št. 7 PTUJ, dne 21. februarja 1964 »Tednflc« Izhaja pod tem skrajis- nim imenom od 24. nov. 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovor- urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel. 156 — St. tek. ra- čuna: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ra tuzemstvo 1000, za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. Ali bo sedaj dovolj servisnih in obrtniških uslug? v Tveai T novimi, razširjenimi možnostmi za obrtniške usluge samih obrtnikov, servisov ali za obrtniške usluge sposobnih zapo- slenih ali nezaposlenih oseb je zanimivo ugotoviti sedanje stanje obrtniške dejavnosti v ptujski občini in kolikor bodo vplivale nove možnosti na zadovoljstvo potrošnikov in na razvoj uslužne dejavnosti. Delno sliko o sedanjem stanju obrtništva nam je prikazal Franc Voda, šef uprave za dohodke ob- čine Ptuj v sledečem: »Pri samih naročnikih raznih obrtniških uslug danes niti ni važ- no, ali jim jih opravi servisna delavnica, obrtnik ali kdorkoli, ki je sposoben kvalitetno in proti primerni odškodnini ter jamstvu opraviti usluge. Važno je za lju- di predvsem to, da -je mogoče v mestu ali na podeželju najti lju- di, servisne delavnice, obrtnike in posameznike, ki so sposobni opra- viti primerne usluge in po pri- mernem ceniku. Ker vseh uslug doslej niso zmogli obrtniki, so se jih lotila tudi razna podjetja (Elektrokovinar Ptuj) in zavodi (Stanovanjska skupnost) s svoji- mi servisnimi delavnicami raznih strok. Pri vseh gre sedaj le za sposobne kadre in za primerno tehnično opremljenost ter za pri- merne cenike in cene del, ki so v sorazmerju s cenami za razne nove predmete, da jih je še vred- no popravljati in vzdrževati. Glede samih obrtnikov bi lahko ko rekli, da se je njihova dejav- nost močno skrčila zaradi raznih gospodarskih momentov in zaradi , omejenega zanimanja mlajšega naraščaja za ta stan. V ptujski občini so obrtniki, ki sami dela- jo, ne glede na povprečno starost vsaj .50 let, drugi delajo z vajenci, tretji z vajenci in pomočniki ali samo s pomočniki in četrti so obrt odjavili in sploh več ne de- lajo uslug. V 1962. letu je odjavilo obrt 24 obrtnikov od vseh 270 evidentira- nih obrtnikov v ptujski občini. Zaradi starosti in bolehnosti je odjavilo obrt 9 obrtnikov, zaradi Tiaposlitve 5, davkov 2, iz drugih razlogov 6, preselitve 1 in odvze- ma obrtne dovolilnice 1. V 1963. letu je bilo prijavljenih 21 novih obrtnikov. Zanimanja za obrtniški stan ni niti na podeželju, kjer je obrtniška dejavnost bolj sezonska Po svojem delu in dohodkih kot pa redna. Mlajši svet si želi re- den dohodek, zato tudi odhaja mimo obrtništva v nroizvodnjo in v druge zaposlitve. Na drugi stra- ni se obrtniki na podeželju tež- ko vzdržujejo zaradi nerednega plačevanja storjenih uslug, zara- ri raznih protiuslug. Zaradi dela v kmetijstvu prekinjajo nekateri obrtniki delo v svojih delavnicah. Potrebe po uslugah obrtnikov so na drugi strani vedno večje, zla- sti po uslugah čevljarjev, kova- čev, kolarjev, krojačev, šivilj itd. Visoke davčne obveznosti v^č ne povzročajo opuščanja obrti, ker so bile v 1963r letu obrtniške davčne obveznosti znatno znižane. Bolj kot vpliv davčne politike se čuti vpliv serijske izdelave in proizvodnje. Vsak obrtnik kmalu uvidi, da od samih uslug strankam ne more shajati, zato se prej ali slej loti serijske izdelave raznih izdelkov, ki ga rešuje iz težav. Za razna popravila pa niti ni za- nimanja, čeprav jih stranke po- trebujejo in bi jih bile pripravlje- ne primerno plačati. Komiekcija. čevljarska industrija in industrij- ska izdelava raznih predmetov si utirajo pot med potrošnike in po- tiska.to ob stran obrtništvo. Vprašanje je, kako se bo sedaj obneslo to, da bodo lahko oprav- ljali servisne usluge vsi, ki so za to sposobni, kako jih bodo zara- čunavali, kakšna bo kvaliteta teh uslug in jamstvo za nje. Pojem šušmarstva se bo le v toliko izgu- bil v praksi, kolikor bodo za uslu- ge sposobni upoštevali smisel no- vega obrtniškega zakona in na- men, da bi zagotovil potrošnikom kvalitetne usluge proti primerne- mu plačilu in zajamčil kvalitetno opravljeno delo. Kolikor to ne bo doseženo, bodo potrošniki sami zahte\'ali zakonite omejitve divje, nekvalitetne in koristolovske šuš- marske dejavnosti. Občinska skupščina Ptuj in go- spodarske organizacije ter potroš- niki bodo vsekakor morale sprem- ljati nadaljnji razvoj uslužnostne dejavnosti v občini ne glede na to, ali jo opravljajo servisi, obrt- niki ali za servisne usluge uspo- sobljeni posamezniki, da bo dose- žen namen ugodne politike v smeri čl. 17 Splošnega zveznega zakona 0 obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, ki dobesedno glasi: »Z obrtnimi storitvami za posa- meznike kot s postranskim pokli- cem se smejo ukvarjati tudi osebe v delovnem razmerju, osebni upo- kojenci, vojni invalidi, delovni invalidi, gospodinje in drugi, ki nso v delovnem razmerju, če so za to strokovno usposobljeni in 1 če tako svoje delo priglasijo ljud- skemu odboru občine, v kateri imajo svoje bivališče Kdor oprav- lja obrtne storitve kot postranski j poklic, ne sme uporabljati dopol- j nilnega dela drugih in ne imeti ' vajencev«. TE'DNI ^ PO SVETli Lokalni in mednarodni spori Se pred nedavnim smo govorili o ciprski krizi kot o problemu, ki zadeva v bistvu samo Ciper kot neodvisno republiko z določenimi omejitvami v okviru londonskega sporazuma. Veliko Britanijo, ne- kdanjo kolonialno metropolo, in Grčijo ter Turčijo kot deželi, ka- terih narodnostne skupnosti žive na otoku. Toda kmalu se je spor razširil zunaj ciprskih meja. Sledili so najrazličnejši predlogi, od turške- ga predloga za delitev otoka na dva dela, grškega o posredovanju enot OZN in reviziji ustave, kjer naj bi Turkom odvzeli priviligi- ran položaj in uvedli sistem obi- čajne demokracije s posebnimi jamstvi za turštko nacionalno skupnost, anglo-ameriškega o tem, naj bi' enote NATO zasedle otok in varovale mir. Tako je iz lokalnega spora na- stalo mednarodno vprašanje, ki so ga slednjič prenesli na grški predlog pred Varnostni svet. to- rej pred organ Združenih naro- dov, ki naj skrbi za red in mir na svetu. In te dogodke spremljajo kon- centracijo turškega ladjevja v Iskanderunu, provokacije letal- stva, nekakšni manevri ob obali, demonstracije v Grčiji itd. . Težko je reči, kaj bo storil VS. Pozove lahko vse tri prizadete, na,i nadaljujejo razgovore in se vzdrže vsakršnega izzivalnega de- janja. Mnogi opozarjajo na na- črt glavnega tajnika U Tanta, po katerem naj bi mešane sile OZN preprečevale spopade na otoku, tja naj bi poslali nepristranskega posrednika, Varnostni svet pa na bi z resolucijo zajamčil neodvis- nost in ozemeljsko nedotakl.iivos1; otoka. ! V Atenah, Nikoziji, Ankari in I Londonu so predlog pozdravili kot I konstruktiven Toda ah ne bodo I vskočile nepredvidene težave, ko I bo šlo za določene podrobnosti? Tudi spopad na etiopsko-somal- ski meji, ki je le odraz neraz- čiščenih pojmov o nomadskih ple- menih in samih meja med obema deželama, utegne prerasti iz lo- kalnega v mednarodni spor. Ce namreč pri obeh spornih stran- kah ali samo eni prevladuje ne- pomirljiv duh, je seveda nemo- goče poravnati spor, posebno ne. če je vmes poseglo orožje in terjalo več sto smrtnih žrtev na obeh straneh. Tu le potem nujen posredovalec — in tako se sam problem razširi m dobi tudi širši pomen. 2e zadnjič smo zapisali, da so nekdanje kolonialne sile po svoje delile afriško ozemlje in se pri tem niso ozirale na ple- menske, verske ah nacionalne po- sebnosti. Afriškim deželam, ki so postale neodvisne šele pred krat- kim, je težko z eno samo potezo odstraniti številne krivice Več kot očitno pa je, da z orožjem ne bo- do mogle rešiti spornih vprašanj. To metodo so nekoč uporabljali zasužnjevalci afriške celine m bi bilo napak, da bi jo afriški svet uporabljal tudi pri »reševanju« problemov — ostankov kolonial- nih časov Ali bo Organizacija afriške enotnosti dovolj močna, j da učinkovito poseže vmes? Ce , ne, bo to morala prevzeti OZN, ' kakor je to storila v ciprskem j primeru .. . Ostali dogodki Navzlic premirju, ki sta ga do- segli somalska in etiopska vlada, nemiri na meji trajajo naprej. Ozračje nad Ciprom se ni razjas- jasnilo in se nekateri črnogledi nadejajo celo najhujšega. Kuba postaja spet tarča ameriških spletk in pritiska. In v teh dneh so na dnevnem redu obiski za- hodnih državnikov, da izmenjajo nazore in skušajo najti vsaj v ne- katereih zadevah skupen jezik. • REPRESALIJE WASHINGTON Ameriška vlada je v sredo spo- ročila, da ukinja vojaško pomoč Veliki Britaniji, Franciji in Ju- goslaviji, ker trgujejo — s Kubo. Pomoč ne bosta prejemali tudi Španija in Portugalska. Očitno je, da gre za ukrep, ki sam po sebi nima kdo ve kakšne dejanske vrednosti. Pravijo, da znaša ta pomoč Parizu in Lon- donu kakih 30.000 dolarjev Zna- čilneje je, da Jugoslavijo sploh prištevajo med dežele, ki preje- majo pomoč Znano je namreč, da prejema le nekatere rezervne de- le in še to, kot poudarja sam ame- riški tisk, v znesku — 2000 do- larjev. Kakšen je potem namen najno- vejšega ukrepa? ZDA se je zna- šla v oredvolini kampanji za no- vega predsednika. Opozicijska re- publikanska stranka očita demo- kratom, ki so na oblasti, da so vse preveč »neodločni in mehki«. V mislih imajo predvsem odnos do Kube in do drugih zaveznii- kov, ki kršijo ameriško blokado Kube. Med te kršilce sodita tudi »veliki zaveznik« Britanija in za- veznik Francija, medlem ko je 14 drugih dežel, med njimi tudi Ita- lija, Dodnisalo sporazum o bloka- di Kube in se — vsaj na zunaj — DO njem ravna. Američani torej žele s svojim sicer neučinkovitim ukrepom za- strašiti druge, da bi se ne »spo- zablll^. obenem pa prepričati jav- nost, da so glede Kube odločni m nepopustljivi. Vprašanje zase pa je, ali je taka politika v času. ko sami iščejo skupen jezik z vzho- dom, posebno s SZ, umestna. Protikubanske spletke namreč odvračajo posebno latinskoameri- ške dežele od ZDA. posebno še, ker so v bistvu naperjene proti samostojni, neodvisni kubanski , politiki. • IZPRAŠEVANJE VESTI Tako bi lahko imenovali bri- tanskega premiera Homa in ame- riškega predsednika Johnsona v Washintgnu na eni m , zahodno- aemškega kanclerja Erharda m predsednika De Gaulia v Parizu na drugI strani. Ali je kaj novega na relaciji London—Washington oo tem se- stanku? Velika Britanija bo tudi vnaprej načelo dobrih in poštenih štuje na.elo dobrih m poštenih trgovinskih partnerjev ne gleoLe na ideološke in družbene razlike. Stališče do prizanja pekingške vlade se v Londonu m spreme- nilo ne glede na to. da se je za ta korak odločila pred dnevi tudi Francija. Stališči obeh vlad do združene Evrope in atlantske po- litike je precej podobno kakor že doslej. Pač pa sta Home m Johnson, kot vse kaže, malce barantala s položajem v Južni Aziji. Velika Britanij'a je popustila nekoliko ameriškim težnjam v Južnem Vietnamu, kjer naj bi »z vojaško zmago« zagotovili ameriškim stra- teškim težnjam zoper Kitajsko ustrežen režim. ZDA pa so pod- prle britansko politiko do Male- zije, t. j, do federacije, ki nai ohrani britanski vpliv v tem de- lu sveta. Kot .ie znano, je v ta namen pred nedavnim obiskal ameriški pravosodni mmister Ro- bert K^ennedv glavna mesta pri- zadetih (Indonezijo. Filipini. Ma- lajska) in nekako pomiril tam- kajšnje duhove ter jih pripeljal dn sprave Kancler Erhard z obiskom de Gaullu ni dosegel nič novega. Oba sta verjetno največ časa iz- gubila z obravnavo tistega člena pogodbe o sodelovanju med obema državama, ki pravi, da bi morali vladi obveščati drugo drugo o vseh važnejših ukrepih Bonn npr. ni obvestil partnerja, da namera- va ustanoviti ameriško-nemški odbor za proučevanje vpliva za- hodnoevropske integracije na traovino. Pariz pa ne o namenu, da sklene diplomatske stike s Ki- tajsko. Za sestanek Segni—de Gaulle pravijo, da lahko samo še potrdi dosedanja načelna neso- glasja glede evropskega združe- vanja, skupnih jedrskih sil in v NATO in ameriške in britan- ske vloge v Evropi. Potrdi torej lahko samo dosedanje razlike. »ODRAZ POLITIČNE JEZE« ZDA PREKINILE POMOC PETI M DR2AVAM WASHINGTON, 20. febr. (Tan. jug) — Uradni predstavnik State Departmenta Richard Phillips je objavil sinoči sklep ameriške vla- de, da bo »ukinila zelo majhne količine vojaške pomoči«, ki so jo ZDA nudile Veliki Britaniji, Franciji in Jugoslaviji zaradi te- ga, ker niso odgovorile na zahte- vo vlade ZDA. da bi preprečile, da ladje in letala teh držav ne bi sodelovale v trgovini s Kubo. Včerajšnji vodilni ameriški li- sti na vidnih mestih objavljajo informacije o tem enostranskem sklepu vlade ZDA. New York Ti- mes poudar.ib. da so ta sklep sprejeli na podlagi zakona, ki ga je kongres sprejel 14. decembra lani, in da je to v resnici samo »izraz politične jeze«. Po infor- macijah ameriškega tiska so sklep o ukinitvi pomoči Veliki Britaniji spreieli v dogovoru med obema deželama, medtem ko poudarja- jo, da bodx tako Britanija kot Francija in Jugoslavija v resnici zelo malo prizadete s tem ukre- pom administracije oredsednika /Johnsona. Francoska vlada ignorira sklep ameriške vlade o ukinitvi vojaške pomoči Franciji, ki znaša letno 126.000 dolarjev. Toda francoski časniki so ostro obsodili ta sklep, v katerem vidijo enostransko ge- sto in pritisk Washington:-j na dr- žave, ki imajo trgovinske stike s Kubo. Washington je začasno ukinil pomoč tudi Španiji in Maroku, dokler ne preverijo podrobnosti o trgovini teh dveh držav s Kubo. Pariški listi pišejo v zvezi s tem, da bo sklep ameriške vlade p uki- nitvi voja.ške pomoči Brityniji, Franciji, Jugo^.^lavljl Soaniji in Maroku prizadel samo zadnji dve deželi. Večina listov povezuje ta sklep s predvolilno bitko, ki že pretresa ZDA »Ali je močna Amerika, od katere sta odvisna vojna in mir v svetu. pydla že take daleč, da svoje notranje spo- pade prenaša na zunanji svet. da jih več ne nadzoruje in da jih dela odvisne od solidarnosti Za- hoda?« \'prašuje »Aurore<' in nravi na koncu, da je »to zares žalostno«. jilana občire Ptuj za leto ^ pred Na prvih letošnjih zborih vo- lilcev so volilci naše občine ob- ravnavali smernice za sestavo družbenega plana občine Ptuj za leto 1964, Razprava na teh zbo- rih je bila zelo živahna in so volilci^dali novo dopolnile pred- loge k smernicam za sestavo družbenega plana za to leto, Cirkovce v Cirkovcah se je udeležilo zbora 140 volilcev. Odbornik občinske skupščine tov. Klajn- šek Alojz, je volilcem obrazložil smernice za sestavo družbene- ga plana občine. Največ časa so se volilci na zboru pogovarjali o problemih kmetijske proiz- vodnje. V razpravi je sodeloval tudi tov. Lončarič, upravnik kmetijske zadruge Lovrenc na Dravskem polju. Volilci so tudi predlagali, da se naj v letoš- njem letu prične z gradnjo uči- teljskega stanovanjskega bloka v Cirkovcah. ker je pomanjka- nje stanovanj za učitelje v tem j kraju zelo občutno. Prav tako j so volilci predlagali, naj občin- '. sika skupščina iz proračuna pri- speva nekaj sredstev za uredi- tev prosvetne dvorane v tem kraju Volilci so tudi kritizirali ukrep republiškega organa za kmetijstvo o izločitvi lovišč na Dravskem polju za gojitveno lovišče Na predlog krajevne skupno- sti je zbor volilcev sprejel sklep 0 uvedbi kraje\'nega samopri- spevka za popravilo in vzdrže- vanje občinskih cest v letu 1964 in predlog o uvedbi krajevnega .samopri.spevka v denarju za nakup zemljišča za potrebe po- kopališča in izdelavo ograie na pokopališču. Lovrenc na Dravskem polju v soboto zvečer, 8. februarja, so se zbrali volilci iz območja krajevne skupnosti Lovrenc na svoj letošnji prvi zbor volilcev. Odbornik občinske skupščine Dolenc Franc, je volilcem raz- ložil glavne točke iz gradiva za sestavo družbenega plana obči- ne, Volilci so se predvsem zani- mali, ali bo po novem urbani- stičnem načrtu možno graditi hiše na območju krajevne skup- nosti Ix)vrenc, saj na tem ol3- močju prebiva mnogo delavcev, ki so zaposleni v Tovarni glini- ce in aluminija v Kidričevem. Nadalje so se zanimali, kdaj bo možno pričeti z regulacijo Pol- skave. Obravnavali so tudi pro- bleme v zvezi z nadaljnjim šo- lanjem otrok, govorili so o pre- cej težkih socialnih situacijah v posameznih družinah in še o drugih problemih. Volilci so kri- tizirali nerodno dostavo pošte in zahtevali, da podjetje PTT to za- devo čimprej uredi. Volilec Martin Oj-steršek je obrazložil volilcem težave podjetja »Dravi- nja«, ki ima svoj sedež v tem kraju. Predlagal je, da bi se naj stara šolska zgradba dodelila podjetju za njegove potrebe, v kraju pa bi zgradili novo šolo, vsaj montažno. Ravnatelj osnov- ne šole tov. Janez Pucko je vo- lilcem obrazložil probleme v zvezi s šolanjerri, predvsem o iz- rednih težavah pri šolanju ti- 1 stih otrok, za katere se starši ne brigajo. Volilci so predlagali, na.: občinska skupščina omogoči s primerno dotacijo dokončno ureditev dvorane v tem kraju, kjer manjkajo še stoli, drugače pa je dvorana že urejena in do- bro služi svojemu namenu. Ptujska gora Na Ptujski gori je bil zbor vo- lilcev v nedel.jo. 9. februarja, in se ga je udeležilo 90 volilcev. Smernice družbenega plana je obrazložil volilcem odbornik Stanislav Gajšek. Volilci so iz- nesli precej problemov in pred- lagali, da se na Ptujski gori uredijo stanovanja za potrebe učiteljstva. Mnogo delavcev bi Želelo zgraditi lastno stano- vanjsko hišo. vendar še nimajo lokacijskih dovoljenj, ker ni dokončno urejen gradbeni okoliš na Ptui^ski gori. Zbor volilcev je predlagal, da se naj ta zadeva čimprej uredi. Pospešijo se naj tudi priprave za dokončno ure- ditev in zgraditev vodvoda Maj- šperk ali vsaj za lokalni vodo- vod za Ptujsko goro. ker kraj nima primerne pitne vode. Do- polni se naj še javna razsvet- ljava na Ptujski gori. Volilci so se zavzemali tudi za izgradmo opekarne Medvedci. ker so že potrebni .načrti izdelani. Zbor volilcev je sprejel tudi sklep, da se naj del naselja Podlože priključi k naselju Ptujska go- ra. ^^ajšperk Volilci krajevne skupnosti Majšperk so se na svoj prvi zbor v letošnjem letu sestali v petek popoldne 7. februarja. Zbora se je udeležilo 130 volil- cev, iz česar je razvidno, da se volilci tega območja zanimajo za občinske probleme, predvsem pa za probleme svoje krajevne skupnosti. Razumljivo je, da so volilci posvetili na zboru največ po- zornosti dvema osrednjima pro- blemoma tega kraja, in to grad- nji nove šole in zdravstvene po- staje v Majšperku. Izrekli so grajo, ker smernice družbenega plana občine ne predvidevajo ureditev teh osrednjih proble- mov že v letošnjem letu. Naj mimogrede omenimo, da je občinska skupščina že naro- čila potrebne načrte za izgrad- njo nove šole v Majšperku. Stroški izgradnje nove šole in adaptacije stare šole bodo zna- šali po predračunu 155 milijo- nov dinarjev. Zaradi dokonča- nja osnovih šol v Kidričevem in v Ptuju ne bo moč že v letoš- njem letu pričeti z izgradnjo šole v Majšperku, ampak šele naslednje leto. Poleg tega so volilci razprav- ljali tudi o drugih problemih, kot o gradnji vodovoda v Maj- šperku. dograditvi gasilskega doma v Medvedcah, o ureditvi trgovine v Medvedcah. izgradnji transformatorja v Sestržah, ure- ditvi osemenjevalnice v Sestr- žah in o dostavi pošte za naselji Jelovice in Sitež. Volilci so tudi ugotovili, da bo nujno potrebno urediti v Majšperku otroško varstvo, saj je mnogo mater za- poslenih v tovarni volnenih iz- delkov, otroci pa nimajo potreb- nega vaiTstva. O drugih zborih bomo poroča- li še prihodnjič. . R. I. Su:joupravljanje občanov v krajevni skupnosti NA PODROČJU OBCINE OKMOZ JE USTANOVL.IENIH OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI. NJIHOVO DELO BO OSRE- DOTOČENO PREDVSEM NA KOMUNALNO GOSPODARSKO DEJAVNOST. Danes, dne 21. t. m., je v Or- možu plenum občinskega odbo- ra SZDL, na katerem razprav- ljajo o vlogi odbornika krajev- ne skupnosti. Referat predsed- nika občinskega odbora SZDL Vlada Ožbolta ter poznejša raz- prava bosta nakazali smer dela krajevnih skupnosti v občini. Ob tej priložnosti bodo na ple- numu specifično analizirali kra- jevne skupnosti po področjih. Tako je področje občine Ormož razdeljeno na osem krajevnih skupnosti, in sicer: Ormož, Ve- lika Nedelja, Tomaž, Ivanjkov- ci, Podgorci, Miklavž, Kog in Središče. Pred nekaj dnevi so bili na področju občine izvolje- ni sveti krajevih skupnosti, ra- zen Velike Nedelje, Ormoža in Ivanjkovec. Čeprav je poglavit- na naloga krajevne skupnosti komunalna in gospodarska de- javnost, mora poleg tega tudi organizirati in pospeševati osta- le dejavnosti in službe, ki ne- posredno, služijo družini, go.spo- dinjstvu in delovnemu človeku. Vso svojo dejavno.st uresničuje samostojno ali pa skupno z ob- či n.siki mi organi. Da bo delo krajevne skupnosti smotrno or- ganizirano in učinkovito je po- trebno, da ustanavlja razne ser- visne delavnice, obrtne delav- nice, p>odjetja in zavode, če so za to seveda dani vsi pogoji. Osnovno pri tem je načelo, da taka organizacijska oblika služi neposredno občanom, toda de- lokrog krajevne skupnosti 'je mnogo večji kot pa samo usta- navljanje lastnih servisov za razbremenitev družine in go- spodinjstev. Važno je področje dela krajevne skupnosti pri re- ševanju krajevnih komunalnih problemov, kot je na primer po- pravilo cest, mostov, stanovanj- ski fond in podobno. Seveda bo- do servi.si krajevne skupnosti Ormož imeli občinski značaj. Krajevna skupnost - pomemben člen napredka Krajevne skupnosti morajo tesno sodelovati z gospodarski- mi organizacijami in občani za področje, za katerega je usta- novljena Ker kmetijstvo v ob- čini Ormož daje največ narod- nega dohodka, je osrednja na- loga krajevnih skupnosti izva- janje načel napredne kmetijske politike, take, ki vodi k na- predku in k boljšemu življenju slehernega občana in celotne družbene skupnosti. To vpraša- nje se sicer v občini hitro re- šuje s tem, da se temeljito pro- učujejo pogoji za naprednejše gospodarstvo v občini, to je. po- sloviti se je treba od drobno- lastniške proizvodnje in preiti na kakovostno blagovno proiz- vodnjo. Tega ni mogoče doseči skozi noč, marveč se morajo ta- ka \-prasanja reševati pvostopo- me. Vsekakor pa je treba pri iMdddljevanjfc na i slram> Stran I »TEDNIK« — petek. 21. februarja 1964 Stran 2 AKTUALm PROBLEMI NASEOA OBMOČJA Kako skrajšati delovni čas v manj ra/vilih pudjetfili? Iz dneva v dan se več govori 6 Skrajšanju delovnega časa, kar je želja slehernega zaposlenega, predvsem pa matere, delavke in gofiipodinje. Ta velika želja se uresničuje pos.topoma v skladu z ustvairjenimi pagoji, ki teme- Ijiiljo na višji produktivnosti de- la v podjetju, zavodu ali usta- novi. Skratka, za uvedbo 42-ur- nega delavniika si je treba ustvairiti pogoje, ki temeljijo na večji produktivnosti dela. Prav sedaj se srečujemo s težavami, ki so odraz zaostalosti oziroma nerazvitosti nekaterih občin. Tako so zaposleni v manj raz- vitem podjetju dvakrat prizade- ti. To lahko ugotovimo iz dej- stev, da je v slabše razvitem podjetju tudi nižja produktiv- nost dela in prejemajo manjše osebne dohodke od onih, ki so zaposleni v razvitejšem podjet- ju. Drugič pa so prizadeti zato, ker v doglednem času zaradi za- starelosti naiprav še ne bodo ustvarili pogojev za uvedbo 42- urnega tednika. Dodatnih inve- sticijskih sredstev za nabavo no- vih strojev, opreme in podobno, ki bi omogočili višjo produktiv- nost dela, pa čez noč ni moč do- biti. Iz tega izhaja, da je treba popolneje izkoriščati vse notra- nje še ne izkoriščene rezerve, uvajati novo tehnologijo proiz- vodje, bolje organizirati delo, pravilneje izrabiti delovni čas, pravilneje kadrovati in doseči višjo strokovnost ter politično zrelost kolektiva. Pri tem pa nastopa novo vpra- šanje: kako uvajati skrajšam delovni čas v delovnih organi- zacijah, ki so manj razvite, na področju kmetijsko zaostale j ših občin, kjer je narodni dohodek tudi dvakrat in več nižji od na- rodnega dohodka na prebivalca v industrijsko razvitih občinah. Res je, da socialistično kmetij- stvo napreduje z velikimi ko- raki, vendar se bodo dohodki za- poslenih v kmetijstvu izenačili z zaposlenimi v industriji ver- jetno šele čez nekaj let, ko bo storilnost v kmetijstvu enaka storilnosti v industriji. S tem pa ni rečeno, da si nerazvita pod- jetja ne morejo ustvariti po- trebnih pogojev za uvedbo skrajšanega delovnega časa. To je moč doseči s primernim za- vzemanjem zaposlenih, z dobro organizacijo dela. z vključeva- njem vseh razpoložljivih sred- stev za nabavo nove opreme, po- polnejših strojev, z uvedbo bolj- ša (proizvodnje, z uvajanjem no- ve tehnologije, s prihranki v proizvodnem materialu in z dru- gim. Vsekakor pa k višji pro- duktrvnosti del precej pripo- more dobra kadrovska zasedba v podjetju, dobri organizacijski prijemi, poostrena disciplina. na delovnem mestu, dobra in pra- vočasna tehnična priprava orod- ja, itd. Pri uvajanju 42-urnega tedni- ka mora biti vodilo to, da mo- rajo ostati skladi po uvedbi skrajšanega delovnega časa v podjetju enaki ali večji in oseb- ni prejemiki enaki osem urnemu delu ali večji. Sedaj je približ- no 50 podjetij v SRS, ki so le- tos prešla na skrajšani delovni čas. Mnogo pa je takih, ki že- lijo preiti na sedemurni delav- nik, toda za ta prehod nimajo dovolj izdelanih analiz, iz kate- rih bi bilo razvidno vse potreb- no. So nekatere industrijsko raz- vite občine, kjer je ta prehod mnogo lažje izvršiti, kakor v občinah, kjer so podjetja še .š.ibkejša, pogoji za skrajšani de- lovni čas pa poganjajo prve ko- renine. Tako na primer je v ob- čini Ormož malo industrijskih podjetij in kmetijstvo občine še vedno daje približno 80 odst. narodnega dohodka, kar pomeni, da je to agrarna občina. Ima to- varno »Jože Kerenčič«, ki je edina tovarna v občini, ki pa ni sodobno opremljena. Na zapos- lenega v njej odpade približno le 662.000 dinarjev poslovnih siredste\', stopnja sposobnositi teh sredstev za proizvodnjo pa zna- ša samo 56. odst. To kaže, da razpolaga podjetje s sorazmerno, zastarelo opremo, kar je vzrok, nizike produktivnosti dela. Te, objektivne težave kolektiv skuša, premagovati z uvajanjem sodob-, nih tehnoloških postopkov in, strojev. I Kako se pripraviti na skrajšanje delovnega ! časa? 42-urni tednik .ic pravica za-' posleniii po novi ustavi, ki je bila lansko leto sprejeta. Tako' je po njej mogoče, da pride, podjetje, potem ko si ustvari ustrezne pogoje na 42-urni de-| lavnik. Dolžnost zaposlenih jei torej povišati produktivnost de-( la. Ob sedanjih tehnoloških po-( stopkih bi večja storilnost pre-( obremenila in izčrpala zaposle-( ne, zato je nujno, da se večja ( storilnost doseže z večjim izkori-i ščanjem notranjih rezerv, T{ uvajanjem mehanizacije in av-( tomatizacije in sploh z vsem,( kar povečuje proizvodnjo, ven-i dar ne povzroča večjega obre-( menjevanja zaposlenih. Storil-< nost dela je moč tudi povečati s( trajnejšim in raznovrstnejšimi sodelovanjem med podjetji. V( tem pogledu lahko služi v obči-( ni Ormož za zgled ostalim pod-( jetjem tovarna »Jože Kerenčič«,( ki je v tesnem vsestranskem so-( delovanju z raznimi podjetji iz-( ven občine. ' Za skrajšanje delovnega časa se bodo v podjetju torej odločili, šele takrat, ko bodo na osnovi, temeljitih vsestranskih analiz, ugotovili občutno povečanje sto- . rilnosti dela. Kam bi privedla^ uvedba 42-urnega tednika brez. povečanja produktivnosti dela?^ To bi pomenilo osiromašenje družbe, predvsem pa osiroma-' šenje kolektiva, ki bi prejemal' nižje osebne dohodke, skladi pa' bi ostali verjetno bolj na papir-' ju kot v stvarnosti. Hkrati je' treba grajati tista podjetja, ki' nimajo dovolj resnosti, in zaradi' nekaterih nejasnositi ustvarjajo' pičle sklade ali pa, sč brez njih.' Skladi so osnova gospodarske' moči delovne organizacije in po-' kazatelj gospodarjenja. ' Gospodarske organizacije mo- ( rajo z uvedbo skrajšanega de'-1 lovnega časa doseči boljše ma-1 terialno poslovanje in vsaj iste, i če že ne večje osebne dohodke, zaposlenih. Zato je potrebno or-i ganizirati več razprav, izdelati i vrsto konkretnih predlogov ini analiz, na podlagi katerih bo moč uvesti skrajšani delovna i čas najprej v podjetjih z indu-i strijskim načinom proizvodnje, i pozneje pa tudi v kmetijstvu, i P red si n di k al n i m i pod ru žni -1 cami in sploh pred političnimi organizacijami delovnih organi- zacij so odgovorne in zahtevne naloge pri u valjan ju, predvsem pa pri proučevanju pogojev za skrajšani delovni čas. V tem po- gledu so gospodarske organiza-; cije v občini Ormož bolj malo. storile. V gradbenem podjetju, »Ograd« so o tem vprašanju že! razpravljali in menijo, da bodo! letošnjo jesen v opekarni, kjer je industrijski na*čin proizvod-, nje, zreli pogoji za uvedbo se-, demurnega delavnika. . V kmetijstvu bo treba to vpra-( sanje reševati bistveno drugače j kot v industriji, ki ni odvisna < od vremenskih neprilik, in se, lahko proizvodnja odvija poleti, kot pozimi. Ta specifičnost kme-, tijske proizvodnje ima več sla-, bih kot dobrih strani, in jo bo, treba reševati preudarno. Neka-, tere delovne organizacije v ob-, čin o tem vsekakor premalo raz-, pravljajo, čeprav je tudi na temi področju že nekaj narejenega.) Zato bo morala sleherna siindi-i kalna podružnica v tem pogledu( odigrati odločnejšo vlogo. Vse-1 kakor pa morajo pri uvajanju( skrajšanega delovnega časa vi delovnih organizacijah odigrati i svojo vlogo politične organiza-1 cijc in samoupravni organi. i DR ' Četvorček za 24 milijonov dinarjev \ stanov Litijski /^'radhi v Porilehnikii, ol)segajoči .štiri trosobiia in dve enosobni sta- novanji, je vloženih okrogr 24.5 Milijona dinafja sredstev iz stanovanjskega sklada občina Ptuj. To zgradbo je odkupil za »ol»ke p<>trebe sklad za šolstto občine Pinj za gornjo kupnino in proti 2 odst. obrestnim in "O-lcIneinii miplačilii. Končan sestanek vodstva BAAS Damask, 19. febr. (AFP) — Tu- kaj je bil končan sestanek vod- stva stranke BAAS. ki se je začel 12. februarja. Temu sestanku so prisostvovali voditelji partijskih organizacij iz raznih arabskih dr- žav. Po sestanku niso 0bja\-ili ni- kakršnega uradnega sporočila. Za 1964 leto zo 30 odstotkov viill proizvodni plan TAP Ptuj ( Sedaj, ko »e- bavijo vsa vod' (stva gospodarsikih organizacij, I organi upravljanja in kolektivi I s problemi povečanja proizvod- inje v 1984. l€'tu, zlasti glede na I proizvodni plan za 1964. leto, bo I prav gotovo zsaimiivo, kako si I zamišljajo v TAP v Ptuju za >1964, leto svoj plan proizvodnje, )in na katere realne možnositi je I postavljen. I Naj seznanimo našo javnost z >mnenji predsednika delavskega > sveta Tovarne avtoopreme Ptuj KTAP) Andreja Kovača, .šefa > proizvodnega .sektorja Borisa > Horvata in vodjo splošnega sek- torja Alojza Janžekoviča. I PREDSEDNIK DELAVSKE- IGA SVETA ANDRE,! KOVAC >JE POJASNIL: ' »Letošnje potrebe trga nam ,narekujejo čez 30 "'n večjo proiz- ,vodn,jo avtomobilske opreme in kopirnih aparatov, kar bo dalo letno skupno 1.630 milijonov di- narjev dohodka. Za višjo proizvodnjo bodo le- tos ugodnejše možnosti zlasti glede na nove tovarniške pro- store, na nove stroje in koope- racijo, zlasti pa glede na sam kader tovarne, ki se zaveda svo- jih planskih obveznosti, zlasti pa svojih sposobnosti in možnosti za izpolnitev teh nalog. Med ugodne faktorje spacia pogodbeno zagotovljen odkutp ''U proizvodnje s strani glavnih in stalnih odjemalcev, in sicer večjih tovarn kot npr. TAM Maribor, TOMOS Koper, CRVE- NA ZASTAVA Kragujevac, No- vo mesto, Priboj, 5 avtokaroserij in trgov.ska mreža. Tako zago- tovljen odkup olajšuje planira- nje proizvodnje. Zelo ugodno za TAP Ptuj in za kooperante bo tudi dobro organizirano delo s kooperanti, ki ima svoje prednosti pred neurejenim in stalno se menjajočim krogom kooperantov. Ob novih pogojih bo TAP lahko zaposilila okrog 15 "/n novih ljudi, večinoma brez strokovnih kvalifikacij, tako da bo doseglo letos število zaposle- nih nad 600. Na novo sprejeti bodo usposobljeni za delo v pod- jetju v lastnem izobraževalnem centru. Za ljudi bo pomenilo de- lo v novih tovarniških prostorih veliko olajšavo pri proizvodnji pa tudi prehod na višjo tovarni- ško raven po večletnih izkuš- njah v raznih pomožnih prosto- rih In provizorijih, v katerih je ravsitel kolektiv, se strokovno dvi,gal in izpopolnjeval ter si na- biral dragocene izkušnje, ki mu bodo koristile pri dolu v boljših pogojih. Mnogo faktorjev je vplivalo na sedanji rettome TAP Ptuj, ki pomeni solidno delo za zmerno plačilo. Vse to pa ne po- meni, da je konec vseh težav, ki jih je kolektiv tudi doslej po- znal pri nabavah materiala, pri izpolnjevanju dobavnih rokov raz;nih dobaviteljev, pri finanč- nem poslovanju itd. Te težave pa .so večkrat neizogibne in pri njih tudi doslej niso smeli iz- gubljati živcev. Kolektiv TAP, njegovo vodsit\'o, organi uprav- ljanja in družbeni organi so se dobro zavedali glavnega name- na, zakaj se je v Ptuju razvilo tako podjetje in kakšne koristi naj bi imela od njega skupnost. Minilo je nekaj let, pa se je nad kolektivom razprostrla prava tovarniška streha, pod katero bodo z voljo dan za dnem ustvarjali vsi po svojih sposob- nostih in se veselili .skupnih do- seženih uspehov.« ŠEF PROIZVODNEGA SEK- TORJA BORIS HORVAT, TA- KO MENI O LETOŠNJIH NA- ČRTIH: »Tekom 5-letnega dela v or- ganizaciji priprave dela, 1 leto na mestu vodje proizvodnje in 2 leti na mestu šefa proizvodne- ga tehničnega sektorja sem skupno s člani kolektiva sledil glavni misli, kako bi izoopolnili organizacijo dela in kako bi iz- koriščali zmogljivost strojev do najvišjega odstotka oziroma vsaj do 92 "/o. Značilno za naše podjetje je bilo, da so bile potrebe po naših izdelkih vedno večje kot je bila naša proizvodna zmogljivost. Z vedno boljšo organizacijo dela In t vedno višjim odstotkom kr- panja zmogljivosti naših stro- jev smo dosegli znatne uspehe. V primerjavi z 1962. letom »mo januarja 1963 dosegli za približ- no 12 "'o višjo proizvodnjo, letos januarja pa smo dosegli že 26,1" (1 višjo proizvodnjo. Ob .skrajni mobilizaciji notranjih rezerv smo dosegli višjo proiz- vodnjo, nismo pa dvigali cen. Lani smo presegli razmeroma visok plan za 7,2 "/n. Na vse to lahko zelo ugodno vpliva pra- vilen sistem nagrajevanja. Nov način delitvi dohodka po eko- nomskih enotah, kot ga je spre- jel kolektiv, prav gotovo spod- budno vpliva na ljudi In je ved- no bližje končni stopnji iskanja najboljših oblik delitve čistega dohodka ob proizvodnji kvali- tetnih izdelkov.« VODJA SPLOŠNEGA SEK- TORJA ALOJZ JANZEKOViC JE DEJAL: »Fizični plan proizvodnje na- še tovarne je najzgovornejši dokaz, da upoštevamo želje po- trošnikov, naših odjemalcev, najbolj pa upoštevamo želje naših proizvajalcev, od visoko strokovnega delavca do delavca brez kvalifikacije, da bi dosegli v naši tovarni sposobnost in iz- kušnje, ki zagotavljajo U9p>ehe pri delu in kvalitetne izdelke. Z raznimi tečaji in seminarja moramo posredovati ljudem v našem IC tisto strokovno zna- nje, da si bo lahko z njim in z izkušnjami vsakdo lahko poma- gal pri delu in da bo dosegel uspehe, ki jim tudi omogočajo primerne osebne dohodke. Premagujemo razne težave, vendar lahko rečemo, da so na- ši ljudje po svojem gledanju na proizvodnjo, na kvaliteto izdel- kov in na zahteve potrošnikov, naših odjemalcev zelo blizu in- dustrijskim delavcem v večjih, renomiranih tovarnah. Pravilen odnos do ljudi zahteva tekoče urejanje vseh zadev v zvezi s proizvodnjo in posluh za vse predloge in pK>bude ljudi za u.spešnejše delo. V naših pravil- nikih, v statutu in sklepih da- jemo vsemu koristnemu svoje mesto. Preselitev v nove prostore bo po svoje vplivala na naše ljudi. Delovna mesta bodo pravilno razporejena, sam pregled nad delom bo lažji in boljši in ob novih strojih bo mogoče nadal- nje izpopolnjevanje organizacije dela. Razne težave bomo lažje odpravljali in naši odjemalci bodo lažje razumeli, da je mo- goče cb dobri organizaciji dela, ob solidnem poslovanju vseh služb podjetja, ob pravilni sti- mulaciji in tudi ob skromnih prostorih doseči uspehe kot jih je dosegel kolektiv TAP Ptuj. Letošnji plan proizvodnje bo- mo zopet izpolnili v splošno za- dovoljstvo naših odjemalcev, dobaviteljev in kooperantov, zlasti pa našega kolektiva, ki si je zato tudi največ prizadeval.« V. J. . ENA TRETJINA FARME BEKONOV BO KMALU GOTOVA Gradnja farme bekonov med Draženci in Vidmom je že pre- segla prvo tretjino po svojem obsegu objektov in del ler in- vesticij, kar praktično pomeni 80 "/o končanih del na objektih za plemenske svinje. Poleg do- vršenih del na teh objektih so na vrsti še dela za izgradnjo ob- jektov za vzrejališče in pitali- ^ šče ter uprave farme. Kot je dejal inž. Ivan Mato- ševič, ki ima pri Kmetijskem : kombinatu Ptuj največ opravka s farmo bekonov, bcxlo že do 1. aprila 1964 sposobni za vseli- tev prostori centra za plemenske svinje (2500). Da bi bil ta center čimprej iz- ročen namenu, je delalo grad- beno podjetje »Gradis;< ves zimski čas in je pol^g del za center za plemenske svinje zgra- dilo tudi že upravno poslopje ter ga spravilo pod streho. Go- tovi so tudi temelji za vzrejali- šče. Kanalizacija je že gotova in transformatorska p>ostaja že ča- ka na priključke. Gotov je tudi že del opreme za avtomatsko hranjenje svinj, in sicer pri tvornici kmetijskih 3trojev v Kneževu. Farma bekonov v Dražehcih bo med najcenejšimi farmami bekonov, ki so sedaj v Jugosla- viji v izgradnji in bo stala nje- na graditev nekaj nad poldrugo milijardo dinarjev. Zgrajeha je z namenom, da bi oskrbovala odjemalce v zamejstvu in doma z mesom bekonov, in sicef kri- žancev med švedsko pasmo In pasmo Vp^'ki t^-' — ;,-^ naj- primernejši za trg. Značilno za ptujsko farmo be- konov je v tem, da se že vna- prej pripravlja za vsako stop- njo dovršene graditve in za ta- kojšnjo zasedbo izgotovljenih prostorov, da bi čimprej služili namenu. Ko bodo gotovi vsi objekti farme In zasedene vse kapacite- te, bo zaposlenih v njej okrog 80 ljudi, večinoma žensk, vštev- ši osebje uprave. Na sami farmi zaposlene ljudi bodo vpeljali v delo na posebnih tečajih, po- zneje pa jih bodo staino izpo- polnjevali za delo v sodobno urejenih prostorih farme VJ. Kratke vesti ŽENSKE SO BOLJ ZDRAVE Na območju občino Ptuj in Ormož je od skupnega števila .socialnih zavarovancev 67.45''/o moških in 32,55 "n žensk. Ce pa primerjamo podatke o bolova- nju. ugotovimo, da moški več bolehajo kot žen.ske. Na moške je odpadlo lani 74.74 "/n izgub- ljenih delovnih dni zaradi bo- lezni, na ženske pa le 26,26 "/o. Dnevno je bolovalo v 1963. letu 501 zaposlenih, kar pomeni let- no .S'koraj 157.000 izgubljenih delcnmih dni v občinah Ormož in Ptuj. NA 1000 ZAPOSLENIH 32 NEZMOŽNIH ZA DELO Na 100 zaposlenih je 3.2" " ne- zmožnih za delo v naših občinah. Republiško povprečje je ugod- nejše. Zaradi nesreč pri delu mora na zdravljenje 0,43"/» za- poslenih, zaradi tbc pa 0,32 '/a. V ormoški občini je na vsakih 200 ljudi po 1 nesreča pri delu in več kot 1 bolnik tbc. V ŽELEZNIŠKEM PROMETU NAJVEČ OBOLENJ V železniškem prometu zboli na 1000 delavcev več kot 54 de- lavcev, v gradbeništvu 48 de- lavcev, v kovin.ski industriji 44 delavcev in v tekstilni industri- ji 40 delavcev. V zasebni obrti zboli na 1000 delavcev le 19 de- lavcev, v državni upravi 13, v elektroindustriji "^O in v javnih službah 20 delavcev. Prihodnje dni Dtlavika univerza Ptuf Izobrattvalni ctntrl 24. februarja, Dornava ob 19. uri: Bolezni in nega dojenčka (Danica Rakuš); Trnovska vas ob 17. uri: Družbeni, gospodar- ski in politični razvoj Latinske Amerike (Franjo Rebernak). 25. februarja, Dornava ob 19. uri: Telesni In duševni razvoj človeka (Ljuba dr. Neudauer); Lovrenc ob 18. uri: Ali je otro- ku igra potrebna. Otrokove igra- če (Milica Lugarič); Vltomarci ob 17. uri: Družbeni, gospodar- ski in politični razvoj Latinske Amerike (Viktor Knez). 28 februarja, Dornava ob 19. uri: Mladina in obleka (Zof- ka KOdrič); Polenšak ob 17. uri: Družbeni, gospodarski in poli- tični razvoj Latinske Amerike (Franjo Rebernak). 27. februarja, Juršlncl ob 19. url: Zrelost za zakon in iz- bira zakonskega tovariša. Za- konska zveza in odnosi v dru- žini (Nada dr. Pavličev). 28. februarja, Muretinci ob 18. uri: Ali je otroku igra po- trebna? Otrokove igračke (Mi- lica Lugarič); Žetale ob 17. uri: Družbeni, gospodarski in poli- tiki razvoj Latinske Amerike (Franjo Rebernak); Dornava ob 17. uri kot v Zetalah (Viktor Knez). Večerna politična šola Ptul 24. februarja; Perspektivni razvoj socialistične družbe (Vik- tor Knez). 27. februarja: Država in pra- vo ter njuno odmiranje (Viktor Knez). Predavanji bosta ob 16. uri v Delavsikem klubu. Večerna politična šola Kidričevo 24. februarja: Odnosi med bolj in manj razvitimi deželami (Borut Carli). 27. februarja: Statut delovne organizacije (Borut Carli). Predavanji bosta ob 15. url v sejni dvorani DS. Sindikalna politična šola Ptut 25. februarja: Samoupravlja- nje v kmetijiskih zadrugah (Ivan Voda). 28. februarja: Zgodovinski razvoj sindikatov (Meta Feldin). Predavanji bosta ob 16. uri v Delavskem klubu. KINO PTUJ predvaja 21. februarja jugo- siovansk film »ČLOVEK Š FO- TOGRAFIJE«, 22. in 23. febru- arja ameriški barvni film »PO- SLEDNJI SONČNI ZAHOD«, 25. in 26. februarja angleški kinemaekopski film >BlLO JIH JE SEDEM^. 27. februarja nem- ški film »MOIA NEČAKINJA TEGA NE DELA«. KINO ORMOŽ predvaja 22. in 23. februarja nemški film >1.00 OCI DR. MA- [BUZEJA«, 26. in 27. februarja italijanski film »LJUBEZEN IN OGOVARJANJE«. KINO SREDIŠČE predvaja 22. in 25. februarja italijanski film »RIMSKA SUŽ- NJA«. KINO ZAVRČ predvaja 23. februarja jugo«'lo- vanski film »VESELICA«. [TEDENSKI PROGRAM RADIA [ PTUJ Radio Ptuj oddaja poizkusni program na srednjem valu 200 metrov s frekvenco t340 kHz. Nedelja. 23. februarja t0.30—10.43 Domača porodila. 10.43—11.00 Obvestila in rekla- me med zabavno glasbo. 11.00 —11.45 Ttirizcm in glasba — skupna medobčinska oddaja Radia Ptuj in Radia Varaždin. 11.43—11.50 Kmetijska odda p.. 11.50—12.00 Srečanje Sima in Pepa. 12.00 Čestitke poslušal- cev. Torek. 2?. februarja 15.15 — 13.45 Šport in glasba iz naše diskofete. 15.45—16.00 Do- ni nča poročila in objave med glasbo. CHHek, 27. februafja 9.00-9.05 Pozdrav mladim poslušalcem. 9.05—9.13 Poklic- no uopoldan9kih urah med 15. in 18. uro. Učni program je obsegal .sinov, ki je predpisana po* pravilih za to stroko, in je obsegal predmete iz vinogradništva, kletarstva, matematike, slovenščine in družbenih ved. Predavali so inž. Jože Colna- rič, profesor višje agronomske šole v Mariboru, ter Jože Ko- drič, Vinko Trplan in Jani Gene iz Ptuja. Predavatelja so si prizadevali prenesti na obiskovalce semi- narja čim več znanja, obisko- valci pa so pokazali mnogo res- nosti in discipline, saj so vedno posečali vsa predavanja in žrtvovali mnogo časa za učenje. To je pokazal tudi uspeh na zaključnem izipifcu v soboto, dne 15. t. m., pred posebno okrajno izpitno komisijo, kateri je pred- sedoval Franc Sitar. Pismeni in ustni del i'2pita je pokazal zelo« lep>e rezultate in dokazal primerno raven znanja delavcev. Izpit, je položilo vseh 11 ude- ležencev seminarja, in sicer: Fanika Indžač, Rozalija Oz\'atic, Franc Mlakar in Lovrenc Mla- kar z odli'ko, prav dobrim uspehom pa Ivan Ilovar, Vinc Sirovnik, Vinc Pavličič, Franc Vidovič, Jakob Trafela, Ciril Križan in Janez Vrbančič. S tem so pridobili naziv kvalifici- ran kletar. Predsednik izpitne komisije je priznal izredni uspeh seminarja in lepe izpitne uspehe, in zaže- lel vsem mnogo delovnih in strokovnih uspehov pri nadalj- njem delu. S tem je Kmetijski kombinat nudil delavcem možnost napred- ka v stroki. V doglednem času namerava obrat »Slovenske gorice« orga- nizirati še seminar za polkvali^ ficirane kletarske delavce, da bi se vsi delavci čim bolj strokov- j no usposobili. B F Počasi i/.^inja sneg / njiv in travnikov, kjer se kaže lepo zelenje. V ptnjskein parku so na prvi pogled kupi ^noja, v resiiifi pa s«» ostanki kupov snega, ki se počasi talijo. Ali je Ptuj prvi odkril tako svojevrstno ,tnojpnjp? Najbrž ni- kjer, v Mariboru, v Celju «li v Ljubljani niso prišli na nni- sel. Ha bi s snegom gnojili |»ark. Tak«» početje se v Ptuju ne bi smelo ponoviti, ker se tudi prej nikdar ni začelo. ŠOLA V DESTERNIKU POTREBNA POPRAVILA Osnovna šola v Desterniku se potegujejo za letošnje po- pravilo šolske zgradbe, ki že ves čas obstoja ni bila reno- virana. niti niso bila na njej opravljena večja popravila. Na sami zgradbi se kažejo iz leta v leto večje okvare, zlasti na ostrešju, ki je potrebno prekrivanja. V nevarnosti je omet na stropih v učilnicah in stanovanjih v I. nadstropju. Popravila pa so najbolj |po- trebni žlebi na strehi, ki so do- trajali. Okna v učilnicah bi morala biti zamenjana, kar '^e kaže zlasti v mrzlih zimskih dnevih, ko ne zaleže kurjenje T pečeh, ker prostori niso tds- - ho zaprti. V učilnicah je zato temperatura včasih celo do mi- nus 10 stopinj. Električna čr- palka za črpanje vode jim je nujno potrebna, ker je stari način črpanja vode z verigo odpovedal. Vsa potrebna popravila tej šole bodo stala vsaj 4.? mili- jona dinarjev. Nekaj sredstev pa jih bodo morali dobiti iz \ Uspeh v izobraževalnem delu Med prvimi obronki Sloven- skih goric ždi v mreži prepleta- jočih se ix>ti mala vasica: Spod- nji Velovlak. Otroci iz te vasi hodijo v do 5 kilometrov odda- ljeno šolo v Dornavo, prinašajo in odnašajo smeh in vrisk in jok in skrbi. Kot pač vsi otro- ci. Vaščani so marljivi, fekromni, in se kar nič ne strinjajo z zi- mo, ki jim veže roke k počitkii. Letošnji zimi sploh niso dali, da bi motovilila vštric z dolgočas- jem. Vaščani so se že v pretek- I li pomladi dotmenili z Delavsko ' univerzo v Ptuju, da bodo v zimskem času prirejali razna zdravstvena in druga predava- nja, radi pa bi imeli tudi šolo za starše. Vodstvo izobraževal- nega centra, ki je v Dornavi, je pripravilo vse potrebno za or- ganizacijo, vse skupaj pa je spravilo v zadrego vprašanje prostora. No, tu je priskočila na pomoč Prosenjakova mama iz Spodnjega Velovlaka, ki je dala svojo kuhinjo na razpolago sko- zi vso zimo. Bilo je, kakor že, toda na pr- vo zdravstveno predavanje prišlo le sedem vaščanov. Pre- davateljevo razočaranje je bilo precejšnje in — razumljivo. Pri drugem in tretjem, predavanju je število naraščalo, ko pa je šola za starše začela s svojimi predavanji, je postala Prose- njakova kuhinja že kar tesna. Večeri v tej šoli so bili prav prijetni. Vaščani so se vedno bolj odpirali predavateljem, ki so se tudi s svojimi poljudno podanimi predavanji in uteme- l.ienimi odgovon znali približati vaščanom. Ob zaključku, na ka- terem je bilo 44 vaščanov, .so se vaščani le težko razšli in jim je morala upravnica DU obljubiti, da bo v vasi drugo zimo šola za starše druge stopnje, no, pa še za to zimo želijo dopolniti ci- klus zdravstvenih predavanj. »Veseli smo, če prihajajo pre- davatelji k nam, pozimi imamo tudi čas in radi kaj izvemo in radi se kaj še naučimo Na teh ■predavanjih smo slišali mnogo novega za nas. pa tudi čutimo, da nismo osamljeni. »Se to je treba povedati, da vaščani niso bili le nemi poslušalci, ampak so zelo živahno tudi razpravljali, in je bil tako stik s predavatelji • vedno prav prisrčen. Ce ne v kroniko, pa si bodo vaščani za- pisali v spomin ,tudi večer, ko je bilo prvo filmsko predava- nje — in to v kuhinji gosto- ljubne Prosenjakove mame. Ve- liko zabave pa so vaščanom da- li njihovi magnetofonski zapiski na zključku šole za starše. Pisma urednišiou Tovariš urednik! Glede na dopis uredništvu v zvezi s tombolo dajemo bralcem sledeče pojasnilo: Res je, da se vleče zadeva gle- de naše tombole že od lanskega avgusta, ko je imelo gasilsko društvo Jurovci prvo tombolo, ki ni uspela v celoti vsled pre- velikega plana. Nato je organi- ziralo društvo drugo tombolo 15. 9. 1963. Za tokrat je bilo pre- malo prodai^ih kart. Tombola »je bila ix>tem "zopet preložena na 13. oktobet 1963. Kljub dobre- mu obveščanju javnosti tudi ta ni uspela. Preostala je še ena ponovitev. Ta bi naj bila v do- mačem kraju. Zaradi jeseni, kratkih dni in premestitve kra- ja, nam tombola v lanskem letu ' ni bila dovoljena. Karte so bile v prodaji. Takoj je bil denar pobran od vseh prodajalcev kart in z njim poravnani izdatki prve tombole v dobri veri, da bodo ta sredstva vrnjena s ponovno tombolo. Gasilsko društvo Ju- rovci si je resno prizadevalo storiti vse, da bi bil dosežen na- men tombole za kupce kart in za samo društvo Imelo je ogromno skrbi, potov in dela in ima tudi resne namene spraviti stvari v red. da ne bo nikdo prikrajšan ali prizadet. Vse lastnike tombolskih kart, ki imajo na hrbtni strani šte- vilko 15 (15. 9. 1963) naprošamo, naj počaka.jo še dober mesec dni, ko bomo poskušali zamuje- no nadoknaditi in načrt s tom- bolo v celoti uresničiti. Gasil- sko društvo Jurovci obljublja, da bo javnost pravočasno obve- stila o prireditvi. Odveč je vsa- ko sumničenje, da bi ne bila s tombolskimi kartami zbrana sredstva v pravih rokah. Naše društvo se zaveda odgovornosti do javnosti, zato tudi nima dru- gega namena, kot s poštenim delom in trudom izpolniti svojo obljubo. Franc Skuk, predsednik gasilskega društva Jurovci je prihranila sama šola. nekaj sredstev občinske skupnosti za šolske namene. Iz leta v leto ne bodo smeli odlašati s temi deli, ker se sta- nje zgradbe iz leta v leto po- i slabšiije in je že sedaj izpod j minimuma 'za reden pouk zla-j sti v zimskem času. I Jože Keren£ič in Silvira Tomasini Jože Kerenčič in Silrira To- masini sta se /e kot študenta vključila v delav*>ko gibanje. Ko i*ta se leta 19"5'5 vpisala na filozofsko fakulteto univerze v Ljubljani, se je načelo študen- tovsko gibanje \H>d vodstvom partije motno .širiti in krepiti. Kerenčič je poslal kmalu zelo aktiven v levičarskem študent- skem klubu >.\jiva'. Silvira pa v >Domu visokošolk«. Jože Kerenčič je diplomiral prvi in po več kot dveletnem čakanju je dobil službo na me- ščanski šoli v Gornji Radgoni. Na isti šoli je bilo obljubljeno mesto tudi Silviri, toda dobila ga ni. Prvo službeno mesto je dobila šele leta 194.0 v Kosov- ski Mitrovifi in ne v Gornji Radgoni, ka^kor smo d<>slej do- m nevali. Na gimnaziji v Kosovski \fi- trovifi je bila Silvira najbolj priljubljen profesor, tako ka- kor je bil ,]ože Kerenčič pri- ljubljen na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Silvira svoje naklonjenosti ntrofom revnih staršev ni izpovedala le v šoli. temveč jim je posvečala tudi ves prosti čas, zato so jo imeli radi in spoštovali tudi starši mladih gimnazijcev* Koliko te- žav je Silvira morala prema- gati preden je dosegla, da so na gimnaziji ustanovili šolsko kuhinjo za revne dijake, je vedela le ona sama. V času okupacije je Silvira. izpoljniujoč partijska navodila, povečala svojo aktivnost med šiptarskimi ženami, ki so bile dvakrat zatirane, nacionalno in socialnfK Čeprav je imela uspeh predvsem pri delu ,z mladino, saj je aktiv zveze ko- munistične mladine, ki ga je osnovala na gimnaziji, dal na- rodno osvobodilni vojski dosti odločnih borcev, je rodilo plo- dove tudi njeno delo med žena- mi, kar se je pokazalo ob nje- ni aretaciji oziroma ob njeni likvidaciji, ko so sprevidele skoraj vse šiptarske žene. da tisti, ki ubijajo njihove naj- boljše prijatelje in zaščitnike, prekaljene komuniste, ne bodo rešili šiptarskega vprašanja. Kako so leto prej. ob Keren- čičpvi smrti spregledali mnogi viničnrji ki so jim hitlerjevci demagoško obljubljali boljše čase. tako je ob Silvirini straš- ni smrti spregleda! tudi velik dp| šiptarskega prebivalstva Kosovske Mitrovice in okolice. Od 30. maja, ko je bila Sil- vira aretirala, do 14. avgus^ta 194-2 ko je tragično končala, je prestala nešteto mučenj t gestapovskih zaporih v Kos^ov- ski Mitrovici, toda klonila ni niti za trenutek. H. avgusta so Silviro oorp. Tu so jo v noči od 13. na 14. avgust 1942 ustrelili, ne da bi počakali iz Beograda pri- trdilni ofigovor na spodaj citi- rani akjt. Tako ravnanje je do- kaz več, kako nevarna jim je bila Silvira cpIo, ko so jo imeli mpd štirimi stenami, močno zastraženo, vklenjeno in do smrti izmučeno. Silviro Toma- sini. predvojna komunistka. so ubili brez sodbe in preden je dala pristanek višja gestapov- ska komanda v Beogradu, ki je z »dav-r odgovorila šele 15. avgusta 1942, ko je bila Sil- vira žp mrtva. O tem dogodku ohranjen nemški dokument se v prevo- du glasi: Tt. z dne 13. avgusta 1942, Mitrovica Poveljnik SIPO-SD-Beograd Zadeva: Prof. Silvira TOMA- STNl. Imenovan-g T. bi morala biti danes s transj>ortom jet- nikov odpeljana v Beograd. V zaporu in na poti do železni- ške pos+ajp je nekajkrat zakli- cala: ^Rdeča fronta!« in d-vig- nila ppst v komunistični po- zdrav. Da bi bil^ta fanatična jetnica neškodljiva, prosim da nujno odobrite njeno likvida- cijo. L. S.' Schaffer Emannel 1. r. Eno leto po Kerenčiču ie ta- ko junaško padla tudi Silvira. Po smrti so oba proglasili za narodna heroja. pos<=>bej pa so ju počastili radgonski pionirji in mladinci, ki so svoj odred imenoval' po Jožetu Kerenčiču, pevski zbor pa po Silviri To- masini. pa tudi pomurski učite- lji in profesorji, ki so vklesali njuni imeni 7a lep soomenik v murskosoboškem parku. Tudi v knjižici, ki jo rad- gonski mladinci pripravljajo za zvezni festival leta 1965. se ju bodo hvaležno spomnili. Ivan Kreft PROCES PROTI »KRIŽARSKI BRATOVŠČINI« Bonn, 20. febr. — Tukaj so spo- ročili, da se bo 12. marca pričel sodni proces proti 20 članom te- roristične organizacije »Križarska blatovščina«. katere člani so pred IR meseci Izvedli oborožen napad na jugoslovansko poslaništvo v Bad-Godesbergu Kot glavneea obtoženca omenjajo ustaša popa Rafaela Medica, ki ie oreaniziral ta atentat, in Frania Perrii^a. Proces so doslej že večkrat pre- ložili. Zadnjič so to storili tik pred 9 decembrom, ko bi se proces moral pričeti Takrat so sporočili, da le odvetnik enega izmed obto- žencev zahteval psihiatrični pre- eled za svojega varovanca, ki je med preiskavo navedel obtožujo- ča dela o delu emigranske tero- ristične organizacije in njenih vo- vodij Ameriški pristaniški delavci nočefo natovar- iati žita 70 SZ Miami. 20, febr. (Reuter) — Sin- dikalni voditelji so ukazali ori- staniškim delavcem, naj oreneha- jo natovarjati pšenico na četrto ladjo, ki so jo najeli za prevoz žita v Sovjetsko zvezo.' Vlada ZDA si pfizadeva danes, da bi preoričala sindikalno organiza- cijo, naj prekine ta bojkot. Vo- ditelji sindikata onstaniških de- lavcev vztrajajo pri tem naj •.ffada ZDA drži obljubo, ki jo je dala delodajalcem — lastnikom ladij, da bodo naj.mani .50 odst pšenice za Sovjetsko zvezo nre- Pred obnovo zahodno- nemško-jugoslovanskih razgovorov Beograd, 20. febr. — Včeraj je z letalom JAT prispel v Beograd g. Oskar Schliter, veleposlanik v zunanjem ministrstvu Zvezne re- publike Nemčije. Veleposlanik Schliter se bo mu- dil v Beogradu nekaj dni in se bo razgovarjal z Ljubom Drndičem, načelnikom uprave v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, da bi našel osnovo za nadal,ieva- nje razgovorov med obema deže- lama, ki so bih prekinjeni julija lani. Veleposlanika Schliterja so po- zdravili na beograjskem letahšču Edvard Kljun, namestnik šefa protokola, in g. Hans Bock, šef službe za zaščito zahoHnonemskih interesov v Jugoslaviji. peiiah 7 ameriškim: ladjami Predsednik orgamzacile onsta- niških delavcev Thomas Gleason je izjavil da so najnovejši ukaz za bojkot izdali onstaniškim de- lavcem ki so natovarjali ošenico na britansko ladjo »London Sta- desman« v Galdestonu v državi Texas Pred tem so natovarjanje DŠenice za SZ prekinili na dveh sovjetskih ladjah v Houstonu v državi Texas in na neki ladji v Npw Orleansu. Pomočnik ameriškega <;pkretar- ja za delo Reynolds bo skuš-^l da- tjes rešiti ta spor VČERAJ IN DANES V ZVEZNI SKUPŠČINI # Včeraj je bila v zvezni skupščini skupna seja odbora zveznega in gospodarskega ibora za kmetijstvo Razprav- t.iali so o ix)trebah, možnostih in pogojih za povečanje kme- tijsk'n zemljišč v družbeni j lastnini # Danes se bosta v zvezn: skupščini sestala na skupni seji odbor za industrijo zvez- nega zbora in skupina poslitn- cev gospodarskega zbora za elektrogospodarstvo. Na se- stanku bodo razpravljali o te- zah za nov: zakon o elektrogo- spodarskih organizacijah. # Danes se bo sestala tudi delovna skupina kulturno- prosvetnega zbora za film Razpravljala bo tudi o proiz- vodnji domačih filmov, inte- graciji in kooperaciji kakor tu- di o nekaterih vprašanjih v zvezi s položajem filmskih de- da vrev Pustni karneval v Ormožu ^TARTTN KRPAN Z NJEGOVO KOBILICO, ki ima na- loženo vrečo soli. Velikonerleljčnn Marjan Debeljak je flohil za lo masko pr>o nagrado. To kaže. da se je treba za prihodnji pustni karneval pripraviti s starimi zname- nitostmi, ki so pri naših ljudeh zelo priljjibljene. S«m eda ne smejo izostati prizori iz tekočih problemov te ali so- sednjih občin. \OJSKA ATLANrSKlXiA PAKTA ODHAJA NA CI- PER. Ta prizor je na fdistnem karne^alu > Ormožu, ki se ga je udeležilo približno ~yMH) gle i s poljsko kuhinjo so bili prikaz a\strijske vojske in njene opremljenosti. Krepki koraki konjenice in ostra po\elja so na .Mest- nem trgu > Ormožu zadonele in izstreljen je bil top največjega premera. To je le eden izmed prizorov borbe- nosti fanto> iz Trgovišča. za katerega so prejeli drugo nagrado. FOLKLORNA SKLPINA IZ MARKOVC - »orači« se je tudi udeležila pustnega karne\ala v Ormožu. Bogata tradicija tega kraja je na pustnem karnevalu med gle- dalci ustvarila posebno ugodno vzdušje. Karne>ala se je udeležilo 21 skupin in posameznikov, sedem najboljših je bilo nagrajenih. stran 4 »TE D M K« - petek. 21. februarja 1961 Straa 4 Usoel solistični koncert v petek, 14 februarja t. L, srriiO imeli v Ptujiu pr\'i abon- majski koncert v letošnji kon- certni sezoni. Zal se je začetek koncertne sezone rjekoliko za- kasnil, ker je odpadel koncert slovenskih solistov, ki je bil na- povedan za mesec december 1963. Ker so člani tega slavnega ansambla vezani na svoje služ- berje dolžnosti in ker ne najdejo skupnega prostega dneva za koncerte izven Ljubljane, bomo verjetno morali slovenske so- liste črtati iz programa letošnje koncertne s^ezone. Čeprav hi bilo nekam bolj svečano, če bi bili odprli sezono s koncertom tega znanega z^- ra prominentndh slovenskih in- stmmentalistov, moramo reči, da smo bili s koncertom kitari- sta Jovana .Jovičiča iz Beograda, oboista Draga Goloba ter prof. Pavla, Šivica iz Ljubljane zelo zadovoljni, Napovedane mezzo- sopranistke Božene Glavakove, članice ljuhlianske opere, ki naj bi bila delila program s prof. Jovičičem. ni bilo. ker je zbole- la in je zato vskočil oboist Dra- go Golob Povsem razumljivo je. da takih sprememb na.^e ob- činstvo nima rado Ni namreč vseeno, če mora obiskovalec, ki se je veselil petja, poslušati na koncertu samo instrumentalno glasbo Trvkrat sicer ni bilo čuti negodovania. ' vendar hi za bo- doče prosili, da se pri takih ne- nadnih ovirah, s kati^iimi mo- ramo končno tudi računati, iz- vrši ustreznejša ^rameni^va- pevca s pevcem, instrumentalista z instnimentali.-tam. • Koncertni program, ki ga je izvajal prof Jnvičič, le bil zelo zanimiv in. lahko bi rekel, tudi prav poučen, saj je umetnik ta- ko rekoč občinstvu na novo predstavil to sicer znano glasbi- lo kot solistično slasHilo, ki ima svojo lepo zgodo\'ino in značilne epohe razvoja in ki je pritegnilo tudi mnoge pomembne roman- ske .skladate! i p in izvajalce. Koncertne točke je umetnik tu- di sam komentiral, tako da ,ie obiskovalec ne le izvedel zgodo- vino glasbila in spoznal glavne zastopnike '=;Viqr]ateliev temveč imel tudi priliko poslušati pra- vega umetnika, ki je sicer poka- zal svojo virtuoznost v igri, ven- dar pa je podredil to svojo ve- liko tehniko nogloblienpmu glasbenenTi] '"^Ousfvgri^niu Ki- tarist Jovan Movičič združuie v sebi dva velika na videz na- sprotujoča talent;^, in =;icer ma- tematično-fizikalnega na eni in glasbenega na drugi strani. Mi- slim, da se le poredkoma pri- meri, da bi hil univorzitet.ni profesor matematike in ffzike obenem tudi pomemben glasbe- nik. Umetnik je izvajal skladbe: Vinas: Fantazija; Rameau: Menuet; Sor- Tema z variacijami; Torroba Preambulo m Bur- galesa; Villa Lobos: Dva preludija; Tarrega: Tri španske skladbe; Spomm na Alhambro, — Ade- lita. — Vehka .jota. Občinstvo je po vsaki točki živahno aplavdiralo in si izpro- silo še dodatek: Variaciie na s^^aro špansko pesem. Oboist Drago Golob je izvajal med programom kitarista ob spremil a vi prof. Pavla Sivica Handlov koncert za oboo in kla- vir v g-molu, Golestanovo Ele- gijo. Schuhmannovo Romanco in Sonatino v 3 stavkih Iva Petri- ča. Tudi oboista Draga Goloba le občins'tvo toplo nagrajevalo z aplavzom, ker je z lepim tonom in velikim občutkom obliko^ podane skladbe. Podajanje mu je še posebej uspelo, ker ga je z mojstrsko igro na klavirju spremljal prof. Pavel Sivic, ki zna odlično podpreti vsakega solisita. Koncertni večer je zelo lepo uspel. Opozarjamo, da bo po dispoziciji ljubljanske kon- certne direkcije naslednji kon- cert v Ptuju 27. februarja 1.1. Nastopil bo violinist Rok Klop- ci č ob spremljavi prof, Marja- na Lipovška, D. H. DIJAKI IN FILMSKA VZGOJA Z leto.sniim šolskim letom so se pričele redne šolske kino- predstaTe za dijake ptujskih srednjih šol. V šolskem letu 1962-63 «o imele filmske pred- stave le dijaki učiteljišča in gimnazije, letos so se jim pri- družili še dijaki ESS in AŠ. Do sedaj 50 si dijaki ogle- dal) nekaj uspelih filmskih predstav, (tujih in domačih fil- mov) kot so: »Nuna«, dober angleški psiholo'^ki film, »Črni narednik^f. angleški film in »Hamlet«. Slovenski film >Sa- morastniki«, ki je bil nagrajen v Puli, jugoslovanski film na- grajen z >Zlato areno« -»I/ oči v oči«, ter nazadnje film zna- nega poljskega re/iserja Vaj- de i^Pepel m diamant«. To je nekaj res uspelih filmov, ki si jih je bilo vredno ogledati, Oh vsalci filmski predstavi sprejrovori nekaj spremnih be^ «prj tnv. prof .\rhar. ki je tudi pobudnik za izdajanje »Filrn- skega obzornika«^. Do sedaj fita izšli dve številki. Prva številka >Filmskega obzornika«- je izšla ob pred- stavi »Saraorastnikov« in ob- ravnava v glavnem ta film. Druga je izšla ob pred*5taTi filma >lz oči v oči«. Obsega sestavke: Vsebina in ocena fil- ma, o zgodovini slovenskega filma je avtor spregovoril v članku »Petnajst let slovenske- ga filma«, nadalje dva sestav- ka dijakinj o filmu, ter kratek pregled filmov za prihodnje mesece. Tako se dijaki seznanjajo z najmlajšo umetnostjo, s sedmo umetnostjo, ki je dosegla v pet- desetih letih silen vzpon in prodrla med široke množice. Učijo se ločiti dober film od slabega. Filmska vzgoja v taki obliki ima mnogo pozitivnih lastnosti in dijaki «i želijo Še več uspe- lih filmskih predstav. KK KONCERT VIOLINISTA ROKA KLOPČIČA V PTUJU Koncertna direkcija v Ljub- ljani priredi skupno z občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev v Ptuju 2. abonmajski koncert v četertek. 27. februarja, ob 20. uri v dvorani glasbene šole. Nastopila bosta violinist Rok Klopčič in pianist Marjan Lipov- šek. Program vsebuje skladbe za violino in klavir Corellija. Mo- zarta. Stravinskega. Matičiča, Szvmanovskeaa in Kodalyja. Violinist Rok Klopčič je štu- diral na akademiji za glasbo v Ljubljani in se je še nadalje iz- popolnjeval v Londonu, kjer je d^nlomiral na Roval Collese nf Mu.Mr Koncertira! ii» 7P na mnogih evropskih koncertnih odrih, med drugim z velikim uspehom tudi v Angliji in Fran- ci.ii. Koncert obeta mnogo tudi za- radi tega, ker bo violinista spremljal naš znani pianist umetnik prof, Marjan Lipovšek, ki ga ptujska koncertna publi- ka že prav dobro pozna. Vs>topnice bodo na razpolagot; v sredo, 26. februarja, in v četr-: tek, ''7 februarja, od 9 do 11 in od 15 do 16 ure ter eno uro pred samim koncertom v pisar- ni glasbene šole. Iz tajništva občinskega $veta Svobod in prosvetnih društe^^ Ptuj PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša 5 FEBRUARSKI DOGODKI Februarja se vsako iMo spo- minjamo sirom po Sloveniji I talcev, ki so padli v Stranicah pri Frankolovem. 12. februarja 1945. Iz ptujskega okraja jc okupator med stotimi talci obe- lil v Stranicah tudi sest donio- Ijubov, zato ta dogodek uvr- ščamo v naš partizanski kole- dar. Smrt naših domačinov pri Frankolovem Kaj je Nemce gnalo k straš- nemu zločinu v Stranicah pri Frankolovem? Dne 4. februarja 1943 je umrl celjski okrajni glavar Dorf- meister. ki so ga partizani Tomšičeve brigade napadli pri Koniicah in ga smrtno ranili ob napadu na vojaški avto. Nemci so sklenili zaradi smrti zagrizenega nacista, enega iz- med najvidnejših predstavni- kov nacizma v Sloveniji — po- končati sto zapornikov iz celj- skih zaporov, imenovanih Stari pisker. Da bi partizani ne preprečili strašnega zločina, je veliko nemških rojakov zasedlo oko- lico Stranic. Zjutraj 12. febru- arja 1943 so Nemci z močno po- sadko vojakov in policistov pripeljali šest k.amionov talcev in jetnike grobokope. Dorfmeistra so partizani za- deli v Te«nem pri Stranicah. Na tem mestu bi okupator rad pokončal talce, a jih ni mogel, ker ai bilo obcestnih dreves, hotel pa iih je na vsak način obesiti. Izbrati je moral zato Stranice, odmaknjene od Tem- nega dva kilometra. Grobokopi so kopali dva 17 m dolga gro- bova. Talce so policisti posta- vili v vrsto in jim prebrali smrtno obsodbo, nato so se do- bro oborožene posadke razme- stile po sosednjih hišah, nekaj pa si je izposodilo po hišah lestve in stole za zločinsko de- lo, letnikom so zvezali roke na hrbtu, nato pa drug za dru- ?im gnali na stol. vrgli vsake- nu zanko okoli vratu, prive- rali na drevo in spodnesli stol. vsako drevo so obesili po Iva do sedem talcev. .Nekaj talcev le hotelo po- begniti, a pokosili so jih rafali iz nemških stroinic. Talce so obešali na vrvi iz angleških pa- dal. .Med obešanjem so grobo- kopi kopali grobove. Okoli 11. ure sta dva zavezniška letala preletela kraj strašnega nasi- lja. Vsi .\emci m grobokop; so sc poskrili, Ko sta letali odle- teli, so krvniki z naglico nada- ljevali svoj strašen posel. Talci so viseli na jablanah dobro uro. Grobokopi so med tem končali svoje delo. Nemci so |ih razporedili v nekai sku- pin in vsaki določili svnie delo. Nekateri so snemali obešence, drugI so rezali žice na rokah padlih talcev in slačili talce ter obleke metali na kamione. Mr- tve talce so na vozičkih zvo- zili h grobovom in žrtve kar površno zasuli, ker se je ge- stapovcem mudilo; bali so se namreč partizanov, ki pa *o o dogodku zvedeli prepozno in niso mogli poslati v Stranice tako naglo dovolj velikega števila borcev, ki bi lahko zlo- ' čin preprečili. Približno ob treh popoldne so se grobokopi s krvniki od- peljali nazaj v Celje. Med tal- ci, ki so preživeli svoje naj- strašnejše poslednje ure živ- ljenja so bili iz ptujskega okraja: Adolf Štalcer, knjigovodja, doma v Orešju pri Ptuju, star 43 let; Matija Horvat, delavec iz Senika pri Ormožu, star 29 let: Mihael Osterman, občinski uslužbenec iz Ptuja, star 39 let: ter Anton Krajnc. delavec iz Podlehnika. «tar 35 let. Grobova talcev v Stranicah pri Frankolovem sta drug od drugega precej odmaknjena. Po osvoboditvi so postavili tal- cem v slavo nagrobnika, ki opozarjata na nemški zločin februarja 1945. leta. Žrtv« na Dednem vrhu Dne 22. februarja 1945 so spet padle smrtne žrtve v boju z Nemci r Mesaričevi hiši na Dednem vrhu. med njimi sta bila med ohkolienimi kurirji 4 TV postaje dva kurirja iz ptuj.^keja okraia Erna .Moho- rič, trgov^ka poiiioruic a iz Ptu- ja in Milan Mislovjc. kovask pomočnik iz Lancuve vasi. Fr- 'na ^tara 25 let. .\lilan pa 24 let Dan pred nemškim napadon na partizane, so kurir p 4 1 "V postale in specialna četa Koz- • janskega odreda napadli Ma- kole, /a/gali solo zaradi nem- ške postojanke v njej. zaplenili blago v trgovini in prijeli zna- nega nemškega priganjdca tc izdajalca ter ga odvedli s se- boj. Drugi dan so se kurirji 4 l"V I postaje, ki so se zadrževali okoli Roč:a — mudili na Ded- nem vrhu. Tedaj so «e Nemci Ipripravili na napad Hišo. kjer so se partizani zbrali, so Nem- ci obkolili okoli šeste ure zve- čer. Na postaji je bilo v tem času enai«t kurirjev. Trije od njih so že pred nemškim na- padom odšli na javko na Slad- ko goro. med njimi Mirko C»o- milšek, doma iz Gorišnice v ptujskem okraju: dva kurirja pa sta odšla na obisk k špe- .cialni četi Kozjanske;?a odreda. I Napadalci so tako obkolili v hiši le štiri kurirje, med kate- rimi sta bila že omenjena Erna in Milan iz ptujskega okraja, ki sta v boju padla, dva pa je okupator odpeljal s seboj, ka- kor pravi v svojih spominih Mirko Gomilšek. .Mesaričevo hi.šo na Dednem vrhu je oku- patoj" že med napadom zažgal. štirje kurirji France. Lev, Zvonko in Ivan, to je bil Mir-; ko Gomilšek so se znašli sami pod milim nebom med razvali- nami starega gradu nad Ma- kolami in obžalovali izgubo štirih dragih tovarišev. Nemci so hajkali kar tri tedne. Par- tizani pa so stali ali ležali na smrekovih vejah. 1? skrivali- šča niso mogli, kajti za sreča- nje s sovražnikom so bili pre- slabp preskrbljeni / municijo in premalo jih jf bilo za mno- ižico Nemcev, ki so prežali na- okoli. Iz bližnjega kmečkeja do- ma pri Sv. Kn\ nad Makolami jim je prinašala vsak dan oko- li 11. ure ponr>či hrano kmečko dekle Angelca Kampuš. Tako jim je rešila življenje. V. R. (Dalje prihodnjič) V dnevih med 28. L in.-!. 11. 1964 je bil v Ptuju v Glasbeni šoli seminar učiteljev glasbene- ga pouka iz ptujske in ormo- ške občine. Seminarja se je udeležilo 28 učiteljic in učiteljev glasbenega pouka, predaval pa je prosvetni svetovalec Branko Rajšter iz Ptuja. Namen seminarja je bil udeležence metodično usposobiti za glasbeni pouk v posameznih razredih. Učitelji so s tem se- minarjem spoznali z metodo glasbenega pouka avtorice Elly Bašič. Predelali so pesmi, ki .so predvidene po učnem načrtu za posamezne razrede in posvetili nekaj ur tudi zborovski pesmi. Udeleženci seminarja so že- leli, da bi v naslednjem semi- narju spoznali še drugi del Ba- šičeve metode. BRISALEC NE DELUJE Pomena brisaJca stekla se večinoma zavemo šele tedaj, ko ga nujno potrebujemo — v dežju Kai pa če prav tedjj odpove? Deževne kaplje bodo napravile na prednji šipi prav- cato zaveso, tako da je na- daljnja vožnja veliko tvega- nje. V takšnih primerih v.im priporočamo naslednjo zasilno rešitev, ki vam bo omogočila, da boste srečno nripeliali do prve servisne delavnice ali morda celo do doma: Sipo pred voznikovim sede- žem namažite s tobakom ene cigarete: deževne kaplje bodo drsele po šipi, kakor da bi bi- la mastna. 8. februar v hajdinski soli v počastitev Prešernovegjj dne smo učenci obeh VIII. ,razredov pri šolski proslavi tekmovali v znanju literature. K čim bolj- ši pripravi nas je vzpodbudila >>SELIŠKAR.JEVA ZNACKA«, ki je bila obljubljena vsem zmagovalcem. Na našo prošnjo, da bi se tekmovalna značka imenovala po njem, je pisatelj in pesnik Tone Seliškar z vese- ljem pristal, in nam poleg tega za pomlad obljubil še svoj obisk. Vsega tega smo bili zelo veseli. Vsi prijavljeni tekmovalci — bilo nas je 12 — smo že decem- bra z navdušenjem pričeli cita- ti knjige, si delati iz njih kratke izvlečke in iskati razne podatke. Zimske počitnice so nam bile za naše priprave zelo dobrodošle. Čeprav nas je bilo strah, kako bo. smo se veselili dneva, ko bo- mo sošolcem pokazali, da se ni^' smo zastonj trudili. * Takrat smo tekmovali še v skupinah, le Zadravec Vlado se je okorajžil in stopil na oder sam. Posamezniki so si izbrali Prešerna, Seliškarja, Bevka, .Jurčiča in Kajuha. Ker je en tekmovalec odstopil že prej, nas je šlo v tekmo le enajst. Tek- movanje ni bilo lahko in je le sedmim kandidatom uspelo pri- boriti si zaželeno Seliškarjevo literarno značko, d očim so se morali ostali štirje zadovoljiti s tolažilno pomarančo. Puške pa ne bodo vrgli v koruzo. Se bolj vneto se bodo pripravili na tret- je literarno tekmovanje, ki bo sredi marca. »Ni važno, da zma- gaš, važno je. da sodeluješ.« je dejal začetnik modemih olim- pijskih iger. Več sreče so imeli ta dan haj- dinski učenci — šahisti, ki so igrali povratno tekmo z rpladin- ci osnovne šole Franca Osojni- ka v Ptuju. Vztrajni in nepo- pustljivi hajdinski pionirji so se po prvem izgubljenem srečanju, ki je bilo pred nekaj tedni v hajdinski šoli. tokrat kar dobro postavili. Premagali so ptujske t/)variše v razmerju 7:4. Vsi pionirji in mladinci z obeh šol so tudi s tem tovariškim sreča- njem v plemeniti igri dostojno proslavili naš kulturni praznik. Cirila Dobnik. učenka 8. razreda MOJ ŠTIRINAJSTI ROJSTNI DAN Zavidam vam, dragi pionirji, oziroma mi je žal. da tudi jaz nisem obiskovala šole v taki sreč- ni dobi. kakor vi danes Sedaj se lahko vsak odloči za študij ali za poklic, ki ga pač veseli in zani- ma Ko sem hodila jaz v šolo, so lahko študirali samo premožni. Otroci iz mžjih slojev so kljub nadarjenosti moral; ostati doma, ker za študij m bilo sredstev. Tudi jaz sem bila ena izmed ti- stih. Danes vsakemu ukaželjnemu otroku, kj nima na razpolago lastnih sredstev, priskoč, na po- moč skupnost. Takrat tega m bilo. Vsak je bil šoloobvezen le do šti- rinajstega leta. Jaz sem začela hoditi rano v šolo, zato je razre- dov na naši šoli prej zmanjkalo, kakor sem jaz končala štirinajsto leto. Tako sem morala obiskovati zadnji šolski razred tako dolRo, dokler nisem irnela štirinajst let. Ko 80 šli dnevi h koncu, sem vsak dan računal«, kal.ko sreč- nih dni je še pred menoj, koliko- krat bom še lahko šla v šolo. Starši pa so nestrpno čakali na dan, ko me več ne bo treba po- slati v šolo. Prišel je rojstni dan. Kakor po navadi sem vzela šolsko torbo in mislila: Samo se danes in nikoli več. Ze se je oglasila mati, Da- nes ne boš šla v solo! Nisi vec šoloobvezna 1 Reki« sem: Sarpo še d^nes, zgdnjicl »Nei« je odločno rekla mati »Potrebujemo te do- ma !♦ Ker niso pomagale prošnje, sem zajokala. Vendar bi Qic po- magalo. Stiirši so se ujezili m mi mojo željo pošteno in za vedno izprasili 17. glave. V razočaranju sem še enkrat objela svojo šolsko torbe in jo nato shranili S težkim srcem sem se za vedno poslovila od šole. Tako se je končal nitjlepši m na.isrečnejši čas mojega življenja in moj štirinajsti rojstn. dan Zinka Uspeh skopske filharmonije •ir Skopska filharmonija ie na svon evropski turneji doživela v Kobenhavnu izreden uspeh Glas- bena kritika ie posebno poudari- la dobro izvedbo Beethovnove V. simfonije. Koncert Skopske fil- harmonije pod vodstvom Igorja Markeviča ie prenašal tudi dan- ski radio. Po koncertu v Koben- havnu je skopska filharmonija odpotovala v Ženevo. DELEGACIJA ZZB NOV SE JE VRNILA V DOMOVINO Delegacija Zveze združenj borcev NOA' j ugoslavije.ki se je skupaj z geqeralnim sekretar- jem Ivanom Božičevičem udele- žil* VI. kongresa nacionalnega združenja italijanskih partiza- nov, je odpotovala iz Rim« v Jugoslavijo. Skupaj z Božičevi- čem m odpotovali tudi člani delejracije. književnik 0«kar Davieo in upraviteljica osem- letke v Kopru Danica K.ogoj. V VEČERNI POLITIČNI SOLI Predavatelj se je pogovarjal $ poslušalci o politiki. Eden izmed rjlib ga je vprašal: »Tovariš, s čim se za ene politična kariera"'« Predavatelj mu je odvrnil; »Vi ste jo že začeli!« M POZABIL V stiski se je obrnil pmadfttš na prijatelja po pomoč. Ta mu je popiagal Zahvala se je gla- sila: »Najlepša ti hvala za por- moč Tega ne hom pozabil!« In res ni pozabil. Ko se je znaš«! v- ponovni stiski, se je zopet obr- nil nanj. Do pisujte u Tednik! — AS. to je torej ta dopisi Saj i;a ne potrebujem, samo lanimale me je, če ga še imamo! ŠOLAR NAŠEL NA DRAVSKEM NABREŽJU V PTUJU AKTOVKO Z GROZOTNO VSEBINO Na nabrežju Drave v Ptuju je pred dnevi šolar opazil pn želez- niškem mostu aktovko. V prepri- čanju, da jo je tam pozabil kak drug šolar, je stopil ponjo. Na- meraval 30 je drug) dan izročiti v šoli, da bi jo tako zopet dobil v roke pravi učenec. Tod« ko jo je odprl, jQ je ves prestrašen od- vrgel, zakaj v aktovki je name- sto knjig zagledal — trupelce. O tem nenavadnem m grozlji- vem odkritju je šolar takoj ob- vestil organe LM. Organi tajni- štva so zaceli v»o stvar raziake- vati, vendar za zdaj še ne vedo povedati nič več kot to. Kako je prišlo trupelee v aktovko, kdo ga je odložil in sakaj, bo pokazala šelt prtlBktva.. Stran ? »TEDNIK* — pe(ek. 21. fehrtmrjfi 1964 Kabšna naj bosta Eabonsba tovariša ? 2E\A: MOJ MOŽ NAJ IMA TAKE LASTNOSTI! !■ LJUBEZEN. Ljubezen je prvi pogoj za srečen zakon in za sožitje ljudi sploh. S to besedo pa ne kaže razumeti samo telesno sposob- nost, ampak predvsem potezo «*eibnosti. Mož, ki zgolj erotič- no ljubi svojo ženo, težko pa prenaša otroke in nitna sočut- ja do trpljenja soljudi, ne mo- re biti dober soprog in oče. Ljubezen pomeni, da vsa de- janja in početja človeka vodi ljubezen; ne torej samo zakon- ske nežnosti, ampak splošno ravnanje v vsakdanjosti, v vsa- ki življenjski situaciji. 2. NEŽNOST. Marsikateri moški meni, da mora dokazovati svojo moš- kost z robatostjo in osornostjo; nežnost smatra za sentimen- talnost. Toda ravno močan zna- čaj zna biti tudi nežen. Zato moški tudi izven ljubezenskih dejanj kdaj začuti potrebo, da ženo poboža po laseh, pritisne svoje lice ob njeno, ji nežno stisne roko. Poljubi ji roko, četudi 5!pravzaprav ni vzroka za to*, se ljubeznivo zazre v njen pogled in če včasih poklekne prednjo, da ji sezuje čevlje, je ne bo manj razveselil kot z vročim poljuliom. 3. DOSTOJANSTVO, ODGO- VORNOST, DELAVNOST. \a prvi pogled se zdi, da te tri lastnosti nimajo mnogo opraviti Z ljubeznijo kot tako. In vendar je ljubezen brez do- stojanstva zmota ali zabloda, pa naj gre za neugodno strast, ki gre brezobzirno prek vseh zakonov naravnosti, za ljube- zen, pri kateri se en partner drugemu suženjsko podvrže in pti tem izgubi svojo o^febnost, da, celo dušo, ali pa za primer, da dva človeka vežejo zgolj perverznosti. Ljubiti dostojan- stveno pomeni nikoli pozabiti, da je ljubezen nekaj vzvišene- ga in nikoli živalskega. S tem pa so ji začrtane — kakor vse- mu človeškemu početju — me- je, ki jih človek ne more ne- kaznovano prekoračiti. Človek ne živi samo za last- no zadovoljstvo,, ampaik mora uravnavati svoje življenje in delo v skladu z dolžnostmi, ki jih predenj postavljajo družba, poklic in družina. Pravi mož izpolnjuje svojo življenjsko nalogo s smiselnim, tvornim delom. 4. LIUBEZEN DO NARAVE IN UMETNOSTI. Zares ljubeči mož ima svojo družico za največji poklon, ki mu ga je namenilo življenje. V ženi vidi mojstrovino nara- ve, živo umetnino. V ženi ljubi hkrati naravo in umetnost. Zakonski mož in ljubimec je srečen, da lahko pokaže svoji družici lepote narave, naše zenilje, pa naj gre za zasne- ženi gozd, cveioči rododeudron ali pomladni travnik. Prav v tem se bo njegova ljubezen do žene še intimneje razcvetela, se še bolj preplctla z njeno. Isto velja za skupno uživanje y umetnostih — literaturi, pes- ništvu, muziki, slikarstvu. Ka- ko ubožen je zakon, ki se ome- juje samo na spalnico in ku- hinjo! 5. VELIKODUŠNOST. RAZU- MEVANJE, POTRPEŽLJI- VOST. V tem greši marsikateri so- prog. Ne zamenjujmo modrosti s pametnostjo! Modri ima ved- no razumevanje za pomanjklji- vos^ti svojih bližnjih, in zlasti za pomanjkljivosti svoje žene. Izprijenost zatira, toda trpi šte- vilne drobne slabosti in jih pri- jateljsko poutaga premagati. Vsakdo ne more biti po spozna- njih Sokrat. In žena, ki pogosto živi v mnogo ožjem svetu ka- kor moški, ne more biti toliko razgledana v številnih »mo- ških« zadevah. In zato tembolj ni na mostu bahava nadmoč- nost. Mož naj ženi tisto, v če- mer ona ni doma, prijateljsko razloži, pojasni. Toda nikoli kot učitelj, z dvignjenim ka- zailcem, marveč mimogrede v pogovoru ob mizi, na sprehodu ali v nočni uri brez spanja. Tudi moški, ki se ukvarja s Platonom in Kantom, Homer- jem in Dantejem, bo delil drobne skrbi svoje žene in ra- zintnevajoče prisluhnil njenim >manj pomembnim« proble- mom. Sreča človeštva je enako odvi.s.na od prijetnega doma kakor od TzviSenih, plemenitih idej! 6. FANTAZIJA. Prijettoa preisenečenja dajejo nok zakonu. Mož zato nikoli ne s4nč pozabiti na to, da ženi kdaj pa kdaj priprari nepri- čakovano veselje. Mnogi, tudi najboljši zakoni začno sčasoma trpeti za enoličnostjo, za pre- več vsakdanjim potekom dnev- nih in nočnih opravil. Toda kako lahko je pregnati to si- vino! Mož naj se včasih (Klloči in naj brez priprav popelje ženo na izlet, plesat ali na ve- čerjo v prijetno predmestno krčmo. Ali pa se zmeni z njo za nepričakovan sestanek, na- to pa odideta ogledovat izlož- t)e. Marsikateremu možu je to muka, toda majhna žrtev se gotovo izplača. Ko bi mož ve- del, koliko ji taka stvar po- meni, ji ne bi jemal veselja, čeprav to včasih olajša njegovo denarnico. Nasploh žene rade ogledujejo, kupovanje je po- gosto šele drugotnega pomena. Pametna žena večinoma ve, ko- liko si lahko privošči. Fantazije je treba tudi zato, da pokloni mož ženi cvetje tu- di kdaj. ko nima ravno rojst- nega dne. Taki drobni dokazi ljubezni tičinkujejo kot balzam na rane vsakdanjosti. Sredi svojih težav in problemov mož pogosto pozabi, s čim sc mora vse ubadati žena in koliko bridkosti mora pogoltniti. Maj- hen »izredni« šopek cvetja ustvarja čudeže. Predvsem pa naj mož pred ženo ne zapira svojih misli! Če najde v dobri knjigi lepo mesto, naj ga ji prebere; če v časopisu prebere kaj o novi iz- najdbi, naj o tem spregovori z njo. Nikoli naj ne pozabi, da v zakonti ni stvari, ki ne bi bile »vredne omembe«. Ni večje ne- varnosti za zakon kakor molk! Če si mož in žena molče se- dita nasproti, to seveda še ni zmeraj znak odtujitve; brezmi- selno klepetanje je včasih ne- varnejše od molka in nem stisk rok ali prisrčen pogled pove- sta cesto več od tisoč bese:!. Toda če zakonca vse. kar ju zabava, vznemirja ali navdušu- je, zadržujeta zase. je skrajni čas. da zaveje v zakonu nov veter in da mož pomisli na to, kako bi si spet pridobil zani- manje in zaupanje družice. Te- daj naj vzpodbode svojo iz- najdljivost in fantazijo. Pre- senečenja, ki jih ji pripravlja, bodo premaknila-tudi njo in ne- zavedno bo posnela njegov j^ri- mer. 7. POTRPEŽLJIVOST Stari Kitajci so smatrali po- trpežljivost za največjo člove- ško vrlino. Potrpežl jivoist do- seže vse. pričara nazaj ljube- zen, zbudi razumevanje, počasi ublaži težek značaj, preobli- kuje potrto, utrujeno bitje v odprto in svobodno. Mož. ki je potrpežljiv, sčasoma doseže pri ženi in z njo vse. Pogosto so potrebna leta. preden se po- sreči prebuditi žensko. Toda plačilo jc vredno napora. MOŽ: IN TAKŠNO ST ŽELIM SVOJO ŽENO! 1. ZVESTA DRUŽICA. Želim si, da se zanima tudi za moje poklicno delo iti moje težave in mi stoji ob strani ne le v dobrih, ampak tudi v tež- kih časih. Zavzame naj se za- me, kadar me napadejo, poz- neje naj me opozori na more- bitne napake, ki sem jih za- grešil. Nikoli naj me ne po- nižuje pred drugimi ljudmi ali otroki. 2. DOBRA GOSPODINJA. Žena ustvarja pravi dom, pa naj bo zaposlena ali ne. Ona je duša doma, ki napravi stanova- nje za prijetno zatočišče pred vsemi skrbnimi vsakdanjosti. Zatožni glavna zaželena last- nost žene-gospodinje, da odlič- no kuha ali pretirano vzorno skrbi za snago, pač pa njeno prizadevanje, da je bivaliŠLC zmeraj pravi dom. 1. LJUBEČA MATI. Ne bi se rad poročil z žen- sko, ki pravi, da hoče življe- nje uživati, ne si ga pa zagre- niti z otroki. In če bo dovolj zaslužka, hočem imeti tri ali štiri otroke! Žena naj jih vzga- ja z ljubeznijo in humorjem. 4. PRISRČNA IN OGNJEVI- TA V LJUBEZNI Naj ne bo niti rezervirana niti "Tieugnana. pač pa naj slad- ke darove ljubezni uživa sreč- no in predaino in sama naj si jih poželi. Brez napačnega sra- mu naj si poželi moje telo ka- kor si jaz njeno, naj se pa tudi poglobi v moje srce in odpre mojo dušo. 5. LJUBI NAJ NARAVO IN UMETNOST. Naj ne bo samo gospodinja in mati. Naj ljubi cvetze in vrt, izlete in naravo. Pričakujem od nje, da je očarljiva in elegant- na gostiteljica in ima odprto dušo za umetnost. Dobre knji- ge, gledališče, slikarstvo in glasba naj ji segajo v g^lobi- no srca. 6. NAJ BO - ZNOSNA. Prepirljiva aJi celo nepo- pravljivo ozkoerčna ženska je nesreča za moža. Čeprav vem, da tudi Ksantipi ni bilo lahko 8 Sokratom, se ničesar bolj ne bojim kot prepirljive, stalno nezadovoljne soproge. Nekateri psihologi sicer trdijo, da je l)repirljivost nežnemu spolu prirojena; tega ne verjamem. Kako združiti tako lastnost z žensko lepoto, s tako stavljeno žensko dobroto? r. VESELA NAJ BO. Radost in humor očarata tudi najbolj preprosto življenje in pomagata možu in ženi prebiti vse težave vsakdanjosti. Zagre- njena žena, ki ne razume šale*- je breme možu in nadloga sa^' ma sebi. Smehljaji, smeh, na-*' smehi — tega naj bo polna hi- ša, in naši otroci naj se do smrti spominjajo veselega, srečnega doma svojih staršev! 8. VARČNA, TODA NE SKOPA. Z denarjem naj pametno rav- na — s tem je povedano vse. Razsipanje je prav tako nesmi- selno kakor pretirano skopar- jenje. Včasih naj si sama kaj sešije, namesto da kupi v trgo- vini, ne bo naj pa suženj varč,- nosti. 9. ZMERAJ SVEŽA IN ČISTA. Nič ni neprijetnejšega od zanemarjene in nesnažne žene, ki neumita in nepočesana sede k zajtrku in po vsem pohištvu pušča svoja nošena oblačila. Težko bi prenašal, če bi z na- vijal kam i v laseh in v jutra-, njem plašču in copatih še ^. popoldanskih urah hodila pn hiši. Prav tako mi ne bi bilo ljubo, če bi ponoči ležala ob meni zamazana z v.semogoči- mi lepotilnimi sredstvi kot ne- dotakljivo kozmetično čudot, Zdi se mi. da sta dobro zdrava je in pameten način življenja najboljša kozmetika. Ko pa se' začne bližati starost, se staraj* mo razumno in dostojanstvenov 1«. PREDVSEM NAI BO ŽE- NA ŽENSKA. To pomeni: nežna in preda- na, prisrčna, sočutna, ljubez- niva in dobroti jiva. Pa tudi: ljubka, zapeljiva in vredna po- želenja. Naj nikoli ne zgubi čara ženske privlačnosti in Sarina, zapeljive moči svojega ženskega bitja! Kjer se stikalo znanatt In fantozija Življenjski prostor nam to dal Mars, energijo pa nam bo posredovala Luna POMANJKANJE ENERGIJE NA ZEMLJI — TRIJE VIRI V PRI- HODNOSTI — NUJNA BO SELITEV, PO VSEJ VERJETNOSTI NA MARS — KAKŠNI BODO TAM POGOJI — RESITEV, KI JO DAJE AKADEMIK KAPICA Pogosto se na področju znan- stvenih novosti aU vsaj znanstve- nih zamisli znajdemo na robu utopije. Človek — mislimo na povprečnega človeka — se zače- nja počasi s tem sicer navajati, toda včasih gre to prek določe- nih meja, posebno, ko gre za fan- tastične načrte ne tako bližnje bodočnosti. Tu bomo skušali na kratko prikazati enega izmed tak- šnih fantastičnih načrtov, in sicer koloniziranja planeta Marsa, na- črt ki bi spadal v fantastično li- teraturo, če ne bi izhajal od ze- lo uglednega znanstvenika, ki ga je izdelal na temelju konkretnih možnosti in dejstev. Gre namreč za »fantastični načrt« Nobelovega nagrajenca N. N. Semjonova, čla- na sovjetske akademije znanosti in svetovno znanega strokovnja- ka. Sovjetski znanstvenik je svoj načrt prikazal na nekem medna- rodnem zborovanju fiaikov, in si- cer v referatu, v katerem je pri- kazal bodoče naloge tehnike in prirodnih znanosti. Danes — pravi prof. Semjonov — se na Zemlji proizvede komaj 100 vatov energije na prebivalca, siromaštvo večine človeštva, ki je eden od najbolj perečih proble- mov naše dobe, se more likvidira- ti edino tako, če se znatno poveča proizvodnja energije. Predvideni tehnični razvoj v bodočih deset- letjih bo ljudem omogočil, da proizvodnjo pogonskih sil močno povečajo. EN VIR: VRTINE V MAGMO Sovjetski znanstvenik Semjonov navaja tri možnosti povečanja energetskih virov v bodočnosti, točneje, navaja tri nove vire energije in sicer jedrsko iz fuzi- je težkega vodika, nadalje toplot- , no energijo iz slojev magme ter | energijo Sonca. Pravzaprav dva vira že izkoriščamo, in sicer jedr-^ | sko ter sončno energijo, vendar i pa doslej v neznatnih količinah. Čeprav se zdi njegov načrt, da bi skorjo Zemlje vrtali do -50 km globoko, da bi mogli izkoriščati vročino tekoče magme, nemogoč. , je najbolj nepričakovan način pri- I dobivanja energije oni. ki predvi- deva izkoriščanje -^nčne energi- je za pridobivanjf igonske sile. Po načrtih Semjonova bi namreč treba našo soseido Luno spreme- niti v velikansko elektrarno, ki bi izkoriščala sončno energijo. Semjonov je izračunal, da Lu- na, kljub svoji relativno majhni površini, zadrži petino sončne energije, kolikor je prodre na površino Zemlje, kajti zemeljska atmosfera požira velik del sončne energije, ki bi sicer prodrla na Zemljo Ogromna polja sončnih baterij bi mogla prekriti lunino površifto in jo spremeniti v ne- kakšno »svetlobno — električno plantažo«, ki bi preko Laser — naprav pošiljala na Zemljo vsak dan na milijarde kWh električne energije. MEJE, KI JIH NAREKUJE NARAVA Čeprav nam naše tehnične mož- nosti dopuščajo tako rekoč brez- mejno proizvodnjo energije, je priroda vendarle postavila nekje mejo. Zemlja sprejema od Sonca energio 40 milijard kilokalorij na sekundo. Več kot 10 odstotkov te količine pa bi na Zemlji ne smeli umetno proizvesti, kolikor bi ne hoteli uničiti življenjskih pogojev na njej. Nujni višek to- plote pn tolikšni proizvodnji energije, bi namreč mogel atmo- sfero Zemlje ter tudi površino našega planeta tako segreti, da bi toplotno premikanje molekul zra- ka doseglo brzino, ki bi jih odne- sla v medplanetarni prostor in bi se Zemlja tako rekoč »slekla« svojega atmosferskega plašča. Z izgubo zraka bi bili najprej pri- zadeti vrhnji sloji atmosfere, ki sedaj ščitijo vsa živa bitja na Zemlji pred nevarnimi ultravijo- ličastimi žarki. Nemogoče je to- rej premagati to gornjo mejo pro- izvodnje energije. Toda po proračunih sovjetske- ga znanstvenika, bi se ta meja mogla krepko premakniti na- vzgor, če bi energijo začeli pro- izvajati na Luni. SELITEV Z ZEMLJE BO NUJNA Ker število prebivalstva na Zemlji naglo raste, bi morali že sedaj začeti iskati vire za kritje vedno večjih življenjskih potreb ter možnosti prehrane vedno šte- vilnejšega prebivalstva Zemlje, kajti sicer se bo prebivalstvo na- šega planeta nekega dne znašlo v položaju, da mu Zemlja ne bo mogla dati dovolj kruha. In poti »nazaj k prirodi« ni več. Treba bo ubrati pot naprej, v čedalje šir- šo avtomatizacijo vseh panog in- dustrije in poljedelstva, kajti že danes vse češče doživljamo, da se lakota pojavlja prav v tehnično najbolj zaostalih deželah. In kljub vedno bolj sodobnemu izko- riščanju možnosti, nam statistikg dokazuje, da bomo morali v ne tako daljni bodočnosti sprejemati usodne sklepe: če človeštvo ne bo izkrvavelo v neki strašni vojni za sam obstoj, se bo moral del nje- ga — izseliti. In kam naj se izse- li? Na najbližji planet, na Mars — pravi sovjetski znanstvenik Semjonov Seveda bo treba tudi na Marsu najti ravnotežje med »prirodno« sončno energijo ter med umetno proizvedeno energijo. Pri tem je namreč treba upoštevati — pravi Semjonov — da bo brzina bega zračnih molekul z Marsa neko- liko manjša kot na Zemlji, za- radi sile teže, ki je tam prav tako nekoliko manjša. Z druge strani sprejema Mars znatno manj sonč- ne energije kot Zemlja, tako da bi proizvodnja energije na Mar- su mogla biti desettisočkrat večja kot istočasna proizvodnja elek- trične energije na Zemlji. In prof. Semjonov misli na proizvodnjo energije prav v tolikšnem obsegu. On jo celo Jemlje kot osnovo za svoje proračune, kot nujno, da se na tem planetu ustvarijo pogoji, ki so potrebni za življenje člove- ka, odnosno zemeljskih Jbltij. Drugi problem je problem pre- nosa tolikšnih količin energije ne le na Marsu, pač pa tudi na Zem- lji, kajti ob današnjem načinu prenosa bi to bilo skoraj komaj mogoče. Neki drug član sovjetske aka- demije znanosti, slavni atomist prof. Kapica je za to našel zelo enostavno rešitev: namesto vodov z visoko napetostjo, ki so sedaj v rabi, predlaga podzemeljske cevi, izdelane iz kakršne koli snovi, ki pa bi bile na notranji strani obložene s tankim kovinskim slo- jem. Skozi njih bi tekli visoko frekvenčni električni valovi. Tak- šne cevi bi mogle povezovati tudi neskončno daljne energetske vi- re energije Poleg tega bi ti »vo- di« bili mnogo cenejši od seda- njih, ker se»dajo izdelovati iz naj- cenejših snovi. Vrnimo se k prof. Semjonovu, ki meni, da je možno, da se ne- kega dne velike skupine ljudi iz* selijo z našega planeta. Pred tem pa bi morali na Marsu ustvariti pogoje, v kakršnih more ilveti človek po mnenju Semjonova, še vedno na onem področju sončne- ga sitsema, kjer so planeti se- stavljeni iz kamenja in rudnin in imajo površino, na katero more človek stopiti, kj^r je trdna. POGOJI NA MARSU Sicer pa se na vseh takih pla- netih more z določenimi izjema- mi pričakovati isto sestavo ke- mičnih elementov kot na Zemlji. Ker je Mars manjši od Zemlje, bi se s pomočjo ustreznih teh- ničnih sredstev mogla tam ustva- riti klima, ki bi ustrezala pla- ninskim predelom na Zemlji, in kjer bi se človek dobro počutil. Seveda še ni možno predvideti posledic ustvarjanja umetne- ga ozračja na Marsu. Ta bi brez dvoma bolje uskladiščevala isonč- no toploto kot je uskladiščuje se- danja Marsova atmosfera Toda logično bi bilo pričakovati, da bi se v njenih višjih slojih, pod vplivom ultravijoličnih žarkov ustvaril sloj ozono. ki bi vsrka- val ta življenjsko nevarna žar- čenja In tako bi bilo možno z novimi vrstami rastlinstva ustvariti novo vegetacijo Morda bodo zaradi tega bodoči strokov- njaki priporočali našim daljnim potomcem tla okoli Marsovega ravnika, kjer vlada večna no- mlad. H. S. RUŠENJE STARIH ZGRADB V ORMOŽU Pred kratkim so v Ormožu pričeli rušiti stari del mesta, kjer bodo v prihodnjih letih zgradili nov center. Sedaj rušijo doseda- njo poslovno zgradbo podjetja » Piva-slatina«, podjetje pa se bo v kratkem preselilo v novo zgrad bo za sodiščem. To je le pričetek čiščenje starih zgradb iz mesta, saj urbanistični načrt Ormoža predvideva rušen,ie več zgradb od bencinske črpalke do gostilne »Grozd« na levi strani ceste TUDI V UUTOMERU MEŠALNICA MOČNIH KRMIL v Ljutomeru so pred nekaj le- ti zgradili veliko mešalnico moč- nih krmil. Namen gradnje je bil, da bi zadostili pomurskim kme- tijskim obratom potrebna močna krmila. Po dosedanjih ugotovit- vah pa kaže, dn kmetijske orga- nizacije pozabl.iajo na ta obrat in naročajo močna krmila iz drugih mešalnic. Zmogljivost mešalnice znaSa 18.000 ton močnih krmil. Mešal- nica lahko proizvaja vse vrste močnih krmil za živinorejo. Po tehnični opremljenosti spada med najbolj opremljene obrate pri nas. Njena zmogljivost je bila planirana za potrebe močnih kr- mil v okviru Pomurja, računajoč nova pitališča, ki so v gradnji. Ker pa je gradnja pitališč v Po- murju zaostala, mešalnica ne de- la s polno zmogljivostjo, ima pa vse pogoje, da bi svoje proizvode plasirala na trg. Glede na kako- vost svojih proizvodov se je na tržišču že uveljavila. Lani se je dobro obneslo suSe- nje kiruze, saj ima mešalnica kot pomožni obrat sušilnico za sušenje žit in zelene trave. Tako so že letos v jeseni posušili okrog 400 ton koruze v storžih. Obrat namerava letos sušilnico izpopolniti. Kupili bodo stroj za ličkanje in luščenje koruze. Za- družniki-kooperanti bodo že v jeseni lahko vozili koruzo kar z njive v sušilnico, kjer jo bodo zličkali, zluščili in posušili. Mešalnica ima tudi specialno opremo za proizvodnjo briketov — to je krmilo za brojlerje, s čimer bi lahko mešalnica skrbela tudi za krmila porutninarske far- me v Petrovcih. Skrajni čas je, da najdejo v Pomurju kmetijske organizacije skupen jezik za nabavo krmil za svoje potfebe — ne pa. da se do- gaja, da nekatere kmetijske or- ganizacije v Pomurju nabavljajo krmila iz drugih krajev oziroma republik, čeprav 1° kakovost lju- tomerskih krmil enaka. PODJETNE PUSTNE ŠEME V DESTERNIKU Skupina pustnih šem iz De- sternika si je na pustni torek privoščila prav nesramno šalo. Obiskala je nekaj hiš v Doliču, Gomilcah, Svetincih in drugod in pri tem nizkotno zlorabila gostoljubnost gospodarjev. Da bi njihova »akcija« čimbolj uspela, so pri vsaki hiši, ki sk? jo obiskali, najprej namerno uprizorili gnečo in nato neopaz- no izmikali živila in pijačo. Ta- ko so npr. pri neki hiši v Go- milcah. potem ko jih je gospo- dar po starem običaju pogostil, skrivaj vzeli in odnesli okrog 3 kg mesa in 2 vedri vina. Pri svojem poslu so bili tako vešči, da so brez vednosti domačih vzeli kos mesa celo iz tunke. Ker si je skupina obetala obi- len plen, si je v ta namen na- jela celo voz. Ena izmed udeleženk tega »pustnega pohoda« se je pozne- je med svojimi znanci ponosno pohvalila, da so »nabrali« okrog 13 kg mesa in štrtinjak vina. Z nakradenimi živili so se zvečer gositlli in ker vsega niso mogli »pospraviti«, so s pojedino na- daljevali v četrtek. Človek bi skoraj ne mpgel verjeti, da si drznejo nekateri tako nizkotno zlorabiti prastari ljudski običaj. Ta predrznost brez primere je tembolj obsod- be vredna, ker so med šemami bili celo taki, ki bi morali biti vzgled svojim sovaščanom Ob tem" se vprašamo: ali res izpirjeni posamezniki poskušajo s svojimi lahkomiselnimi deja- nji izmaličiti pustne običaje ali je pa sam običaj izmaličil kul- turno podobo nekaterih ljudi. Prav gotovo velja prvo. Tako menijo tudi tisti, ki so glasno ali tiho ob.^^odili vandalsko po- četje desterniške skupine šem. TEŽAVE S PLAČILOM V GOTOVINI V trgovini, kjer prodajajo na obroke gramofone, si je stranka po dolgem izbiranju izbrala lesp gramofon. »Na koliko obrokov ga boste plačali?« jo je vprašal prodajalec. ;s>Plačal bom v goto- vini!« je odvrnil kupec. »Tako,« je dejal prodajalec. »Prosim trenutek, moram vprašati šefa.« NATANČNI SKOT Skot R. W. je opozoril elek- trogospodarstvo na računsko pomoto, zmagal in dokazal, da je boljši računar kot računski stroj. Spor se je začel, ko je dobil Skot račun ža porabo toka, ki je znašal 2 funta, 12 šilingov in 6 penijev. Kot se natančnemu Škotu spodobi, je preveril račun in je ugotovil, da bi moral pla- čati samo 2 funta, 12 šilingov in pet in pol penija. Elektrogospo- darstvu je sporočil, da mu je za- računalo pol penija preveč. Eelektrogospodarstvo mu je odgovorilo, da zaračunava ra- čunski stroj cele ponije, ne pa tudi polovičk. Skot se s tem ni pomiril. »Preveč je preveč, ne glede na to, ali je zaračunano na računski stroj ali na pamet.« je odgovoril in zahteval svoje. Elektrogospodarstvo mu je moralo vrniti pol penija iz zad- njega in pol penija iz predzad- njega ratuna. 4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Čestitka Bratu Toplak Mirku. VP 3065*20 Sombor, želimo za rojstni dan mnogo zdravja in sreče vsi doma- či. Skok Matiji iz Orešja pa vse dobro za bli&ijl praznik. Stanku Cehu želimo na dopustu mnogo sončnih dni, pri delu pa mnogo zadovoljstva. Albina iz Orešja Stran 6 Stran 6 Samoupravljanje občanov v krajevnih skupnostih r^adalievanje s I strani) socializaciji obravnavati na pr- vem mestu delovnega kmečke- ga človeka, ki bo moral s časom preusmeriti svojo zaposlitev. Prav zato je na področju občine popis gospodarsike moči prebi- valstva, ki bo dal jasno sliko o pomoči potrebnih ostarelih kme- tih, o težavah in problemih za- ostale drobnolastni.ške proiz- vodnje. Nove kompleksne povr- .šine, kjer je obdelava cenejša kakor na raztresenih parcelah, bodo morale v prihodnjem ob- dobju dobiti svojo veljavo. Vsekakor se bo zadruga za iz- vedbo svojega načrta morala posluževati raznih metod prido- bivanja zemljišč, ker bo samo v tem primeru zagotovljen napre- dek kmetijstva v občini. Za- sebne kmečke proizvajalce je treba seznaniti, kako pomem.bna je domača zaposlitev v sodelo- vanju s kmetijsko zadrugo, v živinoreji, perutninarstvu in v domači obrti. Krajevne skupnosti se morajo nadalje zanimati za delo šole in drugih kulturno prosvetnih ustanov. V občini je mnogo so- cialnih problemov, ki jih je tre- ba u.s.trezno rešiti. To je sicer eden izmed zelo kritičnih pro- blemov na področju občine, ki bodo še postali pereči z ureje- vanjem kmetijstva. Delo krajev- nih skupno.sti je tudi, da pod vplivom staršev omiluje razne subjektivne socialne probleme mladine. Na vprašanje, kda,i bo uspevala krajevna skupnost v nekem kraju, je moč odgovoriti, da ko bo koristila družbi in sle- hernemu občanu tistega kraja. Vprašanje pa ostane, kako ka- drovska sposobnost in zasede- nost v kraievni skupnosti, ki je ena izmed bistvenih važnosti, vpliva za njen razvoj in napre- dek. Skratka, krajevna skupnost mora biti politični mobilizator občanov na svojem področju, kar je pri reševanju problemov odločilnega pomena. Kako bo imela krajevna skupnost orga- nizirano svoje delo in kako bo stopila v stik z občani, je važno vprašanje. Vsekakor se mora življenjsko prilagoditi potrebam in zahtevam občanov v skladu z načeli naše politike in vse- stranskega napredka tistega kraja in občine. Svoje delo bo lahko le izvr- ševala, če si bo postavljala re- alne plane dela. Njeno planira- nje naj velja za sedemletno ob- dobje, saj je le v takih obdobjih moč predvideti nekaj konkret- nega. Skratka, vsebino dela krajevne skupnosti morajo se- stavljati vsi krajevni problemi na področju gospodarstva, ko- munale, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega varstva itd. Organi krajevnih skupnosti si postavljajo naloge na osnovi potreb in zahtev občanov, ki na razvitejših področjih ni.so majh- ne. Planiranje pa mora biti v okviru možnosti, v skladu z na- predkom in razvojem kraja. Krajevni problemi so bolj ali manj enotni, zato je toliko bolj potrebno tesno sodelovanje med krajevno skupnostjo in krajev- no organizacijo ŠZDL. SZDL vsebinsko usmerja delo krajev- ne skupnosti, ki pa je istočasno politični mobilizator za reševa- nje krajevnih problemov. Od- borniki občinske skupščine mo- rajo biti najbolj aktivni člani svetov krajevnih skupnosti, ki lahko mnogo doprinesejo v re- ševanju različnih lokalnih pro- blemov Ti so dolžni pravočasno seznanjati občin=;ko skupščino o delu krajevne skupnosti itd. Minula zima je pokazala, kje so odpovedali strešni žlebi. Vla- ga in led po zidovih sta prav gotovo prisilila hišne svete, da bodo popravili žlebove, da ne bodo propadali zidovi tudi ob ^pomladnem deževju. »TEDMK