil podrejen naravnost Glavnemu štabu z namenom, da ga bo lahko po­ šiljal po raznih krajih Hrvaške.1'0 O nalogah, ki so jih tedaj imele parti­ zanske enote na Hrvaškem, je poročal Glavni štab VŠ 22. maja. Te so bile: uničevanje komunikacij, razširitev operacij na hrvaške kraje in njihova priključitev v osvobojeno ozemlje, likvidacija četnikov v Liki in severni Dalmaciji in likvidacija koridora, ki je ločil osvobojeno ozemlje Like od osvobojenega ozemlja na Kordunu.1 7 1 Da bi se mogle izvesti te naloge, je ukazal Glavni štab 25. maja splošno ofenzivo,172 istega dne pa je poročal VS o masovnemu vstopu Hrvatov v partizane v V. in II. operativni coni. V Dalmaciji stanje še ni bilo konsolidirano, v boj bo pritegnjena zahodna Lika, iz Korduna se je že začelo prodirati v hrvaške kraje, v Slavoniji ovirajo mobilizacijo hrva- 165 Zbornik V/4, 'Str. 12—14. 169 Zbornik V/4, str. 79—80. 167 Zbornik V/4, str. 54, 58—62. 168 Zbornik V/4, str. 160—166. 169 Zbornik V/4, str. 173—176. 170 Zbornik V/4, str. 196. 171 Zbornik V/4, str. 288. 172 Zbornik V/4, str. 317—318. 36 ških kmetov razni nižji funkcionarji HSS, četniki pa so imeli še vedno najmočnejšo bazo na tromeji Like, Bosne in Dalmacije, kjer je bilo tudi središče njihove Dinarske dinastije, politično središče pa v Splitu.173 Ko je 15. junija poročal Glavni štab VŠ, je o I. carili dejail, da ni bilo posebnih sprememb, iz druge cone ni imel poročil, o III. coni je poročal, da je razvoj partizanstva znatno zaostajal za razvojem v drugih conah. V Slavoniji ni bilo nobenega osvobojenega ozemlja, partizanske enote so sicer bile povsod, a med seboj niso bile povezane. V Slavonijo je bila po­ slana proletarska četa iz Banije z nalogo organizacijsko povezati enote in čete in začeti z akcijami zlasti na komunikaciji Zagreb—Beograd ter ofen­ zivne akcije razširiti na hrvaške kraje in s temi pritegniti čim več Hrvatov v partizane.1 7 4 O položaju je poročal Vladimir Popovič CK KPJ 16. junija in napisal, da hrvaški kraji v OK Karlovac dobro sprejemajo partizane, v srbskjh kraljih da je tudi nefcaj 'kjuialkiciv za partizane', da sio> bili v Oki doBežem šele prvi uspehi v hrvaških krajih, da se je' v Dalmaciji zadnji čas stanje popravilo, da je Slavonija razdeljena na tri okrožja, toda z, njimi ni no­ benih zvez.175 V poročilu Glavnega štaba VŠ od 24. junija je bilo rečeno, da število hrvaških partizanov v Gorskem Kotarju in Primorju stalno raste in da so se začele partizanske akcije približevati Zagrebu. Začetek julija je bilo največje osvobojeno ozemlje na Kordunu, na teritoriju I. cone je bila že ustanovljena udarna brigada, ki je bila sestavljena iz dveh lišlkuh, enega kordunaäxega. in enega banijslkega bataljona.170 Ko je poročal Vrhovni štab 1. avgusta o prihodu partizanskih brigad v Liko in Bosansko Krajino, je poudaril, da je glavni namen tega prihoda razširiti z uspešnimi akcijami partizansko gibanje na Hrvaškem in ga dvigniti na stopnjo splošne oborožene vstaje.177 I. Na Hrvaškem opazimo velike posebnosti v razvoju partizanskih enot, ljudske oblasti in ljudske fronte. Začetek septembra 1941 je poročal delegat CK KPH, da so bili v Hrvaškem Primorju, Dalmaciji, Liki in Gorskem Kotaru partizanski odredi jedro NOV, bili so samostojne enote za izvrševanje samostojnih akcij, toda bile so to majhne enote, dvajset do petdeset partizanov, včasih celo 5 do 10 partizanov in bile so razdeljene na desetine.178 Tito je pisal 12. septembra CK KPH naj odpravijo izraz »gverilski«; partizanski odredi morajo biti pod enotnim vodstvom Glav­ nega štaba NOPO in CK KPJ, ki bo začel te odrede postopoma spremi­ njati v osvobodilno armado, ki »bo samo pod našim vodstvom in vpli­ vom«.179 Po posvetovanju v Stolicah je OK za Karlovac 6. oktobra odpra­ vil prvotne odrede in postavil za temeljno enoto četo (80 do 120 borcev), ki naj bi imela dva voda, vod pa desetine. Tri do štifi čete naj sestavljajo bataljon, višja enota od bataljona pa naj bo odred, še višja pa grupa odredov.180 173 Zbornik V/4, str. 319—323. 174 Zbornik V/5, str. 92—93. . 175 Zbornik II/4, str. 370—372. 176 Zbornik V/5, str. 178, 224—225. 177 Zbornik V/5, str. 9. 178 Zbornik V/l, str. 71—73. 179 Zbornik II/2, str. 64. 3? Ostala pa je ta posebnost, da je bil del partizanov mobiliziran v četah, del pa je ostal — sicer mobiliziran — doma. To zadnje je operativno vodstvo CK KPH prepovedalo že konec septembra in poudarjalo, naj se mobilizirana ne puščajo doma ali celo po tovarnah. Zato naj se ne ustanavljajo odredi, katerih del bi bil doma in bi od doma hodili na akcije. Mobilizacija naj bo načelno prostovoljna, na osvobojenem ozemlju pa se dopušča obvezna mobilizacija za razne pomožne akcije.181 Toda mo­ bilizirani partizana &o bili po isvojih domovih še dolgo сава.182 Tito je že začetefc avgusta pisal hrvašlkemu štabu NOPO, da zahtevajo razvoj ljudske vstaje in sovražni poskusi, da se ta prikaže kot čisto komu­ nistična zadeva, upostavitev nekega narodnega odbora osvoboditve, v katerega naj bi prišli predstavniki demokratičnih struj Srbije, Hrvaške in Slovenije ter »naši ljudje«. Ta odbor naj bi bil neke vrste narodna vlada, ki naj bi izdala nek proglas ter pozvala ljudi v boj, v tem jugo­ slovanskem odboru naj bi bili trije ali štirje Hrvati, dva iz Slovenije, štirje iz Srbije in dva iz Črne gore.183 Do uresničitve tega je seveda prišlo šele z ustanovitvijo AVNOJ. Kot v Srbiji pa je CK KPJ tudi na Hrva­ škem že želo zgodaj skušal ustanoviti ljudsko fronto. Že sredi avgusta je Tito vprašal kako gre z njeno ustanovitvijo in je predlagal, naj se po- zovejo voditelji HSS,1-84 4 iseptembra pa je Tiito svetoval, naj Be začne ljudska fronta ustanavljati »od spodaj«, to je naj se v vseh krajih usta­ novijo »skupni odbori narodne osvoboditve« z zastopniki HSS in SDS in naj se ne čaka na sporazum z voditelji teh strank.1 8 5 Od Tita nasvetovani poziv je poslal CK KPH vodstvu HSS dne 5. sep­ tembra in ga pozval v boj, da ne gre v tem boju »za to ali ono obliko poli­ tične ureditve«, temveč za osvoboditev hrvaškega in vseh jugoslovanskih narodov. Zato naj se ustvarijo povsod odbori enotne narodne osvobodilne fronte, ki bo povedla narod v boj.1 8 8 Zanimivo se je vse to razvijalo v Dalmaciji, kjer se je kmalu izkazalo, da se ne bo dalo sporazumeti z vodilnimi politiki raznih strank.1 8 7 Zato so začeli nastajati »akcijski odbori«, ki so se 1942 začeli spreminjati v NOO.188 Ti odbori v katerih so bili organizirani državni uradniki, delavci dninarji itd. izredno spominjajo na tako imenovane matične odbore OF v Ljubljani 1941/42. Ti odbori so bili oblika široke borbene dejavnosti ljudskih množic na vseh področjih, brez ozira na zadržanje bivših poli­ tikov do NOB. Poskusi ustvariti ljudsko fronto »od zgoraj« so bili nekaj časa vidni tudi v Liki.189 CK KPH je 30. septembra poudaril, da mnogi OK niso razumeli anti- fašističnega značaja boja »v sedanji fazi« in potrebe zbiranja vseh narod- 8 0 Zbornik V/l, str. 171. 81 Zbornik V/2, str. 81. 8 2 Zbornik V/3, str. 177. 85 Zbornik 1112, str. 38. 8 4 Zbornik II/2, str. 41. 85 Zbornik II/2, str. 54. 86 Zbornik V/l, str. 63—65. 87 Zbornik V/l, str. 187—188, 219. Šibe Kvesić, o. c. str. 171—173. 89 Zbornik V/l, str. 128. 38 nih, demokratičnih in domoljubnih strank, skupin in osebnosti v narodno­ osvobodilni fronti. Poudaril je potrebo velike propagande med množicami, zlasti pa pri pristaših HSS in SDS. Povsod naj bi se snovali odbori fronte, ki »ne smejo viseti v zraku«, temveč morajo postati odraz enotnosti anti- fašističnih domoljubnih sil dotičnega kraja.190 Začetek leta 1942 je poudaril Tito CK KPH, da mu je uspelo pri­ tegniti v narodnoosvobodilno fronto del pristašev HSS, vendar pa je treba paziti, da se pri sestavljanju odborov fronte ne bo sektašilo in da ne bodo sestavljam samo iz komunistov in simpatizer j ev.191 V glavnem se na Hrvaškem odbori narodnoosvobodilne fronte — kjer in kolikor so obstojali — le niso razvili v organe ljudske oblasti. Ti organi ljudske oblasti so se na primer zelo svojevrstno razvili na Kordunu, kjer so vasi že junija 1942 ustanovile narodne straže, ki so pazile na prihod ustašev itd. Te straže so že sredi julija začele razoroževati organe usta- šMh oblacsti, 1.. avgulsta pa je bil izbran. Komitet naredne odbrane (Ka- rinska republika), ki je začel takoj mobilizirati. Po uničenju te republike so ljudje na javnih zborovanjih volili vaške odbore, ki so bili do konca oktobra izvoljeni povsod. Ko pa so bili ustanovljeni odredi, se je začela diferenciacija civilne in vojaške oblasti. Poleg vaške oblasti se je volila tudi občinska in okrajna civilna oblast. V te odbore so bili voljeni ali kooptirani predstavniki strank in rodoljubi.192 Podobno je bilo tudi v Liki.193 OK za Karlovac je 6. oktobra 1941 poročal, da se na osvobojenem ozemlju upostavlja civilna oblast. Po občinah, večjih vaseh in okrajih so se volili NOO, ki so imeli politično in upravno oblast, v manjših vaseh pa so se volili poverjeniki teh odborov. Stare občinske uprave in okrajna načelstva so bila odpravljena.194 Tudi v Hrvaškem Primorju in Gorskem Kotaru so bili v tem času že izvoljeni NOO, nekakšni krajevni sveti.195 Ker so se pri postavljanju ali volitvah NOO delale tudi napake, je CK KPH 6. decembra poudaril, da NOO niso organi nobene stranke ali organizacije. V NOO naj bodo zastopani predstavniki vseh, ki so za boj proti okupatorju in njegovim hlapcem. Na osvobojenem ozemlju naj bodo NOO začasni organ oblasti, voljeni od ljudstva, začasni zato, ker »so od­ pravljeni stari organi oblasti«, bodoče trajne oblasti bo določilo osvobo­ jeno ljudstvo po izgonu okupatorja in uničenju njegovih domačih hlapcev. Na neosvobojenem ozemlju pa naj vodijo NOO vse oblike politične in ekonomske borbe.196 Na posvetovanju Glavnega štaba (30. in 31. januarja 1942) se je po­ kazalo, da so tudi partizanske enote izvrševale civilno oblast, kjer pa so bili NOO, so te enote kontrolirale njihovo poslovanje.197 Na osvobojenem ozemlju v Baniji so bili po vseh vaseh, občinah in okrajih NOO, za volitve je bilo premalo priprav, v veliki večini pa je NOO postavljal OK. Na 190 Zbornik V/l, str. 150. 191 Zbornik V/3, str. 10. ' 102 Branko Zutić, Razvitak narodne vlasti, str. 69—104. 193 Zbornik V/l, str. 128. 194 Zbornik V/l, str. 172. 195 Oslobodilački rat, str. 152. 198 Zbornik V/l, str. 111—112. 197 Zbornik V/3, str. 176. 39 zborovanjih so ljudje volili vsakega, na katerega so se spomnili. Ni jim bila jasna vloga Partije in ljudje so mislili, da ima pač Partija vso oblast. Tudi partizani so se smatrali za oblast. Podobno je bilo tudi v Kordunu in ponekod v Liki.198 3. BOSNA IN HERCEGOVINA A. Takoj po okupaciji je izdal PK KPJ za Bosno in Hercegovino (PK KPJ za BiH) proglas in pozval vse narode naj se ne dajo zapeljati v državljansko vojno, ki jo želi okupator. Hrvati in muslimani naj ne po­ stanejo tlačitelji svojih bratov Srbov in Židov.199 To je poudaril tudi PK v svojem majskem proglasu. Dejal je, da je varala beograjska gospoda Srbe 20 let in podpirala šovinistično mržnjo do Hrvatov in muslimanov. Se­ daj pa jih je izdala in jih hoče pognati še v bratomorno vojno. Muslima­ nom je poudaril, da jih proglašajo frankovci v Zagrebu za večje Hrvate kot so sami, a samo 'zato, da bi muslimani uničevali Srbe in Žide. Hrvatom pa je poudaril, da je frankovska gospoda razbila Jugoslavijo, prodala Dalmacijo Italijanom in razvila v BiH šovinistično kampanjo. KPJ bo organizirala boj proti okupatorju in njegovim agentom in zato poziva vse narode BiH k bratstvu in enotnosti.200 Dne 13. julija je bil na seji PK ustanovljen Štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov za BiH, na področju OK pa Štabi oblasti za Bosan­ sko Krajino, Hercegovino, Tuzlo in Sarajevo.201 B. Bosamslka Krajina je imela troje žarišč vstaje, Drvar, Podgtrmeč in Kozaro. Na področju Drvarja so se v drugi polovici julija formirali trije gverilski odredi v taboriščih beguncev in štab gverilskih odredov. Zaradi vedno večjega ustaškega terorja so namreč ljudje iskali zavetišča pri teh odredih. Dne 27. julija je bil napaden Drvar, Grahovo, Prekaja in Oštrelj. To je povzročilo, da se je začela na tem področju silno hitro razvijati vstaja in da je prišlo do pravih in velikih frontalnih bojev s sovražnikom. V vstajo so se dvignili v glavnem Srbi, silno težko pa je bilo premagovati začetni šovinizem do Hrvatov in muslimanov. To je v začetku vodilo tudi do nekaterih velikih nepravilnosti. Prav isti problem je obstojal pri orga­ nizaciji vstaje na Kozari, do katere je prišlo po novici o vstaji v Drvarju 30. julija z napadam na Dobrljin in Bosanislko Kostanjdco ter na Bosan|l pomočjo Nemčije. Oboro­ žena vstaja v Bolgariji še ni mogoča, delali pa bodo na njenih pripravah. Tudi v Makedoniji še ni zrela situacija za boj proti bolgarskemu okupatorju.2»" 274 Arhiv VII, str. 44. 275 Arhiv VII, str. 51. 276 Zbornik VII/1, str. 22. 277 Arhiv VII, str. 23—24. 278 Arhiv VII, str. 26—27. 279 Arhiv VII, str. 35—36. 280 Zbornik VII/1, str. 42—47. 56 Vzporedno z direktivnim pismom PK je poslal pismo tudi CK. Naročil je takojšnje ustanavljanje partizanskih odredov, .ki naj ;bodo sestavi j eni iz Srbov in Makedoncev, vso skrb je treba posvetiti rušenju komunikacij in paziti, da se partija ne stopi v partizanlsikdh odredih in da obdrži poli­ tično vodstvo vsega gibanja v Makedoniji. Takoj je treba tudi "ustanoviti Glavni štab Makedonije.281 Ker je začetek novembra padel v roke policije Koliševslki, je PK začel glede aikcij kolebati, Ko je Bane Aadrejev 25. decembra poročal CK, je trdil, da je bil 11. oktober — danes dan vstaje makedonskega naroda — poraz. Dejal je, da mobilizirajo za pomlad in da je veliko- odvisno tudi od uspešnega sodelovanja z bolgarskim CK.282 Toda del PK je ostal še vedno na strani CK kljub posvetovanju PK v Slkoplju 7. januarja 1942, ki je odo­ bril Bane Andrejevo politiko naslonitve na bolgairslko partijo. Ko je začela bolgarska vlada mobilizirati tudi v Makedoniji, je bil bolgarski CK za mo­ bilizacijo (da bi komunisti od znotraj razjedali bolgarsko armado) in to linijo je sprejel tudi PK. Toda nekatere partijske organizacije so le pripravljale organiziranje partizaniskih odredov in konec aprila, je bil ustanovljen. Kru- ševslkii odred (16 borcev), konec aprila Bitoljski odred (21 borcev), tki je bil začetek maja uničen, in konec maja Veleški odred (24 borcev). Na vprašanje PK spričo bolgarske mobilizacije, je bolgarski CK zelo zvijačno odgovoril,, da naj Samo partijci odgovarjajo na mobilizacijo s sabotažo. Mase še niso pripravi j ene, da bi se odzvale partizanski mobiliza­ ciji in je najprej potrebna masovna agitacija za mobilizacijo.283 Zanimiva je depeša izvršnega komiteta Kominterne od 27. in 28. februarja Titu, da je položaj v Makedoniji še vedno težak: in da se PK, ker nima zveze s CK KP J, obrača po nasvete na bolgarski CK.28* Sredi marca je pisal CK makedonskemu PK obširno pismo, v katerem je med drugim poudaril, da razvoj v Makedoniji zaostaja celo za razvojem na Hrvatskem, ki se je ob olkupadji znašla v sličnem položaju. Zato' so te specifične okolnosti v Makedoniji le del vzroka takega položaja. Drugi del vzroka je treba iskati v slabosti partijske organizacije v Makedoniji in v posledicah težkih napalk, kii jih je' naredilo vodiatvo Šatarova. PK mora udarjati enalko ostro proti velilkobolgarski kot velilkosrbski hegemoniji in politiki. Razfcrinlkavati mora pravo vl'Ogo fašističnih imperialistov, popula­ rizirati Sovjetsko zvezo, (krepiti bratstvo v skupnem boju makedonskega, srbskega in bolgarskega naroda in krepiti partijo med delavskimi in kmeč­ kimi množicami.285 Dne 5. imaja je pisal Mirče Acev plenumu PK, da je kriv vtseh ne­ uspehov PK, ki še vedno le frazari in ne privlačuje množic v konkretne boje za vsakodnevne potrebe, preko katerih bi se mase mobilizirale. PK v devetih mesecih ni vzpostavil zveze s CK in ne izgleda, da bo to storil. Zato zahteva 'likvidacijo talkega stanja. Skliče naj se posvetovanje, na katerem naj se izbere plenum PK, ta pa naj izbere PK.28e 2 8 1 Zbornik VII/1, str. 40-^1 . 2 8 2 Zbornik VII/1, str. 70—71. 2 8 3 Arhiv VII, str. 50—55. 2 8 4 Arhiv VII, str. 59. 2 8 5 Arhiv VII, str. 63—67. 2 8 6 Arhiv VII, str. 113—120. 57 Začetek junija je odstopil PK in postavljen je bil začasni PK, ki je pisal 5. junija partijskim organizacijam, da se bo čimprej povezal в CK KPJ, da bo organizsai partizanske odrede po vsej Makedoniji in ustanovil Pokrajinski štab.28? Toda že začetek julija so padli v roke bolgarske policije štirje člani začasnega PK, k sreči pa je kmalu nato prišel v Makedonijo delegat CK. Nastalo je še nekaj odredov, ki so se kljub številnim bolgarskim napadom od avgusta do oktobra neprestano krepili. Toda okupatorji so začeli odgo­ varjati s silovitim terorjem. V drugi polovici februarja 1943 je prišel v Makedonijo Tempo in začela . se je neposredna pomoč CK KPJ. Tempo je analiziral vse slabosti, dal perspektive in naloge. Odstranjeni'so bili zadnji vplivi delegata bolgarskega CK. Začetek marca 1943 je bil v Tetovu formiran, CK KP Makedonije. 'S tem so tri-M vzeti reakciji in avtonomistom zadnji argumenti, da je bila partijska organizacija Makedonije in NOB slepo podvržena »Srbom«. Po­ mladi 1943 se je začela vstaja, masovno širiti. Tri žarišča vstaje so bila: Debar, Tilkveš in Kumanovo. Nastalo je pomembno osvobojeno ozemlje, postavljen je bil Glavni štab, Makedonija pa razdeljena na pet operativnih ZOn.288 B. Svojevrsten razvoj je doživela NOV v Makedoniji. Odredi so imeli 1941 čete s četno komando, oboje pa je bilo podrejeno (krajevnemu opera­ tivnemu štabu, ki je-bil ponavadi v mestu in je od tam vodil operacije'. Odred je imel diverzantske naloge, naloge napadati policijo, občine itd. Odredi so -bili vezani na teritorij okoli meist. Pomladi 1942 je poislkušal bolgarski CK vsiliti odredom komitslko taktiko zelo malih čet. Vodstvo teh čet je bilo vezano na štab odreda, ta pa na operativni štab, ki je bil y mostu in pod neposrednim vodstvom partijskega komiteta. Štabe odredov je vodil pokrajinski operativni štab,, ki je bil na terenu-, ta pa je bil podre­ jen pokrajinskemu štabu NOPO Makedonije, ki je-bil vezan na PK, ki je bil v Skoplju. Čete in odredi so bili vezani na teren okoli meist, od koder so se tudi oskrbovali. Vse to je bilo torej silno birokratsko in komplicirano. ^ Do reorganizacije je prišlo šele v drugi polovici 1942. Odredi niso bili več vezani na določen teren, grupirali so se v večje enote in so dobili na­ logo, narediti -največ škode glavnemu sovražniku. Šele po prespanskem posvetovanju CK KPM in Glavnega štaba Makedonije je dobila NOV tudi v Makedoniji enotno jugoslovansko obliko.289 6. SLOVENIJA290 A. Že ;l_0. aprila je devet članov CK KPS, ki so bili kot prostovoljci namenjeni' v jugoslovansko vojsko, imelo pod vodstvom sekretarja Leskoš- 287 Arhiv VII, str. 398, op. 100. 288 Oslobodilački rat I, str. 145, 162—163, 221—224, 320—323; Lazar Koliševski Politički izveštaj CK KP Makedonije na I. kongresu Komunističke partije Ma­ kedonije, Zagreb 1950; Pregled narodnooslobodilačkog rata u Makedoniii 1941— 1945, Beograd 1950. 289 Zbornik VII/1, str. XV—XIX. * 290 Vse podatke sem povzel iz knjige M. Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji I, Ljubljana 1960, in II, Ljubljana 1961. 58 ka izven Ljubljane _se jo, _na 'kateri je bilo sklenjeno takojšnje zbiranje orožja razpadajoče jugoslovanske vojske in da se marajo člani CK takoj vrniti na svoja mesta ter se v politični akciji spopasti z okupatorjem. Na posvetovanju KPJ v Zagrebu je dobila KPS poleg priprav za vstajo še ] , posebno nalogo,, zbrati in združiti za boj ves slovenski narod (Združena Slovenija). Že 27. aprila je bila na pobudo CK KPS ustanovljena enotna slovenska politična borbena organizacija, Osvobodilna fronta. Na širši par­ tijski konferenci začetek_junija v Ljubljani, iki se je vršila že pod per­ spektivo bližnjega napada na Sovjetsko zvezo, je bilo sklenjeno organizi­ ranje ljudske vstaje tudi v Sloveniji, 22. juni japa je OK KPS ustanovil Glavno poveljstvo, sklenil pozvati slovenski narod v boj in takoj začel po_ svojibT'iristniktorjih organizirati partizanske enote. Priprave — organiza­ cijske in politične — za vstajo,so bile končane Siredi julija, tet poistleddca teh priprav se je 22. julija začela vstaja^v Sloveniji, čeprav so bile akcije diverzantskih grup že pred napadom na Sovjetsko zvezo in takoj po njem. f~ Né glede na okupatorja in njegovo olkupacijsko taktiko se je oboroženi odpor širil na_Goirenjskem in Štajerskem, Iki sta bili okupirani od Nemcev, v takoimenovani Ljubljanski pokrajini z Ljubljano, ki so jO' okupirali Ita­ lijani, in v Prekmurju okupiranem od Madžarov. Malo kasneje se je začel oboroženi upor na Primorskem — zaradi oportunizma in nacionalizma ^ <$. 'Odgovornih funkcionarjev CK KP Italije — dosti Jasne je pa najslorenslkem Koroškem. Povsod so do konca julija nastale prve partizanske čete, ki so bile spočetka bolj aktivne na področju okupiranem od Nemcev, dočim je bila začetna »milejša« taktika italijanskega okupatorja nekoliko zaviralni moment samo na podeželju, dočim je Ljubljana naravnost planitela v vseh mogočih oblikah vstaje. Silovita nemška reakcija na_aktivnost slovenskih partizanskih čet je imela svoje posledice^ Na Gor^njs^ern so bile združene partizanske čete močno razbite "že polètìjin _zgodaj jeseni 1941, a je v pozni jelseni na Go- renjskem znova zrasla ena od najmočnejših partizanskih enot na Sloven­ skem v tem času — Cankarjev bataljon — ki je s svojo vojaško in politično aktivnostjo dvignil sredi decembra Gorenjsko celo v kratkotrajno splošno vstaj a_Velika nemška reakcija na to aktivnost pozimi 1941/42 (bitka na Dražgošah) je Cankarjev bataljon sicer prisilila na razdelitev po četah in grupah, ni mu pa onemogočila, da se ne bi obdržal in spomladi 1942 so vse te čete in grupe zopet narasle in začele akcije. NaŠtajersteni je bila nemška reakcija na začetno veliko aktivnost prvih partizanskih č e t š e večja._Kljub hudim represalijam, zlasti pa izred­ no težkim izgubam vodilnega partijsfcega kadra, se je jeseni 1941 formiral ček» Prvi štajerski bataljon, Ikli je po neuspelem pölkusu preprečiti izse­ ljevanje v Zasavju, porazdeljen po manjših enotah, le prestal hudo zimo 1941/42. Prav v tem času pa je Glavno poveljstvo v Ljubljanski pokrajini formiralo Drugi Štajerski bataljon, kije^ dobil nalogo, čimprej kreniti na Štajersko. Pri_pryem pcskusu bataljon ni uspel in je. ostal y Ljubljanski pokrajini, kjer je njegova izredna aktivnost v veliki meri pripomogla k_ nastanku prvega velikega osvobojenega ozemlja. 59 Na aktivnost partizanskih enot v Ljubljanski ;poikrajini so odgovorili jeseni 1JM1 tildi Jtalijani in v večji ofenzivnPoperaciji razbili^Krimslki 'bataljon, ki pa je začel v zimi 1941/42 znova nastajati in je močno "okrepi •ljen pomladi 1942 izbojeval prvo slovensko osvobojeno ozemlje. Le za uporno Ljubljano, v kateri je bil CK KPS, Glavno poveljstvo in vodstvo OF vse do pomladi 1942, Italijani niso megli dobiti nobenega uspešnega sredstva. CK KPS je jeseni 1941 poslal prvo partizansko enoto tudi na Pri­ morsko, v^reknrurju so prav v 'tem času, po prvih aretacijah in smrtnih obsodbah partizanske akcije za delj časa.prenehale. Kljub vsem sovražnim | represalijam in ofenzivam in kljub zelo hudim izgubam so partizanske j ""£• <5|)_ enote v vseh Slovenskih pokrajinah — razen v Prekmurju — obstojale in I je tudi za te veljalo, ikar je neštetokrat poudarjal VŠ in Glavno~pöveljistvö", ' da je obstoj partizansike enote 'Odvisen samo od neprestanih aikcij jn par­ tizanskega načina boja, V zgodnji/pomladi. 1942 J e naredilo Glavno poveljstvo načrt za pomla­ dansko ofenzivo, 'ki naj bi dvignila v vstajo del Gorenjske, del Štajerske - ih~ Ljubljanske pokrajine. Zato je 'bila partizanska vojska reorganizirana talko, da 'so se namesto čet in bataljonov ustanovili odredi in, iz teh grupe 'odredov, od katerih je vsaka, dobila svoje pomladanske ofenzivne naloge," • J- koordinirana izvršitev vseh teh nalog pa naj bi po doseženi splošni vstaji cßyCT^ privedla do_yelikega in med seboj povezanega osvobojenega.jozemlj a. Uspeh ' je bil torej odvisen od aktivnosti grup. Tako je pomladi "1942 "nastalo v Ljubljanski pokrajini — kot vsota partizanskih aikcij, ki so sprožile ma.- sovno ljudsko vstajo — veliko- osvobojeno' ozemlje, ne pa na Gorenjskem in Štajertslkem. NOB na Primorskem je bîikT^vTena calia "šele v začetkih. To prvo slovensko osvobojeno ozemlje'je1 obsegalo na višku svojega obstoja skoraj vso^Ljubljansko pokrajino, izvzemši komunikacije. Vstaja je v Ljubljanski pokrajini pomnožila tudi partizanske vrste. Iz Tretje gru­ pe odredov, ki je obsegala odrede v Ljubljanski pdkrajini~in" na Primor­ skem, ise je razvila še Peta grupa odredov, iz 2. štajerskega bataljona ha Dolenjskem se je razvila 2. _ali Štajerska grupa, slabše pa se jejraz- vila v tem času^ 1. ali Gorenjska grupa, do ustanovitve Četrte pa ni prišlo. Naloga Tretje, Pëte' iri spočetka tudi Druge grupe odredov je bila, branitiosvobojeno ozemlje. A ne s frontalnimi boji, temveč na partizanski način (vdirati globoko v sovražno ozemlje, urno menjati po­ ložaje itd.). Druga grupa je morala oditi na Štajersko.^ Preboj preko Save se ni posrečil, zato je odšla preko Notranjske naprej na Gorenjsko, kjer naj bi bila pri dviganju vstaje v pomoč akcijam Prve grupe. Padla pa je v nemško ofenzivo na Gorenjskem in se je po hudih bojih, razdeljena na dva dela, prebila — en del celo preko Koroške na Štajersko. V počastitev smrti organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tom­ šiča (obsojen od Italijanov na smrt in ustreljen 22. maja 1942) je_biljasta- novljen 1. slovenskiproletarski bataljon Toneta Tomšiča. To je bila prva slovenska regularna enota — po analogiji s prvo proletarsko brigado — ki j e š e p_red veliko italijansko ofenzivo prerastla v l.^Droletarsko brigado Toneta, Tomšiča. 60 /Da bi Italijani uničili prvo osvobojeno _ozemlje, predvsem pa parti­ zansko vojsko, sozzaceli sredi julija/veliko ofenzivo) M je do začetka no­ vembra prešla vso Ljubljansko pokrajino in povzročila ljudem veliko gorja (streljanje talcev, požiganje vasi, odganjanje v internacijo). Uspeh te ofen- zive je bila sicer izguba osvobojenega ozemlja, ne pa uničenje partizanske vojnike. Ta se je — po prvih začetnih udarcih — spretno izmikala, in mane- "vrirala. Prav v Toku "same ofenzive so nastale še tri slovenske brigade, Septembra Udarni brigadi Matije Gubca in Ivana Cankarja, začetek ofo- tobra pa Udarna brigada Ljube Šercerja^ Dne 26. decembra j e izvedlo Glavno poveljstvo novo reorganizacijo vojske. Ustanovljene so bili štiri operativne zone~7po teh zonah pa So bile porazdeljene brigade in odredi. Pač ра~Је~1talij anska~bfehziva pomagala na noge združeni slovenski kon­ trarevoluciji. Ta se je začela združevati na kontrarevoluci jami bazi jese­ ni 1941, končno pa se je združila prav v času nastajanja osvobojenega "ozemlja. Po dolgotrajnih pogajanjih so jo"končno Italijani le legalizirali in poslala je svojo prvo oboroženo enoto na osvobojeno ozemlje. S to pa se je prav kmalu spopadla novoustanovljena Tomšičeva brigada. Strahoviti ita­ lijanski teror je bil direktna pomoč nastajanju precej številnih kontrare- volucionarnih straž ali bele garde. Takoj po ofenzivi in že v toku njenih zadnjih faz se je zato znašel_CK KPS pred silno pomembno nalogo, pre- Brepj^ij^žav^ansko^vojno. Njenega videza sicer ni mogel preprečiti—-pri­ šlo je do oboroženih spopadov z belo gardo — toda jeseni 1942 in_na_p_o_r_ mlad 1943 je bila bela garda in njeni voditelji popolnoma razkrinkana kot okupatorjev hlapë"c, ki je hotela obliko boja za vero in boja proti komu­ nizmu izkoristiti za svoje razredne cilje. Tako je torej postalo popolnoma jasno, da je bil glavhTsovražnik le okupator, bela garda pa samo njegov privesek. Ljudska fronta in NÒCX^Tako zgodnja ustanovitev OF je bila sicer B. ena od temeljnih iposlecBc okupacije, a po drugi strani tudi nič manj posle;- dica odlične politike CK KPS, 'ki je imel od svoje ustanovitve za eno svojih glavnih nalog 'združevanje slovenskih demokratičnih sil za boj proti fa­ šizmu. To združevanje se je začelo že (1937 v obliki Ljudjlke__fronte, ob okupaciji pa se je baza te Ljudske fronte razširila z bazo takojšnjega boja za osvoboditev, na katero so pristale ne samo ljudske množice, temveč tudi voditelji vseh tistih skupin, ki Bo že tudi poprej sodelovale s Partijo pa tudi z njeno pomočjo doživele progresivni razvoj v okviru obeh sloven- ßikdih tradicionalnih političnih taborov, klerikalnem in 'liberalnem. OF je že kanalu po ustanovitvi dobila 'svojo organizacijsko strukturo, гулг. cf I J ki je bila^d~vrha"navzdoljsledeča: vrh je bil Vrhovni plenum OF, v kate- ^Ј ' ^^tiA rem so bili zastopniki vseh skupin, Iki GO se vključile v OF. Plenum je imel ф fr svoj izvršilni odbor, v katerem so bile zastopane ustanovne skupine OF, Komunistična partija', tako imenovani 'krščanski socialisti, Sokoli in zasto­ pniki slovenske kulture. Na Vrhovni plenum so bui vezani okrožni odbori OF, na te okraj ni (rajonski) in ha te terenski Ti zadnji odbori so bïh'lïajpo^ membnejši, kajti prav v teh so se zaradi njihove masovnosti kmalu .začeli kazati znalkrrevoluciicnarne ljudske oblatiti. Zato se je Vrhovni plenum OF že jesam 1941 nadvße opravičeno 'mogel konstituirati v SNOCPin zelo meritorno izdati "svoje prve štiri odloke, ki so se jih ljudje držali. 61 f Nikjer _ni v Jugoslaviji Ljudska fronta in njeni organi .preraščala talko popolno iz splošne narodnoosvobodilne organizacije v ljudsko oblast.'Samo " tako je treba razumeti zinano Kidričevo oznako OF iz tega razdobja, da je postala OF država v državi. Na prvem «ßvoh^jenemjozenilju je šel revolucionarni, razvoj ljudske oblasti še korak dalje. V__vaserTje postal terenski odbor OF vasi oblastni organ že_ jeseni 1941j !ko so bile tejvasi še okupiran e7~5b asvofoč> ditvi, pomladi 1942 je torej lahko upravljal javno^obe funkciji, funkcijo še nadaljnjega združevanja vseh demokratičnih sil za boj proti okupatorju in funkcijo oblasti v vasi. Revolucionarni razvoj in širenje ter utrjevanje vstaje pa so na osvobojenem ^ozemlju nujno zahtevali izvolitev posebnega krajevnega (vaškega) .oblastnega organa. Tako iso bile izvršene "na vsem •osvobojenem ozemlju vojitve^^NgO, prvotni terenski odbor OF v vasi pâ je obdržal svojo prvotno politično funkcijo. Tako torej v Sloveniji vsak NOO pomeni absolutno izvoljeni organ. Ta revolucionarna sprememba je na osvobojenem ozemlju terjala tudi reorganizacijo v samem vodstvu_OF. Iz članov Izvršnega odbora OF irTčla- nov Vrhovnega plenuma je bil konstituiran jNarodno osvobodilni svet, NOS — yjada^za^oyenisjkp^ katero naj bi potrdil zbor izvo­ ljenih delegatov NOO. Do tega zbora pa "ni prišlo, ker ga je preprečila ve­ lika italijanska ofenziva. Rekli ismo že, da je italijanska ofenziva uničila osvobojeno ozemlje in s tem seveda tudi tako organizacijo ljudske oblasti. Ali je sedaj ta prene­ hala? NOO so vsekakor prenehali, a v ilegalo so znova šli terenski odbori OF in so znova prevzeli tudi oblastne funkcije. OF se torej — ker je to bil bojujoči se slovenski narod sam — ni dala in ni mogla uničiti. Ponekod, kjer je prišlo do najhujših posledic italijanske ofenzive, recimo v vasi, kjer je nastala belogardistična vaška straža, je bilo treba preiti celo samo na zaupniški sistem, a OF je le bila v vasi in delala. Prve partizanske enote iso bile v Sloveniji čete (po napadu na Sovjetsko zvezo so začele nastajati ilegalne grupe komunistov kot jedro kasnejših čet), ki so se združevale v bataljone. ^Aprila 1942 je Glavno poveljstvo izvedlo reorganizacijo in ustanovilo odrede, ki so'ìmeli čete in vede, odrede pa združilo v grupe odredov. O nadaljnji reorganizaciji pa je že bilo govora. S u m m a r y SPECIFIC ELEMENTS IN THE WAR OF NATIONAL LIBERATION (REVOLUTION) OF YUGOSLAV NATIONS Specific elements of the War of National Liberation and revolution of Yugoslav nations can be pointed out either by way of comparison with other revolutions (beginning with the Paris Commune) or through a mutual com­ parison of the War for National Liberation and revolution as it was waged bv the individual Yugoslav nations. The article proceeds from the fact that the War of National Liberation and revolution of Yugoslav nations has had in fact some essential and basic specifics: these were due to the unity of leadership of the fight for national liberation and revolution, i. e. the CC CPY and the Su­ preme Staff. The article therefore limits itself to those specific elements which 62 emerged and developed in individual Yugoslav nations in connection with the rallying öf masses for the armed fight and with the organisation and direction of the autbreak of the armed uprising. In the first part of this article the author reiterates the analyses that were made by Tito and Kardelj of those main characteristics that were common to the struggle for national liberation and revolution of all Yugoslav nations: firstly, that the CPY was the only initiator and organiser of the War of National Liberation and revolution, and secondly, that the War of National Liberation and revolution was all the time directed and led by the CPY which — in view of the numerous objective and subjective factors — was a difficult and responsible task. The problem of Drazha Mikhailovich and chetniks is also treated sepa- rately. The central and most important part of this study gives an analysis of the rallying of masses, of the organisation and direction of the revolt of the people during the early phases as they took shape in individual republics. The revolt has had the best start and development in S e r b i a : here were also the CC CPY and Marshal Tito. Due to a good preperatory work the revolt could develop here with an exceptional rapidity. The enemy was able to sub- jugate a large liberated territory in Serbia only by way of an offensive. Quite different, however, was the beginning of the revolt in Voivodina, Bachka, Srem, and particularly in Kosmet. Because of the massacre of Serbian inhabitants by ustashas there was in C r o a t i a an early revolt of Serbian population in Lika and in the Knin region. The same is true for Kordun, Bania, and Goriški Kotar regions. In Dal- matia favourable conditions for the outbreak of war soon disappeared; difficult were also conditions for an outbreak of revolt north of the Kulpa and Sava rivers. B o s n i a a n d H e r z e g o v i n a . Drvar, Podgrmech, and Kozara were the three focal points of revolt in Bosanska krajina. One year later, after the arrival of four brigades that were sent into this region by the Supreme Staff, a large territory wa's liberated. There were five focal points of revolt in western Bosnia: Ozren, Birach, Romanija, Zvijezda, and Jahorina. Here, however, the influence of chetniks was soon felt. Because of massacres committed by usta- shas the revolt in Herzegovina could break out very early. In M o n t e n e g r o the revolt started in the middle of July, 1941. A large territory was liberated. The Italians, even after they had succeeded in sub- jugating anew this liberated territory, could not destroy the partisan units here. During the winter 1941/42 and in the spring of 1942, however, the War of Na- tional Liberation becomes very involved because of the emergence of chetniks and because of the numerous Italian offensives. A special character had the revolt in M a c e d o n i a which was occupied by Bulgaria. The then secretary of the regional Committee of the CPY for Macedonia followed the wrong tactic of »waiting« which was pursued by the Communist Party of Bulgaria. For this reason we cannot find here the ini- tial phases of the revolt. It was only after difficult political actions that late in the autumn of 1941 the CC CPY succeeded in starting the revolt also in Ma- cedonia. S l o v e n i a was occupied by three occupying powers: Germante, Italians, and Hungarians. The CC CPS, as a costituent par t of the CC CPY, started first an important action for the unification of the politically split Slovene nation into a united political organisation for the liberation of the nation, the Liberation Front of the Slovene nation. Backed by this organisation the CC CPS began the fight against the three occupying powers very early. Soon the first partisan detachments were formed all over Slovenia. They proved during the transition of 1941/42 that they could persist in spete of the horrible military and political repressive acts pertrated by the enemy. 63 L o j z e U d e Boj za Maribor in štajersko Podravje 1. 1918/19 U v o d Razprava »Boj za Maribor in štajersko Podravje v 1. 1918-19« je bila napisana leta 1958 v izpolnjevanju uredniških dolžnosti za zbornik, ki ga je nameravala izdati Sekcija koroških borcev pri Okrajnem odboru zveze borcev NOV v Mariboru. Objavljena šele v 1. 1961, samostojno, je mogla in morala biti na posameznih mestih dopolnjena oz. skrajšana, skrajšana pa tudi še zaradi odmerjenega prostora v ZČ. Zavedam se, da smo še vedno preblizu dogodkov, ki jih v tej razpravi opisujem, da ne bi bilo še marsikaj problematič­ nega in spornega. Odtod nekatera problematična in probleme nakazujoča mesta v tej razpravi. Revolucija, ki smo jo med tem doživeli, novi pogledi na sloven­ sko zgodovino pa vnašajo v zgodovinopisje še svojo problematiko. Z mariborsko pogodbo 13. februarja 1919 so bili boji na spornem ozemlju v glavnem zaključeni in odločeni v slovensko korist. Zato ta razprava ne obse­ ga tudi opisa in problematike vojaškega upora v Mariboru, 22. julija 1919. Temeljitejša monografija o tem uporu nam še manjka. Doslej sta pisala o njem nekaj več dr. Rudolf Kyovsky v članku »Upori slovenskih vojakov 1. 1919« v Slovenskem poročevalcu, septembra 1952, št. 218—228 in Milan Zevart v članku »Streli'na glavnem trgu«, v mariborskih »7 dni«, 31. julija 1959, štev. 30. Izpred druge svetovne vojne edini, nekoliko celotnejši opis boja za Maribor in štajersko Podravje v 1. 1918—19, je spis dr. Matije Slaviča Državni prevrat v mariborski oblasti v zborniku Slovenci v desetletju 1918—1928 (Ljubljana 1928). Posamezna poglavja boja z orožjem je napisal vojaški poveljnik v teh bojih Rudolf Maister in sicer o dogodkih 1. novembra 1918 v Slovencu z dne 1. novembra 1928 in v Ilustraciji 1. 1931, štev. 5; iz dni pred prevratom, o vo­ j a š k i h transportih, o razorožitvi mariborske Schutzwehr in o železničarskem štrajku od 28. novembra do 13. decembra 1918 pa v posameznih člankih v Mariborskem koledarju za 1. 1929, 1931, 1932 in 1933. O prevzemu mestne uprave v Mariboru ima Maister še članek v Kroniki slovenskih mest za 1. 1934. Objavo nadaljnjih poglavij mu je preprečila smrt. O dogodkih 27. januarja 1919 v Mariboru je pisal dr. I. Senekovič v Kroniki slovenskih mest III, štev. 1. in 2. Dogodki 27. januarja so predmet socialdemokratske brošure Der blutige 27. Jänner 1919 in Maribor (Maribor 1927.). O diplomatskem boju za Maribor in štajersko Podravje na pariški mirovni konferenci 1. 1919 so pisali med obema svetovnima vojnama dr Ivan Zolger (v SN z dne 2. junija 1921, štev. 121), dr. Lambert Ehrlich (Koledar Mohorjeve družbe za leto 1922) in dr. Fran Kovačič (Slovenska Štajerska in Prekmurie Ljubljana 1926). • ' To je v glavnem vse, kar je bilo o boju za Maribor in štajersko Podravje v 1. 1918—19 natisnjenega med obema svetovnima vojnama. Vsem dosedanjim spisom manjka predvsem jasnejši pogled v dobo, v kateri je ta boj potekal, posebej v položaj, v katerem se je slovenski narod znašel v izvajanju pogojev premirja, kakor so bili določeni na pariški konferenci antantnih in pridruženih držav 31. oktobra 1918. Jasnejši pogled v ta položaj nam omogočajo šele razni dokumenti, ki so jih po drugi svetovni vojni objavili jugoslovanski zgodovinarji posebej v Zagrebu in Beogradu, zlasti hrvatski zgo- 5 Zgodovinski časopis ' „„ 00 dovinar dr. Bogdan Krizman (prim.: Ude, ocene v Zgodovinskem časopisu za 1. 1960). Ko so nastali zgoraj našteti spisi, marsikaj ni bilo mogoče povedati zaradi cenzure ali zaradi nepristopnosti arhivov. Zaradi boljšega razumevanja posebej mariborskih dogodkov 27. januarja 1919 je važna objava Milesovega poročila in raznih drugih dokumentov po dr. Alojziju Kuharju v zborniku Svobodna Slovenija, Buenos Aires 1956. Medtem je izšlo tudi več nemških zgodovinskih del, ki obravnavajo te boje in ki prinašajo marsikaj novega. Omeniti .je treba zlasti dve knjigi Freiheitskämpfe in Deutschösterreich, ki sta v 1. 1941 in 1942 »im Auftrage des Oberkommandos des Heeres« izšli v Berlinu. Važen je še spis neposrednega udeleženca v teh bojih na nemški strani Franca Russa, Erinerungen an Marburgs Kampf und Fall, der Lands­ mannschaft der Untersteirer in Graz angeeignet (Graz 1937, ciklostil, Državni arhiv Maribor, DA — Maribor). Slavičev spis je bolj pregled kakor zgodovina teh bojev in je zlasti v opisu oboroženega boja pomanjkljiv. Izogiba se vsega spornega, problematičnega v tem dogajanju. Ne uporablja virov, ki so bili že tedaj dostopni, kakor so na primer sejni zapisniki mariborskega občinskega odbora in sveta ter razni spisi, ki so sedaj v Državnem arhivu v Mariboru. Maistrovi spisi so pisani sicer na podlagi odgovorov na vprašanja, ki jih je razpošiljal Maister svojim sobor- cem in sodelavcem 1. 1924, a so poglavja brez zgodovinske povezanosti in za­ okroženosti ter vsebujejo tudi več netočnosti. Po letu 1945 ni o boju za Maribor in štajersko Podravje v 1. 1918-19 izšlo še nobeno zgodovinsko delo. Pač pa je diplomatski boj na pariški mirovni konferenci našel medtem boljšega in bolj dokumentarnega pisca v dr. Bogu Grafenauerju (Vprašanja jugoslovansko-avstrijske meje na mirovni konferenci 1. 1919 v Koroškem zborniku, Ljubljana 1946). O Mariboru na mirovni konfe­ renci je pisal za Grafenauerjem še Krizman v mariborskem Večeru Z, dne 25. in 26. julija 1961, štev. 172 in 173. Zaradi celotnega pregleda opisujem v zadnjem poglavju ta diplomatski boj tudi jaz. Na podlagi Grafenauerju in Krizmanu neznanega spisa, tipkopisa, z napisom (na posebnem kartonskem ovitku) »Dr. Ribar, mirovna konferenca posle prvog svetskog rata«, 251 strani, last Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kamor je 1. 1949 prišel ta spis od zunanjega ministrstva FLRJ, dopolnjujem in popravljam nekatere trditve obeh piscev. Pripominjam le še, da je skoro gotovo, da avtor tega spisa ni dr. Otokar Rybâî, temveč dr. Ivan Žolger. To je pokazal razgovor z vnukom Otokarja, bibliotekarjem v NUK-u, Milošem Rybâfem in vsebinska ter stilna analiza tega spisa v razgovoru s pravnim svetovalcem pri jugoslovanski dele­ gaciji na mirovni konferenci v Parizu prof. dr. Leonidom Pitamicem ter z delegacijskim tajnikom in vodjem slovenskega pisarniškega oddelka jugoslo- , vanske delegacije dr. Brunom Staretom. Zahvaljujem se jim. za sodelovanje pri tem ugotavljanju. Dr. Stare pravi, da skoro ne more biti dvoma, da je to Zolgerjev spis. Na kakšnem drugem mestu-bi bilo mogoče o tem kaj več spregovoriti in navesti' vse razloge, ki govore za to, da je Rybâf kot avtor pomotoma označen in da gre dejansko za Zolgerja, enega izmed štirih glavnih jugoslovanskih delegatov na pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni (Pašić, Trumbić, Vesnić in Zolger). Dobro so mi služili pri pisanju te razprave še: rokopis dr. Maksa Šnuderla, Meje. Kronika severne meje 1918—19 (Maribor 1940), Življenjepis generala Rudolfa Maistra, ki ga je napisala Breda Šivič (diplomsko delo), in številni spomini, ki so jih napisali borci oz. sodelavci generala Maistra: Bačnik Jakob, Bezlaj Ivan, Banovšek Leo, Britovšek Tone, podpolkovnik v pok. Cvirn Franc, Dovečar Ferdo, Fras Matija, Gačnik Janko, Granduč Jože, Grisold Emil, Hercog Alojz, Jeras Ernest, Jurko Stane, Kamer Mihael, Mulej Anton, Mravljak Franc, Oset Andrej, Ortan Ivan, Ošlak Ferdinand, ing. Pahernik Franjo, Plantan Alojz, Primée Ferdo, Rak Ivan, RakušaCiri l in Metod.dr. Ravnik Rudolf, Rajh Mirko, Rijavec Alojz, Skvarča Ciril, Šilih Gustav, Špes Franjo, Tomažič Božidar, Vauda Mirko, Vizovišek Franjo, Vokač Jože, Zapečnik Ivan, Zeilhofer Benedikt, dr. Ziher Ivan. Spomini so zaenkrat pri pisatelju. Vsem tem piscem, oziroma njihovim dedičem se zahvaljujem, da so mi dali te spise nâ uporabo. Prof. 66 Franju Basu se zahvaljujem za razna opozorila in informacije, prav tako tudi arhivarju v DA — Maribor Karlu Piscu. Funkcionalni spisi poverjeništva za narodno obrambo pri Narodni vladi in II. vojnega okrožja v Ljubljani ter Štajerskega obmejnega poveljstva, kakor vse kaže, niso ohranjeni. Od 1.1959 so v DA LRS v Ljubljani dostopni zopet sejni zapisniki Narodne vlade SHS oziroma Deželne vlade za Slovenijo, izredno bogat vir za študij političnih, gospodarskih in socialnih razmer po prvi svetovni vojni v Sloveniji, posebej tudi za študij boja za Slovensko Koroško in odnosa Narodne oz. Deželne vlade do Maistra in tedanjega Beograda do Slovenije. V DA —_ Maribor so od leta 1961 zopet dostopni sejni zapisniki Narodnega sveta za Štajersko. V Vojnozgodovinskem inštitutu JLA v Beogradu je med raznimi spisi, ki se nanašajo na boje na štajerskem mejnem odseku, važna 31. knjiga Veliki rat Srbije (dnevnik Vrhovne komande srbske vojske), nadalje Zgodovina Dravske divizijske oblasti, ki vsebuje tudi zgodovino pred­ hodne vojaške organizacije, to je Komande srbskih trupa v Ljubljani s 26. peš- polkom ter zgodovina Mariborskega oz. 45. pešpolka. Ohranjen je zapisnik o mariborskih pogajanjih za premirje februarja 1. 1919. Razprava je morala biti skrajšana tudi za poglavje o nacionalnih razme­ rah v štajerskem Podravju ob razpadu Avstro-Ogrske. Nekaj zadevne litera­ ture z najvažnejšimi statističnimi in drugimi ugotovitvami pa je le treba omeniti. Avstrijski statistik dr. Richard Pfaundler je v Statistische Monatshefte, N. F. XII, 1907, str. 575 si. na podlagi rokopisnega materiala avstrijskega urad­ nega ljudskega štetja 1900 preračunal, da je bilo izmed mariborskih prebivalcev rojenih v slovenskih krajih nad polovico, to je 54,92 °/o, v nemških krajih pa le 45,08%. V Ptuju je bilo to razmerje 60,82 proti 39,18%. Slovenski zgodovinar dr. Fran Zwitter, ki to v članku Nemci na Slovenskem (Sodobnost 1938, str. 493) navaja, je zračunal, vpoštevajoč le doseljence, brez v mestu rojenih, da je bilo to razmerje v Mariboru celo 69,47 proti 30,53%, v Ptuju pa 76,5T proti 23,43%. Slovenski narodnostni statistik J. Mačkovšek ugotavlja v Slovanskem svetu (Ljubljana 1911, str. 257), da je bilo po stanju z dne 31. decembra 1900 in po kriteriju domovinske pravice, pristojnosti v slovenske kraje, v Mariboru 71,03 % »prebivalcev slovenskega rodu«. Za Slovence še ugodnejše je bilo razmerje v drugih mestih in trgih, upravnih, industrijskih in prometnih središčih Po- dravja: v Slovenj Gradcu, Vitanju, Konjicah, Slovenski Bistrici, Pragerskem, Lovrencu na Pohorju, Lenartu, Ljutomeru in Ormožu. V brošuri La Styrie (Pariz 1919), ki jo je med pariško mirovno konferenco napisal slovenski ekspert dr. Fran Kovačič, našteje pisatelj med 27.994 prisotnimi prebivalci Maribora 1. 1910 po kriteriju domovinske pravice le 7.708 Mariborčanov (med njimi mno­ go, ki so bili rojeni v slovenskih krajih), dalje 13.241 prebivalcev, ki so bili pristojni v slovenske in le 4.105, ki so bili pristojni v nemške občine. Ostali so imeli domovinsko pravico v drugih občinah ali so bili inozemci. V mariborskem političnem okraju je bilo leta 1910 uradno naštetih izmed 94.497 prebivalcev 75.135 ali 80 % prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom. Po kriteriju ma­ terinskega jezika je bilo torej število Slovencev še višje. Štajerski nemški zgo­ dovinar dr. Hans Pirchegger ima v brošuri Das Steirische Draugebiet-ein Teil Deutschösterreichs (Graz 1919, str. 29) statistiko javnega ljudskega šolstva po učnem jeziku in stanju iz leta 1918: Maribor 8 nemških (n.) in 1 nemško- slovenska (n.-sl.) šola; Maribor-okolica 24 si., 8 si. n., 10. n.; sodni okraj (s. o.) Marenberg-Radlje 3 si., 4 sl.-n., 3 n.-sl., 4 n.; s. o. Slovenj Gradec 7 sl.,-n., 1 n.; mesto Ptuj 2 n.; s. o. Ptuj 27 si., 1 n.; s. o. Lenart 6 si., 1 sl.-e je zahtevala kapitulacija centralnih držav, pa bi vztrajanje Slovencev pri Avstriji bil narodni samomor. Z Avstrijo bi delili usodo premagane države, kar bi zlasti Italiji omogočilo slovensko »avstrijakantetvo« še bolj izrabiti 5 Laibacher Zeitung, 18. oktobra 1918, št. 240, Amtlicher Teil. 72 v svoje imperialistične namene, kakor ga je sicer izrabljala, in tudi vsa naša severna meja bi bila povsem negotova. Ob tern manifestu ise je prvič nekoliko bolj konkretno govorilo o sfo- venski severni meji. Manifest sam o tem ne govori prav nič — !e čisto splošno pravi, naj vsaka narodna država obsega ozemlje, kjer je ta narod naseljen. V kcmentarju k temu manifestu v Neue Freie Prese z dne 17. ok­ tobra (št. 19.499, jutranja izdaja), pa je bilo rečeno, da bo šla meja »južno od Beljaka 'in Celovca morda po Dravi«. Šušteršič, ki je bil te čas na Du­ naju, je na. uredništvo Novic telegraf irai »od samega cesarja silno dolg nemški telegram, s katerim BO ponujali Sloven­ cem združeno samostojno Slovenijo, ki bi jo na severu mejila Drava«.6 V tej situaciij se je zopet, kakor tolikokrat v avstrijski zgodovini, po­ kazalo tudi, da so v vprašanju nacionalne zakonodaje, posebej razmejitve, Dunaj eno, dežele pa drugo. V alpskih deželah je bil in je1 še tudi; danes deželni patriotizem vedno v službi nemškega imperializma, germaniza­ cije. Nemci na Štajerskem in Koroškem niso bili pripravljeni prav nič po­ pustiti. Mariborski in celjski občinski odbor sta proti načelnim smernicam cesarskega manifesta takoj slovesno protestirala.. Marburger Zeitung je samo še zmerjala. Wilson na primer ji je »krvoločen, nizkoten demokrat« (blutdürstiger, niederträchtiger Demokrat), Slovenci pa smrtni sovražniki nemškega naroda, ki sovražijo Nemce huje kakor »naši zunanji sovražniki« (17. in 18. oktobra 1918, št. 240' in 241). Itd. Graška Tagespost (17. oktobra 1918, št. 285, jutranja izdaja), je objavila uvodnik, v 'katerem neki nemško- nacianalni politik dokazuje, sklica joč se nič manj kakor na Wilsona, da imajo alpski Nemci pravico zahtevati, da slovensko ozemlje, Trst in Istra ostanejo pri nemški Avstriji, da pa bodo dobili Slovenci »krajevno nacio­ nalno samoupravo in kulturno samostojnost na lastne stroške«; v večerni izdaji pa neki profesor Mittelbach dokazuje, da »malo razviti« Slovenci nimajo istih pravic, Ikakor »visoko razviti sudetski Nemci'« in da, vsaj na Koroškem in Štajerskem, ni mogoče govoriti o kakem strnjenem sloven­ skem ozemlju. Itd. Glede Koroške je prinesla celovška Freie Stimmen 26. oktobra, št. 248, sledečo vest: » K o r o š k a n e d e l j i v a . Deželni odbor je na podlagi sejnega sklepa naslovil včeraj na greaidij izvršnega odbora nacionalne skupščine na Dunaju sledeči dopis: Upoštevajoč, da na Koroškem, razen na Jezerskem, Slovenci ne živijo na strnjenem ozemlju in da ima dežela proti jugu svojo naravno mejo, proglaša deželni odbor Koroško za nedeljivo.« Ob konstituiranju nemško-avstrijske provizorične narodne skupščine (Provisorische Nationalversammlung) na Dunaju, 21. oktobra 1918, je bilo soglasno, torej z glasovi vseh nernšikonacionalnih, krščanskosocialnih in socialnodemoferatskih poslancev med drugim sklenjeno: »Nemškoavstrijska država zahteva oblast na vsem, od Nemcev naseljenem ozemlju, posebno tudi v sudetskih deželah. Vsaki aneksiji ozemelj, na katerih prebivajo nemški kmetje, delavci in meščani, po drugih narodih, se bo nemško­ avstrijska država uprla. Dohod nemškega naroda do Jadranskega morja si bo nemškoavstrijska država poizkusila zagotoviti s sporazumi z drugimi narodi.«' Samoodločba slovenskega naroda nemškoavstrijska provizorična na­ rodna skupščina v tem sklepu torej indirektno priznava, računa z ustano­ vitvijo druge države na slovenskem ozemlju. Z besedami, da se bo nemšfco- ' Prim.: Vinko V. Gaberc-Gaberski, Brez slave, Ljubljana 1935, str. 247. 73 avstrijska država uprla vsaki aneksiji ozemlja, kjer prebivajo nemški kmetje, delavci in meščani, pa je ob nejasnosti1 pojma istrnjenega nacio­ nalnega ozemlja že nakazan spor, ki se v nadaljnjem na Koroškem in Šta­ jerskem zaostri v oboroženo borbo: Ali naj nacionalno obeležje mesta od­ ločuje o nacionalni, državni pripadnosti okolice, podeželja, ali pa naj, obratno, mesto sledi podeželju v državo, ki ustreza nacionalnemu obeležju podeželja. Nemšikoavstrijsika socialna demokracija je v nadaljnjem odločno podprla nemško meščansko razredno in politično istališče, da nacionalno obeležje mesta ali trga odloča o nacionalni državni pripadnosti, okolice, podeželja, ne pa narobe, in da za nacionalno pripadnost ni odločilna pri­ padnost po rojlstvu, materinskem jezi'ku, temveč kakršnakoli izjava. Tako je slovenski, tedaj še po veliki večini kmečki narod, moral v svojem osvo­ bodilnem boju izpod avstro-ogrskega gospodstva v mejnih predelih nujno zadeti tudi ob memštkoarvtstrijislko socialno demokracijo. Slavic pripoveduje, da je NS za Štajersko že ves mesec oktober usta­ navljal krajevne odbore, »zlasti v nemškutarskih mestih in trgih, ter orga­ niziral narodne straže tudi v Mariboru«.8 Za organizacijo teh straž je skrbel zlasti Franjo Žebot. Res je med ohranjenimi spisi NS za Štajersko (v DA-Maribor) okrožnica (nedatirana): »Župani! Pozor!«, v kateri poziva NS »župane, 'Cibčimslke svetovalce in vplivne ugledne može«, da na podlagi odldka c. Ikir. namestništva z dne 3. avgusta 1914, št. 7/202/1, »s katerim se je naložila županom naravnost dolžnost, da ustanovijo posebne straže«, talke straže takoj ustanove. To so bile straže »za slučaj kakega nemira od strani dezerterjev, tatov, roparjev in raznih klatežev«. Žebot pripoveduje v odgovoru na Maistrova vprašanja iz leta 1924, da je prišel Verstovšek 28. oktobra k njemu s sporočilom, da »bo Avstrija gotovo razpadla,« in da se je treba pripraviti. Žebot se je nato takoj vrgel na organizacijo narodnih straž, iki so bile torej ustanovljene po prevratu, to 'je po razglasitvi države SHS 29. oktobra 1918. Trka pa Žebot pri tem na zasluge, svoje in stranke, ki ji je pripadal, pridobljene z volilnimi zmagami v občinah med Maribo­ rom in islovenlsko narodnostno mejo, v katerih je štetje leta 1910 zaradi tega razmeroma ugodno izpadlo in bilo dobra podlaga za naše mejne za­ hteve na mirovni Ikonferenci. Posebej govori Žebot tudi o narodnih stra­ žah, ustanovljenih na črti Maribor—Pesnica—Šentilj—Špilje.9 Šele v.-»Slo­ vencu« 28. oktobra 1928 pripoveduje Žebot, da so bili po neki seji NS v začetku oktobra leta 1918 »vsi kraji na naši narodni meji obveščeni o dogodkih, ki se nam bližajo. Naši vodilni slovenski možje po vseh župnijah so pustili vse kmečko delo in so skli­ cevali sestanke mož in mladeničev. Ustanavljale so se na vseh koncih in krajih narodne straže«. Kar gotovo je, da narodne straže na Slovenskem Štajerskem do zad­ njih dni oktobra niso bile ustanovljene. Ta je razvidno tudi iz sejnih za­ pisnikov NS za Štajersko. Kje naj bi tudi ta čals. dobile orožje ali kdo naj bi jim ga dal? Kje je bila kaka narodna straža 1. novembra 1918 v Mari- 7 Otto Bauer, Die österreichische Revolution, Wien 1923, str. 77. 8 Dr. Matija Slavic, Državni prevrat v mariborski oblasti, v zborniku »Slo­ venci v desetletju 1918/1928«, str. 222. 9 Maistrova zbirka spisov, Državni arhiv podružnice Maribor, odslej: DA- Maribor. 74 boru? Talkrat je nastopilo slovensko aktivno vogaštvo 'kadrov raznih pol­ kov v Mariboru in ne .kakšna narodna straža. To so bili kadr i polkov, kate­ rih rekrutacijski okoliši so bili v celoti ali vsaj delno na slovenskem ozem­ lju: 26. strelski polk (Slovenska Štajerska), 47. pešpolk (Slovenska Štajer­ ska z Mariborom in Srednja Štajerska) 5. dragonski polk, 106. in 128. ar t i­ lerijski polk. Narodni sve t za Štajersko je že pred razpadom Avstro-Ogrske po­ izkušal izvajati oblast. Poleg že omenjene okrožnice županom za ustano­ vitev posebnih straž, je poslal NS okrajnim glavarjem 24. oktobra sledečo okrožnico: »Narodni svet za Štajersko opozarja nujnim potom vsa glavarstva na Spodnjem Štajerskem, đa od rekviriranih živil ne odpošljejo do preklica nobene trohice izven okraja. Nalaga se glavarstvom dolžnost, da ohranijo živila za oskrbo svojega kraja. — Živine naj se rekvirira le toliko, kolikor se je potre­ buje za lastno prehrano v okraju v dosedanji količini. Vršijo se tozadevna po­ gajanja z Narodnim svetom (op. pis.: s Volksratom) druge narodnosti v deželi. Do rešitve tega prepornega vprašanja morajo ostati vsa živila v domačem kraju. — Vodja glavarstva, referenti prehranjevalnega urada in njih drugi organi so osebno odgovorni, da se ravna glavarstvo strogo po teh navodilih.«10 To j e prv i talk »vladni« ukaz NS za Štajersko. V nadaljnjem je prav prepoved izvažanja živil iz Slovenske Štajerske ali preko nje (tranzitno) v nemška del oziroma grožnja t a k e prepovedi ali delna dovolitev izvažanja živil proti u s t reznemu zadržanju z nemške strani, eno o d najbolj učinko­ vitih s redstev proti nemšiki napadalnosti. Prve dni, iko j e ta okrožnica izšla, pa j e bil uspeh le delen. Ukaz štajerskega deželnega namesitništva je bil povsem nasprotnega značaja. Kako negotovi s o bili še politični uradniki, se vidi na p r i m e r iz odgovora predsednika NS v Brežicah, odvetnika dr. L. Sti- kerja na t o okrožnico: ».. .kakšna varnost s e nudi uradnikom, ki ne bodo izpolnili nalog namestnije?« Toda imenovanje slovenskih okrajnih glavar­ jev na Slovenskem Štajerskem (dr. Srečko Lajnšic, Maribor; dr. O. Pi rkma- jer, Ptu j ; dr. R. Koropec, Brežice; dr . Fr. Ratej, Celje; G. Lipovšek, Mozirje; dr. K. Trstenjak, Konjice; d r . Marko Ipavic, Slov. Gradec; d r . Vaupotič, Lju­ tomer; v sporazumu m e d NS za Štajersko in nemškimi zastopniki zamišljeni prvotno s a m o kot gospodarski komisarj i pri okrajnih glavarstvih), k i ga je izpaïloval d r . Verstovšek v zadnjih dneh oktobra od zadnje avst r i jske vlade oziroma od namestništva v Gradcu, j e bilo izsiljeno prav z grožnjo prepovedi izvažanja živil iz Slovenske Štajerske v nemški del, kakor je to povedal mariborski poslanec Wastian na seji mariborskega občinskega od­ bora dne 1. novembra 1918.1 1 Ta važna koncesija j e bila v sili, v kater i s e j e avstrijska v lada na­ hajala, obenem tudi prvi izraz »novega duha« v ceOanskem manifestu 16. oktobra, ob 'katerem se je, kakor t o že vemo, govorilo o (severni meji jugoslovanske države v avstrijski polovici nekako po Dravi. Omenil s e m že, da je NS za Štajersko po konstituiranju 28. s e p t e m b r a naprosil več poznavalcev na slovenski narodnostni meji, da »določijo« mejo, to je, da sestavijo utemel j i tvene razloge za mejioi, d o k a t e r e naj bi segala jugoslovanska državna oblast. 1 0 Spisi Narodnega sveta za Štajersko, DA-Maribor. 1 1 Prim.: Zbirka sejnih zapisnikov mestne občine Maribor v DA-Maribor. 75 3. oktobra 1918 piše NS v Ljubljani Pokrajinskemu odseku v Mariboru (to je NS za Štajersko): »Se popolnoma strinjamo s sklepom tamkajšnjega odseka, da se mora takoj pričeti z določitvijo narodne meje. Tozadevno pride v kratkem eden zastopnik NS v Maribor, da se porazgovori podrobno o delu.« V dopisu г dne 16. oktobra 1918 pa sporoča NS v Ljubljani NS za Štajersko, da »pride, v kratkem v Maribor g. inž. Mačkovšek, ki je glavni referent za določitev narod­ nostnih mej«.12 V »Straži« j e v nadaljevanjih od 11. oktobra dalje izhajal članek »Či­ gav j e Maribor«. V oktobru leta 1918 Ismo, v zadnjem mesecu Avstro-Ogrske. Po spre­ daj citiranih dopisih sodeč pa se vodilnim slovenskim političnim osebnostim ni pravzaprav nič mudilo, n e v Ljubljani ine v Mariboru. Vsi so imeli ob­ čutek, da gre h 'koncu, da s e j e na ita konec t reba pripraviti, nihče pa, tako se zdi, ni mislil, d a j e habsburška monarhi ja tik pred (koncem, d a teko njeni dobesedno zadnji dnevi. Bravec zgodovinskih opisov tistega čaisa more imeti vtis, kakor da j e tako hitro, k a k o r s o padale razne mednarodne odlo­ čitve in s e širil notranji razkroj avstro-ogrske monarhije, šla tudi zavest in dejavnost vodilnih oseb avstrijskih narodov, posebej slovenskega naroda. To pa ni res . Za to j e v posameznih krajih in območjih dogajanja manjkala t u d i preglednost celote. Pri 16. oktobru 1918 svojega dnevnika ima l jub­ ljanski škof Jeglič pripisano: »O Jugoslaviji je pa takole: zagotovljena je, le to se ne ve, če jo dobimo v Avstriji ali zunaj Avstrije. Naši slovenski politični krogi nagibajo na proti- avstrijsko rešitev. Vendar parola vodilnih krogov je: nobene državnopravne izjave, čakajmo rešitve na mirovnem kongresu, kakor zahteva ena od Wilso- novih točk, ki jih je avstrijska vlada sprejela.«13 In še iz dni 'dkrog 25. oktobra 1918, ko so s e v sporazumu s cesarjem, vlado in avstri jskim anmadnim poveljstvom odpravili z Dunaja v inozem­ s tvo : dr . Korošec, d r . Žerjav in dubrovniški župan dr. Čingrija, da ise t a m ­ kaj informirajo o »linijah za bodoče dela« pripoveduje Korošec v preda­ vanju 16. oktobra 1924:1 4 »Nihče ni takrat še računal z razpadom države. Z njim smo računali šele na drugo leto.« Kazno je, da resničnega razpoloženja prav vojske ni n ihče poznal. Ce­ sar Karel se je še 17. oktobra obrnil n a a r m a d o in mornar ico z besedami : »V vaših vrstah sta zvestoba in edinost vedno neločljivo družili vse narode med seboj in Menoj. Neomajno je Moje zaupanje, da bo duh zvestobe in edi­ nosti, ki se je od nekdaj in tudi sedaj popolnoma izkazal, živel trdno dalje. Hočemo ga ohraniti in bodi novim državam Avstrije najdragocenejša dediščina, njim in Meni v ,korist in blagor; v to pomozi Bog!«15 Avstrijska vojska s svojo posebno dinastično vzgojo, s t rogo disciplino, j e bila poleg birokracije skozi stoletja res najmočnejša vezna sila habs­ b u r š k e monarhije. Zdi se, d a so t u d i vodilni politiki slovenskega naroda s t o tradicijo računali . Toda p r a v od vojske je prišel zadnji pospešek v raz­ padanje Avstro-Ogrske. Ofenziva a n t a n t m h vojsk na italijansiki fronti, ki se j e začela 24. oktobra, j e pokazala, d a j e avstro-ogrska vojska kakor močno trhel, od črvov raz jeden panj, ki s e že ob p r v e m s u n k u sesuje. Ta " Zbirka spisov NS za Štajersko v DA-Maribor. 1 5 Slovenec, 28. oktobra 1928, št. 248. 14 Krizmanova objava v hrvatskem prevodu: Istoriski pregled, Zagreb 1959, 1. \ 1 5 Laibacher Zeitung, 18. oktobra 1918, št. 240, Amtlicher Teil. 76 ofenziva je bila za slovanske in madžarske polke (ne pa še za nemško- avstrijske) samo še poved in priložnost, da se obrnejo domov. Gorski strelsiki polk št. 2 (slovenski, ljubljanski) nastanjen v Furlaniji, v Codroipu in Intizzu, je bil prav med prvimi, iki so odpovedali pokorščino, že 24. okto­ bra zvečer, ko je bilo, kakor iso pokazali dogodki, to še tvegano. Proti slo­ venskemu polku so še v noči od 24. na 25. oktober disciplinirano nastopili vsi trije polki, ki so s slovenskim sestavljali 44. strelsko divizijo (Schützen Division), t« je strelski polk št. 2 iz Linza, 21. iz St. Pöltna in celovški gor- islki strelski polk št. 1. V Codroipu je "prišlo do boja, z izgubami na obeh straneh, končno pa so fantje položili orožje. Nekaj glavnih voditeljev so aretirali in jih pod stražo Madžarov odvedli v zaledje, kjer pa jih je rešil prevrat. 28. oktobra so gorskemu strelskemu polku št. 2 orožje1 vrnili, na­ kar se je polk 29. oktobra ponovno uprl in odkorakal proti Gorici in Ljub­ ljani.16 Madžarska vlada je Svoje polke z italijanske fronte odpdklicala 29. oktobra. Razkroj se je nato večal od dne do dne. Večje množice domov se vračajočega avstrijskega vojaštva so dosegle Gorico 30. oktobra.17 Ne­ jasnost in negotovost je bua še v zadnjih dneh pred proglasitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu in (Ljubljani, 29. oktobra 1918. Istrski deželni poslanec Ivan Sancin opisuje svoja zadevna opazovanja na potovanju iz Pulja v Celje, kjer je bilo njegovo vojaško službeno mesto. V Divači1 je 26. oktobra sicer že videl »prvo prevratno manifestacijo«. »Ko smo se vozili iz Divače naprej mimo Ljubljane, je bilo povsod in tudi v Ljubljani na kolodvoru vse mirno, prav kakor da se ni ničesar pripetilo. Ob 1. po polnoči .smo dospeli v Celje. Tudi tam vse mirno, vse kot doslej, po na­ vadi.«18 27. oktobra bi morala »marškompanija« celjskega 87. pehotnega polka na fronto. Uprla se je. Poveljnik nadomestnega bataljona sicer ni upal več nastopiti z vojaško strogostjo in je pozval Sancina, da vojake pomiri, ne sme pa govoriti o Jugoslaviji. Slovenski častnik nadporočnik Pučnik je pri tem izrazil Sancinu bojazen, »da bi se znalo fantom kaj zgoditi, ker še .razmere niso jasne«. Sancin jim je kljub temu govoril o Jugoslaviji in vo>- jaki so sprejeli njegov govor si iklioi »Živela Jugoslavija, živela srvoboda!«. Avstrijska birokracija in vojaška poveljstva so še vedno, izvajala ali vsaj poizkušala izvajati oblast. Končni zlom Avstro-Qgrs'ke, civilne in vojaške •oblasti, Sie je začel z upori frontnega oziroma na fronto odhajajočega voja­ štva tedaj, ko se je na italijanski fronti začela amtantna ofenziva, to je 24. oktobra. Tudi v od solunske fronte se umikajoči avstrijski vojski je v oktobru prišlo do nekaj uporov, ki pa se še niso razrasli v splošen razpad vojslke in po njem tudi civilne oblasti. Ob takem razpoloženju v slovenislkem frontnem zaledju še prav do zadnjih dni oktobra je torej razumljivo, da se' niti osrednji NS v Ljubljani niti NS za Štajersko v mesecu oktobru nista pripravljala'na kalk vojaški nastop v tistih predelih, ki so jih Nemci Slovencem uporno in ostro odre- 16 Prim.: Lojze Ude, Upor slovenskega polka v Furlaniji, Avtonomist, pod­ listek od 24. novembra 1923 do 26. januarja 1924 in Ivan Debevec, Pred raz­ padom na fronti, Jugoslavija z dne 18., 19. in 20. decembra 1918, št. 4—6. 17 Dr. Anton Brecelj, Ob prevratu na Goriškem, Slovenec, 28. oktobra 1928, št. 248. 18 Celjska Nova doba, 7. novembra 1923, št. 126. 77 kali; torej posebno na Koroškem in v štajerskem Podravju z Mariborom. Iz Jegličevega dnevnika- in Koroščevega poročila pa se obenem že zelo jasno oglaša tisto usodno zanašanje na Wilaona in na antanto, ki je poli­ tičnemu vodstvu v Ljubljani jemalo resnejše razumevanje za ogroženost naše severne meje in je v najbolj odločilnih mesecih po prevratu (poleg drugih silnic, o katerih 'bomo še govorili) hromilo odločnejši nastop v slo­ venskih severnih mejnih predelih, kar je bilo posebno za Koroško usodno. II. ODLOČILNI BOJ 1. Prevrat — Zadnji dnevi oktobra 1918 v Mariboru Dne 29. oktobra je bila proglašena v Zagrebu in Ljubljani svobodna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. V Mariboru je toil ta dan kaj viharen. Prva pa je osvoboditev proslavila slovenska mladina. Deputacija slovenskih dijakov mariborske humanistične gimnazije (Janez Kovačič, Vladimir Kralj, Igor Rosina in Anton Slodnjak) je zahtevala od tedanjega ravnatelja dr. To- minška, da v proslavo zapre gimnazijo. On je najprej to zahtevo odbil, too so pa dijaki napovedali štrajk, je imel Tciminšek to za dobrodošel povod, da je gimnazijo do nadaljnjega res zaprl. Dijaški štrajkovni odbor je nato odpoklical študentovske straže, Iki so imele nalogo, da preprečijo dijakom vstop v šolo in sklical slovensko dijaštvo na zborovanje v parku. Dijakom je govoril osmošolec Kovačič o razpadu Avstrije in o novi državi. Pojoč razne slovanske himne so dijaki odšli še na grob Tomšiča in Slomška.19 Mariborski občinski odbor, Volslkrat für Untersteiermark in razna nemška nacionalna društva ter socialni demokrati so imeli tega dne skupno posvetovanje. Večer 29. oktobra je bil v Mariboru posebno buren. Demon­ strirali so Nemci in Slovenci. To je bil zadnji dan divjanja nemških nacio­ nalistov po mestu. Pobili so okna nekaterih slovenskih hiš. Cirilovo tiskarno in Narodni dom so, obmetavali s težkimi kamni. Nekako istočasno je slo­ venski nadporočnik Ivan Gračner organiziral demonstracijo slovenskih vo­ jakov din civilistov. Med vojalki je bilo posebno velilko aritileristov. Demon­ stranti so prišli v Naredni dom, kjer sta jim govorila Gračner in kurat Ivan Krušič. Vojaki so strgali cesarske rozete s kap. Primer Ivana Krušiča sicer najbolj jasno kaže, kakšen je bil v Mariboru v zadnjih dnevih okto­ bra položaj prav zaradi nemške vojaške oblasti.. Krušiča so namreč na poti iz Narodnega doma na stanovanje napadli nemški podčastniki in ga are­ tirali. Slovenski vojaki in civilisti /so "Krušiča sicer zopet osvobodili, toda mariborski štacijski poveljnik (Stationskomrnandant) polkovnik Holik je še drugi dan naložil Krušiču sobni zapor in se na Verstovškovo intervencijo obrnil na vojno ministrstvo na Dunaj, da naj odloči o tej zadevi. Tudi Gračner se je pred aretacijo še moral umakniti v okolico Maribora. 29. ok­ tobra zvečer je bila v Cirilovi tiskarni, medtem ko so jo nemški demon­ stranti, obmetavali s kamenjem, še seja Narodnega sveta. Udeležil se je je kot gout, prvič, tudi major Rudolf Maister. Na tej seji je Maister očital 19 Dr. Igor Rosina pisatelju v pismu z dne 2. aprila 1958. 78 Narodnemu svetu preveliko popustljivost nasproti Nemcem, češ d a j im daje prevelike koncesije glede prehrane, ne da bi dobil za t o od njih ka- IkršneAoli pomembnejše obveznosti. Zagovarjal j e misel, da si je t r e b a najprvo zagotoviti Maribor in šele potem dati kakšne koncesije. Tako •pripoveduje Maister. Sejni zapisnik) 29. oktobra pa o tem n e govori. Le iz nadaljnjega poteka dogodkov in iz več drugih sejnih zapisnikov j e razvidno, da s o bili glavni mariborsfki civilni predstavniki slovenslke oblasti vedno nagnjeni k pogajanjem. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku na Gorenjskem kot tretji sin finančnega uslužbenca Franca Maistra in Frančiške, rojene Tomšič. Oče Franc je bil doma iz Ptuja, iz družine pečarjev. Daljni rodovnik Maistra po očetovi strani, ki bi utegnil biti zanimiv, še ni raziskan. Mati je bila hčerka po­ sestnika in poštarja Tomšiča v Trebnjem na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obi­ skoval Maister v Mengšu in v Kranju. V Kranju je Maister dovršil tudi nižjo gimnazijo, medtem ko je 5. in 6. gimnazijski razred obiskoval v Ljubljani. Po končanem 6. razredu je odšel Maister v vojaško kadetnico na Dunaj, kjer je ostal do 1. septembra 1894. Poročnik (Leutnant) je postal leta 1895. Služboval je v Ljubljani, Celovcu, Bruoku ob Litvi, v Gradcu, Pfemyslu. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo iz Logatca in imel dva sina: Hrvoja in Boruta. V Pïemyslu je leta 1911 težko obolel na pljučih. Tuberkulozni proces se je po zdravljenju v Egiptu sicer ustavil, vendar je Maister od tega časa dalje oprav­ ljal le take vojaške službe, 'ki niso prihajale v poštev za fronto. Od druge polo­ vice leta 1913 pa do začetka prve svetovne vojne je služboval Maister pri celj­ ski ekspozituri mariborskega 26. črnovojniškega poveljstva (Landsturmbezirks­ kommando), od tega časa dalje pa s kratko prekinitvijo s službovanjem v Grad­ cu (kazenskega značaja) pri samem poveljstvu v Mariboru. Od novembra 1916 dalje je bil Maister prav poveljnik mariborskega 26. črnovojniškega okrožja. Na tem položaju je bil še ob prevratu. 2e kot dijak je kazal Maister veliko zanimanje za slovensko literaturo, urejeval je razne dijaške liste in pisal vanje. Bil je član ljubljanskega dijaškega društva Zadruga. Med službovanjem v Ljubljani in drugih krajih Slovenije je Maister navezal oziroma obnovil stike z mnogimi slovenskimi literati. Njegovi dobri znanci so bili Cankar, Murn, Kette, Zupančič, Aškerc, Govekar, Milčinski, Maselj, Sket. Posebno dobra sta si bila s Kettejem, kateremu je Maister tudi materialno pomagal. Prijatelja sta bila z Gregorčičem. Lepe so njegove domo­ vinske in fantovske pesmi. Njegovi pesniški zbirki sta Poezije (1904) in Kitica mojih (1929). Maister je bil strasten bibliofil in je zbral knjižnico okrog 6000 knjig, z mnogimi slovenskimi raritetami. Njegov pesniški psevdonim je bil Vojanov. Zaradi svoje odkrite slovenske nacionalne zavesti, neobiskovanja nemških prireditev, je Maister večkrat prišel v konflikt z nemškimi častniki in vojaškimi oblastmi. Bil je zapostavljan in preganjan. Med vojno se je moral pred divi­ zijskim sodiščem v Gradcu zagovarjati zaradi sabotaže, reševanja slovenskih vojakov pred fronto. Očitali so mu seveda tudi srbofilstvo. Bil je oproščen za­ radi pomanjkanja dokazov. Pred nadaljnjimi posledicami ga je rešila interven­ cija dr. Korošca. (Vsi ti podatki so v glavnem vzeti iz diplomskega dela prof. Brede Šivičeve »Življenjepis generala Rudolfa Maistra« in iz spominov pod­ polkovnika v pok. Franca Cvirna.) Rudolf Mencin, ki je sodeloval z Maistrom pri ustanavljanju in vodstvu plebiscitne centrale v Velikovcu, pa pravi o njem: »Rad se spominjam Maistra. Bil je reprezentativna osebnost, ki je s svojo možatostjo, odkritostjo in reso- lutnostjo vzbujala spoštovanje, znal pa je biti tudi prisrčen in gorak. Dostopen je bil za vsak nasvet, ni bil trmast, sprejemal je hvaležno vsako iniciativo in bil vsakega sodelavca vesel. Ni zameril, če si ugovarjal, in obžaloval sem, da se tega niso vsi njegovi sodelavci zavedali. Nekateri so se čutili menda kar majhne poleg njega« (v članku »Ob plebiscitu« v Prosvetnem delavcu z dne 11. oktobra 1957, št. 16).. 79 2. oktobra 1923 je bil Maister kot divizijski general upokojen. Zbolel je za vnetjem živcev v nogah ter je skoraj ohromel. Od tega časa dalje je bil pri­ klenjen na dom. Do svoje smrti na Uncu pri Rakeku 26. julija 1934 pa je še živo spremljal vse kulturno življenje na Slovenskem. Zbiral je gradivo za knji­ go svojih spominov in nekaj poglavij tudi napisal. Njegovo truplo so pripeljali v Maribor in ga v veži mestnega magistrata položili na mrtvaški oder. Pogreb je pričal o veliki priljubljenosti generala Maistra med slovenskim ljudstvom. Maister j e jasno spoznal glavno napako Narodnega sveta za Štajersko: da od pogajanj v se preveč pričakuje. Spoznal je, da prihaja t r e n u t e k od­ ločnega dejanja in j e glede »iztrganja Maribora iz nemäkie oblasti slklenil ravnat i sam po lastni glavi« (v članku »Kako sem postal gospodar Mari­ bora«, »Slovenec«, 1. n o v e m b r a 1928, št. 251). Nihče ni bil za tako dejanje pisihološko in p o isvojem poznanju slovenske zgodovine, narodnostnih raz­ m e r ob severni slovenski meji t e r p o svojem vojaškem .položaju bolje pri­ pravl jen in bolj poklican kakor Maister. Maistra ni obremenjevalo zanašanje n a odločitev ali pomoč političnih oseb in sii'1, Iki s b bile izven njegovega območja. Za mobilizacijo samih Slovencev, predvsem štajerskih, m u je šlo. »Ze v začetku leta 1918 si je v vojaško špecijalko začrtal naše narodne meje na Štajerskem, Korošikem in v Prekmurju,« pripoveduje Maistrova biografinja Šivičeva. Več spominov Maistrovih borcev omenja živahne stike Maistra z raznimi slovenskimi vojaki, odkar je bil v Mariboru, nje­ gov stalni s t ik e .političnimi l judmi na Spodnjem Štajerskem, posebej z onimi, Iki s o s e shajali v Narodnem domu. Mirko Vauda npr. pripoveduje, da j e bil od jeseni leta 1917 v s ta lnih (stikih z Maistrom in da j e v spo­ r a z u m u z njim reševal domačine v Šmarjeti ob Pesnici in v okolici Iz avstrijske vojaške službe. Dogovormoi z generalom Maistrom je zaviral iz­ ter javo obrokov vojnega posojila, zbiranje kovin in oblačil t e r od sep­ tembra 1918 dal je pridobival dopuistnike za> to, da se niso več vraćali k vojakom. Tudi orožje j e začel zbirat i . 2 0 Narodni svet za Štajerslko pa se j e tudi še v nadaljnjih dneh pogajal. O pogajanjih glede prehoda vojaške oblasti v Mariboru na Slovence je po zapisniku poročal Verstovseik na seji Narodnega sveta 31. oktobra: »Nemški, oficirji zahtevajo, da jih ne prisilimo do prisege in do trikolore in da lahko prosto gredo v Deutsch-Österreich. To jim je on (dr. Verstovšek) za­ jamči!.« Vprašanje prehoda vojaške 'Clblasti na Narodni svet za Štajerslko je bilo torej tudi 31. oktobra še v s tanju pogajanj, ob še vedno nejasnem in negotovem splošnem položaju. Z zasedbo okrajnih glavarstev n a Spodnjem Štajerskem, tudi mariborskega okrajnega glavarstva, je sicer r e s prišlo pod kontrolo slovenskih okrajnih glavarjev tudi orožništvo, toda Maribor s svojo samoupravo, z memškonacionaMstičniim icfočitniskim odborom t e r z vojaštvom ipod nemškim poveljstvom je mogel v ugodnem t r e n u t k u tudi te pr idobitve uničiti. Na javni seji 30. oktobra j e sklenil mariborski občin­ ski odbor med drugim: 2 0 Mirko Vauda je bil, kakor pripoveduje, potem ko so našli njegovo foto­ grafijo s sokolske proslave v Rušah, ki je bila na dan sarajevskega atentata leta 1914, degradiran od praporščaka v vojaka brez šarže. Pozneje se mu je po­ srečilo doseči, da je bil odpuščen zaradi invalidnosti in je živel v Šmarjeti ob Pesnici. Maister mu je bil poročna priča. Po prevratu- je postal gèrent šmarješke občine. 80 »Svobodno izvoljeno občinsko zastopstvo nemškega mesta Maribor izjavlja torej, da je na podlagi od predsednika Wilsona določene pravice samoodločbe narodov mesto Maribor skupno z nemško in gospodarsko mu pripadajočo oko­ lico sestavni del na novo ustanovljene nemško-avstrijske države. . .«21 Tudi vira œ t a l a uprava : pošta, železnica, sodišče, j e ' b i l o p o večini še vedno v ro.se je le. nemški stotnik Gustav Fröhlich. Potegnil je celo revolver in grozil z njim Maistru. Tudi ,3S Nemški viri in literatura o tem so: Zbirka zapisnikov sej mariborskega občinskega odbora v DA-Maribor; Siegmund Knaus, Freiheitskämpfe in Deutschösterreich, I. in II. del, Berlin 1941 in 1942; odslej le: Knaus I ali II, str. . . . Franz Russ, Erinnerungen an Marburgs Kampf und Fall. Der Landes­ mannschaft der Untersteirer in Graz zugeeignet. Graz 1937, DA-Maribor, odslej le: Russ, str. . . . 90 Maister j e potegnil revolver in zagrozil Fröhlichu z naglim sodiščem. Ko je Verstovšefc Maistrov nastop podkrepil z izjavo, da imajo, navzoči častniki opraviti v Maistru z generalom, s o se vsi drugi častniki brez ugovora vdaii, •nakar je :polkovnik Ullmann izjavil, da isedaj uvidi, da v Mariboru nima kaj opraviti, in se j e odpeljal nazaj v Gradec. Maister j e odšel v meljsiko vojašnico, d a tamkaj , zaenkrat še ikot postajni (štacijiski) poveljnik, pr i­ pravi p r v o povelje. (To povelje j e v celoti navedeno v Maistrovem članku o 1. novembru, DA-Marliibor) in da nadaljnja navodila. Za nadaljnjo u t r d i ­ tev slovenske vojaške' oblasti najvažnejša je bila odredba, da m o r a biti n e m š k o vojaštvo d o 3. novembra ob 11. u r i v dravski vojašnici pr iprav- ljeno za odhod v Avstrijo. Pri' sestavljanju tega prvega povelja m u je pomagal že nadporočnik, profeisor na Višji vojaški realki, Franc Mravljaik. Maister ga j e limenoval za adjutanta. Mravljak j e opravljal to službo do 15. februar ja 1919 in bil Maistru v veliko pomoč, znan po svoji neutrudni delavnosti. Narodni is v e t za Štajersko j e izdal poseben proglas. Medtem še j e ob 10. uri dopoldne začela, tudi »strogo tajna.« seja ma­ riborskega občinskega odbora. Sèjo j e odprl župan dr . Johann Schmiderer, pozdravil bivšega državnega, sedaj le še deželnega poslanca Henr ika Wa- stiana (vsenemški nacionalist!) in s e ' m u zahvalil za to, da je izrazil svojo pr ipravl jenost skupno z d r .E rhs tom Mravlagom (slovenskega rodu, vse- nemški nacionalist!) in zastopnikom socialnodemokratske s t ranke, dežel- nim poslancem Hansom Suppanzem (doma iz Kostr ivniče pr i Celju), zasto­ pat i mesto Maribor p r i vseh nacionalnopolit ičnih pogajanjih. Glavni poročevalec na tej seji je bil Wastian: »V vprašanjih prehrane se moramo s Slovenci brezpogojno poga ja t i . . . 'Ne bi bilo umestno, da nasproti Slovencem še dalje igramo staro vlogo gospodov, kakor da bi bili Slovenci državljani druge v r s t e . . . Socialne demokrate bomo morali izdatneje upošte­ v a t i . . . Pri nacionalnopolitičnih pogajanjih bo sodelovanje socialnodemokratske stranke-prav dalekosežnega pomena. 'Socialni demokrati so izjavili; da niso nikaka dozdevna brezdomovinska družba in da bodo priključitev mesta Mari­ bor k Nemški Avstriji zagotovo podpirali.« — Wastianpv govor je prekinil pod­ župan Karel Nasko z besedami, da je ipravkar dobil sporočilo, da je bil del slovenskih vojakov v Mariboru zaprisežen na zvestobo Narodnemu svetu. »Proti temu je treba protestirati. Mi pa zahtevamo, da vojaštvo v Mariboru ostane in da se podredi mestemu svetu (Stadtrat).« — Občinski odbornik dr. Valentin je poročal, da je bil skupno z Wastianom pri upravnem komisarju dr. Wutteju v Gradcu, ki je pomirjujoče zagotavljal in izjavljal,, da je bilo sklenjeno, da vo­ jaško' področje nemško-avstrijske države zajame tudi mesto Maribor. — Wa­ stian je pripomnil na to, da je pooblaščen'izjaviti, »da mesto'Maribor dejansko spada k ozemlju, ki bo zasedeno po nemško-avstrijski vojski. Militärkommando v Gradcu ima najboljše namene, da stori vse mogoče v korist Maribora. Eno je gotovo, da bo vojaštvo storilo vse, da bo Maribor za gotovo ozemlje nemško- avstrijske države.« — Občinski odbornik dr. Orosel (po rodu Slovenec, vsenem­ ški nacionalist!) je izrazil strah, da bodo prišli Nemci prepozno. • »Brezpogojno potrebujemo neko varstvo. Zaprositi bi bilo treba za pomoč 47. pešpolk, da zasede pošto, kolodvor in živilsko skladišče.« • . Nadomestni bataljon (kader) 47. pešpolka v , Mariboru, ki j e bi1 se­ stavljen iz s k o r o samih nemških častnikov in nemškega moetvat j e dejan­ sko pomenil še veliko' nevarnos t za slovenski Maribor. Nastop stotnika Fröhlicha n a častniškem sestanku na okra jnem glavarstvu j e pokazal, kakšen d u h vlada v tem polku. 91 Slovensko zasedanje vojašnic in drugih važnih vojaških objektov v Mariboru pa se j e 1. novembra do večera nadaljevalo sicer nemoteno. V iskverfcike roke so preš le vise vojašnice v Mariboru: meljska (bivšega 26. strelskega pešpolka), artilerijska (128. in 106. polk), dragonaka (5. polk) in Višja vojaška realka, talko imenovana kadetnica, z vsemi skladišči, tudi mumcijskimii. Samo dravska vojašnica j e bila zasedena od nemškega vo­ jaštva 47. pp., skladišče tega polka pa j e bilo v slovenski upravi . Nemška publicista, genera l Knaus in Prane Ruto (mariborski občinfiki odbornik, s totnik v rez., učitelj, vsenemšlki nacionalist, d o m a iz Mute) ocenjujeta dogodke 1. novembra 1918 v Mariboru k o t odločilne za nadalj­ njo usodo Maribora. Kot glavnega povzročitelja nemške nesreče imenujeta generala Maistra. Russ pripoveduje še, da se je prav n a večer 1. novembra vrni l iz Gradca, k a m o r sta istega dne zjutraj on in dr. Triebnig odšla kot odposlanca zbora (31. oktobra zvečer) nemških častnikov mariborske gar- nizije. V Gradcu s ta dobila pr i Mil i tärkommando od šefa generalnega štaba polkovnika Lunzerja in civilnega vojaškega pooblaščenca (enega od t reh) poslanca Einspinnerja (nacionalista) itrdna zagotovila, da za Maribor ne obstoji nobena nevarnost : »Nemška Avstrija bo znala varovati svojo južno mejo, v nobenem primeru pa ne bo žrtvovala dravske č r t e . . . V kratkem bo (Einspinner) prišel v Maribor in bo tamkajšnjo garnizijo zaprisegel na Nemško Avstrijo.« Polkovnik Müller (op. pis. : dejansko polkovnik Ullmamn) j e bil že od­ poslan v Maribor, da prevzame vojaško poveljstvo nad mariborsko garni­ zijo.3 6 Rute opisuje svoje br idko razočaranje in ogorčenje, k o s ta ob po­ vra tku 1. novembra zvečer s Triebnligom našla čisto drugačen položćfj, ka­ kor sta ga z jutraj zapustila. Maribor j e bil v slovenski vojaški posesti. Russavo pisanje je polno očitkov na naslov nemškega častniškega zbora v Mariboru. Toda celo Fröhlich m u je na besede, zakaj da s e nemški čast­ niki Maistru niso uprK, odgovoril, d a glede na vest v Tagesposti o Angležih v Ljubljani nima nobenega veselja priti sedaj ob koncu vojne v antantno ujetništvo. Neresnično vest o Angležih v Ljubljani j e prinesel že »Slovenec« 3.1.oktobra. V » P r i p o m b a h . . . « (stran 143) pripoveduje Prepehm, da je napravila ta vest že med Ljubljančani veEko zmedo. 31, oktobra ob 23. uri zvečer je iz uredništva Resnice poslal to novico dunajski korespondenci Herzog slovenski novinar Vinko V. Gaberc-Gaberski (brošura Brez slave, strain 249). Dunajska Neue Fre ie Presse in graškia Tagespcl-t sita objavili to novico 1. n o v e m b r a v jutranjlih izdajah, na notranj ih s t r a n e h in z običaj­ nim tiskom (Gaberc napačno govorni o prv ih Istraneh in o glavni novici dneva), k o t dvomljivo t e r jo že 2. novembra demantiral i kot neresnično, Na razpoloženje 1. novembra v Mariboru je ta novica torej mogla vplivati, na razpoloženje 3. novembra pa ne več. Poročilo dosedanjega štacijskega poveljnika v Mariboru Holika 2. novem­ bra 1918 na Militärkommando v Gradcu se glasi: »Javljam, da je dosedanji poveljnik c. kr. črnovojniškega okrajnega povelj­ stva 26 major Maister, sedaj jugoslovanski generalmajor, prevzel štacijsko po­ veljstvo z vsemi spisi. Bez zaslombe je postal protest nemogoč. Potem, ko je velik del moštva in tudi mnogo častnikov odšel kar domov in so se vojaki slo­ venske narodnosti dali na razpolago Narodnemu svetu, nisem imel nikake za- 3 8 Prim.: Russ, str. 34 do 35. 92 slombe več. Odpor bi imel najbrž za posledico čisto nekoristno prelivanje krvi. V mestu je mir, na kolodvorih pa so bili izvršeni razni ropi. — Poveljnik nado­ mestnega bataljona 47. pp. z delom častnikov in delom moštva j- slovansko državno oblast kakor nemško Občinsko upravo. Skozi Slovenijo isp se po cesitah in železnicah začele z italijanskega bojišča t e r s . severa in jugovzhoda valiti velike množice vojaštva. To vojaštvo ni bilo nevarno Kamo zaradi svoje nediscipliniranosti,, pripravljenosti Ik izgredom vsake vrs te, posebno v stiski za živež, temveč j e pomenilo potencialno.nevarnost za samo novo oblast. Čisto mogoče j e bilo, da bi ise našel tkalk obešenjaški poveljnik kakšnega vojaškega oddelka, k i bi liz las tne iniciative a l i . p o iniciativi ikoga drugega kot v a r u h starega reda posegel v' t eik ' dogodkov, posebno v nacionalno spornih mejn ih predelih. Od Knausa (II, s t r a n 74) v e m o za načrt šefa Müitärkommando v Gradcu, generala Lukasa, da neki madžarski s fronte se vračajoči polk uporabi, da »vzpostavi v Mariboru zopet s ta r i red«. Znan je iz tega časa p r i m e r Boroevičevega telefonskega vojaške osebe, temveč le neko od njega ustanovljeno narodno stražo, ki da je tega dne rešila položaj. Tendenca je preočita. Maistrov članek Prevrat 'v Ma­ ribora dne 1. novembra'1918 (Slovenec, 1. novembra 1928, št. 251),-je bil očitno napisan kot odgovor na Zebotov članek, ne da bi Maister to izrecno povedal. V tem članku Maister prvikrat opisuje dogodke 1. novembra v Mariboru. >V uvodnih odstavkih omenja spor z Narodnim svetom za Štajersko-zaradi po­ pustljivosti^ pogodbenega razpoloženja do Nemcev V zadnjih dneh oktobra in svoj sklep, da se bo ravnal odslej po svoji glavi. Kakšen odgovor na ta članek ni več izšel. V razpravi Državni prevrat v mariborski oblasti (Slo­ venci v desetletju, str. 226) pa opisuje Matija Slavic dogodke 1. novembra 1918 v Mariboru že bistveno skladno z Maistrovim opisom. Avstrijski general Knaus piše v že omenjeni knjigi (II, str. 116—117) o Maistrovem nastopu tole: »Durch zielbewusstes Handeln und geschicktes Auf- tretten hatte General Maister am l.Nov. 1918 die Stadt Marburg in sloweni­ schen • Besitz gebracht und sie mit einer geringer Zahl von Offizieren und Mannschäften, von denen sich noch dazu einige an den folgenden Tagen wie­ der verliefen, zu behaupten gewusst. Die Zahl der deutschen Soldaten, die da­ mals in Marburg lagen, ist im einzelnen nicht bekannt, doch kann mit Sicher­ keit angenommen werden, dass sie die Stärke der Slowenen überschritt: Es fehlte den deutschen Soldaten jedoch ein wirklicher Führer, der den kraftvollen Willen hatte, dem slowenischen Usurpator'entgegenzutreten und in der Dràu- stadt auszuharren. — Ebenso schwächlich wie die deutschen • Truppenführer verhielt sich auch der Marburger Gemeinderat, der auf die Watnungen des altbewährten Bürgermeisters und seines soldatisch denkenden Stellvertreters nicht hörte, sondern zuerst das leibliche Wohl gesichert- wissen wollte « 39 Prim.: Maister, Marburger Sehutzwehr, Mariborski koledar (MK) 1933, stran 66. Russ piše, da je kader 47. ppolka zapustil Maribor že 2. novembra po- poldne. • . . • • • • . 40 Knaus II, str. 83, pod črto. 94 naročila generalu Wurmbu, da aretira Narodno vlado v Ljubljani, če za izvedbo pogojev premirja ne izroči vojaštvu telegrafa iri telefonaci Skozi Maribor je šlo po železnidi največ vojaštva od vseh postaj nekda­ nje avstrijske monarhije: po Južni železnici vojaštvo z italijanske fronte in s isevera nadomestni bataljoni (ikadri) raznih jugoslovanskih polikov in ita- lijanslkli ter slkrbski ujetniki; po koroški železnici zopet vojaštvo z itali­ janske fronte; preko Pragersfcega pa skozi Madžareiko vojaštvo z jugo­ vzhodne fronte. Po MZ z dne 24. novembra 1918 je šlo po železnici skozi Maribor od 1. novembra dalje 430.000 vojakov na sever, 330.00O vojakov na jug in 290.000 na Madžarsko.42'Vsak prometni zastoj je pomenil nevarnost za postajo in 'kraj zastoja. Do zelo hudih izgredov in plenitev je prišlo za­ radi prometnih zastojev v dneh od 1. do 4. novembra na Pragerskem; pa tudi na postaji Dravograd, na glavnem itn koroškem kolodvoru v Mariboru; v Pesnici in drugod je vojaštvo delalo nasilja in ropalo. Posebno divje so e>e obnašali Madžari. Maister je bil prisiljen zahtevati od 'ekspoziture za vojaške transporte v Veliki Kaniži, da mu pošlje čalstnike-pomirjevalce,'ki so ostali pri tem opravilu v jugoslovanski službi 10 dni.43 Mariborsko meščanstvo se je čutilo ogroženo tembolj, ker še je ude­ leževalo raznih plenitev, tudi civilno prebivalstvo in so se tudi tatvine po mariborskih prodajalnah in stanovanjih zelo množile. Po mestu so stre­ ljali na vseh ikoîicih in krajih. V tej ogroženosti ni iimelo nič proti temu, da slovensko vojaštvo opravlja stražno službo. Obenem pa se je maribor­ skemu meščanstvu ponujala priložnost, da pride do lastne oborožene for­ macije, ki bi se ob spremenjeni situaciji dala uporabiti še za kaj drugega kakor za varstvo iceebe in imetja. Opazilo je, da je slovenskega vojaštva malo in dà ómaguje v naporih stražne službe. Mestni svet je torej zahteval od. generala Maistra in Narodnega sveta, da mu dovolita ustanoviti lastno varnostno službo —• Sdhutzwehr, iki bi pomagala slovenskemu vojaštvu pri razoroževanju vojaških transportov, straženju raznih objektov, posebno kolodvorov in skladišč ter pri pàtrolirànju. V nasprotju ž načrti nekaterih agresivnih vsenemških nacionalistov so bili mestni očetje pa tudi politični voditelji kalkor Wastian, Mravlag, Suppanz, za to, da do nadaljnjega sode- lujejo s Slovenci in se z njimi sporazumevajo. Dober uvod v sporazume­ vanje v tem položaju in najbrž ne brez vpliva iia odločitev' mariborskih mestnih očetov je bil sklep združenih nemških železničarskih organizacij z dne 1. novembra 1918, da točasne prilastitve nemškega ozemlja, sicer nimajo za končnoveljavne, ker da je izvršena z nasiljem, da pa se promet v skupnem interesu obdrži in da bodo železničarji službo še dalje lojalno opravljali.44 , 41 Prim.: Dr. Janko Brejc, Od prevrata do ustave, zbornik Slovenci v de­ setletju 19.18—1928, str. 168. 42 MZ ima to informacijo od Vojnega transportnega vodstva (Feldtrans­ portleitung), ki je v tem času v Mariboru še poslovalo. 43 Posebni viri k temu poglavju: Maister, Vojaški transporti in naše Po- dravje ob prevratu leta 1918, v MK za leto 1931; Marburger Schutzwehr — Mariborska varnostna straža v MK za leto 1933; Aiojzij Pregelj,.Naše železnice, v Slovenci v desetletju 1918/28; mapa »Železnice«, posebej spomini Ernesta Jerasa, DA-Maribor. 44 Prim.: Maister, Vojaški transporti in naše Podravje ob prevratu leta 1918, MK 1931, str. 109. 95 2. novembra so se zglasili pri Maistru in Narodnem sve tu Wastian, Mravlag in Suppanz s predlogom za ustanovitev take mestne s t raže. Mai- s t e r in NS s ta tìLla najprej proti , nato pa sta privolila, še, 'ker je po agita- ciji med mes tn im prebivals tvom in p o nekater ih d rugö i dogodkih kazalo na to, da t i se v pr imeru odpora mogli polastiti nemškega 'političnega vodstva radikalnejši elementi (podžupan Kari Nasko, urednik Norbert Jahn in ob­ činski odbornik, črnovojniški s totnik Franc Rusa). 3. novembra s o izšli lepaki in letaki v nemškem in slovenslkem jezïku s s ledečim pozivom (DA — Maribor): »Mariborčani! V tej težki dobi, ki jo je povzročila vojna, sta se odločila sedanja jugoslovanska vlada in izvrševalni odbor samostojnega mesta Mari­ bora, da določita v skupnem posvetovanju, kako naj se odpomore v tej sili in kako se naj odvrne nevarnost, ki preti imetju Mariborčanov s strani vračajočih se čet. — Mariborčani! Ne verujte vestem, ki jih trosijo neodgovorni ljudje do­ stikrat s slabim namenom! Ostanite mirni in pametni in vedite, da bodo zgoraj navedeni današnji činitelji, ki imajo v rokah moč, vse storili, da odvrnejo pre­ teče nevarnosti. — Najprej je treba ustvariti četo, ki lahko skrbi za javni red in za javno varnost, ki vam nudi zagotovilo, da se ohrani vaše imetje in zavaruje osebna varnost vsakega posameznika. — Da dosežemo ta cilj, smo se zedinili, da si ustvarimo varnostno četo, ki bo vojaški organizirana in bo kot pomožna četa mestne policije ob našem splošnem soglasju pod poveljstvom gospođa generala Maistra (podčrtal Ude) opravljala mestno varnostno službo.— Zato pozivamo vas vse nekdanje vojake, brez razlike narodnosti in strankarske pripadnosti, da ste na razpolago splošnemu blagru, da se oglasite v ponedeljek zjutraj v ta namen v dravsko vojašnico in se kot prosti možje namesto s pri­ sego zavežete z zaobljubo na roko. —Ker vemo, da se v teh težkih časih ta na vsak način težka služba ne more izvrševati kot častna služba, določamo: — Vsak posamezni vojak dobi na dan po 5 kron, popolno opravo in stanovanje v vo­ jašnici. Častniki, ki se ponudijo za ta javni posel, dobijo dnevno po 15 kron. — Ob naši popolni odgovornosti izrecno poudarjamo, da se s to prijavo in s pre- vzetjem te službe nihče nikakor ne izreče in zaveže, da se pripozna k tej ali oni državnosti. — Mariborčani! Sledite našemu pozivu, zaupajte nam popol­ noma, vaš blagor in mir je v trdnih rokah! — Dr. Karel Verstovšek, dr. Franjo Rosina, general Maister, župan: dr. Janez Schmiderer. — Za izvršni odsek: dr. Ernest Mravlag, Henrik Wastian, Hans Suppanz.« Maloštevilnosit Maistrove vojske in s t r a h mariborskega meščanstva za svoje premoženje s t a pr ivedla do slporazuma o ustanovitvi mariborske varnos tne s t r a ž e — Schutzwehr., Nemci pa so p r i tem računali tudi, da čas dela zanje. Wastian j e po zapisniku .izredne seje mariborsikega občin­ skega odbora 4. novembra takole preisojal sedanjcist, svetoval in gledal v bodočnost: »V resni uri, ko smo primorani se s Slovenci pogajati, ne bi imelo smisla poudarjati nemško silo (deutsche Kraft), temveč je sedaj predvsem potrebno ohraniti polonoma mirno kri. V vsem, karkoli ipodvzamemo, moramo stopiti v stik z nasprotno stranko, tudi z gen. Maistrom, vojaškim oblastnikom jugo­ slovanske države, pa naj nam bo to še tako neprijetno. Tako nastopanje se je doslej popolnoma obneslo, kajti mi pridobivamo na moči korak za korakom, postojanke nasprotnikov pa so vedno bolj neugodne. Obstoječe razmere nam tako rekoč same potiskajo krmilo v roke. Prišel bo tudi trenutek, ko bomo mogli priti z našimi zahtevami odkrito na dan; toda zaenkrat ne smemo zagrešiti nič ne­ premišljenega in moramo nasprotnika obvestiti o vsakem našem koraku.« Po­ dobno je govoril tudi Mravlag: »Za nas je bil res najstrašnejši trenutek, ko smo Verstovšku segli v roko in mu obljubili, da brez sporazuma s Slovenci ne bomo ničesar storili; toda to je bila zapoved stiske.« Med drug im je vedel Mravlag povedati tudi to, da s e vojaštva iz Ljubljane sicer ni bati, iker se je razkropilo na domove, da pa se je b a t i — 96 hrvatskega zelenega kadra. Glede vojaštva v Ljubljani je bil Mravlag pra­ vilno informiran, njegova bojazen pred hrvatskim. zelenim kadrom pa kaže precejšnje nepoznanje resničnega položaja. Pritisk domov se vračajočega vojaštva na slovenske ceste in železnice, posebej železniška vozlišča in kraje ob njih, zlasti Maribor, je začenjal popuščati šele po 10. novembru. Delo, ki so ga ob aslistenci slovenskega vojaštva in Schutzwehr opravljali v tem času železničarji, je bilo združeno z, velikimi napori. Od slovenske vojaške oblasti velikopotezno organizirana prehrana na mariborskih ikolodvcrih, s klavnicami, pekarnami in "kuhi­ njami, je bistveno pripomogla, da je prevoz vsega tega vojaštva hitro in ob razmeroma maloštevilnih izgredih potekal. Živil je bilo za prvi čas dovolj,45 meso so dajala krdela potikajicčih se konj. Živila so izdajali tudi civilnemu prebivalstvu in jih pošiljali še v druge kraje, v Celje, Ptuj, v Prevalje, celo v Ljubljano. V odloku o generalskem imenovanju je bil Maister postavljen za ma­ riborskega štacijefcega (postajnega) poveljnika in za vrhovnega poveljnika na vsem Slovenskem Štajerskem. Štacijsko poveljstvo mu je bilo treba samo prevzeti, na novo pa je bilo treba organizirati poveljstvo za Slovensko Štajeruko. To poveljstvo se je imenovalo najprvo »SHS. Vojaško poveljstvo za Sp. Štajer«, nato pa, ko je II. vojno okrožje v Ljubljani začelo zoževati njegovo področje, v zadnjih dneh novembra, »Štajersko obmejno povelj­ stvo«. Njegovi uradni prostori so bili na okrajnem glavarstvu. Načelnik Êtaba tega poveljstva je bil najprvo major Majcen, nato stotnik Koser, po 15. novembru pa je postal načelnik štaba major Jernej Ankerst, zelo spo­ soben častnik, ki *je ostal na tem položaju do razpusta tega poveljstva. 9. novembra je prevzel postajno (štacijsko) poveljstvo (ki se je pozneje imenovalo »komanda mesta«) od Maistra podpolkovnik Franc Cvirn, nje­ gov davni znanec, mož stroge vojašlke discipline. Z vojaško službo in disciplino je bilo kakor povsod tako tudi v Ma­ riboru posebno v prvih tednih zelo težko. Zgodili so se primeri, da se .pa­ trola, poslana po mestu, ni več vrnila, stražniki so zapuščali stražna mesta. Služba, ki jo je opravljalo slovensko vojaštvo, je obremenjevala nekaj stotin" zelo požrtvovalnih prostovoljcev, navadnih vojakov, pod­ častnikov in rezervnih častnikov ter nekaj aktivnih častnikov, kadetov in dalje služečih podčastnikov, ki so imeli namen ostati v vojaški službi, Protivojno in protivojašbo razpoloženje ljudskih množic tistega časa je. bilo politična silnica, s .katero se je moralo tudi Štajersko obmejno po­ veljstvo stalno boriti. Storilo je to z razumevanjem in odločnostjo. Razni vladni ipozivi v Zagrebu in v Ljubljani med razlogi, da je potrebno še nadaljnje vojaško službovanje, ne omenjajo potrebe začrtanja mej. Razglas 45 Neimenovani pisec življenjepisa General Maister, domnevno dr. Anton Dolar, piše, da je že konec oktobra poveljnik vojaškega skladišča v Mariboru Satrari na prigovarjanje Maistra, kljub večkratni urgenci 5. armadnega povelj­ stva, zadržal odvoz v Beljak na piavsko fronto namenjenih živil. Teh živil: moke, masti, sladkorja, kavinih konserv, tobaka, prepečenca in drugih stvari je bilo za čez 100 vagonov (DA-Maribor). Nekaj o tem ve povedati v svojih spominih tudi podpolk. Franc Cvirn (Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani). 46 Številke so zelo negotove, isti pisci si na raznih mestih nasprotujejo, že celo pa razni pisci med seboj. 7 Zgodovinski časopis nn Narodnega vijeća v Zagrebu z dne 2. novembra, podpisan od vojnega na­ čelnika dr. Drinkovića, naslovljen na Slovence, Hrvate in Srbe, govori o nevarnosti pred razpršeno vojsko Avstro-Ogrske, ki-se lačna in v neredu vrača z italijanskega bojišča.47 Nadaljnji tako imenovani »mobilizacijski« razglasi iz Ljubljane (31. oktobra in 8. novembra) pa čisto splošno govore o nevarnostih, ki groze domovini in pozivajo vojaštvo, da vztraja oziroma se priglaša-pri isvojih nadomestnih poveljstvih (kadrih). Visi ti razglasi si­ cer apelirajo na patriotično zavest, manjka jim pa tiste odločnosti, ki prepričuje, da gre zares, in da gre za brezpogojno splošno obveznost pod kazensko «sankcijo. Le tak razglas zasluži ime »mobilizacija«. Na razglas Narodnega vijeća in Narodne vlade v Ljubljani ni bilo s taro nobenega odziva. Mnogo več odziva je- bilo na razglas. Osrednjega odbora za narodno obrano v Ljubljani z dne 31. oktobra, ki poziva na ustanavljanje »občinske narodne obrane«, narodnih straž.4 8 Vojaška služba v domači občini, ob konkretni nevarnosti za lasten dom, je bila za razpoloženje tistega časa razumljivejša in sprejemljivejša, Tako je bilo ustanovljeno veliko število narodnih straž,4^ vojaštva za potrebe izven domače občine pa slej ko prej ni bilo. To je bilo v nasprotju z vladnimi razglasi in posebej s, potrebami Štajerskega obmejnega poveljstva, z načrti generala Maistra, njegovega štaba. General Maister je za vojaško obvladovanje Maribora in zasedbo slovenske meje, najvažnejših njenih točk, pa tudi za trenutne potrebe dirigiranja in razoroževanja vojaških transportov, moral imeti disciplinirano vojaštvo,-ki ga je bilo mogoče uporabiti tudi izven domačih občin: Pomagal si je najprvo s tem, da je na mariborskem glavnem kolodvoru za'ustavljal slovensko vojaštvo, ki se je iz Avstrije vračalo v domovino. Tako je že v noči od 1. na 2. november zaustavil transport častnikov in viisickošolcev, ki .so bili iz Gradca namenjeni v Ljubljano. Častniki, ki jih je poznal še iz Gradca, so se njegovemu povabilu takoj navdušeno odzvali, i. novembra je na ta način dobil pomoč okrog 100 slovenskih vojakov kadra 2. gorskega strelskega polka, ki je potoval iz Ennsa proti Ljubljani. Kolikor jih je ostalo v Mariboru, so vzdržali do razorožitve Schutzwehr 23. novembra. Ko se je Maister' 5. novembra osebno predstavil Narodni vladi v Ljubljani in jo prosil.za vojaško pomoč, mu je — po 6. sejnem zapisniku z dne 5. no­ vembra 1918 — izjavil predsednik, »da za sedaj nima vojakov na razpo­ lago,-da-se mu pa dado takoj na razpolago, ko pridejo«. Slovenslki kleri­ kalni časniki, kakor Straža, Slovenski gospodar, Male novine, so ,v vsaki številki objavljali pozive za vstop med Maistrove prostovoljce. Od vseh narodnih straž pa je poslala pomoč le Narodna straža v Rušah, in sicer 20 mož,, med katerimi sta bila tudi Janko Glazer in Vekosilav Janko. 4..novem- • •;-'«" ŠišićT str. 219. - • • • • . . . • - 48 Slovenec, 31. oktobra 1918, št. 251. ••• 49 Franjo Zebot našteva' v poročilu na Maistrovo okrožnico leta 1924 sle­ deče narodne stražena mejnem ozemlju, ki da so bile ustanovljene predvsem na njegovo pobudo: Št. Ilj,'Pesnica, Jarenina, Marija Snežna, Sv. Ana v Slovenskih Goricah, Gornji Cmurek, Svečina, Plač, Gornja in Spodnja Sv. Kungóta, Sv. Ju­ rij ob Pesnici, Sv. Križ pri Mariboru, Sv. Duh (na Kozjaku), Sv. Anton, Sv. Bar­ bara, Sv. Benedikt, Kamnica, Rošpoh, Sevnica ob Muri, Sv. Peter, Sv. Marjeta, Sv. Martin ob Dravi (DA-Maribor). To Zebotovo poročilo je vidno tendenciozno. Vprašanje je, koliko od teh narodnih straž je dejansko obstojalo, že celo pa bi bilo zgrešeno pripisovati jim resnejši vojaški značaj, kakor bi to hotel Zebot. 98 bra je mogel Maister poslati prvi disciplinirani vojaški cddelek izven Ma­ ribora: 24 mož z dvema strojnicama pod poveljstvom stotnika Metoda Rakuše in poročnika Pavla Vrbica, na Pragersko krotit podivjano madžar­ sko vojaštvo. Za stražno službo je 7.novembra pridobil tudi del Srbov, ki so se iz avstrijskega ujetništva vračali domov, okrog 150 mož. Maribonski Nemci pa'iso zaradi Srbov takoj v posebnih daputacdjah protestirali, nemško- avstrijsM socialnodemokratični železničarji so zapustili delo z zahtevo, da se na delo ne vrnejo, dokler srbske straže ne bodo odstranjene. MZ je hujsikala. Intervenirali so Wastian, Mravlag in Suppanz. Glede incidentov zaradi isirbsik.ih straž v Mariboru in razpoloženja dela delavstva je zelo poučno pismo, ki ga je 13.novemfora 1918 pisal železničarski ključavničar Kari Maier generalu Maistru. Maier je proti vsakemu nacionalizmu, nem^ škemu ali slovenskemu. Gre mu predvsem za kruh. »Kjer gre delavcu do­ bro, tam je njegova domovina.« V dani situaciji pa obsoja nemško naciona-- listično hujslkaštvo in teror inšpekcijskega svetnika Južne železnice Küs- maneka in'nekaterih vlakovodij Južne železnice. Obžaluje, da se je dalo delavstvo, še v času ko je potreben hiter transport avstro-ogrske vojske na domove, speljati od njih v štrajk in v protisrbsko gonjo. »Polovica delav­ cev, če ne več, je. slovenske narodnosti. Daleč pretežni del Nemcev je kot resnično socialističen internacionalno ' razpoložen.« Odreka pravico »tako imenovanim 'socialističnim delavskim voditeljem«, da bi govorili v imenu delavstva. General naj napravi red, a konec tudi koruptnemu gospodar­ stvu pri razdeljevanju jugoslovanskih živil. Sicer pa se zaveda, da pot, ki po je kot delavec s tem pismom ubral, ni neoporečna, toda brez večje izgube časa mu ni bilo mogoče najti druge poti.50 50 Spisi Narodnega sveta za Štajersko II, 123, DA-Maribor. Nemški original glasi: »Herr General! Unmöglich, ohne grossen Verlust an Zeit einen anderen Weg zu finden, Um Ihnen, Herr General, auf die korupten, die jetzt so notwen­ dige Ordnung bedrohenden Zustände im Marburger Bahngetriebe aufmerksam zu machen, schreibe ich diese Zeilen. — Bis noch vor kurzem war der Streik ein Kampfmittel der Arbeiterschaft, ein Mittel, mit dem das Proletariat seine dringendsten Lebensforderungen durchsetzte. ' Jetzt, wo jeder vernünftige Mensch ein Interesse daran hat, dass das Bahngetriebe so gut als möglich funktioniert, damit die ungezählten Massen der Heimkehrer abgeleitet werden, ist der Streik wie die beide letzten in den Südbahnwerkstätten, zu einer Ko­ mödie der deutschnationalen Beamten und ihrer bestochenen Strohmänner herabgesunken. Mit dem Spalier tausender, terrorisierter Arbeiter suchen diese Herren ihre nationalen Bestrebungen durchzusetzen. Diejenigen, die früher am liebsten gesehen hätten, wenn den erschöpften Arbeitern bei Verweigerung der Arbeit sofort das Bajonett in den hungernden Magen gestossen worden wäre, diese Herren fordern heut mit aller Brutalität und Gewissenlosigkeit die nicht interessierten Arbeiter zum Streik. — Die Hälfte aller Arbeiter, wenn nicht mehr, ist slawischer Nationalität. Der weitaus überwiegende Teil der Deutschen sind als wahre Sozialisten international. Was übrig bleibt, sind einige Dutzend von Sonderinteressenten mit ihren krakehlenden Strohmännern, die die beiden letzten Streiks provozierten. Die Arbeiterschaft bildete dazu nur gezwungen, schändlich missbraucht das Spalier. — Der Inspektorrat Kusmanek, ein Schwär­ mer für preussišche Mittel, wenn die Vertrauensmänner für die verhungernden Arbeiter bei ihmvoršprachen, dieser Herr, der in seiner Stellung die Interessen der Südbahn wahren sollte, hatte am Samstag (9. November) u. a. die1 Worte ausgesprochen: .Recht habt's, recht habt's — die Serben müssen weg!' Er und 99 Ker je šlo Maistru v t r e n u t n e m položaju za to, d a t ransport i tujega vojaštva potečejo brez vsakega zastanka, j e dal srbske 'straže res odstra­ niti. Pogoji za številčno raut mar iborske Schutzwehr so bili d o mobilizacije 9. novembra ugodnejši kakor pogoji za številčno okrepi tev Maistrovih prostovoljcev. Člani Schutzwehr so služili v domači občini in s o bili dobro plačani, boljše ikakor Maistrovi vojaiki. Šele 6. novembra j e Narodni svet za Štajersko oklenil, da zviša slovenskemu vojaštvu v Mariboru dnevno mezdo na 5, častnikom pa na 15 kron. Po s k u p n e m slovenskem in n e m š k e m razglasu 3. novembra s e je zglasiio takoj — talko pripoveduje Russ {stran 42) — le kak ih ©0'—80 mla­ dih ljudi, po večini študentov. Toda na seji občinskega odbora 4. novembra poroča isti Russ, d a se je priglasilo nad 300 mož. &. novembra j e štel Schutzwehr, tako piše Maister, že 1200 mož s 100 častniki. 5 1 Organizacijo ßchutzwehr, sikrb za plačo, obleko in p r e h r a n o j e v m a r i b o r s k e m m e s t n e m svetu prevzel podžupan K a r i Nasko. Nastanjena je bila Schutzwehr po spo­ r a z u m u z Maistrom v dravski vojašnici. Mnogo jih j e stanovalo k a r doma in Iso prihajali v vojašnico le ob prevzemu službe. Stotnik in občinski od­ bornik Russ j e postal zvezni častnik med Schutzwehr in Štajerskim ob­ mejnim poveljstvom t e r Schutzwehr in občino. Pri Štajerskem obmejnem poveljstvu je imel, t o nalogo stotnik Vaupotič. Poveljnik Schutzwehr j e postal podpolkovnik Albert Kodolitsch, njegov namestnik p a podpolkovnik Emmer ich Götz. Na dan zaobljube 4. novembra je Kodolitsch v navzočnosti svojih častnikov in moštva Siegel Maistru v roko in m u v svojem in njiho- andere gleichgesinnte Herrn, einige Maschinführer, die tiefes Gekränktsem mimmen, sowie die von den ersteren bezahlten Maulreisser zwangen am diesem Tage sowie gestern die Arbeiter zur Teilnahme. — Wenn Herr General bei nächster Gelegenheit dieser Sorte gegenüber energisch auftreten, ihr die ganze Schändlichkeit dieses Treibens vorhalten, wäre Ihnen die ganze Masse der Arbeiterschaft dankbar. — Die sogenannten sozialistischen Arbeiterführer (u. a. Dreher Vukovez, der Maschinführer Kollar) die hei Ihnen Herr General vor­ sprachen, haben kein Recht mehr, im Namen der Arbeiter zu reden, da sie ganz offensichtlich von den Deutschnationalen bestochen sind, durch diesen Verrat nicht mehr das Vertrauen, die Sympathie der Südbahnarbeiter besitzen. Nicht Wirbel im Sinne nationaler Fanatiker und Sonderinteressenten will der vernünftige Arbeiter, sondern Ordnung und Erhaltung der Ruhe damit die Kriegswunden sobald als möglich geheilt werden. Der Arbeiter will Brot, für das er sauer arbeitet. Dieses kann ihm der südslavische Staat eher verschaffen. Hat er dieses, ist er zufrieden. Für nationale Ziele, von welcher Seite immer, kat er kein Interesse. Wo es ihm gut geht, dort ist sein Vaterland. — Herr Ge­ neral können meinen Worten glauben, wenn nicht, sich selbst über die wahre Stimmung erkünden. Dies wäre auch gut, denn starke Bände könnte man über ganze Wirtschaft schreiben. Ein Einsetzen Ihrer Macht zur Herstellung der heissersehnten Ordnung würde die Arbeiterschaft nur mit grosser Sympathie dankbar begrüssen. — Zum Schluss möchte ich Ihnen Herr General nur noch bitten, der korupten Wirtschaft bei der Verteilung der vom jugoslawischen Staat beigestellten Lebensmittel ein Ende zu setzen. — Der Weg, den ich hier einschlug ist zwar nicht einwandsfrei, doch der Zweck heiligt die Mittel. Jeder gesittete Mensch muss ja sein Möglichstens tun, um ein erträgliches Zusammen­ leben zu schaffen. — Marburg am 13. November 1918 — Karl Maler 1. r., Bahn­ schlosser. 5 1 Prim.: Maister, Marburger Schutzwehr — Mariborska varnostna straža, MK 1933, str. 69. 100 vem imenu obljubil pokorščino in zvestobo. Po belozelenih znakih, to je štajerskih deželnih barvah, ki so jih nosili šucverovoi namesto prejšnjih irozet na 'kapah, so imenovali Slovenci Schutzwehr »belozelena« ali »zelena garda«. Maribortski župan pa je izdal 5.novembra še poseben poziv, v katerem pa vrhovnega poveljnika Scbutzwehr, generala Maistra, ali .pogodbe z njim in z NS za Štajersko sploh ne omenja. Istega dne je bil objavljen tudi raz­ glas mariborskega mestnega sveta, da morajo vse privatne osebe erarično orožje, ki se nahaja v njihovi posesti, v teku 48 ur prinesti v dravsko vo­ jašnico. Ta razglas je sicer 'spadal v pristojnost mesta z lastnim statutom, kakor je bil Maribor, bil pa je samovoljen, ker se je oborožitev Schuitzweh'r po tej poti izmikala kontroli, do katere je imelo Štajersko obmejno povelj­ stvo po dogovoru .pravico. Razen tega je bilo po tej poti omogočeno razne Slovence nadlegovati s hišnimi preiskavami zaradi orožja, kar se je de­ jansko dogajalo in je vplivalo na mariborske Slovence zastrašujoče. Tako je mariborsko nemško meščanstvo že v prvih dneh kar v javnih razglasih jasno pokazalo, kako misli in kako hoče izvajati pogodbo. Schuitz- wehr je imelo za čisto Isvojo vojaško organizacijo. V teh dneh je začel mariborskim Nemcem pogum zopet močno rasti. V nekih mejah jih je držala le skupna nevarnost pred nediscipliniranostjo in nasilnostjo s front hitečega vojaštva, strah pred Srbi in grozeče, po- ' navijajoče 'se prevažanje topov po mariborskih ulicah. Na dvorišču arti- lerijbke vojašnice je Jožko Slobodniik, katocr nam v svojih spominih pri­ poveduje, nameril top na Mestno hišo. Župan Schmiderer je za to zvedel ter je pri Maistru protestiral. Odnosi med Maistrovimi borci in Schutzwebr so bili od vsega početka sovražni. To ni moglo biti drugače. Maister sam piše o tem: »Meni je bilo že ob ustanovitvi nemške Schutzwehr jasno, da jé imel mestni svet s to svojo varnostno brambo isti namen kakor jaz s svojimi pro­ stovoljci, namreč: držati in ohraniti Maribor zase. Tudi sem ,se zavedal, da mi ta oborožena nemška tekmovalka sčasoma ne bo samo napoti, temveč da se mi bo treba celo čuvati, da me ne prekosi. Sklenil sem torej, da Schutzwehr čim* preje odstranim. V to svrho sem moral vsaj doseči, če ne preseči njeno številčno premoč.«52 Maistrovi borci iso začutili, da je položaj, ki so ga priborili slovenskemu Mariboru 1. novembra, ogrožen. Le popolno zaupanje v generala Maistra jih je zadrževalo, da so se uklonili. Nasproti članom Schutzwehr pa niso svojih čustev prav nič in nikjer prikrivali. S svojim zadržanjem nasproti Schutzwehr so Maistrovi prostovoljci spravili generala večkrat v zadrego. Po dogovoru med posebnim Izvršnim odborom mariborske občine (Wa- stian, Mravlag in Suppanz) in Maistrom Ibi morala slovenska vojaška oblast oskrbovati Schutzwehr tudi z orožjem. Izvršitev zadevnih nakazil generala Maistra pa so njegovi vojaki večkrat zavrli ali orožja sploh niso hoteli izročiti (spomini: Ciril Skvarča, Franjo Vizovišek — pri piscu; Jožko Slo- •bcdnik — Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani). Sicer pa je mogla Schutzwehr dobiti orožje tudi drugod, (saj je sodelovala pri razoroževanju vojaških transportov. Nekega večera v prvih dneh novem- 5 2 Maister, Marburger Schutzwehr — Mariborska varnostna straža, MK 1933, str. 75—76. 101 bra so mladi slovenski častniki in študentje na glavnem kolodvoru odstra­ nili nemški napis. Železničarji so ped vplivom nemško-avstrijskih nacio- nalstov in socialnih demokratov takoj popustili delo in zagrozili, da se na delo ne bedo vrnili, dokler nemški napis ne bo zopet postavljen na prejšnje mesto. General Maister je moral esebno intervenirati in zaenkrat ugoditi nemškim zahtevam. Slovenske častnike in študente, ki so odstra­ nili napis, je Maister is toplimi, a 'Odločnimi besedami pozval k disciplini. Med mariborskimi Nemci sta bili isicer dve struji, taktično previdnejša okrog Wastiana, Mravlaga in Suppanza ter radikalnejša in napadalna okrog Jahna, Naska in Russa, nasproti Slovencem sovražno razpoloženi. Obe sta delali na to, da pride Maribor v Nemško Avstrijo. Radikalnejša Istruja je že v prvih dneh novembra pripravljala zopetno nemško vojaško osvojitev Maribora. Po Russu je bila v zvezi z nemškim celjskim poslancem Richar- dom Marokhlom (ki je bil od 5. novembra dalje podtajnik — Unterstaats- sekretär — v državnem sekretariatu za notranje zadeve na Dunaju), ki je skupno z nekaterimi drugimi spodnještajerskimi nemškimi zastopniki pri­ pravljal vojaško zasedbo dravske črte z Mariborom. Pri tem sta ga podprla predsednik Državnega isveta Nemške Avstrije (v tistem času isto kakor državni predsednik), socialni demokrat Karl Seitz, in državni sekretar, socialni demokrat dr. Karl Renner. Od socialistov se je državni sekretar za zunanje zadeve dr. Otto Bauer zadržal rezervirano. Poslanec mestnega volilnega okraja Lipnica.-Ptuj, Vincenc Malik (vsenemški nacionalist), ne­ kdanji aktivni častnik, je bil od državnega predsednika določen za voja­ škega komisarja Spodnje Štajerske. Z oddelkom mornarjev in s kadeti naj bi zavzel zepet Maribor in Ptuj. 7. novembra je bil Russ v tej zadevi v Gradcu. Na skupnem sestanku Malika, Markhla, Wastiana, zastopnikov raznih nacionalnih organizacij in civilnega vojaškega pooblaščenca posi. Einspinnerja, je bila sklenjena vojaška akcija za osvoboditev Maribora.53 Čeprav je bila baje vojaška vrednost vojaštva, & katerim je Malik razpo­ lagal, malo prida (Knaus*), dokazuje ta načrt, ki je nedvomno obstojal, da se Nemškoavstrijci z izgubo Maribora od vsega početka niso mogli sprijazniti in da je bila tudi v sociakiodemokratSsiki stranki na Dunaju močna struja, ki je bila glede Maribora za nasilno spremembo trenutnega položaja. Kakor koroška deželna vlada pa se je tudi štajerska deželna vlada (Wohlfahrtsausschuss) postavila na stališče, da bo mejna vprašanja reševala sama. Štajerska deželna vlada je imela pri tem še svoje posebne interese, ki jih koroška deželna vlada ni imela. Bolj kakor 'koroška vlada je bila štajerska vlada zainteresirana na tem, da kljub mejnim sporom ustvari prljateljsiko razmerje z Narodno vlado v Ljubljani. Glavno vpra­ šanje je bilo zanjo vprašanje prehrane, svobodnega dovoza življenjskih po­ trebščin iz Jugoslavije oziroma preko Slovenije iz Trsta po Južni železnici. To dokazuje več izjav graških in mariborskih nemških političnih vodite­ ljev. Prav v dneh, ko je Malik pripravljal napad na Maribor, so bila pri štajerski deželni vladi obširna pogajanja med nemškoavtstrijsikimi zastop­ niki in zastopniki Narodne vlade v Ljubljani, ki so potekala v prijatelj­ skem vzdušju. Med 16 vprašanji, ki so jih obravnavali, so bila tudi gospo- 53 Prim.: Knaus II, istr. 74—75; Russ, str. 47; dr. August Plaschki, Die Deut­ schen in Untersteiermark, Graz 1928, str. 13. 102 darsko-poHtična. Industrializirana nemška Štajerska je potrebovala živila in premog. Glede mejnega vprašanja je bilo dogovorjeno, da os tane nje­ gova reš i tev pr idržana mirovni konferenci. Pogodba j e bila podpisana 7. novembra in naj bi začela veljati z ratifikacijo. Odtod odpor graške vlade in graških socialistov prot i Mal ikovemu načr tu, odtod pa tudi ne,- godovanje l jubljanske vlade prot i vsaki zaostritvi mejnih sporov na se­ verni meji, npr. proti Maistrovi mobilizaciji 9. novembra. Narodna vlada v Ljubljani j e t o pogodbo, z iz jemo nekaj took, najprvo ratificirala z ve- , ljavnostjo d o 15. decembra 1918, že 9. decembra pa s o se začela nova pogajanja. , - - 1 ' Sx'C-zi Slovenijo slo s e ta čas še vedno valile kolone tujega vojaštva. V Uradnem listu Narodne .vlade SHS v Ljubljani z dne 9. novembra 1918, št. 4, j e , pod št. 49 izšla naslednja »Naredba poverjeništva za narodno h r a m b o « : »Domači polki in kadri se demobilizirajo takoj, ko bo to mogoče. — Za sedaj pa poživljam ž ožirom na veliko nevarnost, v kateri se domovina-nahaja, vse 18 do 40 letne vojake, da se nemudoma zglase pri svojih slovenskih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celju in Mariboru. — Nad 40 letne je iz vojaške.službe odpustiti. — Dosedanje oprostitve veljajo do preklica naprej. — Vojaki, vzdržite še ta kratki čas v dobro lastne domovino, ko ste se nàd 4 leta borili za tujce. V Ljubljani, dne 8. novembra 1918. Dr. Pogačnik s. r.« Ta naredba j e bila objavljena t u d i v dnevnih listih. Ko je Maister zvedel, da b o teka naredba izšla, j e sklenil, da uporabi to priliko in razglasi svojo mobilizacijo.- Bil je k t e m u prisiljen p o položaju, kakršen je b i l ta čais v Mariboru, ko j e mariborska Schutzwehr številčno že visoko presegla Maistrove čete. Privoljenja iz Ljubljane za t o mobili­ zacijo ni dobil in tudi ne iskal, pač pa je dobil načelno privoljenje od Na­ rodnega sveta za Štajersko. Krepko j e podprl ta n a č r t dr. Rosina, pred­ sednik Posojilnice v Mariboru. Dal j e na razpolago njen d e n a r z besedami: »,Denar je slovenski; če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne gremo pa tako mi vsi in d e n a r . . . ' in je zaključil stavek s takim podkrepilom, da je držalo, kakor petkrat zapečateno pismo,« tako poroča po Maistru Baš. 5 4 Vsekakor j e omogočil mobilizacijo šele d e ­ n a r Posojilnice. V svoj vojaški proračun, j e sprejela Narodna vlada Maj- s t rovo vojsko šele pozneje. Končna odločitev pa j e bila seveda pri slo­ venskem l judstvu: kako se b o mobilizacijskemu pozivu odzvalo? Istega dne, k o j e izšla v Ljubljani u r e d b a poverjenika za narodno h r a m b o , so bili nabiti po Mariboru in .po drugih kra j ih slovenske Štajerske lepaki s (sledečo /vsebino v s lovenskem in n e m š k e m jeziku : »Državljani, Jugoslovani! Konec je vojske. Dobili smo novo, prosto in čvrsto domovino. S tem pa še ni konec težav. Valijo se armade vseh narodnosti domov. Oni tisoči, ki gredo skozi naše kraje, požigajo in ropajo. Tudi do pobojev je že prišlo. Zato je naša sveta dolžnost ,da branimo svojo domovino, premože­ nje in življenje naših dragih. — V smislu razglasa poverjenika za narodno ob­ rambo v Ljubljani ukazujem torej tako: — Vsi državljani Spodnjega Staj er j a — častniki, tem enako črnovojniki in moštvo — rojstnih letnikov 1879 do 1900 morajo se zglasiti 18. listopada 1.1. op 8. uri dopoldne. . . Kdor tega ukaza ne uboga in se torej ne zglasi 18. listopada 1.1. v Celju ali v Mariboru, smatrali ga bomo dezerterja, pripeljali ga bodo k zglašenju orožniki ter bo po starih naših postavah kot izdajalec domovine najstrožje kaznovan. — Ta razglas naj se 5 4 Franjo Baš, Posojilnica v Mariboru, Maribor 1933, str, 80. 103 L oznani tudi po cerkvah in naj ga razširjajo v svojem okolišu vsi zavedni Jugo­ slovani, da dobimo kar hitro mogoče svojo jugoslovansko armado. Maribor, dne 9. listopada 1918. — General Maister ...« (DA-Maribor.) , Za t i s te čase kaj asibra formulacija j e izraz resnosti položaja, v ka terem se je tilovertslki Maribor nahajal in k a k o r se ga je Maister zavedal. Kako pa je reagirala na to l jubljanska Narodna vlada, je razvidno iz zapisnika 13. se je z d n e ,12. novembra 1918, na 'kateri BO bili navzoči vsi člani vlade, razen dr . Brejca. Med d r u g i m je zapisano : »General Maister je odredil brez dovoljenja poverjeništva za narodno obrambo na Spodnjem Štajerskem splošno mobilizacijo vseh moških od 18. do 40. leta . . . Naroči se poverjeniku dr. Pogačniku, naj pozove generala Maistra, da opraviči svoje ravnanje ; . . Poverjenik dr. Kukovec opozarja na potrebo, da z ozirom na nevarnost našega položaja na Spodnjem Štajerskem živimo z Nemci v dobrih onošajih.« fe zapisnika n i razvodno, da se j e Verstovšek ikaj oglasil k besedi. Pogačnik je n a t o v dnevnih listih m z razglalsd 'po okrajrfiih g lavarstvih objavil k Maistrovi mobilizaciji nekaj .omejujočih in omiljujočih pojasnil, posebej v celjskem dkraju. 5 5 Avetrtjska v l a d a j e .po d r ž a v n e m sekretar ju dr. Otitonu Bauerju poslala Narodni vladi v Ljubljani s ledečo .protestno brzojavko (DA-iMarilbor): »Poročajo nam, da je bila v območju jugoslovanske države odrejena mobi­ lizacija več letnikov. Ta naredba se nanaša tudi na nemški občini Radgona in Maribor, tako, da so na ta način tudi Nemci prisiljeni vstopiti v jugoslovansko vojsko. Taka prisilnost je po našem pravnem pojmovanju nedovoljena toliko časa, dokler ne bo pravnoveljavno določena državna pripadnost teh občin. Nemškoavstrijski državni urad za zunanje zadeve ravnanju, ki nasprotuje med­ narodnemu pravu, energično protes t i ra . . . Mejia med nemškoavstrijsko in jugo­ slovansko državo še ni določena. Prehodno je torej mogoče imeti sporna mesta le za nevtralno cono. Prebivalstvo te nevtralne cone mora biti po našem pre­ pričanju prosto vsake rekrutacije...« Podoben p r o t e s t j e na Narodno vlado v Ljubljani naslovil tudi mestni sve t Maribora. Mobilizacija j e sicer dosgla svoj n a m e n . Maistrov ad ju tant Frano Mravljak piše o t e m : »Eni so bili mnenja, da se sploh nihče ne bo odzval pozivu, drugi, da bo prišlo toliko vojaštva, da ga ne bo mogoče prehraniti. Pravilno je sodil edinole general Maister: Prišlo jih bo baš toliko, kolikor jih je mogoče za prvi trenutek spraviti pd streho in kolikor jih je rabil za prve svoje načrte.«5 6 Za mobilizacijo s t a is e na Slovenskem Štajerskem odločno zavzeli t u d i obe meščanski! s t ranki . Župani in duhovniki so pozivali in .pregovarjali. Jjudi, d a ise jd odzovejo; • . ' »Prva dva dni je bil odziv slab. Tretji dan pa se je začelo po uilcah raz­ igrano vriskanje fantov, okrašenih s slovenskimi trakovi. Opoldne je pripeljal iz Ljutomera in Ormoža poseben vlak množico mož in fantov s slovenskimi zastavami. Maister jih je dal voziti skozi vse mesto, da je vlil malodušnežem pogum. Od tedaj so bile po Mariboru slovenske kokarde na vojaških kapah v večini.«57 5 5 Prim.: Poročilo Mravljaka na Maistrovo okrožnico leta 1924 v DA-Ma­ ribor; Ivan J. Krpan, Istorija 45. peš. puka 1918—1922, Maribor 1926, str. 8 in Maistrov članek Prvo poglavje koroškega plebiscita, SN 11. oktobra 1922. 5» Dr. Franc Mravljak v odgovorih na Maistrovo okrožnico leta 1924, DA- Maribor. 5 7 Spomini Boruta Maistra in Joža Malenška, pri pisatelju. 104 Maistrovemu mobilizacijskemu pozivu 60 se jv velikem številu od­ zvali .Prle'ki. Največ se jih je sicer odfevalo iz kmetslkih predelov v bližani Maribora, s Pohorja in iz Dravske doline.58 Prišlo je 'tudi mnogo Primor­ cev, katerih domovina je 'bila zaisedena od Italijanov. Položaj se je za slo­ venski Maribor zelo izboljšal. Vojska Štajerskega obmejnega poveljstva, ki jo je (sestavljalo doslej nekaj stotin .pretežno inteligentov (učiteljev, štu­ dentov, uradnilkov, profesorjev), aktivnih častnikov in podčasmikov ter razmeroma rrialo kmetov, je dobila po tej mobilizaciji vsenarodni, pretežno ljudski seistav. Poleg Ikmetslkih Isinov so ise zglasiili tudi mnogi kmetsikd .delavci, želarji, viničarji, ki so si obetali od> nacionalne osvoboditve izpod nemškega .gospostva tudi -gospodanslko-socialno izboljšanje svojega polo­ žaja. Interes zavednih Slovencev na clsivobcditvi.. izpod nemškega gbspo- tstva je bil tako /velik in neposredno aktualno občuten, da po se razna na- isprotjja v islovenslkem, jugoslovansikem tiaboru zdela manj važna iin niti niso .prisila še jasno db zavesti. 5. Boj za oblast v upravi in družbi S prevzemom vojaškega poveljlstva v Mariboru in vseh .okrajnih gla­ varstev na (Slovenskem Štajerskem (razen radgonskega) že s 1. novem­ brom so bile osvobojene za .Slovence važfne potstojanîke. OSrajnim glavar­ jem je bila podrejena tudi žandermerija. Pa tudi postojanke nemško- avutorijake d.ružbe na spornem ozemlju so bile ta čas še močne. V Ma­ riboru je bila taka močna postojanka predvsem občina. Maribor, Ptuj in Celje ISO bila mesta z lastnim statutom in jih prevzem oikrajnih glavarstev po Slovencih torej ni neposredno prizadel. V Celju so 6. novembra zastopniki tamkajšnjega Narodnega sveta po pooblastilu Narodne vlade v Ljubljani prevzel1! posle celjskega županstva in magistrata. Nemški obč'nski odbor se je is protestom razšel. Ptuj (k.k. autonome landesfünst- liche Kammerštadt) je 2.novembra dobil komisarja dr. Jurtelo, toda z ,ze(Lo omejenimi pooblastili in po daljših pogajanjih med zastìopniki občin­ skega odbora (brez Onniga) in zastopniku ptujskega Narodnega sveta. Ptuj­ sko »Bürgergarde« je že 7. novembra razorožil oddelek vojaštva, ki je pod poveljstvom 'poročnika Vinka Štruklja, na iniciativo računskega podčast>- nika Franca Bra tuša, prišel iz Ljubljane (pismena izjava isodnika v pok. iŠtnuklja). Razpuščen je bil ptujski občfeski odbor šele konec novembra. V Mariboru je Naredni svet za Štajersko zaenlkrat določal le kontrolorja za mestno aprovizacijb dr. Jolsipa SomreJka, z izrecnim zagotovilom, da s tem nikakor ne namerava kaikorkoli kršiti mestne avtonomije. Mariborski mestni samoupravi sta Narodna .Vlada v Ljubljani in Narodni svet za Šta­ jersko, očitno tudi iz mednarodhopolitičnih razlogov in bzirov, še nekaj ičaisa prizanašala. Tako je ostala mariborska občina močna 'trdnjava nem­ škega ^odpora ih rovarjenja proti slovenski, jugoslovanisM oblalsitd v šta­ jerskem Podravju. Hitreje je šlo v drugih mestmh in tržnih ter zlasti kmebsikih občinah. Le par "mestnih in tržnih občin se je še nekaj upiralo. Siter pa so se povsod takoj polastili oblasti 'krajevni Isloven&ki Narodni sveti, odstavili so nem- 58 Franc Mravljak, adjutant gen. Maistra, v pismu pisatelju z dne 21. 3.1958 in Maks Šnuderl v spisu Meje. Kronika slovenske meje v letih 1918/1919. 105 ške župane, kjer so bili, in postavili gerente ali pa tudi ne ter je kak pred­ sednik Narodnega sveta postal zastopnik državne oblasti in občinske samo­ uprave. Ponekod so odstavili Narodni sveti celo isodnike. V maremberškem (sodnem okraju z Marenbergom, tem najbolj zagrizenim nemškonacionali- st'i'Snim in nemsku'tarskftm gnezdom v severozahodnem delu Slovenske Štajerske, j e že v prvih dm-eh novembra prevzel oblast Narodni svet za marenberšfci okraj z ing. Franjem Pahernikom na čelu. Sodniki so sami prenehali z delom. Okrajni zastopi, *ta posebnost Slovenske š ta jerske med slovenskimi deželami, so bili brez prave aktualne mo&i in veljave. Vobče iso krajevni IS'Lovensfci Narodni sveti v prvih dmeh po prevratu odigrali v mejnih predelih važno vlogo in s o bili nekaj časa edina oblast. Do tega je prišlo tudi zaradi .slabih p r o m e t n i h in poštnih zvez v prv ih tednih »novembra in zaradi preobremenjenosti Narodne vlade z lastnimi najbližjimi težavami in istkrbmi,. Že okrajna glavarstva s o bila item (kra­ jevnim Narodnim s v e t o m ob nujnosti hi t rega odločanja večkrat predaleč. ; V Mežiška dolini, zahodni mejašici štajerskega Podravja, j e bil usta­ novljen konec oktobra najprvo* Narodni svet z a ' G u š t a n j , Tolsti v r h in Kotlje, ki se je pozneje razširil (menda 8. novembra) na vso Mežiško dolino in se imenoval Narodni sve t za Mežiško dolino. O oMastii tega Narodnega sveta v prvih t lneh novembra še ni mogoče govoriti. Najmočnejše občfae Guštanj, Prevalje, Mežica in Črna so imele nemške župane in 'tuj kapital j ih j e obvladoval. Večina delavstva je bila organizirana v nemškoavstrijlski socialni demokracija. Po Mežiški dolini s o izbruhnili še nemiri z napadi na trgovine, skladišča. Nemški oblastniki s o klicali na pomoč Celovec in treba j ih je bilo prehfteti . Tedaj je poslal predsednik Narbdnega isveta za Me­ žiško dolino Andrej Oset v Celje Bena Kotnika, da.spomri i nadporočnika jFranja Malga^ja ina obljubo, ki jo je dal Osetu že za časa Avstro-Ogrlske, da b o prišel na Koroško'takoj, k o b b t o potrebno. V tej situaciji je bila naloga bolj kočljiva, k a k o r s ta s i j o Oset in Malgaj pred mebeci zamišljala. Sedaj ni šlo samo za zasedbo Mežiške doline v imenu nacionalne osvoboditve, temveč tudi za »vzpostavitev reda«. O t e m piše npr. Tone Sušnik: . »Borbeno silo za revolucionarni polet je pokazal mežiški proletariat ob pre­ lomu, ko je sam obračunal z oderuhi in trgovci.« Malgaj se j e še istega dne, k o m u je Beno Kotnik sporočil prošnjo Oseta, t o j e 6. novembra, k o je bil v Celju narodni praznik, odpeljal zvečer p r o t i Dravogradu s 40 prostovoljci in 4 s trojnicami. Zasedel je dravograj­ s k i kolodvor, v naslednjih d n e h pa vso Mežiško dolino, odstavil v Spora­ z u m u z Narodnim sve tom nemške župane in postavi l slovenske gerente, »vzpostavil red«. »Prvi korak je moral biti proti delavcem,« piše zopet Sušnik. »Malgaj tega sicer ni storil v službi buržoazije, temveč v prepričanju, da v bòrbi ne sme biti anarhije, saj je bil pravi ljudski č lovek.. . Kovinarsko delavstvo na Ravnah,« ugotavlja še Sušnik, »pa je bilo pod močnim vplivom avstrijske socialno- demokratske s t r a n k e . . . Malgaj je bil za borbeno koroško fronto najmarkant- nejša osebnost, ki se je pojavila na Prevaljah in v Guštanju in ki je prinesla v grozečo anarhičnost, v rodoljubno sestankarstvo in politično spletkarjenje udarno borbeno noto.«60 • " • 5 9 Spomini Andreja Oseta, pri pisatelju. " Tone Sušnik, Besede o Požganici, Prežihov zbornik, str. 273 in 276; prim, tudi članek Franja Rosa, Malgaj, v Celjskem zborniku leta 1959. 106 , Mislim, da je to pravilen opte položaja, kakršen je bil takrat v Me­ žiški dolini. V Mežiški dolini se je potem Malgaj pripravljal na nadaljnji pohcd za osvoboditev Slovenske Koroške'. Malgajeva dejavnost za osvoboditev Slovenske Koroške .se je .torej začela iz Ce'lja in brez vednosti Maistra, Iki je v teh dneh tako imel vso pozornost obrnjeno na Maribor. Sele njegov pohod iz Mežiške doline v Pod- juno in Velikovec sé je začel po dogovoru z Maistrom in pod njegovim poveljstvom. V večini občin Slovenske Štajersike, v katerih so imeli Nemci svoje župane, iso prišli do njih le is pomočjo davčno razrednega občinskega vo­ lilnega reda, torej s isvojo gospodarsko močjo. Z izgubo županstev 50 Nemci izgubili važne politične postojanke, preko Ikaterih iso vplivali na revnejše slovensko prebivalstvo. Njihova gospodarska moč pa je seveda še ostala in na Ispornem ozemlju slej ko prej pomenila za slovensko oblast veiilko nevarnost. Močne .postojanke so imeli Nemci tudi še v železniškem obratu, v železniških uradnikih in socialnodemokra-tsikih delavcih ter. ,v raznih vejah državne uprave:.na pošti, na sodiščih, v finančni službi, pa tudi med učiteljstvom. Le vodstvo finančnega ravnateljstva v Mariboru je v prvih dneh novembra prevzel slovenski ravnatelj dr. Jos. Povalej. Posebno železnica je bila še čilsto v nemških rdkah. Personalna politika Generalne direkcije Južne železnice je bila na Štajerskem ves čas izrazito germanizatorična. Na vsem Slovenslkeni Štajerskem so' bili ob razpadu Avstro-Ogrske na primer le trije slovenski posta'jenačelniiki (Ponikva, Rače- Fram in Hoče).61 Ob prevratu je mogla Ekspozitura obratnega nadzorništva Južne železnice v Ljubljani poslati na Isever le 4 »zaupnike«: Mohorka v Celje, Gornika na Bragenslko, Kitanka v Maribor in Rudello v Špilje, »da ščitijo naše interese«. »Nemci se jim niso upirali«, ker je Generalna di­ rekcija Južne železnice na Dunaju z brzojâvtko z dne 30. oktobra dovolila, da 'spada proga Južne železnice do Špilja s stranskimi progami »provizo- rično« pod nadzorstvo Ljubljanske ekspoziture.62 V Mariboru je bilo ob prevratu okrog 4000 železniških delavcev in uradnikov: na glavnem (1000) in koroškem kolodvoru (120), v delavnicah Južne železnice (okrog 1600), v kurilnici (nad 1000), v materialnem skladišču (100), pri progovnih sekci­ jah (100). Večina teh delavcev je bila slovenskega rodu, a je bilo med njimi le malo zavednih Slovencev. Velika večina delavcev je bila organi­ zirana v nemškoavstrijiski socialnodemolkratski stranki. Z odkrito in prikrito agitacijo, pa tudi sabotažo je nemškoavstrijska nacionalistična birokracija delala zmedo med tistim delom slovenskega pre­ bivalstva, ki je že prej gledal v njih svoje gospode. Sredi novembra je uradništvo mariborske pošte zagrozilo s štrajkom, če bo njen nemški šef nadomeščen s Slovencem. Mariborski železničarji .posebej so v svoji bo­ lestni nacionalistični občutljivosti bili vsak trenutek pripravljeni zapustiti delo, štrajkati celo v prvih dneh novembra, iko je eastoj. železniškega pro­ meta pomenjal nevarnost tudi zanje same in kljub temu, da so prav ta čas še posebej obljubili," da bodo službo vestno^ opravljali. To se je pokazalo " Ernest Jeras, inšpektor državnih železnic, v svojih spominih, DA-Ma- ribor. 82 Alojzij Pregelj, inšp. drž. žel., v svojih spominih, DA-Maribor. 107 «ob srbskih s t ražah iin !ko so mladi slovenski častniki in študent je odstranil i Jslovenski napis n a kolodvoru ali k o j e Ekpozitura obratnega nadzornilštva Južne železnice v Ljubljani hotela uves t i na progah pod njenim nadzor­ s tvom Islovensiko uradovanje, pa j e morala zaeniÀtrat p r av zaradi odpora .železničarjev odnehati. Ves razvojj odnosov med Slovenci in Nemci v Mai'iiboru in š ta jerskem Podravju j e silil Maistra, da vsaj na mar iborsk ih t leh čimprej razčisti ta nejasni in negotovi položaj. To je bil kl juč za nadal jn je utr jevanje slo­ venske oblasti v tem predelu jslovemske zemlje. K t e m u s o ga v nadal j­ n jem silila še razna dejanja in tej ave dunajske vlade in mariborskega mest­ nega predstavniš tva t e r vedno hujše zaostrovanje odnosov med sloven­ skim vojaštvom in Schutzwehr v Mariboru. 6. Mariborski občinski odbor za Nemško Avstrijo — Nemškoavsitrijski sor cialni demokrat i gredo z vsenemškimi nacionalisti — Nemškoavstrijski zakoni vključujejo Maribor in Podravje v Nemško Avstrijo — Rastoča nasprotja — Razorožitev mariborske Schutzwehr 23. novembra 1918 10. novembra, dan p o objavljeni Maistrovi mobilizaciji, je bila zopet izredna seja mariborskega občinskega odbora. Udeležil ise j e je kot za­ stopnik socialnih d e m o k r a t o v Hans Suippanz. Župan j e govoril najprvo, da oba dosedanja razglasa za vstop v Schutzwehr nis ta imela zeželjenega uspeha in da se j ih j e priglasilo doslej komaj 400.6 3 Treba bi M o , je rekel župan, vpoklicati vojaštvo p o d kaznijo za.tlistega, ki he pride. Ko je k 'stvari govorilo še več govornikov, se j e oglasil k besedi t u d i Suppanz. Po sejnem zapisniku z d n e 10. novembra j e izjavil Suppanz med d r u g i m : »Ce bodo Slovenci pripeljali v Maribor jugoslovansko vojaštvo' in bi začeli z režimom nasilja, tedaj bi bilo samostojnosti Mairibora konec. Zaradi tega je krepitev Schutzwehr nujno potrebna, čeprav Slovencem ni prijetna, ker bi najraje videli, da bi Schutzwehr sploh ne bilo, da bi mogli potem mesto zasesti. Zal je meščanstvo veliko zamudilo. Govornik poudarja, da so se socialni demokrati zavedli svojih narodnih dolžnosti, da so se postavili v narodno službo in so pripravljeni meščanstvo varovati.« Občinski odbornik Mally se je Suppanzu zahvalil za to besedo: »... Odločna dejavnost železničarjev pod vod­ stvom Suppanza obvezuje mesto za največjo hvaležnost. Govornik predlaga, da odborniki izrazijo to zahvalo s tem, da se dvignejo s sedežev. Se zgodi med živahnim odobravanjem.« Posebno zahvalo je izrekel nato še župan, nakar so se odborniki ponovno dvignili s sedežev. Občinski odbor je nato sklenil, da se pozovejo za vstop v Schutzwehr vsi možje od 18. do 50. leta. Zglasitev je obvezna. Sklene se tudi, da naj gredo Wastian, Oroseì in Suppanz na Dunaj, da se tamkaj informirajo o položaju. 12. novembra je avstr i jska provizOTična narodna skupščina sprejela zakon, ki proglaša. republ iko Nemško Avstrlijo, in sicer k o t sestavni del 8 3 Sejni zapisnik 10. novembra, DA-Maribor. Ta številka je neverjetna. Ni mogoče,'da bi od 300 šucverovcev, o katerih jè govoril Russ na seji 4. novembra, naraslo do 10. novembra število le za 100, ko je že od 3. do 4. novembra po Russu (str. 3 in po sejnem zapisniku 4. novembra) naraslo kar za 220. Številka 400, ki jo navaja Schmiderer, je tudi v nasprotju s številko 600, ki jo navaja Knaus za 11. november (str. 79). Verjetno je tudi Maistrova spredaj navedena številka 1200 mož in 100 oficirjev za 8. november previsoka ,(M. ne pove, od kod jo ima), je pa bližja resnici kakor Schmidererjeva. Sicer pa je poveljstvo Schutzwehr resnični stalež najbrž zamolčevalo. 108 Nemčije. Istega dne je tudi mariborski občinski odlbor sprejel sklep ( E r ­ schliessung), da je nemško prebivalstvo Maribora »skupno z organiziranim delavstvom čuti kot organsko neločljiv sestavni del nemškoavstrijske republike (op. pis.: podčrtano v originalu) in da pričakuje od nemške narodne skupščine, te zastopnice našega celotnega naroda v republiki Avstriji, da bo skrbela za to, da bo pripadnost našega nemškega mesta k veli­ kemu telesu naše nemške republike tudi na zunaj in za vedno zajamčena.«84 To je bila izjava za VeMko Nemčijo, kakor ni mogla biti jasnejša. So- cialnodemakiratsikfi zastopniki niso zaostajali za rneščanskimi z izrazi ve^ selja in navdušenja. Ob 14. uri so vsa železniška službena mesta v Mariboru za eno uro ustavila delo, da manifestirajo za Nemško Avstrijo in protestirajo proti slovenskemu uradovanju. Za prehodno dobo je ljubljanska ekspozitura JZ morala uvesti zopet nemško uradovanje. Zelo zanimiva je bila še seja mariborskega 'občinskega odbora 18. no­ vembra 1918. Te Iseje se je prvlič udeležilo vseh 10 v mariborski občinsikli odbor kooptiranih socialnodemokratskih zastopnikov. Ker je bulo v Nemški Avi »tri j i s posebno odredbo Državnega sveta določeno, da naj -porast poli­ tične moči nemšlkoavstrijlske socialne demokracije pride do izraza tudi s kooptiranjem njenih zastopnikov v občinske odbore in se je Maribor po svojem -občinskem zastopstvu imel za del Nemške Avstrije, bi moralo do te kooptacije tako in tako priti. Tembolj zanimivo je, da je Onosel to •kooptacrjo ta'ko-le uvemeljeval: »Glede na to, da je mariborsko delavstvo v sedanjem političnem gibanju pridobilo velike zasluge za nemške zahteve (Belange) Maribora, je mestni svet na svoji seji 16. novembra sklenil, da da delavstvu na razpolago 10 odbomiških mest in jih povabi, da naj imenuje svoje nove mandatarje.« Na tej seji je poročal Orosel tudi o uspehih, IM jih je imela 10. no­ vembra odposlana deputacija na Dunaju: Okraja Maribor in Ptuj spadata k Nemški Avstriji, končna 'Odločitev pa je pridržana mirovni konferenci. Kot zastopnik vojaških interesov Nemške Avstrije bo prišel v Maribor pouianec Malik., Ikicit zastopnik civilnih pa bivši predsednik okrožnega so­ dišča v Celju Kotzian. 'Maribor se začasno proglasi za nevtralno cono. Hanst Suppanz je bil izvoljen za drugega mariborskega podžupana (po­ leg Naska). Aspiracije in zahteve nemškoavstirijske države .po priključitvi Mari­ bora in vsega štajerskega Podravja so bile že večkrat izražene, tako v •uradnih zagotovilih raznim zastopnikom mariborskega nemštva kakor v zadnjih 'dneh jasno zopet v Bauerjevd protestni brzojavki proti Maistrovi mobilizaciji Prav v tem čalsu je avstrijska narodna skupščina obravnavala tudi zakonski načrt o obsegu, mejah in odnosih državnega ozemlja Nemške Avstrije. Pri obravnavanju tega zakonskega .načrta so nemškonacionalistič- ni poslanci govorili tudi o Celju in celo Kočevju. ' Socialni demokrati, po­ sebej Renner, so vnesli v debato zmernejši ton. Tudi po izjavah njihovih zastopnikov pa je bila pripadnost Maribora in štajerskega Podravja k Nemški Avstriji izven debate. 22. novembra nato je bil 'sprejet 'zakon o obsegu, mejah in odnosih državnega ozemlja Nemške Avstrije (Staatsge­ setzblatt, Nr. 40). Paragr. 1 se glede Koroške in Štajerske glasi: M Ta sklep je s posebnim uvodnikom objavila tudi MZ, 13. novembra 1918, št. 261. 109 »Republika obsega... Štajersko in Koroško z izključitvijo po Jugoslovanih strnjeno naseljenega ozemlja...«, paragr. 3 pa: »Sodne okraje, občine in kraje, ki tvorijo državno ozemlje, bo določil in objavil Državni svet.« Po nemskoavs.trij.akem pojmovanju strnjene naseljenosti Maribor s štajerskim Podravjem ni b i slovensko ozemlje in je s p a d a l k Nemški Avstriji. Tako so se glasile vse interne instrukcije, in informacije, ki so jih dobili zastopniki mariborskega meščanstva na Dunaju in javne izjave. Zakon o volilnem redu za konstituanbo z dne 18. decembra 1918 (Staats­ gesetzblatt, Nr. 115) med mesti in sodnimi okraji, ki jih obsega vo­ lilno okrožje Srednje in Spodnje Štajerske, našteva še mesti Maribor in Ptuj ter sodne okraje Arvež, Ivnik, Marenberg, Maribor, Cmurek, Ptuj, Radgono (razen občine Plitviški vrh), Št. Lenart v Slovenskih Goricah In kraj Gornjo Radgono. Usto vsebujejo tudi izvršilna navodila Državnega sveta z dne 3. januarja 1915 (Staatsgesetzblatt, Nr. 4), izdana po spredaj cit. zakonu z dne 22. novembra 1918. Naj še pripomnim, da je bilo glede Koroške v načrtu zalkona z dne 22. novembra že določeno, da spada k nemškoavstrijskemu državnemu ozemlju cela Koroška, razen občine Jezersko, da pa je končna redakcija zakonskega besedila upoštevala dej­ stvo, da je major Lavrič s skupino slovenskih prostovoljcev 19. novembra zasedel Borovlje.65 V volilnem zakonu z dne 18. decembra 1918 in v izvršil­ nih navodilih Državnega sveta z dne 3. januarja 1919 pa je zopet rečeno, da spada k avstrijskemu državnemu ozemlju vsa Koroška razen Jezer­ skega. Medtem je Nemški Avstriji že zrasel pogum. Ob taikem načelnem stališču nemškoavstrijsfcih strank, nemšikoavstrij- ške države in mariborske občine je posamezne udarnejše skupine v Schutz­ wehr kakor v nem§koavsbriji5lkem vojaštvu na Štajerskem stalno zaposlo­ vala misel, kako te mejne aspiracije mimo vseh izjav nekaterih civilnih predstavnikov, da naj odloči o sporu mirovna konferenca, uresničiti kar takoj, s silo. Šucverovsiki častniki iso. imeli stalne zveze z Gradcem in z inemškoavsti-ijsko vojaško posadko v Lipnici. O tem je poročala tudi,dobra slovenska obveščevalna služba v Lipnici. Poveljnik- Sohutzwehr Kodolitsch je hodil y Gradec na poročanje. Ruiss je v Mariboru imel s svojimi čast­ niškimi tovariši ponovno posvetovanje, kako se polastiti Maribora. Spom­ nil se je na državnega poslanca Malika, od avstrijskega državnega pred­ sednika imenovanega in pozneje tudi od vojnega ministra Deutscha (so­ cialnega demokrata) potrjenega vojaškega komisarja za Spodnjo Štajensko ter na njegov načrt zopetne vojaške osvojitve Maribora in Ptuja iz prvih dni novembra. »Pobuda naj bi prišla od zunaj« (str. 54). Deputacija šuc- verpvisfcjh častnikov se je zglasüa pri županu Sehmidererju, da zve za nje­ govo mnenje. Našla pa je pri njem Mravlaga, »ki je bil odločno proti vsa­ kemu poizkusu upora« str. 54).66 Russa to ni prepričalo in odvrnilo od na­ daljnjega načrtovanja. Manjkajo viri, iz katerih bi zvedeli, kaj je bilo pred- 65 Frim.: dr. Martin Wutte, Kärntes Freiheitskampf, Weimer 1943, str. 75 do 76, odslej le: Wutte, str. . . . 66 Russ ima Mravlaga kar za glavnega pomirjevalca med vsemi mestnimi predstavniki. Temu opisu Mravlagovega načelnega stališča in značaja nekateri drugi viri nasprotujejo. Russ ne omenja datuma, ko se je deputacija častnikov Schutzwehr zglasila pri županu, pa je Mravlagov nastop proti uporu mogoče razumeti tako, da je bil le v danem dnevnem položaju proti. 110 met razgovorov, iki jih je imel cd časa do časa poveljnik mariborske Schutzwehr podpolk. Kodolifcsch v Gradcu. Sicer pa je pričakovanje pobude od zunaj kazalo na malodušnost tudi samega Russa in vsaj tiste skupine častnikov, s katerimi je imel predvsem stik. Načrt pobude od zunaj je v takih 'položajih že sam po seibi problematične vrednosti in je bil tudi de­ jansko brez realnejše utemeljenosti. Taiko giraški vojaški pooblaščenci (nacionalist August Einspinner, socialist Hans Reselin krše. soc. Franc Huber), (kakor glavna gospodarska komisarja dr. Viktor Wutte in spe. dr. Arnold Eisler v Wahlfahrtsausschuis'su, ki je predstavljal 'prejšnjo de­ želno vlado in namestništvo (Staatshailterei), so bili proti taki pobudi od zunaj. Einspinner, ki je bil na Malikovo intervencijo še 7. novembra za tako zunanjo pobudo, je pozneje, očitno ped vplivom drugih svojih tova­ rišev, vojaških in gospodarskih komisarjev, svoje mnenje spremenil. V Mi­ litärkommando v Gradcu je bojevitega generala Lukasa že 4. novembra nadomestil manj podjetni general Reisinger ter se je spremenilo to šele, ko je prišel na njegovo mesto' gen. Mitteregger, a je bilo že prepozno. Se najbolj realno vojaško silo za pobudo od zunaj je v novembru mesecu 1919 pomenil 5, Volskwehrbaon v Lipnici, ki je bil pod poveljstvom stot­ nika Fröhlicha. Ta je kar na svojo .roko razglasil mobilizacijo vseh nemških vojakov nadomestnih bataljonov, bivšega 47-pp. in 26. strelskega p.: »Vsi, ki ne (bodo prostovoljno prišli, bodo s silo prignani.«6? Zaradi tega mobili­ zacijskega proglasa je prišlo .celo do spora z mariborsko Schutzwehr, ki je protestirala, češ: da je mesto za vse te vojake v Schutzwehr v Mariboru in ne v Volkswehr v Lipnici. Navadno pa so se razgibale Sovražne.sile v boju za silovenisko-^nemškio-avstrijBiko mejo. po I. svetovni vojni po drugi ipoti: INajpirvo se je po dobri pripravi nekje .»ljudstvo spontano« uprlo, temu uporu pa je v primeru, če je upor uspel, sledila vojaška in diplomatska intervencija od zunaj. A tak upor se je v Mariboru šele pripravljal. Po sklepih mariborskega občinskega odbora z dne 10. novembra se je v pri­ pravi na tak uippr začela predvsem vneta propaganda za vstop.v Schutz­ wehr, ki je imela znaten uspeh. • . Od tretjega dneva Maistrove mobilizacije dalje je začela hitro rasti tudi slovenska vojska Štajerskega obmejnega poveljstva. 10. novembra, ko se še ni vedelo, kakšen bo odziv ina mobilizacijski razglas, je iz Celja prišla zelo dobrodošla pomoč 200 mož pod poveljstvom nadporočnika Viktorja Rode ta. Maister is.e jih je zelo.razve&elü in jih je ob .prihodu na kolodvoru osebno pozdravi. Do zadnjega dne prijavne obveznosti 18. novembra je narasla slovenska vojska,v Mariboru na nad 2000 mož. Sredi novembra, menda 16., je obiskal Maribor poverjenik za narodno obrambo Narodne vlade SHS v -Ljubljani dr; Lovro Pogačnik. Govoril je tudi vojaštvu. . »Njegov govor, ki ni imel ne repa ne glave,« tako pripoveduje v svojih spominih poveljnik 1. čete Mariborskega pešpolka Jože Malenšek, »pa je izzve­ nel tako/kakor da bi naša domovina ne rabila več vojaštva, češ, saj bomo dobili po mirovni pogodbi tako vse, kar bomo zahtevali. Tu je posegel vmes general Maister in v Mestecem govoru pokazal, da je treba domovino tukaj na severu, kjer zemljelačni tujec, pa čeprav premagan, sega še vedno po naši zemlji, za­ ščititi. S tem je bila vsa ceremonija končana in poverjenik se je odpeljal, mi 67 MZ, 13. novembra 1918, št. 261. 111 vsi smo se oddahnili in morda tudi sam general.« Ta obisk omenja v svojih spo­ minih tudi Leskovar, ki pa je kljub temu, da je bil predsednik obrambnega od­ seka NS na Štajerskem, zvedel zanj šele po Fogačnikovem odhodu. Do 20. novembra je bil organiziran pešpolk, ki so ga sestavljali trije bataljoni ipo 4 čete, torej 12 čet. Dobil je ime Mariborski pešpolk. (Mp). »Prvi komandant Mp je postal podpolkovnik Avgust Skabar, ki je prišel 15. novembra iz Ljubljane. Bil je po rodu Istran iz zavedne narodne rodbine. Vojaštvo ga je na mah vzljubilo in mu pravilo ,naš očka'. Njegova adjutanta sta postala stotnik Mirko Rajh in nadporočnik Julij Guštin,« tako pripoveduje v svojih spominih Jože Malenšek. Kot dober organizator se je izkazal Gustim. Organizacijo artilerije so izvedli v glavnem (major Drago Pož, znan kot artilerijski strokovnjak, ki je «prišel 11. novembra od II. vojnega okrožja v Ljubljani, poijočniik Anton Vovk, narednik Jožko Sldbodnik, častniška namestnik Drago Žohar in še nekaj drugih podčastnikov, ki jih je bilo zlasti med artileristi .precejšnje število. Do 23. novembra so bile postavljene 4 baterije. Iz primorskih Slo­ vencev je bil sestavljen Tržaški bataljon. Formiran je bil tudi še 1 eska- dron (konjenice. V stanju organizacije je bil saperski bataljon, letališki od­ delek, avtofcolona. Organiziranih je bilo tudi nekaj bolnišnic. Kazenisike sankcije proti tistim, iki se pozivu niso odzvali, se zaenkrat niso izvajale68 ter je bila ta vojsika v glavnem še vedno prostovoljska. Maister se je že po 10. novembru izačel pripravljati na dokončni obra­ čun z maribor'sko Schutzwehr. Za kršitve ustanovnega sporazuma in za samovoljnosti mariborskega mestnega sveta se je delal slepega in glu­ hega. S poveljnikom mariborske Schutzwehr pcdpolk. Kcdolitschem je občeval tako, kakor da mu poplnoma zaupa. Nasprotnika je hotel uspavati. Da oslabi udarno moč Schutzwehr in prepreči, da bi se na eni točki na­ kopičila večja rezerva, je dovoljeval Schutzwehr vedno več straž, kar je bilo izdruženo z nekim tveganjem. Število straž 'svojega vojaštva je zmanj­ ševal. Tako so bile okrog 20:. novembra močnejše slovenske straže le še pri ibohovsikem munlcijskem skladišču, na glavnem kolodvoru in v vojaš­ nicah, šucveroviikih straž pa je bilo polno: pri mostovih, na izhodnih mest­ nih ulicah proti Kamnici, v barakah v takratnem Knabenhortu, v mestni hranilnici, na pošti, na rotovžu (sami častniki), v jetnišnici okrožnega so­ dišča, v kaznilnici, v Scheribaumovem mlinu, pri mariborski eskomptni banki, na koroškem'kolodvoru, pri prehranjevalni postaji in 'še nekaj dru­ gih, skupno 24 straž in 10 pripravljenosti.96 Kodolitsch je razen tega mislil, da se najboljše pripravlja na bodoče dogodke na ta način, da proti do­ govorom z Maistrom, ki je določal številčno moč vsake straže, te še po­ večuje. £ načrti Maistra in njegovega štaba se je dobro skladala tudi razvada mnogih šucverovcev, da so prenočevali doma in jim je Kodo­ litsch to dopuščal. Izmenjane straže so po veaini odhajale domov počivat. Vzporedno s* temi pripravami in načrti na slovenski in nemški strani je postajalo razmerje rned slovenskimi vojaki in šucverovci čedalje bolj napeto. Razmerje dvoje sovražnih vojaških skupin v istem mestu se raz­ vija po lastni logiki. Množili so se spopadi, pretepi, začela so se medse­ bojna obstreljevanja patrol. Schutzwehr je bila poleg tega vojaška f orma- 68 Franc Mravljak pisatelju v pismu z dne 21. marca 1958. " Prim.: Maister, Marburger Schutzwehr — Mariborska varnostna straža, MK 1933, str. 77—78. 112 cija z 'dosti slabšo disciplino, ikakor je bila disciplina slovenske vojske, s (katero seveda tudi ni bilo lahko. »Toda niso bili. sami neoporečni ljudje, iki so se vrinjali v Schutzwehr O človeškem materialu, ki je našel zavetje v Schutzwehr, bi mogel bivši poveljnik podpolkovnik Kodolitsch marsikaj povedati,« tako toži nemški publicist m šucverovsiki 'častnik Russ (str. 45), ki je to že moral vedeti. Russ misli s tem odnos moštva do častnikov pa tudi splošno moralno raven šuicverovcev. Med njimi se je nabralo mnogo raz­ grajačev. INjihove straže so zagrešile več težkih tatvin zastraženega blaga. ŠucvarbvsAe patrole so začele 'trgati vojakom slovenske 'kokarde s kap. 18. novembra je Ibil po mariborskem mestu plakatiran razglas (DA- Maribor) mestnega sveta o mobilizaciji, ikakor je bila sklenjena že na seji občanskega odbora 10. novembra 1918: »Mestni svet mesta Maribor je sklenil, da so vsi za orožje sposobni ljudje, v Mariboru stanujoči ljudje, od dovršenega 18. do dovršenega 50. leta starosti dolzm služiti v mariborski Schutzwehr in se morajo torej vsi v Mariboru sta­ nujoči možje rojstnih letnikov od 1868 do vključno 1900 javiti pri mariborski Schutzwehr.« Razen tistih, ki izpolnjujejo oprostilne pogoje, se morajo vsi drugi zglasiti najkasneje do 23. novembra 1918 opoldne. Že v noči od 18. do 19. novembra nato je prišlo do posebno hudega medsebojnega obstreljevanja slovenskih in nemških patrol. Smrtno zadet je bil slovenski vojak, dragonec Franc Vauhnik. Ta smrt je slovensko vo­ jaštvo silno razburila. Deputacija mlajših častnikov se je zglasila pri Mai­ stru ,in zahtevala razorožitev Sctoutzwehr. Na mestnem magistratu so menda uvideli, da ве zaradi nediscipliniranosti šucverovcev začenja vsa stvar prehitro razvijati Zopet so prišli tk Maistru Waistlan, Mravlag in ' •Suppanz in predlagali skupen pomirjevalni razglas. Maister je v to privolil, toda bil pri tem že trdno odločen, da napravi konec. Razglas pa je učinko-, val vsaj toliko, da 'do večjih spopadov do razorožitve ni več prišlo. Pri na-' petosti je ostalo in grožnje šucverovcev so se množile. Postajale so tudi vedno bolj konkretne, kakor da v Mariboru v kratkem ne bo več sloven­ skega vojaštva. Dejansko je toil mobilizacijski razglas mestnega sveta z dne 18.no- vemibra že sam ipo sebi dovolj zgovorna grožnja. Izdan in plakatiran je bil brez predhodnega sporazuma z Maistrom. Ta mobilizacija je zajela 10 let­ nikov več kakor Maistrova. Ko je bila razglašena, t j . 18. novembra, je bila nevarnost pred nediscipliniranimi vojaškimi transporti s front že mimo. Schutzwehr pa je bila po besedah in smislu skupnega razglasa z dne 3. novembra ustanovljena za odstranitev te nevarnosti in za čas te nevarnosti. O okrepitvi mariborske Schutzwehr po tem razglasu pravi Russ: »Po objavi prijavne dolžnosti in s pozivom -na službovanje v Schutzwehr je prišlo do izredne okrepitve mestne straže. Prospeha tako močne, dobro vo­ dene skupine — saj je bilo v njenih vrstah ob koncu samo v vojnih poslih izku­ šenih častnikov okrog 100 — slovenski vojaški poveljnik ni mogel dopustiti« (str. 50). i _Tako je Madster tudi res mislil. Mobilizacijski razglas mestnega sveta je Štajersko obmejno poveljstvo razumelo tako, ikakor ga je bilo treba razumeti, kot grožnjo s pestjo, kot vojno napoved. Schutzwehr je štela ta čais; nad 1500 'mož. 'Med njimi je bilo več 'kot sto časniikiov. 8 Zgodovinski časopis -., „ ; 19. novembra j e v MZ izše l ' tudi poziv poveljstva • mariborske Schutz­ wehr. Sklicujoč £e na razglas »Militärkommando« opczarja na- mobiliza­ cijo vseh moških «3d. 18. d o 40. leta (!> starosti, ki so že kdaj služili pri vojakih, t e r pristavlja, da se morajo vsi ti obvezniki zglasiti ali p r i mar i- iborski Schutzwehr ali v Lipnioi p r i njihovih nadomestnih batal jonih 47. pp., 26. strel, p . ' in '5 . drag. p . To se pravi, da je m e d t e m prišlo do spo­ r a z u m a m e d Schutzwehr in k o m a n d a n t o m posadke v Upnici,"saj je bilo poveljstvo Schutzwehr še pred nekaj dnevi prot i temu, da bi se t i vo­ jaki zglašali kje drugje kakor pr i njem. Tudi ta razglas je mogel Maistra opozoriti n a to, da je zadnji ičaE,da napravi »konec. . 21. novembra j e bila slovesna zaprisega novega Mariborskega pešpolka. Zanimivo je besedilo prisege: ' _, • »Prisegam in se rotim pri Bògu Vsemogočnem in svoji časti, da hočem zvesto in z vso dušo, ;z vsem svojim srcem, z vso svojo voljo služiti vladi Na­ rodnega sveta Slovencev, Hrvatov in. Srbov kot ljudski in zakoniti oblasti. Pri^ segam sebi in svojim dragim, svoji deci .in svojim roditeljem, da hočem ód^ redbe Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov ' in Srbov brezpogojno, povsod v vsakem času izvrševati in da hočem biti pokoren ukazu predpostavljenih za- povednikov in vsem narodnim postavam iin zakonom za napredek, edinstvo, moč in slavo naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tako hočem in to mi Bog po­ magaj.«70 Po zapisniku z dne 21. novembra so govorili o nevarnem polažaju tudi na seji Narodnega sveta: »Dr. Pavlin poroča kot gost, da mu je sporočil Vrabl (op.-pis.: sodnik v Mariboru), da nameravajo Nemci v soboto poslati delavce demonstrirat in ho­ čejo v nedeljo odvzeti urade, zapreti vodilne osebe. Pošto BO baje že odvzeli danes ter imajo tam telefonsko cenzuro. Dr. Koderman zahteva nujnih ukrepov. Dr. Rosina predlaga, da se prekine seja in se skliče obrambni odsek. Se sprej­ me.« O poteku te seje (Leskovar, Koderman, Voglar) poroča Leskovar v svojih spominih: Rosina, ki je prišel na sejo obrambnega odseka šele ob koncu, je poklical nato Maistra. »Predno sem še prav končal,« pripoveduje Leskovar, »stopi general Maister k meni in mi reče: ,Boš pa ti šel kar jutri v Ljubljano k vladi, da izposluješ dovoljenje za razorožitev zelene garde.' Z veseljem sem sprejel ta nalog.« . . . 22. novembra zjutraj ise.je dr. Leskovar zglaisil- pri podpolkovniku • Ul- mansikem, načelniku štaba II. vojnega .okrožja v Ljubljani. Ta je načelno sicer-dal dovoljenje za razorožitev. Zapečateno pismo si pismenim »dovo­ ljenjem« za razorožitev pa je izročil Lesfcovarju opoldne, tako, da ise j e mogel vrni t i Leskovar v Maribor šele z večernim vlakom, k a r je Maistru ж Ljubljane telefonično, javil. • , - . . - • i • V Mariboru je 22-.november potekel v pr ipravah za razorožitev. Maister j e bil t a dan v meljakL^vojasniiei. Prišel j e tudi v častniško obedhico. Na­ govoril je -častnike in j im zaupal, n e da'-bi j im povedal d a n in -uro, da- je prišel čas. udara in naj fcodo pripravljeni. Vendar j ih je zaprisegel na molk. Ras. ni pr iše l noben glas o tem d o Nemcev. 7 1 Posameznim častnikom jé n a t o čez d a n dajal natančne dispozicije. 7 0 Iz zbornika Slovenci v desetletju 1918—28, str. 233. Besedilo prisege se skoro popolnoma krije z obrazcem prisege, predpisanim za zaprisego orožništva, objavljenim v Uradnem listu Narodne vlade SHS z dne 8. novembra 1918 pod št. 36. 7 1 Maister sam o tem govoru v častniški obednici ne piše..Omenjajo pa to nekateri pisci spominov, npr. Jože Malenšek, dr.Ivan Senekovič in Franjo Vo- lavšek. Na ponovno vprašanje, kako je s t o zadevo, mi je odgovoril Malenšek, da more to samo znova potrditi. To dejstvo sicer kaže, da Maister tajnosti svo- 114 Ko,so, zvečer v štabu Štajerskega obmejnega poveljstva (v stavbi okrajnega glavarstva) odprli pismo, toi ga je pr inesel Leskovar iz Ljubljane, pa s o brali s ledečo naredbo: ', ' ' ' Narodna vlada SHS '. ' Pbverjeništvp II. vojnega'odseka '•• ^ Ljubljana Obmejnom štajerskom poveljstvu SHS u Mariboru Budući da je jačina slovenske mariborske' posade sada takova, da bez drugih straža red održati može, to se naredjuje, da se sve straže (štajerska garda) poziva, dà odlože oružje, odnosno, ako tom pozivu odgovorili nebi, da se po zapovedi gen. Maistra razoružaju. . . • Ljubljana, 22.11.18. • . drl Pogačnik7 2 Bili s o v zadregi, kaj naj pravzaprav s tore . Ko pa je Leskòvar zatrdil , da m o r e tudi s prisego potrdit i , da je bila ustna izjava Ulmanskega zjutraj ob prihodu v Ljubljano glede razorožitve popolnoma jasna , je Maister po kratUem p r e u d a r k u odšel v veliko dvorano okrajnega 'glavars tva , kjer1 je b i l ' t a čas' z b r a n ' s k o r o celotni p l e n u m Narodnega sveta. Navzoča s ta bila t u d i Ma'strov adjutant Mravljak i n ' d r . Ivan Senekovič. 'Maister j e po krat­ k e m nagovoru-navzoče na jiprvo zaprisegel, da bodo o tem, k a r bodo sedaj slišali, popolnoma molčali.' Nato j im je »povedal, d a se b o ponočiuzvrš i l napad na .zeleno gardo«. »Ugovarjal ni nikdo. in s m o ise molče razšli,« pripo- .yedujie; jLesikovar. Direktno ogovarjal res, ni nihče. Toda brez omahovanja in pomislekov člani Narodnega sveta Maistrovega sporočila niso sprejeli. O tem govorita Mravljak in Senekovič zelo določno in jasno. Nekater i člani Narod.,ega sveta s o n a m r e č izrazili bojazen, 'kaj b o rekla 'k temu antanta. Podvomili so v uspeh. Izmed; civilnih udeležencev tega sas tanka j e bil od­ ločilo za takojšnjo atkcijo edino dr . Leopold Poljan.ec, poznejši nadzornik za srednje šole v Ljubljani, znan po svoji značajnosti in. premočrtnost i . Izja­ vil je, »da has m o r a bit i s r a m in d a n i s m o ' v r e d n i svobode,, ako v t a k o važnem t r e n u t k u ne čutimo v sebi dovolj moči in sile«. To je "odločilo. Izven, Maribora p a s o bili 22. novembra in v nočii -od 22. na 23. november tist i, ki ïso j im šucverovci najbolj grozili in (katerih življenje bi bilo v ne- varnost i , ' če bi s e akcij a ;ponesrečila, kakor Verstovšek, Rosina, Hohnjec. Tako (pripoveduje Maister. Načrt razorožieve je bil Maistrovo osebno delo. To sam posebej po­ udarja. Manjšemu števi lu večj im oddelikom poveljujočih častnikov j e zve­ čer še enkrat razložil svoj načr t . Mesto je razdelil na 4 operat ivne odseke : '• V-I. odseku južno od Drave, zapadno od vštete Tržaške ceste,73 naj bi iz­ vedel razorožitev stotnik Kos Anton z bataljonom Celjskega, polka in pol -čete Srbov. V tem odseku je stalo na straži ali bilo v pripravljenosti 157 šucverovcev s-14 častniki in 8 strojnicami. Službe prosti so bili v Kreuzhofu. • V II. odseku, ki je obsegal Maribor severno od Drave, zahodno od Parti­ zanske ceste in Mlinske ulice in ki je bil najvažnejši, naj bi izvedel razorožitev 2. bataljon Mariborskega pp. pod poveljstvom stotnika dr. Antona Dolarja Vtem odseku je imela Schutzwehr v službi: 1 častniško in 3 navadne priprav- jih načrtov morda ni posebno varoval. Važno pa se mi zdi to dejstvo poudariti, ker dokazuje visoko zayest častniškega zbora, da ni prišlo kaj v javnost To bi se moglo zgoditi, ne da bi kateri od teh častnikov to prav hotel izdati. 7 2 Iž: Maister, Mariborska Sehutzwehr.. . , MK 1933, str. 77. ' 7 3 Ulice, ceste in trgi so označeni z današnjimi imeni. 115 ljenosti ter 12 straž, skupno 219 mož, med njimi 37 častnikov. Službe prosti so bili v dravski vojašnici in v barakah pri mestnem pokopališču in ob Tomšičevi cesti. ' III. odsek je bil severno od Drave, vzhodno od Partizanske ceste m Mlinske ulice. V tem odseku naj bi razorožila šucverovce, to je 1 pripravljenost in 5 straž, skupaj 87 mož in 9 častnikov s 6 strojnicami (službe prosti so bili v melj- skem otroškem vrtcu), 10. četa Mariborskega pp pod poveljstvom •nadporočnika Ivana Gračnerja. V IV. odseku, južno od Drave in vzhodno od Tržaške ceste, to je na Pod- brežju, pa naj bi razorožitev prevzela polovica 1. čete Mp pod poveljstvom nadporočnika Joža Malenška. Schutzwehr je imela tu 2 pripravljenosti in 2 straži, 30 mož in 7 častnikov. Službe prosti so bili v gostilni Pukl. Nemško stražo pri kaznilnici naj bi razorožila druga polovica 1. čete pod poveljstvom Pera Cestnika in Joža Groznika. Odrejene iso bile še sledeče pripravïjenosti: na Glavnem trgu pol čete Srbov ped poveljstvom nadporočnika Ivana Ortana; na Magdalenskem trgu stotnija ljubljanskega gorskega strelskega polka pod .poveljstvom nadpo­ ročnika Ivana Piibernika ter ostanek vojakov v meljski vojašnici, pred ka- ' tero so stali 3 tovorni avtomobili s 5 strojnicami pod poveljstvom prapor­ ščaka Vilka Hrena, priporavlj eni za prevoz. Za antilerijo je bito odrejeno, naj bo postavljena na Ruški in Podforeški cesti ter na Stolnem vrhu pri glavnem kolodvoru. Vsi dohodi v onesto naj se pred začetkom razoroževanja zalpro. Za razorožitev je določil Maister 23. november, začetek pa na 4. uro zjutraj. Razorožitveni razglas se je tiskal pod poseibnim nadzorstvom nad­ poročnika Maksa Ravterja v Cirilovi tiskarni K že našttetim ugodnim okoliščinam se je .pridružila še ta, da je po­ veljnik mariborske Schutzwehr Kodolitsch odpotoval 22. novembra v Gra­ dec in se še ni vrnil. 23. novembra ob 1. uri zjutraj je prišla iz Celja še nova znatna pomoč treh čet Celjskega pp. z 10 strojnicami pod poveljstvom nadporočnika Pavlina. Celje je Madstra krepko podprlo. Razorožitev ee je začela z razorožitvijo straže pri glavni pošti ter zasedbo viseh pošt, glavne in kolodvorske, ter brzojavnih in telefonskih zvez na glavnem in koroškem kolodvoru. Maister se je s podpolk. Škabar- jem in Cvirnom, s častniki svojega štaba in nadporočnikom Mravljakom ter poMcijskim komisarjem dr. Senekovičem nastanil v telefonski centrali glavne pošte. Tjakaj naj bi mu poveljniki razorožitvenih oddelkov pošiljali poročila. Na dvorišču je bila še pripravljenost 1. voda pešcev pod poveljs­ t v o m nadporočnika Ledenhasa dn oddelka strojnic pod poveljstvom nad­ poročnika Lindtnerja. Prvi je javil izvršitev razorožitve stotnik Dolar in sicer iz najnevarnej­ šega, II. odseka, ob 4. uni 17 minut. Do 4. ure 47 minut so prišla poročila še iz vseh ostalih odsekov. Popolnoma iznenađeni so se šucverovci slabo ali pa sploh ne upirali. Le v dravski vojašnici je bil težko ranjen poročnik Gugl Emil, ki je čez en mesec nato umrl, pri tovornem skladišču na glav­ nem kolodvoru^ ipa lahko še en šucverovec. Razorožitev je bila izvedena z občudovanja vredno točnostjo in hladnokrvnostjo. Malodušneži so bili osramočeni. Ko se je Kodolitsch vrnil zjutraj iz Gradca v Maribor, mu je 'Maistrov častnik izročil na kolodvoru le še odstavitveni dekret. 116 Bila je sobota z jutraj . Ko so bili ob 7. u r i dohodi v mesto zopet odprti, so se mogli š tevi lnim bravcem plakat i ranega razorožitvenega razglasa pr i­ druži t i tudi okoličani. Razglas j e bil t iskan v s lovenskem on nemškem je­ ziku, navaja razloge za razorožitev (nediscipliniranost šucverovcev, ple­ njenje, ropanje, streljanje) in odreja oddajo vsega orožja. »Politična uredba mesta Maribor se s tem ne dotakne na noben način, mestni upraviteiji ostanejo na svojem mestu. Danes od 12. ure smejo nositi vojaško uniformo samo imo j e čete, osebe vodstva vojaškega transporta, osebe sanitete: osebe teh zadnjih dveh skupin morajo imeti izkaznice .. .«74 Samozavest Slovencev v Mariboru, v okolici in celem Podravju, se je po t e m k lavrnem zadržanju mar iborske Scfhutzwehr ob razorožitvi, k o so s e njeni člani p r a v k a r še t a k o (grozeče obnašali, zelo dvignila, O vtiisu, ki ga je ta razorožitev napravila na mariborske Nemce, pa je MZ zapisala 24. novembra ob koncu poročila o razorožitv i : »Strašnemu razburjenju je sledil pokopališki mir«. 7. Maistrova vojska zasede islovenslkb-nemšico mejo — Srbski, iz bivših avstri jskih ujetnikov sestavljeni oddelki in antantna legitimacija—Pogodba Maister-Passy 27. novembra 1918 — Nadaljevanje prevzemanja oblasti po Slovencih in železničarslki štrajk Mariborska Schutzwehr je vezala vse vojaštvo Štajerskega obmejnega poveljstva ha Maribor. Izven Maribora j e bilo od tega vojaštva le nekaj kolodvorskih s traž. Vojaštvo Štajerskega obmejnega poveljstva v Mariboru je bilo ta čas edina znatnejša vojaška sila v Sloveniji, organizirana, dis­ ciplinirana, s časovno aktualno narodno revolucionaro moralo. Narodne straže niso pomenile nobene resne vojaške sile in j ih izven domače občine ni bilo mogoče uporabit i . Na Kranj skem so bile n a r o d n e straže ta čas že razpuščene (z n a r e d b o Narodne vlade z dne 14. novembra iso se morale do najkasneje 20. n o v e m b r a raziti vse n a r o d n e straže), v obmejnih predel ih pa s o Ikot oborožena opora narodnim sve tom sicer še imele nekaj smisla in pomena, toda BO s e v njih pokazali že razni znaki razkroja, nasprot ja socialnega in osebno moralnega značaja. Ro uspel i razorožitvi m a r i b o r s k e Sohutzwehr .je tore j Maister itakoj začel izvajati svoj n a č r t zasedanja oziroma zavarovanja t i s te mejne črte, ki naj foi bila bodoča državna meja in 'katero rje že v začetku oktobra pre- debat iral s Kovačičem i n Slavičem. 23. novembra, istega dne, ko je bila razorožena Schutzwehr, se je po­ makni l iz Mežiške doline naprej v Podjuno in proti Velikovou Mal ga j , sedaj že ipo dogovoru z Maistrom. Zasedel je Pliberk, 30. novembra p a s 100 možmi, od k a t e r i h je bilo 40 Srbov, bivših avstrijskih ujetnikov, in 6 s t ro j ­ nicami Velikovec. Malgajeva zasedba Velikovca j e zaenkrat pomenila le zavarovanje levega krila nastajajoče štajerske fronte, v perspekt ivi nadalj­ njega razvoja p a začetek ipohoda na Celovec. 1. decembra j e Malgajev odde­ lek že odbil prvi nemški napad na Velikovec. 25. novembra dopoldne je oddelefc Srbov, bivših avstrijisikih ujetnikov, zasedel Spilje, postajo ob Južni železnici, odcepno postajo s t ranske železnice, ki j e vezala Južno železnico & s lovenskim Pomiurjem, Radgono in Ljuto- 7 4 Iz:Maister, Marburger Schutzwehr.. . , MK 1933, str. 80—82. 117 L merom. Ved nemškoavstrijiskega vojaštva iz Lipnice, ki je bil v. Špilju, se je med slepim streljanjem umaknil proti Ernovžu. Popoldne sta nadome­ stili Srbe dve četi- Mariborskega pešjpolka. • Zasedba Špilja po Srbih in njihova nadomestitev s Slovenci takoj po zasedbi še istega dne kaže, kakšni računi mednarodnopravnega značaja so tiste drui še vodili vojaške akcije ob islovenski severni meji. Za_ pravilno presojo -vojaških dogodkov tistih dni je prav, da se pri tem nekoliko po- mudimo. "Špilje naj zasede »antantni« vojaški oddelek; to pokazati je bil'namen *e akcije. Le antantni vojaški oddelki so namreč imeli po določilu pogodbe o premirju pravico zasedati strateško važnejše točke na ozemlju bivše avstro-ogr.ske monarhije, se na tem ozemlju nastaniti ali delati' red. Slo­ venska vojaka pa ni bila antantna vojiska, ker država S.HS od- antante ni bila priznana. Nemška Avstrija, koroški in štajerski Nemci, so hitro ugoto­ vili, kakšne možnosti obnašanja nasproti Slovencem se jim s tem odpirajo. Šlo je le še za to, 'kako dolgo bódo priznavali za'antantne' čet'e vojaške formacije sestavljene iz Srbov,' bivših avstrijskih ujetnikov, kdaj boäo prišli na to, da oddelki 26.pp. »komande srpskih trupä« v Ljubljani 'nimajo legitimacije nastopati kot redna srbska, torej' antantna vojska. Srbska vlada in Vrhovna komanda srbske vojske jim tega-nista dovoljevala, ne pred 1. decembrom in ne po 1. decembru, po ujedinjenju države SHS s krajevino Srbijo v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko je .14. no­ vembra komandant srbskih čet v Ljubljani, podpolkovnik Stevan Švabić, v posebni noti protestiral proti prekoračenju, demarkacijske črte po itali­ janskih četah pri Vrhniki (ta demarkacijska črta je bila določena v pre­ mirju dne 3. novembra), z grožnjo, da bo uporabil orožje, če bi, se premi­ kanje nadaljevalo,- je sicer nastopil kot zastopnik srbske, antantne voj­ ske.7 5 20. novembra pa je bil Švabić telefonično pozvan, da se mora takoj osebno javiti pri Vrhovni komandi srbske vojske v Beogradu. Švabić ise na to ni več vrnil y Ljubljano.76 ; Srbska oziroma jugoslovanska vlada pod Pašićevim oziroma Protdće1- vim predsedstvom je «v teh mesecih imela za umestno, da zaisede in si zagotovi najprvo vse srbsko ozemlje bivše avstro-^ogrske monarhije. Na­ sproti Italiji se ni hotela angažirati na ta način, kakor je to storil Švabić, na slovenske ali hrvatske meje nasproti Avstriji in Madžarski pa sploh ni hotela pošiljati svojega vojaštva. Ko je npr. podlpolk. Simović, delegat Vrhovne komande isrhške vojske pri Narodnem Vijeću v Zagrebu sporočil 75 Prim. Slovenec 15. novembra 1918, št. 263 in Slovenski Narod 15. novem­ bra 1918, št. 270. Razlikujeta se poročili teh dveh listov le v tem, da Slovenec v uvodnem odstavku pravi, da je poslal Švabić protestno noto po naročilu na­ čelnika srbskega generalnega štaba vojvode Mišica, Slovenski Narod pa, da jo je poslal po naročilu zastopnika Vrhovne komande srbske vojske podpolk. Du­ šana Simovića v Zagrebu. Pravilno je Narodovo poročilo. Mišićevega poobla­ stila tudi Simović ni imel. 76 Istorija Dravske divizijske oblasti 1918—1920 godine, Vojno-istoriski in­ stitut JNA u Beogradu. Zapisano je to pri 20. novembru te v obliki dnevnika pisane zgodovine. Janko Brejc govori v članku Izza dni prevrata v Ilustriranem Slovencu št. 44/1925 o »odpoklicu«. 118 svoji komandi prošn jo Narodnega Vijeća v Medjimurju, naj zasede Med j 1- m u r j e srbska vojska, j e dobil sledeči odgovor "ž. dne 19. novembra 1918: »Obvestite Narodno Vijeće u Medjimurju, da srbska vojska ne more za­ sesti Medjimurja, ker bi se to protivilo vojni konvenciji.«77 • Gre za beograjsko konvencijo o premir ju z d n e 13. novembra, p o ka­ teri je bila, demarkaci jska č r t a potegnjena tako, da s ta Medjimurje .in Prekmur je ostala na madžarsiki s trani . Obljubili s o marsikaj , . tudi da bo prišla v.Slovenijo »Jugoslovanska legija«, toda d o dejanj n i prišlo. Brejcu, k i je v dneh, ko s t a Korošec in Žerjav izjavljala, da bodo Slovenci nasproti Nemški Avstriji dobili vse,, 'kar bodo hoteli,, prosil v Beogradu za pomoč srbske .redne vojske, ki b i zasedla s e v e r n o mejo, j e bila ta pomoč obljuto- ДјепаЈб Obljubljenih d v e h batal jonov pa ni .bilo. V teh dneh pa je od po­ moči srbske redne vojske mnogo zaviselo. 2 e . m a j h n a . v o j a š k a pomoč bi •bila uspešna. Šlo j e v glavnem za »antantno« legitimacijo. Koroški deželni zbor je 5.decembra,spreje l sklep, da se bodo koroške nemške čete prcdi- rajočim jugoslovanskim četam z vsemi silami uprle,-antantnim četam, ki ise kot ta!ke, v redu izkažejo, pa s e ne,bodo upirale. 7 9 Po t e m sklepu se je koroško .nemško vojaštvo.v nadal jnjem ravnalo. Ko se srbski oddelek 280 mož iS 7 častniki pod povel jstvom-kapetana Milovana Milosavljevdća, ki je 14. decembra 1918 zasedel Grabštanj .(severno od i Drave, olkrog 10 k m vzhodno od Celovca), ni mogel izkazati z legitimacijo s rbske vlade ali poveljstva r e d n e s r b s k e vo jske, ' temveč -le z legitimacijo iz Ljubljane, so ga koroške n e m š k e čete. zajele, .razorožile in .ga preko Dunajskega Novega mesta in Budimpešte poslale, v Jugoslavijo naza j . .Po časniških poročilih t i s t ih dni se j e koroška deželna vlada postavila na stališče, da srbskega oddelka, k i ise ni mogel izkazati si pismenim nalogom srbske vlade ali viš­ jega antaritnega poveljstva, ni imeti za a n t a n t n o vojsko. Isto stališče je zastopala koroška deželna vlada t u d i v odgovoru z d n e 18. decembra na zadevno protes tno noto Narodne vlade v Ljubljani z d n e 16. decembra. 8 0 Grabštanj j e uvod v ofenzivo proti slovenskim zaisedbenim četam na Ko­ roškem in prot i levemu kr i lu z a s e d b e n e ; č r t e . Štajerskega obmejnega po­ veljstva. Konec j e bilo igre z oddelki,,sestavljenimi-iz Srbov, bivših avstr i j­ skih ujetnikov, kot »antantnimi« oddelki, konec je bilo učinkovitejše po­ moči teh-čet. Te čete b i v nadaljnjem- pomenile učinkovito pomoč le/koli­ k o r bi re s smele nastopiti 1 k o t enote' redne s rbske vojske ali bi imele 'po­ velje, da se bore. Take legitimacije oziroma ' takega povelja pa-te čete niso imele. 8 1 V'Sloveniji s o ti srbski oddelki opravljali p r e d v s e m stražnoj po- 77. Iz: Bogo Krizman, Izvještaji ; D. T. Simovića, delegala srpske vrhovne komande kod vlade Narodnog vijeća SHS g. 1918, Historijski zbornik VIII, 1955, stran ' 128. " , . . ' . . , . . . . . . . . 7 8 Prim. Dr. Janko Brejc, Od prevrata do ustave, Slovenci v desetletju 191(8—1928, str. 171. ' ' * . ' . • ' ' . r , ' 7 9 Prim.: Wutte, str. 111. . . , - . - . . . . = , . . . -r ,. -. . 8 0 Prim.: Slovenski Narod z dne 17. decembra 1918', št.'299 in Slovenec z dne 19. decembra 1918, št. 292." ч . . . - . - • - • 8 1 Prim.: Zdravko Seručar, Vojne akcije u Koruškoj 1918/19 godine, Beo­ grad, str. 31. V poročilu svojemu komandantu 26. pp/ v Ljubljani o dogodkih pri Grabštanju pravi Milosavljević dobesedno: »... a imao sam naredjehje da izbe- gavam borbu«, Vojnoistoriski institut JNA u Beogradu. •' ' ( 119 licijsko službo. Kaj več o tem in posebej o Švabiću bi bilo mogoče izpre- govoriti v kakšni drugi zvezi ali v posebni študiji. Prvi oddelek redne srbske vojske, bataljon 4. pip Drinske divizije, je prišel v Ljubljano šele 22. decembra, toda ine za to, da bi odšel na 'se­ verno mejo. 3. decembra je prišel v Ljubljano general Smiljanić, in sicer kot šef srbske vojaške misije pri Narodni vladi oziroma pri II. vojnem okrožju v Ljubljani, kot opazovalec. Kar so tedaj slovenski časniki pisali o pomoči Srbije, more biti sicer 'dober predmet za psihološki študij, pred­ vsem tedanjega meščanstva, za zgodovinarja, ki naj piše resnico, pa je le malo uporabnega. Kako daleč so šle antantne sile z nepriznanjem Jugo­ slavije, kaže dejstvo, da je Vrhovna komanda srbske vojske še 25. de­ cembra 1918 dobila od komande zavezniških vojsk obvesMlo, po katerem se praktično ne prizna obstoj jugoslovanske vojske, ki jo je organiziralo Narodno Vijeće v Zagrebu oziroma Narodna vlada v Ljubljani, temveč da se priznajo kot zavezniške samo enote stare srbske vojske.82 Samo redna srbska vojska oziroma enote 26. pp »Komande srbskih trupa« v Ljubljani, ki bi se mogle izkazati s poveljem Vrhovne komande srbske vojske, bi mogle pomagati. Te edine so nesporno veljale za antantno vojsko, njim bi se v prvih mesecih po prevratu avstrijski Nemci ne upali upreti. Zadostovalo bi nekaj bataljonov. Kljub temu, da sta srbska vlada in Vrhovna komanda vse to vedela, nista izvajala nikakih posledic. Se jugoslovanske dobrovolj- ske čete sta zadrževala v Srbiji, na albanski meji. Maja 1919, ko se je med­ narodni politični položaj Avstrije utrdil, predvsem s pomočjo Italije, pa so koroške nemške čete imele že pogum spustiti se v boj tudi z rednimi srbskimi četami. Zasedba Špilja je Gradec vznemM'la. Dopoldne 26. novembra se je zglasil pri gen. Maistru polkovnik Passy, o katerem pravi Knaus, da se je v-isvetovni vojni dobro izkazal kot poveljnik 47. pp in 26. strel. p. Prišel je k njemu po naročilu štajerske deželne vlade v sporazumu z Militär­ kommando v Gradcu, da bi zvedel za njegove nadaljnje namene. »Pooblastilo je bilo izdano od gospodarskega komisarja dr. Eislerja brez vednosti deželnega glavarja dr. von Kaana ter ni vsebovalo nikake odobritvene klavzule.«83 Maister (je izrabil priliko in sklenil z njim pogodbo, ki po svoji vsebini pomeni zadnjo veliko (iniciativo gen. Maistra v borbi za slovensko severno mejo po prvi svetovni vojni. Dokazuje tudii, da je imel gen. Maister v teh dneh v načrtu rudi zasedbo Slovenske Koroške. Pogodba odreja v glavnem, da vojaški oddelki generala Maistra brez prejudica za bodočo mejo zase­ dejo črto z vključno sledečimi kraji: Radgona, Pridova, Gornja Purkla, Brunnsee, Št. Vid ob Vogavi, Ernovž, Žagaj, Ivnik, Šentpavel, Grebinj, Va- žemberk, Slov. Šmihel. Krnskii grad, Feldkirchen (Trg), Beljak, Šmohor in do črte južno navpično na deželno mejo. Nemške čete se umaknejo na črto Vildona. Ozemlje med obema črtama je nevtralna cona, ki naj prepreči spopade med jugoslovanskim in nemškoavstrijskim vojaštvom. Nemško- avstrijs&a oblastva morajo obvestiti katerekoli vojaške oddelke na nem~ 8 2 Dnevnik Vrhovne komande, vpis pri 25. decembru 1918, Vojnoistoriski institut JNA u Beogradu. 8 3 Prim.: Knaus II, str. 81—82. 120 Skoavstrijskem ozemlju, da se prot i oddelkom generala Mais t ra vzdrže vsake sovražnost i . 8 4 Te pogodbe šta jerska lin s posebnim ogorčenjem koroška deželna vlada nista hoteli priznati . Priznati j e ni hote l tudi ne državni sekretar ia t za zunanje zadeve na Dunaju. Bolj č u d n o ipa je, d a j e ni hotela priznati tudi ne Narodna vlada v Ljubljani. Maister pr ipoveduje o t e m : »Ljubljano sem o tej pogodbi izvestil telefonično ter zopet pritiskal na za­ sedbo Koroške in posebno Celovca. Poudarjal sem, da sedaj sam z izdatnim od­ delkom lahko podpiram to akcijo. — Telefonično mi je odgovorilo Foverjeništvo za narodno brambo: ,Saj je vse lepo to. A tekla bi kri. Mi smo pa sedaj v de­ mokratski državi in v demokratski državi ne sme niti ena kaplja krvi teči. Dosegli bomo vse potom pogajanj.' In II. vojno okrožje: ,Pitanje koruško nije zadaća štajerskog obmejnog poveljstva (komandant tega sem bil jaz) nego jest zadaća II. vojnog okružja u Ljubljani.' — Razen'tega so se bali v Ljubljani, kako prehranjevati Koroško, ako je zasedeno, dasi so imeli od zanesljivih oseb poročilo, kaki zakladi hrane leže tam. — Čutil sem, da mi Ljubljana ni bila naklonjena, zato tudi negativno stališče poverjenika za narodno brambo napram vsem mojim predlogom. Dne 26. novembra sem namreč že dobil natančno zari­ san delokrog mojega poveljstva, ki je izključeval vsak moj vpliv na Koroško, izvzemši velikovško okrajno glavarstvo.«85 Zadevni odstavki v zapisnikih 25. in 27. se je Narodne v lade z d n e 28. n o v e m b r a oziroma 2. decembra 1918 se glasijo: »Sklene se, da poverjenik za narodno obrambo ukaže generalu Maistru, da ne sme dalje prodirati in ga pouči, da nima pravice zahtevati demarkacijsko črto^in da ne sme ovirati prometa živil po omenjeni železnici« (op. pis.: to je po železnici Špilje—Radgona—Ljutomer) in: »dr. Pogačnik naj dopove ener­ gično generalu Maistru, da ima izvrševati izključno vojaška povelja, ki jih dobi iz Ljubljane, sicer pa nič ukrepati na lastno pest. Celovec se za enkrat ne za- 8 4 Ta pogodba še ni bila nikjer objavljena. Nemški publicisti navajajo njeno vsebino samo po zelo nepopolnih poročilih slovenskih časnikov. Pisana je samo v nemščini. Po načelniku generalnega štaba Štajerskega obmejnega po­ veljstva majorju Ankerstu overovljen prepis hrani DA-Maribor in se glasi: VERTRAG geschlossen zwischen General Rudolf MAISTER, Kommandanten des Štajersko obmejno poveljstvo SHS v Mariboru und dem Bevollmächtigten des deutsch­ österreichischen Wohlfahrtausschusses und des Militärkommandos Graz, Oberst Rudolf PASSY. GEGENSTAND: Besetzung der gemischtsprachigen Gebiete in der Steiermark und Kärnten durch jugoslawische Truppen. Folgende Punkte sind im gegenseitigen Einvernehmen der beiden Vertreter vereinbart und als rechtsgiltig angenommen worden: 1. LEIBNITZ wird am 30. November ll918 bis 12 Uhr mittags von der deutsch­ österreichischen Volkwehr geräumt und zieht beiläufig in die Linie WILDON ab. Die Wache im Flüchtlingslager WAGNA und jene im Lager LEBRING, beide in der Stärke in der sie heute beigestellt wurden, bleiben. Durch diese Räumung wird eine neutrale Zone geschaffen, welche etwaige Konflikte zwischen den deutsch-österreichischen Wehren und dem jugosla­ wischen Militär verhindern soll. 2. Die Schutzabteilungen des General Maister besetzen im Allgemeinen die Linie inclusive nachbenannte Orte: RADKERSBURG, PRIDAHOF, OBER- PURKLA, BRUNNSEE, ST. VEIT a. d. VOGAU, EHRENHAUSEN, SAGAU, 121 sede, ker nam manjka živil, da bi 'prehranili ljudstvo vsaj v toliki meri- kot prejšnja vlada, in ker bi to ne šlo brez krvoprelitja.« Na 27. seji 2. decembra je bil Verstovšek navzoč in zopet, ne da.',bi se kaj priglasil k besedi. Že 28. novembra s ta prišla iz Gradca v Maribor civilni vojaški po­ oblaščenec "poslanec Einspinner in gospodarski komisar dr . Eiisler (soc. dem.), k i s ta n a t o p r e d Maistrom podala izjavo, da je pogodba, sklenjena med Maistrom, in Passyem »brezpredmetna«, k e r polk. Passy ni bil u p r a ­ vičen t e pogodbe •skleniti. Dovolila sta le zasedbo Špilja, Luč an, Maren- berga in Dravograda t e r častniško 'stražo' na radgonskem kolodvoru. Mai­ s t e r je bil k r a t e k lin je izjavil samo, d a os tane jo od njega izdani zasedbeni ukazi tol iko časa veljavni, dokler ne pridejo od Narodne vlade drugačne odredbe. 8 6 • Za stališče Naredne vlade/glede pogodbe s Passyem. j e Maister v tem t r e n u t k u že vedel. Tudi' Gradec j e bil obveščen. Kljub umestnost i vpra­ šanja, al', je. Slovenija imela v 'teh dnelh sploh dovolj vojaških sil, da bi mejo p o tej pogodbi takoj zasedla, bi mogla biti ta pogodba v rokah odločne in spretne, diplomacije v borbi za demarkaci j sko čr to nasproti Nemški Avstriji za Avstrijo vsaj želo nepri jeten instrument . Pogodba je bila za Slovenijo veljavna, iker ni bilo v Passy èvem pooblastilu ni'ka'ke odòbri tvene klavzule in so bili Passyevi pooblastitelji upravičeni tako'.pogodbo skleniti. Mili tärkommando v Gradcu je obsegalo tedaj tudi Koroško, ki s e je šele po t e m incidentu vojaško osamosvojila. Po m e d n a r o d n e m p r a v u pogodbena s t ranka ni dolžna vedeti za siceršnje interne odnose druge s t ranke, poobla­ ščenca in pooblastitelja. Tako j e ostala ta Maistrova iniciativa č is to neizrabljena. Upreti s e ' N a r o d n i vladi in dti.po poti, ''ki j o je. nakazovala pogodba s Passyem,, 'bi se v temi' .trenutka* rek lo tvegati vse, dosledno morat i seči. po oblasti v Sloveniji. Že ob razorožitvi mariborislke Schutzwehr p a se je v > delo, da Maister tudi Narodnega sveta za Štajersko ni imel več t r d n o za EIBISWALD, ST. PAUL, GRIFFEN, WAISENBURG, WIND, ST. MICHAEL, KARNBURG, FELDKIRCHEN,/VILLACH, HERMAGOR, südlich senkrecht auf die Landesgrenze. Diese Besetzung hat den Zweck, die südslawische und die deutsch-öster­ reichische Bevölkerung vor. etwaigen Übergriffen zu schützen. Eine Bestim­ mung der zukünftigen Nationalstaabsgrenzen ist durch diese Besetzung nicht beabsichtigt. , ' ' 3. ' Südlich der Besetzungslinie des General Maister werden keine Requisitio­ nen für die Einwohner nördlich dieser Linie stattfinden. 4. _ . Eine Ausfuhr von Lebensmitteln oder sonstigen lebenden oder toten Ma­ terial über die Besetzungslinie gegen Norden ist unstatthaft. Ebenso wird über diese Linie gegen Norden das beschlagnahmte oder requirirte,;ehemali,ge österr.- ung. Staatsgut nicht ausgeführt werden. . 5. ' '• Die Lebensmittelversorgung seitens des deutsch-österreichischen Wohl­ fahrtsausschusses für die Konationälen südlich der Besetzungslinie des General Maister wird von den südslawischen Schutztruppen in keiner Weise gestört werden. ' • • ' •' . ' 122 seboj . Pri Beljaku bi zadeli nà Italijo. Italija j e prežala, da se j i po t. A/4/b pogojev premirja ponudi prilika Vkorakati š e globlje v Slovenijo, • sedaj zato, da b i »delala red«. Ta tendenca se j e zelo jasno pokazala pozneje celo v za Italijo.dosti manj ugodnih okoliščinah, ikalkar so bile v mesecu no­ vembru 1918, o b incidentih v Zalogu in v Ljubljani. 12. in 20. februarja 1919, ko so Ital i jani dvignili hrup, češ da je bi la,zažgana ital i janska za­ stava in tedaj, ko je bila neka italijanska vojaška misija izgnana iz Ljub­ ljane. In kaj bi napravila beograjska v lada? V nadaljnjem izvajanju načr ta prevzemanja in utr jevanja slovenske n a r o d n e oblasti v Mariboru in š ta jerskem ' Podravju So bili po razorožitvi mar iborske Srihiutewahr odstranjeni vsi t i s t i nemški nacionalistični u r a d ­ niki, 'ki so se obnašali, kakor da bi bffli y ' N e m š k i ' Avstriji. 28. novembra so bili ob navzočnosti generala Maistra odstavljeni predsednik mar ibor­ skega okrožnega sodišča in vodja državnega pravdniš tva t e r še več drug ih sodnikov. 8 7 Vsi so izjavljali, da se umakne jo »samo sili«. Predsednik okrož­ nega sodišča je postal višji deželno-sodni svetnik Cankar, vodja državnega pravdniš tva pa dr. Mirko Grasselli. Istega d n e s ta bila ob navzočnosti slo­ venskih častnikov zamenjena s s lovenskimi šefi vodja glavne pošte m vodja kolodvorske pošte. Vodja glavne poš te j e postal Ludvik Jöse'k, ko­ lodvorske pa Jàkób Novak. ' ' . ' . ' Te odstavitve so mar iborske Nemce zopet : močno razburile.. Njihov odpor pa, j e postajal čedalje bolj brezglav. 28. novembra, zvečer je bil se­ s tanek zaupnikov mariborskih Nemcev in nemš'koavstrrijiskih socialnih de­ m o k r a t o v iz Maribora. Na tem sestanku j e jbilo sklenjeno, da prično že­ lezničarji 29. novembra stavkati. 8 8, Ras se j e 29. novembra po. 12. uni zgla- silo pri Maistru 'Odposlanstvo .železniških in poštnih uradnikov, ki so za­ htevali, d a s e odpravi jo vojaške, s t raže o b . delavnici in kurilnici, da se odpuščeni nemški sodni in poštni uradniki zopet sprejmejo' v službo, da se . . . . . .6.,, . . . Die Militärerziehungsanstalt STRASS gilt als neutral und bleibt in dienst­ licher Beziehung dem Militärkommando Qraz unterstellt, hat- jedoch nach Massgabe der vorhandenen Bestände gegen Austausch von Fassungsdokumen- ten die Militärunterrealschüler aus STRASS in Marburg -mit Monturen, Wä­ sche und Schulmitteln zu versorgen. Ein Absohub der Magazinsbestände über die Besetzungslinie gegen Norden ist unstatthaft. 7 . . . •' ' ' . . ; ' : . , . , - • . Eine feindliche Aktion gegen die Sehutzabteilungen des General Maister wird weder seitens der deutsch-österreichischen Regierung noch des Militär­ kommandos Graz, noch eines sonstigen militärischen oder Volkswehrkommandos stattfinden. Ebenso sind von den erstgenannten Behörden, die etwaigen Heim- öder sonstigen Wehren zu verständigen, dass'sie sich jeder Feindseligkeit gegen­ über den Abteilungen des General Maister enthalten. • 8 . , - - . . , . • • • ' Die Schutzabteilungen werden, die im Punkte 2. bestimmte Besetzungs­ linie — wenn.nicht das Südslawentum gefährdende Verhältnisse hiezu zwingen werden — gegen Norden nicht überschreiten und keine:. feindliche Aktion un­ ternehmen.. , ' •".• r •• .•••-. Die Vertragspunkte treten am 30. November 1918, 12 Uhr mittags in Kraft. 123 odstranijo slovenski železniški nadzorni uradniki in podobno. Odposlanstvo je sporočilo Maistru tudi, da se je stavka že začela. »Jaz sem upravičenost te železničarske stavke, ki je nastala zgolj iz nem- škonacioTialnih nagibov, odklonil in odposlanstvo odslovil,« pravi Maister. Ljubljanski socialnodemokratski dnevnik Naprej je dne 30. novembra (št. 275) poročal: »V Mariboru in na Pragerskem je izbruhnila sta vika nemškonacionalnega osebja železnic in pošte.« V začetku te stavke res ni mogoče zaslediti ndti enega razloga, ki bi kazal ina ikaj drugega, kakor na nemškonacionalistične politične motive. Šele, ko se je pokazalo, da stavka ne dosega svojega nacionalistično poli­ tičnega namena, so stavkujoči prišli še z drugimi političnimi razlogi, po­ sebej z republikanskim geslom. Ljubljana je to pot priskočila slovenskemu Mariboru odločno na po­ moč. Ekspozitura obratnega nadzornišltva Južne železnice v Ljubljani je na prošnjo generala Maistra brez odloga odposlala na Slovensko Štajersko večje število uradnikov in železničarjev, prostovoljcev. Že čez dobrih 12 ur je bila železniška zveza Ljubljana—Maribor zopet vzpostavljena, najprvo z eno zvezo, v nadaljnjih dneh pa z vedno več zvezami. Le v delavnicah Južne železnice in v kurilnici je delo počivalo več dni oziroma se je po nekaj dnevih delalo le v zelo zmanjšanem obsegu. Stavkujoči so v teh dveh obratih izvršili nekaj težjih saboterskih dejanj. Šele v noči od 3. na 4. december8 9 so bili raztrošeni po Mariboru nem­ ški letaki, v katerih stavkovno vodstvo poučuje stavkuijoče o razlogih stavke. Nasproti jugoslovanski monarhiji »z militarizacijo, omejevanjem zbo- irovalne in tiskovne svobode«, z maloštevilnimi industrijskimi delavci, ki zaradi tega nimajo upanja, da bi v doglednem času prišli do politične moči, postavlja ta letak nemško avstrijsko republiko z zborovalno in tiskovno 10. Die deutsch-österreichische Regierung und das Militärkommando Graz sorgt für sofortige, unbedingt jedoch für die rechtzeitige Verlautbarung dieses Vertrages in den betroffenen ehemaligen österreichischen Kronländern und für die Aufklärung der Bevölkerung, dass es sich bei dieser Besetzung nicht um Feindseligkeiten, sondern lediglich um Schutzmassnahmen handelt. 11. Südlich der Besetzungslinie des General Maister können dessen Truppen überall unbehindert sich bewegen oder garnisomeren. / 12. Eine vorsätzliche Verletzung eines der Vertragspunkte oder eine Verhin­ derung der Durchführung eines derselben durch eine der' Vertragsparteien ent­ bindet die Gegenvertragspartei der Einhaltung des Vertrages. Marburg, am 27. November 1918. R. Maister, gm., e. h. R. Passy, Oberst, e. h. 85 Maister, Prvo poglavje koroškega plebiscita, Slovenski Narod, 11. okto­ bra 1922, št. 231. 88 Prim.: Protokoll über die beiderseits abgegebenen Erklärungen bei der Besprechung der Bevollmächtigten der steierm. Landesregierung in Graz und Herrn Gmj. Maister, Militärkommandanten in Marburg, DA-Maribor. 87 Te odstavitve so bile objavljene v Uradnem listu Narodne vlade v Ljub­ ljani 3. decembra 1918 pod št. 165. 124 svobodo, s številnim delavstvom in splošno ter tajno volilno pravic», po kateri da je zagotovljen tudi gospodarski položaj delavstva. Poziva stav- kujoče, da se odločijo ter zagotavlja tistim, ki se bodo odločili za nada­ ljevanje stavke, dokler jih njihovi zaupniki zopet ne pokličejo na delo, zaslužek, delo in kruh. S temi razlogi stavke je prišlo stavkovno vodstvo šele peti dan po začetku. Vmes je bil1 prvi december, dan zedinjenja .Države Slovencev, Hjrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo­ vencev. Očitno je šele ta dan dal stavkovnemu, vodstvu idejo in stavkovno geslo »Za republiko!« Do tega dne ni bilo niti pravega, realnega razloga za to. Socialistični Naprej in 'klerikalni Slovenec sta pisala v mesecu novembru še odločno republikansko, ljudske množice v Sloveniji so bile močno re­ publikansko razpoložene, uradniška in vojaška prisega ni vsebovala nikake izjave .zvestobe kakemu kralju, »Naprej« še 2. decembra v uvodniku »Jas­ nosti!« piše: »Obe stranki na Slovenskem, socialistična in klerikalna, ki zastopata re­ publikanska načela...« Tudi sicer je bila vsebina tega letaka revna, nestvarna. Pod milita­ rizacijo razumemo navadno prisilno mobilizacijo delavstva za delo v do­ ločeni stroki, v določenih podjetjih. Take mobilizacije ni nihče ukrenil. Štajersko obmejno poveljstvo je dalo železniške delavnice in kurilnico zaradi sabotaž le vojaško zastražiti in jih v tej zvezi postaviti pod vojaško nadzorstvo. Delavstvo v Mariboru ni limelo 'svojega glasila, pač pa je bila po razorožitvi Schutzwehr uvedena preventivna cenzura za Martourger Zeitung, to izrazito velenemško nacionalistično buržoazno in hujskaško glasilo. Kar se tiče zborovalne svobode, je Narodna vlada, v 'kateri so bili tudi slovenski socialni demokrati, z naredbo 25. novembra 1918 (Uradni list XIV) razveljavila avstrijski društveni in shodni zakon in uvedla svo- 88 Policijska beležka na enem izmed teh letakov, shranjenih v DA-Maribor. Nemški original se glasi: EISENBAHNER! Man sagt ihr seid nicht aufgeklärt. Wir wollen es tun! Nach dem .Zusam- menbruohe der österreichischen Armee haben sich nationale Staaten gebildet, die tschecho-slowakische und die deutsch-österreichische Republik und die südslawische Monarchie. Die Unterdrückung der Arbeiter in der Monarchie kennt ihr. Ihr wisst was Freiheit ist. Ihr seht täglich, wie eie in der neuen Monarchie gehandhabt wird. Militarisierung wird eingeführt, Versammlungs- und Pressefreiheit wird uns genommen. Das allgemeine Wahlrecht ist in einem monarchischen Staate nur auf die Macht der Arbeiter gestützt und da es in der serbisch-kroatisch-slowenischen Monarchie (SHS) wenige industrielle Arbeiter gibt, noch viele Jahre nicht zu erreichen. Wie wollt ihr da zur politischen Macht kommen? Ihr werdet noch viele Jahre das Joch zu tragen haben, wie ihr es im alten Österreich habt tra­ gen müssen. Die Wenkstätte ist wieder militarisiert. Hauptmann Luckmann ist wieder Kommandant der militarisierten Werkstätte und des Heizhauses. Was euch erwartet, dass wisst ihr nun. In der Deutsch-österreichischen Republik erwartet uns Freiheit. Die Ver­ sammlungs- und Pressefreiheit bestehen bereits. Das allgemeine, gleiche und geheime Walrecht ist bereits Tatsache und daher unsere wirtschaftliche Lage 125 bodo zborovanj. Politična oblastva odslej niso smela pošiljati na zborovanja nikaMh političnih, komisarjev. Proti naredbi z dne 25. novembra 1918 je začel aprila 1919 na sejah Deželne vlade za Slovenijo • izpadata zastopnik centralistične jugoslovanske buržoazije Žerjav. »Splošna ena'ka in tajna volilna pravica« ikot garancija za »zagotovitev gospodarskega položaja« je enostranska naivnost. Zaslužek pa je bil stavkujočim zagotovljen cd mari­ borske, nemš'ke buržoazije^ njenih denarnih zavodov, od mariborske občine In celo od avstrijskega Državnega sveta, kakor to itrdi Maister. Kakšnega delavsjkega stavkovnega sklada ni bilo. • ,, .0 nacionalnem vprašanju tudi v tej edini izjavi nekoliko načelnejšega značaja,,toi jo je dalo stavkovno vodstvo, ni 'bilo niti besedice; kakor da ni v МагЉоги in njegovi okolici ter v štajerskem Bodravju nikakih Slovencev. Vodstvo riemškoavstrijske socialne demokracije je speljalo mariborsko delavstvo v boj za ohranitev oblastnih pozicij nemškoavstrijske nacionali­ stične buržoazije na slovenskem ozemlju. Bilo pa je v Avstriji tedaj nekaj pojavov, ki so kazali na revolucionarno razpoloženje delavstva. Tóda pro­ grama tieni letak stavkovnega vodstva ne vsebuje nič takega,, Spričo.takih razlogov stavke je (imela. Narodna vlada prav, ko je na sej i 9. decembra 1918 .med ukreni glede železničanske stavke sklenila tudi, . . ; , . . »da naj se delavstvo pouči,-da je Država SHS prav tako demokratična ka­ kor Nemška Avstrija.« . , , . Vsaj za Slovenijo je to veljalo. Pozneje,,v Jugoslaviji samo nekoliko prej kakor v Avstriji, pa je šjel notranjepolitični razvoj obeh držav v proti- demokratično smer in je..postajalo vprašanje republike aLi- monarhije čisto formalnega značaja. , -• Ko so.stavkarji spoznali, da .je stavilo udarec v vodo, so se 3. de­ cembra zglasili.pri Maistru in, izjavili, da se .želijo pogajati.. Maister, jim je odgovonil, da jim bo pogoje sporočil pismeno. Ti pogoji.so bilf/sestav- ljeni na seji Narodnega sveta za Štajersko še istega dne, in še istega dne jih je Maister poslal stavkovnemu odboru. Na zborovanju 4! decembra pri Gambrinu pa so stavkarji — okrog 1000 od nad 400ÓI —sklenili, da bodo stavko aadaljevali. Ko pa so zvedeli, da se bodo 9.decembra začela v Ljubljani med'zastopniki1 Nemške Avstrije, koroške in štajerske'deželne vlade,ter zastopniki slovenske Narodne vlade, pogajanja o raznih gospo­ darskih in drugih vprašanjih (toda z izključitvijo teritorialnih) — pravza­ prav nadaljevanje'pogajanj, ki so bila zaenkrat-zaključena s pogodbo dne gesichert: Wir.haben nurmehr dsn. Kampf gegen den Kapitalismus.zu führen, währed uns in der SHS noch alle Kämpfe erwarten. > Es ist doch klar, wohin, wir uns. zu wenden haben. Wollt ihr das alte Joch, die alten Drangsale: Und Steuern tragen, und weiterhin die Pfaffen und das Militär aushalten? Wollt ihr den sehr ungleichen Kampf gegen dew Kapita­ lismus und alle seine Begleiterscheinungen in SHS aufnehmen? Dann geht zur A r b e i t . . . . -,i ' ' . .. . • • Wollt ihr aber ein gleichberechtiger Mensch sein, der in allen Vertretungs- körpern, das Recht hat mitzusprechen, über Krieg und Frieden zu entscheiden, dann haltet aus und bleibt der Arbeit fern bis ihr von euren • Vetrauensmän- nern zur Arbeit gerufen werdet. .Euer Verdienst ist euch gesichert, ebenso auch eure Arbeit'und somit; euer Brot als freie .Republikaner. ; ' • ' • ' • • Die Streikleitung 126 7. novembra, k a r omenjam že spredaj — so se obrnil i na graškega gospodar­ skega komisarja,' socialnega demokrata dr . Eislerja, da se zavzame zanje. Tudi Narodna v lada je privolila v ta 'pogajanja. Ta pogajanja so se 12. de­ cembra 1918 zaključila s pogodbo, s k a t e r o se je zavezala Narodna vlada dobavl jat i ,Nemški, Avstriji p r e m o g zaxzelezni.ee, .razen,, če, bi morala slo­ venska industr i j ska podjet ja.zaradi tega ustavi t i obratovanje in bi nastala brezposelnost. Nemška Avstrija j e obljubila vzdrževati tranzitni železniški p r o m e t iz ČeškoKuiovaeke v. Jugoslavijo. Dogovorjeno pa j e b i to obenem tudi, d a se začno pogajanja s stavkuj očimi železničarji. O sporazumu in konč­ n e m .zborovanju,, na, k a t e r e m so stavkarja ta sporazum odobrili in se je t a k o s tavka končala, je izšlo sledeče, poročilo: 9 0 »Maribor, 13. dec; (Lj. k. u. — KB.). Danes popoldne je zborovalo tukaj 2500 železničarjev vseh kategorij. Odbor stavkujočih je predložil železničarjem nove, tekom ljubljanskih pogajanj sklenjene dogovore, ki se bistveno razlikujejo od pogojev, stavljenih po generalu Maistru. Dogovori se glase nastopno: 1. Načel- ništva in druga vodilna mesta, doslej po odredbi generalnega ravnateljstva Južne železnice zasedena po Slovencih, ostanejo provizorno,zasedena. Ljubljan­ ska vlada si pridržuje pravico zahtevati od generalnega, ravnateljstva Južne železnice, da imenuje'na vodilna mesta provizorne nameščence v 'smislu njenih predlogov. 2. Za vsa'podrejena mesta si pridržuje jugoslovanska vlada pra­ vico, da ostanejo provizorno zasedena kakor doslej, ali da se imenujejo nanje uslužbenci, ki jih, bo predlagala sama. Jugoslovanska vlada, zahteva, da vsi uslužbenci in delavci Južne železnice, ki se povrnejo na delo, prisežejo jugo­ slovanskemu zastopniku Južne železnice vpričo vladnega zastopnika. za dobo svoje Zaposlenosti v tej državi. 3. Glede delavnic v-Mariboru si pridržuje vlada z.ozirom na vodstvo in obrat v sporazumu z generalnim ravnateljstvom Južne železnice svoje odločilne pravice. 4. Po povratku delavcev k delu se zaradi te stavke ne sme postopati proti nikomur. Pač pa bodo kaznovani vsi oni, ki so zakrivili kako dejanje sabotaže (zlobnega poškodovanja), zavajanja k sabotaži ali njenega pospeševanja. 5. Priznavajo se zaupniki delavcev in uslužbencev, ki imajo nalogo, dačuvajo materialne koristi delavstva. — t M e d čitanjem teh točk so se slišali burni protestni klici proti zapriseganju. Zaupniki so si prizadevali z'vso zgovornostjo, da so odstranili pomisleke železničarjev proti zapriseganju. Pojasnili so delavcem, da ta službena prisega nima' zanje nikake obveznosti do Jugoslavije, temveč da se tiče prisega samo službovanja pri Južni železnici. Pri glasovanju so : naposled sprejeli gornji dogovor, prav tako predlog zaupnikov, da prično' jutri zjutraj od 7. uri zopet delati.« " , . . Ko pravi »Slovenec«, d a se ljubljanski sporazum »bistveno« razlikuje od pogojev, k i . j i h j e postavil Maister (pravzaprav Narodni s v e t za Šta­ jersko), se m o r e nanašati t o le na besedo »provizorna« (namestitev urad- ništva) in. na institucijo delavskih zaupnikov v t. 5. Toda ta točka se je t ikala predvsem Južne železnice, ki je bila pr ivatna družba. Ostale točke sporazuma s o iste k a k o r pogoji NS za Štajersko. Sicer pa s o , p r a v ta po­ gajanja in vsebina sporazuma zopet jasno' pokazala, da je imela ta s tavka izrazit nemškoavstri jski nacionalni, državnopolitični nagib in namen. Temu pr imeren j e bil tudi odgovor Narodnega sveta za Štajersko, Maistra, k i je glede,siceršnjega razmerja do železničarjev ih posebej o decembrski stavki napisal v Mariborskem koledarju 1932 tole: »Jaz sem vedno uvaževal vestno in naporno službo nemških železničarjev. " Njihovim upravičenim željam glede na telesno varnost in na prehrano sem do skrajnosti ustrezal. Odposlanci železničarjev so mi to tudi odkrito priznali in zato na..vseh.pogajanjih poudarjali svojo lojalnost. Z izvolitvijo Suppanza za 9 0 Slovenec, 12. in 15. decembra 1918, št. 286 in 288. . 127 2. mariborskega podžupana pa jih je mestni občinski svet tako preslepil, da so temu in drugim našim nasprotnikom na ljubo pogazili svoja internacionalna strankina načela in se kot kupljeni stavkarji s svojimi novimi vsenemškimi za­ vezniki vrgli v nacionalni boj proti Jugoslaviji« (str. 103). Stavka, od katere so si nemškoavstrijski nacionalisti tu in onstran meje mnogo obetali, se je končala z neuspehom, z zavrnitvijo vseh glavnih zahtev, si katerimi iso stavkiu-joči stopili v boj. Prevladujoča položaj nemške nacionalistične birokracije na železnicah Slovenske Štajerske je bil zrušen. Na vse glavne postaje so bili imenovani slovenska načelniki, za vse proge slovenski prometali nadzorniki. Tudi kurilnica in- delavnica Južne železnice v Mariboru sta dobili slovenska načelnika. Isto je bilo v poštnem, obratu in na sodiščih, kjer so skupno z železničarji štrajkali •nemškonacionalistični uradniki, sodniki, uslužbenci. Povsod je bilo uve­ deno slovensko uradovanje. Železničarska stavka je zadržala tudi nadaljnje zasedanje slovenske meje, otežila hitrejše premike slovenskih čet na oddaljenejše točke. Ni pa tega preprečila, čeprav je fo'il namen'stavkujočih verjetno tudi ta, saj je bila zasedba Špilja vsaj za Lipnico in Gradec pravi alarm in so bile zveze Isitavikujočih z nemškim delom Štajerske prav živahne. Že 1. decembra se je mogel odpeljati iz Maribora preko Špilja v Radgono poseben vlak s 6. četo Mp, 155 mož in 2 težki strojnici, pod poveljstvom nadporočnika Bene­ dikta Zeilhoferja. Iz Radgone je bil 3. decembra zaseden tudi Cmurak in sicer od poročnika Janka Žela z 20 možmi, ki jih je kmalu nato nadomes­ tila 7. četa Mp. V Purklo in Obrajno je prišlo slovensko orožništvo 15 do 20mož v vsak kraj, prav tako tudi v Apače. Lucane je zasedel v začetku decembra najprej en vod Mp, 7. januarja 1919 pa četa Tržaškega bataljona pod poveljstvom poročnika Fabianija. Važna vojaška akcija je bila 3. decembra izvedena iz Mežiške v La- 'botsko dolino. Oddelek Srbov Komande srpskih trupa v Ljubljani in Slo­ vencev, okrog 120 mož, od teh tri četrtine Srbov, je pod poveljstvom nad­ poročnika Stanka Jurka, podporočnika Mladena StoŠića in poroč. Zmaga Kristana zasedel najprvo trg Dravograd, nato pa Labot in Šentpavel. Za­ sedba je bila zamišljena kot zavarovanje levega krila frontnega odseka Štajerskega obmejnega poveljstva). S catèto vojaškega vidika je bffiba za- sedba Labota in Šentpavla zelo tvegana, ker bi bila majhna posadka očitno preslabotna, ako bi se začeli Nemci resneje upirati. Posadka je bila tudi preveč oddaljena od rezerv. Tudi tu se je izkazal račun z »antantnim« oddelkom za zgrešen. V velikovški odsek je v tem času že začelo močno posegati II. vojno okrožje v Ljubljani. Posadko Mp so dobile tudi Radlje (Marenberg), najprvo majhno, okrog 30mož, v sredini decembra pa je prišla v Radlje četa Mp pod po­ veljstvom nadporočnika Joža Malenška. Iz Radelj vodi cesta čez Radelj (Kobansko) v Ivnik. Okrepitev marenberške posadke sredi meseca decem­ bra je vznemirila vojaško vodstvo v nemškoavstrijski Štajerski. Poslalo je v Ivnilk in Deuitechandsberg 12. Volktsiwehrbaon,91 kar pa je zopet Štajersko obmej.no poveljstvo razumelo kot grožnjo. Posadko Maribor- " Knaus II, str. 88. 128 skega pešpolka j e dobila t u d i Muta. Naloga te zasedbe j e bila nadzirata dolino Bistrice s pobočjem štajerske Sabote, pozneje pa zasesti samo so- fooš.pp, 21. decembra pa naravnost od II. vojnega okrožja v Ljubljani major Alfonz Žerjav. Med frontni odsek Obmejnega poveljstva za zahodno Koroško (major Alfred Lavrič) in odsek Štajerskega obmejnega odseka je bil vrinjen odsek Obmejnega poveljstva za vzhodno Koroško pod povelj­ stvom majorja Žerjava, ki ga je kmalu nato nadomestil polkovnik Milan Bleiweis.95 Obmejno nemšitvo sd je .po udarcih, ki so ga zadeli po prevratu, (kmalu opomoglo. Grabštajn 15". decembra je bil prvi veliki uspeh, prvi odločilni 'korak na poti izvajanja sklepa (koroškega 'provizoričnega deželnega zboira z dne 5. decembra. Sledili so mu kmalu še drugi udarci, in sicer najprvo na levem ikrilu Štajerskega obmejnega poveljstva, v Šentpavlu. Tako izpo­ stavljena in maloštevilna, kakor je bila šentpavelslka, bi se najbrž ne mo­ gla upirati tudi posadka, ki bi se bila pripravljena boriti. Pretežno setav- ljena iz Srbov, bivših avstrijskih ujetnikov, (ki so verjetno tako, kakor oni pini Grabštaurju in pozneje pri Borovljah imeli navodilo, naj se izogibajo boju, pa je že celo pomenila oddelek brez resne vojaške vrednosti. Ko jo je 27. decembra zjutraj, uspavano še v čuječnosti zaradi dogovorjenega bo­ žičnega premirja, napadel 10. Volkswehrbaon iz Wolfsberga (torej redna avstrijska vojska), je bila posadka brez vsakega boja zajeta.96 Nemci so zavzeli tudi Labot. Nadaljnje njihovo napredovanje proti Dravogradu je bilo zaustavljeno od dveh čet Slovenskega planinskega polka, ki jih je poslal Dravogradu na pomoč major Žerjav iz Velikovca.97 Četi sta se nato vrnili v Velikovec in ju je nadomestil bataljon Celjskega pp. pod povelj­ stvom stotnika Groša. Ob desnem krilu frontnega odseka Štajerskega obmejnega poveljstva, v Prekmurju, se je ta čas zgodilo nekaj podobnega. O božiču 1918 so vojaške čete Narodnega Vijeća v Zagrebu zasedle Medjiimurje ter s tem za Hrvatsko popravile napako, ki je bila storjena z beograjsko pogodbo z dne 13. novembra. Kot podaljšek te akcije je 26. de­ cembra Dalmatinec stotnik Jure Jurišić z malim oddelkom prostovoljcev okrog 70 mož Hrvatov — mornarjev in nekaj Slovencev čisto na lastno pest prekoračil pri Murskem Središču Muro ter vdrl v Prekmurje. Prišel je najprej v Dolnjo Lendavo, odtod pa 27. decembra nadaljeval pot preko črenšovcev in Beltincev proti Murski Soboti. Istočasno je, ne da bi vedel za Jurišiča, poizkusil organizirati samostojno osvobodilno akcijo prekmur­ skih Slovencev prekmurski slovenski študent Josip Godina. Svojo domačo vas Dolnjo Bistrico je že organiziral. Zbral je nekaj prostovoljcev. 25. de-, cembra popoldan je imel prvi shod za priključitev k Jugoslaviji. Iskal je pomoči in jo iz Ljutomera tudi dobil. 27. decembra pa so se približale 95 Prim, še: Viktor Andrejka, Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od pre­ vrata do danes, Slovenci v desetletju 1918—20, str. 282. 011 Več o tem ima Zmago Kristan v svojih spominih. Številke variirajo, ka­ kor navadno v vseh takih poročilih iz tistih časov. Wutte, Kärntens Freiheits­ kampf, str. 128, pravi, da je bilo zajetih 94 mož, od teh 78 Srbov; Zgodovina Dravske divizijske oblasti pa navaja 29. decembra 1918, da je bilo pri Šentpavlu zajetih 94 srbskih in 20 slovenskih vojakov. " Nerazumljivo je, zakaj je bil Dravograd sam tako slabo zaseden, pravi pisec, domnevno Viktor Andre jka, v spisu Vojaški dogodki na Štajerskem, ohra­ njenem v rokopisu, last Eda Pičmana v Ljubljani.. 131 Dolnji Bistrici madžarske čete pod poveljstvom nadporočnika Vilka Tkalca, istega dne torej, iko je Jurišić s svojimi prostovoljci prodiral iz Dolnje Lendave proti Murski Soboti. Jurišić ni vedel za Godino in Godina ne za Junišica. Prišlo je do boja in Godina se je pred veliko madžarsko premočjo umaknil na štajersiko stran, pred istimi četami, ki so se ne'kaj ur nato umaknile pred Jurišičem proti Madžarski. Po ovinku pre'ko Radgone je Godina konec decembra prišel zopet v Mursko Soboto in se tamkaj pri­ družil Jurišiću, ki je medtem v Murski Soboti vzpostavil že domačo oblast, sicer pa gospodaril precej brezskrbno in na široko. Tam ju je oba dole­ tela ista usoda. 3. januarja so brezskrbno posadko napadli Madžari, nekaj vojakov pobili, druge pa, kolikor jih ni ušlo, ujeli. Med ujetniki sta bila tudi ranjeni Jurišić in Godina. Imela sta še srečo in sta se iz poloma končno oba še živa rešila. Jurišićeva preuranjena akcija je, kakor trdi Slavic, pokvarila načrte, ki jih je imelo s Prekmurjem Štajersko obmejno poveljstvo, Maister ozi­ roma Narodni svet za Štajersko; Maister da je imel namen zasesti Prek- murje v začetku januarja 1919. Tako je sklenil po zelo uspelem shodu v Radgoni, 26. decembra 1918, ki so se ga v velikem številu udeležili tudi prekmurski Slovenci. Nepojasnjeno ostaja pri vseh teh dogodkih predvsem vprašanje, za­ kaj niso istočasno, ko so hrvatske čete vkorakale v Medjimurje, vkorakale slovenske v Prekmurje. Hrvatske akcije v Medjimurju sta se udeležili tudi 3. in 4. četa Mariborskega pp. pod poveljstvom stotnika Metoda Rakuše. Maister je torej moral vedeti za ta načrt, čeprav ne morda tudi za datum izvedbe. Pogoji za osvoboditev Prekmurja so se s ponesrečeno akcijo Ju- rišića in Godine res zelo poslabšali, že zaradi tega, ker so bili Madžari sedaj opozorjeni na to, kaj se pripravlja, ter so zbraH v Prekmurju večje vojaške sile in dobro zasedli mejo nasproti Slovenski Štajerski. Razen tega je bila v pogodbi med madžarskimi zastopniki in zastopniki Narodnega vi­ jeća v Zagrebu vnovič dogovorjena demarkacijska črta in to po Muri. Prekmurje je zopet ostalo na madžarski strani. K beograjski malomarnosti se je pridružila sedaj še zagrebška. In slovenska? Za vse te pomanjkljivosti in napake se je mogel Maribor oddolžiti Prekmurju šele na pariški mirovni konferenci, na kateri je dr. Matija Sla­ vic kot član jugoslovanske delegacije zelo dobro in uspešno branil pravico in potrebo prekmurskih Slovencev do priključitve k Sloveniji, Jugoslaviji.98 Tudi v Mariboru in v štajerskem Podravju so začeli Nemci zopet dvigati glave: Občina je bila še vedno v nemških rokah in še vedno sre­ dišče nemškega odpora. Slovenski jezik slej ko prej ni imel na maribor- 9 8 Prim.: Dr. Matija Slavic, Prekmurje, Ljubljana 1921; Državni prevrat v mariborski oblasti, zbornik Slovenci v desetletju 1918/28, Ljubljana 1928; Na­ rodnost in osvoboditev Prekmurcev in prekmurske meje v diplomaciji, zbornik Slovenska krajina, Beltinci 1935, posebej str. 61—65; Se druga literatura o boju za Prekmurje po prvi svetovni vojni: Dr. Rudi Kyovsky, Slovenska krajina (Prekmurje) 1918—1919, revija Delo 1952, št. 5—6; Mirko Kokolj, Prekmurje v prevratni dobi 1918—19, revija Svet ob Muri II, št. 4 in 5—6, posebej str. 200 do 205; Hrvati u borbama za oslobodjenje sjevernih krajeva Jugoslavije, Preko- murja, Koruške i Štajerske, zbornik, Zagreb 1940, posebej str. 92—94. 132 iSkem magis t ra tu nobene pravice; uradni jezik, razglasi, s o bili še vedno samo nemški. »Uradništvo magistrata je obstojalo iz treh juristov, številnih strokovnih in pisarniških uradnikov, varnostne službe, skupno okoli 250 uslužbencev — med temi niti en Slovenec,« tako poroča dr. Vilko Pfeifer.0 0 Marburger Zeitung je kljub preventivni cenzuri, 'ki j i j e bila podvržena od 23. novembra dalje, slej iko prej pisala pretkano hujs'kaško, razvnela se j e podtalna agitacija s širjenjem vzne- mirjujočih vesti od osebe do osebe. Graški listi so zahtevali, da zasedejo Maribor a n t a n t n e čete. .Maister in nekatere druge vodilne vsebnosti so dobili nad 70' grozilnih pisem. Slovenski odgovor na t o je bil razpust mariborskega občinsikega za­ stopstva 2. januar ja 1919, sklenjen od Narodne vlade sicer že 16. decembra. Tudi prevzem uprave mariborske občine se je izvršil ob navzočnosti vo­ jaštva, generala Maistra osebno. Župan dr. Schmiderer j e odšel z običajno frazo vseh nemških oblastnikov t is tega časa: Umikam se le sili. Za ko­ misarja) j e bil imenovan dir. Villko Pfeifer. 1 0 0 Polagoma je v telku leta 1919 sledil prevzem raznih mes tn ih ustanov, denarnih zavodov, poslovenjenje javnih napisov in uličnih imen. Drugi Maistrov u k r e p prot i zopet vedno bolj grozečemu nastopanju mariborskega n e m š t v a j e bil bolj problematičen. 3. januar ja j e izdal gene­ ral Maister sledeči proglas (DA-Maribor): »Prebivalstvu! Mnogoštevilna pisma, ki prihajajo vsak dan na moj naslov, in ki grozijo ne le meni, ampak tudi drugim jugoslovanskim voditeljem s škodo na telesu, premoženju in časti in nekatera pisma, ki vsebujejo dobrohotna svarila, v zvezi s poročili o hujskajočih govoricah na ulici, v vlakih in pri različnih pri­ likah, me navajajo, da uredim sledeče: Določil sem 21 uglednih mariborskih meščanov kot talce, ki jamčijo soli­ darno s svojim življenjem, da se ne izvršijo grožnje, ki so naperjene bodisi proti meni, bodisi proti kakršnikoli vodilni jugoslovanski osebi. Isto tako jam­ čijo talci s svojim življenjem za vsako nasilstvo, ki bi se izvršilo proti vzpostav­ ljenim oblastem SHS ali sploh proti javnemu miru in redu. Zato svarim prebivalstvo pred vsakim nepremišljenim dejanjem, kajti usoda talcev je od njegovega početja odvisna. To dam splošno na znanje. Maribor, dne 3. prosinca 1919. General Maister.« Po tedaj veljavnem mednarodnem pravu j e bilo jemanje talcev za npr. zavairovanje nekega vojaškega premika, t ransporta okupacijske vojske si­ cer dovoljeno (okupiranci-napadalci pri napadu tvegajo, da zadenejo lastne ljudi), toda strel janje talcev za dejanja drugih oseb j e bilo p o že tedaj vel javnem mednarodnem pravu prepovedano; kajti v boju sme b i t i uismr- čen le oborožen sovražnik in v nasprot ju je is človečansikim duhom, da odgovarja nekdo za dejanje, ki ga ni sam storil ali nasnoval. Razen tega j e bil Maribor okupirano ozemlje le z nemškoavstrijisikega stališča. 9 9 V odgovorih na Maistrovo okrožnico iz leta 1924, DA-Maribor. 1 0 0 Posebni viri o tem: Maister, Prevzem mestne uprave v Mariboru, Kronika slovenskih mest 1934; Anton Vončina, Maribor v letih 1918—1919, Kronika IV, št. 2; Odgovori dr. Vilka Pfeiferja na Maistrovo okrožnico leta 1924, DA-Maribor. 133 Ta ukrep je zbudil pri nasprotnikih strah in ogorčenje. Graški listi so zakričali. V Maribor so prišli iiz Gradca štajers'ki deželni glavar Kaan, njegov namestnik kršč. soc. dr. Anton Riratelen (poznejši nacistični kandi­ dat za avstrijskega kanclerja) in bivši vojaški komisar socialni demokrat Resel, da pri Maistru protestirajo. Ne takoj, vendar pa že 10. januarja je Ma:'ster ta ukrep »iz lastne volje«, ika'kor je rekel, umaknil. Kot talec ni bil od. Slovencev ne tedaj ne pozneje ustreljen noben Nemec. Pač pa je 7. januarja izšel nov proglas, ki odreja popolno razorožitev mariborskega meščanstva ter razveljavlja vse doslej izdane orožne liste in zaukazuje takojšnjo oddajo vsega orožja. Eden najhujših hujskačev, glavni urednik Marburger Zeitung, Norbert Jahn, je bil izgnan. Na njegovo mesto je prišel ikomaj nekoliko boljši Hans Ambroschitz. Valovanje nemškoavstrijs'kega cdpornega gibanja proti novi slovenska, jugoslovanski oblasti v Mariboru in v štajerskem Podravju s Pomurjem je v mesecu januarju in v prvi polovici februarja 1919 doseglo nov višek, do ikaikršnega se od tega časa dalje ni več povzpelo. 14. januarja je 3. komp. 5. Vol'kswehrbaona, iki je bila v Arvežu, pod poveljstvom por. Josefa Trif- terja napadla Lucane. Napad je četa Tržaškega bataljona z oddelkom stroj­ nic Mariborskega pp. pod poveljstvom stotnika Fabianija odločno -odbila. Na obeh straneh je bilo nekaj ranjenih. Trije folksverovci, med njimi en častnik, SO' bili ujeti. Ta dogodek je pokazal na eno od glavnih razlik med položajem na Ko­ roškem in Štajerskem. Dočim sta na Koroškem za vsako akcijo proti Slo­ vencem stala odkrito in enotno vsa deželna vlada in vojaško poveljstvo, se je štajerski deželni glavar Kaan zaradi napada na Lučane pri Maistru takoj telefonično opravičil in tudi poveljstvo Volkswehr v Gradcu mu je poslalo brzojavno opravičilo. Vprašanje je seveda le, kako bi bilo, če bi se napad posrečil. Trifterjeva četa je bila iz Arveža celo premeščena. Maister je odgovoril, da verjame pod častno besedo danim zagotovi­ lom, da napad ni bil zau'kazan od višjega vojaškega poveljstva in da av­ strijske čete ne bodo prekoračile sedanje črte, da pa vidi v lučanskem pri­ meru dökaz, da Volkswehr ni disciplinirana vojska in bo zaradi tega vsak napad te vojske imel odslej za napad neregularnih čet, za napad tolp, proti katerim bo postopal z vso strogostjo: s pobiranjem talcev, z naložitvijo'kon- tribucij in v primeru primoranega umika celo s požigom kraja, ki bi ga mo­ rala njegova vojslka zapustiti. To je dal Maister tudi razglasiti. Zagrozil je tudi da bo zaukazal svojim četam, da v primeru ponovnega nemškega na­ pada prekoračijo sedanjo zasedbeno črto. Graško poveljstvo Volkswehr je protestiralo proti zagroženim »represalijam«, ugovarjalo, da je dalo orne-' njeno zagotovilo pod častno besedo slej -ko prej pa zagotavjla, da je nem- škoavstrijslka zasedbena črta samo obrambnega značaja. Četi Tržaškega bataljona, M je ubranila Lučane, se je Maister zahvalil v javnem proglasu. ̂ 1 Ostra reakcija na nemškoavstrijski napad na Lučane je bila po vojaških dogodkih tistega časa na Korošfcem razumljiva. Tudi slovenslko-nemšlka me­ ja na štajerskem mejnem odse'ku je bila ta čas zelo nemirna, »Maister je bil zopet dobro poučen; dejansko je bilo čutiti, da je nekaj v zraku, da se bližajo novi dogodki,« 134 priznava nemšlki publicist Lechner glede na Maistrov 'proglas, v katerem grozi z naj ostrejšimi ukrepi proti nemškim napadom. Prav v tem času so se začele priprave za »spontan ljudski upor« v Pomurju, z glavnim ciljem, da se Nemci zopet pelaste Radgone. Združene iso te priprave z imeni dr. Franca Kamnikerja, dr. Willibalde Brodmanna in nadpor.Hansa Mickla. Kamniker je bil zdravnik, primarij radgonske bolnišnice in radgonski podžupan, slo­ venskega rodu, doma s Polic pri Gornji Radgoni. O njem pravi Lechner, da je bil »viharno napadalna sila« (str. 7: stürmisch vorwärtsdrängende Ge­ walt) pomurskega nemštva. Bil je nedvomno najnevarnejši in najimtele- gentnejši (sovražnik slovenstva, kot prepričan renegat izredno dober poz­ navalec vseh slabosti obmejnega slovenstva. Brodmann je bil zdravnik v Stradenu, organizator raznih Heimwehr-oddelìkov v Pomurju. Nadporočnik Midkl, doma iz slovenske vasi Zenkovci, severovzhodno od Radgone, je bil izhran za vojaškega voditelja nameravanega napada na Radgono. (Med drugo svetovno vojno je napredoval do generala in je bil Ritterkreuzträger). Predno pa so te priprave dozorele, je pretresel štajersko nemško in slovensko prebivalstvo dogodek, do katerega bi ne prišlo, če bi se na zelo zavraten in neodgovoren način ne vmešale v slovensko-nemškoavstrljski mejni spor tuje sile . V začetku januarja 1919 je prišla iz Pariza na Dunaj ameriška komisija z nalogo, da tamkaj študira politične razmere v Avstriji, na Madžarskem in v sosednjih državah in da pošilja ameriški mirovni delegaciji v Parizu poročila o svojih opazovanjih in ugotovitvah. Vodil jo je Archibald Cary Coolidge, profesor za zgodovino na Harvardovi univerzi v Cambridgeu (v ZDA). Coolidge je Dunaj poznal še iz leta 1&93, ko je bil tamkaj tajnik ame- rikanskega poslaništva. Naloga te komisije je bila torej študijska in ne razsojevalna. V razsojevalno vlogo jo je v nadaljnjem speljala prošnja in povabilo predvsem koroške deželne vlade, naj Coolidge obišče Koroško in na kraju samem preštudira tamkajšnje razmere, nadalje posebna ambicija posameznih njenih članov, predvsem podpollk. Shermanna Milesapa tudi sa­ mega Coolidgea nastopati kot razsojevalec in končno slabost Narodne vlade v Ljubljani, ki ni imela poguma reči »ne«, ko je imela za to dovolj stvarnih razlogov. Saj je moralo biti možem, kakor so bili Brejc, Žerjav, Ravnikar, jasno, da 'se Amerikanec v takih nacionalnih razmerah kakor so na Koroš­ kem in so bile tisti čas še v štajerskem Podravju, ne more spoznati. O tem je v tistem času pisal dr. Zbašnik v Slovenskem narodu (27. januarja, št. 22) in je koroški prostovoljec z Ljubelja v »Jugoslaviji« (26. januarja) iz tega razloga protestiral proti prihodu ameriške komisije na Koroško. Pogum protestirati proti objavi negativnega Milesovega poročila pa je Na­ rodna vlada pozneje imela. Iz istega razloga, iz katerega bi morala biti Narodna vlada proti amerikanskemu razsodništvu, so bili koroški Nemci zanj. Vodil jih je račun, da ves zunanji videz na .koroškem ozemlju govori proti 'slovenskim tezam, in da imajo v neznanju, domišljavosti in amerikan­ ski demokratičnosti Milesa dobrega dn zanesljivega zaveznika. Notorična je bila tudi nevarnost dunajske in graške okolice, v kateri so člani Cooli- dgejeve komisije delali, raznih vplivov, katerim so bili zaradi tega neiz- 135 bežno podvrženi. Delo te komisije na slovensko-nemškoavstrijsiki mej i bi še danes zaslužilo posebno obdelavo. Goolidge je najprvo poslal v Ljubljano Milesa, da poizve za mnenje Naredne vlade. Miles je prišel v Ljubljano 13. januar ja v spremstvu por. Kinga. Brejc pripoveduje o njunem obisku tole: »Kot zastopnika Amerike sta bila nad vse prisrčno sprejeta. Prvotno se sploh ni vedelo, v kakšni misiji prihajata. Potem sta prišla previdno na dan z željo, da bi se rada poučila glede naših mej vobče, skrbno pa sta se ogibala povedati, katera naših meja ju pravzaprav zanima. Ker se potemtakem ni moglo domnevati, da prihajata prav zaradi Koroške, so naši strokovnjaki začeli najprej s pojasnjevanjem našega stališča glede zapadne meje. Američana sta pojasnjevanja ves dan potrpežljivo poslušala, zraven trdovratno molčala, drugi dan pa iz Ljubljane izginila in se na splošno začudenje pojavila v Gradcu pri pogajanjih za premirje . . ,103 Da sta bila poslana v Ljubljano predvsem zaradi tega, da zvesta za stal išče Narodne vlade glede meje nasprot i Nemški Avstriji (Wutte iz­ recno omenja tudi Štajenslko) in da obvestita Narodno vlado o povabilu ko­ roške dežeine vlade, naj Goolidge pr ide na Koroško, o t e m ni torej zinil Miles niti besedice. Ko ista cdsedela isvojo molčečo navzočnost, sta se Miles in King vrnila zopet skozi Gradec na Dunaj. V Gradcu so se 16. januar ja začela pogajanja med zastopniki Narodne Vlade in zastopniki koroške deželne vlade o demarkacijski črti, ki naj razmeji u p r a v n a področja obeh držav na Koroškem, dokler ne b o dolo­ čena končna meja na mirovni konferenci. 17. januarja s ta se pojavila v Gradcu že tudi Miles in King. Pogajanja so se močno zatikala. Na seji 19. ja­ nuar ja so s e koroški zastopniki delali zelo odločne. Reinlein je izjavil, da ima glede na to, da je ljubljanska vlada zavrnila- zadnji predlog ikoroške vlade, pogajanja za končana. Odgovornost za posledice pade na ljubljansko vlado. Koroški zastopnik kapi tan Albert P e t e r Pi rkham je tedaj sugeriral Milesu idejo, d a je zaradi tega, da se konča prelivanje krvi, in v d u h u Wilîonovih idej potrebno, da s e Miles, ponudi za razsodnika (Wutte), ikar je Miles po p r e d h o d n e m razgovoru s koroškima zastopnikoma Petrom in Hoffingerjem (Schumy) tudi storil, pod pogojem, da njegov predlog od- ođobrijo še njegov šef Goolidge in obe s t ranki . Zastopniki ljubljanske vla­ d e so predlog sprejeli, iker so mislili, da ga ne morejo in ne smejo odklo­ niti. Po podpisu predloga, 19. januarja 1919, je poslal Brejc h Coolidgeu Smodeja ( tako Kuhar) oziroma Žerjava (tako zapisnik 49. seje Narodne vlade), ver jetno oba, d a bi Coolidgeu predoči! dvome slovenske v lade glede graškega predloga. Kuhar in Wutte s ta skladna v pripovedovanju, da je Goolidge zavrnil dvome zatopnikov Naredne vlade, češ »da bi se slovenska vlada, ako bi vztrajala pri svojem odbijajočem stališču, postavila pred mednarodnim javnim mnenjem v slabo luč«. To je bil očiten prit isk. Goolidge j e jasno pokazal, koliko m u je na tem, da člani njegove komisije nastopijo v mejnem sporu med Slovenijo in Nemško Avstrijo kot razsodniki. Po objavljenih dokumentih p a j e poobla- 1 0 1 Straža, 20. januarja 1919, št. 6. 1 0 2 Heinrich Lechner, Die Abwehrkämpfe im unteren Murtal, Graz 1928, stran 8. 1 0 3 Dr. Janko Brejc, Od prevrata do ustave, zbornik Slovenci v desetletju 1918—28, str. 172. 136 sti lo ameriške mirovne delegacije v Parizu Coolidgejevi komisiji na Du­ naju jasno izključevalo take posle. 1 0 4 Še nekater i drugi dokumenti, ki jih objavlja Kuhar, dokazujejo nekorektnost, s katero j e Coolidgejeva komi­ sija delala v tem m e j n e m sporu, ki se je t ikal s icer predvsem Koroške, tudi na š ta jerskem odseïcu. Zakaj, pod kakšnimi vplivi? Miles s e n a m r e č ni zadovoljil s a m o z razsodniško vlogo na koroškem odseku. Istega dne je sporočil Maistru »da si b o naslednjega dne na samem m e s t u ogledal od jugoslovanskih čet zasedeno štajersko demairkacijskoi črto«. 1 0 5 To obvestilo je bilo podobno ulkazu. 20. januar ja se j e Miles v spremstvu še dveh članov amer i ške študijske komisije in v spremstvu radgonskega dr. Kamnikerja z avtomobilom pripel jal v Špilje, 'kjer ga j e pričakoval Maister. Kamnike^ r jevo spremstvo j e bilo dovolj zgovorno. Eto tega obiska je priš lo očitno na njegovo iniciativo. Na Kamniikerjevo iniciativo j e kazala tudi pripravlje­ nost nemškega prebivalstva ob poti, po ka ter i so s e peljali prot i Cmuréku in Radgoni: vsenemške zastave ob vsej tej poti, na drevesih in na hišah. V Cmureku in v Radgoni si j e dal МИаз predstavit i župana, k i s ta mu -spo>- ročila n e m š k e nacionalne težnje prebivalstva. Nato so ise preko Slovenskih goric ^odpeljali v Maribor. Tam je sprejel Miles s lovensko dn nemško depu­ tacijo t e r vznevoljen zaradi popolnoma nasprotnih t rd i tev rekel, naj m u obe stranki sporočita svoje želje v spomenicah. Ko j e odhajal, j e izjavil, da se bo v einem tednu, na poti na Koroško spet zglasiil v Mariboru. Čemu sploh ta obisk? Miles je rekel, da s a m o zaradi tega, d a ugotovi, ali vlada na začasni meji med Slovenci in Nemci m i r in ali ni ogrožen javni red, motivacija, iki izraža dejansko, le njegovo predsodkov polno zadržanje nasproti Slovencem, Jugoslaviji. Poleg tega j e ta obisk dejansko mogel dat i organizatorjem »spontanega ljudskega odpora« (Voillkseirheirbung), ki (so ga pripravljali p r a v v t e m času, samo še večji pogum: Jugoslavija j e pod nad­ zorstvom amtantne sile, s a m e A m e r i k e . . . Danes tudi vemo, da j e govoril Miles neresnico. Njegov interes j e bil mnogo širši, k a k o r j e priznal. Leta 1953 je Državno ta jništvo ZDA dalo v javni državni arhiv prenest i iz ta j­ nega arhiva tudi doslej neobjavl jeno besedilo Milesovega poročila s poto­ vanja po Koroški, z znanim predlogom, naj gre demarkaci jska črta po Ka­ ravankah. Da t o poročilo obstoji, s m o vedeli. Nismo pa vedeli, da obstoji tudi sporočilo s štajerskega mejnega odseka. V Kuharjevi objavi Milesovega poročila j e objavljeno t u d i t o poročilo. Po Milesovem predlogu naj bi šla meja od Uršlje gore proti vzhodu tako, d a b i ostal Slovenj Gradec v Av­ striji, na to naj bi šla meja na Kopo na Pohorju, od tod pa m i m o Hoč južno od Maribora in Radgone d o tedanje m a d ž a r s k e meje . To pot j e Gradec res stori l vse, da podkuri Milesa in obmejno nemštvo proti Slovencem, Jugoslaviji. 22. januar ja je bila s lavnostna seja štajers­ kega deželnega zbora, na katero j e bi l povabljen t u d i Miles. Miles se je 1 0 4 Dr. Alojzij Kuhar, Poglavje iz tragedije koroških Slovencev, zbornik Svobodna Slovenija, Buenos Aires 1956, str. 47—79; zapisnik o razgovorih Na­ rodne vlade in koroške deželne vlade v Gradcu od 16.—19. januarja 1919; Voj- noistoriski institut JNA v Beogradu; Wutte, str. 150 in 152; Vinzenz Schumy, Kampf um Kärntens Einheit und Freiheit, Wien 1950, str. 110 in zapisnik 49. seje Narodne vlade z dne 20. januarja 1919. 1 0 5 Dr. I. Senekovič, Sedemindvajseti januar 1919 v Mariboru, Kronika slo­ venskih mest III, št. 1, str. 60. 137 povabilu odzval. Govorila sta Wastian in deželni glavar Kaan. Wastian je povedal vse, kar je znal, da dokaže Milesu pravičnost nernškoavstrijskih mejnih zahtev in nasilnost slovenske uprave na Štajerskem in Koroškem. Sicer vljudni in zmerni Kaan je to pot grozil in izjavil, da ne more prevzeti nobene odgovornosti za nadaljnje zadržanje avstrijske Volkswehr. In ven­ dar se ni zgodilo od napada folksverovcev na Lucane 14. januarja, zaradi katerega se je Kaan še opravičeval, nič drugega novega, kakor da je prišel v Gradec Amerikanec MMes in posegel v sloveslko-nemškoavstrijski mejni spor, »zatradi pomirjen ja in da se' uistavi prelivanje krvi«. Maister je 25. januarja odgovoril Gradcu s sledečim dnevnim poveljem svojim vojakom: »Vojaki, mi se bodemo tudi nadalje vzdržali vsakega izzivanja, da poka­ žemo tudi v bodoče svetu, da smo pravi jugoslovanski vojaki, ki v vsakem oziru prekašajo tuje vojaštvo. Tudi nadalje se hočemo držati načela, da ne bomo po nepotrebnem prelivali krvi. Toda eno izjavljam z vso odločnostjo: če bi po hujskanju nemškega lažnjivega časopisja in po besedah štajerskega deželnega glavarja dr. Kaana vzpodbujeni nemški folksverovci hoteli zopet enkrat napasti naše postojanke, jim bomo z vso energijo in brez vsakega neumestnega priza- našanja za vedno izbili voljo in veselje do enakih dejanj. Poživljam vse svoje vrle vojake, da varujete z isto možatostjo in žilavost j o severno mejo naše svete Slovenije, kakor do sedaj in da se zavedate, da gledam jaz in ves jugoslovanski narod s popolnim zaupanjem na Vašo veliko in odgovorno domovinsko delo. Stojte kakor skala in branite last in čast domovine! V to ime Vam pošiljam svoj jugoslovanski pozdrav!«107 Štajersko deželno vodstvo nemškoavstrijske socialne demokracije je po sejnem sklepu dne 21. januarja vzporedno z nacionalisti zahtevalo, da tudi slovenski socialni demokrati protestirajo proti črti, ki jo je imelo zase­ deno vojaštvo Štajerskega obmejnega poveljstva in da se slovenska vojska umakne iz Maribora. Slovenski socialni demokrati so to zahtevo odbili.108 Ko se je 27. januarja 1919 pripeljal Miles v Maribor z avtom-lspiremljali so ga por. King, profesor za slovanske jezike na univerzi v Missouriju Kerner in major Lawrence Martin, profesor fizikalne geografije na univerzi v Madisonu, ga je pri vhodu v mesto pri Krčevini že čafcala deputacija ma­ riborskega meščanstva in železničarjev. Naprosili so Milesa za dovoljenje, da manifestirajo v počastitev predsednica ZDA Wilsona in za nemški zna­ čaj Maribora, češ da ljudje z jugoslovansko zasedbo niso zadovoljni. Mi­ les, je to rad dovolil. Ko bi ga za dovoljenje kakršnakoli manifestacije na­ prosili Grad cani, bi jih gotovo napotil na grašlko policijsko direkcijo. V Mariboru mu kaj takega ni prišlo na misel. Tako je prišlo do demonstracij, ki jih nacionalistični del nemške publi­ cistike zaradi streljanja, do katerega je prišlo na Glavnem trgu pred Mestno hišo, še danes označuje »Der Marburger Bluttag« in ga navaja za dokaz slovenske nasilnosti nad Nemci. Opisi nemškoavstrijske publicistike o teh demonstracijah med obema svetovnima vojnama — obrazec, po katerem pišejo tudi drugi je opib Fr. Hausmanna v zborniku »Südsteiemark« (Graz 1925) — zamolčujejo pred­ vsem, da so se mariborski nemški nacionalisti skupno z nemškoavstrijs- 10» Prim.: Senekovič, str. 6f. w Prim.: Senekovič, str. 61. 1 M Iz: Senekovič, str..63. 108 Iz: Senekovič, str. 61—62, ki pa ne navaja vira. 138 kimi socialnimi demokra t i pripravljali na te demonstraci je že od 20. јал. dalje, iko je Miles ob obisku tega dne izjavil, d a se foo na poti na Koroško čez kak teden dni ustavi l zopet v Mariboru. Na začetku t e h demonstraci j ni bilo p r a v nič spontanega. Kurirji so razdeljevali med Mariborčane listke, »po naročilu amerikanske študijske 'komisije« (Im Auftrage der amerikani­ schen Studiienikomission), z vprašanji plebiscitnega značaja: 1. Ali hočete, da pr ipada Maribor z dkolico nemškoavstri jski državi? Da ali ne? (Wün­ schen Sie die Zugehörigkeit der Stadt Marburg u n d Umgebung zum deufcschösterreichisohen Staate? Antwort: Ja o d e r N e i n ? ) . . . itd. Miles je pozneje zatrjeval, da so ta plebiscit organizirali mariborski Nemci brez njegove vedncsti ali navodila. O pr ipravah na s p r e j e m Milesa piše tedanji namestnik štajerskega deželnega glavarja Rintelen: »Mrzlično smo ukrenili vse mogoče, da prepričujoče pokažemo nemški zna­ čaj spornega ozemlja. Tudi v Mariboru so se v vsej tajnosti pripravljali na veliko demonstracijo Nemcev tega dne, ko bo prišla komisija. Mariborski stro­ kovni učitelj Hans Schmidt je sprejel od mene in deželnega poslanca Wastiana zaupna navodila, posebno glede priprave udeležbe šolske mladine pri množič­ nem zbiranju, ki smo ga imeli v n a č r t u . . .«u o Teh demonstraci j s e niso udeležili s a m o mariborska Nemci in delavci, 'ki s o sledili parolam nemškoavstri jskega socialdemokratskega vodstva, temveč tudi Nemci iz Ptuja, Celja, s koroške s t rani Dravske doline in celo iz Gradca, m e d njimi vse polno bivših nemškoavstr i jskih oficirjev in od­ puščenih javnih in državnih uradnikov. »Iz vlakov, ki so prihajali v Maribor, so se vsipale množice, ki jih je dru­ gače v tolikih masah videl Maribor le ob redkih, izrednih prilikah. Na maribor­ skih železniških postajah je izstopilo, kakor se je pozneje ugotovilo po številu prodanih vozovnic, v času od 12. ure dne 26. januarja do 12. ure dne 27. januarja 1919 — 3800 ljudi, kar je preseglo petkratni takrat običajni dnevni promet. Zelo veliko ljudi se je pripeljalo v mesto od zunaj tudi na vozovih, iz naj­ bližje okolice pa so prihajali v masah peš. Osobito živahno je bilo gibanje v Studencih in v železniški koloniji v Magdalenskem in Meljskem predmestju.«1 1 1 Mariborske trgovine in trafike so n a veliko razprodajale črno-rdeče-ru- niene trakove. 26. januarja j e prišel v Maribor tudi Norbert Jahn. Takoj po pr ihodu Američanov s o s e n a hišah glavnih ulic, kmalu na t o pa p o vsem mestu, pojavile črno-rdeče-rumene trobojriice, frank- furtarice. Mariborsko nemško meščanstvo, pomešano z ljudmi, ki so prišli od dmigod, se j e začelo zbirati v nepres tano .naraščajoče sprevode. Ko je Maister za t o zvedel, je zapovedal, d a naj s e občinstvu dopušča neoviran izraz mišljenja in manifest iranja in d a naj s e prepreči vsako krvoprolitje. Proti enajsti u r i je iz Studencev priš la množica mož, žena in otrok, želez­ ničarji in delavci, ki j ih j e poslalo na ulico nemškoavstrijslko socialnode- mokratsko vodstvo. 1 1 0 Anton Rintelen, Erinnerungen an Österreichs Weg, München 1941, stran 66: Wir trafen fieberhaft alle Massnahmen, um den deutschen Charakter der umstrittenen Gebiete überzeugend darzutun. Auch in Marburg wurde in aller Stille eine überwältigende Demonstration der Deutschen für den Tag des Ein­ treffens der Remission vorbereitet. Der Marburger Fachlehrer Hans Schmidt übernahm von mir und von Landesrat Wastian vertrauliche Weisungen, insbe­ sondere hinsichtlich der Vorbereitung einer Teilnahme der Schuljugend am geplanten Aufmarsch. ' "Pr im. : Senekovič, str. 63. 139 »Na čelu je igrala godba njihovega društva Frohsinn,' toda rdeče zastave internacionale ni bilo videti, kajti vse je bilo odeto v rdeče-črno-rumene tra­ kove. V sprevodu so nosili že davno izdelane, tiskane napise, pritrjene na table iz lepenke: ,Hoch Deutschösterreich! Marburg ist deutsch! Hoch Wilson! Wir bleiben deutsch!',« tako piše slovenski očividec. Po šolah so nemški učitelji, učiteljice in profesorji prenehali a poukom in se na čelu otrok in dijakov, med katere so razdelili majhne frankfurtarske zastavice, priključili sprevodu. Trgovine so že ob desetih zaprla, pravtako vse obrti, gostilne in lokale. Reditelji so vodili množioo, ki je vzklikala parole z napisov na tablah in še druge, najprvo pred glavarstvo, kjer se je v prostorih Štajerskega obmejnega poveljstva mudil Miles v družbi Maistra •in njegovega štaba. Deputacije z bivšim mariborskim županom na čelu Miles sicer ni hotel sprejeti in jo je prepustil Maistru, pač 'pa je ustregel želji demonstrantov 'in se v družbi Maistra prikazal na balkonu. Sprejeli so ju kriki: »Abzug Maister! Nieder mit Jugoslavian! Nieder mit den Windi­ schen! Heil deutsch Marburg!« Godbe so igrale Die Wacht am Rhein in Deutschland über alles. Član deputacije Pfriemer je nato pozval množico, naj se mirno raziđe. Glavni organizatorji in voditelji teh demonstracij pa so vodili množico na Glavni trg. Med potjo so vzklikali proti Slovencem in Jugoslaviji, zmerjali in dejansko napadli Slovence, iki iso jih isrečavali, pobili nekaj šip. Na Glavnem trgu, pred magistratom, Mastno, hišo, so se demonstranti ustavili, med neprestanimi vzkliki prepevali nemške nacio­ nalistične pesmi, Iki so jih spremljale godbe1. HauSmann pravi, da so de­ monstranti hoteli počakati na Milesov odhod in mu pokazati, da je Maribor nemški. Toda saj je Miles to, kar je bilo mogoče tega dne z očmi.zvedeti, zvedel že ob pogledu z balkona glavarstva. Vsa poročila, nemška in sloven­ ska, se skladajo v tem, da so imele vse te demonstracije izrazit panger- rnansfco nacionalistični značaj. Nemška poročila ugotavljajo to prav s pono­ som. Če so imeli nekateri levičarski socialisti pri teh demonstracijah še kakšne druge svoje namene, ni prišlo to do nobenega vidnega izraza. Demonstranti so začeli pritiskati proti Mestni hiši. Ko je to videl trgovec Reinfried, je odhitel na bližnjo pošto in brzojavil v Celovec: »Mar­ burg wieder deutsch«. Brzojavka, z navedbo časa oddaje, je bila inhibirana. Z dvorišča Mestne hiše, kamor so vdrli demonstranti s sedanjega Slom­ škovega trga, jih je slovenska militarizirana policijska straža med nekaj streli v zrak potisnila nazaj. Medtem so demonstranti na Glavnem trgu pre­ tepli policijskega komisarja Senekoviča, ki je hotel iti po vojaško pomoč v Dravsko vojašnico, ga pobili na tla in ga razorožili. Straža izpred Mestne hiše, na Glavnem trgu, ga je s težavo rešila. Na pročelni strani Mestne hiše še ni padel medtem noben strel. Opisno popolnoma točno obnoviti potek dogajanja pred Mestno hišo, predno se je začelo streljanje in med streljanjem, je najbrž nemogoče. Slo­ venska in nemška poročila si med seboj in v sebi preveč nasprotujejo (kdo je začel streljati; Ikdo vse je streljal: ali samo policaji ali samo vojaštvo ali oba; odkod se je streljalo). Eno pa je izven dvema: obnašanje demonstran­ tov je bilo izzivalno, nasilno. Slovenski očividec dr. Maks Pohar, ta najbolj markantna priča v kazenskem procesu proti Erženu, odgovornemu ured­ niku socialnodemokratske Vollkistimme, pred mariborskim okrožnim so­ diščem leta 1927 — tej priči tudi toženec in tožencev zastopnik nista odreik- 140 la verodostojnosti — opisuje dogodke neposredno pred strel janjem in s a m o strel janje: »Tedaj sem imel že vojaško odpustnico in sem bil vpisan na medicinski fakulteti v Zagrebu. Uniformo sem še nosil. Tistega krvavega dne 27.1.1919 — sem bil doma. Iz Studene sem šel predpoldne v mesto'na sprehod pa sem videl mnogo ljudi, polne ulice, vse hiše so razobešale nemške zastave in tudi po izložbah jih je bilo polno. Vsak je pogledal na mojo slovensko kokardo. Nisem vedel, za kaj gre, vendar sem občutil, da se nekaj dogaja. Zato sem se držal Gosposke ulice, kjer so bili stražarji — da bi v slučaju napada bil zašči­ ten. Okrog poldne sem se pomaknil na konec Gosposke ulice — slišal sem že opazke na mojo kokardo — čutil sem se nesigurnega med to nemško množico, ki je bila okrašena z nemškimi trakovi in je postajala vse bolj glasna. Tu na koncu Gosposke ulice, ob prehodu na Glavni trg, je stalo tudi več stražarjev. Na Glavni trg so prihajale množice ljudi z vseh strani in vse je pritiskalo k magistratu. Tudi stražarji so se pomikali k vhodu magistrata in ostali tam. Jaz sem bil blizu njih, kakih 10 korakov na levo, na trotoarju pred tobačno trafiko, sedaj Rotovška klet. Prišli so organizirano šolski otroci z učitelji in učiteljicami, prišli so sprevodi z vseh strani, prišli so v močnem sprevodu čez most z desne strani Drave korporativno železničarji z godbo in zastavami. Še nikoli prej in tudi ne pozneje nisem videl Glavnega trga tako polnega kot tedaj. Množice so pritiskale naprej proti vhodu rotovža. V sredini se je pojavila velika zastava frankfurtarica, ki so jo potiskali naprej. Ker sem bil na vzvišenem mestu in sem tudi sam velik, sem imel pregled čez celo množico. Ker množica hi mogla naprej skozi rotovški vhod, kjer so trdno stali stražniki, so zanihali zopet nazaj. To se je ponavljalo. Stražniki so imeli.v rokah puške z nasajenimi bajoneti. Takrat sem opazil čisto spredaj nemškega narednika z nemško kokardo (posa­ mezni bivši šucverovci so kljub prepovedi še nosili vojaško uniformo), oborože­ nega s pištolo. Klical sem stražnika, da bi ga aretiral, pa je ta narednik že izginil v množici. V tem času je od konca Gosposke ulice prišla vojaška pa­ trulja, kakih 10—12 vojakov v gosjem koraku (eden za drugim) in to ob tro­ toarju na severni strani Glavnega trga. Imeli so puške v rokah in so grede pol­ nili puške s patronami, kar sem videl. Postavili so se tik pred menoj. Ljudje so se norčevali iz teh .Patzerl Soldaten'. Naenkrat slišim strel iz množice, ki je zadel bajonet na puški pred menoj stoječega vojaka. Vojaki so imeli svoje puške ,pri nogi'. Projektil je švignil mimo mojega ušesa. Kot dolgoletni vojak na fronti sem dobro razločil, da je to bil strel iz pištole. Nato je začela mno­ žica še bolj vpiti in je pritisnila na vojake. Ti so dvignili puške in ustrelili v zrak. Najbližja fakinaža je nato napadla vojake in jim hotela iztrgati puške iz rok. Ti pa so puške povesili in začeli streljati v množico. Repetirali so. Ko sem videl ljudi padati, sem skočil med vojake in zakričal: Ne več streljati! ter sem nekaj vojakom zbil puškine cevi navzgor. Vojaki so prenehali streljati. Nastop vojakov, streljanje — vse to se je zgodilo s tako naglico, da drugega nisem videl, niti, če so tudi stražarji pri vhodu v rotovž kaj streljali. Mislim, da ni minulo tri minute in Glavni trg, tako nabito poln, kakor je bil, je bil prazen, razen ranjenih in mrtvih. Streljanje na Glavnem trgu ni bilo na komando, ampak v samobrambi. Tako sem videl in' doživel dogodke na Glavnem trgu dne 27.1.1919 v Mariboru.« O poizkusih iztrgati vojakom puške iz rok govori še več drugih slo­ venskih poročil. Hausmann pa pravi : »Malenkosten povod j e zadostoval« (Ein geringfingiger Anlass genügte), da s o začeli strel jati, in sicer n a po­ velje, v salvah, s a m o Slovenci. Russ trdi, da j e razen stražnikov pred Mest­ no hišo streljala t u d i še neka vojaška patrola, ki je prihitela p o Gosposki ulici. Senekovič odločno zanika, da bi razen stražnikov izpred Mestne hiše streljala še k a k š n a vojaška patrola, Russ nasprotno je videl strel jati pred­ vsem vojaško patrolo, k a r bi se krilo s Pohar jevo trditvi jo; le d a Russ zanika izzivalno obnašanje demonstrantov. 141 Slovenska poročila govore o 47 strelih, od teh mnogo v zrak. Po nem­ ških virih je bilo med demonstranti 9 mrtvih in 18 težko ranjenih. Ko je prikorakala četa vojakov iz Meljske vojašnice, je bil trg že prazen. Četa je zasedla -ulične vhode na Glavni trg.1 1 2 Z organizacijo teh demonstracij so neonski nacionalisti slovensko poli­ tično in vojaško vodstvo presenetili. Na kakšne slovenske manifestacije Amerikancem in Milesu na čast slovensko politično in vojaško vodstvo ni mislilo. Velika proslava osvoboditve in zedinjenja 15. decembra 1918 pa dokazuje kakšne možnosti je imelo, da zbere za ta dan v Mariboru na de- settisoče Slovencev iz Maribora in njegove okolice, iz Podravja, Pomurja. Če bi vodstvo nemških »manifestacij« zaprosilo za slovensko policijsko dovoljenje, bi ga za »manifestacije« v 'takem obsegu ne dobilo. Ko pa je vendarle prišlo do njih, je Maister zapovedal, da jih slovensko vojaštvo ne sme motiti. V boju za državno pripadnost štajerskega Podravja z Maribo­ rom se je Maister ravnal po pravilih meščanske demokracije, toda do meje, ki mu jo je dopuščala zagrizenost in bojevitost nemških nacionalistov. V situaciji 27. januarja pa je hotel, da odnese Miles s svojim amerikansko demokratičnim, slovenski zgodovinski položaj v bivstvu sicer nerazumeva­ jočim pogledom na stvar, iz Maribora kar najboljše vtise. Ko je prišlo do streljanja, je bilo to v nasprotju z Maistrovimi nameni. Dogodke 27. januarja je nemška publicistika temeljito izrabila. Opisala jih je prav v bistvenih točkah tako, kakor se niso zgodili: da je bila de­ mon tracija spontana, da je bila mirna in da je streljalo slovensko vojaštvo neizzvano, kar iz nekega slepega sovraštva. Tudi nekateri člani amerikan­ ske mirovne delegacije v Parizu in Italijani so pozneje, ko se je obrav­ navalo v Parizu vprašnje meje na štajerskem odseku, navajali dogodke tega dne med razlogi, zaradi katerih Maribor is štajerskim slovenskim Po- dravjem ne sme pripasti Jugoslaviji. Milesov spremljevalec pri obisku Ma­ ribora in na poti po Koroški, prof. Martin, pa je o streljanju 27. januarja izjavil, »da uporaba orožja ni bila neopravičena, čeprav vtis, ki ga je dobil, ni­ kakor ni bil ugoden«.113 112 Viri in literatura o 27. januarju 1918 v Mariboru: Dr. Maks Šnuderl, Meje. Kronika slovenske meje 1918/19, v rokopisu; uradno poročilo- Narodne vlade v Slovencu, 4. februarja 1919, št. 28; dr. Ivan Senekovič, Sedemindvajseti januar 1919 v Mariboru, Kronika slovenskih mest III, št. 1 in 2; Franc Haus­ mann, Der Marburger Bluttag v zborniku Südsteiermark, Graz 1925; Franc Russ, Erinnerungen an Marburgs Kampf und Fall, ciklostil, DA-Maribor; spo­ mini Franca Cvirna v DA-Maribor in spomini pri pisatelju: Tone Britovšek, Jože Orel, Ivan Ortan, Ciril Skvarča, Ivan Turk; opis 27. januarja po dr. Maksu Poharju je vzet iz pripomb k prvemu konceptu te razprave in se v vseh bistve­ nih točkah krije s Poharjevim pričevanjem v kazenskem procesu proti Erženu, natisnjenem v brošuri Der blutige 27. Jänner 1919 in Maribor (Maribor 1927, str. 43—44). Volkstimme je namreč v volilnem boju leta 1927 očitala nemškim nacionalistom volilno paktiranje s tistimi »farji« (Pfaffen), ki da so 27. januarja 1919 streljali na demonstrante iz semenišča. 27 duhovnikov je nato vložilo proti Volkstimme tožbo zaradi žaljenja časti in klevetanja. V glavnem tekstu tega očitka, ki so ga izrekli graški časniki takoj po 27. januarju 1919, ne omenjam, ker ga Hausmann leta 1925 ne ponavlja in celo Russ pravi, da tega iz svojega ne more trditi ter da prepušča dokazovanje resničnosti tega očitka drugim. 113 Prim.: Vinzenz Schumy, Kampf um Kärntens Einheit und Freiheit, Wien 1950, str. 121. 142 Ne slovenska ne nemška, ne nacionalistična ne'socialistična poročila o teh dogodkih niso pokazala na glavnega krivca: na Coolidgeovo komisijo na Dunaju, predvsem na samega Coolidgea in na Milesa. V nasprotju s po­ oblastili, danimi ji od amerikanske mirovne delegacije v Parizu, se je ta komisija vmešala v mejni spor med Slovenijo iin Nemško Avstrijo, in to na način, ki mu med vsemi posegi v mejne spore po tujih silah po prvi sve­ tovni vojni ni primere. Italija vsaj ni prikrivala na kateri strani so njene simpatije ali sovraštvo in zaničevanje. Tu, pa so se vmešali v spor ljudje, ki so se ponudili za razsodnike, a niso imeli zato niti znanja, še. manj pa tistega duha nepristranosti, ki bi moralno etično opravičevalo tako ponudbo. Vse svoje delo so vršili is prikritim pritiskom na slovenske predstavnike, z aroganco in doslednim favoriziranjem ene stranke nasproti drugi. Brez vme­ šavanja Ooolidgeove komisije v ta mejni spor bi v Mariboru ne prišlo do demonstracij in ne bi prišlo do krvoprelitja. Miles pa se je nato mirno od­ peljal na Koroško, da v istem duhu še tamkaj opravi svoje delo. Vsaj mani- borslxii dogcdki bi ga morali navesti na misel, kako težko nalogo je prevzel in da prav v tistem, kar je 19. januarja v Gradcu navedel kot glavni razlog svoje ponudbe za razsodništvo, da se namreč prepreči nadaljnje prelivanje krvi, ne uspeva, iter da samo krepi pogum nemškega nacionalizma. Maister je 28. januarja izdal oklic (DA-Maribor), v katerem v glavnih potezah, skladno z drugimi slovenskimi opisi, oriše razvoj dogodkov, po­ ziva, da očividci naznanijo osebe, udeležene »pri uporu« in grozi s kaznijo tudi tistim, ki jih namenoma ne bi naznanili. Izdani so bili tudi ostri policijski ukrepi. Ne pred temi dogodki in ne pozneje ni bilo več 'take nevarnosti, da se štajerska deželna vlada odloči za vojaško akcijo za zopetno osvojitev Maribora, kakor v prvih dneh po 27. januarju, 28. januarja so v Militär­ kommando v Gradcu razpravljali o napadu na Maribor. Intendanca je dobila navodilo, da pripravi vse potrebno. Na Koroško so poslali generalštabnega častnika Alexina, da se dogovori o skupnem nastopu. Korošci so pomoč takoj obljubili. Za sejo štajerskega deželnega zbora 30. januarja je bil pri­ pravljen predlog za dovolitev vojnih kreditov v znesku 2 milj. kron. Toda socialni demokrat dr. Eisler se je odločno uprl. Zahteve štajerskih social­ nih demokratov glede mejne črte so bile iste kakor meščanskih naciona­ listov, toda za vojaško akcijo niso bili. Deželna vlada se je začela umikati. Končno je bilo tudi poročilo gen. Mittereggerja, ki naj bi poveljeval nem­ škemu napadu na Maribor, zelo rezervirano, tako glede discipline čet, ka­ kor glede razmerja bojnih sil, opreme in potov. Bila je ostra zima in za­ padel je visok sneg. Misel na napad je bila opuščena.114 Pač pa je 27. januarja pospešil priprave za upor v Pomurju, ki naj bi se začel z napadom na Radgono. Štajerska deželna vlada je pomoč v orožju najprej odklonila. Micki je odšel nato na Koroško, da tamkaj od vojaškega poveljnika HüLgertha, s 'katerim sta se poznala, ker sta služila v vojni pri koroškem gorskem »strelskem polku, izprosi pomoč. Hiilgerth mu je takoj dal 300 pušk, 5 strojnic, 100 ročnih granat in nekaj streliva. Kljub temu, da je štajerska Volkswehr delala pri prevozu težave, je spravil Micki to orožje do svojih vojakov, ki so se za napad na Radgono zbirali v Korovcih, "• ±rim.: Knaus II, str. 93—97. 143 na madžarski ßtrani, z madžarskim dovoljenjem. Po večini so bili to nem­ ški in nemškutarski ubežniki iz Radgone in okoliških vasi. Pridružilo se jim je tudi nekaj Madžarov. Nemški napad na Radgono se je začel 4. februarja v jutarnjih urah, z vojaško močjo, ki je bila približno enaka radgonski posadki, olkirog 200 borcev, toda le do napada. Ob napadu, nai dano znamenje, naj bi se Midk- lovim vojalkom pridružile stotine tistih, ki so bili pripravljeni na to na svojih domovih v Radgoni in po celem vzhodnem Pomurju in ki jih je organiziral Brodmann s svojim Bau erf-commando. Napad na Radgono je bil preračunan, predvsem na iznenađenje. Teda prav t o je izostalo. Poveljnik radgonske posadke, nadporočnik Benedikt Zeilhofer, je o pripravah za napad pravočasno zvedel in je vzdržal svojo pazadko v stalni čuječnosti. Napadalcem je sicer uspelo nekaj predstraž prepoditi, zasesti kolodvor in oba mestova čez Muro, toda na treh točkah so zadeli na odločen odpor: pri (konjeniški vojašnioi, kjer je bila glavnina radgonske posadke, pri Urajevem mostu in na pœtajnem poveljstvu, V protinapadih je bila Radgona do večera že od same radgonske posadke očiščena. Ko je zvečer prišia še pomoč iz Ljutomera (Viktor Kulkovec Lojze Hercog, Štefan Sagadin) in lsiclkol№a legija iz Sv. Martina iz Medji- muirja, je. bila situacija rešena. V naslednjih dneh. so prešli v protinapad tudi v radgonski okolici in zasedli zopet kolodvor. Obrajno in Punklo, kjer so bile močnejše orožniške postaje, so Nemci zasedli, pri Cmureku .itn Weitersfeldu y bližini Cmureika so bili odbiti, za­ sedli pa so še Gosinjo vas pri Cmureku in prepodili so slovenska orožniš- tvo iz Apač, južno od Mure. Tu so zajeli tudi konjeniško patrolo. Najslabše se je godilo oddelku, iki ga je cmuireškia posadka poslala na pomoč sloven­ ski posadui v Radgoni. Ta oddelek, Iki je štel blizu 70 mož, je v sotesiki pri Purkii (od Nemcev nazvani »Hölle«), padel v zasedo in bil od razmeroma slabotnega nemškega oddelka po 'kratkem boju, v katerem so bili trije slovenski vojaki ubiti in dva ranjena, ujet. Ravnanje s temi ujetniki je bilo izredno surovo. Borba za Radgono je bila zelo ogorčena, izgube v razmerju s številom bojevnikov velike. Pri Radgoni in Obrajni je na slovenski strani padlo 18 vojakov, po nekaterih virih še več, ranjenih je bilo poleg poveljnika Zeil- hoferja nad 20. Na nemški strani je bilo (po Knausu) 9 mrtvih (po slo­ venskih virih precej več), od teh 2 Madžara, 9 težko ranjenih in »večje« število lahko ranjenih.115 Viri ne dajejo jasne slike o pripravah na to vojaško podjetje pomurs­ kega nemštva kakor tudi ne o dogodkih, ki so v nemâkoavstrijskeim ta­ boru sledili ponesrečenemu napadu na Radgono. Organizatorjem tega vo­ jaškega podjetja je bil nedvomno pred očmi (koroški zgled: aktivni čast­ niki naj organizirajo v vojni vojaško izvežbane ljudi na vasi in naj uda­ rijo; politiki pa bodo potem ta udar proglasili za »spontan ljudski upor«. Toda uspeha ni bilo in tudi vlada ter Volkswehrkommando v Gradcu nista bila 'tako odločna kakor v Celovcu. Nemška publicistika ugotavlja, da sta med pripravami delala težave. Po prvih vesteh o velikih uspehih in že o 115 Natančnejši opis boja za Radgono je v spominih Benedikta Zeilhoferja, Loj za Herzoga in Ferdinanda Ošlaka (pod št. 117). 144 nemški zasedbi Radgone ista štajerska deželna vlada in Volkswehrkom- mando v Gradcu sicer dovolila razdeliti med upornike 1000 pušk, uradno pa je štajerska deželna vlada zanikala, da ima s tem kaj opravit i .^ Spoznali pa so Nemci, da na štajerskem odseku ne gre (kakor na ko­ roškem. To je bil važen uspeh slovenske borbe za Radgono, z njeno glavno vojaško silo: 6. četo Mariborskega, pp. Uvideli iso, da z orožjem ne dosegajo uspehov, kakor so nekaj -dni po 27. januarju mislili, da jih bodo dosegli oziroma da jih morajo doseči. Zopet in isedaj dokončno so se vrnili na pot pogajanj. . Na samem bojišču, so prvi predlagali premirje Nemci."? V svojih spo­ minih pripoveduje o tem Ošlak. _ Maister je o napadu na Radgono, ki so se ga udeležili tudi.madžarska državljani, opozoril francosko misijo v Zagrebu in jo povabil, da si ogle­ da položaj. Francozi so se zanimali za mariborske dogodke 27. januarja. Ze tedaj je pril.pel iz Zagreba v Maribor franocUxi major Montegu, »ki se je podrobno informiral o poteku izgrednih demonstracij in njihovem nesrečnem koncu. Dobil je točno sliko o vsem in se pomirjen odpeljal naprej Kakor so pokazali nadaljnji dogodki, je bilo Maistrovo povabilo zelo prečna poteza. Francozi, major Montegu, stotnik Gey in prof esor Eyboulett, so se povabilu takoj odzvali. Verjetno je, da je Maister prav v sporazu­ mu z njimi poslal v Gradec dva častnika s povabilom, naj se določijo po­ goji premirja in začnejo pogajanja, ki naj določijo demakarcijsko črto, veljavno do končne odločitve na mirovni konferenci. Graška vlada je v to talkoj privolila. Silil pa jo je k 'pogajanjem ne samo vojaški položaj v Po- murju, temveč tudi razglas Vrhovnega sveta pariške mirovne kionference z dne 29. (morda že 24.) januarja 1919, tki svari pred nasilnim zasedanjem ozemelj, glede katerih bo šele mirovna konferenca odločila, komu da pri­ padajo. Opozarja^ da bo vsaka posest, do katere bi prišlo z nasiljem, prav onemu, ki bi po taC °ie Abwehrkämpfe im unteren Murtal, Graz 1928, str. 13; Straža, 7. februarja 1919, št. i l . »" Prim.: Ferdinand Ošlak, Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v letih 1918—1920, Slovenija, 13. in 27. septembra 1940, št. 37 in 39 118 Senekovic, str. 113. " e Prim.: Dopis poveljstvu IV. armadne oblasti v Zagrebu pod št 184 ko­ mandantu Dravske divizijske oblasti v Vojnozgodovinskem institutu JLA v Beo­ gradu in Wutte, str. 126. *2° Kakor pogodba Maister-Passy je bila tudi ta pogodba napisana le v nemškem jeziku. Celoten, ne povsem točen slovenski prevod te pogodbe ima Slovenski narod z dne 15. februarja 1919, št. 38. Od Maistra komandi Dravske divizijski oblasti poslani prepis pogodbe je v Vojnozgodovinskem institutu JLA v Beogradu. Ponatis te pogodbe je v DA-Maribor. г 10 Zgodovinski časopis 145 Pogodba ima naslov: »Sporazumi med deželnima vladama v Ljubljani in Gradcu o vzpostavitvi miru v okolišu radgonskega okrajnega glavar­ stva in o zavarovanju trajnega počivanja orožja med obema zasedbenima vojskama od ogrske do koroške deželne meje do konca mirovne konference v Parizu« (Vereinbarungen zwischen der Landesregierung Laibach und Graz über die Wiederherstellung der Ruhe im Bereiche der Bezirkshaupt- mannschaft Radkersburg und Sicherung dauernder Waffenruhe zwischen den beiderseitigen Basatztruppen von der ungarischen bis zur Kärntner Landesgrenze bis zur Beendigung der Friedendkonferenz in Paris). Po­ godba ima dvanajst poglavij z več dostaviki: posebna izjava in pravni pridržek zastopnikov Štajerske deželne vlade, T -VI, 9. — Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna priloga, S I . L ixi L Zi c l . 160 Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna priloga, si. 5 in 12 b. — Köttlach T. VI, si. 10. ' 179 na emajliranih uhanih tudi še živalskega. Na vseh uhanih je živalski mo­ tiv vedno isti. Razlikuje se samo po barvah emajla v jamicah, ki pred­ stavljajo figuro.161 > V prej'šnji skupini smo videli tip luničastega uhana izdelanega iz tanke bronaste žice po zgledu podobnih uhanov bizantinskega izvora.162 Tudi-belobrdska skupina ima v svojem inventarju tip luničastih uhanov, bodisi da so izdelani v filigranu ali pa liti in imajo rajzne priveske na spodnjem delu.1 6 3 Lundičasti uhani fcottlaške tsfcupine tso ве tipološko razvili iz uhanov starejše skupine. Tretji rog na lunuli je verjetno prevzet iz uhanov belobrdske skupine, ki imajo na dnu lunule tudi razne priveske, na srednjem rogu pa prav tako ohranjeno malo jagodo. Da je treba iskati izvor kottlaškega uhana v prejšnji starejši skupini, govori najbolj luni- časti uhan, najden v Turnišču pri Ptuju, ki ima na spodnji strani lunule tudi še bronaste žice s pentljami, na katerih vise verižice.164Glede na fak­ turo je ta uhan domač izdelek. Veliko boljšo izdelavo predstavljajo uhani tega tipa, najdeni v Starem Mestu »na Valach«.165 Uhani, za katere pred­ postavljamo, da so bili oblikovani s kovanjem in ornamentirani v tehniki tolčenja, predstavljajo v razvoju tega .tipa prehodno obliko med uhani, izdelanimi iz tanke žice in litimi. Kakor so izdelovali lite uhane, tako so izdelovali tudi fibule. Že po­ prej je bilo omenjeno poleg dvoramnih fibul iz starejše skupine tudi več prirneax>v, ko so bile lite. Zanimivo je, da ise javijajo< v nekropoli na Bledu- Pirilsitava tafcšme dvoraimne fibule, izdelane iz svinca.166 Pojav svinca ee veže tukaj s tehniko odlivanja metalnih nakitnih predmetov. Nahajamo ga že v avaroslovanski periodi. Tako je v Köttlachu najdena svinčena aplikacija, ki jo moremo pripisati mlajši avaroslovanski periodi.167 Zdi se pa, da se lite dvoramne fibule niso dolgo obdržale, ker se javljajo samo v izjemnih primerih z drugimi emajliranimi predmeti.1 6 8 161 Korošec, Ptujski grad, V.del, barvna priloga, si. 12 a—b. 182 Tako se na področju Bavarske takšni predmeti datirajo v čas Agilul- fov, predmeti v langobardskih grobovih s področja severne Italije so bili pa v uporabi do konca VIII. stol. — Na področju Panonije so na nekropoli Fenék (Hampel III, T. 175—181). Ne glede na najdbe iz nekropole Pecs-Gyârvâros, za katere nimamo grobnih celin (Alföldi A. Zur historischen Bestimmung der Awarenfunde, T.I, ESA IX, str. 285 in si.; dalje Alföldi ESA IX), lahko z go­ tovostjo trdimo, da najdbe iz Fenéka nimajo avaroslovanski karakter. Itd. Ako analiziramo grobne celine na raznih nekropolah v Panonski nižini, dalje Avstriji in na Češkoslovaškem iz časa avaroslovanske periode, zapažamo nedostatek takih predmetov. Nasprotno temu pa med avaroslovanskim mate­ rialom Avstrije in Cehoslovaške zapažamo vpliv germanskih kultur (Eisner, Devinska Nova ves, T. 20, si. 2, T. 35, si. 5, T. 47, si. 1 idr.) poleg nomadskih elementov, ki so bili v uporabi že na panonskem področju (Ibid. str. 291 in si.). 163 Korošec, Ptujski grad, str. 71, si. 9, 13. — Hruby, Stare Mesto, T. 34, Sl. 1—4, T. 57, si. 16, T. 77, si. 4—5, T. 78, si. 5—8, T. 84, si. 17—18. — Budimsky- Krička, Skalice, T. XIII, sl. 3, 7, str. 135 Sl. 28?10 itd. 164 Korošec J. P., Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja, Razprave III, SAZU, Ljubljana 1953, risba 10, T. XVI, isti uhani fragmentdrani v srednji vrsti. 165 Hruby, Stare Mesto, T. 37, sl. 7—9, T. 79, sl. 6, 7, T. 84, sl. 5—6, 9—10. le» Bled 1950, str. 38, sl. 13, srednja v spodnji vrsti. 107 Köttlach, str. 16, T. IX, 22, 23. 180 Poleg dvoramnih fibul nahajamo v kottlaški skupini tudi lite pozla­ čene bronaste brakteate, katerih ornamentacija izvira iz antične obrtne umetnosti.169 Kakor dvoramne tako se tudi brakteatne fibule ne obdržijo dolgo. Karakteristične so za južni del vzhodnega alpskega področja. Med brakteate te vrste spada tudi primer, najden na nekropoli na Bledu- Brdo, o katerem se je že večkrat pisalo v znanstveni literaturi.1 7 0 Da je tudi ta fibula nastala pod vplivom istega kulturnega kroga kakor dvo­ ramne fibule in brakteati, ornamentirani s pletenino, nam govori med ostalim tudi enakokraki križ na njenem reversu.171 Barbariziran lik vla­ darja na aversu, nečitljiv napis, sumarna izdelava samega predmeta, ki je drugače po -izdelavi identičen z ostalimi litimi predmeti kottlaške sku­ pine, jasno priča, da spada tudi ona v isti kulturni krog. Mnogi strokov­ njaki so jo pripisovali glede na njen centralni del, katerega analogije nahajamo na področju Nemčije, drugim kulturnim skupinam.172 Dvoramne fibule so trajale od starejše — karantanske skupine čez prehodno do mlajše — kottlaške, kjer se pa hitro izgube. Isto je tudi z brakteati, ki jih imamo tudi v karantanski skupini že glede na antično tradicijo in ornamentiko. V to skupino je vstaviti tudi okrogle fibule srednje velikosti, ki so lahko izdelane iz tanke pločevine ali pa lite. Sred­ nji del nekaterih je lahko izbočen. Ornamentirane so z graviranim stilizi­ ranim ornamentom, zvečine z izrazitim križem.173 Časovno spadajo v prehodno skupino. Nekateri primeri pa lahko spadajo tudi v karantansko skupino, posebno oni, ki so izdelani iz tanjše pločevine. V kottlaško jih za sedaj ne bi mogli staviti. Zadnjo stopnjo v formiranju predstavljajo brez dvoma emajlirane fibule. Glede na izdelavo ornamentov jih lahko razdelimo v tri skupine. V prvo bi mogli dati fibule, pri katerih je ornament preprost in samo delno omamen tiran v tehniki emajliranja, medtem ko dominira tehnika graviranja. Takšen primer predstavljata fibula iz Krungla1 7 4 in fibula iz Lizzane,175 pri kateri je centralni del nekoliko vzvišen v obliki meda­ ljona. Ornament na tej fibuli je graviran križ. V drugo skupino bi spadale fibule, pri katerih je ornament izdelan samo v tehniki jamičastega- emajla. Motivika v centralnem delu sestoji iz nejasnega stiliziranega motiva, ka­ kor je na neki fibuli iz južne Bavarske,176 ali pa je predstavljena ptica. Motiv ptice je zelo priljubljen in ga imamo na celi vrsti najdišč, kakor npr. na Ptujskem gradu, v Starem Trgu pri Slovenj gradcu, na Peravi, v Köttlachu, v Judovski vasi pri Beljaku pa vse do južne Bavarske.177 V isto 168 Najdbe iz Langenschönbichla (Dinklage, Oberkrains Deutschtum im Spiegel der karolingischen Bodenfunde), Carinthia I, 131, 1941, T. II, 7, 14 (dalje Dinklage 1941). 169 Material v Mestnem muzeju v Kranju (v obdeiavi). 170 Smid, Carniola, T. III, 7—8. 171 Tip takšnega enakokrakega križa je karakterističen za langobardski kulturni krog. 172 Smid, Carniola, str. 29 in si. idr. 173 Ibid. T. III, 1, 5. — Köttlach, T. X, 4—6 idr. 174 Dinklage 1943, T. 2, si. 1. 175 Ibid. T. 2, si. 2. 17e Ibid. 1941, si. 13. 181 skupino spadajo tudi fibule s predstavo živalske figure v skoku,"ki je identična s podobnimi na luničast ih uhanih . Tudi takšne predstave se jav­ ljajo podobno pogostno kakor predstava ptice. I m a m o j ih v Bohinjski Srednji vasi, v Mengšu, v Aquileji, na Bledu-Pristavi, v Bel jaku-Peravi, v Köt t lachu itd. vse do Bavarske. 1 7 8 Med simbolične motive m o r a m o všteti križ, ki je kot motiv ravno, t a k o uporabl jen tudi v tej tehniki . Najlepše p r i m e r e poznamo iz Kött lacha, dalje iz Thunaua, Krungla i td. 1 7 9 Tretjo skupino predstavl jajo fibule, ki so o r n a m e n t i r a n e v tehniki celičnega emajla. To tehniko zelo redko srečujemo na luničast ih uhanih . 1 8 0 V njej i m a m o predstavo človeškega 'lika, znanega iz B^edjalkai-Perave in nekater ih drugih najdišč, 1 8 1 dalje predstavo križa kakor na p r i m e r v Kött lachu. 1 8 2 Tako centra lni del kakor tudi rob sta omejena z granulaci]o, 1 8 3 ki je l ita ali pa v imitaciji g r a n u l i r a n e tehnike s pomočjo cikcakastih linij oziroma s podobnim o r n a m e n t o m . 1 8 4 Pros tor med obema vencema je lahko nesi­ metr ično kase t i ran 1 8 5 ali pa razdeljen z raznimi m o t i v i ' n a štiri polja, ki formirajo križ. 1 8 6 V n e k a t e r i h p r i m e r i h je izpolnjen z n a v a d n o enojno ali trojno cikcakasto gravirano linijo.1-87 P r i analizi razvoja glavnih e lementov kott laške skupine opažamo, da je bil luničast u h a n izven kott laškega k u l t u r n e g a kroga dalj časa v upo­ rabi in je zavzemal tudi veliko večje področje, kakor kažejo okrogle fi­ bule — b r a k t e a t i in podobno. Cela vrs ta najdišč, n a kater ih se javlja luničast u h a n isevemio od našegai področja, na bližnjem in (srednjem vzhodu t e r na j u g o w h o d u in jugu ne samo v raznih k u l t u r n i h krogih, temveč ravno tako v raznih časovnih per iodah od pozno antične pa vse do XI. in XII. stoletja, 1 8 8 n a m jasno priča, da moramo splošen izvor za ta tip u h a n a iskati n a vzhodu. Na zahodu ga n a m r e č ne srečujemo. 1 8 9 Drugače kakor u h a n i pa prihajajo fibule iz t a n k e bronaste pločevine po kasno- ant ičnem obdobju, ki v raznih kra j ih t ra ja lahko zelo dolgo, v modo zopet okoli VI. stoletja. Med temi mlajšimi p r i m e r i lahko razl ikujemo glede na 1 7 ' Ibid. 1943, T. 2, si. 5—7; — Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna priloga, si. 13; — Köttlach itd. 1 7 8 Smid, Carniola, T. III, 9, — Furlanija 1956, T. I, 8. — Dinklage 1943, T. I, 5—6. — Bled 1950, str. 36. — Dinklage 1943, T. I, «1. 4, 6 idr. — Much, 1897, si. 6. 1 7 9 Much, 1897, si. 11, — Köttlach, T. VI, 3, T. X, 4 idr. 1 8 0 Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna priloga, si. 11, — Šmid, Carniola, T. II, 26 idr. 1 8 1 Much, 1897, T. I, si. 4. — Bled-Grad, neobljavljen material. 1 8 2 Köttlach, T. VI, 2, čeprav Pittioni v tem pogledu ne daje podrobnejših podatkov (ibid. str. 12). Verjetno je ta ornament morala imeti fibula na T. V, si. 3, že glede na velikost centralnega dela. 1 8 3 Köttlach, T. V, 3, T. VI, 1—3 idr. 1 8 4 Much 1897, T. I, si. 1, 2. — Dinklage 1941, si. 6, 7. — Isti, 1943, T. I, 3. in 4. vrsta idr. 1 8 5 Much 1897, str. 128, si. 13. — Dinklage 1942, T. II, si. 4, 6. — Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna priloga, si. 13. — Itd. 1 8 6 Much 1897, T. isl. 6, 7, str. 19. — Köttlach, T. VI, 3. — Furlanija 1956, T. I, 8. 1 8 7 Much 1897, T. si. 1, 2. — Tischler, MA GW 1890, B. XX, str. 88, si. 27 idr. 1 8 8 Glej opombo 165. — Niederle, Sperky, str. 347, si. 107. 1 8 9 lamicaste uhane, katere navaja Dinklage v svojih delih, je treba pripi­ sati našemu krogu. 182 provenience» dva tipa. Eden je impor t i ran iz bizantinskih delavnic in iz­ delan v f i l igranu in granulacij i, drugi pa predstavl ja domač izdelek in je izdelan v tehniki odtiskavanja ali tolčenja. Takšne fibule zelo često upo­ rabljajo v langobardskem k u l t u r n e m krogu Italije, ki j ih poleg n e k a t e r i h drugih elementov posreduje tudi drugim k u l t u r n i m skupinam, 1 9 0 posebno bajuvarskim. 1 9 1 Ta tehnika izdelave se ohrani v teh k u l t u r n i h krogih zelo dolgo. Tako ' t ra ja na Bavarskem do konca VII. in prve polovice VIII. stoletja, do konca VIII. stoletja pa v Itali j i . 1 9 2 Glede n a fakturo predmetov naše starejše skupine k a k o r tudi glede na.obl ike in o m a m e n t i k o , j ih m o ­ r a m o tako v' kronološkem kakor tudi k u l t u r n e m pogledu zelo ozko pove­ zati z imenovanimi germanskimi k u l t u r n i m i krogi. Moramo pa takoj podčrtat i , k a k o r je to storil tudi Bott, 1 9 3 da takšna analogna tehnika izde­ lave in ostali e lementi ne govore še za isto etnično skupino, temveč j ih m o r a m o tolmačit i le kot izraz mode tega časa. Za utemel j i tev lahko ome­ nimo odsotnost drugih predmetov v našem k u l t u r n e m krogu, ki pa so bile vodilne oblike raznih germanskih skupin. 1 9 4 Ravno tako prihajajo v po- štev tudi d r u g i moment i . Tako npr., da se grobovi t. i. jugovzhodne skupine na Bledu-Pris tav i 1 9 5 (slovanski del nekropole) ne vežejo terensko za del nekropole, označen kot Bled I (neslovanska nekropola) . 1 9 6 P r i te­ rensko povezanih nekropolah raznih k u l t u r n i h skupin moramo v zvezi z našo starejšo skupino omenit i nekropolo v Hohenbergu, 1 9 7 k jer je le-ta po­ vezana z avaroslovansko. Glede na to, da naši starejši — k a r a n t a n s k i skupini m o r a m o prisoditi najvišjo kronološko mejo, ki bi delno bila pa­ rale lna z omenjenimi germanskimi k u l t u r n i m i krogi, kakor tudi glede na dat iranje avaroslovanske periode na področju Donje Avstrije, k i jo n a temelju mater ia la m o r a m o dat i ra t i šele v čas mlajše faze, lahko stavimo tudi našo starejšo skupino, ki je zastopana v Hohenbergu, v predavaro- slovanski čas na področju Donje Avstrije. Da je pa ta skupina preživela tudi to periodo, najbolje govore n e k a t e r e že omenjene najdbe naše skupine na področju Čehoslovaške, k a k o r tudi njihov pojav v grobnih inventar j ih postavaroslovanske periode južno od Čehoslovaške, ako je tamkajšnja da- tacija pravi lna. Zanimivo je, da v času avaroslovanske periode ne pr ihaja do k u l t u r n e povezave grobov starejše faze z avaroslovanskimi grobišči, čeprav m o r a m o priznati , da tehnika tolčenja pr i izdelavi p r e d m e t o v v tej skupini ni popolnoma neznana. 1 9 8 Nasprot i t em m o m e n t o m pa kažejo najdbe bodisi posameznih grobov ali pa celih skupin grobov, ki se n a h a - 1 9 0 Jenny W. A., Die Kunst der Germanen in frühen Mittelalter, Berlin 1940, str. 95, 98 in 99. (dalje Jenny 1940), 1 9 1 Bott 1952, T.5, sl. 7—10; T. 8, sl. 1—8. 1 9 2 Ko na eno kakor na drugo področje prodira frankovski vpliv. 1 9 3 Bott 1952, str. 65. 1 9 4 Kot takšne lahko na prvo mesto stavimo ločne m S-fibule, dalje okrogle fibule ornamentirane z vloženim steklom ali poldragim kamenjem v metalne celice, košarkaste uhane in podobno. 1 9 5 Bled 1950, str. 26. 1 9 6 Kar se najbolje vidi tudi na priloženem planu, Bled 1960. Tukaj je si­ cer označen tudi ta del nekropole kot slovanski, kar pa ne odgovarja resnici 1 9 7 Diez E. 1906, str. 203 in sl. 1 9 8 Caspart J., Das frühgeschichffiche Gräberfeld bei Zillingtal im Bur­ genlande, MAGW LXI, 1935. str. 1, sl. T. V, sl. 75. 183 jajo v okviru grobov belobrdske ali kottlaške skupine1 9 9 in ki niso pove­ zani z njimi samo terensko, temveč tudi organsko, z ene strani mešanje teh skupin na isti nekropoli, na drugi pa tudi možnost razvoja posameznih oblik mlajše skupine iz starejše. Poleg tega pa kažejo ti momenti tudi isto etnično podlago večjega števila podskupin, kjer so nekatere že preživele in postale substrat zaradi dotoka novih etničnih in kulturnih elementov na to področje. Tako se tudi starejša kulturna skupina v mlajši fazi spre­ minja in sprejema nov način izdelave, ornamentiko in drugo v svojo ma­ terialno kulturo, v glavnem celotno fakturo, ki je značilna za periodo, ki jo na področju Panonije in Avstrije imenujejo kot avaroslovansko.200 Nov način izdelave nakitnih predmetov, predvsem tehnika vlivanja, po­ časi nadomešča starejši način tolčenja, kovanja in odtiskovanja, dokler ga popolnoma ne Lztisne iz uporabe.2 0 1 Z novim načinom izdelovanja samega predmeta se začenja menjati tudi izdelava ornamenta in pa sama motivika. Kot nova ornamentalna tehnika se javlja okraševanje s pomočjo emajla, ki predstavlja glede na dosedanje načine ornamentike nekaj povsem tujega in novega. V znan­ stveni literaturi so že večkrat načeli vprašanje njegovega izvora. Mnenja so bila dokaj deljena. Medtem ko so eni stali na gledišču, da so tako teh­ nika emajliranja kakor tudi predmeti prišli z zahoda, so drugi zopet so­ dili, da predstavljajo domač izdelek pod vplivom vzhoda oziroma Bizan- ca.202 Ne glede na dosedanja mnenja lahko opazimo po materialu, ki ga nudi zahod, da se na tamkajšnjih litih in kovanih predmetih uporablja poleg drugih ornamentalnih tehnik tudi inkrustiranje oziroma vstavljanje poldraguljev ali pa steklenih jagod v za to napravljene kovinaste celice, bodisi da so te celice v isti ravnini z ostalim predmetom ali ne. Tehnika te vrste je karakteristična za zahodne kulture od začetka selitve narodov vse do karolinške dobe.203 Po tem času se umetna obrt na tem področju popolnoma menja in dobi tudi drug značaj, kar je zelo pomembno za visoki srednji vek na zahodu.204 Tako zapažamo veliko spremembo tudi v grobnem inventarju, kjer tedaj zginjajo pridevki v grobovih. Umetna obrt ne izdeluje več nobenih cenenih stvari,204" temveč samo umetniške dragocene izdelfee, razne relikviarije, čaše (Taeilova), evangeliarije itd. Med temi je tudi veliko število takšnih, katerim moramo pripisati vzhodno 199 Primer, ki ga nahajamo na prvem delu nekropole na Bledu-Pristavi, dalje na nekropoli v Ptuju, v Krunglu itd. 200 Da so Avari nosilci tehnike ulivanja predmetov na začetku zgodnjega srednjega veka, nam za to področje med drugimi znanstveniki govori tudi Alföldi (Alföldi, ESA IX, str. 285 in si.). ,201 To se najbolje vidi na litih predmetih belobrdske kulture, ki predstav­ ljajo kopijo importiranih bizantinskih predmetov, izdelanih v drugi tehniki. Takšni so npr. grozdasti uhani, luničasti priveski idr. 202 Glede raznih mnenj o tem Korošec J., Uvod v materialno kulturo, Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, stran 261, 282. 203 Jenny 1940, od str. 14—41 in nekateri drugi primeri. 204 Ibid. str. 106—116. 2 0 4 a Katero Nemci imenujejo Volkskunst — ljudska umetnost (Renata Mül- ler-Karpe, Die Emailscheibenfibel von Büraberg bei Fritzlar, H. Müller-Karpe, Hessische Funde von der Altesteinzeit bis zum frühen Mittelalter, Schriften zur Urgeschichte, Bd. II, Hessisches Landesmuzeum Kassel-Marburg 1949, str. 70 (dalje Renata Müller-Karpe 1949). 184 provenience».205 Nasproti takšnemu razvoju izahodne obrtne umetnosti na­ daljuje obrtna umetnost na vzhodu svoj naravni razvoj brez zveze od sta­ rejših period dalje in širi svoje produkte na vse strani.2 0 6 Ena od starejših obrti, katero razvijajo vzhodne delavnice ves srednji vek, je poleg filigra­ na in granulacije yerjetno tudi tehnika emajliranja.207 Kljub temu pa za takšno predpostavko danes zaradi pomanjkanja najdb ne moremo zago­ tovo trditi, da je prišlo emajliranje na naše področje z vzhoda, kljub najdbi iz Madère, ki jo datirajo v VIII.—IX. stoletje.208 Glede na to, da predstavljajo vodilne oblike naših dveh skupin forme, ki imajo svoj izvor v kasnoantični obrtni umetnosti, lahko predpostavimo, da ima tudi teh­ nika emajliranja na tem področju isti izvor, čeprav je prišla v kottlaško skupino posredno. Pobudo za ponovni pojav emajliranja je mogel dati po nekem časovnem intervalu2 0 9 vpliv z vzhoda, za kar bi govorila tudi polihromija našega emajla, ki je karakteristična za bizantinske delavnice. Ako pa vzamemo v poštev samo tehniko izdelave emajla, bomo videli, da se na področju našega kulturnega kroga povsem razlikuje od bizantin­ ske, ki prodira na skrajni zahod Evrope. Kljub terriu dejstvu se ta vendar na tem področju veže z emajlom nekega števila predmetov, ki — sodeč po izdelavi — niso bili importirani. Po kemični analizi teh predmetov se je moglo ugotoviti, da se moreta razlikovati na izahodu dve tehniki izdelave emajla. Nemci, ki so strogo ločili obe tehniki, so emajl na importiranih predmetih imenovali »Vollschmelz«, medtem ko so drugi emajl, ki spada v t. i. skupino narodne umetnosti (Volkskunst) imenovali »Senkschmelz«. Ta predstavlja v resnici rustikalnejšo izdelavo emajla prve skupine.2093 Na vprašanje, kje je mogla nastati druga skupina glede na finejšo izde­ lavo vzhodnih predmetov, lahko danes z gotovostjo trdimo, da predstavlja produkt domačih delavnic, izdelan po importiranih vzorih. Poleg pred­ metov, ki kažejo stične točke med našo kulturno skupino in temi na za­ hodu,20911 imamo tudi celo vrsto primerov, ki našim niso analogni, katerih motivika pa stoji (npr. razne predstave svetnikov) brez dvoma pod vpli­ vom insularne in celinske predkarolinške cerkvene umetnosti.2 0 9 c 205 Jenny 1940, str. 108 in 116. 208 To se najbolje vidi po importiranih predmetih na področju Veliko- moravske in Panonije, a dalje v sklopu belobrdske in dalmatinske skupine, da ne govorimo o najdbah s področja Makedonije. 207 Glede na to, da so na to področje dospeli razni vplivi raznih kultur, kakor so iranski in baltski, ki ravno tako uporabljajo za okraševanie predme­ tov tehniko emajliranja. Tako se z iranskim vplivom veže najdba iz Mađare (Mijatev, Altbulgarischer Goldschmuck aus Mađara, Izvestija na Blgarskija Arh. Inst, Sofija 1927, str. 14, dalje Mijatev 1927), a z baltskim moščinske najdbe. 208 Mijatev 1927, str. 18 in 25—26. 209 Glede na drugo najdbo iz Szilâgy-Somlya (Hampel I, str. 789) dalje Salamona (A. Szârasz, Arh. Ért. 1896, str. 134, si. 7), Szasz Monostora (ibid. str. 379, si. 3 a) itd. vidimo, da je na področju Panonije hiatus krajši. 208a Rosenberg, Erster Zellenschmelz nördlich der Alpen, Jahrb. d. preuss. Kunstslg. 1918, II, 63 (dalje Rosenberg I, II, III). 2 0 9 b Rosenberg III, sl. 78—80, 84—87, t. i. »mittelrhemische Gruppe« (sred­ nje renska skupina), kateri je prišteta tudi fibula iz Büraberga (Renata Müller- Karpe 1949). 185 • Glede na motiviko na p r e d m e t i h kott laške k u l t u r n e skupine opa­ žamo, da se razen n a emaj l i ranih in grav i ranih u h a n i h ne nahajajo geo­ metri j ski o r n a m e n t a m i motivi na fibulah. Na teh p r e d m e t i h nadomešča takšen motiv bodisi antropomorfna ali pa zoomorfna predstava. Obe pred­ stavi sta znani že od r imskega časa dalje. Posebno je opaizna predstava št ir inožne živali v skoku z nazaj obrnjeno glavo. Takšna preds tava je zelo pogostna na jezičkih pasic avaroslovanske skupine. Izdelana je v perfor i rani tehniki . 2 1 0 Zelo često je pa podan n a fibulah v raznih va­ r i a n t a h tudi motiv križa. Po obliki je enakokrak, tako tudi na b r a k t e a t n i fibuli z nekropole na Bledu-Brdo, ki jo m o r a m o všteti v prehodni čas oziroma v prehodno skupino ali pa na začetek kott laške skupine t. j . tedaj ko so se še obdržale nekatere starejše oblike. Izven naše k u l t u r n e skupine imamo podobno predstavo križa in še nekater ih drugih sorodnih predstav (orel) kakor na kott laških. emaj l i ranih fibulah tudi v raznih germansk ih k u l t u r a h VII. in VIII. stoletja. 2 1 1 K a k o je v naši k u l t u r n i skupini ta motiv pril jubljen, vidimo tudi po tem, da se nahaja na g rav i ran ih luničast ih u h a n i h v tehniki t remoliranja . 2 1 2 Glede na razne druge f iguralne krščan­ ske predstave, 2 1? ki nesporno kažejo na pokrist janjenje prebivalstva, m o ­ ramo tudi križ na naših p r e d m e t i h s m a t r a t i kot simbol krščanstva. Po vsej ver jetnosti je t reba tudi predstavo orla tolmačiti v istem smislu. Do sedaj razen v p a r p r i m e r i h ni znana v večji množini predstava človeka na naših fibulah, izdelanih v tehniki odtiskovanja ali pa v tehniki tolčenja. Ana­ logije so pa zelo pogostne na podobnih fibulah s področja Bavarske, 2 1 4 k a t e r i m se pripisuje verski simboličen karakter . 2 1 5 Tudi za fibulo-, odkri to n a Bledu-Gradu, ki predstavl ja k r o n a n lik, lahko na jdemo analogije v omenjenem krogu. 2 1 6 Glede n a razne stične točke med kott laško skupino in germansk im k u l t u r n i m krogom m o r e m o smatrat i , da medsebojni k u l t u r n i stik ni bil samo med tem krogom in k a r a n t a n s k o skupino, temveč tudi kasneje za časa p r e h o d n e faze in ob začetku kott laške skupine. Časovno se to ujema tudi s prevzemom tehnike vlivanja predmetov v kott laški in nekater ih germansk ih skupinah, kakor tudi s pojavo emajla na področju vzhodnih Alp t e r na zahodu. V Iköttlaski staupini opažamo, da se posamezne oblike' uhanov in tudi fibul z raznih najdišč povsem ujemajo. So iste velikosti t e r imajo tudi na isti, oziroma identičen način razporejen ornament . T a k o je npr . s pred­ stavo orla na fibuli Lz Starega Trga 2 1 7 in fibuli s Ptujskega gradu. 2 1 8 2 0 , c Kakor je Book of Keils, dalje Dorrw evang., ter Evangelarij Na51, Evangelarij S. Galena idr. Ti so pod močnim vplivom tudi druge umetnosti, ki v VII. stoletju prodira z vzhoda dn cvetočo dobo doseže na zahodu v Španiji. 210 verjetno sta po vzoru na te izdelani podobni predstavi na okrasnih plo­ ščicah iz Köttlacha (Köttlach, T. V, 1, 2). 2 1 1 Aaberg, si. 128, 130. — Jenny 1940, str. 47. — Dinklage 1943, T. 2, si. 3 in 4 (te bi mogle biti nekoliko mlajše od ostalih, ki so tu omenjene). — Bott 1952, T. 5, si. 4; T. 6, si. 12 in 13 idr. 2 1 2 Köttlach, T. VII, si. 1 a, 2 a, 3 a; T. VIII, si. 1 a, 4 a. 2 1 3 Material v pripravi za tisk. 2 1 4 Bott, 1952, T. 8, si. 7—8. 2 1 5 Miiller-Karpe 1958, str. 46 in si., T. 5, si. 2. 2 1 8 Primer iz Bleda-Gradu v pripravi za tisk. — Jenny 1940, str. 32. 186 Dalje je podobno z okroglimi fibulami s predstavo križa, k i je izdelan v celičnem emajlu in vedno bele barve, ki so pa bile na jdene v Hajd ini 2 1 9 in v Mainzu, 2 2 0 ali pa z na sredi izbočenimi manjš imi f ibulami ravno tako s križem, ki so na jdene v Mengšu, 2 2 1 K ö t t l ä c h u 2 2 2 in Mainzu. 2 2 3 . V isto sku­ pino m o r a m o stavit i tudi okrogle fibule s predstavo št ir inožne živali, n a j ­ dene v Bohinjski Srednji vasi, Mengšu, B r u n n u 2 2 4 in na Bledu-PristaVi, 2 2 5 kater ih centra lni del je moral imeti isti vzorec kakor na luničast ih u h a n i h s predstavo živali, dalje rastlinskih, motivov in arabesk, 2 2 6 ka ter ih defor­ macije so kasnejšega porekla. Takšno skladnost opažamo lahko t u d i pr i luničastih grav i ranih uhanih . 2 2 7 K e r se takšni p r e d m e t i n a področju zgor­ nje Pfalske v pr imer javi z Bavarsko javljajo samo v posameznih pri­ merih, j ih lahko s m a t r a m o tam kot import i rane, ne glede л а način im­ porta. Na koncu m o r a m o omenit i še en moment, do katerega pr iha jamo na temelju m a t e r i a l n e analize. Niti v starejši — k a r a n t a n s k i ni t i v -mlajši — kottlaški skupini — ako izključimo elemente s s t rani belobrdske k u l t u r n e skupine — n i m a m o importa, ki bi imel svojo provenienco na vzhodu ali na izahodu. V posameznih e lementih lahko zasledujemo le.vpliv z ene ali z druge strani, m e d t e m ko pravega importa, kakor v belobrdski k u l t u r n i skupini, tu n imamo. Poleg tega za sedaj n e naha jamo v krogu kott laške kulture" nit i e lementov prehodne faze med avaroslovansko in belobrdsko skupino. 2 2 8 . . . . - Analiza arheološkega materiala karamtanslke In Ikottlaške i-Г.шрие n a m danes omogoča nekaj sklepov, ki n a m nekoliko bolje osvetljujejo k u l t u r n o zgodovino tega področja v zgodnjem srednjem veku v zvezi s slovansko naselitvijo. Nekropole n a š i h dveh k u l t u r n i h skupin na področju Avstrije in Slo­ venije ter doba, v ka tero spadata ti dve k u l t u r n i skupim, kažejo glede n a mater ia lno ostalino pa tudi po n e k a t e r i h zgodovinskih virih, da j ih mo­ ramo etnično pripisat i S lovanom oziroma K a r a n t a n s k i m Slovanom, pred­ nikom današnj ih Slovencev. 2 1 7 Korošec, Staroslovenska grobišča, T. Il i , si. 21. 2 1 8 Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna priloga, si. 13. 2 1 9 Korošec, Staroslovenska grobišča, si. 31. • • • 2 2 0 Dinklage 1942, T. II, si. 16 (kjer ni podana prava velikost). • 2 2 1 Carniola, Šmid, T. III, si. 5 (netočna preveč stilizirana risba). ' 2 2 2 Kötlach, T. X, si. 4. • • 2 2 3 Dinklage 1941, si. 15, križ na tej fibuli nima kroga nà sredini, ker ga je mogoče steklena masa prekrila. ' . . .. 2 2 4 Ibid. si. 5—7. 2 2 5 Bled 1950, str. 36, najdena je v grobu 83. 2 2 8 Dinklage 1941, si. 22—31. — Korošec, Ptujski grad, V. del, barvna pri­ loga si. 1—9, 12. — Furlanija 1955, T. I, 2, 3; T. III, 1, 2, 5. — Ibid. 1956, T. I, 7. idr. 2 2 7 V glavnem se javljajo v dveh velikostih. • • 2 2 8 Čeprav na nekropoli v Köttlächu nimamo grobnih celin za elemente omenjene prehodne faze, moramo takšne primere, na temelju cele vrste analo­ gij z drugih najdišč, povezati bodisi za grobove s keramiko ali pa za grobove te prehodne faze, ki je zastopana na tej nekropoli. 187 Kot fakt moramo vzeti, da pripadajo nekropole na splošno — brez ozira na njihovo velikost, ker se grobovi nahajajo urejeni po nekem si­ stemu in ker imamo v grobovih tudi pridevke — že ustaljenim naselbi­ nam, čeprav ne smemo izključiti tudi slučajne primere pokopov, vendar samo ob osamljenih grobovih. Zato tudi naše nekropole in posebno večje število grobov na posameznih lokalitetah dokazujejo, da so bili v času, v katerega spadajo takšna grobišča, Karantanski Slovani že nastanjeni na tem področju oziroma da so tukaj imeli svoje stalne naselbine. Zato naj­ bolje govore nekropole na Bledu, katerih grobni inventar večjega ali manjšega števila grobov spada na temelju analogij v isti čas. Poleg Bleda lahko navedemo tudi druga podobna grobišča z isto karakteristiko, ka­ kor npr. v Kranju, Mengšu, Ptuju itd. Poleg najdišč na področju Slove­ nije so podobna tudi v Avstriji229 in drugih deželah. Danes lahko sodimo za nekropole, ki imajo v svojem inventarju prvenstveno material starejše, karantanske skupine, da se nahajajo bolj ob strani dotičnih krajev, ki so bila ugodna za komunikacijo, posebno pa dotičnih, ki so preko dobršnega dela Slovenije povezovali Panonijo s severno Italijo. Kot takšne lokalitete lahko smatramo Bled, Bohinj, dolino Kamniške Bistrice in podobne. V ko­ likor so bližje tem pristopnejšim krajem, pa leže na naravno zaščitenih tleh, kakor Kranj, Ptujski grad itd. Področje, ki so ga Slovani prvotno naselili, sodeč po danes znanih nekropolah, zajema kraje, ki se nahajajo na jugovzhodnem delu vzhodnih Alp (Bohinjska Srednja vas, Bled-Brdo, Bled-Pristava, verjetno tudi Bled- Grad, dalje Kanalsko dolino, Kranj-farna cerkev, Ptujski grad) in segajo na severu skoraj do Donave (Hohenberg in Krungl). Vendar pa vse to področje ni bilo naseljeno s Slovani gosto, temveč so tukaj morali biti v večji množini tudi ostanki domorodnega močno poromanjenega prebi­ valstva. To vidimo po materialnih ostalinah tudi v karantanski kulturi, ki ima svoje prototipe v kasno antični obrtni umetnosti, s katero so se nedvomno srečali že pred svojim prihodom v Karantanijo. Da je to poro- manjeno prebivalstvo živelo tukaj v dokajšnjem številu tudi v kasnejšem času, govore oblike materialne kulture tudi v karantanski skupini, ki so obdržale svoj osnovni značaj izvora. Glede razprostranjenosti karantanske skupine proti jugu ne moremo vzeti v poštev razne momente, ki govore o pojavu Slovanov na področju vzhodne Furlanije, ter jih tolmačiti kot da so se Karantanski Slovani tukaj naselili že na samem začetku svojega prihoda v Karantanijo t. j . v svoji prvi naselitveni fazi. Na temelju doslej najdenega gradiva nimamo na tem ozemlju nobene nekropole, ki bi govorila o stalni slovanski nase­ litvi tega področja v tem času. Vendar pa to ne izključuje možnosti, da ne bi napadali to ozemlje ali sami ali pod pritiskom Avaroslovanov (ogrožanje oglejskega patriarhata, slovanskoavarski napad na Čedad in podobno). S tem v zvezi obstaja tudi trditev, da so Slovani naselili Kras in alpsko podTočje zato, iker so za hrbtom fcatkior tudi med seboj imeli Avare. Vendar bi proti takšni trditvi, da je med Karantanskimi Slovani bilo tudi neko število Avarov, govoril sam material karantanske skupine, 229 Najlepši primer imamo v Beljaku, kjer so najdene nekropole poleg samega mesta tudi v Pera vi, dalje na hribčku sv. Martina, Logi vasi itd. 188 ki je popolnoma drugačen od avaroslovanske kulture ter fakt, da za sedaj nimamo nikakršnih elementov starejše avaroslavanske faze na vsem tem področju.230 Faktura materiala karantanske skupine govori odločno, da se je razvijala v kulturnem pogledu popolnoma drugače in tudi ločeno od dotične materialne kulture, ki jo moramo pripisati avaroslovanski kulturi, ne glede na to, da tudi ta prihaja na področje Panonije v istem času kakor naša v Karantanijo. Kulturna osnova je bila tako v Karantaniji kakor tudi v Panoniji, ko so sem. prihajala razna germanska in pozneje slovanska, ple­ mena, ista. Različno formiranje materialne kulture pri Karantanskih Slovanih in Panonskih Slovanih, ki so pod avarsko nadoblastjo, nam kaže, da moramo pri obdelavi inventarja teh področij, ki ga pripisujemo Slo­ vanom, isrtirogo ločiti dve lsüiava№fci sf.iiupim. Takšna materialna razlika M mogoče lahko služila kot baza tudi pri vprašanju slovanskih premikov in napadov proti Italiji. Zgodovinski viri sovpadajo tudi z najdenim mate­ rialom ter да temelju teh lahko trdimo, da so Slovani, živeči v obrski zvezi, napadali severno Italijo čez ozemlje, ki so ga naseljevali Karantan- ski Slovani. Ta lahko ugotovimo tudi po avarskih elementih v sklopu langobardskih grobnih celin v Italiji.231 Nikakor ni nujno, da so takšni elementi prišli v langobardsko last tedaj, ko so živeli na področju Panonije in prišli v stik z Avari.232 Ker so to zelo često vojaški predmeti, jih mo­ remo tolmačiti tudi kot vojni plen. Ker pa takšnih predmetov, kakor so refleksni lok in podobni, ne nahajamo na področju slovenskega in hrvat­ skega Primorja ter v Dalmaciji, so bili napadi v Italijo usmerjeni pač iz Panonije, kamor so se napadalci kasneje tudi vračali, kjer v grobovih ' tega časa nahajamo brez števila podobnih predmetov. Glede na čas vojnih pohodov bi bilo mogoče kronološko in kulturno opredeliti tudi vrsto grobišč, katera so brez grobnega inventarja ali pa imajo samo nož v grobovih. Nikakor nas ne bi začudilo, ako bi antropo­ loške raziskave v takšnih primerih ugotovile mongolske ali mongoloidne tipe, katerim v Panonski ravnini na tamkajšnjih avaroslovanskih nekro- polah poleg drugih karakterističnih predmetov pripada tudi refleksni lok. Najdbe takšnega loka doslej niso odkrite niti v enem primeru južno od Drave v Sloveniji in južno od Save na ostalem delu Jugoslavije. Po teh momentih bi mogli sklepati, da — četudi bi področja južno od Drave in Save bila eventualno v sklopu avaroslovanske skupnosti — Avari to po- 230 Kovrigova sodi, da skupina s starejšimi kutrugurskimi elementi zajema Panonijo i to zvečine nižino ter seže samo na področje Donje Avstrije in nekaj severnejše (I. Kovring, Contribution au problème de l'occupation de la Hongrie par les Avars, Acta Archaeologica 6, Budapest 1955, 163 si.). 231 Kakor so deli nomadskega refleksnega loka v grobu 86, v Noceri Umbri (A. Pasqui & Paribend, Necropoli barbarica di Nocera Umbra, Monumenti Anti- chi della Reale Accademia dei Lincei, Milano 25, 1919, str. 284 e—d, n), tro- bridne puščice v grobovih Nocere Umbre št. 49, 78, 98, 115, 123, 137 in 147 in v grobovih Castel Trosina št. 36, 90 in 119 (Mengarelli, La necropoli barbarica di Castel Trosino, Monumenti Arte della Reale Accad. dei Lincei 12, 1902) ter drugod. 232 Za to hipotezo nam pričajo takšni deli lokov in puščice na raznih alamanskih nekropolah v Thuriinški, kjer jih najdemo v izrazitih alamanskih grobovih, kakor so v Stuttgart-Cannstattu, Eichlochu, Bülachu in drugod (Wer­ ner 1953, 63). 189 dročje niso naseljevali kot etnična skupina. Lok kot izrazit nomadski predmet pa ne moremo povezovati samo z Avari, temveč tudi z ostalimi plemeni v Panoniji v okviru avaroslovanske skupnosti. Zanimivo je, da nimamo na področju Karantanskih Slovanov doslej nikakršnih najdb, ki bi pripadale času starejše avarske faze. Ta moment nas postavlja pred vprašanje, ali so Karantanski Slovani takoj po prihodu Avarov v Panonijo padli pod njihov kulturni vpliv ali pa šele kasneje. Kar se tiče južnih meja področja, ki so ga naseljevali Karantanski Slovani, bi laWko glede na-nekropoili na Bledu-Brdo in Bled-Suvobor ter z ozirom na datacijo karantanske skupine in grobov, ki imajo keramiko z vdolbino na dnu, mogli postaviti vprašanje, v kalkšnem odnosu stojita med. seboj ti dve nekropoli. Posebno glede na najdbe te keramike na drugih nekropolah, ne glede na druge elemente karantanske skupine, je lahko nekropola >na Bledu-Suvobor, kakor tudi ostale tega tipa, nastala v času karantanske skupine, ne pa v prehodni fazi, čeprav 'je ta tip keramike živel tudi še dalje. Z elementi prehodne faze — karantanske v kottlaško ali avaroslovanske v belobrdsko — se javlja tudi keramika, ki ima na dnu plastičen križ z ali brez vdolbine na sredi dna, za kar najbolje pričajo najdbe z Bleda-Brdo in sam Köttlach. Glede na odnos do avaroslovanske skupine se je to moglo egoditi celo v starejši fazi, kjer bi po vsej priliki mogli poleg skupine s kutrugurskimi elementi2 3 3 imeti tudi skupino, ki ima nomadski karakter, pomemben za Panonijo. Ne smemo prezreti niti možnosti naseljevanja dela Slovenije s strani Jadranske obale t. j . z jugo­ vzhodne strani. Plemena tamkajšnjih krajev imajo v tem času kulturo, sorodno kulturi plemen pod avaroslovansko nadoblastjo. V starejši fazi, t. j . karantanski skupini opažamo, da v grobovih ni keramike. Tudi ta moment je pomemben za ločitev naše skupine od ava­ roslovanske v Panonski ravnini. Kasneje je sicer takšna navada prodrla tudi v naš kulturni krog, kar vidimo po mlajših elementih avaroslovanske' kulture v Karantaniji, ki so pa na našem področju hkrati s keramiko v grobovih dokaj osamljeni. Pogostnejši so takšni elementi proti vzhodu, kjer so pa zopet elementi naše skupine redkejši. Glede odnosa Karantanskih Slovanov in Avaroslovanov oziroma o padcu prvih pod avaraki vpliv naia navaja tehnüka izdelave druge t. j . kottlaške skupine predmetov. Njen izvor je v posameznih elementih mogoče iskati na vzhodu oziroma v avaroslovanskem kulturnem krogu. Tak vpliv se je pa mogel izvršiti šele tedaj, ko je le-ta prišel v tesnejši stik s prebivalstvom v Karantaniji. Ta moment ima lahko tudi politično ozadje, tedaj ko je avaroslovanska kultura prodrla globoko na teritorij Karantanskih Slovanov. Na ta način so ti odnosi postali tesnejši kakor pa so bili z zahodom. Karantanski Slovani so kasneje sprejeli novo teh­ niko, čemur je delno moral biti vzrok tudi, da je obrtna umetnost na zahodu pod vplivom začetkov fevdalizma dobila drug karakter. Ti tesnejši stiki pa ne spadajo v sam začetek in v prve decenije njihovega naselje­ vanja na področju Karantanije, temveč nekoliko kasneje, kar vidimo tudi po datiranju avaroslovanskih sklenjenih grobišč na Slovaškem in Morav- skem, pa tudi po&datiranju takšnih najdb na Štajerskem (Krungl in Ho- 233 Kovring, Acta archaeologica 6, 163 si. 190 hénberg) in na Koroškem (Beljak, Sv. Peter, Grabstein pri Celovcu [Kla­ genfurt]).234 Te najdbe padajo delno v drugo polovico VIII. stoletja, delno pa v začetek IX. V zgodovinskem pogledu sovpada to s časom po Boru­ tovi vladi, za katero nam zgodovinski viri poročajo o globokem vdoru avâroslovanskih plemen na področje svobodnih Karantancev. Drugi vzrok obdržanju nove tehnike leži v postopnem vse globljem prodoru belo- brdske skupine, ki jo lahko danes smatramo kot končen razvoj posamez­ nih elementov avaroslovanske kulture in ki je svoje nakithe predmete ravno tako odlivala v kalupih. Poleg vsega bi lahko na temelju današnjega gradiva prišli tudi do poskusa reševanja pokristjanjevanja Karantenskih Slovencev. Pri analizi celotnega gradiva in na temelju simbolike opažamo, da se je pokristja­ njevanje lahko izvršilo v naši prehodni fazi t. j . v prehodnem času med trajanjem karahtanske in kottlaške kulturne skupine. Skupaj s tehniko odlivanja prevzemajo Karantanski Slovani tudi motiv štirinožne živali, katerega ne zasledimo niti v karantanski niti v prehodni fazi, katerega pa ne pozna niti zahod, nasproti drugim motivom kakor so križ, kronana glava, orel in podobno, ki so jih zopet karantanski Slovani v svoji kött- laški fazi sprejeli z zahoda, ko so prišli tudi v neposreden stik s krščan­ stvom. Drugi elementi, kakor so stavljanje lončka s hrano in drugih ostankov hrane v grob, kar je nesporna značilnost poganstva, pa niso pro­ drli niti • v karantansko niti v kottlaško skupino, čeprav so na tem po­ dročju tudi grobovi s takšnimi pridevki, ki pa pričajo le o prodoru in na­ seljevanju nosilcev te navade s področja Panonske ravnine. Ker je krščan­ stvo zabranjevalo stavljanje popotnine, t. j . hrane v grobove, ne pa — ka­ kor je doslej vladalo splošno prepričanje — pridevkov na sploh, lahko računamo, da tega Karantanski. Slovani niso delali, bodisi da so bili že pokristjanjeni, bilo da so bili pod zelo močnim krščanskim vplivom y času naseljevanja Slovanov iz Panonije. Čas ko so se Karantanski Slovani seznanili s tehniko odlivanja, t. j . zopet čas, ko so to tehniko prinesli s seboj nosilci avaroslovanske kulture, je moral biti okoli konca VIII. sto­ letja. • Glede razširjenja kottlaške skupine na področje vzhodne Furlanij e lahko sodimo, da je ona prodrla tja šele v času, ko prodirajo tudi drugi slovanski elementi v večjem številu, t. j . potem ko Furlanij a gubi svojo moč po frankovski okupaciji. To je čas, ko pod frankovsko nadoblast pride tudi Istra. S tem momentom pa verjetno lahko računamo tudi z globljim prodorom kottlaške skupine na ta polotok.2-35 Frankovska okupacija se na področju Karantanije in Furlanije vsaj kar se tiče materialne kulture ni tako močno občutila, kakor na področju germanskih plemen. Zahodno od Karantanije namreč umetna obrt prihaja pod močan vpliv nove družbene ureditve — fevdalizma, medtem ko se na področju naših Slovanov spremembe počasneje uveljavljajo in se v ljudski obrtni umetnosti obdrži še izredno dolgo časa skoraj nespreme­ njeno staro stanje. 2 3 4 Glede na datacijo avarskega materiala, ki jo je napravila I. Kovrigova, kar je že omenjeno. Ta grobišča spadajo v drugo oziroma mlajšo fazo. 235 Marušić, Isti-a u ranom srednjem vijeku, Pula 1960, T. Vili, si. 2. 191 S prenehanjem avarske moči ter s formiranjem t. i. belobrdske kul­ ture na vzhodu prihaja do širjenja le-té tudi na področje kottlaške, kjer prihaja do medsebojnega mešanja. Po vsej verjetnosti je do prvega me­ šanja prišlo v Karantaniji tam, kamor je že poprej prodrla avaroslovanska skupina. Takšno mešanje se je moglo začeti tudi že v prehodnem času, vsaj posamezni elementi bi govorili za takšno predpostavko. Kljub temu je pa vsaj številnejši delKarantanskih Slovanov ostal zvest stari tradiciji, kar tse odraža tudi v materialni ikulturi, k jer se mnogi starejši elementi karantanske skupine obdrže še kasneje v prehodnem času in celo preha­ jajo nespremenjeni tudi v čas kottlaške skupine. Verjetno je treba tej navidezni konservativnosti tudi v mlajši fazi, ki istočasno kaže neko tes­ nejšo vez z zahodom, zaradi katere bi za mnoge umetnostne elemente mogli iskati izvor na zahodu, pripisati brez dvoma usodno vlogo delovanju irskih misijonarjev tako na zahodu,236 kakor tudi na področju vzhodnih Alp.257 TJ ^ sodeč po pdsamezailih momentih, odigrali vlogo fcultunniih posredovalcev in to verjetno ne samo v smeri zahod—vzhod, temveč tudi obratno. V drobni umetnosti se ta vpliv odraža, kakor je že omenjeno, v predstavah raznih ljudskih likov-svetnikov na naših fibulah.238 Vpliv je bil pa močan tudi v monumentalni umetnosti.239 Po vseim 'lahfiao danes IslkiLepamo, da moramo glede vplivov na mate­ rialno kulturo Karantancev, vzeti v poštev poleg dotičnih elementov, ki prodirajo z vzhoda čez Panonijo posebno še dotične vzhodne elemente, ki jih nahajamo na skrajnem zahodu, ki pa s posredovanjem le tega pro­ dirajo tudi v Srednjo Evropo. Oni ne prihajajo kot import, temveč le kot vpliv, ki se odraža pri ustvarjanju cele vrste lokalnih obrtnih umetniških izdelkov med katere moramo prišteti tudi kottlaške. S tem pa seveda ni­ kakor ni zmanjšan pomen avtohtonih elementov bodisi na posameznih področjih, bodisi pri posameznih etničnih skupinah. Takšni avtohtoni ele­ menti so pa dali tudi osnovo karantanski skupini. Po vsem tem moremo danes napraviti vsaj nekoliko preliminarnih sklepov: 1. Materialna kultura Karantanskih Slovanov je doslej bila označena kot kottlaška kultura in datirana od konca IX. v naslednja stoletja. Na temelju analize gradiva moremo to kulturo razdeliti v dve skupini, in sicer v starejšo karantansko in v mlajšo kottlaško skupino. Poleg tega moramo računati tudi še s prehodno fazo. 2. Starejša — karantanska skupina ima svoje prototipe v pozno antični obrtni umetnosti ter v nekoliko kasnejši obrtni umetnosti german­ skega značaja, ki je pod vplivom Bizanca. Ona se tako v oblikah kakor 236 Oibulka J., Velkomoravsky Kostel v Modre u Velehradu, Praha 1958, str. 90 si. 237 Ibid. 99 si. 238 Kot analogen primer na zahodu lahko omenimo že .poprej omenjeno fibulo iz Büraberga (R. Müller-Karpe 1949, 31), ki je nastala pod vplivom pred- karolinške umetnosti, glede na lik svetnikov. Glede na emajliranje pa bi zopet prej lahko videli vpliv kottlaške ljudske obrtne umetnosti, kot pa vpliv impor- tiranega bizantinskega umetniškega emajla. 239 Za to bi govoril tloris cerkve «v. Petra na Krnskem gradu, ki je analo­ gen cerkvi na gradišču v Bürabergu (Cibulka 1. c. si. 59/c, 60 in 61). Ta oblika je tipična za "cerkve irskih misijonarjev. 192 v tehniki izdelave predmetov loči od kulture sosednih slovanskih ple­ men na jugu in vzhodu.2** Mlajša — kottlaška skupina predstavlja nadaljnjo razvojno fazo karantanske, potom prehodne faze s prevzemom novih elementov z vzhoda, čeprav stoji v kulturnem pogledu še izelo močno pod vplivom zahodnega kulturnega in verskega kroga. Prehodna skupina, ki jo danes še ni mogoče jasno opredeliti, ob­ drži stare elemente, toda pod vplivom avaroslovanske kulture zače­ nja delno spreminjati tehniko izdelave, čeprav je še vedno močan priliv kulturnih elementov z zahoda. 3. Vse tri skupine uporabljajo samo skeletni pokop. 4. Časovno se karantanska skupina mora postaviti v razdobje pred pro­ dorom Avaroslovanov v Karantanijo. 5. Zaradi posameznih elementov je lahko karantanska skupina popolno­ ma ali vsaj delno paralelna z nekaterimi zgodnejšimi germanskimi kulturnimi krogi Italije in Bavarske. 6. Karamtanisika slkfupma se glede na posamezne elemente veže z dalma­ tinskim področjem, oziroma s tamkajšnjimi kulturnimi skupinami. 7. Karantanska skupina je razširjena na približno istem teritoriju kakor kasnejša kottlaška. 8. Prehodna faza med karantansko in kottlaško ima že izrazite krščan­ ske elemente, ki pa pridejo do popolnega izraza šele v kottlaški sku­ pini. 9. Nekropole ali posamezni grobovi brez pridevkov oziroma le z nožem bi mogle pripadati času avaroslovanskih vojnih pohodov. 10. Nekropole ali skupine grobov s keramiko in orodjem pripadajo delno slovanskim doseljencem s področja Panonije. 11. Kottlaška skupina zajema tudi precej'šen del Bavarske s pomočjo svo­ jih trgovsko-gospodarskih ali mogoče političnih stikov z germanskim severozahodom. S svojim vplivom sega celo do Zgornjega Palatinata. 12. Kottlaška skupina spada časovno v dobo po avaroslovanski kulturi. 13. Niti karantanska niti kottlaška skupina ne kažeta doslej v svojem in­ ventarju nobenih importiranih predmetov razen belobrdske. 240 Podatki o najdiščih na tablah prikazanih predmetov: Tab. I: 1 Bohinj­ ska Srednja vas; 2—6 Bled-Brdo; 7, 9, 11 Bled-Pristava; 8, 10 Kranj. — Tab. IV 1, 5 Bled-Brdo; 2 Ptujski grad; 3, 4, 7 Kranj; 6, 8 Mengeš. — Tab. III: 1, 6, 7, 9—11 Bled-Brdo; 2 Mengeš; 3 Hörpolding, Zg. Bavarska; 4 Inzing, Sp. Bavarska; 5 Haging, Zg. Bavarska; 8, 12 Bohinjska Srednja vas. — Tab. IV: 1, 15 Bohinjska Srednja vas; 2, 4 Aquileia; 10, 11 Fortuite a Turida, Furlanija; 3 Perava pri Beljaku; 5 Žirovnica; 6 Ljubljana, sv. Peter; 7—9 Krungl; 12 Kranj; 13, 14 Bled- Brdo. — Tab. V: 1—3 Köttlach; 4 Ptujski grad; 5 Langenschönbichl; 6 Šmohor; 7 Wallersdorf, Sp. Bavarska; 8, 9 Kranj; 10, 11 Fortuite a Turida, Furlanija. — Tab. VI: 1 Windischgarsten; 2 Strasskirchen, Sp. Bavarska; 3, 4, 6—8, 12, 13 Ptujski grad; 5 Caporiacco; 9—11, 14 Mengeš; 15 Krungl; 16 Bohinjska Srednja vas. — Tab. VII: 1, 4 Krungl; 2 Aquileia; 3 Žirovnica; 5 Perava pri Beljaku; 6 Južna Bavarska. — Tab. VIII: 1 Stari trg pri Slovenjem gradcu; 2 Hajdina- 3 Flaschberg; 4, 5, 7 Köttlach; 6 Perava pri Beljaku; 8 Thunau; 9 Krungl; 10 Bo­ hinjska Srednja vas; 11 Brunn, Zg. Pfalza; 12 Mainz. 13 Zgodovinski časopis , „o 14. Nit i k a r a n t a n s k a ni t i kot t laška skupina n i m a t a v svojem inventar ju keramike . V kolikor nastopa je v zvezi s prodorom iz Panoni je. 15-. Vse doslej znane m a t e r i a l n e ostaline tako prve kakor druge skupine predstavl jajo domač izdelek. 16. Poleg k u l t u r n e m a t e r i a l n e razlike med k a r a n t a n s k o in kott laško sku­ pino m o r a m o r a č u n a t i tudi na dve slovanski skupini kot njih nosilce. i Z u s a m m e n f a s s u n g EIN VERSUCH DER TYPOLOGISCHEN UNTERSCHEIDUNG ' IN, DER SLAWISCHEN MATERIELLEN KULTUR IN KARANTANIEN , Die Kleinfunde, bisher ohne Unterscheidung der Köttlachkultur zugezählt, können nach der Meinung d. Verf. in drei Gruppen eingeteilt werden. Die älte­ ste Gruppe istelien din Schmuakgegenstände vor, welche aus Kupferdraht oder aus Kupferblech mit Presstechnik ausgearbeitet sind, oft auch mit Glasperlen geschmückt. Die zweite Gruppe stellen Gussgegenstände mit Gravuren und Email vor; aus Draht gearbeiteten Gegenstände sind massiver als in der ersten Gruppe. In der dritten Gruppe, welche den Übergang von der ersten zu der zweiten vorstellt, finden sich die ' Gegenstände, welche noch die Traditionen der ersten fortführen, aber, schon mit anderen Elementen verbunden sind. In keinem Grab wurden Gegenstände aus allen diesen Gruppen gefunden; die Gräber aus der ersten Gruppe bilden vielmehr in den grösseren Nekropolen ei­ nen besonderen Teil der Nekropole, welche auch eine besondere Graborientie­ rung bezeichnet. . • . Die führenden Formen der ersten Gruppe, welche d. Verf. » d i e k a r a n - t a n i s c h e G r u p p e « nennt, lehnen sich überwiegend an die spätantiken •Schmuckgegenstände an,-welche in sehr ähnlichen Formen auch bei verschie­ denen germanischen Stämmen auftreten (bei d. Baiuvaren, Langobarden usw.). Während aber den germanischen Funden als unmittelbare Grundlage aus By- zanz eingeführte Gegenstände dienten, war das der karantanischén Gruppe die sachliche Kultur der einheimischen romanisierten Bevölkerung. Im Bereiche der karantanischén Gruppe spielte der Import keine Rolle. Von den germani­ schen Gruppen aber unterscheidet sich sie auch durch die Abwesenheit der bezeichnenden germanischen Fibeln. Dasselbe gilt auch für die beiden folgen­ den Gruppen. Die allgemeine Verwandschaft verschiedener Gegenstände kann man durch die Mode dieser Zeit erklären. Die dritte Gruppe — nur diese wird von d. Verf. als »K ö t t l a c h g r u p - pe« benannt — zeichnet sich vor Allem durch Gussgegenstände aus. Diese Gusstechnik muss man mit den Einflüssen der awaroslawischen Kultur ver­ binden, d.h. mit der Zeit, in welcher sich diese Kultur in den angrenzenden Gebieten ausbreitete und in welcher auch Karantanien engere kulturelle Be­ ziehungen mit den Awaroslawen anknüpfte. Aus der karantanischén Gruppe finden sich hier nur Schläfenringe und Ohrgehänge — vielleicht auch aus der Übergangszeit stammend — dagegen aber trifft man an einzelne Gegenstände aus der Bijelo-brdo-kultur. Im Norden ist diese Periode mit der Zeit Gross­ mährischen Reiches verbunden. Bei den Nekropolen mit den keramischen Fun­ den und mit Messern geht es — nach der Meinung d. Verf. — um eine beson­ dere Gruppe, welche unter dem Einflus aus Panonien steht und sich paralel mit der karantanischén Gruppe entwickelt. D. Verf. verbindet die karantanische Gruppe mit der Zeit vor der Ver­ nichtung des Awarischen Reiches, die Köttlachkultur aber mit der Zeit der allmählichen Bildung der feudalen Gesellschaft in Karantanien. 194 Z A P I S K I . SLOVENSKI NARODNOSTNI RAZVOJ V ČLANKU S.HAFNERJA »DIE DETITSCHEN IM GESCHICHTSBILD DER SLOWENEN«1 Pogled dela današnje avstrijske publicistike na slovenski narodnostni raz­ voj označuje predvsem nerazumevanje historičnega procesa, ki je bil pripeljal nenemške narode habsburške monarhije do lastne državnosti, proces, ki se v širšem okviru še danes nadaljuje na drugih kontinentih, zlasti v Aziji (prim, intervju prof. Zwittra v »Delu« z dne 12.11.1960, str. 6). V ilustracijo navajam mnenje recenzenta Slodnjakove »Geschichte der slowenischen Literatur«, Berlin 1958, v koroški Carinthii I, 1960, str. 513; po njegovem so bile slovenske množice pridobljene za jugoslovanstvo šele e kratkotrajno »brutalno« nemško »civilno upravo« v drugi svetovni vojni, vsa poprejšnja prizadevanja pa so bila le delo nekaterih slovenskih politikov (kar velja po mnenju nemških Korošcev za celoten slovenski narodnostni razvoj). Dalje beremo, da je bil po prvi svetovni vojni eno meril za voljo slovenskega naroda koroški plebiscit; na slično mnenje naletimo tudi v nekem pismu graški Tagesposti dne 29.10.1961, iz katerega izvemo, da je bila pripravila odcepljenje spodnje Štajerske od Avstrije 1918. leta ljubljanska rniverza, to pa je bila ustanovila stara monarhij al Pregled teh mnenj nam dokazuje, da pogledi Stanislausa Hafnerja, bibliotekarja du­ najske državne knjižnice, na slovenski narodnostni razvoj niso nekaj izjem­ nega. S člankom »Die Deutschen im Geschichtsbild der Slowenen« želi Hafner podati nemškemu bravcu prerez slovenske historiografije in njen odnos do tega vprašanja. Te naloge pa ne izpolni, pač pa poda prav nasprotno sliko, namreč odnos nemške publicistike do slovenstva. Hafnerjev prikaz je pomanjkljiv, avtor se zadovolji z nekaj imeni vodilnih slovenskih historikov. S pogledom historika karakterizira bolj starejša obdobja slovenske preteklosti, čim bolj pa se bližamo najnovejši dobi, manj slišimo o Slovenski historiografiji, zato pa več o leposlovju in o politiki; Hafner namreč začne svoj prikaz z zgodovino­ pisjem in ga konča s politiko. Osnovna Hafnerjeva teza je, da »precenjevanje narodnostnega principa vodi pri predstavljanju novejše slovenske zgodovine do pačenja, ki prizadeva predvsem avstrijsko nemštvo«. Slovenska historiografija tudi še ni ocenila slovenskega historičnega in kulturnega deleža v okviru po­ donavske monarhije, ki da je bila »tja do samožrtvovanja aktiven kulturno- sociološki prostor«. Historična literatura na Slovenskem nudi objektivno sliko le za starejša obdobja, na primer za reformacijo, dočim sliko novejšega časa obremenjujejo in kalijo dogodki iz časa druge svetovne vojne. Zato ni čudno, da so Hafnerju najbolj pri srcu dela starejših slovenskih historikov, ki so »po metodi in duhu zvesta univerzalistični tradiciji, avstrijskemu in nemškemu historičnemu proučevanju, ne da bi pri tem obšla pomen lastnega naroda«, novejši Slovenski kulturni zgodovini in zgodovinopisju pa zamerja, da nista pravično ocenila kozmopolitizma tedanje avstrijsko-slovenske inteligence, ki je nudila vse svoje sile v službo avstrijskemu patriotizmu. »Ta nadnarodnostna državljanska zavest in univerzalni duh modernega znanstvenega mišljenja sta pripomogla obvladati konflikte, ki jih je nosila asimilacija.«(!) »... veliko je število avstrijskih uradnikov in znanstvenikov slovenskega rodu, ki so v 19. stoletju znali združiti v plodno sintezo avstrijski patriotizem, nemško kul- turno občutje in slovensko narodnostno zavest in prav zato vršili dragoceno 1 Südostdeutsches Archiv, München, Bd. IH/1, str. 55—71. 195 posredništvo v evropskem okviru«, danes pa zastirajo Slovencem pozitivni po­ gled na vlogo te inteligence »običajni klišeji (ječa narodov) in obmejna psi­ hoza«. Sicer pa je celoten slovenski narodnostni razvoj rezultat tisočletne nem- ško-slovenske simbioze, o kateri priča tedanja literatura od Trubarja do Me- giserja pa tudi sam slovenski jezik. Šele v 19. stoletju (leto 1848) se začenja pojavljati konflikt med narodnostjo in obstoječim državnim redom, ki je »po­ polnoma spremenil odnos (slovenstva) do nemštva«. Ta prehod od kozmopolit- skega in kulturnega nacionalizma k političnemu ilustrirata po Hafnerju stališči Prešerna in Vraza. »Prešeren se je posluževal v pesmih tako slovenskega kot nemškega jezika, Vraz pa samo slovenščine in ilirščine, oziroma hrvaščine.« Prešernov odnos do nemštva kažejo že Prešernove nemške pesmi: »Slovencem, ki pesnijo v nemškem jeziku« ter »Zakaj nje vredne«. V prvi pesmi Prešeren govori o hvaležnosti do nemške pestunje, v drugi pa o tem, da »po nemško govori pri nas večina gospa, gospodov vajenih velevat in po slovensko služna jim družina; najhujšo službo služim, ki v njo speti da prost se duh: ljubezni sužna dnina mi brani, taki šegi se upreti« (prep. Oton Župančič). Vraz pa, ki ni rasel v kozmopolitski Ljubljani, pa ima v pesmih že politične akcente z do­ stikrat bojevitim političnim tonom, tako npr. v sonetu »Slovenska se enimi«, Slovjenska dela 1, 1936, str. 249, biča narodno odpadništvo. Slovensko zgodovino in prevrednotenje narodnostnega principa v drugi polovici 19. stoletja Hafner vidi predvsem v konfliktu med dvema strujama v slovenskem političnem življenju: med strujo, »ki je kazala povečano priprav­ ljenost za asimilacijo tujih kulturnih d o b r i n . . . ter med skupino, ki se je raz- • vila iz obrambne situacije k ekstremnemu samoslovenstvu«. Nemčurstvo prvih Hafner definira za »nemški element slovenske provenience«. »To pa j« tudi proces, ki ga še danes opazujemo pri slovenski manjšini na Koroškem.« Drugi moment, ki delno otežuje nemško-slovenske odnose pa je bilo stalno izgub­ ljanje slovenskega jezikovnega področja v 19. stoletju na račun nemštva in iz tega izvirajoči očitek germanizacij.e, kot ga podajata Bogo Grafenauer in Lojze Ude v Koroškem Zborniku, Ljubljana 1946. leta. Najnovejši element pa, ki greni pozitiven odnos slovenstva do nemštva, so dogodki in posledice druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni se je spremenilo tudi gledanje Nemcev na (Slovenski narodnostni razvoj; še leta 1941 je prevladovalo mnenje, da je bila nosilec slovenstva le plast slovenske inteligence, večino Slovencev pa je predstavljala tako imenovana vindišarska plast pod nemškim vplivom; NOB slovenskega naroda pa je dokazala, da to ne »velja več za 20. stoletje (!)«. Prav nasprotno mnenje pa še danes zastopa nacionalistični del koroških Nemcev. V jubilejni Carinthii I, ob 40-letnici koroškega plebiscita 1960 jim je priskočil na pomoč nekdanji sodelavec Jugovzhodnega instituta v Gradcu M. Straka s člankom »Die Entwicklung des Volksbekenntniisses in Kärnten« (str. 901—911), v katerem skuša enačiti rezultate avstrijskih ljudskih štetij o občevalnem jeziku z izjavo, o narodnosti, sprejema neznanstveno kategorijo »windisch« in po­ navlja trditve prostovoljni asimilaciji slovenskega prebivalstva. Ob tem bežnem pregledu moremo reči, da se del avstrijske publicistike še ni otresel klišejev o slovenskem narodnostnem razvoju, kakršne sta ustvarila med obema vojnama prof. Wutte v Celovcu in Jugovzhodni institut v Gradcu; k Hafnerjevemu članku pa lahko dodamo, da Hafner podaja nemško vredno­ tenje slovenske preteklosti, ne pa odnos slovenstva do nemštva ter da s tem ni izpolnil naloge, ki si jo je bil zastavil. Tone Zorn 196 Z G O D O V I N S K E U S T A N O V E IZ DRŽAVNEGA ARHIVA V TRSTU JUGOSLAVIJI IZROČENE ARHIV ALIJE Vprašanje o vračanju in izročanju kulturnih dobrin iz Italije Jugoslaviji je bilo po podpisu jugoslovansko-italijanske mirovne pogodbe leta 1947 dolga leta na dnevnem redu pogajanj med obema sosednjima državama. Pri tem je šlo: a) za tiste kulturne dobrine, ki so bile za časa druge svetovne vojne prepeljane na današnjo državno ozemlje Italije, bodisi z ozemlja predvojne Jugoslavije, bodisi z ozemlja, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji, kar so restitucije v ožjem pomenu besede, in b) za izročanje takih dobrin, ki so bile že od preje na ozemlju Italije, ki pa glede na razmejitev med. obema državama po principu provenience pripadajo Jugoslaviji. Med te kulturne dobrine štejejo poleg arheoloških in speleoloških pred­ metov, bibliotek in umetnin tudi arhivi. V prvi fazi so bili leta 1949 izročeni arhivi, ki so bili za časa druge svetov­ ne vojne s sedaj italijanskega, danes jugoslovanskega ozemlja ali pa z ozemlja, ki je bilo pod italijansko upravo, prepeljani v notranjost Italije. Sem je šteti na primer obsežne in dragocene fonde iz Državnih danes Historičnih arhivov na Reki in v Zadru. Ni pa bilo takrat še rešeno vprašanje vračanja in izročanja raznih drugih kulturnih dobrin, med drugim tudi še preostalih arhivov. Lani pa je končno med vlado FLRJ Jugoslavije in vlado Republike Italije prišlo do sporazuma o izročitvi še preostalih kulturnih dobrin. Sporazum je bil sklenjen 15. septembra 1961. Obe strani sta pokazali obilo dobre volje pri nelahkem poslu in prizadevanju, kako najti ugodno in spremljivo rešitev tega vprašanja. V ta sporazum je vključen tudi sporazum o izročitvi tistih fondov iz Državnega arhiva (Archivio di Stato) v Trstu, ki po provenienci pripadajo Jugoslaviji. Od vsega začetka sta se obe delegaciji, jugoslovanska in italijanska; sporazumeli naj velja za osnovo princip arhivske provenience. Državni arhiv v Trstu je sorazmerno mlada ustanova. Sicer je že stara Avstrija imela v načrtu ustanoviti v Trstu državni arhiv, toda do ostvaritve take ustanove je prišlo šele pod Italijo leta 1926. Starejši osnovni fondi tega arhiva so v zvezi z velikim vzponom, ki ga je Trst kot pomorski emporij Avstrije doživljal v 18. stoletju. Za časa cesarice Marije Terezije je bil v Trstu ukinjen cesarski kapitanat, ki j.e bil tu neke vrste eksponent Dunaja, mesto njega je bila leta 1748 kot politični in gospodarski organ urejena Trgovinska intendance za primorsko merkantilno provinco, ki ji je po njenem razpustu sledil leta 1776 gubernerij. Po prenehanju francoske uprave — Trst je od 1809 do 1813 vključen v Ilirske province — je bil guber- nij v Trstu vzpostavljen in leta 1850 preurejen v namestništvo za Avstrijsko- ilirsko primorje, ki je obstojalo dò propada stare monarhije. Poleg namestništva je pa za časa Avstrije obstojala v Trstu še vrsta drugih državnih uradov in upravnih organov. Za pomorske zadeve je bila kompetentna pomorska vlada, ob preureditvi gubernija v namestništvo od tega odločena. Od leta 1814 je obstojala v Trstu policijska direkcija. Za sodne zadeve sta bila že leta 1767 urejena deželno-civilno sodišče in kriminalni tribunal, ki so jima leta 1850 oziroma po' tem letu sledili: apelaci j sko sodišče, državno pravdništvo, deželno sodišče, trgovsko in pomorsko sodišče in industrijsko sodišče. V tej zvezi naj omenim bogat notariatski arhiv, urejen pri deželnem sodišču. 197- Arhivi vseh teh — recimo tržaških osrednjih uradov in upravnih organov, ki so po večini poslovali vse do leta 1918, so shranjeni v tržaškem Državnem arhivu. Mimo teh pa še drugi arhivski fondi in arhivi. Iz dobe francoskih Ilirskih provinc je tukaj arhiv za tisti, nekdaj beneški del Istre, ki je bil priključen Napoleonovi kraljevini Italiji in imel svoj upravni sedež v Kopru (istrska prefektura, 1805—1809), dalje 101 fascikel aktov iz arhiva francoskega generalnega gubernija za Ilirske province s sedežem v Ljubljani (1809—1813) in arhiv intendance oziroma subdelegaoije s sedežem v Kopru iz let 1810—1813. Omenimo naj na tem mestu še iz dobs neposredno pred francosko upravo akte za nekdaj beneško, nato avstrijsko Istro od kanca bene­ ške republike (1797) pa do Napoleonove kraljevine Italije (1805), iz -dobe nepo­ sredno po francoski upravi pa 50 fasciklov aktov avstrijskega generalnega gubernija za Ilirijo s sedežem v Ljubljani iz let 1813 in 1814. Po prvi svetovni vojni so bili vključeni v tržaški Državni arhiv nekateri rokopisi in akti, ki jih je Italija prevzela od republike Avstrije. So to rokopisi (diplomataci j i, urbarji, fevdalne knjige in podobno), ki jim je provenience oglejski patriarhat, uprava starih goriških grofov, dežela Goriška in gospostvo Tolminsko, pa nekateri še druge provenience. Poleg naštetega so pa po različnih poteh dospeli v tržaški arhiv še drugi fondi in skupine arhivalij. Omenjam: arhiv benediktanskega samostana sv. Mu- čenikov v Trstu, akti škofijskega fevda v Vrsaru v Istri (ki pa so pravzaprav le iz fondov tržaškega gubernijskega in namestniškega arhiva izločeni akti in so po provenienci s tem povezani), en starejši urbar (iz 1. 1571) s skupino aktov iz pazinske knezi j e in tako imenovani arhiv Marenzi-Hohenwart. Ta poteka iz gradu Ravne pri Pivki na Notranjskem. Ni pa to neki arhiv v celoti, marveč obsega le vrsto izbranih aktov iz 18. in 19. stoletja in pa nekatera dela genealo­ ške vsebine. To so lastniki tega arhiva po prvi svetovni vojni hoteli prodati, kar pa so italijanske oblasti preprečile in arhivalij e deponirale kot privatni depo v tržaški arhiv. Privatni depôji se po veljavni italijanski zakonodaji iz arhivov ne smejo odtujevati. Zelo važne fonde tržaškega Državnega arhiva predstavlja del arhiva goriške grofije, ki je bila nekaj časa (1782—1791) podrejena tržaškemu guberniju. Predvsem pa velja omeniti arhive nekdanjih avstrijskih okrožnih uradov in okrajnih glavarstev, ki z nekaterimi akti in spisi segajo tudi v starejšo dobo, sicer pa do konca monarhije, nekateri pa oslo v prva leta italijan­ ske uprave (italijanski civilni komisariati kot nasledniki avstrijskih okraj­ nih glavarstev). To so več ali manj obsežni arhivi okrožnih uradov za Go­ riško s sedežem v Gorici, za Istro s sedežem v Pazinu in za Notranjsko s sedežem v Postojni, pa arhivi okrajnih glavarstev s sedeži v Gorici, Gra­ diški, Tržiču (Monfalcone), Sežani, Kopru, Pazinu, Poreču, in Lošinju. Arhiva za okrajno glavarstvo, ki je imelo sedež v Tolminu, med temi fondi ni. Omeniti bi mogli še nekatere fonde, arhive in arhivalij e, ki so vključeni v tržaški arhiv, na primer arhive nekaterih avstroogrskih vojaških edinic, arhiv gradu Miramare in še druge. Glede vsega navedenega sta se jugoslovanska in italijanska delegacija sporazumeli v principu za naslednje: 1. Izvaja naj se strogo princip arhivske provenience. To se pravi arhivi in akti, ki so nastali po uradnem in siceršnjem poslovanju v krajih, ki pripada­ jo danes FLR Jugoslaviji, naj se izročijo Jugoslaviji, — arhivi in akti pa, ki so na­ stali v krajih, ki pripadajo danes Republiki Italiji, ostanejo v Italiji, oziroma v Državnem arhivu v Trstu. Na ta način so ostali Italiji arhivi in akti, ki so nastali iz poslovanja v in pri osrednjih tržaških uradih in oblasteh (pri guber­ niju, namestništvu, sodiščih, policiji, pomorski vladi itd.), pa tudi arhivi in akti, ki so po provenienci iz uradnih in upravnih mest s sedežem v mestu Gorici; čeprav je na primer večji del nekdanjega okrožja in glavarstva, ki je imelo svoj sedež v Gorici, danes po državni pripadnosti jugoslovanski. Po drugi strani so pa na primer akti, ki se nanašajo na Devin in sosednje kraje, ki so danes pod Italijo, toda so za časa Avstrije v politično-upravnem oziru spadali pod glavarstvo s sedežem v Sežani, ta pa je danes v mejah Jugoslavije, bili z arhi­ vom okrajnega glavarstva sežanskega izročeni Jugoslaviji. 198 2. Odprto je ostalo vprašanje arhivov, ki so po provenienci iz nekdanje cone^B Tržaškega svobodnega ozemlja, predvsem pa arhivi iz Kopra. — To vprašanje se bo pač moralo reševati skupaj z vprašanjem restitucije arhivov, ki so bili za časa druge svetovne vojne prepeljani iz Kopra na ozemlje današ­ nje Italije in se tam še vedno nahajajo. Na podlagi teh principov so bili iz Državnega arhiva v Trstu izročeni Jugoslaviji naslednji arhivi in arhivalije: 1. Štirje tolminski urbarji iz let 1598, 1606 in 1621. — 2. Urbar iz Poljanske doline na Gorenjskem iz leta 1741. — 3. Pazinski urbar iz leta 1571. — 4. Knjiga oporok podložnikov gradu Švarcenek pri Divači, iz dobe 1774—1780. — 5. Razni akti in spisi iz 16, 17. in 18. stoletja, ki se nanašajo na Reko, Pazin in Istro vobče. — 6. Akti francoskega generalnega gubernija za Ilirske province s sede­ žem v Ljubljani, 1809—1813, 101 fascikel.— 7. Äk'fi 'avstrijskega generalnega gubernija za Ilirijo, s sedežem v Ljubljani, 1813—1814,' 5Û fasciklov. — 8. 14 fasciklov raznih statističnih spisov, ki se nanašajo na Slovensko Primorje, Istro in Dalmacijo, od 1798 do 1917. — 9. Akti avstrijskega okrajnega glavar­ stva in nato italijanskega civilnega komisariata s sedežem v Sežani, od 1770 do 1924, 954 fasciklov. —• 10. Akti okrožnega urada in nato. okrajnega glavar­ stva s sedežem v Postojni, od 1602 do 1918, 73Ì fasciklov. — 11. Akti okrožnega urada in nato okrajnega glavarstva s sedežem v Pazinu, 1785—1921, 298 fasci- klov. — 12. Akti avstrijskega okrajnega komisariata in glavarstva in nato italijanskega civilnega komisariata s sedežem v Poreču, od 1816 do 1920, 462 fasciklov. — 13. Akti okrajnega glavarstva s sedežem v Malem Lošinju, od 1862 do 1918, 69 fasciklov. — 14. Akti policijskega komisariata s- sedežem v Rovinju, od 1911 do 1915, 8 fasciklov. Fp številu,obsega to Jugoslaviji izročeno gradivo 2699 fasciklov, oziroma knjig in rokopisov. Približno dve tretjini ga .pripada po provenienci in vsebini Sloveniji, približno ena tretjina pa Hrvatski. Hrvatski pripadajoči del je pre­ vzel Historični arhiv na Reki, Sloveniji pripadajoči del pa je bil predan Držav­ nemu arhivu LRS v Ljubljani. ' Iz tržaškega Državnega arhiva prevzeto arhivalho gradivo je. brez dvoma obogatilo naše arhive, zlasti z gradivom kakršnega je bilo glede na vsebino in provenienco doslej v teh le malo. Od gradiva iz starejše dobe je omeniti predvsem nekatere urbarje in spise iz 16., 17. in 18. stoletja, ki, se nanašajo na Tolmin, Pazin in Reko. Ostali pa so v tržaškem arhivu nekateri zelo po­ membni starejši rokopisi in arhivske knjige, ki se po vsebini delno nanašajo tudi na naše kraje, so pa oglejske in. goriške provenience. Tu naj omenim obsežni tolminski urbar iz leta 1377, ki pa je bil pri nas v tisku že objavljen in obdelan; od le-tega nam je bil izročen v dar fotoposnetek v celoti. Zlasti moramo naglasiti vrednost, ki jo predstavlja 101 fascikel aktov iz časa francoske uprave v Ilirskih provincah (1809—1813),in 50 fasciklov aktov iz dobe avstrijske Ilirije, ki pa so le iz let 1813 in 1814. Za poznavanje novejše 'preteklosti Slovenskega Primorja in Istre, v 19. in y začetku 20. stoletja, so pomembni arhivi nekdanjih avstrijskih okrožnih uradov in okrajnih glavarstev. Od teh prednjači j o po obsegu arhivi iz Sežane, Postojne, Pazina in Poreča. Vendar so Italiji — kot že povedano — ostali po principu provenience mnogi fondi in arhivalije Državnega arhiva v Trstu, ki se nanašajo tudi na naše kraje in ljudi. Kako napraviti te fonde in , arhivalije bolje pristopne tudi za naše interesente, o tem sta obe delegaciji, jugoslovanska in italijanska, mnogo razpravljali. Končno je prišlo do sporazuma, tako da je italijanska vlada dala na razpolago vsoto 5,000.000 lir za mikrofilmanje tistega arhivskega gradiva v Državnem arhivu v Trstu, ki bi na njem bili zainteresirani naši znanstveniki in strokovnjaki. Želeti je, da bi bilo koristenje te ugodnosti našim interesentom čimprej omogočeno. Milko Kos 199 Z B O R O V A N J A I N D R U Š T V E N O Ž I V L J E N J E TRETJI KONGRES ZGODOVINARJEV JUGOSLAVIJE (ođ 5. da 8. decembra 1961 v Ljubljani) Na redni letni skupščini Zveze zgodovinskih društev FLRJ, ki je bila 26. novembra 1958 neposredno po končanem II. kongresu zgodovinarjev FLRJ v Zagrebu, je bil sprejet predlog Zgodovinskega društva za Slovenijo, naj bi bil prihodnji kongres zgodovinarjev FLRJ v Sloveniji. Tako je doletela naše zgodovinsko društvo čast, da organizira kongres ob tako važni obletnici, kot je 20-letnica revolucije jugoslovanskih narodov. Prav zaradi tega je bil III. kon­ gres zgodovinarjev FLRJ sklican tri leta po drugem kongresu in ne šele 4. leto, kakor je bilo običajno. Vsa tehnična izvedba je bila poverjena Zgodovinskemu društvu za Slo­ venijo, medtem ko je ostalo vodstvo kongresa v rokah Zveze zgodovinskih društev FLRJ. Kongres je potekal od 5. do 8. decembra 1961 v Ljubljani. Žal v Ljubljani ni bilo možno najti primerne zgradbe, v kateri bi se lahko odvijalo celotno delo kongresa. Plenum in III. sekcija sta zasedala v Festivalni dvorani, I. in II. sekcija pa v manjših dvoranah bližnjega Gospodarskega razstavišča. Kongresa se je udeležilo okrog 600 zgodovinarjev iz vse Jugoslavije. Iz Slove­ nije je bilo navzočih preko 100 udeležencev. Kot na prejšnjih dveh kongresih je teklo tudi delo III. kongresa deloma na plenarnih zasedanjih, deloma na paralelnih sestankih sekcij. Program je določila in sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval glavni odbor Zveze zgodovinskih društev FLRJ. Kongres je imel predvsem delovni značaj. Ker je delo kongresa potekalo istočasno s proslavo 20-letnice revolucije jugoslovanskih narodov, je bilo težišče zgodovinske problematike, ki jo je kongres obravnaval, posvečeno v prvi vrsti stanju naše historiografije glede revolucije in narodno­ osvobodilne borbe. III. kongres zgodovinarjev FLRJ je predstavljal torej isto­ časno tudi manifestacijo jugoslovanskih zgodovinarjev ob tako pomembnem prazniku naše revolucije. S tem so tudi jugoslovanski zgodovinarji prispevali svoj delež k proslavam, prirejenim ob 20-letnici revolucije jugoslovanskih narodov. Glavni trije referati, ki so bili na programu plenarnih zasedanj, so obravnavali samo problematiko s področja NOB (revolucije). Sekcije so bile organizirane po kronološkem principu ter so bile le t r i : v I. sekciji se je obravnavalo obdobje do konca XVIII. stoletja. Prebranih in diskutiranih je bilo 8 komunikacij (B. Grafenauer, F. Gestrin, N. Klaić, I. Karaman, D. Boja- nic-Lukač, A. Matkovski, E. Pašalić, N. Filipović). Delo v II. sekciji je bilo posvečeno XIX. in XX. stoletju. S komunikacijami je sodelovalo 11 zgodovi­ narjev (J. Šidak, S. Gavrilović, S. Mijušković, A. Radenić, M. Ekmečić, I. Beve, M. Gross, B. Hrabak, P. Milosavljević, J. Pleterski in Dj. Gal). III. sekcija se je ukvarjala z isto problematiko kot plenum, to je z zgodovino NOB. Prijavljenih je bilo 6 komunikacij (J. Marjanovic, P. Damjanović, D. Zografski, R. Pajèvié, J. Vujošević in J. Vasiljevič). Na tem kongresu so bili referati in komunikacije posvečeni predvsem zgodovinski znanstveni problematiki, medtem ko se o drugih vprašanjih, kot npr. o vprašanju pouka zgodovine v šolah ali arhivistiki in muzeologiji, ni govorilo. Tudi v I. in II. sekciji so se obravnavala zlasti vprašanja ljudskih uporov in družbenih gibanj kot so npr. kmečki upori, začetki delavskega giba­ nja, agrarni problemi in podobno. Vsebinsko je bil torej III. kongres posvečen 200 eni sami temi — uporom in revolucionarnim gibanjem v zgodovini jugolovan- skih narodov ter ugotavljanju vzrokov, ki so privedli do uporov. Za ljubljanski kongres zgodovinarjev Jugoslavije je značilno, da se je delo koncentriralo na določene probleme in se v tem pogledu ta kongres razlikuje od prejšnjih dveh. Na I. in II. kongresu je bilo občutiti neko pre- natrpanost, saj so se v plenumu in sekcijah obravnavala različna vprašanja. Zato je bilo osvojeno načelo, naj bi za vsak prihodnji kongres ' vnaprej določili širše teme, ki bi se obravnavale na posameznih sekcijah. Zdi se mi, da je prav III. kongres nakazal sprejemljivo organizacijsko in vsebinsko obliko bodočih zgodovinskih kongresov Jugoslavije. Zal pa je od kongresa do kongresa opaziti vedno večjo nediscipliniranost s strani referentov. Čutiti je bilo, da je bil kongres programsko organiziran brez zadostne priprave in da se avtorji referatov in komunikacij niso držali predpi­ sanih rokov. Udeleženci ljubljanskega kongresa so npr. prejeli referate in teze komunikacij neposredno pred kongresom, zato tudi diskusija ni mogla dati zaželenih rezultatov. Obžalovanja vredno je tudi to, da nekateri avtorji komu- kacij sploh niso poslali komisiji svojih tez, zato je bilo razmnoženih komaj polovico tez prijavljenih komunikacij. Vsi trije referati so bili ciklostirani kot posebne publikacije v 600 izvodih. Glavni referenti P. Moraća, D. Plenča in M. Mikuž so se na kongresu lahko omejili le na povzetek tez. Kongres se je začel 5. decembra ob 9. uri dopoldne s pozdravnim govorom predsednika Zveze zgodovinskih društev FLRJ prof. dr. Jorja Tadiča. V svojih izvajanjih je opozoril na velike uspehe, ki so jih v zadnjih letih dosegli jugo­ slovanski zgodovinarji. Ti uspehi so se manifestirali predvsem na zadnjem mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Stockholmu. Ugotovil je, da je do­ segla zgodovinska znanost pri nas zelo močan napredek, ker je v celoti osvojila marksizem kot znanstveno metodo. Predmet zgodovinskega obravnavanja je postala predvsem gospodarska in družbena problematika preteklosti. Jugoslo­ vanski zgodovinarji posvečajo vse večjo pozornost in raziskovalno vnemo no^ vejšim in najnovejšim obdobjem naše zgodovine, kar daje njihovemu delu v naši družbi še poseben mik. Zato predstavljajo po mnenju prof. Tadiča takšni sestanki in zborovanja jugoslovanskih zgodovinarjev odlično priložnost, da se udeleženci neposredno seznanijo z najnovejšimi in najdragocenejšimi rezultati naše sodobne zgodovinske znanosti. Na teh-zborovanjih tudi lahko .ocenijo vrednost dosežkov in uspehov tako posameznikov kot celote ter v neposredni in živahni izmenjavi misli ugotovijo upravičenost naših znanstvenih stališč in zaključkov. Uvodnim besedam prof. Tadiča je sledila izvolitev delovnega predsedstva, ki so ga poleg dr. Jorja Tadiča sestavljali predstavniki vseh republiških zgo­ dovinskih društev (dr. Esad Pašalić, dr. Ivan Božić, dr. Hristo Andonovski, dr. Igor Karaman, dr. D j oko Pejovič, generalpolkovnik Jovo Vukotić, dr. Fran Zwiter in dr. Milko Kos). Potem so predstavniki oblasti in zastopniki društev pozdravili kongres. Uspešno delo je kongresu zaželel tudi podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan. Poudaril je še poseben pomen tega kongresa, ki obravnava z današnjo stvarnostjo tako tesno povezano problema­ tiko. Seveda pa, je naglasu tov. Vilfan, v našem zgodovinopisju ne smemo zanemarjati tudi drugih področij naše preteklosti. Med dospelimi brzojavkami so udeleženci kongresa posebno toplo sprejeli brzojavko* predsednika republike Josipa Broza Tita in so mu prav s kongresa poslali pozdrave in zagotovila o nadaljnjem temeljitem delu pri obravnavanju naše zgodovine, a še posebej pri obravnavanju naše ljudske revolucije. Udeleženci plenuma so nato izbrali še štiri zastopnike, ki so položili venec na grobnico narodnih herojev. Vsi trije referati, ki so se obravnavali na plenarnem zasedanju kongresa, so bili v središču pozornosti. Najprej je bil na sporedu referat Pera Moraće »Komunistička partija Jugoslavije u pripremama i organizaciji ustanka 1941. godine«. V svojih izvajanjih je predvsem poudarjal naslednje: ravnanje KPJ leta 1941 je bilo logična posledica razvoja jugoslovanskih razmer med zadnjima vojnama, pravilnega ocenjevanja teh razmer ter dosledne napredne politike KPJ. Zaradi takšne politike je KPJ pričakala leto 1941 popolnoma pripravljena 201 in je lahko izvedla edinstven primer organiziranega narodnoosvobodilnega boja v tedaj zasužnjeni Evropi. V povzetku glavnih tez svojega obširnega referata je avtor pojasnil, da referat ni šel preko meja faktografije, saj so raziskave tako pomembnega zgodovinskega dogajanja še daleč od tega, da bi mogli pričakovati sintetično obdelavo. Vendar je avtor dovolj izčrpno orisal znana zgodovinska dejstva in načel vrsto problemov, primernih za diskusijo. Naslednji dan je.podal v plenumu povzetek svojega referata Dušan Plenča. Obravnaval je »Medjunarodne probleme ustanka naroda Jugoslavije«. Referat je bil zanimiv, ker je v njem avtor navajal podatke iz nekaterih doslej nepo­ znanih virov (poročila, spomini, radiotelegrami ipd.). Referent je plastično prikazal razmere v Evropi ob začetku'vojne ter ugotovil, v kakšni meri so med­ narodni faktorji vplivali na razvoj upora narodov Jugoslavije. Vodilne zavez­ niške države v času vojne so si prizadevale, da. bi upor dobil takšen značaj, ki bi najbolj odgovorjal njihovim interesom. Analiziral je odnos zaveznikov do našega osvobodilnega gibanja, še posebej pa se je ustavil pri odnosih KPJ do komunističnih partij sosednjih držav in do kominterne. Kot zadnji je predaval v plenumu dr. Metod Mikuž. Njegov referat »Spe­ cifični elementi v NOB (revoluciji) jugoslovanskih narodov« je vzbudil živahno diskusijo. Pomen njegovih izvajanj je v tem, da se je avtor na podlagi ohra­ njenih dokumentov odkrito in brez predsodkov lotil nekaterih zapletenih problemov v razvoju naše NOB. Poudaril je, da ima NOB pri posameznih jugoslovanskih narodih neke bistvene osnovne značilnosti, ki iso logična posledica enotnega vodstva NOB od strani CK KPJ in VS. Vsekakor pa so bile in nastajale specifičnosti pri zbiranju ljudskih množic za oboroženi boj in pri organiziranju in začetnem vodenju oborožene vstaje. V prvem delu refe­ rata je avtor prikazal nekatere Titove in Kardeljeve analize osnovnih značil­ nosti pri posameznih naših narodih, ki so skupne narodnoosvobodilni borbi vseh jugoslovanskih narodov. V drugem delu pa je podal kratek pregled razvoja NOB v posameznih republikah do določenega obdobja, v glavnem do ustanovitve prve udarne regularne enote — in se zadržal pri dveh najzani­ mivejših specifičnostih v vsaki republiki, namreč pri organizaciji prvih oboro­ ženih enot in pri uvajanju prvih organov ljudske oblasti. Delež slovenskih zgodovinarjev je bil v posameznih sekcijah relativno majhen. V I. sekciji sta od Slovencev sodelovala s komunikacijo dr. Bogo Grafenauer in dr. Ferdo Gestrin, B. Grafenauer se je v svoji komunikaciji dotaknil zelo zanimivega problema, tipologije kmečkih uporov in ljudskih vstaj pri jugoslovanskih narodih od XV. do konca XVIII. stoletja. Komunika­ ciji je dal splošno jugoslovanski značaj. Referent je poudaril, da se je ob kmečkih uporih, ljudskih gibanjih in hajduštvu doslej veliko pisalo v našem zgodovinopisju, vendar je zgodovinarje bolj zanimala problematika študija dogodkov kot takšnih; najraje so pretresali njihov zunanji potek, mnogo manj pa so se spuščali v notranjo strukturo teh zgodovinskih pojavov. Težišče njegove komunikacije je bilo v primerjalni notranji analizi kmečkih uporov in ljudskih vstaj v avstrijskih, hrvatskih, ogrskih in beneških pokrajinah ter gibanj onstran turške meje. F. Gestrin je v svoji komunikaciji obravnaval gospodarske osnove razred­ nih bojev na Slovenskem v 16. stoletju. Ugotovil je, da je vedno večje poglab­ ljanje in utrjevanje blagovno-denarnega gospodarstva v celotni fevdalni družbi na Slovenskem od druge polovice 15. st. dalje privedlo do velikih sprememb, ki so se odražale predvsem v spreminjanju strukture zemljiškega gospostva.' Največ zanimanja so pokazali udeleženci za II. sekcijo. Predvsem je pri­ tegnila komunikacija dr. Jaroslava Šidaka »Seljačko'pitanje u hrvatskoj politici 1848«, ki je vzbudila živahno polemiko. Od slovenskih zgodovinarjev je v tej sekciji sodeloval le Janko Pleterski na temo »Koroška socialna demokracija in slovensko nacionalno vprašanje na Koroškem do leta 1914«. Analiziral je pred­ vsem stališče KSD pri državnih in deželnih volitvah in njen odnos do sloven­ skega prebivalstva in še posebej do slovenskega delavstva na Koroškem. V III. sekciji slovenski zgodovinarji niso sodelovali s komunikacijami. Razen tega pa so se Slovenci udeležili diskusij v plenumu in v sekcijah. 202 V celoti lahko rečemo, da so bila predavanja tehtna in vestno pripravljena ter so odkrila vrsto novih pogledov na posamezna zgodovinska vprašanja. Neka­ tere 'komunikacije, posebno iz najnovejšega obdobja, pa so po kvaliteti zelo zaostajale ter so pokazale, da je treba preučevanje najnovejšega obdobja v marsičem poglobiti. V diskusiji se je pokazalo veliko zanimanje udeležencev za nekatera vprašanja. Referati, v katerih so avtorji obravnavali specialna vprašanja, niso vzbudili diskusije. Pač pa je bilo odmerjeno premalo časa za živahno diskusijo o vprašanju položaja .kmeta na Hrvatskem v letu 1848, dalje o vpra­ šanjih fevdalizacije Vojne krajine, dobrovoljcev, specifičnosti v razvoju NOB naših narodov in podobno. V zvezi z obravnavanjem NOB ni bila diskusija vedno na znanstvenem nivoju, je pa pokazala, da obstaja še veliko odprtih vprašanj, ter bo potrebno še veliko medsebojnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in metode pri obravnavanju posameznih problemov. . • • < Ob zaključku so udeleženci kongresa sprejeli resolucijo v zvezi z aretacijo Laze Vračarića v Zap. Nemčiji, v kateri so obsodili ravnanje zahodnonemških oblasti proti borcem jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja. V času kongresa sta bili organizirani dve razstavi. Institut za zgodovino delavskega gibanja je priredil razstavo narodnoosvobodilnega tiska v letih 1941—1945, ki je bila združena z ogledom muzeja revolucije. Na predvečer kongresa pa je bila odprta v Narodni in univerzitetni knjižnici razstava del slo­ venskih zgodovinarjev, ki naj bi imela retrospektivni značaj. Ob tej priliki je izšel tudi Zgodovinski časopis, letnik XIV (Ljubljana 1960), ki ga je Zgodo­ vinsko društvo za Slovenijo posvetilo III. kongresu zgodovinarjev FLR J. Med kongresom je priredil predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher sprejem nà čast udeležencem kongresa. Zanje je bila namenjena tudi družabna pri­ reditev. Za udeležence je bila po zaključku kongresa organizirana ekskurzija po Primorskem. Njen namen je bil seznaniti predvsem zgodovinarje bratskih republik z nekaterimi problemi naše zapadne meje. To je bilo združeno z ogledom Nove Gorice. Ob tej priliki so si ogledali tudi kraje, ki so jim bili doslej bolj malo znani. Obisk bolnišnice »Franja« pri Cerknem je bil za udeležence posebno doživetje. O organizaciji partizanskega zdravstva v Sloveniji in posebej o delovanju bolnice »Franja« je navzočim govoril dr. Franc Derganc. Takoj po plenarnem zaključku kongresa se je vršila redna letna skupščina Zveze zgodovinskih društev FLR J, ki je sklenila, da zvezna uprava v celotnem sestavu nadaljuje svoje delo do poteka mandatne dobe. Sledila je razprava o sestavi uredniškega odbora novo ustanovljene zvezne zgodovinske revije »Ju- goslovenski istorijski časopis«. Za glavnega urednika je bil izvoljen dr. Bra 1 nislav Djurdjev, v uredniški odbor pa so bili imenovani predstavniki posa­ meznih republiških društev. S tem je bilo končno rešeno vprašanje izdajanja novega JlČ-a. Ignac Voje 203 O C E N E NEUSTUPNÎ JIM, IVAN HASEK, JITKA HRALOVÄ, JlRI BREN, RUDOLF TUREK, Pravëk Češkoslovenska, Praha 1960, 490 str., 125 slik na tablah ter 195 slik v tekstu. V založba »Orbis« v Pragi je kot kolektivno delo petih avtorjev strokov­ njakov za posamezna obdobja izšla »Prazgodovina Čehoslovaške«. V tem delu je J. Neustupny podal kratek uvod v katerem v kratkem orisu obravnava pra­ zgodovinsko vedo in njene delovne metode, dalje obravnava vznik človeka in prvotno družbo, ki je zajeta v starejšem in srednjem paleolitu. Sledijo začetki prvotne rodovne matriarhalne družbe mlajšega paleolita in mezolita ravno tako pa tudi neolita. Neustupny je dalje obravnaval tudi še starejši del prvotne rodovne patriarhalne družbe, ki jo imamo v eneolitu. Ostale dele obravnavata I. Hasek, ki je zajel starejšo in srednjo bronasto dobo ter J. Hralovâ, ki je obdelala mlajšo in kasno bronasto dobo. Razpad rodovne patriarhalne družbe in začetke vojne demokracije v halštatski dobi obravnava ista avtorica, medtem ko halštatsko-latensko dobo ter starejšo, srednjo in mlajšo latensko dobo obravnava J. Bfen. Isti avtor obravnava dalje tudi rimsko dobo in selitev na­ rodov. R. Turek pa obravnava slovansko dobo od vprašanja izvora Slovanov, naselitve na Cehoslovaškem pa dalje starejšo in prve faze srednje gradiščan­ ske periode. Ne mislim se na tem mestu spuščati v vse detajle razčlenjevanja in pri­ kaza razvoja prazgodovine na Češkoslovaškem, kakor so ga prikazali avtorji. Zato je pač potrebno poznati ne samo detajle tamkajšnje celotne prazgodo­ vine, temveč tudi vse najnovejše, pogostoma nepublicirane nove najdbe in izsledke. Za nas je pomemben prvenstveno način podajanja ter končni cilj, ki so ga avtorji zasledovali. Drugo je pa vprašanje ali tak način podajanja odgo­ varja tudi nam ali pa mogoče prej nam kakor pa njim. To je zopet odvisno od višine strokovne izobrazbe -ter kulturne ravni čitateljev oziroma od njihove arheološke predizobrazbe. Knjiga »Pravëk Češkoslovenska«, ki je lepo opremljena z dobrimi repro­ dukcijami, ni prva te vrste, ki je izšla na Cehoslovaškem. Tudi ni prva, ki bi obravnavala celotno Čehoslovaško državo (npr. J. Filip, Pravëké Českosloven- sko, Praha 1948). Pač pa bi lahko rekli, da je to eden od prvih poizkusov takš­ nega kolektivnega dela. Poleg tega je to delo zamišljeno bolj kot poljudno­ znanstveni prikaz četudi sloni na čisto znanstveni podlagi. Zanimivo je, da je imenovana knjiga v znanstvenih krogih v ČSSR bila sprejeta s precejšnjo kritiko. Tako sta zelo kritično in ostro nastopila proti »Pravëku Češkoslovenska« B. Soudsky in R. Pleiner v imenu sodelavcev Arheo­ loškega inštituta Čehoslovaške akademije znanosti. Pod naslovom »K proble- mum československeho pravëku« (Archeologické rozhledy, XIII, 1961, stran 520—570) sta imenovana avtorja poleg tega kolektivnega dela vzela v kritično oceno tudi še drugo, ki sta ga napisala Evžen in Jifi Neustupny (Nâstin pravë- kych dëjin Češkoslovenska, Sbornik Nârodniho muzea v Praze, fada A-histo- rie, sv. XIV, Praha 1960, str. 95—221). Medtem ko je prva knjiga namenjena širšemu krogu čitateljev in je v glavnem brez opomb in kritičnega aparata ter le z naznačeno glavno literaturo na koncu, je druga razprava čisto znanstvenega značaja. Ne glede na pripombe ob drugi razpravi, ki jo tukaj ne mislim pri­ kazati, nas morajo zanimati pripombe h knjigi »Pravëk Češkoslovenska«. 204 . Vendar moremo naše gledišče zavzeti le z našega stališča ne zahajajoč v upra­ vičenost ali neupravičenost kritike čehoslovaške prazgodovinske znanosti in tudi ne s stališča ravni povprečnega tamkajšnjega šolanega in v prazgodovini podučenega čitatelja. Ako vzamemo knjigo kot celoto lahko vsekakor trdimo, da je uspela. Cilj je bil, da se poljudnoznanstveno, vendar na znanstveni bazi, poda prazgodo­ vina Čehoslovaške. Da je knjiga pisana bolj znanstveno kot poljudno je pač vzrok, da se v ČSSR prazgodovina in sploh arheologija smatra kot del nacio­ nalne zgodovine ter je tudi poduk v ljudskih in srednjih šolah usmerjen v tej smeri. Vsekakor so si avtorji lahko dovolili podati prazgodovino sicer brez kritičnega aparata in le s sumarno bibliografijo, ker bodo kljub temu imeli na ta način dovolj šolanih čitateljev, ki bodo razumeli in sledili izvajanjem. Da pa knjiga ni povsem homogena glede na znanstveno raven posameznih poglavij, je tudi popolnoma razumljivo. V poštev moramo vzeti tukaj več avtorjev, ka­ terih nivo je glede staža v znanstvenem delu, dalje pa tudi glede 'na različne koncepcije itd. tudi popolnoma različen. Napaka je mogoče v tem, da ni znanstvena redakcija skupaj predelala ponovno celotno gradivo. Vendar bi takšna redakcija mogla zopet imeti kvečjemu «nega do dva člana, ki bi po svoje vskladila celotno knjigo, ki bi na ta način zopet marsikaj zgubila od svoje originalnosti kolektivnega dela, ker bi ostali avtorji bili v glavnem le zbi­ ratelji gradiva. Možno bi bilo tudi, da bi vsak avtor podal svoj del širšemu krogu znanstvenikov na kritično presojo, kar bi pa zopet pripeljalo do hetero­ genosti na eni strani in do 'zavlačevanja končne redakcije na drugi strani. Posebno bi ise to opazilo pri odstavkih, kjer avtorji zastopajo svoja lastna gle­ dišča ne oziraje se na mnenja drugih. Nesporno je pa vprašanje ali je pri poljudnoznanstvenih razpravah in knjigah podajanje gledišč le posameznikov ali pa gledišč le manjšega števila nasproti recimo nekakšnemu službenemu znanstvenemu gledišču popolnoma pravilno. Res pa je, da niti poljudnoznan­ stveno delo ni recimo neka ljudskošolska knjiga, v kateri avtor ne bi smel iz­ našati svoje gledišče, posebno še, ako, je to že na nekem drugem mestu objav­ ljeno in po možnosti vsaj nekoliko tudi dokumentirano. Seveda je druga stvar ali je takšno gledišče tudi pravilno. O njem se nesporno lahko diskutira, ozi­ roma ga je mogoče tudi ovreči, kar pa seveda celine kot takšne v neki sintetični celoti ne moti. Prej ali slej se bo točno gledišče šele izkristaliziralo. Ni pa mogoče zabranjevati individualnega gledišča na račun nekih drugih mnenj, o katerih so se posamezniki zedinili bodisi na seminarjih, sejah ali pa ha nekem podobnem sestanku. Ni dvoma, da hi bilo veliko bolj koristno in za stvar samo popolnejše, ako bi avtorji takšnega sintetičnega dela v obliki po­ ljudnoznanstvene knjige uporabili poleg svojega, tudi še mnenja in gledišča ostalih nasprotnih gledišč. Popolnoma napačno pa bi bilo, ako bi posamezni av­ torji izvajali metodološko napačne sklepe, katerih ni zaslediti v pričujoči publikaciji. Takšni primeri niso dovoljeni niti v poljudnoznanstveni publika­ ciji. Videz je, da se posamezne kritike opirajo ravno na takšne momente pri obsojanju tega dela, čeprav pri tem kritizirajo v glavnem le posamezne avtor­ je. Kljub temu pa je pogostoma vprašanje ali so nekateri sklepi res posledica nepravilnih metodoloških ali pa znanstvenih prijemov ali pa je tu le kontra­ diktorno mnenje ostalim. Posebno se to moramo vprašati pri dotičnih momen­ tih in dotičnih vprašanjih bodisi izvora, dalje razvoja nekaterih elementov po­ sameznih kulturnih skupin, kakor tudi posameznih družbeno razvojnih stopenj, ekonomike, kronologije itd., ki so danes še zvečine sporna. Teh je pa izredno veliko število. Na drugi strani je zopet res, da ne gre v nekem sintetičnem delu iznašati le svoje mnenje, ki ga ni mogoče niti dovolj znanstveno podkrepiti, ako to mnenje ni bilo podano z vsemi dokazi za in proti že na nekem drugem mestu. Ne gre tudi zastopati svoje mnenje, ako je znanstveno dokazano in ma­ terialno podkrepljeno, da je takšno mnenje popolnoma zgrešeno. Seveda pa še vedno obstaja možnost, da se takšno gledišče z novimi dokazi vendar po­ trdi, posebno ako bodo novi dokazi na materialni bazi. Drugi primer je zopet z raznimi sklepi, ki temelje zopet le na nekakšnih splošnih domnevah, včasih tudi zelo dvomljivih brez zadostnih materialnih dokazov, oziroma sklepi, ki jih avtor zastopa zato, ker misli, da mora tako biti oziroma da je tako moralo biti. 205 Navadno so takšni sklepi, čeprav se relativno zelo često uporabljajo, le su­ marni in izvirajo po navadi bolj iz fantazije kakor pa iz realne znanosti. Vendar so včasih tudi nekateri takšni sklepi mogoči, čeprav nimamo danes še za njih materialne dokaze. Ti so pa napravljeni na temelju neke splošne zakonitosti, seveda v danih mejah. Takšne možnosti so v pričujoči knjigi izkoristili tudi avtorji, vsaj nekateri med njimi. Mogli bi se na drugi strani spustiti tudi v vprašanje posameznih čisto znanstvenih momentov. Res je, da so tukaj na boljšem znanstveniki iz ČSSR, ki detajlno poznajo na eni strani problematiko, na drugi pa tudi gradivo v svoji domovini, kar nam seveda ni nikakor mogoče. Spustili bi se zaradi tega samo v nekatera splošna vprašanja, kakor so splošna delitev, dalje kronologija, vplivi, ki so izvajani na posamezne kulturne skupine na Čehoslovaškem z našega področja ali pa obratno vplivi, ki so na naše področje prihajali iz zgornjih krajev itd. Vendar so vsa takšna, čeprav izredno pomembna vprašanja le teoretična, kakor pač lahko ta ali oni tolmači posamezne momente v neki takšni razpravi poljudnoznanstvenega značaja. Nesporno je v knjigi »Pràvëk Ceskoslovenska« cela vrsta momentov, skle- pov in vprašanj na katere bi mogli odgovoriti tudi drugače in celo mogoče pra- vilnejše kakor "so to storili avtorji. O tem ni nikakršnega dvoma. Glede na nekatere čisto znanstvene momente lahko pravilnejše odgovore dajo posebno čeboslovaški znanstveniki, ne glede na to ali bodo tudi oni zastopali le svoje gledišče, temveč na fakt, da so posamezniki specializirani danes na veliko ožja področja kakor pa so jih zajeli avtorji v pričujoči knjigi, z drugimi besedami avtorji, ki se tu ukvarjajo z veliko širšim področjem kakor je njih ožja spe­ cializacija. Ako zato vzamemo v poštev tudi ta moment, potem seveda izgleda celotna slika nekoliko drugačna. Ne gre zato, da bi na tem mestu kritizirali z našega jugoslovanskega gledišča to delo ne glede na to ali se strinjamo z raznimi odstavki, mnenji, sklepi itd. Tak primer je že v splošnem vprašanje kronologije, bodisi brez ali pa s pomočjo Ć-14 metode, ki je danes še sporna, četudi jo ponekod tudi že v večji meri uporabljajo. Podoben primer je tudi s posameznimi drugimi gledišči, bodisi glede družbenega razvoja, bodisi izvora in razvoja posameznih kulturnih skupin itd., ki jih zastopajo avtorji. Z našega gledišča lahko rečemo edino, da obstajajo razni momenti, včasih mogoče nekoliko preveč kategorična izvajanja o katerih bi bilo mogoče diskutirati. To se pa dogaja pri vsakem sintetičnem delu, posebno pa še pri kolek­ tivnem, kakršno je to. J.Korošec Banner-Jakabffy, A kozép — dunamedence régészeti bibliografia j a 1954— 1959 (Archäologische Bibliographie des Mitteldonau-Beckens 1954—1959), Bu­ dapest 1961, 250 str. V akademski založbi v Budimpešti je izšla arheološka bibliografija, v ka­ teri so zajeta dela in članki, ki obravnavajo srednji del donavske kotline od 1954.—1959. leta. Bibliografijo sta sestavila J. Banner in I. Jakabffy. J e pa na­ daljevanje bibliografije, ki je izšla pod istim naslovom 1954. leta in ki je obsegala celotno osnovno bibliografijo vse do leta 1954. Tudi nova bibliografija je zadržala stari način delitve gradiva, dalje naslove, grupacijo arheoloških tem, časovno delitev itd., ki so bili uporabljeni že pri prvi bibliografiji razen neka­ terih skromnejših sprememb, ki v bistvu ne spreminjajo celotnega dela. Pri­ čujoča bibliografija se bo nadaljevala ter bo z dopolnitvami izhajala vsakih pet let. Skupaj z uvodom so vsi naslovi poglavij in odstavkov podani v madjar- ščini, ruščini, nemščini in francoščini, tako da je dostopna vsakemu. Avtorja v uvodu podajata osnovne misli k drugi izdaji, oziroma k na­ daljevanju bibliografije, medtem ko za vzroke načina raznih delitev opozar­ jata na prvo bibliografijo. V nadaljevanju je v kratkih obrisih podana sinte- 206 tična slika publicističnega dela za vsa področja, ki prihajajo v poštev pri srednjem delu donavske kotline, tako za Ogrsko, Čehoslovaško, Romunijo, Ju­ goslavijo in Avstrijo kakor tudi za ostale države, ki so se ukvarjale z vprašanji arheologije srednjedonavske kotline. Na isti način je podana tudi lista perio­ dik, kjer so mimo podonavskih dežel upoštevane tudi druge evropske države. Pač pa so okrajšave za periodike upoštevane le pri dotičnih, ki so uporabljane v večji meri. Sartia bibliografija je pa razdeljena na več poglavij in oddelkov. Tako so v prvem poglavju, »splošni del«, članki, razprave, poročila in prikazi, ki se ukvarjajo z bibliografijo, zemljepisnimi kartami, sintetičnimi problemi in deli, atlanti, raznimi poročili o raziskovanjih, lokalno zgodovino, topografijo, stro­ kovnimi monografijami, zgodovino znanosti, muzeji, zaščito, konservacijo, po­ možnimi strokami itd. V kolikor je pri posameznih oddelkih in temah večja množina gradiva, je to deljeno tudi še na posamezne pokrajine oziroma države. V drugem poglavju so navedena dela, ki se ukvarjajo s prazgodovino. Poleg splošnega dela, kjer so posamezni odstavki posvečeni bibliografiji sploš­ nih problemov, kronologiji, gospodarstvu, družbi, umetnosti, religiji itd. je ostalo poglavje razdeljeno na posamezna kulturna in časovna obdobja od sta­ rejše kamene pa vse do mlajše železne dobe. Tudi tu je upoštevana vsaka dežela posebej. V tretjem poglavju je zajeta bibliografija rimske dobe, kateri so na koncu dodane tudi še pokrajine izven rimskega imperija, dalje Sarmati ter bibliografija klasične in staroorientalne arheologije ogrskih znanstvenikov. Pri rimski arheo­ logiji je dalje upoštevana tako splošna kakor provincialno rimska zgodovina, geografija, prebivalstvo, antropologija, poročila o izkopavanjih in lokalna zgodovina tega časa. Pri zadnji se navaja v posameznih oddelkih bibliografija celo za vsako pomembnejše rimsko mesto na področju srednjedonavske kotline posebej, kot npr. Aquincum, Brigetio, Emono, Murso-, Poetovio, Savario, Sir- mium itd. Dalje so posamezni odstavki posvečeni gospodarstvu, družbi, državni organizaciji, arhitekturi, orodju, epigrafiki, numizmatiki, pokopom, religiji itd. Četrto poglavje obravnava bibliografijo zgodnjega srednjega veka. Tu je upoštevana zgodovina Bizanca, dalje spomeniki selitve narodov, zgodovina Ger­ manov, zgodovina Hunov, Avarov, Slovanov ter njih materialne kulture, ki so razdeljene tudi po pokrajinah, kjer je to pač bilo mogoče. Na koncu je tudi bi­ bliografija literature, ki ise ukvarja z izvorom Romunov. • Peto poglavje je posvečeno bibliografiji literature, ki obravnava prazgo­ dovino in starejšo zgodovino Mad j arov od njihovega izvora in njih prapostoj- bine, dalje vseh arheoloških, antropoloških, etnografskih, religijskih in jezikov­ nih problemov pa vse do prihoda v Panonsko ravnino, upoštevajoč pri tem tako zgodovino kakor tudi arheološke ostaline. Poleg tega je v tem poglavju upošte­ vana tudi bibliografija del, 'ki se nanašajo na Pečenege, Seklere; Jase in Ru­ mane. V šestem poglavju je bibliografija razprav in člankov, ki se nanašajo na vprašanja gomil, zemeljskih utrdb in gradišč, medtem' ko se v sedmem po­ glavju nahaja bibliografija raznih širših problemov ter bibliografij. Na koncu se nahaja indeks avtorjev, ki je razporejen po abecednem redu s številkami odgovarjajočih naslovov, ki so oštevilčeni po vrstnem redu. Po­ polnejši indeks bi vsekakor bil, ako bi se številke poleg imen avtorjev ločile tudi še s posebnimi znaki vsaj glede na najpomembnejše delitve gradiva same bibliografije. Mogoče bi pa bilo indeks zajeti tudi še s kakšnega drugega sta­ lišča, s čimer bi bilo omogočeno čitatelju lažje iskanje gradiva, ki ga zanima. Imenovana bibliografija na vsak način predstavlja velik prispevek za prazgodovino in arheologijo podonavskih krajev in lahko služi tudi kot pobuda za izdelavo podobnih arheoloških bibliografij tudi v drugih krajih, ker le na ta način bo mogoče vsaj približno slediti potrebno literaturo, ki se sedaj iz dneva v dan vse bolj veča, ter je že težko dobiti nek splošen, kaj pa šele detajlen pre­ gled za posamezna vprašanja. J. Korošec 207 Neue deutsche Ausgrabungen im Mittelmeergebiet und im Vorderen Orient. Izdal Nemški arheološki inštitut (Deutsches Archäologisches Institut). Berlin (Gebr. Mann) 1959, vel. 8°, 365 str., karta izkopavanj, z ilustracijami in zem­ ljevidi. Ker je zares težko naglo dobiti poročila o najnovejših arheoloških najd­ bah, z veseljem pozdravljamo pregledna poročila o izkopavanjih, ki so v teku. V zbirki, na katero naj vsaj kratko opozorimo, je Nemški arheološki inštitut objavil zaokrožena poročila o nemških izkopavanjih v Sredozemlju in na Prednjem vzhodu. Zbirka, ki jo je uredil predsednik inštituta prof. Erich Boeh- ringer, obsega 18 prispevkov o posameznih izkopavanjih v zadnjem desetletju. V Egiptu so izkopavali v letih 1955—1957 sončno svetišče v Abusirju, ki ga je zgradil faraon Userkaf iz pete dinastije (ok. 2500) (por. Hans Stock — Kairo). — Posebno zanimiva, čeprav brez velikih presenečenj, so bila izkopavanja v Iraku (1954—57), mestu, ki je preživelo nad 4000 let zgodovine, imelo dva zikurata, kjer so izumili najstarejšo pisavo in čigar obzidje je zgradil epski junak Gilgameš (por. Heinrich Lenzen, Bagdad, str. 12—30). — O izko­ pavanjih v Severni Mezopotamiji (Teli Fecherije, kjer iščejo mitansko prestol­ nico Vaššukanni; Teli Ailun) poroča Anton Moortgat (Berlin); o izkopavanjih v Resati (med Evf ratom in Palmiro) piše Joh. Kollwitz (45—70) ; Fr. Karl Dörner poroča o odkritju velikega napisa Antioha I. pri Arsameji in o hierothesionu Mithradata Kallinika pri Kommagenu (71—88). — O izkopavanjih nekdanje hetitäke prestolnice Hattušaša (sedaj Bogazköy) poroča obširno Kurt Bittel (Istanbul) (str. 89—120). Pregledno opisuje razvoj mesta od prve naselitve (najdbe so iz 3. tisočletja), ki mu slede trgovske naselbine (18. stol.), starohetitsko mesto, nato prestolnica velike države in končno naselitev v času po uničenju hetitske države. Da preveč ne presežemo obsega kratkega poročila, naj o nadaljnjih sestav­ kih naštejemo samo naslove člankov in avtorjev: E. Boehringer, Pergamon (str. 121—171); Gerh. Kleiner (Frankfurt), Odkritje in izkopavanje Panionionija (blizu Mileta), skupnega svetišča in zbirališča za najbrž 12 jonskih mest (172—181); Carl Weickert (Berlin), Nova izkopavanja v Miletu (181—196); Ernst Buscher (München), Samos 1952—1957 (197—225); Vladimir Milojčić (Heidel­ berg), Izkopavanja v Tesaliji (225—236); Gerda Bruns (Rim), Izkopavanja Ka- birovega svetišča pri Tebah v Beotiji (237—248); Dieter Ohly (Atene), Kera- meikos (v Atenah) (249—262); Emil Kunze (Atene), Olimpia (263—310); R. Nau­ mann (Rim), Raziskovanja v etruščanskem mestu Rusellae (311—318); Isti, iz­ kopavanja pri rtiču Palinuro 1956 in 1957 (319—328); W. Grünhagen (Madrid), Izkopavanja svetišča v terasah pri Munigua (50 km sv. vzh. od Seville), (329 do 343); H. Schlunk (Madrid), Raziskovanja v zgodnjekrščanskem mavzoleju v Centçelles (344—365). Številne ilustracije v besedilu, nekaj slik in zemljevidov dopolnjujejo iz­ vajanja poročevalcev, zlasti je koristen zemljevid z označbo posameznih naj­ dišč. Viktor Korošec Epos o Gilgamešovi. Preložil Lubor Matouš (Živa dila minulosti). Praha 1958. Statai nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni. 8°. 212 str., 16 slik. Kar je Grkom postal Homer z Iliado in Odisejo, je bil prednjeazdjskim narodom, ki so uporabljali klinopisno pisavo, ep o Gilgamešu. Mitološki vladar mesta Uruka z neizprosno vnemo naganja prebivalce h gradnji mestnega ob­ zidja. Ko se sreča in spoprime s silnim junakom Enkidom, se z njim spoprija­ telji in oba odideta junakovat. Ko po izrednih uspehih Enkidu umrje, žaluje Gilgameš prisrčno za prijateljem. Odide na daljno pot, polno nevarnosti in preizkušenj, da bi našel zelišče nesmrtnosti. Ko se končno vrača z zeliščem domov, mu ga kača pojé. — Gilgameš je bil Sumerec, zato so prve pesnitve o njem v sumerskem jeziku; celotni ep pa je v akadijskem jeziku. Odlomke epa so našli tudi pri maloazijskih Hetitih. Lubor Matouš je svoj prevod, ki ga je posvetil spominu svojega učitelja Bedficha Hroznega, priredil po izdaji R. Campbella Thomsona »The Epic of Gilgamesh« (1930). 208 Da je prevod točen, pri tako zaslužnem strokovnjaku nd treba posebej poudarjati. Pred prevodom je L. Matouš napisal obširen (13—58) literarno- zgodovinski uvod o pesnitvi, njeni razširjenosti in o najvažnejših poglavjih epa. Uvod je dopolnil z literarnimi dodatki v času do prve korekture (59—60). Za prevodom epa (63—157) sledi prevod sumerijskih epskih pesnitev o Gilgame- šu (161—191). Nato je dodan komentar k prevedenim pesnitvam (195—205) in kratko pojasnilo slik (206 s.), indeks lastnih imen (208—210) in 16 slik. Novi prevod pomeni lepo obogatitev češkega slovstva in veliki orientalski ep je tako postal dostopen velikemu krogu zgodovinsko in leposlovno interesira - nega občinstva. V. Korošec Introduction to the Law of the Aramaic Papyri by Ueuven Yaron, Lecturer in Roman Law in the Hebrew University, Jerusalem. Oxford (Clarendon Press) 1961, 8°, 135 str. V omenjeni knjigi podaja pisec pregled pravnih ustanov in pravil, kolikor jih je mogoče povzeti iz okrog 30 papirov, napisanih v aramejskem jeziku in pisavi. Razen ene listine o najemu, ki je iz leta 515, so vse iz petega stoletja in izvirajo iz židovske vojaške naselbine, ki je bila nastanjena na otoku Elefan­ tine (obw) na južni egiptovski" meji. Objavljeni so v dveh zbirkah: A. Cowley, Aramaic Papyri of the Fifth Century B. C. Oxford 1923 in E. G. Kraelmg, The Brooklyn Museum Aramaic Papyri, New Haven 1953. Prof. R. Yaron je v lepo zaokroženi obliki zbral najvažnejše, kar naj upo­ števa antični pravni zgodovinar iz teh, na prvi pogled maloštevilnih, po svoji pestri vsebini pa zelo zanimivih pravnih dokumentov. Potem ko je pisec bravca seznanil z ohranjenim gradivom, analizira njihovo shemo; pri tem razlikuje dvoje skupin listin. Zaporedoma obravnava nato posamezna pravna področja (ustroj isodstva in procesa, osebno in rodbinsko pravo, dedno, lastninsko in obli­ gacijsko pravo). Naj omenimo vsaj nekaj podrobnosti. Pri sužnju aramejski dokumenti ne navajajo očetovega imena, ampak ma­ terino (36). O očetovski oblasti (41) izvemo le malo, tako zlasti da redno odda nevesto v zakon oče, izjemno (najbrž kot vdova) mati. Dolžnikovi otroci jam­ čijo za očetove dolgove s svojo imovino, včasih jim grozi tudi fizično zasužnje- nje. V ženitni pogodbi nevesta ne nastopa kot stranka (43). Na podlagi treh, nikakor ne popolnoma enakih ženitnih pogodb analizira Y. njihovo sklenitev: a) ženin prosi, da mu (nevestin) oče da »svojo hčer za ženo«; b) ženin nato ugo­ tovi: »Ona je moja žena in jaz sem njen mož«; c) ženin izroči tastu darilo m o h a r , ki ga le-ta vrne mlademu paru; d) napiše se ženitna pogodba. — Če­ prav viri niso popolnoma jasni, je vsaj verjetno, da je nevestina dota postala moževa last. Obširno se Y. bavi z razvezo zakona, do katere je lahko prišlo po moževi ali po ženini pobudi s slovesno izjavo v javnem zboru; drugače kakor po bibličnem pravu (Deut. 24, 1), se odslovilno pismo v elefantinski koloniji naj­ brž ni uporabljalo (54). Prodajne pogodbe so formulirane s stališča odsvojitelja (ex latere aliena- toris). Dve posojilni pogodbi imata za predmet skromen denarni znesek (4 se- kle) srebra; obrestna mera znaša 60 °/o, neplačane obresti povečujejo glavnico in se tako obrestujejo. Tretja pogodba vsebuje posojilo žita; obrestne mere za­ radi nepoznanih izrazov ni mogoče dognati (94 s.). Poučna so avtorjeva izvajanja o problemih primerjave (99—118) in o virih ter raznih mogočih stikih (z biblič­ nim pravom, s pravom sirijskih mest Ugarita in Alalaha, s starim ali z novoba- bilomskim pravom, s perzijskim, egiptovskim ali s talmudskim vplivom). Škoda, da ni avtor vsaj za nekatere najbolj značilne listine dodal celot­ nega besedila v prevodu, če ne že tudi v transkripciji. Seznam avtorjev in citiranih virov zaključuje vsebino knjige. Antičnemu pravnemu zgodovinarju bo Yaronovo delo dobrodošel pripo­ moček za orientacijo glede aramejskih papirov, ki v nekem smislu tvorijo pre­ hod med klinopisnimi prednjeazijskimi in demotskimi egiptovskimi listinami ter grškimi papiri. V. Korošec 14 Zgodovinski časopis 209 Samuel Noah Kramer, Historie začina v Sumeru. Z nejstaršich zâznamu o provejech lidské kultury. — Preložil a doplnil Josef Klima. Nakladatelstvi C.eskoslovenské akademie ved. Praha 1961, 8°, 280 str. Izredno delavni in zaslužni pravni orientalist Jos. Klima je pod gornjim naslovom objavil češki prevod knjige S. N. Kramer, From the Tablets of Sumer, 25 »Firsts in Man's Recorded History«, o kateri je naš Zgodovinski časopis (X—XI, 1956T57, 343—344) že poročal. Češkoslovaška akademija je izdala češki prevod knjige v okusni in do­ vršeni opremi, zlasti velja to tudi za večino fotografskih posnetkov. Pred sa­ mim prevodom najvidnejši sovjetski asiriolog I. M. Djakonov (Leningrad) izpre- govori (str. 9—10) o Kramerjevem delu in o njegovi osebi kot stalnem popot­ niku: iz Filadelfije v Pariz, Carigrad, Jeno in Moskvo, kjer je nedavno objavil študijo o pogrebnih elegijah starih Sumercev. Opozarja na njegovo naporno ugotavljanje sumerskih tekstov, pogosto iz mnogih drobcev; hkrati pa poudarja njegovo dobro voljo, navezati prijateljstvo med visemi narodi. Djakonov opazuje knjigo, nastalo v Filadelfiji in sedaj objavljeno v Pragi kot prispevek k mir­ nemu sožitju med narodi. V naslednjem sestavku (str. 11—16) dodaja prevajalec »nekaj besed k češkemu prevodu« knjige s sociološke strani. Nato sledi zopet iz Klimovega peresa strokovni uvod na 22 straneh (17—38) pod naslovom »Sumer in Su- merci«: začenja s političnim razvojem, nadaljuje z gospodarskimi razmerami, državnim' ustrojem, s socialnimi razmerami in konča s pregledom slovstva. — Končno je S.N.Kramer dodal kratek predgovor k češkemu,prevodu. V njem poudarja, da je Češkoslovaška zelo mnogo storila za klinopisna raziskovanja. Na prvem mestu omenja pokojnega Bedricha Hroznega, nato pa njegova naj­ vidnejša učenca: Lubora Matouša in Jos. Klimo. Tako lepo prirejeni in opremljeni češki prevod bo širokem občinstvu vzbu­ jal zanimanje in nedvomno olajševal spoznavanje pridobitev isumerske kulture. V. Korošec . The Legacy of Egypt (v zbirki The Legacy Series). Edited by S. R. K. Gian- ville. Oxford (Clarendon Press) 1953, (prvi natis 1942). 424 str., 55 slik. Angleška knjižna zbirka The Legacy Series obravnava v posameznih zvez­ kih kulturno dediščino npr. Grčije, Rima,. Izraela, islama, Indije, srednjega veka, Perzije; tako tudi Egipta. 17 piscev nam v svojim prispevkih odkriva posamezne značilnosti egipčanske kulture in njenega vplivanja na poznejši razvoj. Urednik S. R. K. Glanville v obširnem uvodu (8 str.) označuje na splošno obseg in pomen egiptovskega kulturnega vpliva. Kot posebno značilnost dežele in naroda označuje izredno sposobnost za ohranitev v vseh pojavih. Slede po-. glavja: o koledarju in kronologiji (pok. J. W. Sewell); pregled politične zgo­ dovine do grškorimske dobe, ki spretno povezuje Egipt s Prednjo Azijo in po­ udarja medsebojne vplive (M. S. Drower) ; o pisavi in slovstvu (Alan H. Gardi­ ner); o egipčanski umetnosti (22 posebnih odstavkov: Zoserjeva grobnica; grob Cheopsove matere; velika piramida itd.) (J. Capart); o vplivih v mehaniki in tehniki ter o uporabljanem gradivu (R. Engelbach) ; o naravoslovnih znanostih (astronomiji, matematiki, teži in merah) (R. W. Sloley); o medicini (Warren R.Dawson); o pravu (Erwin Seidl), izredno posrečen pregled razvoja, napisan od najboljšega strokovnjaka. Nato slede poglavja, ki obravnavajo odnošaje Egipta in njegove vplive na Izrael (O. E. Oesterley), na Rim (A. H. M. Jones), na krščanstvo (J. M. Creed, Egipt in krščanska cerkev; De Lacy O'Leary, Kopt- ska cerkev in egiptovsko meništvo); na bizantinsko cesarstvo (H. I. Bell), na islam (A. J. Arbery) in končno tudi na moderni Egipt (pok. A. M. Hocart). Za presojo razmer od začetka ptolemejske do arabske dobe so kot sodobne priče ohranili obilo gradiva grški papiri. C. H. Roberts zanimivo poroča o njih, na­ vaja odlomke literarnih in drugih spisov, ki so na njih ohranjeni. Svoja izva­ janja osvetljuje z odlomki iz papirov, zlasti iz tistih, ki imajo rodbinski značaj. Zbirka nudi zaokroženo sliko o egiptovski kulturi in njenem pomenu za poznejše kulture. V. Korošec 210 Collinet-Guérin, Marthe, Diplômée de l'École du Louvre, Histoire du nimbe des origines aux temps modernes. Préfaces du Dr. G: Contenau, Conser­ vateur en chef honoraire au Musée du Louvre, et du Professeur G. Le Bras, Doyen de la Faculté de droit de Paris (Nouvelles Éditions Latines) 1961, 8°, 731 strani, 7 strani risb. Knjiga, ki opisuje razvoj nimba (gloriole) od njegovih prvih pojavov v predzgodoviriski in zgodnji zgodovinski dobi preko antike, vzhodne in klasične, prav do modernega časa, spada po svoji bogati vsebini nedvomno v umetnostno zgodovino. Zato bo za umetnostno zgodovino kompetentno pero" napisalo-o njej strokovno oceno. Knjiga pa nedvomno zasluži, da tudi nas Zgodovinski časopis nanjo opozori s kratkim .poročilom. Obširno delo je rezultat dolgoletnega študija in zbiranja gradiva o nimbu. Avtorica, ki kot vdova po pokojnem uglednem francoskem rimskopravniku, prof. Pavlu Collinetu (t 1938) velikopotezno upravlja moževo znanstveno zapu­ ščino, se na naslovni strani sama predstavi kot diplomantka arheološke šole v Louvru. Emeritirani, sedaj častni glavni konservator v Louvru Georges Conte­ nau poudarja v svojem predgovoru, da je avtorica v svoji razpravi časovno in krajevno izčrpala vse, kar je bilo mogoče. — Za večino posameznih odstavkov podaja dragocene bibliografske orientacije. V splošni orientaciji- (str. 15—17) pa med drugim pouči bravcà, da so prve obdelave zgodovine nimba že izza konca 16. in 17. stoletja. V uvodu (str. 9—24) naletimo najprej na opredelitev pojma nimba (»enea-' drement conventionnel autour de la tête d'un personnage peint ou' sculpté«) (str ;9), nakar je napovedan načrt dela (predhodniki nimba — poganski — krščanski nimb), očrtana delovna metoda in navedena, splošna bibliografija. _ Prvi del (str. 25—164) opisuje in obravnava predhodne pojave nimba (le premmbe) v predzgodovinskih, zgodnjih zgodovinskih in deloma že zgodovin­ skih upodobitvah: pojavlja se kot sončna plošča, obroč ali kolesce. Avtorica za­ sleduje te pojave po vseh deželah, pričenši z Azijo, Zapadno (Elam, Mezopo­ tamija) in Srednjo, nato preide k Indiji, k Egiptu, k punski in severnoafriški kulturi, od tam k Grčiji in Etruriji, k Rimu, Galiji in na Ibsrski polotok, da zaključi z Ameriko, kjer je zlasti važna Mehika. • ' • ' • • ' . > Podrobno obdeluje v drugem delu (str. 167—318) poganski nimb po raznih kulturnih območjih. Izrecno poudarja, da ji ne gre za inventariziranjè ohranjen nih nimbov, ampak za razvoj nimba, predvsem v Grčiji. V tretjem delu (str. 319—693) pisateljica prav tako zasleduje pojave in razvoj krščanskega nimba od katakomb preko Bizanca, Ravenne, Rima od romanskega in gotskega nimba do italijanskega slikarstva (od 12. do 15 stoletja) ter preko slikarstva zunaj Italije (v 14. in 15. stoletju). Ko nadaljuje svoje pro­ učevanje do moderne dobe, jo posebno zanimajo bizantinski vplivi. • ' Čeprav se pisec tega poročila zaveda, da ni pristojen za umetnostno zgo­ dovinsko ocenjevanje knjige, ki že na zunaj imponira po fenomenalnem po­ znavanju tako različnih zgodovinskih obdobij in območij, je prepričan, da' nam je avtorica s poglobitvijo in razširjenjem nekdanje isvoje diplomske teze V' tej knjigi podala bogato in zasluženo delo, ki ga bo s pridom uporabljal rie le umet­ nostni, ampak tudi splošni kulturni zgodovinar. ' V.Korošec Archäologische Übersichtskarte des Alten Orients, mit einem Katalog der' wichtigsten Fundplätze. Weimar (Hermann Böhlau's Nachf.), 4°, 64 str in arheo­ loška karta. . ' - . . . Pomanjkanje arheološke karte z označbo najvažnejših najdišč in kataloga najvažnejših podatkov o njih je živo občutil vsak, kdor'se je kakor koli bavil z zgodovino Starega' vzhoda. Zato je pozdraviti delo, ki ga je opravil devet­ članski kolektiv oddelka za zgodnjo zgodovino Starega vzhoda v arheološkem seminarju univerze v Halle-Wittenbergu pod vodstvom tamkajšnjega profesorja Heinza Modeja. Karta nudi pregled predzgodovinskih in zgodovinskih najdišč Starega vzhoda od prvih pričetkov vzhodnih kultur tja do nastopa helenizma. Kot Stari 211 vzhod označuje »razen Prednje Azije in Egipta tudi Južnovzhodno Azijo, Vzhodno Azijo in velike dele Sovjetske zveze«, torej ozemlje od Krete in Troje do Kitajskega morja. Katalog razporeja najdišča po posameznih deželah. Začenja z Egiptom, ki mu slede Palestina, Sirija, Južna Arabija, Irak, Iran, Mala Azija, Ciper, Kreta, Sovjetska zveza K(rim, Kavkaz, azijska ozemlja), Južnovzhodna Azija (Indija ska zveza (Krim, Kavkaz, azijska ozemlja), Južnovzhodna Azija (Indija idr.), idr.), Vzhodna Azija (Kitajska). Pri vsakem najdišču našteva: ime (antična imena so označena z velikimi črkami); zemljepisno lego; imena izkopavalcev in leto iz­ kopavanja; končno najvažnejše tam najdene spomenike in slovstvo. V uvodu (str. 5) se avtorji opravičujejo, da je iz dveh razlogov smatrati njihovo delo šele kot predstopnjo prepotrebnega dela: predvsem ni bilo za vsa­ ko področje na razpolago dovolj specialistov, vrh tega iz časovnih razlogov ni bilo vedno mogoče, za vsako obravnavano najdišče »upoštevati najnovejše stanje izkopavanj in proučevanj«. — Zunanja kritika (prim. Zeitschrift für Assyriologie, N. F. 20 (54), 1961, stran 288—291) je zares objavila seznam raznih pomanjkljivosti, ki jih bo pri uporabljanju sedanjega kataloga treba upo­ števati in dopolniti. Glede arheološke karte same sodim, da bi bilo bolje namesto sedanje enot­ ne karte izdelati za dežele s številnimi najdišči posebne karte v manjšem me­ rilu. To bi veljalo za Egipt, Mezopotamijo, Palestino in Sirijo, Malo Azijo in Urartu. Na ta način bi dobili za te dežele jasne in dobre uporabne arheološke karte. Ostalo ozemlje, na katerem je primeroma malo najdišč, bi pa bilo mogoče zajeti v skupni karti v sedanjem merilu. Nova arheološka karta in njen katalog sta vkljub naštetim nepopolnostim vsaj začasno izpolnila občutno vrzel. Zato smo avtorjem za ta važen pripomoček pri znanstvenem delu hvaležni; hkrati pa želimo, da bi v dogledni prihodnosti nova izdaja uresničila izrečene pobude. V: Korošec Laessoe, Jörgen, The Shemshâra Tablets, A Preliminary Report (=Arkaeo- logisk-kunsthistoriske Meddelelser udgivet af Det Kongelige Danske Videns- kabernes Selskab, Bind 4, nr. 3) Kobenbavn 1959 (E. Munksgaard), 8°, 103 str. z risbo najdišča in 5 slikami. Po množini najdenih klinopisnih napisov, zlasti na glinastih ploščicah Južna Mezopotamija daleč presega Asirijo in Srednjo Mezopotamijo (mesto Mari), zlasti če mislimo na najdbe iz pozne sumerske (ca. 2100—1950) in novo- babilonske dobe. Nasprotno nam pa arheološke najdbe pričajo, da je bil sever- no-vzhodni d e l Mezopotamije (Asirija in sosednji Iraški Kurdistan) mnogo prej poseljen kakor Jiižna Mezopotamija. S posebnim zanimanjem zato sprejemamo vsako novo skupino tekstov iz severo-vzhodnega mezopotamskega ozemlja. Ko so pned nekaj leti začeli pri vasi Dokan (Liwa es-Sulmanije), severno od Kerkuka, graditi velikanski za jezni nasip, zaradi katerega je voda imela poplaviti okoli 230 km2 ravnine Rania (na desnem bregu srednjega toka Malega (= Dolnjega) Žaba, so leta 1956 iz Bagdada poslali troje ekspedicij, da bi na tem ozemlju še pred poplavo naglo preiskale blizu 40 tellov ( = umetnih gričev, ki pokrivajo nekdanje antične naselbine). Njim se je pridružila Danska Dokanska ekspedicija, ki sta jo vodila H. Ingholt in Jörgen Laessoe. Ta je v poletju 1957 pod tellom Semšara odkrila pomembno provincialno središče mesto S u š a r a , ki je omenjeno tudi v nekem pismu iz mesta Mari (ARM 4, 25). V osrednjem mestnem poslopju so našli 146 glinastih ploščic, ki so bile prvotno shranjene v glinastih vrčih. Dogovorno so 42 najdenih ploščic najprej posodili na Dansko, da jih je asiriolog J. Laessoe tam študiral. Pozneje je podrobno pregledal tudi ostale plošče, ki so takoj prišle v Bagdad, v Iraški muzej. Plošče iz Šemšare imajo različno vsebino. Za 24 drobcev ni mogoče določiti vsebine, 39 je upravnih in gospodarskih listin — najmanjša meri 2,2 X 2,2 cm, — ki vsebujejo potrdila, pobotnice ipd., med ostalimi pa je nad 80 pisem (naj­ večja plošča meri 15;3 X 5,8 cm). 212 V svojem začasnem poročilu podaja J. Laessoe transkripcijo in prevod enajstih pisem, za šest pisem pa tudi avtografski (klinopisni) crépis. Pisma so naslovljena na nekega Kuvarija, očitno mestnega poglavarja s huritskim ime­ nom, ki je bil politično odvisen od Asirije. Objavljena pisma nudijo zanimiv vpogled v življenje malega mesta, ki pripoznava asirsko nadoblast, in v probleme, predvsem vojaške — varnosti in vzdrževanja notranjega miru, s katerimi so se ubadali mali krajevni potentati. Omenja se asirska vojska Šamši-Adada I. (1748—1716) in njegov sin Išme- Dagan; pojavljajo se bojeviti in nemirni Turukku. Med vladarji se s prisego sklepajo pogodbena razmerja, prijateljstva se potrjujejo z .medsebojnimi mo­ žitvami hčera. Vse to priča, da pisma iz mesta Sušarra izvirajo iz istega časa, kakor je korespondenca iz mesta Mari (začetek HammurabijSve vlade), in da se v njih odraža enaka miselnost njihovih sodobnikov. V. Korošec Egypt of the Pharaos. An Introduction by Sir Alan Gardiner. Oxford (Cla­ rendon Press) 1961, vel. 8°, XX, 461 str., 22 slik, 17 risb v besedilu, 3 zem­ ljevidi. Sir Alan Gardiner (* 1879) spada med najbolj zaslužne angleške egiptologe. Znan je kot avtor najboljše egipčanske slovnice (Egyptian Grammar, Oxford 1927) ; izdal" ih obdelal je mnogo egiptovskih literarnih (npr. Sinuhe leta 1909), pravnih in upravnih spomenikov (prim. Bibliotheca Aegyptiaca 1, Bruselj 1932). Svojo zgodovino Egipta, ki jo v naslovu skromno označuje samo kot »uvod«, imenuje v predgovoru svoj labodji spev. Hkrati poudarja, da je njemu filo­ loško gledanje prvo, čeprav tudi umetnosti in arheologije nikakor ne omalo­ važuje. Posebno zanimiva je njegova knjiga zato, ker navaja različne važne besede (npr. K e m e = Črna zemlja, za označbo Egipta; d a š r e = puščava) naj­ prej s hieroglifskimi znaki, nato v transkripciji in prevodu. Podobno pogosto uvršča v izvirnem prevodu daljše ali krajše odlomke iz zgodovinskih doku­ mentov in tako dopolnjuje svoja izvajanja. Izčrpno navaja vsebino spisa o Venamunovem potovanju (21. dinastija) iz Egipta v Biblos (str. 306—313); prav škoda je, da vsaj še o drugih literarnih spisih (npr. Sinuhe) kratko ne poye njihove vsebine. Svojo zgodovino je Gardiner razdelil na tri knjige. V prvi (1—71) obde­ luje uvodna vprašanja: o antični in moderni egiptologiji (1—185); o jeziku in pisavi (19—26); o deželi, njenih sosedih in gospodarskih virih (27—45); o te­ meljih (virih) in o posebnostih (naravi) zgodovine Egipta (46—68). V kratkem ekskurzu se dotakne štetja vladarskih let in datiranja (69—71). Jedro Gardiner j evega dela je v drugi knjigi (72—383), ki zajema v devetih poglavjih egiptovsko zgodovino od Stare države (3. dinastije) do zadnjih po­ skusov osamosvojitve za časa perzijskega gospostva. V tretji knjigi, ki ima naslov »Nazaj k začetku« (384—428), obravnava v prvem poglavju predzgodovino, v drugem pa (o razvoju ideje nasploh ter o njeni vlogi pri vključevanju bamberške posesti Okrog Beljaka v deželni pravni okvir posebej). Med podatki o »koroški resničnosti« je za takšen kratek pregled žal le preveč ohlapno formuliranih in neresničnih: Zakaj naj bi ibile »Vzhodne Alpe« v dobrih sto letih obstoja samostojne slovenske fcarantanske kneževine »poli­ tisch herrenlos«? Neodvisnost Karantanije v razmerju do Langobardov ni več »problematična«. Karantanija je bila pred uveljavi j en jem frankovsko-bavarske nadohlaisti svobodna, ne pa da bi Bavarci le zamenjali abrsko nadoblaet. Zače­ tek franktovsko-bavarske nadoblasti spada vsekakor po letu 743, ne okrog 740. Tasilo je zatrl le en upor 'poganskih alpskih Slovanov (772), z ostalimi je opravil Hotimir sam. Upor Ljudevita Posavskega je segel v Karantanüjo 820, ne 828. Da­ nes je gotovo, da je poročilo Otckarja iz Geule o liistoMčevanju odvisno od po­ ročila, ohranjenega v vrinku v Švabskem zrcalu, tako da je formulacija, da je sporočil ta »državnopravno zanimivi akt« prvič Otokar, vsaj zelo dvoumna. Bavarska kolonizacija je segla na Koroško v 9. in ne že v 8. stoletju (prelomnica je prav «por Ljudevita Posavskega ter njemu sledeča zamenjava domačih knezov z bavarskimi grofi). Koroška v etničnem pogledu ni- bila mozaik le v 9. in 10. stoletju, marveč še v mnogo večji meri od 11. do konca 13. stoletja, v gorskih dolinah zahodne Koroške ter vzhodne Tirolske p a tudi še v 14. stoletju. Etnična meja »okrog 1200« — sicer še precej nejasna — «e je še prilično razli­ kovala od one okrog 1900; severno od Oelovca je precej bistvena razlika celo še med stanjem leta 1846 in 190Ö, čeprav je t a Wuttejeva ugotovitev iz leta 1906, s poznejšimi raziskavami še temeljito potrjena (glej posebej. B. Grafenauer, Koroški zbornik, 1946, ter Razprave SAZU, razred za druž. in zgodovinske vede I, 1950),. danes v koroškem zgodovinopisju nepriljubljena. Za njegovo znan­ stveno raven pa je' to vsekakor zelo slabo izpričevalo! Neumann je zJb.ral — delno tudi po arhivskih aktih (zlasti za spodnjo Ziljsko dolino) — nekaj zani­ mivih mnenj zemljiških gospostev o tamošnjih Slovencih, čeprav jih, žal, ni analiziral glede njihovega postanka (z eno izjemo, k o so akti rezultat kmečke upornosti, in najdemo za »slovenske podložnike« označbo, da so »lutherisch, rebelisch und - erzketzeriisch« — 1669). Povzemanje poročil o ustoličevalnem obredu pa zopet ni brez napak: poročilo o slovenskem jeziku pri tožbi zoper koroškega vojvodo je že pri Otokarju in ga je Janez Vetrinjski 'skoraj dobesedno prevzel in ne na novo sam »dostavil«, pa tudi Otokar je pri tem prevzel (in napak razumel) tozadevne sklepne stavke poročila vrinka v Švabskeim zrcalu. Prav takó povezovanje postanka ustoličeva'lnega obreda z dobo pokristjanje­ vanja (Ingo!) ni nova Unrestova misel, marveč srečamo to razlago že pri Ja­ nezu Vetrinjskem. Svojske določbe o nastopu koroškega vojvode ter izročilo o njegovi časti »državnegalovskega mojstra«, prevzeto pri Otokarju in Janezu Vetrinjskem po vrinku v Svabskem zrcalu, so bili gotovo pomembno oporišče Rudolfa IV. ob poskusu, da zagotovi Habsburžanom večje pravice v »večjem privilegiju« (Privilegium maius). Vendar ni verjetno, da bi spadala med te ele­ mente tudi določba o prejemu fevda na konju in s palico v roki; v obredu sta namreč ta dva elementa ločena med različnimi fazi njegovega razvoja (palico ima vojvoda v roki, ko gre peš in ko izraz Feldpferd ne pomeni bojnega konja, marveč »kobilo« [equam Janeza Vetrinjskega], jezdi pa brez palice v starejši obliki obreda) in ni jasno, kako bi se utegnili obe potezi združiti. Sicer pa pri ustoličevanju seveda tudi ne gre za fevdno podelitev dežele! Pogrešna je tudi 221 domneva, da bi vo j vodovi spremljevalci odgovarjali na slovenska vprašanja ustoličujočega kmeta »offenbar deutsch« — ker se pač ne ponovi izrecna omemba, da je bil tudi odgovor podan v slovenščini. Odgovori so bili pa vendar izrečeni prav tako v slovenščini; prav to je razvidno iz dejstva, da preide na­ loga odgovarjanja pri novi obliki obreda zelo hitro od vojvodovega spremstva na »prisednike« ustoličujočega kmeta. Sicer pa Janez Vetrinjski izrecno ome­ nja slovenski jezik kot obredni jezik na sploh (Sclavica, q u a h i c u t i t u r , pro- locucione). Pri vprašanju »slovenske nadvojvođine Koroške« pa pridemo' k jedru vprašanja ter hkrati k temeljni napaki vse Neumannove koncepcije tega zgo­ dovinskega razvoja. Neumann očitno vnaša v svoje razpravljanje pojmovanja 19. in 20. stoletja: le tako je mogoče razumeti opozorilo, da je — po njegovem šele v 15. stoletju izoblikovana — ideja »slovenske nadvojvodine Koroške« v nasprotju s tedanjo etnično strukturo dežele (str. 146) in drugo, da ta plemiška ideja ter ponos na »slovenski« značaj dežele ni kar nič v Skladu s prej nave­ denimi sodbami o slovenskih podložnikih (str. 149 in 153). To je prav tako daleč od načina mišljenja one dobe, kakor dokazovanje, naj bi bila Koroška konec 15. stoletja v etničnem pogledu še ipretsžno slovenska, s pomočjo znane opombe Jakoba Unresta ob opisu ustoličevanja koroških vojvod, ki smo ga včasih sre­ čevali v slovenski publicistiki. Gledanje na značaj deželnega prava v očeh fevdalnega sveta pač ni bilo odvisno od sodobne etnične strukture dežele, marveč od mnenja o izvoru tega posebnega prava. Temelj ideje »slovenske nadvojvodine Koroške« je bil pač ustoličevalni obred, ki mu je dajal slovenski obredni jezik nedvomen slovenski značaj. Takšno zavast o posebnih pravicah koroškega vojvode, zvezanih prav z ustoličevalnim obredom, je poudaril — posnemajoč tudi tu vrinek v Svabskem zrcalu — že Otokar. Začetki ideje »slovenske vojvodine Koroške« so torej že precej starejši od 15. stoletja. Prvič so jasno izraženi prav v Otokarjevem imenu »der w i n d is eh e h e r re« za koroškaga vojvodo. Neumann sicer brani Gra- berjevo mnenje, da gre tu za pomen »windische« = »koroški«, seveda pa zopet brez odgovora na dejstvi, da do 13. stoletja pomeni ime »Carantani« plemensko označbo alpskih Slovenov (v pomenu sedanjega imena »Slovenci«), dalje, da pomeni na Lošksm gospostvu ime C a r a n t a n i (ob B a v a r c i h ) s Koroškega- priseljene S l o v e n c e - i n ne Nemcev (kakor je trdil Gräber). Predvsem pa je ime »windisch« za Otokarja prav gotovo zvezano z j e z i k o m {wïndischer r e d e sol er pflegen!) in povsem neverjetno je, da bi v tako kratkem tekstu isti izraz mogsl imeti še bistveno drugačno vsebino. Teorija je zrasla naprej že pri Janezu Vetrinjskem, ki je razlagal nastanek ustoličevanja s karantansko 'zgodovino, ko domačih vojvod še niso zamenjali bavarski grofi, in prav tako srečamo pri Piccolominiju, ki je dobil podatke o ustoličevanju tudi v koroški deželi sami, glede obrednega, jezika razlago: »sunt enim et ipsi Carinthiani Sclaui«. Da ideja »slovenske nadvojvodine Koroške« ni izšla iz misli, ki bi bile brez zveze s slo­ venskim obdobjem koroške zgodovine, se kaže najbolj jasno pri Unrestu, ki jo je povezoval še močneje s prednemško dobo, hkrati pa navezoval označbo Koroške kot »ain rechts Windisch Landt« prav na trditev o pravici koroškega vojvode, da ee »zagovarja v slovenskem j-eziku« (sich in windischer Sprach verantwurt). Končno izraža prav to stališče povsem naravnost tudi ' Veit -Wel- zer leta 1523, ki je prav gotovo izrazil ob tem mnenje koroškega plemstva: Trdil je namreč, da je imela Koroška kot nadvo j vođina posebne pravice, ker je »prišla od davnine iz t u j e g a i n n e n e m š k e g a n a r o d a in bila k temu obdarovana v primeri z drugimi vojvodinami nemškega naroda s posebnimi svo­ boščinami in običaji« (daß Kärnten ein erzherzogtum, . . . v o n alter her v o n f r e m d e r u n d n i c h t t e u t s c h e r n a t i o n I k o m e n , darzue mit sonder frei­ halten und gepreuchen wider andere fürstentumb in teutscher nation begabt und begnad ist). Izvor koroškega prava ima torej očitno tudi po tem, skorajda uradnem mnenju, ki ga je objavil Neumann sam (str. 160), vendarle tudi določen etnični prilastek, ki pa je seveda zvezan z davno preteklostjo, ko je to pravo nastalo, ne pa s sodobnim etničnim značajem dežele. Šele sredi 16. stoletja, ko se je v domačem zgodovinopisju uveljavila teza epigonskega poznega nemškega humanizma o germanskem izvoru slovanskega prebivalstva avstrijskih dežel, 222 se je mogla ta jasnost politične teorije izgubiti. Vendar je kmalu nato tudi teo­ rija sama — z zlomom stanovske moči ob izvedbi protir eformaci j e — izgubila svoj pomen. Neumann je poskusil sicer tudi še na drug način podpreti trditev, da je mogel imeti izraz »windisch« ' tudi zgolj teritorialno vsebino »koroški« in ne le jezikovne »slovenski«. Ze »ain widiseher mann« vrinika v Švabskem zrcalu naj bi bil zgolj vsak prebivalec koroške dežele in ne le »slovenski mož«. Toda ljudje, ki so živeli v času, ko so bili ti teksti napisani, so jih očitno razumeli drugače: ta formulacija ni ohranjena v izrecni zvezi s slovenskim jezikom le v Sanktgal- lenskem rokopisu Švabskega zrcala, marveč jo je prav v jezikovnem smislu razvezal tudi Otokar v svoji Avstrijski kroniki. »Slovenska« obleka seveda ni kaka »narodna noša«, a kljub temu pomeni ob tej priložnosti obleko »sloven­ skega« k m e t a (s poudarkom na kmetu!), ker je pač prav s l o v e n s k o kmečko prebivalstvo — že po obrednem jeziku! — ob obredu partner vojvode oziroma plemstva; s tem seveda ni rečeno, da bi se obleka ostalega kmečkega prebi­ valstva na Koroškem v tej dobi morala od slovenske kmečke noše razlikovati. Posebej se opira Neumann na dve krajevni imeni — Windisch Pontafel in Win­ disch Matrei — ter trdi zlasti za drugo, da more pomeniti le »Kärntnerisch Matrei«, ne pa »Slovensko Matrei« (str. 167). Toda že dokazovanje nemškega etničnega značaja Pontablja z imeni in priimki je napačno, kajti priimki in imena imajo po trgih in mestih na Slovenskem povsod mnogo bolj nemški značaj kakor njihovo prebivalstvo; podatki iz italijanskih arhivov dajejo npr. za Ljubljano v tem pogledu povsem drugačno podobo in vsekakor se je tu bolj zanesti na etnično označbo kraja kakor na ta imena. V vsakem primeru pa je tu mogoča seveda še druga razlaga, namreč da je človek prišel skozi Pontabelj z romanskega na slovensko ozemlje. Pri Windisch Matrei (ime srečamo prvič 1334) gre pa gotovo za kraj z opaznim slovenskim prebivalstvom. Neumann si­ cer trdi, da tedaj »daleč in široko« tod ni bilo več nobenih Slovencev; toda ne prav talko daleč od tod omenja sam (po Kranzmayerju, Ortsnamenbuch von Kärnten I, 1956, str. 100 si.) še okrog 1300 slovensko kolonizacijsko aktivnost v podobnih okoliščinah v srednji dolini Moli, za Vzhodno Tirolsko samo pa pri­ čajo o slovenskem prebivalstvu podatki urbarja »sprednje goriške grofije« iz leta 1299 (gl. Fr. Klos-Bužek, Das Urbar der vorderen Grafschaft Görz aus dem Jahre 1299, Wien 1956, str. 32—48, in k temu M. Kos, K slovenski naselitvi na vzhodnem Tirolskem in zgornjem Koroškem, ZC XIV, 1960, str. 179—186). Tudi za »windische Säumer« pričajo že Neumannovi podatki, da so bili to »slovenski« in ne kar »koroški« tovorniki; sami pravijo, da so doma »aus Windischland« ter ob priliki omenijo, da se »in diesem T e u t s eh e n i a n d« (na Salzburškem) kdo še ne more sporazumeti, ker se še ni priučil jeziku (str. 168); pa tudi po­ ročila koroških fevdalcev izrecno trdijo, da se slovenski kmetje razlikujejo od nemških prav zaradi svojega tovorjenja (str. 148). Tudi obratni primer oddelka, imenovanega »Teutsche Knechte« na Hrvatski krajini, omenjenega pri Valva­ sorju, ne potrjuje Neumannovih trditev. V 17. stoletju to v resnici niso bili več nemški vojaki, toda ob prvi ureditvi Krajine, sredi 16. so bili to res nemški najemniški oddelki; ko pa težki pogoji bojev na Krajini niso mogli privabiti novih Nemcev, so jih postopno napolnili s Hrvati, pa tudi nemški najemniki so se ženili z domačimi dekleti ter. so pohrvatili. Ime »Teutsche Knechte« torej vendarle izvira prav iz etnične posebnosti teh čet ob njihovem nastanku (Zgo­ dovina narodov Jugoslavije II, 1959, str. 359—362). Bogo Grafenauer Richard M. Allesch: Arsenik, seine Geschichte in Österreich. Klagenfurt 1959 (Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie, 54. Band). Knjiga podrobno podaja zgodovino tiste vrste rudarske dejavnosti, ki je bila manj opazna in močna, to je pridobivanje arzenika. Pisec ugotovi, da so. glavni kupec arzenika bile Benetke in da so tako štajerski kot koroški arzenik' transportirali skozi Beljak direktno v republiko; šele od sredine 18. stoletja dalje so arzenik močno izvažali skozi Trst. 223 Pisec ne omenja pridobivanje arzenika na Kranjskem. Tudi meni se do­ zdeva, vsaj na osnovi do sedaj pregledanih virov, da ga dejansko niso prido­ bivali. Ce so ga že kopali, niso mogle količine biti prav zinatne. Za potrebe našega zdravilstva, za pobijanje podgan ali za obnovo fizičnih moči vprežne živine so morali Kranjci arzenik .kupiti v obeh 'severnih sosednjih vojvoddnah (nemški izrazi za arzenik so: najpogosteje Hüttrauch, redkeje Weissmehl, Gift- mehl). Na strani 130 je zagrešil pisec hudo napako, ko piše: »Na osnovi mirovne pogodbe z dne 14. oktobra 1809 je prišlo zgornje Koroško pod francosko upravo in je sestavljalo del Napoleonove kraljevine .Ilirije' s sedežem v Ljubljani«. Kako sta mogla tudi recenzent in morebitni urednik-bralec zamenjati Ilirske province z izrazom »Kraljevina Ilirija« oziroma 'spregledati piščevo zmoto, mi ni jasno. J o ž e S o r n Alois Brusatti, Unternehmensfinanzierung und Privatkredit im österreichi­ schen Vormärz. Wien 1960 (Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs, 13. Band, str. 331—379). . Kljub temu, da obstoji že številna literatura o vprašanjih, ki jih skriva v sebi zgornji naslov, zasluži Brusattijeva razprava vso pozornost. Zakaj? Zato, ker podaja na prav pregleden način razvoj finansiranja podjetij od sredine 18. stoletja do sredine 19. stoletja in ustanavljanje privatnih bank v prvi polovici 19. stoletja. K temu delu je pritegnil pisec poleg literature še vire iz Finančnega arhiva na Dunaju. V 18. Stoletju so imeli podjetniki le majhne možnosti, dobiti denar od države. Brusatti našteje nekaj takih srečnežev, med njimi tudi suknarja Thysa iz Celovca, ki je prejel brezobrestno posojilo v višini 100.000 fl. Iz razprave je. videti, da je število prejemnikov posojil padalo v premem sorazmeuju z zemljepisno oddaljenostjo od Dunaja. Brusatti tega dejstva ne poudari; tudi se ne vpraša, zakaj tako. Sicer si pa mi še tudi danes nismo čisto na jasnem, ali je bila to zavestna gospodarska politika države ali kaj drugega. Stanovska suknarna v Ljubljani ni prejela od države niti krajcarja podpore, enako ne njeni nasledndki-privatnilki. Svilarnar Jernej Cebulj, ki je bil dovolj pomemben podjetnik celo v državnem merilu, se je zaman oziral proti Dunaju. Vrsta prosilcev bi se dala še podaljšati. — Rad verjamem dokazovanju, da država res ni imela mnogo denarja; kolikor ga je posojala, ga je posodila Du­ naju najbližjim in zato bolje znanim podjetnikom. Za provinco ga je že zmanj­ kalo. Tako je država »nehote«, .povzročila večje in večje gospodarsko zaostajanje oddaljenejših..dežel, konkretno na primer Kranjske in Goriške. Država je pač skrbela za uveljavitev in spoštovanje svojega uradniškega sistema (Jožef II.!), pri posojilih je bila manj agilna. Po drugi strani je to dober dokaz, da je karne- ralizem skrbel res samo za državno blagajno. Skrb za povečanje narodnega dohodka v neki deželi je kaj rad prepustil k a r njej sami. Brusatti ugotavlja, da so okoli 1790 že popolnoma prenehali direktni držav­ ni krediti. Na bolje se je obrnilo šele po restavraciji. Prvo privatno posojilo je prejel šele leta 1825 knez Schwarzenberg in to v višini 1,500.000 fl (!). . V predmarčni dobi je bil izraz »privatne banke« sam po sebi še neznan. Rabili so le izraz »grosist in menjalec« (GrosshandlungS'- und Wechselhaus). Sèn vsake take firme je bil, postati dajalec posojil državi, postati, državni bankir. V letih okoli 1820 so to bile firme: Melchior Steiner, Arstein & Eskeles, • Geymüller & Comp., Fries & Comp. Steinerja je izrinil v lëtih Okoli 1820—22 M.A.Rothschild. Fries je izginil iz tega kolegija 1826, Geymüller 1841. Od 1830 dalje se je dvigal Simon Jurij Sina. Od 1840—52 sta imeli prvo besedo firmi Sina in Arnstein & Eskeles. Bratje Geymüller so ustanovili podjetje 1805; kakš- nih 15—20 let pozneje so dosegli tisto legendarno bogastvo, ki ga je pozneje dosegel samo še Salomon Rothschild, ki je veljal v letih okoli 1840 za najboga- tejšega moža vse monarhije. Takoj za njim je bil največji bogataš S. J. Sina. V predmarčni dobi si je pričela največ sposojati denar poleg države tudi zemljiška aristokracija. Ta je posegala po posojilih zlasti v letih 1825—38 224 (Schwarzenberga sem že omenil). Od 1838 dalje so si bolj in bolj sposojali denar tudi industrijci. Tako je Rothschild posodil 1841 severni železnici 1,400.000 fl, v družbi s firmama Arnstein & Eskeles in Sina pa 1846 še železarju grofu Henckel-Donnermarku 1,125.000 fl. Vse firme, ki sem jih naštel v tej oceni (in nekatere druge, fei isern jih iz­ pustil), so važne tudi za slovensko gospodarsko zgodovino. Investirale so namreč kapital v pomorstvo, v premogovnike, v sladkorno industrijo, v železarstvo itd. Mnogo detajlov, ki jih Brusatti ne pozna, 'bom mogel objaviti že v bližnji bo­ dočnosti. Za nas to seveda ne bodo detajli, ampak pomembni sestavni deli naše gospodarske zgodovine. Za celotno avstrijsko zgodovino bodo pač ostali detajli. Iz Brusattijeve razprave se lepo vidi, kako je prav privatni bančni kapital ustvaril dela naravnost fundamentalne važnosti (železnice, rudniki, pomorstvo in podobno) in to od nekako 1830 dalje, in kako je odpravljal gospodarsko mrtvilo, ki je zasen'čevalo državo kakšnih 30 do 40 let (1790—1830). Jože Šorn Ein Jahrhundert Cređitanstalt-Bankverein. Wien 1957. Herausgegeben von der Creditanstalt-Bankverein (392 strani, 4°, bogato ilustrirano). Zajetno delo temelji na številni in kvalitetni literaturi ter na sledečih virih: iz arhiva Creditanstalt-Bankvereina izvirajo protokoli upravnega sveta, protokoli občnih zborov ter poslovna poročila Credit-Anstalta oziroma Credit­ anstalt-Bankvereina, vse za leta 1855—1954; dalje podobni protokoli in poročila Boden-Credit-Anstalta za leta 1869—1929; potem še istovrstni viri Wiener Bank- Vereina za čas 1869—1934. Razen teh virov so pisci uporabljali še vire iz Držav­ nega arhiva, Splošnega upravnega arhiva, Finančnega arhiva in Prometnega arhiva (vse na Dunaju). Za nas je zlasti važno to, da vemo, kje so in kakšne narave so arhivi tistih starih avstrijskih denarnih zavodov, ki so znatno vplivali na finančne in splošne gospodarske razmere na Slovenskem. Naši domači raz­ iskovalci zgodovine denarnih zavodov bodo morali citirane arhive vsekakor pregledati, kajti dosedanja tovrstna slovenska zgodovinska dela že ne zado­ ščajo več; služiti morejo kvečjemu le splošni orientaciji. Knjiga Ein Jahrhundert je izvrstno sintetično delo o avstrijskem finančnem kapitalu. V glavnem ne prinaša tehtnih in odločilnih novosti, ker je ta veja gospodarskega udejstvovanja že tako in tako dobro obdelana v raznih mono­ grafijah, ima pa za bravca to prednost, da je vse podano lepo pregledno in na­ zorno v eni sami knjigi. Razumljivo je, da stoji v ospredju dogajanja K. k. priv. österreichische Credit-Anstalt für Handel und Gewerbe (C. kr. priv. avstrijski Kreditni zavod za trgovino in obrt), prva kreacija avstrijske verzije Crédit Mo- biliera, ki je zaživela leta 1855. Delo je razdeljeno v dva velika oddelka: v prvega, ki obsega čas 1855 do 1918, in v drugega, ki zajema obdobje 1918—1956. S tem so hoteli pisci po­ udariti, da je prevrat leta 1918 resnično pomembnejši dogodek kot pa anšlus 13. marca 1938 ali morda dogodki 14. aprila 1945 (izvojevana bitka za Dunaj). Oba oddelka sta razdeljena v več manjših poglavij. Opazi se, da so nanizani dogodki po letu 1934, torej pò fuziji Credit- Anstalta z Wiener Bank-Vereinom, zgolj kronološko in manj temeljito, da tu torej preneha »zgodovina«. Zlasti obzirno in umerjeno je popisana doba od anšlusa do konca zavezniške zasedbe republike A vistai je. Šibka stran sicer prav dobre knjige je ta, da se obravnavajo podružnice Credit-Anstalta dokaj površno. Ljubljanska podružnica se komaj omenja, trža- ška se odpravi tako rekoč z nekaj stavki. Za nas bi bila seveda obdelava po­ družnic na slovenskem narodnostnem ozemlju bistveno važna zadeva. To velja še posebej za poprevratna leta, k o je šlo za »nacionalizacijo« industrije in bančnih zavodov. Glede tega nima knjiga Ein Jahrhundert na strani 165 dru­ gega kot tale stavek: »Za prevzem ljubljanske podružnice je bil utemeljen leta 1920 v Ljubljani Kreditni zavod za trgovino in industrijo, kjer se je zainteresiral Credit-Anstalt s posestjo delnic.« Mi bi seveda hoteli vedeti 15 Zgodovinski časopis 225 mnogo več, na primer to, kako so gledali na »nacionalizacijo« ljudje v dunaj­ ski centrali, kako so pristopili k tej transakciji in kakšne pogoje so stavili, kdo je zastopal njihove interese v novem Kreditnem zavodu in podobno. Glede navedenih odločilnih momentov si bomo morali pomagati k a r sami, vsekakor tudi s pomočjo virov, ki sem jih citiral v prvem odstavku svoje ocene in ki jih danes hrani arhiv Creditanstalt-Bankvereina na Dunaju. Jože Sorn Andrija Ljubomir Lisac, Razvoj industrije papira u Zagrebu. Zagreb 1961. Izdala Zagrebačka tvornica papira. 439 strani; ilustracije in priloga Pred nami je monografija, ki temeljito obdela vso zagrebško industrijo papirja ter obrate za predelovanje in konfekcijo papirja. Podrobno in dobro je podan začetek zagrebške tovarne papirja (str. 37 in si., zlasti str. 56 in si.). Medtem ko sem jaz živel v prepričanju, da sta bila predhodnika te tovarne dva mlina za zapir v Zagrebu (prim. Jugosl. industrija papir ja . . . , ZC XII—XIII, 1958—59, str. 158), je Lisac ugotovil, da je to bila le ena in ista papirnica (op. cit., str. 27—28), ki je delovala vsaj od 1772 do nekaj manj kot 1828. leta. Dobro je orisal tudi tovarno cigaretnega papirja »Golub«, Hrvatsko industrijo papirja d. d., »Jelo« itd., še posebej pa Jugoslovanski Bates d. d. Zanimivo je tudi po­ glavje »Likvidacija dioničkog kapitala« (str. 311—316). Bolj želim obravnavati stvari, ki imajo širši in načelnejši značaj. Pred­ vsem je' tu nacionalizacija po prvi svetovni vojni (pri Liscu str. 274 in dalje). Izraz sam pomeni, da so tovarno, ki je bila do prevrata last tujega kapitala in se je pokoravala tuji gospodarski politiki, po prevratu prevzeli če že ne v celoti pa vsaj po večini domači kapitalisti in jo podredili domači politiki. Davke je pobirala domača država, kontrolo je imela domača država, itd., itd. Mnogo obratov je pa sploh prevzela država v svojo izključno eksploatacijo. V obeh primerih pomeni »nacionalizirati« toliko kot »ponašiti« tujo industrijo. Da je lahko izvedla takrat nacionalizacijo poleg države le še močna skupina kapitali­ stov, ni treba posebej komentirati. Da pa bi nacionalizacijo izvedla »nacija« aH »narod«, o tem seveda ni govora. Zato dajem jaz izraz nacionalizacija vedno v narekovaj; kajti če bi prevzem izvedla nacija, bi bila to res prava nacionali­ zacija. To pa, kar se je dogodilo po osvoboditvi, je socializacija domačih pri­ vatnih podjetij ter nacionalizacija in socializacija podjetij z manjšinskim ali večinskim deležem tujega kapitala. Debatirati se da tudi o sledeči Liščevi trditvi (str. 352): »Svi karteli u predratnoj Jugoslaviji, pa tako i karteli industrije papira, stvarani su ili na inicijativu ali direktno pod rukovodstvom inozemnog kapitala. . .« O tem se ne more reči tako avtoritativno, dokler se ne preštudira v detajle. Velik del dose­ danje literature o kartelih ni namreč na primerni znanstveni višini; zdi se mi, da je precej pisana z drugačnimi nameni. Sicer se pa o kartelih preje niti ni moglo dosti pisati, ker so bili arhivi kapitalističnih podjetij zaprti za javnost, enako tudi arhiv ministrstva trgovine in industrije. Kartelizacija med obema vojnama je bila tako splošni pojav, da je n a primer kartelizacija avstrijske industrije določene panoge že sama po sebi izzvala kartelizacijo jugoslovanske industrije iste panoge. Edino v tem smislu je tuji kapital »dal iniciativo« za podobno akcijo domačega kapitala. Seveda moram dodati tudi to, da je nekatere kartele jugoslovanske industrije res organiziral tuji kapital (primerjaj samo industrijo kleja). Lisac piše tudi o povezanosti domačega kapitala med seboj in s tujino. To je tako gotovo, kot je gotovo, da je bil medsebojno povezan tudi že vodilni element fevdalnega družbenega sistema. Isto je že nekaj desetletij s socializ­ mom. Kapital je v določnih okoliščinah tudi »sprt«, ne samo »povezan«. O tem bi se dalo seveda še kaj napisati. Na primer to, da »židovski kapital«, ki ga omenja Lisac na več mestih svoje knjige, ni nobena ekstravaganca in ni nič manj »grozen« od protestantskega, muslimanskega ali katoliškega kapitala. Sploh se mi zdi »internacionalna povezanost židovskega kapitala« meglena za- 226 deva. Po državljanstvu je bil ta kapital jugoslovanski, avstrijski, češki, ameri­ ški itd., po narodnosti in verski pripadnosti ni imel nobenih prednosti, povezan je bil pa itak tako kot vsi kapitali. Spričo vse večje internacionalizacije javnega življenja m mednarodna povezava kapitala noben kuriozum. Najmočnejši v s tan Jugoslaviji pa židovski kapital tako ni toil. Omenim naj, da je b'l ed°n izmed največjih kapitalistov stare Jugoslavije »Zagrebčan« Vladimir Arko ki je bil po poreklu Ribničan! ' Lisca poznamo kot dobrega arhivista in vestnega historiografa; zato ne dvomimo, da je tudi njegov Razvoj industrije papira u Zagrebu dobro fundirana knjiga Zeleh bi samo več sinteze, več strnjenega prikaza določenih značilnosti, l ako bi se dala »nacionalizacija« .sumirati z enim ali dvema odstavkoma da bi videli značilnost tega pojava v hrvatski industriji. Podobno je z udeležbami bank v industriji, s krizo po letu 1930, s kartelizacijo industrije itd. Jože Šorn Otto Molden, Ruf des Gewissens, Der österr. Freiheitskampf 1938—1945, 2. Auflage, založba Herold, 1958. v Prvi poskus podati podobo protinacističnega gibanja v Avstriji predstavlja brošura dr. Hansa Beckerja, Österreichs Freiheitskampf, Wien 1946 in nien povzetek v članku Johanna Breithoferja, Österreichs Freiheitskampf 1938 do 1945 v mesečniku »Österreichische Monatshefte«, april 1946 št 7 Ta poskus je imela podkrepiti oficialna publikacija virov (knjiga Rot-Weiss-Rot I. v za­ ložbi Österreichische Staatsdruckerei, Wien 1946), ki naj bi predstavila Avstrijo za prvo žrtev Hitlerja (prim. D. K., Austriska »Crveno-Bjela-Crvena knjiga« Trideset dana 1947, zvezek 13-15, str. 93-98). Leta 1958 pa je izšla že v drugi' izdaji knjiga Otta Moldena o avstrijskem odporniškem gibanju Molden v knjigi obdeluje cas od anšlusa do poletja 1940, ko je izbruhnila vojna, sledi ob- Ä Ä ? ^ o ? / 0 ^ 6 1 1 1 . 1 ? 4 ^ P r i Č e m e r Predstavlja cezuro atentat na • i T ~ ? V , Ч а ^ 4 4 ' p ! s e ° s t l k m z zahodnimi zavezniki (ta del knjige je najslabši), klicah odpora med Avstrijci (ustanovitev pokreta 05 ter Začasnega avstrijskega nacionalnega komiteta) ter končno opiše neuspele vstaje na Du­ naju, tik preden so ga osvobodili Rusi. Molden se v knjigi v glavnem omejuje na meščanske krožke, govori o revolucionarnih socialistih, komuniste pa komaj omeni (kritične pripombe k M ° l d i n ° Y e m " odnosu do komunistov gl. v oceni Wolfanga Kopitscha v Zeit­ schrift fur Geschichtswissenschaft, Berlin DDR, Heft I, 1960, str 206 do 211) Od meščanskih skupin, ki so v glavnem izšle iz vaterländskega in katoliškega kroga, sta idejno zanivimi skupini Burian in skupina dr. Ledererja Vodja prve skupine Burian je bil dunajski zaupnik Ottona Habsburškega in se je kot mo­ narhist zavzemal za ustanovitev »srednje in jugovzhodnoevropskega cesarstva« ki bi obsegalo Sudete, Avstrijo in države naslednice na ozemlju od linije Ren— Mama do starih vzhodnih meja monarhije in ki bi tako zajemalo pretežno ka­ toliško prebivalstvo (str. 60), druga skupina pa je stremela po vzpostavitvi Po­ donavske federacije, ki bi zajela tudi Bavarsko (str. 70). Med poizkusi aktivnega odpora v drugi polovici vojne je za nas intere­ ssanten načrt formiranja avstrijske legije iz avstrijskih dezerterjev in tujih delavcev na Pohorju (str. 208-210), ki pa je propadel. Iz stikov dunajske odpor­ niške centrale z inozemstvom izvemo, da je predstavnik ameriškega poslani- r l l L r t A 1 Z U / - d a l a v s t r i J ? k e m u odporniškemu gibanju zavezniške načrte o razdelitvi Avstrije na zasedbene cone (str. 183). Pomanjkljivost Moldenove knjige je v tem, da se avtor v glavnem omeiuie na Dunaj y provinco seže le na Tirolskem; da-ne omenja ÖsterreichischTFrei- heitsfront (OFF) ter pušča ob strani edino realno silo - štiri avstrfske bata­ ljone, formirane na slovenskih tleh. J e D a t a Tone Zorn 227 Atlas zur Geschichte der deutschen Ostsiedlung. Bearbeitet von Dr. Wil­ fried Krallert unter Mitarbeit von Prof. Dr. Walter Kuhn und Prof. Ernst Schwarz. Bielefeld-Berlin-Hannover, 1958, 24 str. zemljevidov + 32 str. uvoda in imenskega registra. F u t z g e r j e v »Historischer Schulatlas« je izšel v povojni izdaji (64. izd., 1954) sicer snovno dopolnjen s kartami za prazgodovino in za dobo od prve sve­ tovne vojne naprej, zato pa so morali v tej izdaji opustiti precejšnje število prejšnjih zemljevidov, zlasti skoraj vse zemljevide za zgodovino nemških po­ krajin V nadomestilo je začela založba izdajati kartografske »monografije k svetovni zgodovini« (Monographien zur Weltgeschichte, Neue Folge). Doslej sta izšla dva zvezka, prvi posvečen bavarski zgodovini, četrti pa zgodovini »nemškega naseljevanja proti vzhodu« (drugi in tretji zvezek sta še v pripravi). Zvezki ne vsebujejo le zemljevidov, marveč tudi kratek uvod v vsako karto, register na zemljevidih vsebovanih krajevnih imen in seznam literature. Atlas je sicer tehnično zelo lepo izdelan in zbuja pri ljudeh, ki ne poznajo snovi, nedvomno vtis resnega in preglednega kartografskega dela o zaokrože­ nem zgodovinskem vprašanju. V resnici gre pa za predvsem politično Propa­ gandno publikacijo, izdelano povsem v duhu nemškega zgodovinopisja v dobi, ko je na tako vidnem mestu sodelovalo ob pripravah za pohod proti vzhodu in jugovzhodu. Delo vsebuje vrsto zgodovinskih napak in celo potvorb. Le za primer naj navedem takšne značilne poteze, kolikor zadevajo zgodovino naših narodov. Slovanska pradomovina je omejena do 6. stoletja (!) na Pripjatska močvirja in njihovo neposredno okolicp, nato pa naj bi se naselili Slovani v Podonavje in na Balkanski polotok le preko severozahodnega roba Karpatov (torej v smislu Kleblovih in Schwarzovih nevzdržnih tez), medtem ko je ostala pot preko spodnje Donave — tako pogosto omenjana po 'bizantinskih piscih 6. in 7. stoletja — pridržana samo Bolgarom. Na zemljevidu o bavarski vzhodni kolonizaciji do 14. stoletja se štejejo k »nemškemu naselitvenemu področju v 14. st.« ne le Štajerska preko Maribora in do zgornje Savinjske doline, marveč tudi večina Gorenjske, zgornja Soška dolina in večina doline Krke; temu pri­ merno so prikazane tudi starejše etape kolonizacije. Pri tem je uporabljena ploskovna kartografska tehnika tako, da so sicer izločena nenaseljena gorska področja, sicer pa je prikazano nemško »kolonizacijsko ozemlje« brez kakrš- negakoli'upoštevanja drugih narodnosti, kar ustvarja kartografsko podobo po­ vsem sklenjenega nemškega ozemlja. Slovenska izahodna meja je označena le konec 6. stoletja, in to ob Donavi (vsa njena dolina se šteje k Bavarcem že od 550') z grobo napako v smislu. Kranzmayer j evih dokazovanj, da med Amžo in Dunajem med južnimi in zahodnimi Slovani ni bilo nikakega teritorialnega stika. Načrt Slovenjega Gradca je predstavljen kot »jasen južnonemški načrt trga ob cesti«, kakor bi bila to posebna južnonemška etnična karakteristika. Na narodnostni in jezikovni karti pred prvo svetovno vojno nastopajo kot posebna narodnostna skupnost med » j e z i k o v n o i n p o č u t u p r i p a d n o s t i p o n e m - č e n i m i s k u p i n a m i « :tudi »Windische« — Slovenci v mejah današnje Avstrije spolh niso označeni — in sicer na ozemlju, ki je bistveno manjše od s l o v e n ­ s k e g a ozemlja na Koroškem po uradnem štetju leta 1910. Kot p o s e b n e na­ rodnostne skupine so šteti tudi Bosanci, Bunjevci in Šokci, srbsko ozemlje v Vojvodini pa je znatno okrnjeno. Ozemlje med jugoslovansko-avstrijsko držav­ no mejo ter med mejo ozemlja, ki ga je zahtevala sprva Avstrija novembra 1918 na Štajerskem ter Mežiški dolini, je na zemljevidu o izgubah Avstrije po prvi svetovni vojni v nasprotju s podatki celo uradnih avstrijskih štetij pred prvo svetovno vojno predstavljeno kot »večinoma nemški del spodnje Štajer­ ske« oziroma kot, »avstrijsko državno ozemlje«, kot bi bila deklaracija z dne 22.11.1918 mednarodnopravno obvezen akt! Podobne vrednosti je tudi komen­ tar, ki v drugi svetovni vojni kar odkrito jemlje v zaščito npr. nemško manj­ šino v Jugoslaviji, povsem zamolči njeno petokolonaško dejavnost ter jo pred­ stavi kot nedolžno žrtev hitlerjevske politike ter jugoslovanske maščevalnosti. Podobno podobo bi pokazala tudi analiza ostalih zemljevidov. Očitno stari duh — povsem »neobtežen« od zgodovinske resnice — uživa še vedno obilo 228 prostora v nemškem zgodovinopisju. Mar res nemško zgodovinopisje nima niti toliko notranje sile, da bi moglo samo vsaj v ocenah zavrniti takšne politične orgije v zgodovinopisju, ki so hkrati orgije neznanja in zastrupljanja predvsem lastne nemške mladine?! Bogo Grafenauer Anton Zollitsch, Filipowa. Entstehen, Wachsen und Vergehen einer donau- schwäbisehen Gemeinde in der Batschka, Freilassing 1957. Otto Vogenberger, Pantschowa. Zentrum des Deutschtums im Südbanat, Freilassing 1961. Martin Schneider, Miletitsch, Freilassing 1961. (Vse tri knjige so izšle v zbirki Donaiuschwäbische Beiträge pri založbi Pannonia na Bavarskem.) Vrsta zbornikov o jugovzhodnem nemštvu {skoraj 50 knjig v imenovani zbirki, za ostale publikacije gl. bibliografijo v zborniku »Wirtschaft und Gesell­ schaft Südeuropas«. Gedenkenschrift f. Wilhelm Güllich, München 1961) nosi po eni strani memoarski značaj, po drugi strani pa se lepo sklada s pozivom bonnske vlade iz junija 1956, da bi se ugotovile izgube in usoda nekdanjih »Volksdeutscherjev«. Za izvršitev te naloge je bila v Stuttgartu ustanovljena posebna institucija, ki zbira podatke o usodi jugovzhodnih Nemcev. Naloga te institucije je izdelava »Heimatskartei« vseh Nemcev, ki so živeli 1. 9.1939 na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Jugoslaviji, ne pa v Besarabiji in Dobrudži, od koder so se sami prostovoljno izselili že leta 1940 (Neuland, 11. XI. 1961, str. 3). K izpolnitvi te naloge doprinašajo tudi naše tri knjige z bolj ali manj popolnimi seznami Švabov iz krajev Bački Gračac (Filikowa), Pan- čevo (Pantschowa) in Srpski Miletić (Miletitsch). Pri zbiranju podobnega gradiva je važen predvsem politični moment, kajti usoda podonavskih Švabov naj služi za moralno kompenzacijo nacističnih zločinov, storjenih med zadnjo vojno, lahko pa bo služilo — kot da slutiti nemška pravna publicistika — s tako imenovano »domovinsko pravico« — »Heimatrechtom« novim ekspanzionističnim težnjam (o »Heimatrechtu« izhaja v Zahodni Nemčiji obširna literatura; za zadnja leta gl. bibliografijo v I n t e g r a t i o n , Offizielles Organ der AWG/ AER, št. 5, 1961). Predvsem skuša dokazati, da so bili podonavski Švabi žrtve nacističnega režima. Čeprav »so se v dobri veri skoraj v celoti oprijeli nemške državne stranke« (Miletitsch, str. 229), »niso bili kolaboracionisti, pač pa v glavnem žrtve nacionalsocialistične blazne politike« (Pantschowa, str. 148); res, da so sodelovali v edinicah Waffen-SS, toda vstop v te edinice je bil bolj prisiljen kot prostovoljen, v Bački pa so Švabi raje Stopali v nemško kot pa v madžarsko vojsko. »Zato se iz te akcije ne more delati zaključkov o lojalnosti te narodnostne skupine ali pa konstruirati soodgovornosti v Hitlerjevi vojni«. (Pantschowa, str. 147). Erich Kampf, poznavalec dogodkov v Vojvodini leta 1941 pa ocenjuje to dejstvo popolnoma drugače: »Po mojem mnenju ni mogoče oprati gibanja, ki ga je Himmler onečastil s krvjo. Še žive priče, ki vedo, kako je bilo s prostovoljci in kakšne posebne naloge je opravljala 'divizija »Prinz Eugen'« Neuland 7.1.1961, str. 3. Redakcija lista pa dodaja: Tudi mi ne mo­ remo stvari več popravljati. Hitlerjeva politika je za 100 let( diskreditirala inozemsko nemštvo). Zanimiv je podatek, da v Bačkem Gračacu po umiku nemške vojske 1944. leta ni hotel vstopiti v NOV niti eden preostali Nemec (Filipowa, str. 185). ! Vse tri knjige imajo slično razporeditev gradiva. Poleg etnografskih za­ piskov vsebujejo kronološke preglede, ki začenjajo od Rimljanov. Za obdobje kolonizacije Vojvodine (18. stoletje) najdemo več drobcev iz dunajskih arhivov (prim. A. F. Scherhauer, Ungehobene Schätze in den Wiener Archiven, Neuland, 17. II. 1962, str. 3). Obširnejši postanejo pregledi za lß. in 20. stoletje, posebno za čas stare Jugoslavije pred in po letu 1933, ko začne med nemško manjšino prevladovati mlajša struja, ki je kmalu zajadrala v nacistične vode. Vsi trije avtorji govore o sporazumu leta 1938 med staro garnituro v nemškem Kultur- 229 bundu, mlajšimi »obnovitelji« in med zmerno strujo, do katere je prišlo v glavnem na liniji nacionalsocializma. Dalje omenjajo zveze vojvodinskih Šva- bov iz leta 1905 ustanovljenem VDA (Verein für das Deutschtum im Ausland) in s podobnimi institucijami (npr. Auslandsinstitut v Stuttgartu DAI). V vseh treh knjigah ne najdemo obsodbe politike matičnega naroda in teh institucij do nemških manjšin na jugovzhodu, ki je pripeljala do katastrofe jugovzhod­ nega nemštva potem, ko se je to nemštvo ob začetku druge svetovne vojne zavestno oprijelo ciljev matičnega naroda; po mnenju avtorjev naj bi bil ver­ jetno edini krivec nacistični režim, ne pa oni, ki so mu pripravljali tla za jugo­ vzhodno politiko. Tone Zorn Helfried Pfeifer, Das Recht der nationalen Minderheiten in Österreich. Posebni odtis iz Ostdeutsche Wissenschaft, Bd. VIII, 1961, str. 265—318. Pod tem naslovom nam Pfeifer (o avtorju gl. Die österr. Furche 10. VI. 1961, str. 9 in 8. VII. 1961, str. 13) poda več zanimivih podatkov, tako na str. 285, da si je »žal zaman« prizadeval kot poslanec FPÖ v dunajskem parlamentu — še pred podpisom avstrijske državne pogodbe (15. 5.1955) — za revizijo njenih manjšinskih določb, na strani 308 najdemo doslej še neobjavljene podatke o stanju dvojezičnega šolstva na Koroškem za šolsko leto 1960/61 ter na straneh 290—299 prvič sistematizirano istanje manjšinskega šolstva na Dunaju (češka manjšina) in na Gradiščanskem. Pri obravnavi manjšinskega vprašanja in zaščite v prvi in drugi avstrijski republiki ter v stari monarhiji se avtor med drugim sklicuje tudi na politično literaturo. Za Koroško seveda najdemo imena kot Miltschinsky (zanj prim. Thomas M. Barker, The Slovenes of Carinthia a National Minority Problem, New York-Wash. 1960, str. 229 si), Manfred Straka (Franjo Baš, Okupatorska historiografija o slovenskem Štajerskem, ZC 1/1947, str. 222 si, zadnji važnejši Strakin spis take vrste najdemo v Carinthii I, 1960, str. 901 si.) ter E. Kranzmayerja s tendenčno in obenem tudi površno in za- četniško brošuro Die deutschen Lehnwörter in der slowenischen Volkssprache, 1944 (glej oceno Kranzmayerjevega dela izpod peresa Franceta Bezlaja v Sla­ vistični reviji 1959/60, str. 287 si., o K. Volkszeitung, 5.1. 1962, str. 16). Kot tak je Pfeifer seveda zagovornik »vindišarske« koroške teorije. Po njem so pač vidišarji »samosvoji«, po kulturi Nemci, narodnostna skupina, ki se nahaja med Nemci in Slovenci, se pa prišteva k nemškemu kulturnemu krogu ter dobrovoljno prehaja v nemštvo. Tako so med Slovenci in vindišarji še večje razlike kot med Slovenci in Nemci. Pfeifer uporablja v svojem delu tudi Ivana Prijatelja. Prav lahko bi uporabil tudi knjižico Lojzeta Udeta, Teorija o' vindi- šarjih — »Windische«, Celovec 1956; če že te ne, pa vsaj članek vodilnega avstrijskega manjšinskega teoretika dr. Theodor j a Veiterja (katerega dela Pfeifer sicer pozna) v Berichte und Informationen št. 750, 2. XII. 1960, str. 3—5, v katerem je Veiter etnično prištel k slovenski manjšini tudi tako imenovane vindišarje, ki so jih »ugotovili« pri ljudskem štetju 1951. leta (o štetju primer­ jaj dr. Vladimir Klemenčič, Kritični pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na Koroškem, Razprave in gradivo INV, 1960, št. 2), še bolj pa bi se verjetno izognil Veiterjevemu priznanju, da je vindišarstvo (kakršnega pojmuje Pfeifer) retortni narod, kakršnega so si bili izmislili nemški nacionalisti na Koroškem (Die österr. Furche 20. V. 1961, str. 13), čeravno tudi Veiterju uhaja teza o pripadanju k nemškemu kulturnemu krogu (prav tam 3. V. 1961, str. 6). Tako slabo poznavanje literature o koroškem vprašanju seveda opravi­ čuje, da avtor, bivši univerzitetni profesor, ne pozna notic v nemškem koro­ škem tisku in preko njih drugo Udetovo razpravo Zgodovina slovenskega pouka na koroških ljudskih šolah, separat iz Pedagoškega zbornika, 1955, ki bi teme­ ljito spremenila Pfeiferjevo podobo iz 19. stol., za najnovejše obdobje pa je izšla razprava Janka Pleterskega, Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni, Razprave in gradivo INV, 1960, št. 2, k i popolnoma revi­ dira Pfelferjeva izvajanja. Tone Zorn 230 Ernst Birke: Frankreich und Ostmitteleuropa im 19. Jahrhundert. (Ost­ europa im Vergangenheit und Gegenwart, 6), Böhlau-Verlag, 1960. Nemški poročevalec piše, da je Birkeova 'knjiga eden najbolj tehtnih do­ prinosov v nemškem jeziku k zgodovini francoskega duha (Karl Epting v Ost- Europa 1961, zv. 10, str. 171). Birkeova knjiga je odličen prikaz razvoja fran­ coske slovanofiläke misli in publicistike v 19. stoletju, ki se je najprej omeje­ vala na Poljake, tem je v 50. letih priključila Madžare, v 60. letih zajela Čehe in proti koncu stoletja, v skladu s tedanjo politično konstelacijo, vključila pred­ vsem Ruse. Po obsežnem uvodu, v katerem Birke po Franu Zwittru (Illyrisme et sentiment Jugoslave v Le Monde Slave, Paris 1933/11), obdela ilirske province, avte.- preide na- 30. leta 19. stoletja, ko pljuskne v Francijo prvi val poljskih emigrantov. Za razvoj prve generacije francoskih slovanofilov je po Birkeu posebno važen Mickiewiczev prihod in delovanje v Parizu (prim, ideje E. Char­ riera v Politique de l'Histoire). Pri Charrieru in naslednikih ima precejšen vpliv na slovanofilstvo strah pred pangermanizmom in tevtonizmom. Pri pri­ kazu narodnostne politike Napoleona III. do vzhodne in srednje Evrope Birke obdela novo generacijo francoskih slovanofilov (Louisa Légera, Ernesta Denisa in kasneje Louisa Eisenmanna). Ta nova generacija ni le dokočno organizirala znanstveno proučevanje slovanskih problemov, temveč tudi vodila francosko javno mnenje in sodelovala v politiki pred in med prvo svetovno vojno (Denis). Birke se pri tem opisu zaenkrat ustavi pri letu 1897. — Knjiga nudi poleg idejnega razvoja prikaz franco»:ko-vzhodnoevropskih stikov, ki so bili predvsem osebni, pa tudi politični in ciplornatski. Tone Zorn Friedrich Zopp: Kärntner Bibliographie. Das Schriftum über Kärnten aus den Jahren 1945 bis 1959. Herausgegeben von der Bundesstaatlichen Studien­ bibliothek Klagenfurt, 1961, 288 str. Z veliko marljivostjo je izbral bibliotekar deželnega muzeja za Koroško v Celovcu Zopp skoraj 4000 naslovov, ki se dotikajo vseh področij koroškega življenja. V uvodnem delu avtor našteva bibliografije in periodiko (razen čas­ nikov, ki jih ne upošteva) iz katere je črpal. Od slovenske periodike Zopp pozna slovenske koroške tiske, od osrednjih pa omenja Zgodovinski časopis, Slavi­ stično revijo in publikacije SAZU. V bibliografijo je menda sprejel »znanstvene in poljudno znanstvene tiske, ne pa publikacije, kot sta politična in dnevna li­ teratura«. — Od slovenskih historičnih del avtor bibliografije upošteva Gra- fenauerjevo Ustoličevanje . . . , 1952 (št. 412) ter Zgodovino slovenskega naroda zv. 1—3, ki se »dotika tudi Koroške« (št. 1185), ne najdemo pa Hauptmannove Staroslovenske družbe. . . , 1954 in Kosove Zgodovine Slovencev, 1955. Ostali slovenski delež je v bistvu omejen na kulturno-zgodovinske zapise in etnograf­ ske prispevke, razen knjige Koroška v borbi, Celovec 1951, ki ji Zopp stavlja ob stran pamflet Die OF ohne Maske, Klagenfurt 1948. Med dnevno politično literaturo Zopp vsekakor šteje Koroški Zbornik, Ljubljana 1946, ki vsebuje občutek in očitek zavestne germanizacije pri Slovencih (Stanislaus Hafner v Südostdeutsches Archiv, Bd. HI/1, München 1961, str. 65), razpravi B. Grafen- auerja in V. Mehka o letu 1848 v Zgodovinskem časopisu II—III, 1948, Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, publicirani pramaterial Czörnigove etnografske stati­ stike (B. Grafenauer, Czörnigova etnografska statistika in njena metoda, RRZD I, 1950) in še kaj. Od slovenskih koroških del n e najdemo 'knjižice prof. Ti- schlerja Die Sprachenfrage in Kärnten vor 100 Jahren' und heute, Klagenfurt 1956, ter mesečnik Svoboda (1946—>1951), pač pa najdemo glasilo koroškega Heimatdiensta Kärntner Landsmannschaft. Po drugi strani pa se je avtor ognil skrajno političnim publikacijam kot npr. brošuri dr. Viktorja Miltschinskega Kärnten, ein hundertjähriger Grenzlandschicksal, Wien 1959. Od del slovenskih geografov Zopp pozna Melikov geografski opis Slovenije (št. 2195) ter Ilešičevi razpravi: Agrarna struktura na Koroškem, Ge. Ve. 1946 (št. 585) in Oblike zem­ ljiške razdelitve na Koroškem, SE 1, 1958 (št. 1848). Bibliografiji je dodano skupno osebno in stvarno kazalo. Tone Zorn 231 J . X..Holder: Dass Kärnten eins und frei bleibe. Hereausgegeben zur 40. Wiederkehr der Kärntner Volksabstimmung, Klagenfurt 1961. Knjižica naj bi podala poljuden prikaz plebiscitnih bojev na Koroškem v letih 1918—20 izpod peresa Hansa Steinacherja, ki se skriva pod psevdonimom (Wiener Zeitung 30. 4.1961, na tem mestu so naštete tudi glavne koroške publi­ kacije posvečene 40. letnici plebiscita. O Steinacherju glej Svoboda 1950, strani 255—258). Kljub mnenju poročevalca v Wiener Zeitung, da nas Steinacher kot »poklicani kronist vodi skozi vse postaje križevega pota«, ki ga je prešlo ko­ roško ljudstvo v letih 1918—20, moramo knjižico oceniti za shematično in po­ vršno; v dokaz naj služi oznaka Kriškega paleta (20. 7.1917) za anglo-srbski do­ govor o ustvaritvi kraljevine Jugoslavije. — Vsebinsko bogatejši z obrobnim drobirjem pa so obsežni spominski članki v slavnostnih številkah koroških čas­ nikov ob 40. letnici plebiscita »Die Neue Zeit« 8.10.1960, »Kleine Zeitung« in Volkszeitung z dne 10.10.1960. Na višji ravni je razprava Walterja Fressach er j a, Bauernehrung v publikaciji Kärtner Landsmannschafta Kärntens Festjahr 1960, str. 26 si. Omenim naj še članke iz posebne oktobrske številke Kulturnachrich- ten aus Kärnten (nekaj naslovov: Hermann Braumüller, Kärntens Kampf um Einheit und Freiheit; Vinzenz Schumy, Die Friedensverhandlungen in Paris; ponovno Steinacher, Über den Kärntner Heimatdienst 1919—20). V glavnem se pojavljajo v vseh publikacijah isti avtorji s podobnimi variacijami. Tone Zorn Paul Hazard, Kriza evropske zavesti (1680—1715). Prevedel iz francoščine Bogomil Fatur. Izdala Državna založba Slovenije v knjižni zbirki Kultura in zgodovina 1959. Strani 492. V slovenskem prevodu smo dobili dve najobsežnejši in najpomembnejši monografiji znamenitega francoskega literarnega zgodovinarja Paula Hazarda. Razen Krize evropske zavesti je izšla v isti knjižni zbirki tudi Evropska misel v 18. stoletju od Montesquieuja do Lessinga (Državna založba 1960). Od teh mo­ nografij je vsekakor pomembnejša prva, ki prikazuje obdobje, omenjeno z letoma 1680 in 1715. V tem obdobju, ki zajema jedva štirideset let, je globoka duhovna kriza začela razkrajati ideologijo 17. stoletja. Kakor prikazuje Hazard v uvodu svoje monografije, so ljudje 17. stoletja ljubili hierarhijo, disciplino, red, ki jih zagotavlja avtoriteta, dogma; vse to so sovražili ljudje 18. stoletja, njihovi ne­ posredni nasledniki. Prvi so kristjani, drugi so antikristjani, prvi verujejo v božjo pravo, drugi pa v nraavno pravo, prvi živijo zadovoljni v družbi, ki je razcepljena v neeenake razrede, drugi pa sanjajo edino o enakosti. Ko opisuje Hazard veliki duhovni preobrat v tem vmesnem pasu, ki vodi iz 17. stoletja v 18. stoletje, se ne ustavlja samo pri velikih mislecih in prvih glasnikih in ozna- njevalcih idej, ki so zmagovale v 18. stoletju, kakor so npr. Spinoza, čigar vpliv se je šele začel čutiti, Bernard Fontenelle, Pierre Bayle, Richard Simon, John Locke, Anthony Collins, Leibnitz, temveč skuša osvetliti celotno duhovno podobo obdobja na pragu 18. stoletja v vsej njegovi notranji protislovnosti. Na podlagi temeljitega poznavanja in primerjanja književnosti pet velikih narodov (francoskega, angleškega, italijanskega, španskega in nemškega) hoče pokazati, da so se bistvene poteze duha osemnajstega stoletja razodele že dosti prej, kot po navadi mislimo, da je bil ta duh že ves izoblikovan v dobi, ko je Ludo vik XIV. še blestel v svoji sijajni moči; da so skoraj vse ideje, ki so se zdele re­ volucionarne okoli leta 1760 ali celo okoli leta 1789, prišle do izraza že okoli leta 1680. Obdobje od 1680 do 1715 je zato obdobje globoke krize evropske za­ vesti, kakor je v zgodovini miselnosti ni bilo pomembnejše. Paul Hazard (1878—1944) je najodličnejši predstavnik pozitivistične lite- rarno-zgodovinske smeri, kakor se je oblikovala že po sedemdesetih letih 19. stoletja pod prevladujočim Tainovim vplivom in je povsem zavladala v pre­ novljeni in poglobljeni obliki v prvih desetletjih 20. stoletja. Odlikuje se pred svojimi pozivitističnimi vrstniki po izredni erudiciji, širokem evropskem okviru znanstvenih raziskovanj in preverjenih podatkih. Njegova znanstvena dela so tudi svojevrstne literarne umetnine po svoji dognani obliki, izbrušenem slogu, 232 jasnem in lahko umljivem načinu opisovanja najbolj subtilnih psihičnih po­ javov. V tem pogledu Hazard nadaljuje izročilo velikih francoskih pisateljev 17. in 18. stoletja. Navzlic vsem odlikam pa znanstveno delo Paula Hazarda ni brez slabosti. Te v bistvu izvirajo iz filozofskega idealizma, ki je neločljiv se­ stavni del pozitivistične metode znanstvenega dela. Ko prikazuje Hazard du­ hovno življenje Evrope na pragu 18. stoletja v vsej njegovi pestrosti in notranji protislovnosti, ga le redkokdaj povezuje s takratnim družbenim in političnim dogajanjem in to niti takrat, ko je tesna povezanost na prvi pogled očitna in se da nakazati v nekaj skopih besedah. Miselni razvoj, kakor ga prikazuje Ha­ zard, postane zato nekako samopremikanje idej, samopremikanje »evropskega« duha, ki močno spominja na Heglovega »svetovnega duha«. Posledica idea­ lističnega pojmovanja je tudi, da Hazard ne vidi ali pa noče videti razredne pogojenosti miselnega razvoja, ki ga prikazuje. Temu se moramo tembolj ču­ diti, ker so za razredno pogojenost vsake ideologije vedeli mnogi meščanski zgodovinarji 19. stoletja, ki so isicer historični materializem odklanjali ali pa ga sploh niso poznali. Za Hazarda je kriza evropskega mišljenja neka splošna du­ hovna kriza, ne pa samo kriza fevdalne ideologije, kar po svojem bistvu je. Zmagoviti zaključek buržoazne revolucije v Angliji (1688), konec interesne po­ vezanosti buržoazije in fevdalne absolutne države v Franciji kmalu po Coll- bertovi smrti (1683), poraz Ludovika XIV. v španski nasledstveni vojni (1701 do 1714) proti koaliciji evropskih držav pod vodstvom Anglije in Holandije, držav s takrat najnaprednejšo gospodarsko in politično strukturo, so zadosten razlog za krizo fevdalne ideologije. Ta je zato samo odsev krize, ki je zadela absolutno državo kot najvišjo, pa tudi poslednjo obliko fevdalne države. Vznik in rast novih idej v 18. stoletju, ki jih spremlja odkrita in fcorbena negacija fev­ dalne ideologije, imenujemo s skupnim imenom razsvetljenstvo. Do Hazarda so začetke razsvetljenstva iskali v dvajsetih in tridesetih letih 18. stoletja ob bežni omembi Johna Locka kot njegovega predhodnika in prvega glasnika. Hazard pa je v navedenem delu prepričljivo dokazal, da je treba začetke razsvetljen­ stva iskati že med leti 1680—1715 in to ne samo v Angliji, temveč tudi v Fran- .ciji. , . ' Nelahko nalogo prevajanja francoskega teksta, ki vsebuje tudi številne originalne citate iz drugih evropskih jezikov, je uspešno rešil Bogomil Fatur. Prevodu je dodana tehtna razprava- Antona Ocvirka »Paul Hazard in primer­ jalna književnost« (67 strani). Razprava je prikaz Hazardovega življenja in znanstvenega dela, hkrati pa je Anton Ocvirk ob uporabi znanstvene metode svojega učitelja in vzornika pojasnil in dopolnil osnovne ugotovitve Krize evropske zavesti. Bogo Stupan Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih đržav Amerike. Prevedel iz angleščine Herbert Grün. Izdala Državna založba Slovenije v knjižni zbirki Kultura in zgodovina 1959. Stfani 613. S knjižno zbirko Kultura in zgodovina opravlja Državna založba Slovenije že nekaj let prav pomembno kulturno poslanstvo. Obdarila je naš knjižni trg z vrsto prevodov znanstvenih in poljudno znanstvenih del iz področja kulture in zgodovine v dokaj posrečeni izbiri. Z izdajo Beardove Zgodovine Združenih držav je Državna založba ustregla širokemu krogu čitateljev, ki je pogrešal najbolj osnovnih informacij o zgodovini ZDA in to v času, ko so Združene države Amerike nesporno vodilna gospodarska .in politična sila tako imenova­ nega zahodnega sveta. Čeprav sta se že Marx in Engels dotaknila v pismih in člankih nekaterih problemov ameriškega družbenega in političnega dogajanja in je bil pozneje zlasti razvoj ameriškega kapitalizma v dobi imperializma po­ gosto predmet marksistične analize, ni doslej izšlo nobeno znanstveno delo, ki bi v duhu marksizma prikazalo celotno ameriško zgodovino. Državna založba se je zato odločila za prevod poljudne Beardove Zgodovine Združenih držav, ki je izšla leta 1944 pod naslovom A Basic History of the United States in za­ jema obdobje od začetkov kolonizacije severnoameriške celine pa do leta 1944, ko je knjiga izšla. 233 Charles Beard (1874—1948) spada med naprednejše ameriške buržoazne zgodovinarje, ki se je ukvarjal predvsem z novejšo ameriško zgodovino in ob­ ravnaval v zvezi z njo pogosto zelo aktualna vprašanja notranje in zunanje politike. Po svojih nazorih in pogledih na zgodovino je Beard predstavnik ekonomistične smeri buržoaznega zgodovinopisja, ki se je pojavila v Evropi v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Ze Plehanov je poudaril, da je ta smer zgodo­ vinopisja pod izrazitim vplivom historičnega materializma, čeprav -je meščan­ ska »spodobnost« narekovala predstavnikom te smeri, med njimi tudi Beardu, da zanikajo vsako zvezo e historičnim materializmom. Z ekonomskim pojmovanjem zgodovine, ki se druži z razumevanjem kul­ turnega življenja, je Beard močno vplival na dotedanjo dokaj okostenelo ame- preteklosti in ozkega omejevanja na politično zgodovino. Mnogi njegovi pogledi riško zgodovinopisje, ki se je začelo otresati zlaganega idealiziranja ameriške na notranjo in zunanjo politiko Amerike so predstavljali idejno oporo napred­ nejšim strujam v ameriškem političnem življenju, čeprav Beârd sam ni postal nikdar poklicen politik. Prav pomemben pa je Beardov prispevek k reformi zgodovinskega pouka v ameriških šolah. Sodeloval je s tako imenovano pro- gresistično pedagoško smerjo, ki je v duhu pragmatistične filozofije John De- weya zahtevala temeljito reformo predmetne strukture in vsebine pouka v ameriških šolah. Beard je bil prvi, ki je uporabil besedo »Social studies« za nov sintetičen predmet družbenih ved, sestavljen iz elementov zgodovine, so­ ciologije, geografije in politične ekonomije. Ta predmet, v katerem so izobraz­ bene sestavine družbenih predmetov podrejene vzgoji za »ameriško« demo­ kracijo in »ameriški način življenja« je res začel prevladovati v ameriških šolah v začetku našega stotetja in skoro popolnoma iztisnil zgodovino kot samo­ stojen učni predmet, ki ima svoje posebne, prav pomembne učne in vzgojne smotre. Seveda, konkretna realizacija tega predmeta v ameriških šolah je po­ menila veliko razočaranje prav za Bearda, ki je uvedbo tega predmeta pri­ poročal! Od obsežnega Beardovega življenjskega dela ismo dobili sedaj v slovenskem prevodu Zgodovino Združenih držav, ki dokaj zaostaja za drugimi pomembnej­ šimi deli istega pisatelja, kakor je прт. Rast ameriške civilizacije, ki je izšla že leta 1927. Prevedenemu delu se pač pozna, da ga je napisal Beard v zadnjih letih svojega življenja, ko se je približeval zlasti v svojih političnih nazorih vse bolj ameriški reakcionarni desnici. Zato je bilo tem bolj potrebno, da je Vasilij Melik napisal tehten uvod k prevodu Zgodovine Združenih držav, ki kritično osvetljuje Beardovo življenje in znanstveno delo. Bogo Stupan 234 P O R O Č I L A O Č A S O P I S I H Arheološki vestnik (Acta archaeologica) IX—X/1—4, Ljubljana 1958—1959, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologijo, 341 str. Arheološki vestnik IX—X je izšel v štirih zvezkih. Prva dva zvezka sta izšla samostojno, tretji in četrti pa združena v enem. Tehnična stran in razpored vsebine sta ista kot v predhodnih številkah. Vsi prispevki so uvrščeni v tri oziroma štiri glavne skupine: razprave, poročila in knjižna poročila. Pred knjiž­ nimi poročili imamo v zadnjih treh zvezkih še dva nekrologa. V razpravah tokrat ni zastopan paleolotik, ravno tako tudi nista zastopani starejša in mlajša železna doba. Neolitik obravnavata dve razpravi. V prvi obravnava pod naslovom »Neolitske kultne posude iz Smilčiča« Širne Batovič del materiala — kultne posode najdene na neolitski naselbini Smilčić pri Za­ dru. Druga razprava Josipa Korošca »Miniaturne steklenice v neolitu Jugo­ slavije« obravnava male keramične stekleničke iz raznih najdišč Jugoslavije, ki pripadajo raznim kulturnim skupinam, katere kronološko niso istočasne. Pavla Korošec v prispevku »Kulturna opredelitev materialne kulture na ko­ liščih pri Igu« opredeljuje gradivo iz starejših najdišč pri Igu v dve kulturni in časovni skupini: Ig I in Ig II. Poleg vseh kronoloških ugotovitev je zanimiva še ugotovitev avtorice, da faza Ig II, oziroma njena materialna kultura pri­ padata novi etnični skupini, ki je na Ljubljansko barje prišla po vsej verjet­ nosti iz Severne Italije. Antiki pripada razprava Petra Petrua »Okvirna, časovna in tipološka klasifikacija iz južne nekropole v Bobovku pri Kranju«. Časovno uvršča tu najdeni material v čas vladanja Flavijcev p a do 3. st. po n. e. V skle­ pu prihaja tudi do zanimivih ugotovitev o gospodarstvu. »Zgodnjesrednjeveško grobišče v Celegi pri Novem Gradu v Istri« objavlja Branko Marušič. Najdene grobove datira v drugo polovico 7. stoletja in jïh pripisuje Slovanom. Prispevek o trgovini in trgovskih stikih med oddaljenimi kraji predstavlja razprava J. Slame »K vprašnju kavri polžev v slovenskih najdbah«. Poročila so številnejša. Vsi članki brez izjeme obravnavajo antično Obdobje. Tako Elica Boltin poroča o inventarju antičnega groba zgodnejšega časa v po­ ročilu »Arheološke najdbe na Kaštelirju nad Kortami«. Prispevek R. A. Cross- landa »Nedavna odkritja na predgrških najdiščih v Mali Aziji« v prevodu B. Čopa je prevod predavanja, ki ga je imel imenovani. angleški profesor iz Sheffielda v Arheološkem društvu v Ljubljani. Obravnava pa pregled pred- helenističnih najdišč in izkopavanj v Turčiji. Branko Marušič poroča pod na­ slovom »Tri poznoantične najdbe iz Istre« o sondažnem delu v Dalji in o dveh naključnih najdbah poznoantičnih grobov pri Peroju in pri Mrčani. Iva Miki poroča dalje »Poročilo o sondiranju v Dolgi vasi pri Lendavi« o svojih raziskovanjih na antični naselbini. Petru Peter in Vera Kolšak objavljata nekaj novih spomenikov v članku »Nove rimske najdbe v okolici Vitanja«. Petru Peter in Valič Andrej podajata rezultate drugih zaščitnih, izkopavanj antičnih grobov na Bobovku v poročilu »Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na Bo^ bovku pri Kranju«. Vinko Šribar je prispeval štiri članke o svojih terenskih ugotovitvah in izkopavanjih »Arheološke topografske ugotovitve v Simonovem zalivu pri Izoli«, »Rimski žgani grob iz Vel. Loke pri Zaini« ter »Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli Cerkvi«. Vsaki razpravi in poročilu je priključen povzetek v tujem jeziku. 235 Korošec Josip in Korošec Paola nas z dvema nekrologoma obveščata o smrti jugoslovanskega zgodovinarja in arheologa dr. Gregorja Čremošnika in o smrti enega najpomembnejših nemških arheologov — prazgodovinarja G. K. K. M. Merharta von Bernegga. Prispevke za knjižna poročila so prispevali: Tatjana Bregant: Stanko Pa- hič, Drugo žarno grobišče v Rušah; Josip Korošec: B. Benadik — E. Vlček — C. Ambrus, Keltske pohrebiskâ na jugozapadnom Slovensku; Dimitz Krandža- lov, Jak se ze stare pevnosti v Aboby stala Pliska; Lihnid I; Rad Vojvodjanskih muzeja 4, 5, 6; Richard Pittioni, Urzeitlicher Bergbau auf Kupfererz und Spur­ analyse: Slovenska archeologia V/2, VI/1, VI/2, VII/1; Viktor Korošec: Realle­ xikon der Assyriologie; Iva Mikl: Erich Swoboda, Carnuntum, seine Geschichte und Denkmäler. Na koncu četrtega zvezka je Staško Jesse dal prispevek o jugoslovanski bibliografiji za leti 1957 in 1958 ter prispevek o Zamenjavi knjig za leti 1958 in 1959, ki jih Arheološka sekcija zamenjuje z drugimi znanstvenimi ustanovami. Tatjana Bregänt Situla, Glasnik Narodnega muzeja v Ljubljani (Opuscula Musei Nationalis Labacensis) zv. 1, Prazgodovinske študije, Ljubljana 1960, str. 141. S prvim zvezkom Situle (pripomniti je treba, da je zv. 2 izšel pred prvim zvezkom leta 1957) smo dobili novo arheološko periodiko. V spremni besedi je naznačeno, da Situla v nekem smislu nadaljuje dosedanjo tradicijo muzejskih publikacij, vendar pa se hoče izogniti s Situlo periodiki, ki bi imela čisto re­ vialni značaj. Zato bo novo glasilo prinašalo v tekoče numeriranih zaporednih zvezkih gradivo in drobne monografije predvsem s področja arheologije od paleolita do zgodnjega srednjega veka. Objavljala pa bo tudi potrebne diskusije o znanstvenih ugotovitvah tako v stroki kakor tudi razna metodološka in ostala vprašanja, s katerimi se arheologija kot družbena veda mora ukvarjati. Prvi zvezek obsega več razprav is področja predzgodovine. J. Kastelic je v članku »Nov tip halštatskega diadema v Sloveniji« podal kratek opis ilirske naselbine in nekropole v Stični, njen pomen, kratek pregled literature ter seznam najvažnejših najdb. Težišče pa je na zlatem diademu, najdenem v go­ mili v grobu 27, ki jo je začel raziskovati Narodni muzej. Istočasno pa obrav­ nava še ostale zlate predmete, ki so v Narodnem muzeju in so bili najdeni po drugih najdiščih v Sloveniji. Po avtorju gre pri naših zlatih diademih za po­ sebno vrsto, Izdelano v lokalnih delavnicah jugovzhodno alpskega halštata s središčem nekje na Dolenjskem. V naslednjem članku' »Grob z oklepom iz Novega mesta« obravnava S. Galbrovec v zvezi z oklepom iz Novega mesta tudi ostale oklepe in čelade, najdene na Slovenskem". V svoji študiji se naslanja na Merchartovo študijo o izvoru oklepov (Panzer-Studie, Origines, Como 1954), ki mu služi tudi kot izho­ diščna točka za podrobno razčlenitev naših oklepov. Vendar je bistvo cele štu­ dije na omenjenem oklepu iz Novega mesta, ki so ga našli tik pred drugo sve­ tovno vojno. Ta grob datira v 7. st. pr. n.St., to je v kasnejše obdobje starej­ šega halštata. V zvezi z datacijo tega groba pa na novo definira pojem starej­ šega halštata v jugovzhodnoalpskem prostoru. Tretji članek »Grob 108 iz Dobove« je napisal F. Stare in v njem poroča o grobu 108, ki so ga izkopali leta 1957 v Dobovi in, ki pripada kulturi žarnih grobišč. Avtor analizira podrobno predvsem bronasti inventar na podlagi kate­ rega je postavil tudi časovno opredelitev tega groba. Obročki s pravim pre­ pletom so pri nas že v HaÄ/НаАг fazi. V isto fazo postavlja tudi fibulo v obliki violinskega loka s spiralno nogo. Podobno je opredelil dvojnokrižno pašno spono, ki je tipološka predhodnica dvojnokrižnih pašnih spon »ljubljanske va­ riante«, ki spadajo v HaB stopnjo kulture žarnih grobišč. Prav tako ne izklju­ čuje» možnosti nastanka fibule očalarke z osmico v HaA fazi. Grob' 108 je avtor tako postavil v starejšo fazo kulture žarnih grobišč, kar potrjujejo tudi najdbe iz sosednjih grobov. 236 K. Kromer pa je v krajšem članku »Zierstücke östlicher Herkunft aus drei Gräbern in Slovenien« dal pregled okrasnih predmetov vzhodnega izvora-iz treh grobov v Sloveniji. Prav ta'ko je v krajšem članku »Latenezeitliche Glas- fiebelbügel« T. E. Haevernick dala analizo o jugoslovanskih latenodobnih lo- kastih fibulah s steklom. Zvezek je zaključen z ocenami F. Stareta in S. Ga- h T* Cì v c 3 Mehtilda Urleb Situla, Glasnik Narodnega muzeja v Ljubljani (Opuscula Musei Nationalis Labacensis) zv. 2, Ljubljana 1957, str. 54. Zvezek 2, ki je izšel tri leta pred prvim zvezkom, obsega eno edino raz- pravo, ki jo je napisal Z. Vinski »Arheološki spomenici velike seobe naroda u Srijemu«. Razprava je razdeljena na dva dela, V prvem delu obravnava avtor pred- mete iz groba, ki je bil odkrit jugovzhodno od Batajnice (srez Zemun) na des- nem bregu Donave. Grob spada v dobo velike selitve narodov v Evropi in so ga našli že pred drugo svetovno vojno. Najbolj pomembna najdba v grobu je čelada tipa na provjesla (Spangenhelme) kakor jo imenuje avtor in, ki jo-je posebno podrobno obdelal. Tipi teh čelad, ki so iz dobe selitve narodov v Evropi, so orientalnega izvora. Po mnenju avtorja so bile izdelane v Italiji za časa vladanja Vzhodnih Gotov, t. j . v 5. in 6. st. v delavnicah s kasnoantično tra­ dicijo pod vplivom Vzhoda. Nosilci čelad pa naj bi bila germanska plemena — Goti in njihovi zavezniki. V literaturi so čelade tega tipa znane pod imenom čelade tipa Baldenheim (po najdišču Baldenheim) in jih do danes poznamo v Evropi 22. Od teh so štiri najdene na jugoslovanskem ozemlju (Batajnica, Sa- lona-Split in dve iz Narone-Vid). Datirajo jih v drugo polovico 5. in v celo 6. stoletje. Čelada iz'Batajnice je tip čelade s štirimi ploščami, ki je starejši od tipa s šestimi ploščami. Avtor jih datira v prvo polovico 6. stoletja. Razen čelade so bili v batajniškem grobu še drugi metalni predmeti in ena lončena posoda, ki ni sigurno, če pripada prav temu grobu. Grob pripisuje avtor vojaku- konjeniku. Čelada je po njem gotskega izvora, medtem ko je lončena posoda delo gepidskega lončarja, ostali material pa se ne da točno etnično opredeliti. V nadaljevanju zaključuje, da je pripadalo to najdišče Gepidom. Časovno po­ stavlja grob v prvo polovico 6. stoletja. Ne izključuje tudi možnosti, da je grob prav iz leta 567, ko je bil zlom Gepidov. Drugi del razprave o'bsega ostala najdišča iz časa selitve narodov v Sremu (Novi Banovci, Ilok, Rovin, Zemun, Kormadin kod Jakova, Donji Petrovci, Sremska Mitrovica, Rakovac, Neštin, Vinkovci, (Beli Manastir in Batina). Od tu so najbolj pomembne fibule, zapone, sponke m uhani. Ta najdišča datira v glavnem v čas od prve polovice 5. do začetka 6. stoletja. To je v čas hunskega in vzhodnogotskega vladanja v teh krajih. Avtor je tudi mnenja, da je s tega prostora treba izločiti Zahodne Gote. и Mehtilda Urleb Situla, Glasnik Narodnega muzeja v Ljubljani (Opuscula Musei Nationalis Labacensis (zv. 3, Ljubljana 1961. Celotni zvezek zavzema razprava A. Jeločnika »Najdba argenteusov zgod­ nje tetrarhije v Sisku«. Predmet študije je najdba srebrnikov Dioklecijanove tetrarhije, ki je bila slučajno odkrita leta 1953 v Sisku. Avtorju je uspelo regi­ strirati skupno 1415 novcev, kar po vsej verjetnosti predstavlja le dve tretjine najdbe. Prvotno naj bi najdba vsebovala preko 2000 novcev. To izpričuje, da je depot iz Siska zelo pomembna numizmatična najdba. V najdbi so zastopane kovnice: Siscia, Ticinum, Roma, Treveri in Heraclea. Avtor datira najdbo v leto 295/96 in razpravlja o pomenu najdbe za presojo ekonomskih razmer v času Dioklecijanove vlade. Končno obravnava metrološka vprašanja. Dodaja tudi katalog najdb, ki skuša zajeti vse detajle, ki jih more dati kataloški opis. Mehtilda Urleb 237 Situla, Glasnik Narodnega muzeja v Ljubljani (Opuscula Musei Nationalis Labacensis) zv. 4, Ljubljana 1961, str. 123. Zvezek 4 sestavlja več studij in poročil. J. Šašel v članku »Bellum Serdi- cense« razpravlja o napisu oziroma izrazu bellum Serdicense — bitka pri Serdiki-Sofiji. Napis je bil vklesan na kenotafu, ki so ga izkopali leta 1953 v Sremski Mitrovici. Težišče razprave je na določitvi časa v katerem je bil keno- taf postavljen ter historičnega ozadja. Po izčrpni analizi in dokumentaciji za­ ključi avtor, da številni znaki — med njimi posebej izraz »bello desideratas« ter omemba »scholae centuriorum«, postavlja kenotaf v 3. stoletje. Načelno pri­ haja v tej dobi v poštev nekaj dogodkov, ob katerih je moglo priti do bitke pri Serdiki. Najbolj verjetno je, po avtorju, da je to bilo za vlade Galijena v letu 261 n. št. Zgodovinsko ozadje kenotafa iz Sirmija pa je morda zavrnitev Ma- krijana, ki je začel leta 261 z očetom prodirati z večjo armado preko Male Azije proti Galijenu. V članku »Cernunnos v Sloveniji« govori P. Petru o nagrobniku iz Bele krajine, na katerem so upodobitve keltskega božanstva Cernunnosa. Zanj je značilno jelenje rogovje in torques, često pa so pridani še jelen, bik, ovnoglava. kača ter vreča obilja. Bistvo Cernunnosa je povezano z rodovitnostjo narave, plodnostjo človeka in živali. Zadržuje se pod površjem, često pa se združi s simbolom mrtvih in zato ni čudno, če se upodablja na nagrobnikih. S tem na­ grobnikom, ki ga avtor datira v čas 2. st. n. št. je Cernunnos izpričan tudi za jugoslovansko ozemlje. Pomemben je tudi zaradi tega, ker spada med redke izrazite spomenike predrimskega verstva, k i se je obdržalo tudi po rimski osvojitvi naših krajev. E. Diez je v članku »Die Hadriansbüste in Ptuj« objavila Hadrijanov por­ tret, ki se danes nahaja v Ptuju. Avtorica postavlja možnost, da imamo mogoče pred seboj prvi Hadrijanov portret iz Podonavskih provinc, ki jih je cesar pogostokrat obiskoval. Do sedaj namreč ni znana nobena njegova upodobitev, kar je dokaj nenavadno. V. Lahtov je v poročilu »Slučaen naod na .Gorica' kraj seloto Leskoec Ohridsko« prikazal najdbe iz dveh grobov, ki jih datira pod konec 3. ali na začetek 4. st. n. št. E. Komorzynski je v članku »Ein Ägyptischer Grabkegel aus Emona« po­ dal analizo glinastega stožca, ki so ga našli v Ljubljani že leta 1889 ob Emon- skem obzidju. Stožec je po avtorjevem mnenju prišel v zemljo verjetno že v rimski dobi, v času, ko so se razširili orientalski kulti in je bil verjetno last kakega vojaka, ki ga je nosil s seboj kot amulet. V drugem članku istega av­ torja »Der Tonkegel eines Altägyptischen Beamten im Etnographischen Mu­ seum von Ljubljana« pa opisuje podoben glinast stožec, ki ga hranijo v Etno­ grafskem muzeju v Ljubljani in, ki je bil kupljen v Egiptu. Članek V. Sribarja »Staroslovensko grobišče v Črnomlju« govori o najdbi petih staroslovenskih grobov v Črnomlju, ki so jih odkrili leta 1951. Po skrom­ nih najdbah avtor ne more določiti kateri skupini bi naj grobišče pripadalo, ketlaški ali belobrdski. Avtor sklepa le, da gre v Črnomlju za staroslovensko nekropolo iz X. in XI. st. z morebitnim starejšim horizontom. Razprava N. Zupaniča »Boz rex Antonum« je historično etnološki donesek k prvemu zgodovinskemu dejanju Slovanov. V njej .razpravlja avtor o antskem kralju Bozu, ki je znamenit in pomemben zlasti, ker je to prva po imenu znana oseba slovanske zgodovine in ker je z imenom Boz povezano prvo zgodovinsko dejanje Slovanov. Avtor se ukvarja tudi z vprašanjem etnične pripadnosti ter ugotavlja, da so bili Anti drugega etničnega izvora kot Slovani. Predstavljali so narodopisni spoj dveh različnih ljudstev in to Slovanov ter kavkaskih alarod- skih Antov, medtem ko naj bi Slovani bili od davnine enotni. Ob koncu pa govori avtor še v izvoru imena Boz, ki je po mnenju nekaterih slovanskega, drugih pa kavkaškoalarodskega in nazadnje celo hunskega izvora. Mehtilda Urlefo Diadora, glasilo Arheološkog muzeja u Zadru, sv. 1, 1951, Zadar 1960, 212 str. Arheološki muzej v Zadru je kot svoje glasilo začel izdajati strokovni arheološki časopis, ki bo po dosedanjih planih izhajal enkrat letno. S tem gla­ silom se je Arheološki muzej v Zadru glede publikacij izdvojil od splitskega 238 »Vjesnika za arheologiju i historiju dalmatinsku« pri katerem je doslej sode­ loval kot ravnopraven član. Tudi ta periodika bo pa bolj lokalnega značaja in se bo v glavnem ukvarjala z vprašanji, ki zadevajo severno. Dalmacijo. V prvi številki, ki je lepo opremljena z relativno dobrimi reprodukcijami, imamo več razprav in poročil, ki se bavijo s problematiko prazgodovine, ravno tako pa tudi antike. Tako poroča Sime Batovič v članku >>Neolitsko naselje u Smilčiću« o novem najdišču z ostalinami danilske kulturne skupine, ki je odkrito v bližini Zadra. Poleg tega je to najdišče zanimivo posebno še zaradi tu nahajajoče se naselbine iz starejšega neolita s t. i. cardium-impresso kera­ miko. To najdišče je danes prvo na dalmatinskem kopnu, ki ima impresso keramiko, a'ko izločimo nekaj fragmentov, najdenih v Danilu med ostalim materialom. Isti avtor je v drugem članku: »Iz ranog željeznog doba Liburnije« podal pregled železnodobnih predmetov nahajajočih se v Arheološkem muzeju v Zadru, predvsem pregled raznih zapestnic, fibul, priveskov in jagod iz brona, jantarja in gline. Te predmete stavlja avtor v drugo polovico 11. do konca 10. stoletja oziroma na začetek 9. stoletja t. j . med 1050. in 900. leto. Po Reineckeovi kronologiji ta material pripada na konec НаАг do konca Ha Bi. Etnično pri­ pisuje najdbe Liburnom in jih uvršča v I. fazo liburnijske kulturne skupine (Liburnija I). Manjše poročilo o »Pečini Buti« daje Boris Ilakovac, kjer so najdem tudi razni keramični fragmenti prazgodovinske in rimske periode kakor tudi nekaj kremenih artefaktov. Aleksandar Stipčević pa objavlja v članku »Latenski predmeti iz okolice Obrovca« nekaj fibul, dva meča ter en nož, ki se nahajajo v Arheološkem muzeju v Zadru. V članku se dotika tudi problema ali so upog­ njeni meči balkanskega ali italskega porekla. Problemov antike se dotika članek »Kasnoantička enofora iz Burnuma«, ki ga je napisal Mate Suič. Enofora, ki se sedaj nahaja v Arheološkem mu­ zeju v Zadru, predstavlja glede na plastično dekoracijo in 'kompozicijo Dioniza in Bakhanta s pantrom za sedaj osamljen primer. Avtor sodi, da je enofora import, časovno bi pa pripadala koncu 2. ali začetku 3. stoletja nove ere. Isti avtor v razpravi »Pravni položaj grčkih gradova u Manijskom zalivu za rimske vladavine« skuša ugotoviti status, ki so ga nekatera nekdanja grška mesta, polisi, imela za časa rimske uprave v Dalmaciji. Pri tem ee je dotaknil Issae, Salone, Tragurija, Pharosa, Epetija in Aspalata. V končnem sklepu sodi avtor, da niti eno od grških mest, naselbin in posestev ni imelo municipalno avto­ nomijo neprekinjeno do kraja cesarstva, tako da nobeno ni uspelo ustvariti trajno civitas, ki bi jo dalje razvijalo. Po padu Issae, zadnjega suverenega mesta na področju Ilirika, so vsa ostala grška mesta in naselbine padle pod rimsko nadoblast in prišle v inferioren položaj nasproti Saloni. Salona pa je postala naslednica grške Issae in je poleg tega dobila pod svojo nadoblast vse njene naselbine in posesti. Duje Rendić-Miočević v članku »Nekoliko monumentalnih nadgrobnih stela s portretima iz sjeverne Dalmacije« objavlja nekoliko monumentalnih nagrobnikov s področja Liburnije. Takšna je stela iz okolice Varvarije, druga iz okolice Aenonae (Nina), tretja iz Asserije in četrta iz Kašica. — V članku »Reljef Epone iz Koprna u Dalmaciji« objavlja Antun Ratković prvi ohranjen relief Eponinega kulta v Jugoslaviji. — Boris Ilakovac pa objavlja rimsko metalno svetilko, oljenko-lucerno, ki se nahaja v Arheološkem muzeju v Za­ dru. Izdelana je iz zlitine z največjim odstotkom bakra. Dno je kasneje vstav­ ljeno in je iz železa. Pokrov svetilke predstavlja žensko lice. Avtor datira sve­ tilko od konca prvega pa do druge tretjine drugega stoletja n.ie. Problemom zgodnjega srednjega veka pripada članek Iva Petrioiolia »Fragmenti skulpture od VI. do VIII. stoljeća iz Zadra«. Med velikim številom pleteninaste skulpture danes redko nahajamo primere, katere bi mogli datirati v zgodnejši čas in ki bi predstavljali kontinuiteto razvoja od kasnoantične krščan­ ske do kasnejše pleteninaste skulpture, podobno kakor imamo primere v Italiji. Avtor je medtem zajel precejšnje število fragmentov iz samega Zadra, ki se danes nahajajo v Arheološkem muzeju v Zadru. Na koncu prinaša Mate Suič tudi poročilo o delu Arheološkega muzeja v Zadru, ki ga je ta opravil od osvoboditve do 1959. leta. P. Korošec 239 Arheološki radovi i rasprave I, Jugoslavenska akademija znanosti i umjet­ nosti, Zagreb 1959, 311 str. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu je začela izda­ jati neko vrsto periodike čisto arheološkega značaja, ki naj bi za sedaj letno izhajala v eni številki, obsegala pa prvenstveno razne arheološke razprave in pomembnejša poročila. Tako prva številka, ki je izšla konec 1959. leta obsega več razprav in poročil, ki se skoraj vse dotikajo raznih problemov iz prazgo­ dovine, medtem ko je antika zastopana le v enem članku. Grga Novak v poročilu »Markova spilja na otoku Hvaru, novo nalazište neolitske obojene keramike« podaja pregled večletnega izkopavanj a v tej jami. Po­ leg plasti z rimskimi, grškimi, železnodobnimi in bronastodobnimi ostalinami so posebno pomembne plasti z eneolitskimi in neolitskimi predmeti. Poleg že znane Hvar I. kulturne skupine tolmači avtor posamezne predmete kot impor- tirane, kar pripisuje močnejšim pomorskim zvezam med raznimi točkami Medi­ terana v tistem času ter menjanju dobrin tudi s področji, ki leže v dolini Save in Drave. Isti avtor poroča v drugem poročilu »Prethistorijske gomile na Pa­ klenim otocima« o gomilah katerih večje število je tudi raziskal. Pri raziskova­ nju je odkril na razne načine pokopane skrčence, bolj redko pa iztegnjene skelete, vendar pa s skromnimi pridevki, obstoječimi v glavnem iz keramike. Grobovi pripadajo raznim časovnim periodam od bronaste do helenistično- rimske dobe. Pod naslovom »Prehistorijska glinena plastika u Jugoslaviji I. Neolitske plastične izradjevine u Vinci« je izšla tretjina prvega dela jugoslovanske pra­ zgodovinske plastike, ki jo je napisal Josip Korošec. Razprava je bila napisana že pred daljšim časom, a je še danes aktualna. V tem delu obravnava avtor prazgodovinsko vinčansko plastiko z razvojnega gledišča uporabljajoč tipo­ loške detajle in posebnosti, da bi ugotovil posamezne razvojne stopnje glede na stratigrafske podatke. Pri tem pa 'kljub svoji delitvi vinčanske kulturne plasti po stanovanjskih horizontih uporablja vendar Vasićevo delitev, ki je čisto sumarna, za katero pa smatra, da je kljub pomanjkljivostim uporabnejša kakor pa Holsteova in Miloj čićeva. »Prodor neolitske trakaste grnčarije u područje severne Jugoslavije. Len- djelska, potiska, vinčarSka i butmirska keramika« je naslov razprave Miodraga Grbica v kateri zastopa gledišče, da je trakasta keramika služila kot osnova za razne srednjeneolitske kulturne skupine kakor so lengyelska, tiska, vinčanska in butmirska, oziroma da je ona bila ena od komponent pri njih nastanku. Zametuje pa gledišče Garašanina, da bi se te kulturne skupine mogle uvrstiti v Garašaninav balkansko-anatolski kompleks, glede na to, da pripadajo podo- navsko-balkanskemu kompleksu. Vladimir Mirosavljević je v poročilu »Jamina Sredi, prilog prethistorij­ skoj kulturi na otoku Cresu« podal poročilo o raziskovanju v jami »Jamina Sredi«. Tu je odkril predmete in artefakte iz mezolitskega časa (?), dalje kera­ miko starejšega neolita, t. i. impresso-cardium 'keramiko in ostaline veliko mlajših časov. Dosedanje raziskovanje pa ne dovoljuje še končne sintetične slike za to najdišče. O problematiki bronaste dobe Moravske doline v Srbiji piše Milutin Ga- rašanin v razpravi »Rezultati i ispitivanja iz 'problematike bronzanog doba u Pomoravlju«. Avtor se pri svojih izvajanjih v glavnem naslanja na svoja lastna raziskovanja, ki pa žal doslej še niso monografično obdelana, tako da ima tudi sintetični oris samo relativno vrednost. Posebno je to opazno pri t. i. bubanjsko- humski skupini z raznimi variantami, oziroma tipi kot sta slatinski in paračin- ski tip. Ta skupina ima pravzaprav svoj izvor bolj proti vzhodu Balkana, a naj­ dišča v Moravski dolini predstavljajo bolj periferno področje, čeprav tega avtor nikjer ne omenja. Na tem področju ni dvoma, da so se preko raznih dru­ gih vplivov razvile nekatere lokalne posebnosti. Vendar tudi ta skupina na področju Jugoslavije še ni monografično obdelana kljub novim večletnim te­ renskim raziskovanjem. Tako vse nove delitve glede na starejšo, ki jo je na­ pravil že Oršić-Slavetić niso materialno podprte, čeprav so,mogoče tudi točne. Zdenko Vinski v članku »O predhistorijskim zlatnim nalazima u Jugo­ slaviji« objavlja neznane ali pa manj znane najdbe zlatih predmetov. 240 Zanimivo je poročilo Ružice Bižić-Drechsler »Istraživanje nekropole pra- istoriskih Japoda u Kompolju«. V tem članku objavlja avtorica večje število novo odkritih grobov, ki se ne razlikujejo od več sto že poprej med 1903. in 1905. letom odkopanih grobov na isti lokaliteti, ki pa žal niso objavljeni. Med najdragocenejše sedanje objekte spadajo odkrite plastične figure izdelane iz jantarja, ki so delane pod vplivom arhajsko grške, oziroma jonske umetnosti. Čeprav pod znakom vprašaja sodi avtorica, da je ta plastika indirekten dokaz o grški ekspanziji na področje Ilirov in delež, ki ga je le-ta imela pri formi­ ranju ilirske oziroma japodske kulture. V članku »Keltski ratnički grob iz Batine« objavlja Ksenija Vinski- Gasparini, doslej neobjavljen keltski grob iz Batine (Kisköszeg), ki se danes nahaja v prazgodovinski zbirki Prirodoslovnega muzeja na Dunaju. Edino študijo, ki se dotika rimske dobe je napisal Branimir Gabričavić »Značenje ascije na antičkim nadgrobnim spomenicima«. Avtor je skušal na temelju analize glagola »deasciare« ugotoviti, kakšen pomen ima v resnici ascia, ki je predstavljena na rimskih spomenikih. Okoli tega vprašanja se nam­ reč še vedno vrše diskusije. Avtorjevo mnenje je medtem, da ascia simbolizira posestniško pravico nad grobom in da kasneje sprejema tudi simboličen pomen verovanja v posmrtno življenje. P. Korošec 16 Zgodovinski časopis 241 B I B L I O G R A F I J A BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKE ZGODOVINE (Publikacije iz let 1959—60) Sestavila Slavka Kajba-Milić in Vasilij Melik) Uvod Bibliografija, ki je tu obljavljamo, je sestavljena po istih načelih, kakor bibliografija za leta 1951—1958, ki je izšla v XII/XIII. letniku Zgodovinskega časopisa (1958—1959, str. 377—422). Zato naj samo. na kratko-ponovimo nekaj za uporabo bibliografije najvažnejših stvari, medtem ko za podrobnosti opozarjamo na uvod v bibliografiji iz leta 1951—58. Bibliografija je po svojem obsegu nepopolna. Del, ki se nanašajo na ob­ dobje NOB in let po osvoboditvi, ne zajema, ampak je omejena na dela, ki govore o dogodkih do leta 1941. Bibliografija NOB je izhajala najprej za pu­ blikacije iz let 1945—1955 v Zgodovinskem časopisu; zdaj pa je izšla posebna knjiga France Skerl-Bregar: Petnajst let bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945—1959 (Ljubljana 1962, 546 strani), ki obsega vse knjige in članke, ki so izšli do konca leta 1959. Tudi arheološka dela v naši bibliografiji niso upoštevana; taka bibliogra­ fija namreč izhaja v Arheološkem vestniku. S temi omejitvami zajema naša bibliografija dela, ki zadevajo zgodovino Slovencev ali zgodovino ozemlja, na katerem žive, oziroma ozemlja, na katerih so nekdaj bivali, če se vsebina dela posredno ali neposredno nanaša na sloven­ sko življenje na tem ozemlju. Zajeta so dela, ki so izšla v LR Sloveniji, FLR Jugoslaviji ali v inozemstvu, v naših ali v tujih jezikih, kot samostojne knjige in brošure ali razprave in članki v zbornikih, časopisih, časnikih in drugih pe­ riodičnih publikacijah, imajo pa kot letnico izida označeno leto 1959 ali 1960 — upoštevali smo poleg tega še nekatera dela z zgodnejšo letnico izida, ki smo jih v prejšnji bibliografiji prezrli ali pa so dejansko izšla pozneje. Izločili smo učbenike za osnovne in srednje šole, članke, ki ne prinašajo ničesar novega, ki so le splošno informativnega ali popularizacijskega značaja, ki so le odlomki ali okrajšave iz prej ali pozneje objavljenih širših del, ki so zgolj priložnostni prikaz nekega dogodka ali skupine dogodkov, ki samo na kratko podajajo spomine tega ali onega udeleženca ali očividca, ne da bi ho­ teli dati kritično ali globljo sliko dogodkov, ki so le kratke notice posameznih lokalnih dogodkov. Izločili smo kratke obravnave zgodovinskega razdobja posa­ meznih šol, podjetij, društev, ulic, poslopij, večino drobne krajevne literature. S tem seveda ne odrekamo člankom, ki smo jih izpustili, vrednosti in po­ membnosti. Mnogi teh člankov, posebno za zgodovino delavskega gibanja in za čas stare Jugoslavije, so pravi zgodovinski viri, neobhodno potrebno gradivo z dragocenimi podatki za vsakogar, ki bo sestavljal kritičen zgodovinski prikaz tiste dobe ali ozemlja. Iskalec takih člankov bo s pridom uporabil zvezno in slovensko splošno bibliografijo, medtem ko je naša le izbor. Del s področja zgodovine literature, zgodovine likovne umetnosti, zgodo­ vine glasbe, zgodovine filozofije, zgodovine znanosti, s področja etnografije, lingvistike, geografije, numizmatike in drugih v celoti ali deloma zgodovini bližnjih ved nismo upoštevali — razen nekaterih preglednih del, ki zajemajo daljša obdobja slovenske preteklosti. 242 Od zgodovinskih del, ki zajemajo celotno ozemlje FLRJ ali vse jugoslo­ vanske narode, smo upoštevali le najvažnejša in tista, ki v veliki meri govore o slovenski zgodovini in njenih problemih. Del, ki zajemajo Slovence ali Slo­ venijo, deloma ali v celoti, v širšem okviru, praviloma nismo upoštevali. To velja za razne zgodovine diplomatskih ali vojnih dogajanj, avstrijske, itali­ janske, srednjeevropske, jugovzhodnoevropske, slovenske, evropske, obče zgo­ dovine itd. Bibliografija je razdeljena na dvoje poglavij. V prvem navajamo najprej dela, ki obravnavajo celotno slovensko zgodovino ali širše zgodovinske pre­ glede za večja obdobja, zgodovine večjih predelov, zgodovine posameznih panog, zgodovine zgodovinopisja in podobno, nato pa dela, ki obravnavajo posamezna obdobja ali probleme iz slovenske zgodovine, od naselitve pâ do leta 1941, ter jih pri tem povezujemo v skupine po času, problematiki in ozemlju, ki ga zaje­ majo. V drugem poglavju navajamo dela, ki obravnavajo zgodovino posameznih krajev, mest in manjših pokrajinskih enot. Pri tem začenjamo z Ljubljano in nadaljujemo z Gorenjsko, Dolenjsko, Posavjem, Štajersko, Prekmurjem, Ko­ roško, Primorsko, Goriško, Trstom, Istro in Notranjsko. Ker je marsikatero delo težko uvrstiti v eno samo poglavje, uporabljamo kazalke ter v splošnem po­ glavju opozarjamo na literaturo, navedeno v lokalnem poglavju in narobe. Da bi bilo iskanje olajšano, smo odstavke označili z zaporednimi arabskimi števil­ kami. 1. Kar se tiče splošnih pregledov slovenske zgodovine moremo za leti 1959 in 1960 zabeležiti tri novosti. Izšel je srbohrvatski prevod Kosove Zgodovine Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja iz leta 1955 (Milko Kos, Istorija Slovenaca od doseljenja do petnaestog veka, Beograd 1960, 416 strani), v kateri je tudi do leta 1960 dopolnjen pregled virov in literature. Izšla je druga knjiga Zgodovine narodov Jugoslavije (Od začetka XVI. stoletja do konca XVIII. sto­ letja, Ljubljana 1959, 1212 strani) v redakciji Boga Grafenauerja, Branislava Djurdjeva in Jorja Tadiča.1 Slovenska zgodovina v njej je,delo štirih avtorjev: Ferda Gestrina (mestno gospodarstvo in družbeni razvoj v 16. stoletju, refor­ macija in protireformacija), Boga Grafenauerja (položaj kmetov v vsem ob­ dobju, kmečki upori, turški vpadi, zmaga absolutizma, reforma absolutistične države glede podložniškega položaja, fiziokratizem in agrarna revolucija, samo­ uprava Beneške Slovenije, zunanji okviri, ki kažejo razvoj v habsburški mo­ narhiji), Frana Zwitter j a (gospodarstvo, razen agrarnih problemov, uprava, politika in kultura 17. in 18. stoletja z jožefinizmom, janzenizmom in začetki narodnega prebujenja) in Franceta Steleta (arhitektura, slikarstvo in kipar­ stvo). Kakor prva, navaja tudi druga knjiga za vsako poglavje obsežen pregled virov in literature; v posebni prilogi pa je objavljeno 14 zemljevidov.2 Izšel je četrti zvezek leta 1954 začete Grafenauerjeve zgodovine (Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, IV. zvezek, Doba začasne obnovitve fevdalnega reda pod okriljem absolutne vlade vladarja ter nastajanja velikih premoženj od protireformacije do srede XVIII. stoletja, Ljubljana 1960, 140 strani).3 2. S področja zgodovine slovenskega zgodovinopisja sta izšla dva kratka pregledna članka, ki ju je napisal Bogo Grafenauer; prvi v Enciklopediji Jugo­ slavije (geslo Historiografija), drugi v Grafenauer j evi knjigi Struktura in teh­ nika zgodovinske vede (Ljubljana 1960, 460 strani) (str; 216 in sledeče). 3. Nekrolog Gregorju Cremošniku so napisali Bogo Grafenauer (Zgodovin­ ski časopis 12—13, 1958—9, str. 313—325 z bibliografijo Cremošnikovih del), 1 Kakor prva, je izšla tudi druga knjiga v treh izdajah, v Beogradu (Isto­ rija naroda Jugoslavije, knjiga druga, Beograd 1960, 1336 strani), v Zagrebu (Istorija naroda Jugoslavije II, Zagreb 1959, 1423 strani) in v Ljubljani. 2 Ocene: G. Stanojević: - Istoriski glasnik 1960, št. 1—2, str. 200—206; B. Stulli: Naše teme 1960, str. 957—978; diskusija makedonskih zgodovinarjev: Glasnik na institutot za nacionalna istorija 1960, str. 372—374; glej tudi Bogo Grafenauer: Povodom drugog sveska »Historije naroda Jugoslavije«, Istoriski pregled 6, 1960, str. 157—181; B. Djurdjev: Pregled 1960, št. 7—8, str. 1—13. 243 Ignacij Voje (Kronika 8, 1960, str. 130—132) in Josip Zontar (Südostforschungen 18, 1959, str. 391—394). 4. Od literarnih zgodovin je izšel drugi zvezek Zgodovine slovenskega slovstva, ki je začela izhajati leta 1956 (Zgodovina slovenskega slovstva II Ro­ mantika in realizem I, Ljubljana 1959, 399 strani). Uredil ga je Lino Legiša, na­ pisala pa sta ga Lino Legiša (romantika) in Anton Slodnjak (realizem), obsega pa slovensko literarno zgodovino od leta 1809—1876. Kot poljudnoznanstveno delo, v prvi vrsti namenjeno srednješolcem, je izšla knjiga Miroslav Ravbar- Stanko Janež: Pregled jugoslovanskih književnosti (Maribor .1960, 607 strani), ki predstavlja predelano združitev Janeževe Zgodovine slovenske književnosti (1957) ter Ravbarjevega Pregleda hrvatske, srbske in makedonske književno­ sti (1958). 5. S področja glasbene zgodovine je izšlo obsežno delo Dragotin Cvetko: Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Druga knjiga, Ljubljana 1959 448 strani, Tretja knjiga, Ljubljana 1960, 516 strani), ki z obsežnim navajanjem virov in literature nodaja razvoj glasbe na Slovenskem od začetkov do prve svetovne vojne. 6. Od enciklopedičnih del, ki smo jih navajali že v zadnji bibliografiji za­ radi preglednih, specialnih člankov iz slovenske zgodovine ter življenjepisov pomembnih Slovencev,, moramo za leta 1959—1960 omeniti v tem času objav­ ljena nadaljevanja. To sta četrti zvezek Enciklopedije Jugoslavije (Hil-Jugos, Zagreb 1960, -651 strani) ter deveti zvezek Slovenskega biografskega leksikona (Raab-Schmid, Ljubljana 1960, 224 strani). 6a. Izšel je Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (Ljubljana 1960, 171 strani), prav tako pa publikacija 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (s sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil Sergij Vilfan, Ljubljana 1959, 220 strani), ki podaja razvoj in ureditev arhiva. 7. -K petemu in šestemu zvezku Monumenta historica ducatus Carinthiae (glej bibliografijo 1951—8, 25. odstavek) je napisal kritično oceno s spopolnitvijo oziroma popravo določenih navedb Milko Kos (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 342—345). A. Lhotsky je izdal Johann von Viktring, Cronica Ro- maronum (Klagenfurt 1960, 83 strani). V 57. odstavku navajam Gradivo za zgo­ dovine Ljubljane v srednjem veku. 8. O splošnih problemih nastanka našega srednjeveškega fevdalizma, ser- vov in nastanka podložništva ter družbene strukture Južnih Slovanov v zgod­ njem srednjem veku govori Bogo Grafenauer: Zgodnjefevdalna družbena struk­ tura jugoslovanskih narodov in njen postanek (Zgodovinski časopis 14, I960, str. 35—95), v skrajšani obliki Die Gesellschaftsstruktur der Südslaven im'Früh-- mittelalter (bis um d. J. 1100) (Xle Congres des Sciences Historiques, Stock- , holm 1960, Résumés des communications, str. 96—97). 9. Svetozar Ilešič je ŝ knjigo Die Flurformen Sloweniens im Lichte der europaischen Flurforschung (München 1959, 132 strani) dal drugo, izpopolnjeno izdajo svojega dela Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, ki je bila izšla leta 1950." Iste probleme obravnava Ilešič tudi v delu Les problèmes du paysage rural en Yougoslavie nordoccidentale et spécialement en Slovénie (Géographie et histoire agraires, Nancy 1959, str. 284—293). 10. Milko Kos je objavil razpravo K slovenski naselitvi na Vzhodnem Ti- rolskem m Zgornjem Koroškem (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 179—186). O problemih Karantanije pred izgubo politične samostojnosti in po njej pišejo: Ernst Klebel: Der Einbau Karantaniens in das ostfränkische und deutsche Reich (Carinthia 150, X, 1960, str. 663—692); Michael Mitterauer: Slawischer und bayrischer Adel am Ausgang der Karolingerzeit (Carinthia 150, 1960, stran 693—726); Bogo Grafenauer: Hrvati u Karantaniji (Historijski zbornik 10—12, 3 Ocena 3. in 4. zvezka: V. Melik (Naša sodobnost 9, 1961, str. 944—947, 1031—1034, 1150—1155 z odgovorom avtorja prav tam 10, 1962, str. 166—16б' Mehkovim odgovorom str. 472—476 ter končnim odgovorom avtorja str 572 do 574. 4 Glej oceno Pavla Blaznika (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 264—266). 244. 1958—1959, str. 207—231); Aloysius L. Kuhar: The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps (New York, 1959, 231 strani). Vprašanje jezikovne meje in narodnostne statistike na Koroškem obravnavata: Eberhard Kranzmayer: Die Geschichte der Kärntner Sprach­ grenze im Lichte der Namen (Carinthia 150, I960, str. 889—900) in Manfred Straka: Die Entwicklung des Volksbekenntnisses in Kärnten (Carinthia 150, 1960, str. 901—911); prvi za starejše obdobje, drugi za 19. in 20. stoletje. 11. Furlanije se tiče razprava Mor: Dal ducato langobardo del Friuli alla marca franca (Memorie storiche forogiuliesi 42, 1956—57). 12. O prehodu Istre iz bizantinske v frankovsko posest piše Fulvia Selin- gheri: Dux Histriae (Archeografo Triestino 22, 1959, str. 87—107). Arheološko- zgodovinski prikaz starejše istrske zgodovine daje Branko Marušič: 'Istra u ranom srednjem vijeku (Arheološko-povijesni prikaz, Pula 1960, 31 strani). 13. O problemih Cirila in Metoda je izšla nova knjiga, z obširno navedeno literaturo: Franz Grivec: Konstantin und Method (Wiesbaden 1960, 271 strani). 13a. Glede naselitvene zgodovine moramo razen Kosove v 10. odstavku na­ vedene razprave o Vzhodni Tirolski in Zgornji Koroški opozoriti še na razpravi istega avtorja o starejši naselitvi na kranjski ravnici (67. odstavek) ter o pla­ ninah v Bohinju in okoli Bleda (71. odstavek). V drugem poglavju navajamo še nekaj del z istega področja. 14. O goriških grofih moramo navesti delo Weingartner: Die letzten Gra­ fen von Görz (Innsbruck 1952). Johann Rainer opisuje Der Frieden von Pu- sarnitz 1460 (Carinthia 150,'1960, str. 175—181), mir sklenjen med ^Habsburzäni in goriškimi grofi. 15. Sofia Seneca opisuje avstrijsko-beneške spore in boje za Goriško v raz- У pravi Venezia e Massimiliano in lotta per Gorizia (1462—1523) (Studi Goriziani 28, 1960, str. 47—112). Glede Benetk moramo omeniti delo Giorgio E. Ferrari: Venezia medioevale e il Levante nella recente storiografia jugoslava (Bolle- tino dell'Istituto di storia della società e dello stato veneziano 1, 1959, Str. 209 —237, 2, 1960, str. 225—254). 16. Zgodovino štajerske plemiške rodbine, ki je imela v posesti tudi Ma- ribor, podaja Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben (Zeitschrift des Histo- rischen Vereines für Steiermark, 51, 1960, str. 43—94). Karl Kafka nadaljuje svoje opisovanje Kärntner Wehrkirchen (Carinthia 149, 1959, str. 262—273; 150, 1960, str. 182—190). 16a. Izšlo je delo Angelos Baš: Noša v poznem srednjem veku in 16. sto- letju na Slovenskem (Ljubljana 1959, 75 strani). 17. S kmečkimi upori se ukvarja in je pomembno tudi za slovensko ozem­ lje delo Ju. V. Bromlej: Krestjanskoe vosstanie 1573 g. v Horvatii (Moskva 1959, 320 strani). 18. Iz obdobja reformacije in protireformacije je na prvem mestu omeniti knjigo Mirko Rupel: Primož Trubar (Beograd 1960, 294 strani). Mijo Mirković je izdal obširno biografijo Matija Vlačić Ilirik (Zagreb 1960, 562 strani). Objav­ ljen je bil tretji del razprave, ki je začela izhajati v Carinthii 1955. leta: Jakob Obersteiner: Beiträge zur Gurker Bistumsgeschichte aus der Zeit der Refor­ mation und Gegenreformation (nach archivallischen Quellen dargestellt) (Ca­ rinthia 150, 1960, str. 228—276). Pomembnih za zgodovino reformacije je več člankov v zborniku 900 Jahre Villach (glej 102. odstavek) ter Sakrauskega. knji­ ga o Zagoričah (glej 103. odstavek). Johann Rainer opisuje Das geplante Bis­ tum Völkermarkt (Carinthia 150, 1960, str. 804—828) iz konca 16. stoletja. Paul Dedič: Kärntner Exulanten des 17. Jahrhunderts je nadaljevanje obsežnega de­ la, ki je začelo izhajati v Carinthii že leta 1948 (Carinthia 150, 1960,str. 277—320). 19. Josip Žontar obravnava Das älteste Gerichts- und Stadtbuch von Krain- burg/Kranj (1517—1520) (Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, 3, 1959, str. 186—200). 20. France Goršič piše Zur sozialgeschichtlichen Wertung der steirischen Bergrechtkodifikation aus dem Jahre 1543 (Südostforschungen 18, 1959, str. 265 do 281) ter Organizacija gore in Gorske bukve (Kronika 8, 1960, str. 36—40). 21. Ivan Slokar opisuje Delovne norme pri ljubljanskih rokodelcih ob koncu 16. stoletja (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 193—195). 245 • ^ 22. Podatke o zgodovinskem razvoju rudnikov na Slovenskem daje Ivan Cesmiga: Rudarstvo LR Slovenije (Ljubljana 1959, 268 strani). Železarstvo za­ jemajo razprave: Jože Gašperšič: Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju < £ r o n ? . k a l' 1 9 5 9 > str. 5—10); Ferdinandejski rudarski red za fužine pod Jelovico (Kronika 8, 1960, str. 149—158); isti: O nekdanjem žebljarstvu na bivšem Kranj­ skem (Kronika 8, 1960, str. 9—20), istega avtorja v Loških razgledih objavljeni članki (glej 66. odstavek), Smolejev v 70. odstavku navedeni članek ter Baševa članka, navedena v 85. in 86. odstavku. 23. Marijan Britovšek obravnava Razvoj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem (Kronika 8, 1960, stran 81—90, 159—165) ter: Uvajanje novih kultur na Kranjskem v drugi polovici 18. m v prvi polovici 19. stoletja (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str 111 do 149). Na lakoto 1817 se nanaša članek Ivo Pirkovič: Netek v zgodovini in bajki (Naša sodobnost 7, 1959, str. 811—827). 24. Zgodovino gozdarstva na Slovenskem zajemajo predvsem razni članki v Gozdarskem vestniku, kakor Katica Kobe: Valvasor o naših gozdovih (Go­ zdarski vestnik 18, 1960, str. 314—318), Vlado Valencia: Slovensko gozdarstvo v predmarčni dobi (prav tam 17, 1959, str. 55—60, nadaljevanje iz prejšnjega let­ nika), Anton Sivic: Gozdarska društva na slovenskem ozemlju (prav tam 17, 1959, str. 60—64, 90—96, 150—152), isti: Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti (prav tam 17, 1959, str. 254—258, 320—321; 18 1960 str. 45—46, 120—121, 156—157, 182—185, 234—235, 313—314), Franjo Sevnik: Po­ membnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti (prav tam 17 1959, str. 251—254). ' 25. S področja zgodovine pošt in poštnega prometa je pisal več člankov Miro Kehler v PTT zborniku (13, 1959, str. 344—348, v letnikih 1959 in I960). 26. Splošen zgodovinski pregled razvoja papirne industrije daje Jože Som: Jugoslovanska industrija papirja do osvoboditve (Zgodovinski časopis 12—13 1958—9, str. 151—241). K članku Starejši mlini za papir na Slovenskem, ki ga je objavil v Zgodovinskem časopisu 1954 in ki predstavlja nekako prvi del tega zgodovinskega pregleda naše papirne proizvodnje (glej bibliografijo 1951—58 55. odstavek) je objavil Sorn nekaj ponovnih dopolnil in obenem odgovorii nekaterim Slokarjevim pripombam v članku Se o mlinih za papir na Sloven­ skem (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 266—272). 27. Jože Som daje v svojih ocenah Zontarjevega Svilogojstva in svilarstva Mohonceve Industrializacije Mežiške doline, Orožnove Zgodovine Trbovelj (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 345—354) vrsto popravkov in dostav- kov k opisom gospodarskega razvoja zlasti v 19. stoletju. Več razprav in član­ kov, ki opisujejo gospodarski razvoj od srednjega veka do današnjih dni, nava­ jamo v drugem poglavju. Posebej naj opozorimo na Zontarjevo razpravo v zborniku 900 Jahre Villach (102. odstavek) ter v zborniku 900 let Kranja (67 od- tavek), pa še na dela, navedena v odstavkih 65, 66, 69, 75, 80, 84 in drugod. 28. Robert Baravalle opisuje Die Inflation in der Steiermark zu Beginn Erzherzog Johanns Aufbauarbeit (1800—1820) (Zeitschrift des Historischen Ve­ reins für Steiermark 50, 1959, str. 29—71). 29. O gradnji železnic na Slovenskem je pisal Jože Jenko: Ob stoletnici proge Pragersko—Kotoriba (—Velika Kaniža—Budimpešta) (Kronika 7, 1959 str. 168—174) ter: 90-letni jubilej gorenjske proge (Kronika 8, 1960 str 193 do 199; 9, 1961, str. 20—30, str. 113—119). Sem spada tudi razprava istega avtorja o vlogi Škofje Loke v snovanju železniškega omrežja (glej odstavek 66). 30. Manfred Straka objavlja podatke Die Seelenzahlung des Jahres 1754 m der Steiermark (Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 51, 1960, ? 1 Г - ^ ~ 1 1 7 ) - F r a n Lunder prikazuje Razvoj prebivalstva na mestnih območjih Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Jesenic in Trbovelj (Prikazi in studije 5 1959, št. 1, v drugem poglavju naštetih del za manjša področja, opozarjamo po­ sebej na 51., 67., 83., 112. in 114. odstavek. 31. O jožefinizmu glej pregledni članek v Enciklopediji Jugoslavije (Bogo Grafenauer: Jozefinizam kod Slovenaca). 32. Bogo Grafenauer je napisal članek Slovenci in francoska revolucija (Kmečki koledar za leto 1960, str. 123—128). 246 33. O ilirskih provincah je izšel v Enciklopediji Jugoslavije pregledni čla­ nek Boga Grafenauerja (Ilirske provincije). 34. Ilirsko gibanje na Slovenskem je zajeto v preglednem članku Antona Slodnjaka (Ilirski pokret: Ilirizam kod Slovenaca). (Enciklopedija Jugoslavije). Na predmarčno dobo se nanaša tudi članek Ivan Grafenauer: Stolica za sloven­ ski jezik na ljubljanskem liceju in Slomškovi tečaji v celovškem semenišču (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 272—285). 35. Življenjepis in dejavnost slovenskega utopičnega socialista Andreja Smolnikarja (1795—1869) je opisal Ivan Zika: Nekaj o Kamničanu Andreju Bernardu Smolnikarju (VI. kamniški zbornik, 1960, str.-69—86). Članku je pri­ ložen tudi seznam Smolnikar j evih del. - • 36. Članek Ivan Slokar: Zadružni nagibi pri cehovskih rokodelcih in prva obrtniška zadruga v Ljubljani (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 260 do 266 (dodatek Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 195—196) govori o zadrugi, ki so jo 1826 osnovali ljubljanski mizarji. 37. Nacionalne probleme v stari Avstriji obravnava Fran Zwitter (v sode­ lovanju z Jaroslavom Šidakom in Vasom Bogdanovim) v referatu na medna­ rodnem zgodovinskem kongresu v Stockholmu 1960: Les problèmes nationaux dans la monarchie des Habsburg (Beograd 1960, 148 strani; v resimeju objav- ljeno v Xle Congres international des Sciences Historiques, Rapports V, stran 163—190; v prevodu Historijski pregled 1961, str. Ill—128). 38. Problematiko postavljanja italijanske vzhodne meje ter začetkov ita­ lijanskega iredentizma v 19. stoletju opisuje Ivo Juvančič: Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije (Razprave in gradivo Inštituta za narod­ nostna vprašanja v Ljubljani 1, 1960, str. 135—149). Isti avtor v članku Talijan­ ski Risorgimento i odnosi s Jugoslovenima (Jadranski zbornik 3„ 1958, str. 445 do 451) kritično poroča o nekaterih novejših italijanskih publikacijah. Carlo Schiffrer je podal II problema nazionale di Trieste nella storiografia austro- fila e in quella irredentista (Xle Congres des Sciences Historiques, Résumés des Communications, str. 208—210). 39. O letu 1848 na Slovenskem je napisal Jože Som članek Nekateri re­ volucionarni dogodki na vzhodnem. Slovenskem leta 1848 (Kronika 8, 1960, str. 53—56). 40. France Hrastelj je po listinah mariborskega škofijskega arhiva opisal Selitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 (Koledar Mohorjeve družbe za leto 1959, str. 93—100). . 41. Glavne značilnosti volilnih sistemov, kakor so veljali v slovenskih de­ želah za občinske, deželnozborske in državnozborske volitve od 1848 do 1918 je opisal Vasilij Melik v Enciklopediji Jugoslavije (Izborni sistemi), prav tam je Nikola Rubčić opisal volilne sisteme v stari Jugoslaviji. 42. O šestdesetih letih govori razprava Branko Berčič: Iz sodelovanja med Cegnarjem in Levstikom (Loški razgledi 7, 1960, str. 119—150). Branko Marušič je napisal Doneske k biografiji dr. Karla Lavriča (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 196—202). Vasilij Melik je opisal Razmere na Slovenskem v dobi taborov (Savinjski zbornik, Celje 1959, str. 9—15). 53. K Milutinovićevi razpravi Problematika jugoslovenskog programa 1870 kod Srba i Hrvata (glej 78. odstavek bibliografije 1951—8) objavlja Dušan Ker- mavner; Nekaj kritičnih pripomb k razpravljanju dr. Koste Milutinovića v tem časopisu (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 203—217). Slovensko politično zgodo­ vino vse od ljubljanskega jugoslovanskega programa 1870. dalje se v veliki meri dotika razprava Vjekoslav Bratulić: Hrvatski zastupnici u istarskom saboru i carevinskom vijeću devetdesetih godina XIX. stoljeća i suradnja južnoslaven­ skih naroda (Jadranski zbornik 3, 1958, str. 135—205). 44. Jože Som je napisal ocene in poročila raznih disertacij z avstrijskih univerz, ki obravnavajo vprašanja, pomembna tudi za slovensko zgodovino (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 358^368). Posebej naj omenimo diser­ tacijo Dorothea Doliner: Die politischen Organisationen, Verbände und Vereine in Kärnten von 1860—1914 (univerza v Innsbrucku 1953), Oskar Hof mann: Or­ ganisationsentwicklung der österreichischen • Sozialdemokratie bis zum Beginn des ersten Weltkrieges (univerza na Dunaju 1948), (tu navaja Šorn tudi nekaj 247 ^ т ? ° а а ^ P s l o v e n s k o ozemlje), Thomas Fluch: Das kämtner Plebiszit des Jahres 1920 (univerza na Dunaju 1957). ™„- 4 5 ' ^Ulan Kej™™71^ Je napisal študijo: Ludwik Gumplowicz in Slovenci (Nasa sodobnost 8, 1960, str. 778—802, 906—918, 1005—1015, 1095—1104). 46. Na začetek 20. stoletja se nanaša Dušan Kermavner: Slovenska publi- cistika гп prva ruska revolucija (Ljubljana 1960, 89 strani). 47. Dušan Biber je objavil: Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski publicistiki med balkanskima vojnama v letih 1912—1913 (Istonja XX veka, zbornik radova 1, 1959, str. 285—326). 48. Preganjanje Ivana Cankarja leta 1914 (Prispevki za zgodovino delav- skega gibanja 2, 1960, str. 295-298) je osvetljeno z objavo zapisnika o Cankar- jevem zaslišanju leta 1918. ™ , , Ј 9 ' — i S Z i h f l T J e napisal brošuro. Velikaja Oktjabrskaja socialistiFeskaja revolucija i narody Jugoslavii (Moskva 1958, 32 strani). K problematiki nasta- janja stare Jugoslavije je objavil Boudon Krizman Predavanje Antona Korošca o postanku Jugoslavije (Istoriski pregled 1959, str. 64—75). Dragovan Sepie ie ! ^ P - ™,r,a/oPy^°; °kt°brska revolucija i jugoslavensko pitanje u Austro-Ugar- rnZii,'7/Sn( Hi!tor4skl g o r n i k 11-12, 1958-1959, str. 7-47). Delo Dragoslav Jankovic. Društveni i politički odnosi u Kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca uoči stvaranja Socijalističke radničke partije Jugoslavije (komunista) (Istorija f j f „ I, Beograd 1959, str. 7-152) obsežno razpravlja o problemih prvih* let stare Jugoslavije. Lojze Ude je napisal obsežno kritiko Budisavljevićeve knjige Stvaranje države SHS, Kapidžićeve razprave Austro-ugarska politika u Bosni i Hercegovini i jugoslovensko pitanje za vrijeme prvog svjetskog rata, Krizma- nove razprave Stvaranje jugoslavenske države, Mandićeve knjige Fragmenti za i-?.1^1" ujedinjenja ter pravkar omenjene Jankovićeve razprave: Društveni i politički odnosi . . . (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 280—305). O stališčih slo­ venskih političnih strank in skupin glede ureditve stare Jugoslavije piše (in posega tudi nekoliko nazaj) Fran Erjavec v članku Avtonomistična izjava slov kulturnih delavcev leta 1921 (Zgodovinski zbornik, Buenos Aires 1959, stran I D O — l i t i ) . „a Л°~- f°^dan Kriz™an je opisal Jadransko pitanje pred našom delegacijom. ZrSlГ^% ïïïTnZkTîereinCJji d0 P0****™*» govora s Njemačkom (Ж ™ 2 E 1919) (Jadranski zbornik 3, 1958, str. 291-313). Zapisnici sa sednica Dele­ gacije Kraljevine SHS na Mirovnoj konferenciji u Parizu 1919—1920 so izšli 427 strani) Z U V O d o m B ° g d a n a Krizmana in Bogumila Hrabaka (Bedgrad 1960, 51 Alojzij Kuhar je v emigraciji objavil poročila Milesove razmejitvene n M V * K o r ° š k e m leta'1919 (Poglavje iz tragedije koroških Slo J n ™ Zbor ! шк koledar svobodne Slovenije, Buenos Aires 1956, str. 47—79). Z bojem za Ko- l°3° f%PTV1^?Zni v ? j n i j e P ° v e z a n življenjepis Franca Malgaja, ki ga je napisal Fran Ros (Malgaj, Celjski zbornik 1959, str. 325-337), t e r č l a n e k Jurij Music: Z drugo stotnijo slovenskega planinskega polka v borbi za Korotan (Kronika 7 1959 str. 103-106). Četrti zvezek Carinthiae iz leta 1960 je posvečen 40-letn.ci koroškega plebiscita. Razen uvodnega članka, ki ga je napisal Her­ man Braumuller: Im Gedenken an die Volksabstimmung in Kärnten (str 547 do f™ Ä J ? 3 T ? SV A}*ert Peter-Pirkham: Meine ausenpolitische Tätigkeit im Kampfe um Kärnten (str. 582-602) in Helmut Hütter: Die Rolle Italiens um Karntes Freiheit (str. 603-619). Primerjaj k temu tudi v 44. odstavku omenjena Sornovo oceno Fluchove disertacije. O položaju koroških Slovencev po plebis­ citu m o politiki proti njim je pisal Lojze Ude: Po plebiscitu 10. oktobra 19?0 — Karnt™r Heimatdienst, Heimatbund (Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, stran mVd ip« iofUlVočl*menc\c ^ analiziral Migracije prebivalstva na Koroškem mea leti 1934—1951 (prav tam str. 92—112). ™rtZl\?1TìrìeliJVian .R e f i , . e n t ; odl°™ek spominov o ustanovitvi Komunistične 196) %r ? q Ä l w a 3 m i . m I s t n P o p e v k i za zgodovino delavskega gibanja 2, q ? n ° ' J l , ?• g o v ° r l . ° s o c i a l n i demokraciji med prvo svetovno vojno nà na P Ä 2 1 а ^ " a Primorskem, potem pa o začetkih Komunistične partije H L ^ Z n 4 R ^ V k ? l g l ' " . a n Beflent: Poglavja iz boja za socializem U (Ljub­ ljana 1960, 368 strani) je objavljen članek Trst in tržaško vprašanje ob polomu 248 avstro-ogrske monarhije ter vrsta člankov napisanih zlasti v letih 1920—1925, ki so bili objavljeni predvsem v tedanjem Delu; deloma se nanaša vsebina knjige tudi na delavsko gibanje v jugoslovanski Sloveniji. Primorsko v letih med obema vojnama opisuje Elio Apih: Dal regime alla resistenzg._(.Y&n,ezia-» _Giulia 1922^9J3)JUdineJ9^)'TVëc~â rero"Trstu v tem času navajamo še v dru­ gem poglavju (107. odstavek). Ivo Juvančič je napisal članek Drugitršč_axkShijixa: ces i njegova politička pozadina godine ß40—1941 (Jadranski.zbgrnik_4>-Ì96Q,_ • •strT293=Z99)~ 53."V"proslavo štiridesetletnice Komunistične partije Jugoslavije je začel izhajati obsežen zbornik spominov aktivistov jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja z naslovom: Četrdeset godina. V letu 1960 so izšli 4 zvezki (Knjiga prva: 1917—1929, 420 strani; Knjiga druga: I929^^35T42ff "sirani; Kïrji- "gaTrëcaï ig35=lMir508-strämr:Knjigä~retW^^ - vse" v B eogr adu) rZBörnlBT fzlïal â še "dalj ë~g~spommrHoBr Tu~ j e óbja vi j ena cela vrsta"sp^mlîîOVTîa"delavsko gibanje v Sloveniji od konca prve svetovne vojne naprej, tako na ozemlju stare Jugoslavije kot na Primorskem pod Italijo. Tu so spomini na revolucionarna leta po prvi svetovni vojni, na obdobje vidovdanske ustave na čas pod šestoj anuarsko diktaturo in pod oktroirano ustavo, na partijske kongrese in konference, delo SKOJ, stavke, delavsko kulturna dru­ štva, partijski tisk in tehnike, procese in zapore, delo naših komunistov v emi­ graciji, špansko državljansko vojno itd. itd. Posebej zasluži omembo članek Edvarda Kardelja: Posle dvadeset i pet godina (Knjiga druga, str. 5—35), ki daje inklTdelâ^n^Tol îê ' lD^î j^Tô^l^ 54. Ob štiridesetletnici Zveze komunistov Jugoslavije so izšli številni članki v dnevnem in revialnem tisku. Tej štiridesetletnici je bila posvečena četrta, aprilska številka Naše sodobnosti 1959 z uvodnim člankom BoHsa_ Kraigherja^ (Nekaj misli ob 40-letnici Zveze komunistov Jugoslavije, _ strj!89—296)" T u " j e objlivljeirtuHrčlanek^^na^RegeniarSpomini^in"misli ó ustanovitvi"_KPJ^stran_ 323—330), ki se dotika tudi slovenskega delavskega "gibanj a" na Primorskem pò" prvi svetovni vojni. Štiridesetletnici ZKJ je" posvečena prav tako aprilska, če­ trta" številka Novih obzorij z uvodnim člankom Jožeta Potrča (str. 145—150) ter s članki: Branko Rudolf: O rasti levičarstva med predaprilsko slovensko inteli­ genco v luči osebnih spomino, (str. 168—171); Jože Remar: Progresivna prizade­ vanja učiteljstva v okviru stanovske organizacije pred drugo svetovno vojno -(str. 183—191) in Ivan Kreft: Partija in delo med srednješolsko mladino (stran 191—194). V Naših razgledih je objavljen članek Mihe Marinka (Ob štirideset­ letnici komunistične partije Jugoslavije, str. 146—147). 55. Iz zgodovine' delavskega gibanja v stari Jugoslaviji naj navedemo še naslednje pomembnejše prispevke: France Klopčič: Zaton slovenske socialno- ßemokratske stranke_1919—1920 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja"'!, I960,"jštr. 53—103); "Dušan Kei™avne~r:~Uštariovni~mdnifest »Delavsko sociali-" stične stranke za Slovenijo«^z'dne 3. marca 1920 (Kronika"7,""'1959,"~str."57—65);" France Klopčič' Ustanovitev in prvi koraki Komunistične partije Slovenije (Ko-" "~ rriunist 6. maja 1960); France Klopčič: Kdo bo koga (Ob štiridesetletnicrustano-^ vitve Komunistične partije" v Sloveniji) (Naši razgledi 9, 1960, str. 148). Pod_na-_ _slovom K štiridesetletnici generalne stavke aprila 1920 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1, 1960, str. 278—287) so bili objavljeni spomini Ivana Ma- kuca in nekateri dokumenti. Vrsto člankov in spominov na splošno železničar- sko stavko prinaša Železniški vestnik v svoji tretji številki 14. letnika (marec 1960). France Klopčič: Komunistična stranka v Sloveniji po Obznani (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 2, 1960, str. 17—67) opisuje prvo poletje 1921. France Klopčič: Nekaj novih dejstev. Pismo o kongresih SKOJ 1922 in 1923 (Komunist 20. februarja 1959), Kje je bil II. kongres SKOJ (Iž zapiskov Antona Manfreda) (7 dni, 1959, št. 39). Pod naslovom Največja stavka slovenskih ru­ darjev (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 2, 1960, str. 288—300) sta bila objavljena dva dokumenta, sindikalno in podjetniško poročilo o stavki j od julija do septembra 1923. Nadalje naj navedemo članke: Milko Goršič: Leto preloma na univerzi (Naši razgledi 8, 1959, str. 153—154), Rudi Ganziti: Prva ve- i lika preizkušnja (Delavska^ enotnost 28. marca in 4. aprila 1959) — o stavki ^ gradbenih delavcev 1936 —ЛТото Brejc: Revolucionarnost stavbincev (Ob ob- 249 letnici velike stavke 1936. leta, Delavska enotnost 13. junija 1959). Knjigo Bili smo v Španiji (Spomini slovenskih prostovoljcev, 3. popravljena in izpopolnjena izdaja, Ljubljana I960, 451 strani), več člankov]^ publikaciji Ljubljana v_ile=_ 99*1 J.i. Ljubljana 1959, 488 strani, npr. Lojze Ocepek: Iz zapisnikov predvojnega partijskega delavca, AngelaJDovčeva in Miha Berčič: V eni ljubljanskih tovarn' _ p r e d vojno, Rudi Ganziti: Revolucionarni sindikati stàvbincev, Miroslav Luštek"- Napredna študentska mladina v zadnjih letih pred vojno, France Vrečar: BO^ __ TIC (Savez bankovnih, osiguravajućih, trgovačkih, industrijskih činovnika Ju- _ goslavije), Marica Cepe: Centralna tehnika je zrasla iz predvojne partijske teh- nike.Janez VipotnikrTone Tomšič (Komunist 3. junija do 1. julija 1960)VjFfan- cek Saje: Revolucionarno gibanje na DoT^jslcèTn~v~lëtiïï~1918^194r(T)meniski list 10, 1959, št. 1—23, 8. januarja do 11. junija); France Ostanek: Vpliv partije m_solstvo v razdobju 1919—1941 (Prosvetni delavec 8. junija 1959); Ernest' Vrane: »Popotnik« — propagandno glasilo III. internationale? (Ob 30-letnici i^ lÇï ï f jËVP, 20-letnici »rdečega« Popotnika, pedagoškega glašilaT slov. učifeTp ' _stva) (Sodobna pedagogika 11, 1960, s trel i—216); "Alojz Krivograd:-Narodne,— -ybrambni. delovni' tabori' (1938—1940Г (Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, strarT 31—36). (Delavsko gibanje mëd obema vojnama obravnava š i vrsta v dmgerrT poglavju navedenih člankov; zlasti opozarjamo na 66., 67., 75. in 107. odstavek. 56. Pregled gospodarskega razvoja stare Jugoslavnje je dal v Enciklope­ diji Jugoslavije Sergije Dimitrijević (Jugoslavija, Privredni razvitak od 1918 do 1941). Narodni dohodek sta obravnavala Ivo Vinski: Nacionalni dohodak i fiksni fondovi na području Jugoslavije 1909—1959 (Ekonomski pregled 1959, br. 11—12) in Stevan Stajic: Nacionalni dohodak Jugoslavije godine 1923—1939 u stalnim i tekućim cijenama (Beograd 1959). Boško Djordjević: je prikazal Pregled ugo­ vorne trgovinske politike od osnivanja Države Srba, Hrvata i Slovenaca do rata 1941. godine (Zagreb 1960, 289 strani). Gospodarski razvoj med obema vojnama zajemajo še razprave: Jože Som: Razvoj industrije v Sloveniji med obema voj­ nama (Kronika 7, 1959, str. 10—21); isti: Kartelizacija stare jugoslovanske indu­ strije kleja (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 137—178) ter istega pisca v 26. od­ stavku navedeno delo o jugoslovanski papirni industriji. II 57. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, ki ga izdaja ljub­ ljanski mestni arhiv, se je v letih 1959 in 1960 pomnožilo za dva zvezka: IV. zve­ zek (Ljubljana 1959), ki obsega listine iz mestnega arhiva ljubljanskega 1471- do 1521, ter V. zvezek (Ljubljana 1960), ki vsebuje listine iz kodeksov mestnega arhiva v Trstu 1326—1348. Način izdajanja je isti, kakor smo ga opisali v 106 odstavku bibliografije 1951—1958. 58. Nekaj zgodovinskih podatkov vsebuje vodič: Ljubljana in njeno tu­ ristično zaledje (Redakcijski odbor: Franjo Baš, Valter Bohinec, Miroslav Lu­ štek, Tego Malis, Viktor Šoštarič, Nace Sumi, Fran Vatovec, Ljubljana 1960 155 strani). 59. Splošno umetnostno zgodovinsko sliko Ljubljane daje Nace Sumi v delu Zgodovinski urbanistični profil Ljubljane (Ljubljana 1960, 30 strani) in v član­ ku: Ljubljana — spomenik zgodovinskega urbanizma in arhitekture (Kronika 7, 1959, str. 36—49). Umetnostnozgodovinskih obravnav posameznih stavb tu ne omenjamo. 60. Na osemnajsto in devetnajsto stoletje se nanaša razprava Vlado Va­ lencia: Ljubljanska učna stolica za kmetijstvo (Kronika 8, 1960, str. 91—98). Silvo Kranjec pa je opisal: Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije (Kronika 7 1959, str. 107—116). 61. Iz gospodarske zgodovine Ljubljane naj omenimo: Ivan Slokar: Izde­ lovanje orodja, strojev in orožja, orožarne in skladišča smodnika v Ljubljani (Kronika 8, 1960, str. 174—183); isti Zgodovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do leta 1860 (Kronika 8, 1960, str. 40—50); knjižico 130 let Blasnikove tiskarne (Ljubljana 1959, 54 strani), v kateri je Janez Logar opisal Razvoj ljubljanskih tiskarn in tiskov od protestanta Mandelca dalje, Jože Som: Nastanek in razvoj 250 »Saturnusa« (Moščanska skupnost, julij in oktober 1960) ter opozorimo na Slo- karjeve v 21. in 36. odstavku navedene članke. 62. Delavsko gibanje v Ljubljani je zajeto v vrsti člankov in spominov, od katerih smo najvažnejše navedli v 53.—55. odstavku. Zlasti opozarjamo na zbornik Ljubljana v ilegali, ki obravnava tudi predvojno obdobje. Posebej naj omenimo članek Alenke Nedog: Rdeča zastava na blokiranih ljubljanskih ulicah leta 1928 (Ena izmed številnih predvojnih akcij partije in SKOJ v dneh oblet­ nice velikega Oktobra) (Komunist 4. novembra 1960). 63. Izšla je Kronika osnovne šole Zalog 1910—1960 (Zalog 1960, 24 strani). 64. Izšla je posebna spominska publikacija: Ob 80-letnici Gasilskega dru­ štva Domžale 10. julija 1960, ki jo je uredil Stane Stražar (Domžale 1960, 68 strani). 65. V letu 1959 je izšel peti (Kamnik 1959, 283 strani), v letu 1960 pa šesti Kamniški zbornik (Kamnik 1960, 228 strani). V področje naše bibliografije spa­ data članka Vlado Valencia: Iz kamniškega gospodarstva v XVIII. stoletju (VI, str. 5—34) ter istega avtorja O slamnikarski domači obrti (V, str. 165—193), med­ tem ko smo članek o Smolnikarju omenili v 35. odstavku. 66. Od Loških razgledov sta izšla VI. (1959, 272 strani) in VII. (1960, 256 strani) letnik. V njih je posebej omeniti naslednje članke: Pavle Blaznik: O po­ deželski obrti na loškem ozemlju do začetka 16. stoletja (VI, str. 91—97), isti: O obrti v Škof ji Loki v srednjem veku (VII, str. 80—87); Joža Gašperšič: O oglarstvu na Jelovici (VI, str. 98—108), isti: O jelovškem rudarstvu (VII, stran 63—74); Josip Žontar: Trgovska računica loškega veletrgovca Franca Oblaka- Wolkensperga iz letà 1677 (VII, str. 88—93); Doroteja Gorišek: Barvarska obrt v Škof ji Loki (VI, str. 158—166); Jože Jenko: Vloga Škofje Loke v snovanju že- lezniškega omrežja (VI, str. 182—200); Vojko Valič: Škofjeloška tovarna klobu­ kov v letih 1921—1941 (VI, str. 167—181). Na delavsko gibanje med obema voj­ nama v škofjeloškem področju se nanašata članka: Boris Ziherl: Pott dolga šti­ rideset let (VI, str. 7—10) in Maks Fojkar: Delavski stavkovni val v Škof ji Loki (VI, str. 11—27), ki govori o letih 1935 in 1936. O priimku Tavčar in s tem zve­ zanimi vprašanji je pisal Pavle Blaznik (Odkod priimek Tavčar?) .(Geografski vestnik 32, 1960, str. 27—31), pa tudi Dušan Ludvik (Als-Davčar-Tavčar) (Jezik in slovstvo 5, 1959, str. 27—28). Izšla je posebna publikacija: Sedemdesetletnica vajenske šole ža razne stroke v Škof ji Loki 1889—1959 (Uredil Lojze Zupane, Škof j a Loka 1959, 40 strani). 67. Ob devetstoletnici prve omembe Kranja v srednjeveških listinah je izšel spominski zbornik 900 let Kranja (Kranj 1960, 496 strani). Od člankov, ki so bili tu objavljeni, spadajo v okvir naše bibliografije Milko Kos: Starejša naselitev na Kranjski ravnini (str. 51—73); Pavle Breznik: Obveznosti podlož- nikov do zemljiških gospostev v območju Kranja (str. 84—104) ; Josip Žontar: Vloga Kranja v blagovnem prometu v teku stoletij (do 19. veka) (str. 137—159); Cene Avguštin: Poglavitne črte urbanističnega razvoja starega Kranja (stran 160—174); Jože Žontar: Razvoj uprave in sodstva 'na območju Kranja od srede 18. do srede 19. stoletja (str. 200—214); Vlado Valenčič: Prebivalstvo na območju občine Kranj (obravnava čas od leta 1754 naprej) (str. 294—322); Jože Šorn: Velika industrija v Kranju med obema vojnama (str. 323—339), Ivka Križnar, Stavkovno gibanje v Kranju in okolici (str. 340—351); Stane Šinkovec: SKOJ in mladina Kranja od leta 1938 do pomladi 1942 (str. 352—362), ostali članki pa go­ vore o predslovanski in staroslovanski arheologiji, romanski arhitekturi (kranj­ ski župni cerkvi, razvoju meščanske hiše, rezbarski delavnici 17. stoletja), etno­ grafiji, literarni zgodovini v zvezi s Prešernom, Jenkom, Tavčarjem in Mencin­ gerjem, obdobju NOB ter razvoju po osvoboditvi. Posebna spominska publika­ cija je Glasbena šola v Kranju ob petdesetletnici obstoja in delovanja (Kranj 1959, 79 strani). V 19. odstavku navajamo Zontarjevo razpravo o najstarejši sodni in mestni kranjski knjigi. 68. Zbornik Naklo 1960 (105 strani) podaja kratko zgodovino kraja, šole (Jože Kožuh), zadružništva (Ivan Zupan), gasilstva, telesne vzgoje; dobra po­ lovica zbornika pa je posvečena NOB. 251 . .69. Na Trzic se nanaša kot druga knjiga Zgodovine obrti in industrije v Trzicu napisano delo Ivan Mohorič: Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču Nastanek, razvo] in delo 1885—1960 (Tržič 1960, 520 strani) •i 7 ^ п ? Д 1 е ? . а Г . 1 8 Д 9 5 , 9 ) P ° s v e c a novembrsko-decembrsko dvojno številko 8. let­ nika (1959) štiridesetletni« Partije in devetdesetletnici jeseniške železarne V članku Utrinki iz zgodovine jeseniškega delavstva je podan zgodovinski pre­ gled, poleg tega pa je objavljenih še več drugih, večinoma spominskih člankov ™ , f f i S o n d ? g ° 4 k 7 l h i z Preteklosti delavskega gibanja. Posebej pa je izšla ?^o ^ ] + ' 90.}eKfele,zarne Pšenice (idejni koncept Miloš Magolič. Jesenice 1959 203 strani) s člankom Slavko Smolej: Kratek zgodovinski oris železarstva na Gorenjskem m Železarne Jesenice. r > „ „ l 4 ° i . n a S e l . t v t n i R o v i n i g o v o r i razprava, ki jo je objavil Milko Kos: £ i ,om Planm^ v Bohinju in okoli Bleda (Geografski vestnik 32, 1960, stran -Loi—los). v~v. 7 ^ l v.?ettdel Dolenjske se nanaša delo Ivo Pirkovič: Tisočletja v zrcalu Krke (Od bajke do zgodovine) (Dolenjski list 10, 1959, 8. januarja—12. februarja) Omeniti je tudi v 55. odstavku našteto Sajetovo razpravo Revolucionarno gi­ banje na Dolenjskem v letih 1918—1941. J3- Na Pleterje se nanaša knjižica Kartuzijani na Slovenskem (Ob osem- stoletmci naselitve 1160—1960) (Ljubljana 1960, 104 strani) . , J4". У .knjižici Adlešiči v Beli krajini (Adlešiči 1960, 67 strani), izdani ob stoletnici sole, je opisal Jože Dular zgodovino kraja in šole 75. Na Zagorje, Trbovlje in Hrastnik se nanaša več že zgoraj v 53—55 od­ stavku navedenih člankov in spominov (tako npr. tudi v zborniku Četrdeset godina, Prva knjiga). Posebej naj še omenimo: Miha Marinko: Moji spomini na SKOJ v Zagorju (Komunist 16. septembra 1960); France Klopčič: Ustanovitev Komunistične Partije v Zagorju (Kronika 7, 1959, str. 1—4), isti: Ob 35 obletnici oboroženega odpora Or juni v Trbovljah (Naši razgledi 8, 1959, str. 233)' Henrik I uma: Obrambni govor na sodni razpravi v Celju proti 12 obtožencem ki so bili obtoženi za junijske dogodke v Trbovljah 1924. leta (Naši razgledi 8 1959 1% rVfiT iaJZ,va i e ^ d \ ^ e h n a b r o s u r a z naslovom 100 let steklarne Hrast­nik 1860—1960 (Hrastnik 1960, 44 strani). T« 7i6-'i.Z™ ^ m ! ! k e Toplice je objavil Janko Orožen: Gradivo za zgodovino Rimskih Toplic m okolice (Celjski zbornik 1959, str. 119—187). str 2 7 7 ^ 2 9 7 Г И Ш Ј е ^ П&Па&а r a z P r a v a Jože Curk: Olimje (Celjski zbornik 1959, ™™ 7/l" Izf.el i<~n Zoornïk 00 petdesetletnici Kmetijske šole v Šentjurju 1910 do 1960 (Šentjur 1960, 37 strani). . J7?-. ï z a l ? s t a d v a Celjska zbornika: Celjski zbornik 1959 (Celje, 342 strani) ter Celjski zbornik 1960 (351 strani). Zgodovinski članki v obeh opisujejo manj po­ dročje mesta Celja, bolj pa kraje in predele s širokega celjskega področja. Sin­ tetičen pregled daje članek Jože Curk: Umetnostni profil Posavinja skozi sto­ letja (i960, str. 292—304). Milan Božič in Zoran Vudler sta priredila Vodič »o Celju m okolici (CeJje 1960, 62 strani). m v 8 ° ^ o čast devetdesetletnici žalskega tabora je izšel -Savinjski zbornik (Celje 1959, 344 strani). V naso bibliografijo moremo iz njega uvrstiti naslednje članke: Jože Curk: Gradovi in graščine v Spodnji Savinjski dolini (str 140 do lbO), Janko Orožen: Kratka zgodovina rudarstva in industrije v Spodnji Sa­ vinjski dolini (str. 213-230), Vasilij Melik: Razmere' na Slovenskem v dobi taborov (str. 9—15), Rajko Vrečer: Kako je bilo pred devetdesetimi leti (stran }T~iSJ' s^-ne Tercak: Spodnja Savinjska dolina v boju za boljšo bodočnost (str. 77—102). Zadnji članek daje kratek pregled ilegalnega dela v bivši Jugo­ slaviji in v času NOB. 81. Izšla je knjižica 150 let šole na Gomilskem (Gomilsko 1960, 48 strani) kjer je med drugim opisana zgodovina kraja (Janko Orožen) ih šole (Franjô Sega). 82. Preteklost Dobrne obravnavata razpravi: Ivan Grobelnik: Nastanek in razvoj zdravilišča Dobrna (Celjski zbornik 1959, str. 107—118) ter Janko Orožen- Donesek k zgodovini Dobrne (Celjski zbornik 1960, str. 280—291) 83. Razprava Drago Meze: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline (Celjski zbornik 1960, str. 5—67) prikazuje predvsem razvoj prebivalstva v zadnjem sto­ letju in pol, zlasti od 1869 dalje. 84. Janko Orožen je napisal: Zgodovino premogovnika v Velenju (Celjski zbornik 1960, str. 257—279). Za 40-letnico KPJ je izšla brošura Novo Velenje (Novo Velenje 1959, 30 strani). 85. Izšel je zbornik 40 let telesne kulture v Mislinjski dolini 1919—2959 (Uredil Vinko Canjko) (Slovenj Gradec 1959, 48 strani). Franjo Baš piše O že­ lezarni v Mislinji (Koroški fužinar 9, 1959,̂ št. 1—3, str. 12—13). 86. Članek Franjo Baš: Ustanovitveno leto je narobe — skoro polovico naše železarske tradicije zataji govori o ustanovitvi jeklarne na Ravnah (Ko­ roški fužinar 10, 1960, št. 21 a, str. 21). Mežiško dolino in Ravne obravnavajo še: Ivo Kokal: Spomini na sodelovanje z okrožnim komitejem KP pod imenom »Sever« (Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, str. 14—30); Anton Čop: Pomen so­ cialistične gospodarske dejavnosti in kulturno prosvetnega dela za politično razgibanost Mežiške doline (Koroški fužinar 9, 1959, št. 4—9, str. 9—11); Janko Gačnik: Kronika o telovadnem in narodnostno-prosvetnem delovanju bivšega sokolskega društva na Ravnah (Koroški fužinar 9, 1959, št. 1—3, str. 32—35). V Koroškem fužinarju je izšlo še več drugih zgodovinskih člankov. 87. Delo Ivan Gams: Pohorsko Podravje (Razvoj kulturne pokrajine) (Ljub­ ljana 1959, 233 strani) ima tudi zgodovinske podatke. 88. Področja ob Pesnici se tiče Otto Lamprecht: Der mittelalterlichen Be­ sitzstand des Stiftes St. Paul im Lavantal an der Pössnitz {Carinthia 149, 1959, str. 379—388). 89. Na Maribor se nanaša članek Jože Curk: Mariborski mestni grad (stavbno-zgodovinska skica) (Kronika 7, 1959, str. 30—36); brošura Dušan Mev- Ija: Pregled dela mariborskega gledališča 1919—1941 (Maribor 1960, 74 strani) ter članka: Jan Sedivy: Borba za ustanovitev mariborske klasične gimnazije (Kronika 8, 1960, str. 123—129) in Jože Košar: Ob 200-letnici klasične gimnazije v Mariboru (Naši razgledi 8, 1959, str. 7—8). Izšel je zelo obsežen Zbornik Sploš­ ne bolnišnice v Mariboru 1799—1959 (Urednik Eman Pertl) (Maribor 1959, 544 strani), v katerem je posebej opozoriti na zgodovinske članke: Franjo Baš: Iz predzgodovine mariborske bolnišnice (zdravstveno-zgodovinski spomeniki v Ma­ riboru) (str. 23—32), Franc Minaiik: Iz najstarejše in starejše dobe mariborske bolnišnice (str. 33—81) in Mirko Cernie: Poslanstvo mariborske bolnišnice od leta 1919 do danes (str. 15—23). Izšla je brošura ŽŠD1 Maribor ob 40-letnici Ko­ munistične partije in SKOJ (Maribor 1959, 20 strani). • 90. Na Ptuj se nanaša brošura Mirko Majcen: Kronika gasilskega dru­ štva v Ptuju 1870—1960 (Ptuj 1960, 36 strani). Od raznih člankov o delavskem gibanju naj omenimo Rudi llec: Tiskarna v kovčkih (7 dni 1959, št. 18, str. 1, 3). 91. V Markovcih so izdali brošuro: Markovci ob 150. obletnici šole in 15. obletnici osvoboditve (Markovci 1960, 32 strani). 92. Haloze zajema razprava Milko Kos: Haloze po ptujskih urbarjih iz 15. stoletja (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 187—193). 93. Miroslav Kokolj je sestavil bibliografski pregled Prekmurje in Prek- murci v slovenskem periodičnem tisku (Murska Sobota 1957, 168 strani), ki obsega »pregled člankov, leposlovnih prispevkov, podlistkov, poročil, dopisov, novic, vesti, uradnih razglasov, slik in ostalega drobiža, ki se kakorkoli na­ naša na Prekmurje in Prekmurce« in je izšel v slovenskem periodičnem tisku od Bleiweisovih Novic (1846) do osvoboditve (1945). Izšel je Geografski zbornik (Murska Sobota 1959, 160 strani), ki obsega več (deloma prvič objavljenih de­ loma ponatisnjenih) geografskih razprav z marsikaterimi zgodovinskimi po­ datki predvsem o razvoju prebivalstva po posameznih predelih. Posebej naj omenimo razpravo Svetozar Ilešič: Pregled razvoja Murske Sobote (str. 69—80). Ludvik Olas je opisal Trajne migracije iz Sebeborec (Prekmurje) (Geografski vestnik 32, 1960, str. 175—182). Izšla je knjižica Marijan Zadnikar: Umetnostni spomeniki v Pomurju (Murska Sobota 1960, 108 strani). Za Prekmurje naj na.- vedemo članke: Ivan Zelko: Romanska arhitektura in naselitvena zgodovina Železničarsko športno društvo. 253 Prekrrmrja (Zbornik za umetnostno zgodovino, NV 5/6, 1959, str. 235-244) •' Rudi Čacmovic: Razvojna pot Prekmurja (od polfevdalnih časov v svobodne so­ cialistične odnose) (Naši razgledi 8, 1959, str. 155-156); Poldka Kos uamttvo sirani) П М Z a d n , a l e t a P r e d dTU9° SVet0Vn° Vojno' (Murska Sobota Ш9, 16 94. Nekaj literature o starejši zgodovini Koroške smo zajeli v 10 odstavku r9 7 n 1 o n s a t o ? e t 1 n a p t U r - S t r a k O V a r a Z ? r a V a ° n a r °dnos tn i statistiki Koroïke v 19. in 20. stoletju. Politične organizacije in društva na Koroškem v 19 stoletiu je zajela disertacija D. Doliner j eve, ki jo omenjamo v 44. odstavku Bo ev za Koroško po prvi svetovni vojni in koroškega plebiscita se tičejo v 51 odstavku ewe Ш4 а 5 а е 5 1 а ; mZZ -fa9ÌtZ P r ° Č a °^eUere L i t e r a t u r z u r KlrltnerG^U- SuiS^Ä.^!^^. d e S I n S t l t U t S f Ü r Ö S t e r r e i c h i s c h e Geschichtsfor- 9 5 - F ™nci z™itter obravnava v članku Pol stoletja Slovenske prosvetne zveze; (Koledar slovenske Koroške 1959, str. 132-142) razvoj te organfzacije V Koledarju slovenske Koroške 1959, pa tudi I960 je izšla cela vrsta č"ankov ki prikazujejo razvoj posameznih slovenskih prosvetnih društev na Koroškem' 4tnJ^Pr;Spev^e ï,ZëodoZmi K ć e r k a daje razprava Hermann Wiessner-Stadt im Grenzland (Carinthia 150, 1960, str. 865—878) , M ? 7- 2 -r i-zvezek 149. letnika Carinthie iz leta 1959 je obenem Festaabe *ur 150-Jahr-Feier der Wiederbesiedlung des Benediktinerstiftet Рањlim£a- vanttal durch die Mönche von St. Blasien im Schwarzwald. G l a v n t l a X i so- ?1Т™гаГП1ш-llWnltte l U U U r t e SČndln° deS B^ediküner7mesStpSaul ten^str 337 I v R ^ ^ f l P ^ " ^ i ^ * e s ^ des Klosters St. Paul in Kärn­ ten (str 337—378) Franz Pagitz: Die Urkundenschreiber der St. Pauler Kloster­ schule bis zum Jahre 1335 (str. 389-444), Walther Fresacher: Hof BuVafried Hofgericht und Markt St. Paul (str. 671-714); Walther Fresacher hie niesten Kirchen im Lavanttale (str. 788—803). - , auesten und H ™ k ? F ? n А 1 е / а 2 Р Г а Д а К ? г 1 D i n k l ^ - Völkermarkt zwischen Abt ™-м. T 9 ( ? B e i t r a g zur Grundungsgeschichte mittelalterlicher Städte) s ^ 27e8-30g5e)n S t Ì t U t S f Ü r ö s t e r r e i c h i s c h e Geschichtsforschung 67 1959, 99. O starejši zgodovini Celovca razpravlja Walther Fresacher: KlaqenfuH sla r T p i s a l Ä s Ä ? f ^ f ШЈ 1 9 6 0 > s t e 118-161); H. in^Rudan K i a . f f f ' , ? ^ Stadttheater m Klagenfurt, Vorgeschichte und Entwicklung S g e n * u r t ^ 6 0 ' 3 8 4 s t I a n i > - Z u r 125-Jahr-Feier der Kärntner Sparkasse fe zsel v Cannthn govor Franza Neunerja (Carinthia 150, 1960, str. 27-43) Ce- lovške zgodovine se t iceta tudi razprava Ivana Grafenaûerja o Slomškovih t e - čajih v celovškem semenišču (glej 34. odstavek) ter članek Anton KovačičPouk ^ХеТт^Т^^*^^ * Cel0VCU d° l e t a 1 Ш k o l e d a r slovenske W^ÓSZI^^ÌBIISS^ GeSCMChte deS K°^«^ M«™ , • ш - Walther Fresacher je pisal Zur Geschichte der Herrschaften Finken­ stein und Rosegg (Carinthia 150, 1960, str. 753—803) "errscnayien tmken- C^JM ^aJ?£nÌÌgaJ00 Jahre Villach ( N e u e Beiträge zur Stadtsgeschichte Geleitet von Wilhelm Neumann) (Villach 1960), iz katere naj posebei nave- fstH- I f ErntmVb JÜn''I f e u m a r \ D ì e UrkUnde »om SFetZrnYo60 Д тТ^, K i Klebel: Bischof von Bamberg (str. 13—32), Wilhelm Neukam- Der Villacher Zoll als Finanzquelle der Bamberger Bischöfe (strч 45-53) wTl'- vïn l CoÌ Der Go^ünzenfund von Villach (str. 55-66), Wilhelm kitsch- 6 7 2 W a f c n b Ж fie Мп™тг* d e r Bamberger Bischöfe in vTaÀГ (stran L l i l , D ' T D e r G u r k e r Weihbischof Nikolaus von Hippo ein Jugendlehrer des Paracelsus (str. 173-184), Kurt Goldammer- Arbeit und Ar- beitsruhein der Sicht des Reformers Paracelsus. Ein Beitrag zur Arbeits- und Berufsethik und zur Sozialmoral im 16. Jahrhundert (str. 185-20Ï) Conrads fen nlanHd: Yatan™ ViUach (str- 207-236), Wilhelm NeLann%4Uachs Studen- t i %• а е ^ с ћ 1 п Universitäten bis 1518 (str. 237-246), Walther Fresacher st Jakob m Villach, Rechtsgeschichte der Stadtpfarre (str315-347) Hans Dolenz Die Begräbnisstätten in und um Villach (str. 349-355), Grete Me\ense)fyfp^o- 254 testantische Inschriften auf den Denkmälern der Pfarrkirche St. Jakob in Vil­ lach (str. 357—372), Hans Paschke: Georg Ulrich von Künsberg. Der Stifter der Kanzel von St. Jakob in Villach (str. 373—379), Joachim Massner: Der Villacher Katechismus Johann Hausers. Ein Beitrag zur Geschichte des frühen. Prote­ stantismus in Innerösterreich (str. 381—409), Wilhelm Neumann: Die Reforma­ tion in Villach (str. 411—446), Oskar Sakrausky: Ein bisher unbekannter slowe­ nischer protestantischer Katechismus aus dem Jahre 1580 (str. 447—457), Josip Zontar: Villach und der Südosten. Zur Geschichte der wirtschaftlichen und verwandschaftlichen Beziehungen Villachs und seiner Bewohner zu Krain, dem Küstenlande und Kroatien bis zum Ende des 16. Jahrhunderts (str. 459 do 522), Walther Fresacher: Der Kampf des Bistums Bamberg um Villach (stran 523—550). Drugi članki zajemajo predvsem vprašanja zgodovine umetnosti. 103. Na Zagoriče se nanaša knjižica O. Sakrausky: Agoritschach (Geschich­ te einer protestantischen Gemeide im gemischtsprachigen Südkärnten) (Kla­ genfurt 1960, 80 strani). 104. Ileana Ferlât obravnava v svoji razpravi L'insediamento umano e la casa rurale nel Collio (Studi Goriziani 27, 1960, str. 53—87) tudi potek naselitve, razvoj prebivalstva v 19. in 20. stoletju, predvsem pa o tipih naselij in kmečkih hišah. Posebej o Steverjanu govori Albert Rejec: Števerjan in njegova sose­ ščina v prvi svetovni vojni (Jadranski koledar- 1959, str. 158—163). 105. Na Gorico se nanašajo članki: Igino Valdemarin: S.Antonio di Pa­ dova e il Convento dei Frati Minori di Gorizia (Studi Goriziani 27, 1960, stran 123—160); Guido Hugues: Cenni storici sulla famiglia Catinelli (prav tam, stran 89—98) (govori o goriški družim iz 19. stoletja, posebej o Karlu, ki -je pisal 1858 tudi o italijanskem vprašanju); Italo Lavato: I Gesuiti a Gorizia (1615 dò 1773) (Studi Goriziani 25, 1959, str. 85—141; 26, 1959, str. 83—130). Carlo Luigi Bozzi je v zbirki Itinerari storici isontini, ki jo je začela izdajati goriška občina, napisal zvezka II castello di Gorizia (1958, 34 strani) ter Vecchie piazze e vie Goriziane (1958, 24 strani). Ranieri Mario Cossàr 'je v več člankih v La Porta Orientale in drugod objavil razne dogodke iz goriške politične in kulturne zgo­ dovine 19. stoletja. Albert Rejec objavlja v članku Pred petdesetimi leti v Go­ rici (Jadranski koledar 1960, str. 157—162) razne zgodovinske podatke. Jurij Mušić opisuje Boje za Gorico (1915—1916) (Kronika 8, 1960, str. 200—204). Na goriška predmestja se nanašata članka: Rado Bednarik: Podgora (Jadranski koledar 1960, str. 149—156); Albert Rejec: St. Maver pred pol stoletja (Jadranski koledar 1959, str. 164—169). 106. Giovanni de Vergottini obravnava Comune e Vescovo a Trieste nei secoli XII—XIV (Studi storici in onore di Gioacchino Volpe, I, Firenze 1958, str. 361—380). Marino Szombathely je nadaljeval z objavljanjem svoje razprave Aspetti della vita di Trieste nei secoli XV e XVI (Archeografo Triestino 22, 1959, str. 109—131), začeto prav tam v 20. letniku. Drago Godina objavlja v pri­ spevku: Dokumenti iz tržaške zgodovine (Jadranski koledar 1959, str. 118—131) podatke o slovenskih priimkih v Trstu. Giuseppe Stefani je izdal knjigo: I Greci a Trieste nel Settecento. Romolo Tamaro opisuje Farmacie e farma­ cisti della vechia Trieste (La Porta orientale 29, 1959, str. 59—69). Jože Som opisuje Trst in njegovo neposredno zaledje v prvih treh desetletjih XVIII. sto­ letja (Kronika 7, 1959, str. 148—161). H. L. Mikoletzky daje Beiträge zur Ge­ schichte der Aufhebung des Jesuitenordens in Triest (Miscelanea Roberto Cessi II, Roma). V nadaljevanju objavljanja izvlečkov novic, ki se tičejo Trsta in Tržačanov, iz Osservatore Triestino, je prišel Oscar de Incontrera (Vita triestina nel settecento, La Porta Orientale 29, 1959, str. 332—344, 513—527; 30, 1960, str. 55—63, 148—153, 239—252, 341—346, 398—520) v letih 1959—1960 do opisa leta 1790 in začetka 1791. Oscar de Incontrera je nadaljeval z objavljanjem svoje razprave Giuseppe Labrosse e gli emigrati francesi a Trieste (Archeo­ grafo Triestino 22, 1959, str. 169—231) začeto tam v 18.—19. letniku), in govori tu o dobi ilirskih provinc. René Dolot je pod naslovom Trieste en 1807 (Archeo­ grafo Triestino 22, 1959, str. 163—168) objavil zapiske, ki si jih je o Trstu zabe­ ležil francoski stotnik (colonel) Maximilien Sébastien Foy. Antonio Ciana je ob­ javil (Trieste nel 1835, La Porta Orientale 29, 1959, str. 136—145) popotne vtise barona Filipa von Cansteina. 255 107. Giuseppe Stefani obravnava Le Assicurazioni Generali nel Risorgi­ mento: Il Cinquantanove (1859) (Bollettino delle Assicurazioni Generali apr maj 1959). Lavo Cermelj je napisal razpravo: Slavjanska čitalnica v Trstu v letih 1865—1876 (Jadranski koledar 1959, str. 97—102). Fortunat Mikuletič ie opisal 50 let Glasbene Matice v Trstu (Jadranski koledar 1959 str 83—88) Corrado Jona objavlja življenjepis Giorgia Pitacca, enega od voditeljev tržaške' italijanske liberalne nacionalne stranke pred prvo svetovno vojno tržaškega župana med obema vojnama (Giorgio Pitacco e la passione adriatica, La Porta Orientale 30, 1960, str. 293—316). Ireneo Bremini objavlja spomine Quattro anni coi triestini a Milano durante la guerra del 1915—1918 (La Porta Orientale 29 1959, str. 397—412). Na čas prve svetovne vojne se nanaša tudi članek Claudio Silvestri: La missione Prezioso (Trieste 7, št. 39, sept.—oktr. 1960 str 27—29) Po smrti avtorja so bili objavljeni spomini, ki jih je napisal Camilio de Fran­ ceschi (Ricordi di biblioteca, Archeografo Triestino 22, 1959, str. 3—73) na svoie delo v tržaški knjižnici (1894—1929) in na ljudi, ki so tja hodili. Trst v prvih letih po prvi svetovni vojni opisuje knjižica Claudio Silvestri: Dalla reden­ zione al fascismo — Trieste 1918—1922 (Udine 1959, 160 strani). Na isti čas se nanaša vec člankov, ki jih je isti pisatelj objavil v reviji Trieste (Gli autono­ misti del 1918: 6, št. 29, Jan.—febr. 1959, str. 26—28; una republica delle Tre Venezie con presidente il Duca d'Aosta: 7, št. 35, Jan.—febr. 1960, str 25—27- Al Comune di Trieste quarantanni fa: 7, št. 38, jul.—avg. 1960 str 19—21) Na delavsko gibanje v Trstu se nanaša članek Srečko Vilhar: Iz zgodovine delav­ skega gibanja v Trstu (Jadranski koledar 1960, str. 38—44) ter vrsta člankov ki smo jih navedli v 52. odstavku. ' ™ rr 1 0,8; J ? a , u r o , P e s a n t e objavlja Bolletino bibliografico regionale per gli anni 1955—1956 (Archeografo Triestino 22, 1959, str. 232—277). 109. Članek B. Ziliotto: Capodistria, culla della stampa italiana (Miscelanea Roberto Cessi) postavlja v Koper prvo aktivnost Panfila Castaldija. Miroslav Pahor kaze narodnostne razmere sredi 19. stoletja v članku: Koprska nota in miljski protokol iz 1.1849 (Kronika 7, 1959, str. 66—73). 110. Na Piran se nanašajo članki: Miroslav Pahor: Pravni status tujcev v uredbah piranskih statutov (Kronika 7, 1959, str. 130—137), Breda Kovic in Miroslav Pahor: O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Tartinijeveaa trga v Piranu (Kronika 8, 1960, str. 21—36); Ludvik Mrzel: O židovskem trgu v Piranu (Kronika 8, 1960, str. 58—60) ter knjižica Pirano (Trieste 1959, 104 strani). 111. Lina Galli je napisala predvsem mladim namenjeni pregled istrske zgodovine (Il volto dell'Istria attraverso i secoli, Trieste 1959) do po prvi sve­ tovni vojni. Nekaj del iz istrske zgodovine smo navedli v 12. in 43 odstavku Pregled beneških levov v Istri daje Achille Gorlato: Il leone di S Marco è l Istria (Atti e Memorie 6, 1958, str. 5—60). Na politične načrte v 19. stoletju se nanaša Giovanni Quarantotti: Il principio automistico nell'Istria dell'800 (Atti e Memorie 6, 1958, str. 125—152). 112. Sergij Keser opisuje Rast in gibanje prebivalstva Idrije v dobi 1854 do 1953 (Idrijski razgledi 4, 1959). 113. Roman Savnik je objavil nadaljevanje svoje razprave Iz zgodovine postojnske jame (Kronika 8, 1960, str. 99—110). 114. Delo Vladimir Klemenčič: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom (Gospodarska geografija, Ljubljana 1959, 199 strani) prikazuje tudi zgodovinski razvoj naselij, prebivalstva in gospodarstva. 115. Rafael Ogrin opisuje gradnjo ceste od Vrhnike do Planine v začetku 19. stoletja (Nova cesta od Vrhnike do Planine, Kronika 7, 1959, str. 74—76) 256 INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO čas COBISS