„2fr-
„ 13--
Naroönina listu:
Celo leto . . K 50'— Pol leta . .
Četrt leta .
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . .	* 66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Ured ništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. — Telefon št 220.
64, Številka.
Posnneiiia številka stane g® ilsiarjef*
STRa!ŽA
Neodvisen političen Ust sum slovensko ljudstvo*
Maribor, dne 16, junija 1920.
Insevati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrster pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor* govoriti vsak dan od 1L do 12. ure dopoldne.
msBffiSMsamsasaa
Letnik XIL
Politika in prtdlžnloa.
Sred splošnega moralnega in gospodarskega razsula gotovi elementi ne najdeio drugega posla, kakor vlačiti na dan iz prusko-nemške kulturne borbe prošlu ti „kanoelparagraf“, češ, politika ne spada na pridižriico. duhovnikom treba usta zamašiti. Kakor je že dandanes navada, tudi tu igrajo glavno ulogo dvoumne blesteče fraze, za katerimi se pa skriva ono' staro nasprotje med véro in nevero, o katerem pra\d Göthe, da se vleče skozi celo zgodovino človeškega rodu.
Res, zelo star je že „kanoelparagraf“, oziroma njegova vsebina.’-Ze preroki stare zaveze so okusili njegovo trdobo, ker so se drznili grajati korupcijo in . malikovalstvo ljudstva, ki je seveda takrat predstavljalo „napredno mišljenje“, in ker so obsojali šovinistično politiko takratnih kraljev in političnih mogot -(cev. „Kanoelparagraf“ je spravil Janeza Krstnika v ječo in ob glavo, ker se je ta „glas vpijočega v puščavi“ drznil zaseči na „politično polje“ ter zabrusiti ,v obraz pohotnemu Herodu: „Ne smeš imeti pri sebi žene svojega brata!“
S kancelparagrafom so prišli pred Poncija Pilata judovski mogotci ter tožili -Kristusa, da hujska ljudstvo zoper cesarja! Ko so apostoli, pridigovaii Kristusov nauk, je visoki zbor izdal „kancelpara -graf“ : Prepovemo vam, oznanjevati, v tem imenu. Iver so se apostoli držali nauka, da moramo Bogu biti bolj pokorni, kakor ljudem, jim je -,kanoelparagraf“ pri -nesel preganjanje in celo smrt. Ko se je Janez Zlatoust, ta velikan grške cerkve, drznil v svojih pridigah karati korupcijo carigrajskega , dvora, je torej zašel na „politično polje“ in, je moral v pregnanstvo, ter je v pregnanstvu umrl.
„Kanoelparagraf“ je le praktična naobračba znanega načela:	Vera nima s politiko nič opraviti .
SAli je to res? Je in ni. Bilo bi resnično, če bi tudi politika ne imela z vero nič opraviti. Da pa to ni res, dokazujejo najbolj zagovorniki onega paragrafa sami. V politiki so često svetne, časovne, materijalne zadeve, o tem si je Cerkev že zdavno na jasnem, da ne spadajo v njeno kompetenco, torej tudi ne na pri-Sdižnico, ker ona se drži načela svojega ustanovitelja: .„.Moje kraljestvo ni od tega sveta.“ Božje kraljestvo
ni od tega svet a, pač pa je na tem svetu. So politične zadeve,, ki ‘zasegajo v moralno področje vesti in celo na dogmatično polje in glede teh ima zastopnik in oznanjevalec vere dolžnost, ljudstvo po -učevati, mu dajati orientacijo. Kristus sam je trčil ob časovne razmere, ob politično nazivanje onega časa, zato so ga spravili na križ. Vera, ki ne podaje člo -veku nobenega pravca v zamotanih razmerah javnega in privatnega življenja, je za nič.
Svobodnomiselni francoski filozof Teodor Jou -froy (f 1842; pravi v svojih „Melanges piiilosopiii -ques“ ‘o nauku, ki ga podaje katekizem otrokom: „Ko odraste (otrok), nima (na podlagi katekizmovega nauka) nobenega dvoma glede naravnega prava, glede političnega prava, glede mednarodnega prava,- ker vse to se podaje samo od sebe in čisto na -ravno — iz krščanstva.“ Tako govori svobodomiselni mislec, ki seveda ni bil tako omejenega in zakrknjenega duha, kakor naši kance '[paragrafar ji.
Oznanjevalec Kristusovega evangelija mora šibati sodobne nedostatke itf pregrehe, ne morda pregrehe starega Egipta, mora oznanjevati načela evangeljska in svariti pred nasprotnimi zmotami, neiz -ogibno se torej mora dotakniti političnega ozračja svojega časa. „Kanoelparagraf“, ki hoče' izključiti, iz pridižnice vso politiko, ni torej drugo, kakor obnovitev stare prepovedi judovskega sineldrija: Prepovemo vam oznanjevati o tem imenu, je odstranitev krščanstva sploh.
Ce bi se bila naša duhovščina držala tega paragrafa, bi bil slovenski narod že 'zdavna potujčen. V stari Avstriji so renegatje in štajerčijanci vedno kričali po tem paragrafu, ker so naši duhovniki po vzgledu apostolov vedno in vedno svarili pred „kri -v.mi preroki“, ki so prihajali k ljudstvu v ovčji ob -leki, znotraj pa so bili grabežljivi volkovi.
Na binkoštni pondeljek 1. 1838, ko je še pri nas narodna zavest spala globoko spanje, je imel takrat še mladi Slomšek v Blatnem gradu na Koroškem prekrasno pridigo o dolžnosti svoj jezik spoštovati.
V očeh kancelparagrafa je seveda to bil velik zločin, zakaj narodnostno vprašanje je bilo v Avstriji — še posebno pred 1. 1848 — jako kočljiva in ne-
ljuba politična zadeva. Po nazorih naših nadnarod-I rijakov bi bil seveda Slomšek moral molčati o tem in I molčati vsi duhovniki, ki so budili narodno zavest, ker to je bilo neznosno takrat vladajoči politični stru-: ji. Na Koroškem je bilo, kjer je Slomšek prvi pov-I zdignil glas v obrambo slovenske narodnosti, to Ko-I roško sedaj vi s svojo brezvestno gonjo spravljate v j nevarnost. V najtežjih časih je duhovščina budila in ; negovala narodno zavest, in sedaj v svobodni Jugo-; slaviji ji hočete zamašiti usta!
Ali ne vidite, kam vodi vaš fanatizem s svojim ! „kancelparagrafom“ ? Postava mora biti splošna in j velja za vsè slučaje, ne samo za eno stranko. Vsled ; „kancelparagrafa“ duhovnik sploh na pridižnici ne bi ! smel govoriti o rodoljubnih dolžnostih iz verskega ! stališča, ker če bo govoril o dolžnosti, ljubiti svoj je-I zik in rod, se bo oglasil rdeči komunist tretje inter-I nacionale ali zagrizen nemškutar, madžaron ali la -: 1ion in se bo skliceval na „kanoelparagraf“, če bo govoril o dolžnosti, izpolnjevati državljanske dolžnosti, i se bo oglasil s „kancelparagrafom“ anarhist, ki hoče ; prevreči državni red: če bo n. pr. na kraljev rojstni I dan po opominu apostola Pavla govoril o dolžnosti,
I spoštovati in ljubiti kralja, pride lahko republikanec j in mu zamaši nsta s „kancelparagrafom!“
Zloraba pridižnice seveda, ni izključena pri človeški omejenosti in slabosti. Zato so pa cerkvene in i svetne oblasti, ki take izrastke odrežejo, zato imamo
>	postave, ki ščitijo čast in dobro ime posamezniku ter. t javni mir in red proti morebitnim demagoškim hujs-Ì kučem. poseben „kaneelparagraf“ pa je naravnost
>	sramota za civilizirano državo. Gospodje zagovorni-I ki tega paragrafa stojite pred alternativo: ali prizna-; vate v Cerkvi božjo ustanovo, ali vam je Cerkev le
: čisto svetna, človeška ustanova. Ce prvo, potem mo-i rate vedeti, da bo Cerkev znala čuvati dostojanstvo j pridižnice in bo4 morebitne prestopke zabranila, ve-i deti pa tudi, da je duhovnikova dolžnost, obračati : veonoveJjavne evangeljske nauke na dejanske časovne razmere. Ako pa v Cerkvi vidite le človeško usta-: novo, tedaj je to le socijalna forma gotovega svetov-; nega nazinmja. ki ima po načelu svobode in enakopravnosti baš toliko pravice, delati za svojo stvar propagando, kakor vaše politične organizacije ali organizacije socijalistov, komunistov itd. Ali — ali!

LISTEK.
Na skalnem Podhalu.
Po poljsko spisal Kazimir Przerva Tetmajer — preve! dr. Leap. Lenard.
(Dalje.)
■— Sa,j je treba. Danes ti, jutri jaz.
Ej res je, treba, treba.
Včeraj si občutil?
- Včeraj? Ne. Danes zjutraj. Takoj, ko se vzbudim, ni se še zdanilo, takoj sem vedel, da ni več daleč tista — smrt.
—	Ni daleč ...
Kaj bi? . . . Dolgo sem živel.
—	Dolgo. Dandanes malokdo toliko.
—	Dandanes redko, toda popreje je bilo tudi takih, ki so prekoračili sto let, ne malo.
—	Seveda, včasih ni bilo tako.
—	Kaj še! Pokvarjen svet ni bil in krompir ni gnil. Dvajset let je imel, pa je še pasel krave v dolgi srajci — fant. Pa tak ne bo dolgo živel? Kaj?
—	Da, da! — potrdi Gombos.
-- Tudi mu ni nobeden hlač šival, dokler se ni oženil. Doktorjev ni takrat nobeden poznal. Pa, tudi ni umrl nobeden, če ni bil „mus“. Ne, kakor sedaj.
—	E ! :
—	Vse je bilo drugače. Voz. Dal si za, voz nič več kot osemnajst cvansigaric, hej, pa 4te je preživel. Res! pa tudi nisi zagledal na njem žreblja, železa, čisto bos. Saj pa tudi niso ž njim dirjali, pa je vzdržal.
—	Vzdržal, vzdržal.
—	Ni iskal zanj nikdo mazila. Sel je, a če je
škripal, ej, pa si zabil klin v kolo, pa se je obrača-
lo.	■	’
—	Kaj hi ne . . . Res se je obračalo.
—	Včasih ni bilo tako. Krst. Ce je bila prav,
velika sila, so krstile tudi ženske same z vodo, pa je bilo. Kajti v cerkev tudi niso veliko hodili, ker cerkev je bilo malo in daleč. Ce je ravno bilo, je šel. Ce.je bila zima in oster mraz — z ne krščen im novorojenčkom ne.smeš pod streho, ker bi se takoj razsrdile rojenice, na dvorišču gartudi ne skriješ, (ker ga najdejo. Pa je da! boter čupago v oglje in s torbo o-besil nanj malega. Preden so ga zapisali, preden še je mežnar obul, duhovnik oblekel: je že spal na ogju trd kot les. Zmrznil je.
—	Da, tako se je zgodilo.
—	A. si niso veliko delali iz tega.< Takrat ga je bilo nekoliko žal, če je bil deček in je imel dolge prste, ker bi bil dober za pastirja,, ter bi ovce molzel in .ua citrah igral.
—	Da, da!
—	Dali so/ duhovniku dvoje desetic:	zapet je,
pomolil, ej! pokopali so ga in šli domov.
—	Hm, hm.
—	Cisto drugače je bito nekdaj. Človek je dal na Suhi gori dve beli desetici za hint soli — pa je bil funt! Nikdo ni tehtal na tehtnici, ni stiskal. Bila je lesena tehtnica, na enem koncu je bil kamen, ej, kot glava. To je bili funt.
—	Da, da! Tako je bilo nekdaj, da.
—	Ej . . Toda minilo je.
Popoldne je postalo Jakobu Zihu slabše. Pride stara Tilkula, ki je znala zagovarjati. Bila je menda še starejša od' Ziba. Pripeljala jo je Zihova. Sede k peči, začne metati žareče oglje na vskriž v skledo vodo iz deveterih vrelcev. Zih gleda mirno s postelje.
—	Kaj, ali bo kaj odnehalo? — vpraša žena.
—	Kaj bi odnehalo? Naj bi mi kdo odrezal pet let ali pa petnajst. Nikdar nisem bolehal, ne bolezni nego starosti umiram. Daj tej babi platna, ker se je brez potrebe naplesala z ogljem pri peči.
—	Kaj pa, če bi poslali po duhovnika v Hoho-
lov?
—	Kaj mi bo. Čemu bi govoril s služabnikom, če bom kmalu govoril s samim gospodarjem, Toda to
ni tak' gospodar, kakor se je zdelo Jožku Smažu zr Dica, ki je mislil da je Bog takšen gospodar v nebesih, kakor Smaš v 'Alcu. Včasih sta se pogovarjala s Samkom Vojtkom Vidovačem iz Zakopanega: kakšno bo to gospodarstvo, da je soinee iz zlata, mesec iz srebra, zvezde, razsejan denar: lepo ju je bilo poslušati. kajti bila sta zgovorna in prijetna človeka, toda strašna kolofoktarja. Rekla sta, ko je mesec pojemal, a so zvezde naraščale, da pojemlje, ker Gospod Bog z njega zvezde dela. „denar kuje/ bledla sta. Ko je pa naraščal, sta rekla, da so angelji ne -kje rude natopili in prinesli. Tako si ljudje izmišljujejo! Kaj sem se jima včasih nasmejal! . . . Ako bi maček imel svojega boga., naslikal bi si ga kot mačka, pa bi ga častil po svoje, kakor si tudi mi predstavljamo po človeško. Tako tudi konj, tako kača in vsaka stvar. Ker se človek smatra gospodarjem vsaki stvari, živini in zverini, ter hoče ukazovati, si predstavlja tudi svojega Boga po svoje, kot velikega gospodarja, ki nič ne dela, samo vlada.
—- Res je. boter — odzove se boter Gombos s prepričanjem. — Vlada on, vlada.
—	Seveda vlada,.vem — reče Jakob Zih — pa ne tako, kot ljudje mislijo. Človek obsoja, ker se je neki Bartek ' pretepal, ali ker j c neka Kunda imela nezakonskega otroka, pa misli, da mora Bog obsojati ravno tako. Kaj še!
—	Kaj bi to ne bil greh? — odvrne boter Gombos z uporom.
—Seveda je — odvrne Zih.
—	Božja sodba je strašna — reče Gombos,
—	Strašna^ res je — odvrne Zih. — Nebo se bo majalo, a, zemlja tresla. Angelji bodo trobili na trobente, a gore in planine bodo odgovarjale z odmevom Tej se nobeden ne umakne in ne izvije. Toda Gospod Bog je moder, ve, da če bi tu di, m e deset ali pet najsi, ampak petdeset ali sto let kakorkoli določil, naštel, vendar teh sto. let še ni večnost, kakor Spiški Vrh, to niso Tilkovi Komini. Vic se bojim, pekla se ne bojim
Tv, it .	,	(Dalje prihodnjič.);
Stran Sf,
S X 8ÄZ S.
Vas je' strah pred pridižnico? Preberite in premislite nekoliko članek, ki ga je napisal v „Sl. Narodu“ št. 129 dne 10. junija 1910 nek „ruski rodoljub“ N. Jezerski j:
,,0e se hoče današnja družba braniti, če hoče rešiti državljanski red in z njim moralo, vedo in kulturo, poterti se mora povrniti k idejam, ki so zgradile to družbo in to kulturo. Ustvariti mora ideale, ki imponira jo ljudstvu in pokazati mora može, za katere se more mladina vnemati.“ — Kdor se hoöe ustavljati tem zapeljivcem ljudstva (boljševikom), mora ljudstvu pokazati visok ideal, ne samo ideal vživan-ja, marveč tudi žrtve, toda euakomerne za vse raz -
rede. To mora biti ideal, ki zraste preko države, in preko družbe, ki leči vsako pravo bedo in v poštev a vsako nravstveno stremljenje.“ — „Ce. pa ne boste iskali moraličnega duha, morali boste poiskati zunanjo silo, da vzdržite svojo vlado še nekaj časa.“
.. „Samo onemu bo ljudstvo zaupalo, ki bo delal za
blagor ljudstva in vpričo ljudstva.“
„Kancelparagraf“ ne bo pomagal vaši onemoglosti in ne bo škodoval tistim, ki bodo res delali za blagor ljudstva, pač pa utegnete žeti boljševizem. Velika Francija se je iz lastne skušnje prepričala, da ji nevarnost ne preti od piidižnice, ampak od nekod drugod, in približala se je zopet Cerkvi.
Kam so privedli Judovski boljševik! bogato k	Rusijo?
Naravno bogastvo Rusije je neizmerno. Seveda mi poznamo Rusijo le bolj kot nekdanjo žitnico Evrope, a v vseh ozirih jo je narava bogato obdarila, in predvsem je Rusija za lan in konopljo prva pridelovalka na svetu. Od svetovne žetve leta 1912 je evropejska Rusija pridelala rži 46%, ovsa 23%, ječmena 27%, pšenice 17%, lanu 81%, konoplje 42%. Njen izvoz leta 1910—1911 je bil tak-le : pšenice 6.2, ječmena 4.3, ovsa 1.61, rži 1.07 milijonov ton (Handbuch der Geographie 1914, str. 839 in 842).
Toda. tu še ni všteta azijska Rusija, posebno : zahodna Sibirija in Turkestan, kjer so se pridelale zadnja leta pred vojsko tudi neizmerne množine žita. Tamošnja zemlja je silno rodovitna. V Turkestanu da . pšenica iOkratni, rž 100-200kratni in proso v najboljših slučajih celo 400kratni donesek. (Schwarz: Turkestan str. 322.) Prav jednaka rodovitnost je v južnih krajih zahodne Sibirije, v mrzlejših krajih je seveda slabše, a vendar se še dosti pridela n. pr. v pokrajini ob reki Amur, tu zraste na hektar po 21 hl jare rži, pšenice 21—23, ovsa do 47 hl na novini, na starejših njivah se zmanjša pridelek za en četrt (Nansen: Sibirien 1916, str. 240).
.Toliko je žitno bogastvo Rusije, koliko pa ima rib, perutnine, ovac, konj, goveje živine in drugih živali ! Pred svetovno vojsko je zahodna Sibirija zalagala s surovim maslom London in Pariz. Vsak dan se je peljal en vlak iz kake postaje zahodne Sibirije ,v Rigo, od tam pa z lađi jami na Angleško ali Francosko. Leta 1909 se je na ta način izvozilo 140,870.000 kg surovega masla (Nansen: Sibirien, str. 234).
Poleg žita in raznih živali je skrito v ruski zemlji še drugo neizmerno bogastvo. Tu pride v poštev premog, ki se ga še malo izrablja in na, nešte-tih krajih čaka vstajenja. Tu je sol, petrolej, tu so raznovrstne, najdražje rude na Uralu, v Altaju in v sibirskih gorah, ki čakajo le pridnih rok, da bi jih spravile na dan.
To je slovanska Rusija v svojem bogastvu in to Rusijo vladajo zdaj boljševiku Boljševiki, oziroma sočijaldemokratje, pravijo, da hočejo ljudem že tu na zemlji pripraviti raj. Pač dobro bi bilo, zdaj biti v Rusiji, tako bi si kdo mislil, tam-je vsega dovolj, tam ni take draginje, kot pri nas v Jugoslaviji!
Kako se motiš, ljubi prijatelj! Letos jeseni bo tri leta. Odkar vladajo na Ruskem boljševiki in v tem času so Rusijo že skoraj uničili. Tam vlada le samo lakota, bolezen, smrt, vojska in strahovlada. V prekmurskih „Novinah“ (št. 21) je natisnjeno neko pismo
iz Petrograda z dne 9. marca t. 1. Tam čitamo med drugim to-le : „Ljudje gladujejo, bolehajo in zmrza-vajo. Živimo brez vere. Pod carji, če so še toliko grehov imeli, je vendar raj bilo naše življenje. Dežela je siromaška, brez obdelovanja. Strašen tifus vlada tu. i Po deset mrličev nesejo iz jedne hiše. Niti na karte ni dobiti živeža, skupne kuhinje so, kjer dobi ljudstvo kaj za jesti.“
Tak je boljševiški raj, tako je zdaj v Rusiji kjer so vsi ljudje enaki. Vendar je ta enakost žalostna. Enaki so si samo v toliko, da so vsi pod judovskim bičem. Gospodarstvo pa nazadujo na vseh koncih in krajih.
Prav posebno manjka boljševikom prevoznih sredstev, lokomotiv in vagonov. Stari stroji in vagoni so obrabljeni in pokvarjeni, novih pa se jako malo naredi. Leta 1919 so vse tvornice v Rusiji napravile le 37 novih lokomotiv. A bile so tako slabo narejene, da so morali po poskusni vožnji vrniti tvor -nicam polovico novih strojev. Od boijševiških tovarn tudi ni kaj boljšega pričakovati. Za to ni čudno, da iz silnih ruskih daljav ne morejo pripeljati v mesta živil in kuriva. Pri vsem tem imajo pa še vojsko s Poljaki. Na ta način bodo uničili ves železniški materijal.
Pomisliti moramo, da so razven sanjavega Lenina vsi boljševiški voditelji Judje. Prvi je trinog Trocki j, ki da vse pomoriti, kar se mu upira. Sedaj, ko imajo vojsko s Poljaki, so v 20 gubernijah pro -glasili obsedno stanje. V nekaterih krajih so se uprli kmetje, a boljševiki so vse pomorili. Razdejanje, uničevanje, morija napreduje, proizvajanje nazaduje . : Sirita se revščina in pomanjkanje. To je blagoslov , ki so ga judje prinesli bogali Rusiji.
Voditelji naših komunistov so bili. tudi judje. Ti so organizirali štrajk mesca aprila z ruskim denar-jem. Tega ne smemo pozabiti. Od vseh strani silijo ti judovski obrezanci v našo državo, C e hočemo imeti mir, moramo jih izgnati, ker jud ljudstvo povsod iz-žema in dela veden nemir. Pri vseh revolucijah so judje voditelji, zlasti še zdaj po svetovni vojski n. p. na Ruskem, na Madžarskem, v Monakovem itd. Zato poživljamo vlado, da izžene iz države vse judo, ki so se od leta 1914 naselili v naših deželah. Slava vrlim zagrebškim vseuciliščnikom, ki so tako pogumno nastopili proti njim! Posnemajmo jih! V boj zoper te prekucuhe in ljudske pijavke, drugače bo prepozno. Russia dočet!
politične vesti.
Jugoslavija.
Regent Aleksander pride v Zagreb v torek, 22. t. m. Spremljali ga bodo: ministrski predsednik dr. Vesnič in po en minister Narodnega kluba, in demokratske zajednice. Zastopnik Narodnega kluba na tem potovanju bo dr. Dinkovič, demokratov pa Krizman, V soboto odpotuje regent v Ljubljano , kjer ostane dva dni, nato se vrne v Zagreb, kjer bo ostal dalje.
V n a r o d n e m predstavništvu so v zadnjem času močno debatirali o kancelparagrafu. V imenu Jugoslovanskega kluba je pobijal kancelpara-grUf dr. Deželič. Povdarjal je, da bi ta paragraf služil le v zlorabo in v demokratsko-strankarske namene- Povzročil bi kulturni boj in ustvaril neljub položaj med Cerkvijo in državo. Orožništvo bi moralo po uvedbi tega. paragrafa, nadzirati vsako službo božjo .
1 Govornik je povdarjal tudi kulturno delo duhovništva: in naglasil slabe posledice, katere bi zamogel iz-ì : zvati kancelparagraf v plebiscitu Koroški. Akibipar-. ; lament ta zakon tudi sprejel, bi ga narod sam zavr-: gel. 5 Dr. Deželič je v svojem govoru kritiziral tudi volilni zakon, ki ne daje ženski glasovalne pravice in zahteval volilno pravico za vse one, ki imajo opcijsko pravico in se izjavijo, da se nočejo te pravice poslužiti v korist tuji državi.
Radi Deželice v ega pobijanja kancelparagrafa so skušali demokrati govornika motiti in prekiniti, kar se jim pa ni posrečilo.
Kancelparagraf, to demokratsko zahtevo. sta podprla demokratska poslanca duhovnika dr. Vukovič in Biankini, ki nista nasprotovala temu predlogu, ampak sta bila z njim zadovoljna. V imenu radikalov je obsodil .ta paragraf Stojan Protič, ki je izjavil, da. je proti paragrafu, ker bi zamoglo priti ravno radi te zadeve do konflikta v zbornici in ker je -celo vprašanje želo delikatnega Značaja. Protič upa, da demokrati ne bodo vztrajali pri tozadevnem pred-
logu. Radikalni klub pa priznava, da so privedli demokrati kancelparagraf na površje edino z namenom, razbiti parlamentarno zajednico.
V	p a r 1 a m e n t u je Protič odločno zavrnil star očitek radikalom, češ, da so bili in so le za Veliko Srbijo. Veliko Srbijo bi z a mogla dobiti radikalna stranka, kadar bi hotela, toda zahtevala je zedinjenje celega našega troimenskega naroda in je v tem smislu evolucijonirala svoj program. Tako Protič.
Italija.
G i o ! i t t i. kateremu je poverjena sestava vlade, še ni gotov s kabinetno listo. Giolittijeva vlada bi naj obstojala po večini iz intervoncijonalistov.
V	T r s t u so se vršile v noči 12. t. m. velike demonstracije, ki so bile pomešane s pretepi in streli. Rabuke so povzročili arditi, ki so bili. namenjeni v Albanijo, a so se uprli ekspediciji.
Italijansko č a s o p i s j e pr i z n a v a, da ;j8 položaj Italijanov v Albaniji in osobito okrog Palone vsled zadnjih porazov nevzdržljiv.
Nemčija.
D r ž a v n i p r e d s e d n i k je poveril sestavo nove vlade članu centra dr. Trimborn, ki je sprejel mandat.
Celi oslo vaška.
V	m i n i s t r s k e m s v e t u so se sprli ag -rarci s socijalriimi demokrati. Agrarci so zahtevali povišanje cen žitu, socijalni demokrati pa so bili za to, da plača diferenco država. Temu socijalističnemu predlogu so se pa uprli nesocialistični ministri. Nato so zahtevali socijalni demokratje povišanje dodatkov dohodninskega davka, ki bi naj bil desetkraten. Ker ni prišlo do sporazuma, so zapustili agrarci ministrski svet in baje tudi demisijonirali.
Papež jez dekretom dovolil, da se pri petih’ mašah poje ponovitev evangeljske epistole v češkem jeziku. Poroke, pogrebi in krsti se smejo i vršiti v češkem jeziktì; V; samostanih in v božjepotnik
■	___ 16. junija 1920.
cerkvah se sme vršiti služba božja v staroslovenskem jeziku. To pa samo na prazniku: sv. Cirila ih Metoda, sv. Vaclava, sv. Prokopa, sv. Ljudmile in svs Janeza Nepomuk a.
Avstrija. *
N a D u n a j u so i z p o d 1 e t e l i moiz-usì za sestavo nove parlamentarne vlade, radi tega dejstva nameravajo sestaviti prehodni uradniški kabinet, katerega bi naj vodil ali predsednik vrhovnega računskega dvora Beck ali pa bivši železniški minister dr, Bauhaus.
Vodstvu strank se je stavil predlog, naj -, odi stara vlada državne posle do novih volitev.
Albanija.
.	.	... . ' _	j
V Par izu je ustrelil 13. t. m. voditelja | albanske delegacije, znanega Esad-pašo, nek Rüsten A veni. star 25 let, albanski državljan in gojenec u-čiteljiščai Morilec izjavlja, da ni, izvršil zločina premišljeno, ampak trenutno pri spominu na muke, ka -tere je povzročil Esad-paša albanskemu narodu.
Rusija.
B o 1 j š e v i š k e čete so zopet zavzele Kijev, Po-jaki so se umaknili z ve ..:hui izgrbami m pred odhodom poškodovali : vodovi, .1 električno centralo m železniško postajo.
Amerika.
Republikanski narodni k o n v e n t je postavil s 692 glasovi za predsedniškega kandidata senatorja Hardiriga. Guverner MassacpUSötSa je določen ža podpredsednika,
Pnevne vesti.
Zadnja „ßrenzwaeht* se bavi na dolgo in široko, v člankih in noticah z obmejnim vprašanjem med Jugoslavijo in Avstrijo. Priobčila je veliko hujskajočih izmišljotin in med drugimi vzpodbuja tudi Korošce, naj se pri plebiscitu odločijo za Avstrijo. Ako bi Koroška, osobito južni deli, kjer se peča prebivalstvo s poljedelstvom in živinorejo, pripadli Jugoslaviji, bi bili uničeni, ker bi ne mogli konkurirati glede poljskih pridelkov in živine z drugimi dokaj tozadevno bogatejšimi kraji Jugoslavije. Ako se hoče južna Koroška obvarovati gospodarskega poloma,-' naj se priklopi Avstriji. C'e si domišlja naivni člankar v ..Grenzwacht“, damu bo njegove klobasanje verjel kak Korošec, se moti. Agrarna južna Koroška pod Avstrijo se ne bi pečala z agronomijo za življenjske potrebe lastnega prebivalstva, ampak za: Celovec, Gradec in Dunaj. Bi je sicer ne doletel gospodarski polom, pač pa lakota, pomanjkanje in nasilne rekvizicije, kar je vse hujše od jugoslovanske konkurence. Prerokbe „Grenzwacht“ o gospodarskem polomu in konkurenci so laži-hujskarija gladnih Nemcev, ki bi radi speljali še slovenske Korošce na svoje limanice, da bi jih potem v avstrijskem, raju nasilno oropali zadnjega repa in zadnjega zrna.
Kmetski tabor v Grebinjd. LDU. Grebinj, 13, junija. Na kmetskem taboru v Grebinju na Koroškem dne 13. t. m., katerega) se je udeležilo 5000 ljudi, so izjavili: L da je plebiscit na slovenskem Koroškem popolnoma nepotreben, ker med ondotnim prebivalstvom sploh ni pravih Nemcev; protestirajo, da jim je bil vsiljen plebiscit;’ 2. protestirajo, da za časa plebiscita ministri avstrijske republike na lanenih prosijo v Beogradu živil, ko se v pasu B hvalijo, da imajo preveč živil;. zahtevajo jamstvo, da se ta živila z Dunaja ne izgube vi pas B: 3. z vso ljubeznijo se oklepajo svoje jugoslovanske države in njene dinastije in upajo, da bo koroški kmet kmalu ustoliči! na Gosposvetskem polj u ! Jugoslovan ske g a Karagjorg-jevica. Na taboru so govorili samo domači .govorniki.
Najhujši veleizdajalec domovine jo alkoholizem. Alkoholizem ubija v ljudstvu bistroumnost, goji topoglavost in množi število norcev; alkoholizem mori nravni čut in redi poživinjeno sirovost; alkoholizem ie grobokop ljudskega zdravja, sovražnik dela in' tat narodnega premoženja. Veleizdajalec zasluži smrt, neizprosen boj veljaj tudi našemu največjemu veleizdajalcu — alkoholizmu. Bliža se praznik največjega abstinenta, sv. Janeza Krstnika, zdaj se zlasti- naj ljudstvu v pridigah in društvenih govorih pojasni pogubnost alkoholizma. Poživijo se naj zopet treznostni odseki in, kjer kaže, društvo „Sv. vojska;“ Pred vojno se je že lepo razvila protialkoholna’ akcija, bojna vihra je vse podrla, zdaj treba ■ zopet začeti mz delom, da se nam ljudstvo ne vtopi v alkoholu.
Protialkoholna predavanja. Pri deželni vladi, pri poverjeništvu za socijalno skrb, se jo'osnoval poseben protialkoholni odsek, ki prireja po Sloveniji na lastne stroške skioptična predavanja o škodljivosti alkohola. Da bodo imele prireditve zaželjeni Uspeh, pa priporoča deželna vlada, da so prirejajo v posameznih okoliših cele vrste predSvahj. V šolah se sme porabiti tudi čas šolskega pouka. Kjer se žele taka predavanja, se je treba pravočasno obrniti na dotični odsek pri deželni vladi v Ljubljani.:
Neumestna samohvala. „Mariborski Delavec“ je svoj čas priobčil članek izpod peresa znanega, u-Čitelja Zemljiča iz Brezja, v katerem se silno huduje, ker je deželna vlada odstavila župana Sela v Zrkovcih ter imenovala, za gerenta tamošnjega posestnika Rebernika. Pisec dotičnega članka slavi; Sete kot „možatega, narodnozaveduega, marljivega, vzor-
too-ideaìnega in požrtvovalnega rodoljuba“; gerenti! Reberniku pa pripisuje vse slabe lastnosti, a nobene dobre. Kdor bi pripisal Selu vse označene vrline, teinu bi se morale smejati vse zrkovske krave, saj vendar dobro poznamo Selovo možatost, ko vendar doma njegova žena hlače nosi, glede županskih poslov je j a, bil Sel oproda učitelja Maksa Zemljiča. Kako. narodno zaveden je bil Sel, dokazujejo njegovi podpisi, ker se je dosledno podpisoval „Alois Seil“, Feuer-i wehrhauptmann. Občinski pečat so je pa glasil: „Gemeindeamt Zwettenclorf.“ Slovenskega imena „Zrkovci“' ni poznal ne Seli in tudi ne Zemljič! Ko je po-birala hčerka narodno zavednega kmeta podpise za Jugoslavijo, je bil župan Seli tisti „narodno zavedni“ mož, ki je odrekel svoj podpis. Sellovo napred-njaštvo pa svedoči najbolj dejstvo, da občina Zrkovci sploh ni imela nobenega 'občinskega napisa, kajti Stari nemški napis sta dež in čas tako izprala, da je bil popolnoma nečitljiv. Kaj pa napis na poslopju požarne brambe, ali je bil morda slovenski? Ali so bili morda člani tega „Feuerwehra“ zavedni Slovenci? Nasprotno, naša požarna hramba je bila za Sellovo in, Zemljičevo dobo pravo nemškutarsko gnezdo in zbirališče nemškutarjev, samoumevno, da je bila v-čtanjena pri nemški zvezi v Gradcu. Bellu in Zemljiču pa vsi Zrkovčani ponovno svetujemo: Ne hodita na solnce, ker imata maslo na glavi!
■ Prehrana v ptujskem okraju. Z zadovoljstvom lahko danes poročamo, da naš zadnji poziv na g. o-krajnega glavarja dr. Pirkmaierja ni ostal brez uspeha; v'celem okraju se že deli petrolej, sladkor in moka itd. Z veseljem hiti ljudstvo s posodicami, steklenicami in piskerci v svoje trgovine; največja sila jo seveda za petrolej, ta je razprodan v kratkih urah. Skoda, samo, da ga ni več kakor pol litra za vsako hišo. Hvala g. okrajnemu glavarju za prvo. darilo! Prosimo še za drugo in tretje itd. Prihodnjič, če bo treba, bomo zopet malo zaropotali, nekaj le vendar pomaga.
Na naslov mestne policije v Ptuju. Občeznano ja, da bivši stebri nemštva in nemškutarstva v Ptu -ju, Ormg. 'dr. Doležel i. dr. strastno rujejo zoper našo državo v Gradcu. Neumljivo pa nam je, zakaj naša mestna policija takih elementov, kadar pridejo na Ptuj, da se nasitijo lačne želodce, kratkomalo ne izžene? Zopet smo videli zadnje dni v. Ptuju Ornigovo žlahto, kaj išče tukaj, ko ji pa srce bije za Avstrijo? Nazaj z njimi v nemški Gradec! — Tudi v glavni trafiki bo treba gospođo naučiti, da smo v agrarni Jugoslaviji. V sredo, dne 9. t. m., se je namreč pokazalo, da gospoda sicer rada je slovenski kruh, da pa misli in čuti nemški. Ko so trafikant je z dežele zali levali, da jim naj vendar da cenejše vrste tobačnih izdelkov, ker kmetsko ljudstvo ne kupuje dragih vrst, se je gospod,razkoračil in začel po nemški razsajati,
..'Soll der-Bauer sein Geld hergeben, er hat es ja!“ itd. Sploh pa vprašamo: Kdo pa so tisti odje-umici, ki pridejo kar z vrečami po tobak in brez knjig, pač pa z lepo mito? Odgovorite nam, gospod trafikant.! V prihodnje bomo bolj pazili na Vas!
8. vodja okrajnega glavarstva v Brežicah je nam poslal popravek, katerega pa žalibog ne more -:mo priobčiti, ker ni pravilno naslovljen. G. Koropec tima itak tik pred nosom dobrega prijatelja in advo -kata dr. Stikerja., ki bo žurnal istični popravek zadel bolje,' nego politični uradnik Koropec. Glede onega prejemka 2000 K nagrade iz rok dr. Stikerja radi verjamemo, da jih je zavrnil g. Koropec, ker se mu je dozdevala ta nagrada malenkost. 2000 K pa je prejel g. dr. Stiker v Koropčevem imenu, ako mu jih ni izplačal, ali pa je g. Koropec zavrnil to malenkost, je njegova krivda. To zadevo bi nam znal najbolje pojasniti g. Urek, pred katerim je klečeplazil g. Ko- " ropee ravno radi zadeve 2000 K. Zadevo Rücker— Koropec pa .naj g. vodja nikar ne vlači na dan, ker uam je ljubo, ako bo prišlo to razmerje pred sodnijo.
G . Koropec, ako bomo priobčili Vaš popravek, ga bomo tako zabelili z obširnim komentarjem, da Vam bo ta komentar veliko bolj neljub, nego naša sedanja razkritja glede Vašega delovanja kot vodja okrajnega glavarstva.
Zdravniška služba. Razpisana je služba okrožnega zdravnika v Ribnici na Pohorju. Interesenti se opozarjajo na razpis v „Uradnem listu.“
Obsodba veleizdajalca. LDU. Beograd, 13. ju-uija. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti dijaku Nikoli Alekšiču, ki je bil obtožen zločin a. po paragrafu 87. srbskega vojnega zakona (veleizdaja). Alokšič je, plačan od Italije, delal na to, da pripade Dalmacija Italiji. S tem. namenom je spisal tudi brošuro pod naslovom: Fiat iusticija. Govoril je tudi na nekem javnem shodu, ki ga je kon -čal z besedami: Živela italijanska Dalmacija. Razuu loga je sodeloval tudi pri listu „Idea Nazione“. De-nunziral je italijanskim oblastim svoje tovariše in clast so vsi- njegovi tovariši morali zapustiti Rim, je sam ostal tamkaj še nadalje. Sodnik je izsodil, da jo Nikola Alokšič kriv ter ga. obsodil na 5 let flemnice in vplačilo sodnih stroškov.
Izvoz iz Jugoslavije. Ministrski svet je sklenil, da.se dovoli čehoslovaški republiki izvoz 1000 volov iz naše države. Kot rekompenzacijo dobi naša država 7 vagonov sladkorja. Cehoslovaška vlada je prosila za izvoz z utemeljevanjem, ila mora prehraniti koncem mesca množico gostov, ki pridejo v Prago na sokolski zlet
Železniška konferenca v Parizu. LDU Beograd 13, junija. Vlada je odredila, da železniški konferenci v Parizu, ki bo zborovala, tamkaj glede razdelitve rečnega., brodovja, prisostvujejo razpravam kot naši delegati:, vseučiliščni profesor Mileta Novakovič kot pravni! ekspert, polkovnik Gjuro Lazič za razdelitev
vojnega plena in Evgen Leontič kot strokovnjak za brodarstvo. Delegacija je že odpotovala v Pariz.
Požar v Valoni. LDU Rim, 14. junija, „II Messaggero“ poroča v dopisu iz Valorie, da je bil musel-manski mestni del uničen po požaru, ki so ga zane- ’ tile italijanske čete kot represalijo, ker so razni mu-selmanski elementi podpirali napade albanskih upornikov.	j
Naredba upravam'borz, LDU. Beograd, 13. ju- ; ruja. Kakor se doznava, je minister za finance izdal j naredbo upravam borz v Zagrebu in Beogradu, naj j prepovedo bankam nastopati kot kupovahu deviz za inozemstvo. Na ta način se hoče preprečiti špekuta -cije gotovih bank, ki hočejo umetno vzdrževati visoki kurz tujih valut, cla bi se cena našega dinarja ubila.
Borza, LDU Zürich, 14. junija. Devize : Bero-lin 13.75, Holandija 198.50, Nevvjork 551, London '21, Pariz 41.60, Milan 30.15, Bruselj 44, Kopenhagen 93, -Stockholm 119, Kristijanija 98, Madrid 91,40, Buenos Aires 235, Praga 12.40, Zagreb 6.50, Budimpešta 3 , Varšava 3.05, Dunaj 3.85, avstrijske žigosano krone 4. LDU Dunaj, 14. junija. Devize: Amsterdam 5870, Bero!in 415, Bukarešta 0, Zürich 2770, Kristijanija 2700, Kopenhagen 2400, Stockholm 3075, nemške marke 411. Valute: romunski leji 315, bolgarski levi 280, švicarski franki 2765, franki 1175, italijanske lire 850, angleški funti 580. • LDL Zagreb. 14. junija. Francoski franki 0, napoleondori 295—-80S, romunski lèji 210—212, nemške marke 215 252, italijanske lire 450—520. bolgarski levi 0—180, turške lire 0—845. angleški funti 0—360, čehoslovaške krone 230—240, suveren] 0—395. dolarji 80—89, avstrijske krone 50—97, carski rublji 150—155; Devize: Berlin s' 0—258, Italija 455—520, London 320—360, New-York ; 0-89, Pariz 630-670, Praga 220-228, Švica 0-170, Dunaj 57.5—58.
„Sv. vojska“ v Mariboru je imela 13. junija v Nar. domu svoj občni zbor. Udeležba je bila povoljna, največ ženska mladina: Predavali so: predsednik dr. Kovačič, dr. Somrek o brezalkoholnih gostilnah in pijačah, ravnateljica g. Stupca in ravnatelj dr. Tominšek. Pristopilo je več novih članov in izvolil. se je nov odbor. Sklenilo se je, v Mariboru čim prej ustanoviti brezalkoholno gostilno, kakor jih imajo že druga mesta, zlasti v Švici. Sprejela se je resolucija, s katero se poziva vlada, naj resno gleda na. to, da se bodo njene naredbe glede pohajanja gostiln po mladini in glede policijske ure tudi res izvrševale in ne bodo samo na papirju ter jih vladni organi sami prestopajo. Gostilničarjem, ki se ne drže reda. se naj koncesije odvzeme in nove kreme ne dovoljujejo. Na zborovanju se 'je precitato pismo dele -gata dr. Zolgerja, katerega objavljamo v naslednji notici.
Pozdrav delegata dr. Zolgerja Sv. vojski. Pariz, 81. maja 1920. Izročite moje uajprisrčnejše «o -zdi-ave vsem dragim rojakom, ki se vdeleže tabora Sv. vojske 13. junija. Z velikim zanimanjem sledim abstinenčnemu gibanju med slovenskim narodom in posebno me veseli cla se moji ožji štajerski rojaki zbirajo v Sveto vojsko proti alkoholu. Po dolgoletni vojski se «e nam posrečilo si ustvariti veliko jugoslovansko domovino! Te domovine se moramo vredne izkazali, da jo zgradimo v močno državo, ki bo vživala ugled med narodi. — To je mogoče samo s pridnim neumornim delom! Posebno ker je nam vojska priza-cijala velike izgube na narodnem bogastvu! Toda za tako delo je sposoben samo trezen narod. Priliko i mam oparovati v Parizu, dan za dnem, kako frati -. epski narod pridno dela in kako je trezen Kavarne in gostilne se zaprejo vsak večer ob 10. uri in nisem še videl pijanega človeka na ulici! Za posedanje v gostilni Francozi nimajo časa D Vidim nadalje kako bogati Angleži in Amerikanci, ki dohajajo v Pariz in. bivajo v prvih hotelih,, ne pijejo vina ali piva ter o-bedujejo pri mizah, na katerih stoji samo steklenica v ode. Ti narodi so na najvišji stopnji, kulture, ki so v vojski zmagali in vladajo svet, so spoznali,- da je treznost potrebna za dobrobit države in za zdravo potomstvo. Temu vzgledu mora slediti tudi mili naš slovenski rod. Krasne vinske gorice zelenega Stajer-. ja ne smejo biti narodu v pogubo, ampak naj mu bodo bogati vir narodnega blagostanja in proevita, Živela zmernost, živela treznost, živela abstinenca ! Dr. Ivan vitez Zolger, 'opolnomočnjeni delegat države SHS na mirovni konferenci v Parizu. 1. r.
Dr. Pfeifer in dr. Leskovar v odgovor „Mar. Delavcu“. Glavna razlika med obema gospodoma je ta, da je dr. Pfeifer po lastnem priznanju bi! brez pameti;, dr. Leskovarja pa ima vse za moža zdrave pameti. G. Pfeifer je bil vladni komisar, in uradnik, in nič drugega, a je bif vsaki teden 2—4 dni odsoten iz Maribora, torej ni bil v uradu, ampak se je klatil po Ljubljani, Krškem, po raznih loviščih itd. V urad ni prišel nikdar pred 1410. ali 10. uro dopoldne. Zapustil je tirad že ob eni uri popoldne. Po 1 uri.ga ni bilo več v urad. Za to „neumorno“ delo je vlekel mesečno 3690.13 K, „Delavec“ je lagal, ko je poročal, o mesečni plači 2700 K. Danes je dr. Pfeifer v Ljubljani. Prihaja v soboto in pred praznikom iz Ljubljane v Maribor z vlakom ob treh popoldne. Ako hoče kdo dospeti ob treh v Maribor, mora iz Ljubljane ob 10. uri predpoldne, torej ne more v soboto v urad. V nedeljo je g. Pfeifer v Mariboru in ga-zapusti še le v pon del jek. ob 10. uri predpoldne, tudi vsak poncleljek je delopust za neumornega gv Vilka. Vsak teden za-1 bije, g. Pfeifer najmanj tri dui v brezdelju, na rajži
in v zabavi. Čudno, da trpi tako neumorno Pfeiferje-vo uradniško marljivost poverjeništvo v Ljubljani. Ce ne bodo gospodje g. Pfeiferja bolj priklenili na urad, kjer ni več samostojen šef, ampak pokorni in siužbo-obvezni uradnik, ga bomo priporočili malo dalje od I Ljubljane. Presneto čudno, da poseda g. Pfeifer še v Mariboru vedno svoje komisarsko razkošno stanovali jel pri tolikem pomanjkanju stanovanj. Ako ne moro dobiti Pfeifer stanovanja v Ljubljani, ga pa poseda lastnega v Krškem, kamor mu je iz Ljubljane vendar bliže, nego v Maribor. Glede Pfeiferja ne vrši svoje dolžnosti mariborska stanovanjska komisija. G. dr. Leskovar pa ni uradnik, ampak v prvi vrsti odvetnik, na drugem mestu pa dvojni vladni komisar in vendar je na magistratu danes tisočkrat več reda, -nego ga je bito pod neresnieoljubnim in brezpamet -nim kavalirjem Pfeiferjem. Dr. Leskovar dobiva isto plačo kot dr. Pfeifer, samo da ima dr. Leskovar več otrok in radi tega znaša njegova plača nekaj več. Pač pa se je, še dr. Pfeifer radi manjše plače vozil v. avto in dobival papir za živila..
Od g. urednika Voglarja bi pričakovali, da bi si bil pridobil tekom političnega delovanja toliko znanja o delokrogu posameznih ministrov, da bi' lahko podučil uredništvo „Delavca“: Kateri minister izpostavlja izvoznice ? Nikdar minister prehrane, ampak doslej vedno minister trgovine. Dr. Korošec je bil prehranjevalni minister in ni izdal niti ene izvoznice , ki bi bila, ako bi jo bil izpostavil on kot za izvoz nekompetentni minister, ravno tako neveljavna, kakor če bi bila podpisana od.šolnika Voglarja. Dr. Korošec ui imel z izvozom nobenega opravka, torej tudi Pfeiferjevih prešičev ni mogel odrešiti v tujino.„ Čudno se nam zdi, da se ni Pfeifer obrnil na političnega kolega, ministra trgovine Kramerja, ki je bil baje dokaj radodaren z izvoznicami napram JDS velika -noni, med katere se vriva tudi dr. Pfeifer.
Preteklo, soboto so priredili mariborski Sokoli plesno zabavo v mariborskem Nar. domu. Slovenski gledalci te zabave so vpraševali začudeno : Od ' kdaj pa občujejo mariborski Sokoli med seboj in še celo v. Nar. domu nemški? Nekateri so zagovarjali Sokole, češ, da je Sokolov bore malo na plesišču, pač pa so Nemci od „Herte“ in „Rapida.“ Ali ni škandal, da se sokolske zabave v mariborskem Nar. domu upajo polastiti Nemci? Sokol — pobratim Nemca! Castitamo!
Mariborska „Volksstlmme“ je naznanjala in , agitirala za shod služinčadi v nedeljo, dne 13. t. m. Rdečkarji so že imeli organiziranih 80 dekel in hlapcev, a na shod pa ni bilo v nedeljo prav nikogar. Komunističnim; hujskačem krog „Volksstimme“ ne zau -pajo v Mariboru niti najrevnejši sloji, ker jim menda nič kaj ne diši komunistični raj. „Štimeam“ gratuli-rainp k reklamnemu neuspehu!
. Težka ločitev, V iuseralnom delu zadnje „M. Zeitung“-naznanja, lastnica L mariborskega bioskopa gospa Gustiuova, o kateri se je nekoč govorilo, da je baje Slovenka, da bo videti v njenem bioskopu, kiše nahaja v Tegetthoffovi—Hamerlingovi ulici, posebno serijo romanov. „Marburgerei“ se sicer ne čudimo , če noče ničesar vedeti- o. kaki Aleksandrovi, o Cafovi ali o kaki Prešernovi ulici, pač pa se čudimo imenovani gospe,j, katera se, čeprav Slovenka, ne more ločiti od označbe ulic, ki jo spominjajo na rajno nemško Avstrijo in na „kerndeutsches Marburg.“ Je pač težka ločitev !
Mesto Maribor ima lepe čiste ulice, a še mnogo lepše trge. Kdor tega ne verjame, naj si ogleda
n.	pr. Grajski trg, ali pa trg poleg frančiškanske cerkve tja k gostilni „pri grozdu.“ Grajski trg n. pr. je obenem tudi stajališče izvoščekov. No, vsako mesto ima take posebnosti. Izgleda samo, da je Grajski trg ob enem tudi podaljšano dvorišče nemškutarske gostilne Tscharrrrre. Ako ne, se čudimo, kako to li pride, da stoje tam ob nekaterih dnevih v tednu vozovi, ob katerih stoje navezani konji, ki stoje večkrat indi čelo mi. bedniku ob tam se nahajajočih trgovinah in ti vozovi so kate rok rat celo brez vsakega, nadzor-stva. \ splošnem je, kakor se nam zdi, prepovedano puščati vozove s konji na cestah brez vsakega' nadzorstva, vsaj svoj čas jè bilo to prepovedano. Tudi to ne Odgovarja sanitarnim in varnostnim predpisom. Skrajni čas bi bil, cla mesto ukrene, eia se póstavi živali v hlev, vozove pa na dvorišče. Torej prosimo. — Več tamošnjih, dobri vonj duhajočih prebivalcev.
Mariborski policiji se je posrečilo izslediti in aretirati nevarnega tatu koles v osebi Filipa Kirch-baumorja iz Štor pri Celju. Kirchbaumei* je pokradel šest koles v vrednosti 15.000 K in jih razpečal po mariborski okolici. Policija je iztaknila tudi kolesa in jih : vrnila lastnikom. •
Zahvala. Sola v Lajteršbergu'-Krčevini je ob -bajala 9. junija prvo sv. obhajilo., Ob tej priliki je bilo pogoščenih pri jako ljubko okinčanih mizah nad sto prvoobhajancev, kar je v prav posebno čast in hvalo gospem general Maistrovi, prezrdent dr. Cankarjevi, dr. Rosinovji,. dr. Sernečevi, dr. LipolcLBa-1 1 onovi, kapetan Puppisovi, dr. Pečovnikovi in Bolta-z ar je vi, ki so priskrbele obilo najboljšega peciva, ter gospe Požavkovi in gospodični Grajnerjevi za veliki košari najlepših črešenj. Prav lepa hvala nadalje g. katehetu o. Gabrielu Planinšku, gospodoma Wögerer in Welle ju, kakor vsem neimenovanim za veliki trud iu za darove, bodisi v denarjih, bodisi v blagu. — Šolsko vodstvo. — G, kateheti pa se še posebej zahvaljuje v imenu vseh na ta dan tako veselih in srečnih otročičev za požrtvovalno sodelovanje vsemu ni čiteljstvn, zlasti g. šolsk. voditelju Mir. Pučeliku in. gospodični učiteljici Klari Stergerjevi.
Vreče iz papirja in jute. Trgovci in industrijci, ki si žele nabaviti zgoraj imenovane vreče, dobijo nar* slov v trgovskem gremiju-.	; ,u	i
csferau 4.
Uà ü 'Ji A 'd* éù
l.| slov. orlovski tabor - v Mariboru.
Orlovski tabor — in misijonska ideja.
Orlovski tabor hoče biti izrazit doka«, da je Ju gosi avi j a krščanska in Slovenija katoliška. To, je nje' na kultur a to njen kulturni program za bodočnost. .Tabor ne bo samo , mejdan narodnih vspehov in vstvarjajočih sil, ampak bo uveljavil tudi dejstvo, da je temelj naše trdnosti in neupogljivosti — sveta vera in da smatra naše ljudstvo kot svojo najdražjo sve -tinjo — vero: vera mu je ponos. Naše svetovno nazivanje se zrcali v polnosti resnice; veličina našega narodnega značaja so moralne vrline, kojih sredoto-čje je'ljubezen in pa smisel ne samo za pravice, ampak tudi za pravičnost. .Versko-kulturni program pa obsega tudi idejo apostolsiva in misijonstva. Temeljiti in bogati načrti za tabor obsegajo na vseh koncih in krajih točke, ki posegajb idejo misijonstvat, vendar še nismo opazili, da bi ob tej priliki'slov. narod nameraval nastopiti tudi kot — misijonski narod. In vendar se zavedamo, da si tega dostojanstva ne damo vzeti, in da sr ga hočemo tudi zaslužiti. Začetki slovenskih 'misijonskih organizacij so že tu. Brat. sv. Girila in Metoda, Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, Misijonska zveza, Armada sv. Križa, razni stiki naših sinov sv. Frančiška s svetovnimi misijoni, jugoslovanska centrala Klaverjeve družbe v Ljubljani itd. Na ljubljanski bogoslovni fakulteti se bo sigurno danes ali jutri posebno razpravljala, misijonska ideja poleg krepko smotrenega delovanja za zbližanje s pravoslavno Cerkvijo. Dovoljujemo si opozoriti, ne bi ii bilo mogoče pripraviti primerno misijonsko razstavo v Mariboru ob priliki tabora, Ti tisoči in tisoči udeležencev naj vidijo, da imamo odprt pogled v daljni svet. Družba sv. Petra Klaverja bi bila pač edino v stanu napraviti vsaj poskus. Ob tej priliki naj bi se sklenil tudi vseslovenski ali jugoslovanski misi -jonski kongres za eno izmed prihodnjih let. V Mariboru naj se ustanovi misijonska pisarna, poslovalnica ki bo razširjala na Štajerskem misijonsko idejo, ča -sopisje in nabirala darove. Kaj sodite, o tem?
«iMmnin tiuil
16. junija 1920
Mala naznanila. |
Posestvo ?!■“'*&,1£
poslopij in 2 do 6 oralov travnika v bližini Maribora se išče od dobre družine v najem za takoj ali pa za mesec september. Ponudbe pod „posestvo® na upravo lista.	485
JOSIP HEK1EP
tesarski mojster in % sMenf podjetnik m | taarioid ujki 59 g
I
1
v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev
Ii
Hupi

Slavnostne gledalište predstave ob času I. slovenskega, orlovskega tabora bodo tri in sicer: 29. julija Fr. S. Finžgar: Divji lovec (igrajo člani slov. mestnega gledališča v Mariboru), 30. julija A. Medved: Za pravdo in srce (igrajo člani Ljudskega odra v Ljubljani), 31. julija Ivo Vojnovič: Smrt majke Jugoviča (igrajo isti kakor 29. julija). V gledališče grel od 700 do 750 gledalcev. Zato si, bo treba poskrbeti vse vstopnice v predprodaji, ko bo razglašena.
N a v s e s 1 o v a n s k e m, orlovskem taboru v Mariboru bo 80 šotorov, in sicer za vino, pivo, brezalkoholne pijače,, jestvine, kruh, pecivo in tobak. Vsi tisti, ki nameravajo, samostojno prevzeti kak šotor zgoraj omenjene vrste, naj pošljejd tozadevne ponudbe najpozneje do 1. julija na; pisarno odbora za I. slov orlovski tabor v Mariboru, Koroška cesta 1 , L nadstropje.
KUPUJEM
po naj višjih cenah Mode, rezan In tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. ?i&tar Bissar, lasna trgovina v EaSab pri Maribora.	1798
ly» a vreče, steklenice Ul.?/ ju KOjje p0 aaj_
višjih J « Jr U Trgovska cenah, *4prometna d. z o: z, ? Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 898.	383
Kupi
W$mém »e i
! SUKNO!4“
za moške obleke
in razno manufakturno blago se dobiva po znižani ceni pri
Franju Majerju
Maribor, Glavni trg 9.
!;»’ 1 ;4;m	-■	Tlrfl,	ffJSfflT-
Gospodarska zadruga za Prekmurje, ! Mursko polje in Slovenske gorice
«*. K.
POZOR !
Alo z!j Gniušok,
Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah sledeče kranjske vrfarske hdelfee iz prists 3 konepijiHa. £ o h a p o 0 (Strange) močne in navadne, uzda, pletene in navad., cungalea, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge.	407
IPD*/*«! « se hiša z	vrtom,
JL 1 Ulili Unties ki cesta št. 3,
prodala rame manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
ICupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
PraÉo Saputi in proibii zainf imaji samo liani.
Usui M se sprejemajo v zadružni pisarni
v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovmai)! pisarite? Gornji Radgoni.
'PolirIIŽpIč® i Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru. Beltinci.	259
Pobrežje, Maribor,
Službe s
"F‘lili" ^ Dia star, se da sa, J:	svojega. Povprašati je:
Vojaški trg št. 8 pri „Adamič“ v Mariboru.	483
Naročajte nače liste !
GOSTILNA	412
mi „MESTU KLAYIICr
se priporóca za obilen obisk.
Za izborna vina se jamči.
ERNEST B IRTI S, GOSTILNIČAR.
Šport.
Jugoslovanski olimpijski odbor. Poročilo o intervenciji delegatov J. O. O. pri centralni vladi v Beogradu. — Na konferenci v ministrstvu za socijalno skrbstvo se je sprejelo stališče J O. O., po katerem je obstoječi J. O. O. edini državni olimpijski odbor. V ta odbor vstopijo zastopniki ministrstev vojne, socijalnega. skrbstva, zdravstva prosvete ter dvojica delegatov Sokolskega saveza SHS. Po konferenci z g. tajnikom iti g. načelnikom ministrstva saobraćam, je obljubil/ g. minister saobraćaja, da hoče: 1. dovoliti, da se za športne namene izdavajo polovične vozne karte na vseh važnejših progah države; 2. dovoliti, da posamezna železniška ravnateljstva v sre -diščih olimpijskih pododborov priznavajo samostojno popust voznih cen ; 3. dovoliti športnikom, ki se bo -do udeležili letošnje olimpijade v Auversu 75% po pust voznih oen. G. ministra za zunanje zadeve delegati niso mogli posatiti, ker je odsoten. Tajništvo tega ministrstva je informirano o prošnji J. O. O. za intervencije radi priznanja pri mednarodnem O. O. Delegati so posetili g. ministra L. Davidoviča, ki se za šport izredno zanima; g. minister je delegato sprejel izredno prisrčno, interesira,1 se je in infer -mirati se je dal o vseh važnih športnih vprašanjih ter obljubil, da bo v ministrskem svetu deloval na to, da se športna, vprašanja povoljno rešijo. N. V« regent Aleksander je kot pokrovitelj J. O. O. sprejel delo -gate preds. dr. Bučarja, tajnika dr. Jakovca, odbornika Arandjeloviča dne 20. maja v daljši avdijenci. N. V. regent je pazljivo sledil poročilu delegatov in izrazil željo, da se ga v bodoče o vsakem važnem športnem vprašanju obvesti s posebnim pismom. N. V-. regent zasleduje z izrednim zanimanjem razvoj našega športa in delegati morejo z veseljem poročati, da ima naš šport in naša mladina v njem res naj močnejšega in najboljšega zaščitnika. — D. Fr. Bu-šar, preds., dr. A, Jakovac, tajnik, J. O. O.
latita zahvala!
Započeta zbiralna akcija za rešilni automobil prostovoljnega rešilnega oddelka v Maribora je prinesla svoto čistih 161.509 iron 10 vinarjev, ki se porabi v določene namene.
Podpisani rešilni oddelek se zahvaljuje najprej vsem onim darovalcem, ki so prispevati k temu lepemu skladu. Damam, ki so prodajale znake ter tej človekoljubni stvari pripomogli do tako krasnega uspeha, bodi izrečena zahvala vseh pomoči potrebnih. Posebno pa se zahvaljujemo voditeljicam in voditeljem rasnih izdajališč in sicer gospej Baumeister, gdčni. Valeriji Friedl, gosp Grasaìli, gospej dr. Ipavic, gdčni. Miei Krsinc, gosp. dr. Lipoldtsvi, gosp. gen. Maistrovi, gosp. prof. Matek, gosp. Frid« Pfrimer,gosp.Rohaiis, govsp. Berti Biege, gosp. dr. Urbaczek, gdčni Urbaczek, gospodom Baumeistrn, Èrihu Pfrimerjn ter dr. Wiestbalerjn.
Lep uspeh te akcije nam bo v bodrilo, da bomo tudi v bodočnosti našo prostovoljno prevzeto dolžnost vršili kar najhitreje in najvestneje.
Lsribor, dne 12. jnnija 1920.
Za prostovoljni rešilni oddelek v Mariboru:
Di*. Karei ipaiic,
ffiatrto@09ci
MIROSLAV NABERGOJ, MARIBOR
Gosposka ul 14, a Itoti Tkalska Rilca (Webergasse)
Zalog«; MANUFAKTDMEGA BLAGA
Velik izbor batista, cefirja, platna za srajce in 4gg rjuhe, sukanca, bombaževim, nogavic itd. itd.
Tovarniške cene.
Samo na debelo
Direkten uvoz.
Planinka in Ruška loca
pri Sv. firehu m Pohorju, 1250 m
Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozdu Trikrat tedensko zveza s pošto Buše ob kor. žel.
481
šef-zdravnik.
485
m	W&I&M. TE
i'nnt mi je naznaniti eemj. ofpèin-stem is Maribora in	Oa setn
s J. junijem t. i. šumet oteorii srnje
mmmußaUtutmo trffoeino	| O*»oritew
V ms»a»%Jn, da Utarp* r*sV«f tadi »tadalje .*«-tBftartJe mmMI* mtj. adjefpimteev, ftrlriJiM o> att-
Fetide MteraM* i Mesta	eraeija
99N€msmdmi timm*6
w Mmriit&rm	u8
rmvxi	MUWCJEJBtT
r a ette twt'vk, hiptvteSi #*»	«arefeft ab 7.
MB **W	vrtbf
WÈ	Minäu» Most#.
jjMSnka in posojilnica driiSt^a katoliških 4ss mojstrov v Maribora, Mrinjska ulita 20
obrestuje vloge po 4"
in deje pošalila proti poroštvu. Uraduje v pondeljek in četrtek od 5.-7. ure pop
Nutumjam eenj. oMiaetni v Mariboru in okolici, d» sam po dolgotrajni vojni zopet otroril »vejo moderno urejeno Bla&čtčarno tv (Bevensiti ul let (Grajska uli^a) SL 5 (preje Amon). Vsak dan sveže pecivo in sladoled. — Cenj. nsroéUa za razne svečanosti s» točno izvršijo.---Za mnogobrojan obisk se pripptoda
ILICH EMAM, alpAčidae


TvmmteaZ
Maraštm cesta, 46- 53
Veter	MSochnefffferm drugovi
m - m
Povodom prebridke izgube naše drage hčerke
RfllClKE KRALJ
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, zlasti č. duhovščini, vsem gospodičnam, katere so ranjko neumorno obiskovale, ji izkazale mnogo ljubavi, ji darovale neštevilno šopkov ter jo spremile na zadnji poti, našo najprisrčaejšo zahvalo. Drago ranjko I priporočamo v molitev in blag spomin !
Slov. Bistrica, dne IS. junija 1920.
Žalujoča obitelj Kralj.
Tor m r ni s te e e e n e.
825