Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. ¿0 ki', vecs na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (.administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^ tev.

V Ljubljani, v ponedeljek 17. avgusta 1885.
Letnil* XIII.
Kongrua ali rtuhovska plača.
Ni namen tega dopisa pojasnovati ali obsojevati letos po državnem zboru sklenjeno postavo o du-hovski plači; še manj pa presojevati izvrševalni ministrov ukaz, ker „Slovenec" je o tem že besedo spregovoril. Še bolj ojstro, res po zasluženji, so iz-vrševalno postavo obsodili mil. knezo-škof v zadnjem škofijskem listu Ljubljanskem, a opomniti hočem na nektere nepristojnosti, rekel bi neizpeljivosti, na ktere ukaz zadene in ktere bode težko kedaj drugače rešil kakor v škodo duhovščine in to bode konečno — zboljšanje kongrue, duhovske plače. Nasledki se znabiti prva leta ne bodo brž prikazali, a poslednjič gotovo in sicer v gmotnem in cerkvenem obziru na duhovščino in v verskem ter nravnem življenji vernih kristjanov, — oglejmo si nepristojnosti.
I.
Dozdaj navadna bira ali kolektura neha, in namesti nje pride plača v denarjih. Ktera kolektura pa bo plačana? ali sistemizirana (uradno vravnana), ali tudi navadno prostovoljna? Mar li tudi ta neha? Bo li namesti nje kaj povračila? Kaj bo s tisto, ki je dozdaj duhovni sem ter tje dobivajo za vstanov-ljene sv. maše za soseske, gorice, polje itd.? Kaj zadnjič bo s tisto, ki se za cerkvene potrebe ob enem pobira in tudi v cerkven račun vpisuje?
Plača za sistemizirano kolekturo bo na vsak način manjši, kakor je dozdanja vrednost kolekture.
Denarna plača namesto kolekture bodo obresti, rente obligacij, kakor je to zdaj za poprejšno desetino itd. — Ali bode kolekturne obligacije za vsako duhovnijo, faro, kaplanijo posebej? ali bo duhoven vse obresti dobival? ali le po načrtu postave 19. aprila 1885, t. j. po 800 do 600 gl. za župnike in po 400 do 300 gl. za kaplane? Vse te vprašanja dozdaj še niso rešena; bati se je, da bo vse sla-beje in zmešnjav še velike, konečno pa zguba za kmeta in gospoda.
II.
Ali zadeva izvrševalna postava 2. julija 1885 samo tiste duhovnije, ki doplačanja iz verskega za-
voda (verske matice — Beligionsfond) zahtevajo? Ali tudi tiste, kterih kongrua ne znaša 600—800 gl. ? Ali znabiti vse? Kako bodo s takimi, kterih kongrua znaša zdaj 500—600 gld., pa morajo zato pomočnikom hrano dajati? Kdo bo tii na škodi ali dobičku župnik ali kaplan?
III.
O štolnini pravi gosp. korar Anton Fincger v Lincu. V štolni dohodek se ima najnižja svota vzeti. „Linzer Quartalschrift" 2. zvezek, stran 461, leta 1884.
Vprašanje: Ali se imajo v zahtevane sporočila (Einbekenntnisse) jemati najnižje svote, kakor so že zdaj veljavne po Stolnem redu od 5. aprila 1816 naznanjene, ali ktere?
IV.
Zavodi za večne maše.
Poglaviten namen teh maš je, da jih duhoven daruje za blagor teh, ki so jih vtemelili. Da bi vstanovniki tudi hotli dohodke mašniku zboljšati, ni bil vselej namen takih vstanov, dasiravno je včasih tudi to izrečeno.
Po postavi od 2. julija 1885 morajo dohodki, vsih takih do 15. junija 1885 ustanovljenih maš v račun vzeti biti. — Po tem takem se mora reči: „Blagor duhovni j i, ki takih maš nima, ker duhovniku so le v škodo in obteženje. — Vstanov novih maš se mora duhovnik bati, one so mu v škodo, in če že njemu ne, so lahko njegovim naslednikom.
Pred nekako 30. leti se je obetalo, da pozneje vstanove večnih maš se v kongruo več ne bodo vračunale in čez 30 let morajo vse do 15. junija tek. leta napravljene vstanove vračunjene biti! Kdo se jih toraj ne bode branil! S takim postopanjem se pa ob enem tudi krščanski duh spodkopuje, in ljudstvo bolj in bolj v brez verstvo zapeljuje. Vera, da so vice, da se dušam v njih s sv. mašo pomaga, mora pešati, zginiti ter nastopiti mlačnost za ranjke tudi v krščanstvu.
V.
P r i stoj b i n a.
Ta davek plačuje duhoven od premakljivih in
od nepremakljivih reči, in sicer s 6°/0 kazni, ako kaj zamudi. Pa samo davek od premakljivih reči mu je v račun vzet, ne pa od nepremakljivih. To so zemljišča; od tih se plačuje navadni davek z vsemi dokladaini in tudi s pristojbnino, ktere pa ne sme v stroške računiti! Zakaj ne? On vleče vžitek od zemljišča, to pa njegovo ni. Čudno modrovanje.
YTI.
V načrtu od 19. aprila 1S85 so dohodki za župnike od 800 do 600 gld., za kaplane od 400 do 300 gld. priznani. Kje je mogoče duhovnu na kmetih živeti, ako se mu v to svoto štolnina, štiftane maše in slučajni dohodki vračunijo?
To so le nektere opazke, ki pa že dovelj kažejo, kakega povikšanja kongrue ali zboljšanja plača se smejo duhovniki nadejati od nove postave. Malo že je storil državni zbor, pa še to je vničil minister Oonrad z izgovorom, da država nima denarja (ubozega pol milijona ali nekaj čez; naj bi šlo pa za vojaštvo, uradništvo in učiteljstvo?!) in kar je še ostalo sem ter tje, vničila bode izvrševalna postava. Bog ve, da se nismo nikdar zdatnega zboljšanja našega stanja nadejali — država in cerkev, svet in duhovščina, vemo kako sta si vedno v nasprotji —• a malo boljšega sadu smo pa vendar pričakovali.
O hrvaških komorskih spisih.
S Hrvaškega, 15. avgusta.
Od kar so bili iz Zagrebškega arhiva izločeni spisi in so važnost njihovo hrvaški patrijotični listovi ocenjevati začeli, oglasili so se seveda tudi precej protivniki ter Hrvatom oponašali, kako so neumni, da se pulijo za nič vredne škarteke hrvaškega ze-maljskega arhiva. Ali vsak pameten človek si je mislil, ko ti spisi zares ne bi bili nič vredni, gotovo jih Madjari ne bi za-se zahtevali, a še manj si jih na tak način prilastili. Da tudi „Slovenčevi" čitatelji zvedo nekaj o naravi teh spisov, hočem tukaj v kratkem nekaj o tem omeniti.
Ovi spisi se zovejo ko morski, ker so bili pohranjeni pri ogerski komori. A kako so semkaj
LISTEK.
Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva.
(Dalje.)
Da jo bila okolica že v zgodnji dobi obljudena, svedočijo gradovi te župnije. Najstareji je Stari grad. Zgodovinarji menijo, da so ga sezidali v devetem stoletji. Ljudske pravljice mu pa pripisujejo še večo starost. Pravljica pravi, da so bili takrat ljudje sami velikani. Zidali so ob jednem Stavi grad in Mehovski grad; delavci in zidarji so bili taki velikani, da so si jeden drugemu podajali roko in orodje. Pri zidanji so rabili le morsko vodo, zategadel je zidovje še dandanes tako trdno. — Zgodovinskega vemo le malo o njem. Leta 1300 je tii gospodaril Frišo in njegov sin Filip; 1. 1386 Eherhard in 1890. 1. Ivan Starograjski. Pozneje so imeli grad v lasti Celjski grofi. Grof Friderik pa ga je prodal Petru Obričanu (1. 1447). Izmed teh se omenja Erazem Obričan, kterega so kranjski vitezi (1. 1534) izvolili in poslali v boj zoper Turke, kjor je tudi v boji končal
svojo življenje. S Krištofom je izmrla rodovina Obri-čanov (1. 1617). Stari grad je podedoval Ivan Jurij Hohenwart; za tem pa Jernej Valvazor, oče našega slavnega zgodovinarja, ki ga je prodal Juriju Mate-žiču. V sedanji dobi je last grofa Margherija,
Tudi grad Otočice, na prijaznem otoku sredi Krke, ki je sedaj lastnina grofa Margherija, je jako star. Stoji dobre četrt ure od Šempetra. V 13. stoletji se naliajo Ulrik, Valevnij in Hincli Otoški (de Wordl). V 16. stoletji jo bila lastnik gradú iz Tirolskega pregnana rodbina Vilandrov. V frančiškanski cerkvi v Novomestu sta pokopana dva iz te rodo-vine: Sigmund in Viljem (1520). Koncem 16. stoletja se nahaja lastnik Jurij Lenkovič, stotnik Kranjske. Bil je tudi poveljnik v vojaški granici. Velikokrat se jo vrli vitez boril s Turkom, kakor tudi njegov prednik Janez Lenkovič. Umrl je 1. 1602 slednji iz te rodovine.
Bajnof, v podnožji Trške gore, je bil nekdaj vinska shramba Zatiškoga samostana. Sedanji lastnik mu jc Grmova rodovina iz Novega mesta. Nad Baj-nofom, na holmci jo prijazna cerkvica Matere Božje s krasnim razgledom doli do Brežic in še daljo preko kranjske meje. Tii gori še dandanes radi romajo
prebivalci iz sosednjih fant. Sezidal je cerkvico Za-tiški opat Jakop Keinprecht (1621 —1629): a posvetil bivši Tržaški in Ljubljanski knezoškof Baj-nald Skarlihi (1630—1640). Leta 1771 je strela zvonik razrušila; opat Franc Ks. Tauferer pa je zopet novega sezidal. Ob velikih shodih je pridiga in maša zunaj cerkvico. Zlasti o Malem Šmarnu pride veliko romarjev. Prav lepo je videti zvečer pred Malini Šmarnom vrste romarjev, ki s svečami v roki okolo cerkve igrajo „vrtec", prepevaje Lavretanske litanije in druge pobožne pesmi. (Jednaki „vrtec" vidi se ob shodih tudi na Žalostni gori poleg Mokronoga; drugod mi ni znano.*) Cerkvica je precej prostorna in okusno ozalšana. V njej je videti tudi sv. Izidorja, patrona poljedelcev.
Lastno šolsko poslopje je dobila župnija leta 1865. Prvi učitelj je bil Josip Turek (do 1875). Njegov naslednik je bil Franc Cetelj do I. 1882. Tega leta so razširili šolo v dvorazredno. Naduči-teljevo službo je dobil g. Josip Franke, drugo mesto pa gospodičina Katinka Drol.
*) Na Kumu, ne vselej redno, vendar pa večkrat.
prišli? Tako-le: Ivo so se puntarjera posestva kon-fiscirala, prevzel jih je po stari postavi kralj, a upravljala je ž njimi kraljevska kamora. Tako so pred dvesto leti kofiseirana posestva Zrinjsko-Fraukopanska prišla pod upravo avstrijske bankdi-direkcije, a spisi in arhivi Zrinski in Frankopanski so bili odpravljeni takrat v Gradec. Ko je pa cesar Jožef II. hotel provesti vse večo centralizacijo, osnoval je „komoro ogerske" ter njej predal upravo onih posestev, pa je naravna stvar, da jej je predal tudi arhiv Zrinjsko-Frankopanski in drugih konfisci-ranih posestev.
Cesar Jožef II. je razpustil tudi neke redove, a na Hrvaškem posebno dva imenitna, jezuitski in pavlinski. Red pavlinski se jo bil od 13. veka razširil po vsem Hrvaškem ter bil najbolj ljubljen pri narodi, kajti vzdržaval je skozi več vekov o svojem trošku vse višje šole. Naravno je, da so mu darovali velikaši, plemiči in bogaboječi narod mnogo posestva. Jožef II. razpustivši pavlinski red in druge, dal je odnesti tudi njihove spise, pa jih je predel oni oblasti, ki je od zdaj upravljala z onimi imanji. Iu to je zopet bila ogerska komora, ki je v pojedih slučajih mogla rabiti ta pisma pri pravnih odnošajih izmed privatnih in nove upraviteljice same kamore.
Tretji znameniti del teh spisov je iz Slavonije. Zna se, da je posle oslobojenja Slavonije vsa ta zemlja spala pod upravo carske kamore, dokler ni pod Marijo Terezijo 1. 1745 severni del prišel pod bana a od južnega dela pa je bila vstanoljaua granica. Tudi od tukaj je komora pobrala vsa pisma, ki jih je o zemlji našla, pa tako je prišel v roke tudi znamenit arhiv kaptola požežkega, ki je bil za celo Slavonijo „locus credibilis". Pri tadanjih žalostnih in nemirnih časih je bila navada, kasneje celo postava, da se imajo originalne darovnice in druga pisma hraniti na varnem mestu in samo prepisi njihovi rabiti, da se original ne zgubi in ne raztrga. Tak zavod je bil kaptol sv. Petra v Požegi. Da je tukaj bilo mnogo važnih pisem, si more lahko vsakdo misliti. Kakor ostale spise pobrala je komora tudi te v Budim.
Vsi ti omenjeni spisi so velike važnosti ne samo za pravno povest Hrvaške, nego tudi politično in posebej še za Slavonijo. Tukaj se nahajajo najvaž-neje listine za hrvaško zgodovino od 12. do 16. veka. Kajti hrvaški velikaši Zrinski in Frankopani so varno čuvali spise znamenite za javno pravo kraljevine hrvaške in ravno tako tudi pavlinski in jezuitski red ter kaptoli. „Pokončajte naš zemalski arhiv — pravi „Pozor" — pokončali ste našo zgodovino, "naše javno pravo, ker bi tako izgubili dokaze, s kterimi bi se mogli braniti." In ravno to tudi hočejo Madjari doseči s svojim plenom. Oni hočejo, da se vse pravice slobodne kraljevine hrvaške pokončajo, pa tudi dokazi za to. Oni hočejo, da se Hrvaška stopi z Ogersko, kakor so to z Erdeljem storili. Sicer je pa Hrvaška vendar-le trd oreh, ki se ne bo tako hitro streti dal, kakor Madjari mislijo. Odvzeli so sicer Hrvatom že Medjumurje, tudi Reko imajo v svoji posesti, a zdaj si svojatajo že celo Slavonijo. Kaj niste čuli še nič o znamenitem inadjarškem akademiku Pestvju? Le-ta magjarski učenjak (!) je začel v novejšem času trditi, da je Slavonija čisto
Statistični pregled.
Občina ima 2103 prebivalcev. Za šolo godnih otrok 180, a šolo jih obiskuje 138. Vsa občina broji 31 vasi (izmed kterih pripada 7 vasi k Šmarjetski fari, in sicer: Gorenji vrh (20 preb.), Dolenji vrh (64), Brezovica (126), Dobač (31), Grčevje srednje (113), Grčevje dolenje (27), Grčevje gorenje (35), Golušnik (34), Grič (12), Veliki vrh (16), Harinja vas (112), Jelša 54), Mačkovec (107), Cešnjice (72), Kij (5), Kronovo gornje (30), Lutersko selo (30). Lešnjica (51), Obrh (55), Palia (34), Šempeter (157), Prapreče (17), Zagrad (33), Žalovče (221), Ždinja vas (21!)), Selo (52), Zelno (66), Trška gora (60), Stravberk (44), Toplice (168), Kote (38).
Razun župnijske cerkve so še štiri podružnice: Sv. Jurija v Grčevji, sv. Jakopa v Ždinji vasi s pokopališčem, Matere Božje na Trški gori in sv. Janeza Krst. v Mačkovci in pa kapelica Matere Božje v Otoškem gradu.
Bela cerkev.
Iz Šempetra drži okrajna cesta proti severovzhodu ob Krki. Ce potuješ po njej; prideš čez dober četrt ure do Otočice. ki stoji na prijaznem
ogerska in da ni bila nikdar hrvaška. Da še več. Pesty dokazuje, da tudi Hrvatska ni bila nikdar samostalna, da je vsa zgodovina hrvaška sama Akcija. Kralju Tomislavu ni papež podelil naslova kraljevskega, čeravno imamo za to v Rimu dokaz. Hrvatje niso Karla Roberta v Zagrebu kronali, akoprem imamo tudi za to dokaz v Rimu. Pa kaj bi našteval dalje, vsi važni dogodjaji v hrvaški zgodovini so le
—	ogerski. Tako se piše zgodovina na Ogerskem, a pri nas se je našel črni dnli, ki vse to odobrava
—	v osobi — Miškatovica! Toraj zgodovinski dokazi v Zagrebškem arhivu so nam še na potu, da svojo idejo izvedemo, zatoraj jih je treba v roke dobiti. Ker pa to z lepo ne bi šlo, naj gre pa s silo, da so spisi le v Pešti. Ce bodo hotli Hrvati kaj dokazov za svoje pravice, jim bodo Madjari enostavno arhiv zaprli, a madjarski povestničarji ii la Pesty bodo pa po svoje te listine tolmačili, ali jih pa še morda pokončali.
To mislim, da je pravi povod, da so ti spisi na tako čaroben način po noči zginili iz arhiva in odpravljeni v Pešto. Hrvati jih bodo težko kdaj več videli. Zahvaliti pa se imajo za to največ Miškato-viču, ki je kot čuvar dopustil, da so se spisi slo-bodno odnesli iz arhiva.*)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. avgusta.
Notranje dežele.
12. avgusta 1879, toraj pred šestimi leti, stopil je grof Taaffe v kabinet; liberalci so mu tedaj v svoji kratkovidnosti prerokovali šest tednov in šel bo, so rekli. Iz šestih tednov nastalo je šest dolgih let in Taaffe še ne gré ter mu je stališče še veliko trdneje, kakor je bilo poprej iz začetka, kajti grof Taaffe vživa cesarjevo zaupanje še vedno v tisti meri, kakor pred šestimi leti. Kar se nas Slovencev tiče, moramo priznati, če hočemo odkritosrčni biti, da smo se nad grofom Taaffejem — precej zdatno vkanili. Preveč smo se nadjali od njega in sedaj smo nevoljni, ker se nam niti desetina naših opravičenih želji ni vresničila. Grof Taaffe je pač marsikaj obljubil, kar je pa konečno le na papirji ostalo. Sicer smo pa Slovenci lepih obljub že navajeni, veselilo bi nas pa vendar-le, ko bi sedaj čez šest let vsaj nekaj imeli pokazati, za kar bi se imeli grofu Taaffeju zahvaliti. Bolj lahko so z njim zadovoljni Nemci, za ktere sedanja vlada tako lepo skrbi. V Trstu je blizo poldrugi tisoč Slovencev prosilo za slovensko ljudsko šolo, pa je še niso dobili, v Ljubljani oglasi se Nemcev komaj desetina ter zahtevajo svojo šolo in dve h krati se jim napravite. A kaj bomo naštevali, česar še vsega nimamo! Naj desnica državnega zbora saj skrbi, da nam bo toliko priznala naših narodnih pravic, kolikor jih imajo drugi narodi ; več jih tako ne zahtevamo. Dolžnost večine je, da nam s svojo odločnostjo do teh pripomore. Cas je treba porabiti, dokler je vgeden za to. Nekaj tacega se mora grof Taaffe menda tudi bati, ker mu je toliko ležeče, da bi si vstanovil lastno srednjo stranko, s ktero bi potem vse druge v kozji rog vganjal, kedar bi se mu to umestno in potrebno zdelo. Pri vsem tem pa upanja še nismo zgubili, da nam bo po druzih šestih letih laglje mogoče o vladi grofa Taaffeja povoljneje izreči se nego danes.
*) Miškatovic jo, če se ne motimo, duhovnik po posvečenji, žo tudi po življenji, ne vemo, čuden je vsekako njegov patrijo-tizem.	Vredn.
otoku sredi Krke. Le še jeden klanec — in stojiš na prijazni ravnini, ktero obrobujejo mali holmci z vinogradi. Pred seboj pa že tudi zagledaš Belo cerkev na nizkem holmci (194 m.), ki pa se od vseh strani vidi. Ta cerkev ti je farna cerkev. Res je prekrasna njena lega. Ni toraj čuda, da so že v stari dobi si izvolili ta kraj, in na njem postavili cerkvico. Na desno se ti odpre krasen razgled po Šentjernejski ravnini, ktero oklepajo visoki Gorjanci, posijani na obznožji z raznimi seli in cerkvicami, ki so ti v oko blišči; na levo pa so s trto obraščeni holmci; sredi ravnine so vali Krka, kakor srebrna meja med sosednimi župnijami.
Smelo smem trditi, da je ta župnija najstarejša v Novomeški okolici, če tudi so nam zgodovinarji lo malo črtic o njej zapustili. Že leta J 074 jo potrdil Oglejski patrijarh Sighard vsled pogodbo Fri-žinskemu škofu Elenhardu patronat Bele cerkve poleg Vinovrha. Leta 1320 so nahaja Belocerkevški župnik Tiberij, poznejše škof v Tertoui, a leta 1422 Viljelm Kozijakov, arhidijakon Dolenjske. Bil jo tudi predstojnik bratovščine presv. Trojice v Novem mestu. Leta 1428 je iz imetja omenjene bratovščino ustanovil kaplanije pri cerkvi sv. Antona v Novem mestu,
Letošnji veliki Šmaren je bil za zlato Prago zopet to, kar je bil pred 35 leti, ko so mladega kneza Schwarzenberga tedaj spremljali po okrašeni prestolici češki in ga vpeljavah v cerkev sv. Vida na Hradčinu. In letos prav spet na veliki Šmareu se je taka čast skazovala njegovemu nasledniku, grofa Schiinbormi, novemu nadškofu Praškemu in češkemu metropolitu. Mestne ulice, po kterih se je sprevod pomikal, bile so vse okrašene z zastavami in slavoloki; ljudi je bilo na tisoče in tisoče, ki so prišli pozdravljat svojega višjega pastirja. Naloga, ki jo je prevzel je silno težavna, ne toliko, ker je Praška nadškofija največa pod našim cesarjem, temveč, ker ima mož že sedaj mnogo hudih nasprotnikov med Nemci, ki mu ne morejo odpustiti, da je bil kot Budčjoviški škof tndi Slovanom pravičen. Da bo to lepo čednost tudi sedaj obdržal, ker je njegova sedanja nadškofija tri četrti slovanska in le eno četrt nemška, pač ni treba posebej povdarjati, kajti dobrega sprednika je imel, ki mu je jako razločne stopinje zapustil tako v cerkvenem kakor tudi v političnem oziru. Pravičnost, ktera ga je že do sedaj dičila, podpirala ga bo tudi še nadalje na težavnem potu in z njeno pomočjo dovršil bo tudi nadškof grof Schonborn nalogo, ktero je v soboto prevzel. Bog mu daj na to svojo pomoč ! Ad multos annos!
Cesarjev shod v Kromeriži bo v ponedeljek 24. avgusta in bo dva dni trajal. Avstrijska cesar in cesarica pripeljala se bota tjekaj na 24. t. m. opo-ludne, ruska dva pa nekoliko pozneje. Odpeljali se bodo pa 25. zvečer, in sicer ruska dva v Gmun-den k vojvodu Cumberlandskemu, naš cesar v Plzenj k velikim vojaškim vajam, cesarica pa v SchOnbrunn pri Dunaji. Izmed ministrov pojdeta v Kromeriž grof Taaffe in pa ogerski minister grof Orczy; Tisze ne bo, gré v Ostendske kopeli. Nekteri časniki iz tega sklepajo, da se bo Tisza nalašč umaknil, ker mu je ruski tabak še vedno prehud in ga ne more lahko prenašati. Vkljub temu je pa prijaznost med Avstrijo in Rusijo vedno krepkeja, kar se ve da ni Tiszova, temveč Kalnokyjeva zasluga. Od nemške strani se nekaj čuje, da bi kmalo nemški cesarjevič v Kromeriž priti utegnil. Naš cesar je tja gori sporočil, da bi ga jako veselilo, če bi tudi Bismark v Kromeriž prišel. Sam ne more, cesar Viljem tudi ne in tako so vganili, (naj potem že bo res ali ne), da pojde cesarjevič tjekaj. Cesar Viljem bo pa menda ruskega cesarja pozneje sprejel na gradu Babelsberg. Sicer so pa vse te novice tikajoče se nemškega dvora jako nedoločne. Mogoče je, da bo tako, kakor smo rekli, mogoče pa tudi, da ne.
Ynanje države.
Čuje se, da so se ruske vojne ladije po lastile otoka Quelpart pri Koreji in so ga vtrdovati jeli. Koliko je resnico na tej novici, se dandanes še ne dii določiti ; če je pa resnična, je to korak več in korak bliže k vtrditvi svoje trgovine v in-diškem morju, dokler preko Afganistana kjekaj ne pridejo.
Ruski plemenitaši zbirajo denar, za kterega bodo kupili srebrno posodo za čaj in jo bodo Gladstonu poklonili, v priznanje, da so bili z njegovo politiko zadovoljni.
jEgipčani mislijo z angleško pomočjo napraviti ekspedicijo, s ktero si hočejo zopet Dongolo prisvojiti. Kakor hitro se bo vreme spreobrnilo, sostavili bodo ekspedicijo, na čelo ji bodo pa postavili bivšega Dongolskega mudirja Mustafo Javer pašo. Nadjajo se, da se jim niti boriti ne bo treba za njo, ker ima Javer-paša mnogo prijateljev ondi, ki bodo zanj agitirali.
Mahdijeva smrt je Angležem vrlo dobro došla ! Tako se je vesele, da so jo celo v prestolnem go-goru omenili pretekli petek, kedar so imeli sklep državnega zbora. Sedaj, pravi prestolni govor, ko ni več Mahdija, se je pač nadjati, da se bo kraljici
kakor svedoči ustanovna listina v kapiteljskem arhivu (zvez. 5., št. 9). Leta 1452 je bil župnik Andrej Gal. Leta 1454 je pa Oglejski patrijarh Ljudevit III. vtelesil župnijo Zatiškemu samostanu. Za te dobo je bil opat Jakop Vajnprcht. Papež Nikolaj V. je to odobril in potrdil. S tekom časa so se pa ločile sedanje sosedne župnije od svoje matere Belo cerkve, tako na pr. Šmarjeta (leta 1421) in Šempeter (J 620). Tudi so zadobile večo veljavo nego prvotna župnija. Tako nahajamo po vroditvi škofijskih mej (leta 1780) sosedno Šmarjetsko župnijo povzdigneno v dekanijo, kteri so pripadale sledeče fare: Škocijan, Bela cerkev, Raka in Šempeter. O tej dobi jo pripadala še Bela cerkev pod Goriško nadškofijo. — Po novi vredbi škofij (I. 1787), pa jo prišla župnija k Ljubljanski škofiji in k Novomeškemu dekanatu. Od 1. 1455— 1670 ni nam znano nobeno ime župnika. Od te dobe pa so bili ti-le dušni pastirji: Andrej Pavel Hlado (1670—1679), Baltazar Kos (ali Kozlovič), (1679—1700), Mihael Vergk (1700—1724), Franc Šutrič (1724—1729), Sobastijan Tomic, Ljubljančan (1729—1743), za te dobe sta bila tu šo dva vikarja, Viuconcij VVulfsgruber (1743—1751), Matevž Rozman (1751—1754), Miha Šimič (1754—1770),
posrečilo v Egiptu red napraviti, ker ne bo nikogar več, da bi Angležem ondi nagajal. Dalje prestolni govor omenja prijaznosti, v kteri Angleška z vsemi drugimi državami živi. Celo z Rusi, pravi, da se dobro porazumljejo, če prav razprave zarad stalne določitve afganske meje niso še doguane; Angleška jih mora določiti zarad tega, ker je emir afganski njen zaveznik iu nekako pod njenim pokroviteljstvom. Kakor ravno sedaj vse kaže, bode v Afganistanu kmalo vse v redu, kajti ruska diploma-tična pisma so vse v tako spravedljivem duhu pisane, da se je najlepše rešitve nadjati. Kljubu temu pa Angleži sami sebi ne verjamejo, še manj pa Rusom ter so vso svojo pozornost obrnili na severno indiško mejo, ktero so vtrjevati jeli, kakor pravijo, da zarad veče varnosti indiškega prebivalstva. Ce bi le količkaj resničnosti bilo v vednem zatrjevanji dobrih razmer med Angleži in Rusi, bi izvestno ne vtrjevali indiške meje. Tako so pa Angleži prepričani, da bodo vtvrdbin ravno ondi prej ali pozneje jako potrebovali, kajti nekega lepega jutra prišli bodo kozaki tjekaj. Kedaj bo to, določil bode čas; zgoditi se pa mora, ker je ruski načrt tako napravljen.
Zanzibarski sultan se je tudi že prepričal, da se juha nikdar tako vroča ne je, kakor se kuha. Več časa že nagajal je Nemcem, ki so po iztočnem svetu afrikanskem naseljeni in jih je na razne načine stiskal. Bismarku se je konečno zadosti zdelo neumnosti in je nekaj pomorščakov s topovi proti Zanzibaru odpravil. Sultan videti, da bo resnica, jel je takoj zatrjevati, da jim nič noče in da rad pripozna nemškega cesarja za vrhovnega pokrovitelja vseh tistih krajev, kar so jih Nemci posedli ondi. Da bi se Nemci o resnobi njegovih besedi še bolj uverili, pridal jim je za nameček še jedno pokrajino več. V i tu se ji pravi. Ob enem je pa takoj vsem svojim uradnikom in vojakom naročil, da se morajo takoj venkaj spraviti iz vseh pokrajin, koder so Nemci naseljeni in pa mirno naj se zadrže, je rekel. Sedaj bodo Nemci lahko zadovoljno in mirno živeli, toda le tako dolgo, dokler bode nemška oklopnica pred Zanziborom s svojimi topovi na straži stala; kar bo pa izvestno še jako dolgo trajalo, če že ne na večne čase. Taki ljudje, kakoršen je ravno Zan-zibarski sultan, se edino le smodniku klanjajo, za vse drugo se malo zmenijo. Sicer je pa jako nespametno, da se Nemci tjekaj silijo, kjer je silno nezdravo in njim nad vse nevgodno podnebje. Da jih divjaki ne bodo več v toliki meri pobijali, kakor so jih do sedaj, no, zato so se preskrbeli s pomorsko silo; ali kje pa imajo varha, ki jih bo čuval tudi pred hudo mrzlico, ktera je ondi doma? Iztočna Afrika ni za nas iu Nemci bi pač bolje opravili, če bi se na zahodno stran obrnili.
Izvirni dopisi.
Iz Cerkljan, 13. avg. Danes došla nam je čast imeti presvitlega kneza gosp. Ernsta Windisch-griitza, novega državnega poslanca gorenjskega, v svoji sredi. Pripeljal se je visoki gospod k nam malo pred poldnem v družbi g. Josipa Razboršeka, dekana iz Bleda. Počastil je s svojim prihodom najpred č. g. župnika Antona Golobica; obiskal je potem gosp. župana A. Vavkena kot predsednika volilne komisije v Kranji in zdravnika g. Ed. Globočnika kot uda volilne komisije.
V prijaznem razgovoru med in po obedu pri g. župniku smo spoznali, kako gorko bije g. knezu srce za razvitek naroda slovenskega in sploh za blagor kmečkega stanu. Pripovedoval nam je, da je začetek njegovega rodu na spodnjem Štajarskem, da
Ignacij David (1770—1786), Anton Kogoj (1786— 1817), Blaž Lušina (1817—1830), Jožef Roje (1880— 1834), Jakop Karpe (1834—1844), Jakop Jerin 1844—1869), Jakop Gruden (1869—1879), Miha Šos (1879—1885). Znamenita je tudi ura v zvoniku z letnico 1624, ktero so letos namestili z novo, staro pa dali v Tomažjo vas.
Statistični pregled.
Sedanja Belocerkevška občina broji 1022 prebivalcev, ki se večinoma žive ob poljedelstvu in vinarstvu. Obsega pa te-le vasi: Dolina (13 prebivalcev), Draga (24), Družinska vas (206), Hrib (17), Kronovo (115), Ruhtna vas (44), Strelac (126), Stranje (34), Tomažja vas (195), Vinji vrh (145), Bela cerkev (103). Hiš je 221.
Razun župnijske cerkve sv. Andreja ima še te-le štiri podružnico: sv. Štefana v Tomažji vasi, sv. Janeza na Vinjem vrhu, prijaznem 291 m. visokem s trto obraščenim holmcu, sv. Nikolaja v Kronovem in sv. Heleno v Dragi. — Za naobraženost skrbi jednorazrodna ljudska šola, ktero obiskuje 138 otrok izmed 179, koje veže postava.
(Daljo prih.)
je prav za prav njegova rodovina slovenska. Zago-tovljal nas je, da bode vedno pred očmi imel, da zastopa v državnem zboru Slovence, da se bode vedno potegoval za pravice slovenskega jezika in za korist kmečkega stanu in si prizadeval, vrednega se storiti zaupanja gorenjskih volilcev. Prosil je le naznaniti mu svoje težnje in želje, hoče se vselej zanje potegovati ne z dolgimi govori, ki večidel le malo hasnejo, ampak s tehtno besedo o pravem času na pravem kraji. Na obrazu se mu je bralo, kako močno ga veseli skoraj soglasna volitev na Gorenjskem. Vžalilo ga je slišati iz verjetnih ust nekega navzočega gospoda z dolenjskega strani, da so k njegovem propadu na Dolenjskem mnogo pripomogli bodi si posredno ali neposredno nekteri duhovniki, preslepljeni od uradnikov. Občudovali smo njegovo ljubeznjivo prijazno obnašanje in občevanje, kakor tudi njegovo temeljito znanje v arheologični antropologiji.
Prijazno se od vseh poslovivši odpeljal se jo visoki gospod ob 3. uri proti Kamniku. Veseli nas, da smo si tako vrlega in izvedenega moža volili za svojega zastopnika v državnem zboru. Le eno željo smo vsi izrekli, naj namreč dobrotljivi Bog blagega kneza ohrani še mnogo let v blagor katoliški cerkvi, kteri veren sin je on, v korist narodu slovenskemu in v prid deželi kranjski!
Iz Bohinjske Bistrice, 15. avgusta. Ni zastonj imenovana lepa Gorenjska stran; vsacega pa je moralo iznenaditi posebno v petek, ki se je od Bleda dalje v Bohinj peljal. Od prve do zadnje vasi brez števila slavolokov z lepo sestavljenemi napisi. Slovenske zastave vihrale so popotniku nasproti že od daleč v vsaki vasi. Popoludne v petek, ko se je prevzvišeni knezo-škof skozi Bled peljal pozdravljali so ga iz vseh cerkva zvonovi in gromenje možnarjev. V Bohinjsko Belo dospevši, pričakovali so ga že Bistričani, na čelu jim velezasluženi g. župnik Mesar z drugimi. V Bohinjski Beli bil je pripravljen obed. Po obedu podali so se gospodje na vozovih naravnost v Bistrico. Po vsih vaseh napravljeni so bili lični slavoloki, povsod odmeval je strel topičev, ki je pozdravljal veseli prihod škofa. Krasen prizor odprl se je očem došlim v Bitinje: Lepa Bohinjska dolina, tam v prijaznem kraju velikanska Bistriška cerkev, vsa vas v zastavah, na visokih mlajih narodne in cesarske zastave! Pred Bitinjam čakalo je 12 krepkih možakov na konjih prevzvišenega vladike z zastavami. Kot častna straža se pomikajo proti Bistrici, ki je vsa praznično oblečena; vsaka hiša vsako okno imelo je svojo zastavo. Sedaj so tii. Strel in zvonenje naznanovalo je prihod mil. knezo-škofa. Sprejelo jih je ljudstvo s spoštljivim navdušenjem. „Ceščen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem". Take misli so danes navdajale Bistričane. Dan 15. avg. še ni napočil, ko se je čulo zvonenje, pok topičev iz vseh bližnjih gričev Bistrice, ceste in pota so se napolnovale pobožnih, ki so hotli biti deležni bla-goslovljenja cerkve. Ob 9. uri naznanja gromenje topov in vbrano zvonenje pričetek svetega opravila. Na tisoče ljudstva je čakalo okolo cerkve, da se izvrši sveto opravilo posvečenja. Ko se vrata odprejo napolnila se je cerkev do zadnjega kotiča, zunaj pa je še stala velika množica, ki ni v cerkev mogla, akoravno je za 3000 prostora.
Bistrški pevci peli so pri pontifikalni maši, pod vodstvom gosp. učitelja Bernarda iz Škofje Loke, rojenem Bistričanom, ki je vže prej v svoj rojstni kraj prišel, da je poskušal s pevci. Ves dan je bila Bistrica polna ljudstva, ki se je sprehajalo in čudilo kinču, kterega je ta dan Bistrica oblekla. V mraku razsvitljena je bila vsa vas, po vsih hribih in planinah razsvetili so se kresovi, Bistrška požarna hramba in fantje naredili so jako lepo baklado, čez 200 bakolj in lampijonov jih je nosilo, prekoračili so vas na čelu godba ter se slednjič pred farovžem ustavili, kjer so pevci zapeli več lepih pesmic za večernico. Med tem pa se jo razlegal grom topičev po vsem Bohinju, brezštevilno raketov je švigalo po zraku, umeteljni ogni razsvetljevali so cerkev in farovž. Milostljivi knezoškof gledali so vse to iz okna ter odobravali lepo petje Bistrških pevcev, ki ga je vodil vrli gosp. učitelj Bernard. Slednjič prišli so sami mod pevce ter so pohvalno izrekli in zahvalili za podokuico ter blagoslovili vso množico. Cesarsko himno, ki se je pela, poslušali so vsi odkriti; „živio" presvitl. cesarju razlegal se je daleč po dolini. „Zivio" milostljivemu knezoškofu se je večkrat ponavljal. Prevzvišeni vladika zahvaljeval se je iz okna pevcem in množici ter jim vošil lahko noč. Bistričani prekosili so se sami v vsakoin oziru. Cerkev, veli-
kanska zgradba v gotičnem slogu, je tako krasna, da se ž njo ne more ponašati noben kraj Kranjske. Zasluga za vse to gre pa edino le izvrstnemu gosp. župniku Mesarju, ki je za Bohinj v pravem pomenu oče in vojvoda. Gospod Bog nam ohrani preč. gosp. župnika še mnogo in mnogo let ter mu daj vživali sad svojega truda! Mi Bistričani in sploh Bohinci se hočemo blagega moža spominjati, dokler živimo, ker s svojimi deli si je postavil spominjek, kterega tudi naši potomci prezirati ne bodo mogli. Konečno naj še dostavljam, da je bilo te dni pri nas mnogo tujih gostov iz Ljubljane in druzih krajev. Tudi naš poslanec svitli knez Windiscbgnitz je bil. Ljudstvo ga v resnici spoštuje zarad njegovega res krščanskega obnašanja. V pondeljek nas zapustijo mil. knezoškof ter se ^podajo čez Bohinsko jezero k Savici ter si tako ogledajo vso Bohinsko dolino.
S Črnega vrha nad Idrijo, 16. avg. (Šolske stvari.) Po dvakratnem, vselej enomesečnem pre-nehljaji zarad vratne davice smo 31. julija srečno končali letošnje šolsko leto s sv. mašo. Po sv maši se je zbrala šolska mladež v šolski sobi, da se ji razdelijo „Naznanila" in darovi. Ko je č. g. Franc Hoenigman, kaplan in učitelj verouka, v daljšem jako umestnem govoru povedal otrokom, zakaj se je po sv. maši pela „zahvaljena pesem" ter jih opomnil, zakaj se imajo zahvaliti, in ko jim je toplo priporočil, da naj pridni ostanejo tudi v bodočem letu vztrajni, manj pridni pa naj se potrudijo, da bodo zanaprej domestili, kar so do sedaj zamudili, se je med najpridnejše učence razdelilo trinajst prav ličnih raašnih bukvic v priznanje dosedanje pridnosti ter v spodbudo k nadaljni marljivosti.
Kdor je svoje dni imel priliko v šoli biti med obdarovanimi, pa tudi tak, kterega za časa svojega šolanja ni doletela ta sreča, mi bode priznal, da darila mladino zelo spodbujajo k pridnosti, ako se po zasluženji delijo in ne vpljivajo nanje osebnosti. Zategadel zasluži vse hvalevredno prizadevanje g. kaplana, ob enem kateheta, vse priznanje. Njemu gré v prvi vrsti čast, da se je pri nekterih prijateljih šolske mladine nabrala precejšnja svota za darila. Ravno omenjenemu gospodu ter vsim drugim, ki so na en ali drug način pripomogli k darilom, prisrčni: Bog plati!
Šolarji imajo navadno svojo zastavo, kar do letošnjega leta v Črnemvrhu spet ni bilo, akoravno šola že nad 50 let obstoji. A tudi temu se je po-moglo; šola dobila je svojo cerkveno zastavo zopet s prizadevanjem g. kaplana, ki je v malo tednih potom prostovoljnih doneskov nabral 66 gld. 20 kr. Za to svoto nam je naredil g. Blaž Rasp, stolni cerkovnik v Ljubljani, jako lepo šolsko zastavo s evilno-rudečega damasta. Zastava ima na eni strani na platno malano podobo šolskega patrona, sv. Alojzija; podoba na drugi strani nam predstavlja pa presv. Telo. Kdor si zastavo natančno gleda, mora priznati, da je res lepo delo v vsakem oziru. Hvala vsem, mojstrom in dobrotnikom !
Konečno moram še omeniti, da se delajo priprave za prenarejanje šolskega poslopja. Upati je, da se to deloma letos, deloma prihodnje leto zvrši in se potem šola s svojo mnogobrojno dece preseli v svoje pravo stanovališče.
Domače novice.
(Gledališeni vlak), ki se je v petek popoludne odpeljal v zlato Prago, je do Maribora že toliko na-rastel, da so morali ondi poseben vlak vpeljati. Na Dunaji so ga sprejela vsa slovanska društva. V Prago dospejo danes zvečer in se je za nje sestavil naslednji spored: Ob u" pozdrav došlih gostov na državnem kolodvoru, od koder se bodo spremili po stanovanjih. Zvečer bo skupna zabava v „Meštan-ski Besedi". V torek se bodo zopet sošli že ob 8. uri zjutraj v „Besedi", ter si pojdejo mesto ogledavat po Ferdinandovi cesti in Francovem nabrežji v Kle-mentišče, dalje čez Karlov most v novo cerkev sv. Nikolaja in na kraljevi grad. Na Hradčinu si bodo potem še ogledali stolno cerkev sv. Vida in ono sv. Jurja. Popoludne ob 4. uri pojdejo na Belvedere iu zvečer pa v „Sokolovo" telovadnico. Ob 8. uri zvečer slovesni sprejem v meščanski resourci. Sreda je odločena ogledovanji mesta iu znamenitosti, zvečer pa slavnostna predstava v gledišči. V četrtek nadaljevalo so bo ogledavanje znamenitosti in cerkva, popoludne ogledali si bodo Slovenci narodno gledišče, kjer se jim bo zvečer zopet predstava dala. Prepri-
čani smo, da so bodo naši rojaki z najlepšimi vtisi k nam povrnili.
(O popotnikih v zlato Prago) se nam piše iz Maribora, da so ondi dobili poseben vlak, ker jih je bilo toliko število, da na poštnem vlaku ni bilo več prostora za-nje. Med potniki bilo je videti gospodov iu gospii vseh stanov in starosti. V Mariboru so vstopili še nekteri možje in fantje iz Mariborske okolice. Več narodujakov Mariborskih je potnike na kolodvoru sprejelo ter jim srečno pot vošilo.
(„Slavčev" koncert) v soboto večer v Ljubjanski čitalnici je bil pa že kaj posebnega, kar vse spri-čuje, da je društvo v pravih rokah tako glede petja, kakor tudi vodstva. Kolikorkrat so nastopili, tolikokrat želi so si vrli pevci pod vodstvom g. Srečka Stegna rja gromečega priznanja. Vse pesmi so bile jako lepo in dovršeno pete. „Popotnik" in „Oj z Bogom ti planinski svet" sta bila pa naravnost mojstersko petje. G. Meden je bil, ki ji je pel in vrjeti nam smete, če Vam rečemo, da je bila to slast, prava rajska slast — tisto Mede-novo petje. Iz kamena mora imeti srce, komur bi taisto nestrepetalo pri Medenovem vprašanji: „Dežela ljuba, kje ležiš? — Kje? — O prijatelj, ta „kje?" občuti le, kdor je leta in leta izvan domovine živel, in si zastonj želel domačih tovarišev in domače pesni! Le tak človek razume popolnoma Medena, kedar mu s svojim „kje?" v srce seže. „Slavec" si pač lahko častita na pridobitev, kakor je bila poslednja! Sploh se je bil ta „Slavčev" nastop memo svojih prejšnjih odlikoval po spretnosti v petji, kakor se odlikuje jasen dan od sivega jutra. Kar se godbe tiče, moramo ji tudi pripoznati kar ji gre. Z dobro vestjo lahko rečemo, da tako pridno ni še igrala in tako darežljiva s svojimi komadi tudi ni še bila, kot ta večer od kar v Ljubljanski čitalnici svira. Škoda, da je bilo ta večer slovensko občinstvo preveč raztreseno po svetu, „Slavec" je bil boljšega obiska vreden!
(Dr. Peter Tomazin), duhovnik, postal je ka-tehet na c. kr. Tržaški veliki realki.
(Batalijon) domačega pešpolka št. 17, ki je sedaj v Hercegovini, ostane i na dalje še tam doli ali pa v južni Dalmaciji v pomnoženem mirovnem stanji.
(Veterani) praznovali so cesarjev rojstni dan v soboto zvečer na vrtu pri „kroni". Starosta gosp. Mihalič spominjal se je v krepkih besedah Nj. Veličanstva presvitlega cesarja in cesarjeviča ter slavne c. kr. avstrijske vojske.
(Na Blejskem jezeru) je bilo včeraj ljudi, da se je vse trlo. Jezero samo bilo je prekrasno raz-svitljeno, za dobro voljo skrbela je pa vojaška godba. Slovesnost vršila se je cesarju na čast.
(V Dravljah) bilo je včeraj mnogo ljudi, ki so šli deloma sv. Roka častit, deloma pa tudi le radovednost prodajat. Kar smo letos prvič ondi opazili in pa tudi po gostilnah se že čuti, je vpliv nove postave; tistih sitnih beračev „prijateljov božjih" ni več, ki so vsak krajcar na smrdljivem šnopsu za-pili. Nova postava jim je sapo zaprla. Le nekaj potrebnih revežev sedelo je ob cesti in tistim so ljudje radi dajali.
(Umirovljen) je g. Avgust Wurzbach pl. Tanneuberg, c. kr. vladni sovetnik, ki se mu je ob tej priliki izrekla najvišja zadovoljnost za dolgoletno zvesto in izborno službovanje. Gosp. Wurzbach je prosil sam za umirovljenje.
(Die kSrntner Slovenen), imenuje se najnovejša knjižica, ki je te dni izšla v Celovci spod peresa znanega pisatelja, gosp. Filipa Haderlapa. Vsebino ima sledečo: I. Število koroških Slovencev in njihovo prebivališče na Koroškem. II. Slovenci in deželni zastop. III. Slovenci in državni zastop. Slovenci in ljudska šela. V. Slovenci in uradi. VI. Slovenci in javni promet. Konec je pa spis o šnopsu in koritnjaku. Knjižica je današnjemu času jako primerna.
(Sveta maša) za mešani zbor s spremljanjem orgelj, postavil iu prečastitemu gosp. Blažu So-kljiču, župniku in knezoškofijskemu svetovalcu, poklonil Janez C ari i, organist v Škofji Loki. Cena tej skladbi je 50 krajcarjev in se dobiva edino le pri g. skladatelju samem. Po pošti 2 krajcarja več.
(Vabilo k dijaški veselici v Vipavi) dne 23. avgusta 1885 ob 7. uri zvečer. V slavljenje petdesetletnice S. Jenko-ta. Spored: 1. „Oesarska-Naprej". Svira orkester. — 2. Pozdrav gostov. — 3. A. Forster: „Pobratimija". Zbor. — 4. Slavnostni govor. — 5. „Potpourri slovenskih pesni". Svira
orkester. — 6. Deklamacija. — 7. A. B. Towa-čovsky: „Sporočilo". Zbor. — 8. F. S. Vilhar: „Mornar". Bariton-solo s spremljevanjem na klaviru. — 9. Artot: „Souvenir de Belimi". Fantasie bril-lante. Gosli s spremljevanjem na klaviru. — 10. J. Kocijančič: „Njega ni". Zbor. — Vstopnica k veselici 50 kr. Cisti dohodek je namenjen otročjemu vrtu v Gorici.
(Neprevidnost.) V petek zvečer pride v neko prodajalnico (ime posestnika nam ni znano) v Stobu pri Domžalah, dacar pečatit velik sod špirita in to okolo 8 ure in še zraven, kakor so nam ondotni ljudje pravili vinjeu; gospodar se ve da ni mogel nič ugovarjati in šla sta v klet na delo, a Bog zna, kako je mogel nesrečni dacar sodu, kteri je držal 300 litrov, z lučjo preblizo priti in špirit — se vname, sod eksplodira in plamen je švigal skozi okno na sosedno hišo, ktera je bila hvala Bogu z opeko krita, da ni nastal še požar; nato prihitel je sosed v klet in oba goreča nesrečneža iz kleti odpravi v kteri sta nezavestna ležala, vrata zapahne in okno od kleti zamaši, da ni plamen dalje vun bruhal. Dacar je manj poškodovan, ker se je hitro po tleh metati jel, da je ogenj zadušil, ali gospodar je zelo opečen in boje se za njegovo življenje.
(Na Dobrni) so, kakor se nam piše, v soboto priredili tombolo v korist mladeži v ondašnji ljudski šoli; skupili so čistih 136 gld. 80 kr.
(Koroška razstava) se bo izplačala, kar se je do sedaj še malo kteri posrečilo. Stroški so že sedaj pokriti in vedno še dohajajo tujci v razstavo. Devetdeset odstotkov njenih obiskovalcev je tujcev. 11. septembra jo bodo zaprli.
(Za reserviste nekaj.) C. k. vojno ministerstvo je glede klicanja reservistov k vojaškim vajam določilo, da se tisti reservisti, ki so v kakem tujem okraji, le tedaj smejo k svojemu vojnemu več nego 150 kilometrov oddaljenemu oddelku poslati, če sami za to prosijo; sicer pa naj napravijo vaje pri bližnjem oddelku dotičnega orožja.
Telegrami.
Celovec, 17. avgusta. Cesar pride semkaj 8. septembra ob 5 zjutraj in bo od 8. do 12. ure na avdijence sprejemal. Popoludne obiskal bo razstavo. 9. in 10. sept. bodo velike vaje.
Beljak, 17. avgusta. Pri Beljaku trčila sta včeraj dva vlaka, ki sta vsak po dve lokomotivi imela. Mašinam se ni nič zgodilo trije prazni vozovi prekopicnili so se čez nasip. Ponesrečil ni nikdo.
Berolin, 17. avgusta. Kalnoky odpotoval je nazaj na Dunaj.
Atene, 17. avgusta. Prebivalci na otoku Simis obkoljeni so od turških vojnih ladij, kakor pravijo, da zarad ljudskega štetja, v resnici pa zarad sovraštva mutašerifovega. Velesile bodo posredovalo.
Madrid, 15. avgusta. Včeraj je na Spanj-skem 4652 ljudi za kolero zbolelo in 1704 so pa pomrli.
Marseille, 15. avgusta, Po ulicah zopet gromade gore, kakor lansko leto. Včeraj jih je umrlo 52 za kolero, med temi je 16 otrok.
Dunajska borz».
(Telegrafično poročilo.) 17. avgusta. :>% po 100 gl. (s 10% davka)
Papirna renta Sreberna .,
5% ,____
5% „ 100 „ (s 16% davka) 4 fo avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosu Akeije avstr.-ogerske banke
Kreditne akeije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Od 14. avgusta. Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 18f>4
4% „ .....1860
Državne srečke iz 1. 1864
„ „ „ 1864 . . Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sev. „ 5> štajerske zemljišč, odvez, obligac.
82	gl. 90
83	„ 60
kr.
109 99 87r. 288 124
15
95
10 80
200 gld.
250 gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
9	„ 89
5	„ 90
61	„ 20
98	gl. 65 92	„ 30
99	„ -98	„ 50
560	„ -
296	„ —
193	„ 20
127	„ 25
139	„ 50
168	„ -
166	„ 75
179	„ -22 18
115	„ -
106	„ 25
104	„ —
kr.
50
TTiurii so:
11. avgust». Franc Milavec, vodja pomočnega urada, 70 let, Salendrovo ulico št. 6, mrtvoud.
V bolnišnici: 11. avgusta. Jakob Rožič, delavec, 35 let, pljučna tuberkuloza. — Janoz Tsehinkel, posestnik, 42 let, pljučna tuberkuloza.
Javna dražba
bo v četrtek 20. t. m. dopoludne od 9. do 12. ure
in če bo treba tudi še popoludne v župnijski hiši na Preski pri Medvodah. Prodajalo se bo razno pohištvo, posteljna oprava, kuhenj-skaposoda, gospodarsko orodje, in petero govedi proti takojšni plači v gotovini'. Kogar veseli, naj pride.	^
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. A nt. liržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I. del, drugi natis 1882 str. VI, 151, H. „ „ „ 1885 „ V, 160. III. „ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr. krasno v platnu vezan 60 kr., vsi trije deli skupaj krasno v platnu vezani veljajo le 1 gld. 50 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo jo že po „Zg. Danici" dovolj znano. Ko seje tudi v posebnih zvezkih izdalo, je bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. — Posebne prednosti tem zvezkom so: 1. Zanimljiva in raznovrstna t vari na iz raznih stanov in časov. 0 njej piše pisatelj v uvodu
1.	zvezka: „Menim, da prav sodim, če pravim, da med drugim so zlasti lepo zgodbo in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočje seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem zasejo v njem seme, ki ne more ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih ni treba mlademu čitatelju se vpraševati, so li resnične ali ne V" Tvarina jo tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvezek sega že bolj v oddaljene čase; slednji pa se čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi se šo lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu Ili. knjige, a knjiga bi se morala podražiti in marsikaj bi se moralo ponavljati. Zdaj pa je zlasti poskrbljeno za različnost in mikavne prizore.
2.	Lahko umevna pisava. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", ki se samo odlikuje po lepi slovenščini, piše (I. 1. 9. zv.): „Mi vsim našim bralcem, zlasti starišem, katehetom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo to lepe knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, detečje ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rabno dela knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnice se morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (I. del, str. 230) posebej priporoča gg. katehetom te knjige. 4. V primeri z druzimi enakimi knjigami jako nizka eena! Želeti je toraj, da se to koristno delo še pridnise razširja med Slovenci nego do zdaj.
(i2) Katoliška Bukvama.
Naznanilo in priporočim.
S sledečim naznanjam vljudno slavnemu p. i. občinstvu, da sem kupil od mojega očeta gosp. Ernesta Sirce
trgovino z raznovrstnim blagom.
Dolgoletna zvedenost in pa za to podvzetjo po trobni kapital dajeta poroštvo, da mi bode mogoče v vsakem oziru vstreči zahtevam čestitega občinstva.
V Žavci konec julija 1885.
(3)	Josip Širca.
Kdor hoče včasi kako uro smešno prebiti,
naroči naj se na
„Jurjev koledar",
kterega bo izdalo vredništvo „Jurja s pušo" v Trstu.
Cena mu je 55 kr.
Izšel bode meseca oktobra t. 1. „Jurjcv koledar" obsegcl bo razun kole-darjaobilo šaljivih spisov, pripovedk, pravljic vso z ličnimi podobami okinčano. Prerokoval bode Juri, kot pravi prerok vse kar se ima zgoditi, celo vremena bo pogodil. Ugork izrekov, šaljivih pesnic ne bo manjkalo. Denar in pisma naj se pošiljajo
upravnlMou „Jurja s jmso" (6)	v Trsta.