GDK: 971 :302 Sestanek IUFRO skupine 5.3.07 Ergonomija Garpenberg (Švedska), 18.-24. avgust 1996 Od 18.-24. avgusta 1996 se je na šved- skem v Garpenbergu sestala skupina Er- gonomija pri Mednarodni zvezi Gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO). Po no- vem je to znanstvena skupina S.3.07, ki še naprej spada v oddelek 3: Gozdarsko delo in tehnika in ima 5 delovnih skupin (prej P.3.03). Garpenberg v srednji švedski je bil nek- daj sedež pomembne raziskovalne pa tudi izobraževalne organizacije, zlasti na po- dročju gozdarskega dela in tehnike, sedaj pa počasi zamira. Agronomska fakulteta v Uppsali je sklenila, da bo do februarja 1997 ustanovo zaprla. Raziskovalci počasi odha- jajo na nove dolžnosti, opremo bodo najbrž preselili v Uppsalo, nekateri pa vendar upa- jo, da bo dobil Garpenberg novo gozdarsko namembnost (srednja šola). Delavnica (work shop) skupine Ergono- mija je obravnavala štiri teme: • )>belo knjigo<< o delavcih pri gozdarskih raziskavah, • ergonomske smernice za gozdarsko mehanizacijo, • priročnik o metodah pri ergonomskih raziskavah v gozdarstvu, • prireditve in organizacijo skupine do kon- gresa leta 2000. Na celotnem sestanku so sodelovali le vodje ali pomožni vodje skupine in delovnih podskupin, ergonomske smernice oziroma sestavo nove ergonomske pole pa so dva dni obravnavali skupaj z udeleženci iz skan- dinavskih dežel (skupaj 24 udeležencev). Skupina je ugotovila, da pri raziskavah v gozdarstvu raziskovalci zlasti na drugih pa tudi na tehničnem področju premalo upo- števajo delavce, ki sodelujejo pri raziskavi. Zaradi tega, ker manjkajo podatki o njiho- vih značilnostih ali ker jih pri izbiri objekta raziskave ne upoštevajo, so rezultati razi- skav napačni ali neprimerljivi z drugimi po- dobnimi. Zato je skupina sklenila, da bo sestavila priporočilo o tem, katere zadeve je treba pri delavcih upoštevati, zabeležiti in navajati ob prikazu rezultatov raziskav. Dosedanja švedska ergonomska vprašal- na pola za delovne stroje je za Skandinav- ce zastarala in jo bodo skušali spremeniti. Na sestanku so obravnavali različne pred- loge za spremembe. Raziskovalna skupina bo šele pripravila dokončne rešitve in jese- ni 1997 naj bi po poprejšnjih pripombah strokovnjakov, predstavnikov sindikatov in proizvajalcev strojev tudi iz drugih, ne sa- mo skandinavskih dežel, izdali novo ergo- nomsko polo oziroma smernice. Nova pola naj bi najprej vsebovala več podatkov o načinu in novih metodah merjenja ergonom- skih značilnosti strojev - sklicevanje na mednarodne standarde o merskih meto- dah. Kriterij za sprejemljivost določenih zna- čilnosti naj bi se spremenil, če je le mogoče iz ugodno : neugodno v pet ali štiristopenj- sko oceno vsakega posameznega kriterija oziroma značilnosti. Te ocene naj bi bile objektivizirane s številnimi izmerjenimi vred- nostmi in ne več subjektivna, npr. zelo do- bro : zelo slabo. Na sestanku je prevladalo mnenje, da ni mogoče dati neke splošne končne številske ocene za ergonomsko pri- lagojenost, ampak da le profilska ocena po vseh značilnostih omogoča posamezniku, da zase oceni pomembnost posameznih zahtev in uporabi izdelano oceno za izbiro primernega stroja. Predlog za oceno upo- rabnosti stroja z možnim letnim trajanjem neškodljive uporabe (število delovnih ur) ni naletel na odobravanje. Dodali bodo nekatera vprašanja, ki po- stajajo v Skandinaviji pomembnejša. Ško- dljivosti delovnega okolja v sodobnih kabi- nah velikih strojev ni več, z motorko ne delajo več veliko. Pojavlja se vse več težav v vratnem delu hrbtenice, tiste v križnem delu pa izginjajo. Delo s premikanjem pod- lahti naj bi zamenjalo delo s prsti, zatorej manjši stabilni "joy steaki" (kontrolne palice) in tipkovnice za vsako roko, namesto giblji- vih mišk z gumbi. Posebno pozornost bodo v vprašalnih polah posvetili delovnim polo- žajem in možnosti njihovega spreminjanja (nastavljiv sedež), kontrolnim ročicam, in- formacijam med delom, duševnim obreme- nitvam in varnosti. Razmišljajo o avtomati- Gozd V 54, 1996 369 ziranju čim več funkcij stroja, da bi delavcu ostalo več možnosti za ustvarjalno odloča­ nje o izbiri pravih dreves za sečnjo. Na ekskurziji, ki je sledila razpravi o er- gonomskih zahtevah, smo si ogledali manj- ši stroj za sečnjo (harvester) pri drugem redčenju borovega sestaja. Strojnika smo lahko povprašali o organizaciji dela (4-6 ur na dan na stroju) in o morebitnih težavah. Seveda je bil stroj dobro ergonomsko obli- kovan (Valmet). Razprava o priročniku za ergonomske ra- ziskave je pokazala, da bi bil tak priročnik potreben za širok krog raziskovalcev in naj bi vseboval preproste in tudi najnovejše me- tode z merilnimi inštrumenti. Naj bi bil izdan v obliki mape z možnostjo dopolnjevanja in na elektronskem mediju. Razpravljali smo o možnih poglavjih, vsebini in avtorjih. Us- tavili smo se ob problemu financiranja, saj nihče od možnih avtorjev nima raziskoval- nih sredstev za tako delo. Pri pregledu prireditev smo ugotovili, da skupina do leta 2000 ne bo imela samo- GDK: 971:181.351 stojnih sestankov, pač pa bo sodelovala pri soorganizaciji nekaterih sestankov IUFRO z drugimi skupinami. Njeni člani bodo z referati sodelovali še na številnih drugih mednarodnih, zlasti sestankih IUFRO. Or- ganizacija skupine naj bi ostala tudi po kon- gresu enaka (s podskupinami). Na novo bomo skušali izdelati seznam naslovov ra- ziskoval-cev na področju ergonomije in jih skušali spodbuditi za delo v IUFRO, v sku- pini Ergonomija in v drugih skupinah, saj menimo, da je ergonomija sestavni del pri teamskem proučevanju in oblikovanju goz- darskega dela. Delovni sestanek vodij v skupini Ergono- mija v Garpenbergu je sicer dal precej no- vih informacij o stanju ergonomskih razi- skav. Za poživitev dela skupine je bil sicer nujen, vendar je bil po dvakratnem odlaga- nju sklican ob manj primernem času, sredi počitnic. Zato je bilo manj udeležencev. Dr. Marjan Lipoglavšek Raziskave mikorizosfere v svetu - zabeležka s l. svetovnega mikoriznega kongresa Berkeley, Kalifornija, 4.-12. avgust 1996 V času med 4. in 12. avgustom letos sem se udeležila prvega svetovnega miko- riznega kongresa (dotlej je bilo organizira- nih 9 Severnoameriških kongresov in 4 Ev- ropski mikorizni kongresi) v kraju Berkeley (Kalifornija) ter pokongresne ekskurzije v Narodni park Yosemite in na jezero Tahoe. Na kongresu je sodelovalo okoli 550 udele- žencev z vsega sveta. Dopoldanska preda- vanja so potekala v okviru plenarnih preda- vanj, popoldanska pa v okviru navadno 3 ali 4 sekcij in 4 diskusijskih delavnic. Zaradi visoke kvalitete večine sekcij in delavnic ter njihovega pomena za raziskave mikorizos- fere, rastlinske fiziologije ter procesnih do- gajanj v ekosistemih, je bil izbor predavanj težaven, cele skupine sodelujočih pa smo potovale med predavalnicami in diskusijski- mi skupinami. V zgodnjem večernem času je bil na sporedu ogled in diskusija ob po- sterjih. 370 GozdV 54, 1996 Smeri raziskav mikorizosfere so vezane na razvoj metod v molekularni ekologiji, saj le-te omogočajo hitro in zanesljivo identifi- kacijo mikroorganizmov v mikorizosferi, nji- hov vpliv na fiziologija rastlin in delovanje ekosistemov. Skupino bakterij, ki sodeluje pri kolonizaciji korenin z mikoriznimi gliva- mi, pri razgradnji in sprejemu hranil v miko- riza, imenujejo 'bakterije pomočnica mikori- ze' (mycorrhization helper bacteria) in 'bak- terije pomočnica rastlin' (plant growth pro- moting rhizobacteria). Cel kompleks biokomponente gozdnih tal je bil na kongresu obravnavan na različnih nivojih, od celičnih, molekularnih, fiziološ- kih, ekoloških in genetskih osnov simbioze, prek vplivov mikorize na hierarhijo talnih agregatov, saprofitskih sposobnosti miko- riznih gliv, do prenosa asimilatov po miceli- ju mikoriznih gliv med različnimi rastlinskimi vrstami ob različnih svetlobnih režimih ra-