14. Štev. Poštnin, plačana » 'gotovini.	V^Ljubljatlj,	SOt>Ota	4.	aprila	1925.	Po«m.»n«	številk.	vao	Din	Lgto	V
OUkSILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
1 UradaMtev« im iifivnUton: Or*Mtt «L », Im«, j	1 Izha i«n6w Ptarečnina;	la vsako soboto. 1 n tnsemstvo 6 Din, n inozemstvo S Dtn.	j la*trati sc računajo p« velikosti Coas so mmmOmm j * •glasnem Mn. mmmmasBmmmmmmmmm 1
Persekucile se nadaliuleio.
V Mariboru, dne 30. marca 1925.
Zadnja številka »Učiteljskega Tovariša« javlja, da je po § 71 uradniškega zakona na predlog velikega župana mariborske oblasti premeščen šolski upravitelj Mirko Lešnik v Marenbergu k Sv. Duhu na Staro goro. List dostavlja, da bo o tej premestitvi še izpregovoril.
Kaj je zagrešil tov. Lešnik, ta neumorni nacijonalni delavec, ki je poleg tega kot učna moč izborno kvalificiran, da so padli po njem kot volkovi? Ničesar i drugega kot profesor Ribarič. V zadnji ! volilni borbi je stal na strani tistih, ki so zahtevali bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zato je prišla kazen. Za premestitev tovariš Lešnik ni izvedel šele iz »Učiteljskega Tovariša« ali iz premestitvenega dekreta, marveč že takrat, ko je bil dr. Pirkmajer zadnjič v Marenbergu. Vse prebivlce Marenberga, brez razlike politične pripadnosti, je vest o premestitvi tov. Lešnika zelo razburila. Zato so vložili dne 14. marca 1925 na velikega župana dr. Pirkmajerja sledečo vlogo:
Velecenjenemu gospodu
L)r. Otmarju Pirkmajer, velikemu županu
v
Mariboru..
Po Marenbergu in okolici krožijo vesti, da se namerava tukajšnjega nad-. učitelja g- Miroslava Lešnik premestiti službenim potom iz Marenberga.
Imenovani je prišel ob prevratu semkaj na poziv in željo takratnega tukajšnjega Narodnega sveta, si je oh prevratu in za časa lijegovega delovanja v Marenbergu pridobil velike zasluge, ter je s svojim odličnim nastopom in neumornim in nesebičnim delovanjem veliko pripomogel, da se je utrdila tukaj ob meji narodna in državna misel. Bil je ves čas predstavitelj težavnega boja tukajšnjih Slovencev proti gospodarsko jakim Nemcem ter je v tem boju dosegel velike uspehe. Zgodila bi se mu sedaj velika krivica, ako bi se ga proti njegovi volji premestilo iz Marenberga.
Tukajšnja slovenska javnost bi smatrala takšen ukrep oblasti kot udarec narodni in državni misli ob meji. Nikdo bi si ne upal več izpostavljati se narodnostnemu boju ob meji, če bi se pokazalo, da žanjejo predstavitelji tega boja takšno zahvalo.
Podpisani slovenski prebivalci in vo-lilci trga Marenberg, brez razlike pripadnosti političnim strankam opozarjamo vsled tega gospoda velikega župana na ta dejstva ter prosimo, da se zgoraj omenjena namera v narodnem in državnem interesu ne izvede.
V	Marenbergu, dne 14. marca 1925.
(Slede podpisi.)
Vlogo je podpisala vsa marenberška inteligenca, sodnik, zdravnik, dekan,
davčni upravitelj, uradniki, učitelji; nadalje občinski odborniki, trgovci, obrtniki, delavci itd. Da se vidi, da je bila volja res enotna in večinska, naglašatno, da je bilo podpisanih 63 slovenskih vo-lilcev, med tem ko ima Marenberg vseh slovenskih volilcev 85. Gotovo pa bi tudi ostali podpisali vlogo, razven štirih, ako bi bila prilika za to. In te volje celokupnega slovenskega Marenberga ni upošteval dr. Pirkmajer, marveč je kljub temu dal podpisati premestitveni dekret, ko je bil zadnjič v Beogradu. Upošteval je le voljo voditeljev samostojnih demokratov, župana Predana, notarja Kolšaka in veleposestnika inž. Pahernika, kateri so na Lešnika hudi, ker vidijo, da ima med narodom vpliv, ker je pridobil za bratski sporazum več glasov, ko imenovana trojica s celini vladnim aparatom za takozvani nacijonalni blok.
Kakor smo že naglasili, je tovariš Lešnik poleg velikih nacijonalnih zaslug, ki jih ima, tudi izborno kvalificiran. Za premestitev ni bilo ničesar drugega merodajno, kot to, kar smo zgoraj navedli. Sicer bi ga ne premestili iz šole, ki ima sedem razredov in otroški vrtec ter obrtne nadaljevalne šole, uu štiiirazredno šolo k Sv. Duhu na S':jr~> (ioro. .lasno je, da so hoteli tovariš.1 Lešnika popolnoma minirati. S petimi otroci, izmed katerih ima najstareijši komaj deset let, naj gre' sedaj na Staro gore in izgubi tudi postranski zaslužek, ki ga ima sedaj kot vodja obrtne nadaljevalne šole, po znani nemški prislo-vici: »Der Moor hat seine Schuldigkeit getan...«
Tov. Lešnik je služboval poprej v Št. Vidu pri Ptuju. Leta 1918 so ga, kakor se to vidi tudi iz zgoraj citirane vloge na velikega župana, premestili v Ma-renberg ua prizadevanje tamkajšnjega Narodnega sveta, ker mu je bilo Lešnikovo narodno delovanje dobro znano. V ta namen mu je dal Pirkmajer, takrat na okrajnem glavarstvu v Ptuju, dopust. Značilno je, da dr. Pirkmajer sedaj Lešnika, s katerim se iz Ptuja osebno poznata, ni hotel niti sprejeti, ko se je leta na svet oblastnega šolskega nadzornika v Mariboru podal k njemu, da izprosi vsaj to, da se mu omogoči vsaj kompetirati na kako drugo mesto, ako že mora iz Marenberga.
Vse zaman. Ne pomaga niti zahteva prebivalstva Marenberga, ne čut pravičnosti. Mučenik Lešnik, ki so ga pod Avstrijo Nemci 12 let preganjali, mora z nova občutiti bič nasilja in sicer ne od strani Nemcev, temveč od lashiih bratov, kateri so postali preobjestni v naši osvobojeni domovini.
•	Slovenska javnost, ali boš mirno gledala, kako se po krivici preganja naše najboljše može? Ali je ni sile, ki bi ukrotila naše Gesslerje?	A.	B.
Država In cerkev.
Zadnjič smo izpregovorili na splosno nekoliko besed o kulturnem boju i o antiklerikalizmu pri nas in na Češkoslovaškem. Oglejmo si danes antiklerikalni boj še v državi, kjer je slopil zadnji čas po svoji zaostritvi v prvo vrsto javnega zanimanja. .
Zdi se, da se nahaja danes katolicizem povsod v svojr bojeviti dobi. Smernice, ki jih daje Vatikan katoliškemu svečeništvu gredo za tem, da ni dovolj, fie katoliški duhovniki vrše svojo duhovnopastirsko delo, temveč da morajo na vsak način pridobivati tudi politično moč in iti predvsem v boj proti doslednemu izvajanju demokracije. Pastirski list slovaških škofov ni nič drugega nego znamenje te vatikanske politike in baš tako znamenje je tudi proglas francoskih kardinalov in knezoškofov, ki so ga izdali pričetkom meseca kot rezultat svojih posvetovanj v Parizu.
Proglas govori o »posvetnih 'zakonih in kako jih preprečevati«. Ta proglas je osnovne važnosti; sega do samih korenin demokratične države in hoče pretresti francosko republiko v samih njenih osnovah.
Francoski kardinali in knezoškofi naj-preje obsojajo »nepravične posvetne zakone", ki nasprotujejo izrazitim božjim pravicam. Vznikli # da so iz ateizma (brezbo-štva), h kateremu tudi da vodijo v osebnem, rodbinskem, socijalnem, političnem, narodnem iin mednarodnem oziru. Nepra-i vi£ni da so tudi zato, ker nasprotujejo cerkvenim interesom, tako začasnim ko večnim.
Treba jih je torej preprečevati, obrez-uspešiti njihovo uveljavljenje. Taktika je dvojna:	popustljiva,	mirna	in	energična,
bojevita. Francoski kardinali in krfiezoškofi so se odločili za zadnjo in napovedali so demokratični francoski republiki in njenim zakonom, v kolikor so jim neprijetni, boj na življenje iu smrt. V to svrho priporočajo: 1. vplivanje uu javno mnenje: katoliki naj povsod odklanjajo dobrohotno nevtralnost, posvetni pouk, enotno šolstvo, raz-poroko,	brezbožšlvo	države	itd.;	pobijanje
predsodkov: da je dolžnost pokoriti se zakonu, če je pravičen ali ne, da pomenja boriti se proti zakonom, boriti se proti državi, da je treba ločiti politiko od vere, da je vera privatna zadeva vsakogar, da vera nima v politiki ničesar opravili (vera da. dopušča vsakemu, da je republikanec, monarhist,	imperijalist,	ker se	vse	te vladne
oblike skladajo z vero: ne dopušča pa biti socijalist, komunist	ali anarhist, ker te
stranke in sekte obsoja cerkev); zunanje manifestacije, s katerimi naj se pridobiva masa.
2. Vplivanje na zakonodajalce.
3. Vplivanje na vlado.
To so bistvene točke proglasa francoskih zastopnikov cerkve, ki pomenja napad na avtoriteto francoske republike. Vnel se je boj, ki že nekaj časa divja v francoskem parlamentu in senatu
Po vojni se je zdelo, da so se nasprot-stva med državo in cerkvijo omilila. Udomačila se je misel ločitve cerkve od države in francoska republika je dejanstvenu pretrgala vse zveze z vsemi cerkvami. Tu-
di papež sam je pristal na ločitveni zakon, dasi so gn hoteli francoski škofje odvrniti od tega koraka.
Ko so volitve maja I. 1924 prinesle v Franciji večino levim skupinam, _ je nastala tišina pred viharjem. Dasi ministrski predsednik Herriot očividno osebno ni preveč zainteresiran na protiklerikalni politiki, je iz volitveno- in parlamenlarnotaktičnih razlogov vendar predložil jNirlamentu ukinje-iije poslaništva pri Vatikanu. In'vihar je završal, sovražnosti so pričele. Pristaši pomirljivosti so izgubili svoj vpliv na obeli straneh. V klerikalni stranki, kjer so bili še lansko leto v večini oni, ki so bili za priznanje zakonov, je nastal temeljit preobrat. Prenapeteži so jih potisnili enostavno v kot. Proglas kardinalov in knezoškofov je pomenil samo olje na ogenj. Ta manifest. ki zahteva ukinjenje vseh zakonov
o	ueverski šoli in nevtralnosti države na-prani katoliški veri je pravcata vojna napoved vsem načelom, na katerih počiva moderna država. Da hočejo izrabiti ta napad v svoje svrhe tudi avanturisti na svobodomiselni strani, je "»ravno razumljivo.
Za francosko državo, ki stoji pred rešitvijo važnih in dalekosežniti zunanjepolitičnih vprašanj, izbruh tega boja nikakor ne pomenja zadovoljive notranjepolitične situacije. Dasi je velika večina francoskega naroda, čeprav verna, protiklerikalno orjentirana, vendar izčrpava besnost kulturnega boja znatne sile narodne inteligence, ki bi baš sedaj bile na mestu kje drugje.
Že zadnjič smo dejali, da je naloga pravega državnika usmeriti narodne sile v korist državne celokupnosti. Notranji boji — in med te spada vsak kulturni boj v okvirju države — vedno več ali manj slabe narodove sile. Vsled tega se sme staviti kulturni boj v ospredje le tedaj, kadar so narodove sile ij^oste. To danes na Francoskem niso. In naloga francoskih državnikov v interesu naroda je, da ta boj čim-preje pomirijo in obračunajo z bojevitim katoliškim klerikalizmom enkrat za vselej šele tedaj, ko bo čas zalo — ko bodo rešeni ostali važnejši zunanje- in -notranjepolitični problemi.
Po Izjavi Radlievcev.
V	petek 27. p. m. je podal na koncu svojega govora posl. Pavle Radič kot predsednik Hrvatskega republikanskega seljač-kega kluba, kot zastopnik predsednika HRSS g. Stjepana Radiča, v svojem imenu in v imenu vodstva stranke izjavo, ki pomenja preokret, velik preokret v politiki HRSS iu s toni ludi velik preokret v vsej naši notranji politiki.
l)a bodo čitatelji mogli presoditi daleko-sežnost radičevske izjave, moramo navesti njene bistvene točke. Izjava pričenja: »Priznavamo celokupno politično stanje, ki obstoja danes na podlagi Vidovdanske ustave z dinastijo Karagjorgjevičev na čelu in sicer z upoštevanjem izvajanja pozitivne politike v smislu volje hrvatskega naroda;.
Radičevei so toraj priznali sedanje politično stanje za podlago nadaljnega notranjepolitičnega razvoja, priznali so monarhijo — do sedaj na monarhično obliko vladavine niso še nikdar pristali — in priznali so Vidovdansko ustavo, pri kateri sploh niso sodelovali. To je velik korak k izvajanju realne in pozitivne politike jn vse ostalo, kar se še nahaja v izjavi, je napram uvodnim besedam le manjšega pomena.
Omenimo naj še, da so v svoji izjavi Radičevei brez vsakega pridržka priznali skupnost državnih meja in potrebo vojske. Zato smatramo skupno našo državno mejo za našo narodno hrvatsko mejo, v kateri brani hrvatski narod svojo eksistenco po svojem programu in po svojem pojmovanju in jo bo branil do konca. Po našem programu prestane obramba domovine s smrtjo in zato smatramo dobro vojsko za državno potrebo v svrho obrambe domovine. Želimo pa po ustavnem, potu skrajšati rok službe, sorazmerno znižati število stalne vojske ter z vojno dolžnostjo spojiti koristna in javna dela radi olajšanja davčnih bremen naroda in stroškov pri računu za povzdigo prosvete in gospodarstva.«
To so bistvene točke radičevske izjave. Kot vzrok za tako dalekosežno premeinbo svoje dosedanje politike navajajo sami:
*	k temu koraku (nas sili) v prvi vrsti
najresnejši notranji in mogoči zunanji položaj«.
Vendar pa javno mnenje pri nas pod vplivom vladnega časopisja ni povsem točno informirano o radičevski izjavi. Njihova izjava nima končnoveljavne vrednosti in ne pomenja popolne opustitve dosedanjih njihovih stremljenj. Nikjer namreč ni v njihovi izjavi izraženo, da so s sedanjo notranjepolitično državno ureditvijo zadovoljni, nikjer se niso odrekli svojim stremljenjem po preureditvi države v smislu svojega dosedanjega programa. Nasprotno! Korekture teh dejstev in te ureditve, v kolikor je po svoji volji in vesti ne moremo sprejeti, ima biti predmet revizije ustave, oziroma narodnega sporazuma narodov Srbov. Hrvatov in Slovencev«.
Narodov! pravijo. Napačna je torej trditev, da so Radičevei pristali na narodno edinstvo. Pristali so pač izrecno in odločno na politično, državno edinstvo, narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa so nasprotno tiho, pa pri tem baš tako izrazito odklonili. Toliko v popravek napačnega tolmačenja radičevske izjave. Ker samo ta ofi-cijelna izjava je merodajna in kar izjavljajo posamezni člani Hrvatskega seljačkega kluba, se nikakor ne more smatrati za mišljenje zastopstva in vodstva HRSS kot takega.
Kakšna situacija je nastala z in kako se bo razvijala po gornji izjavi, ni zaenkrat še
nikomur povsem jasno. Vse je odvisno od tega, kako bodo Radičevei nastopali nadalje. Ali bodo besedam sledila tudi dejanja, dejanja med lastnimi hrvatskimi masami in dejanja v parlamentu ali pa bo ostalo le pri formalno - taktični izjavi. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila podana radičevska izjav« pod pritiskom grožnje razveljavljenja vseli radičevskih mandatov in v času, ko sede glavni voditelji s samim Stjepanom Radipem na čelu v zaporu ali internacijah. Mogoče je torej, da ta izjava ni iskreno mišljena, možno pa je, da so se Radičevei resnično odločili za drugo politično pot, kot so jo hodili doslej. Toda tudi v zadnjem slučaju je Se vedno odprto vprašanje, ali bodo Radičevei še nadalje postopali v popolnem soglasju z blokom sporazuma iu seljačke demokracije, to se pravi v sporazumu z ostalo opozicijo, ali pa se bodo skušali približati radikalom in stopiti eventuelno v vlado. Slednje ni Izključeno. Na to da misliti še njihovo postopanje ob priliki konstituiranja zakonodajnega odbora za ceno podpredsedniškega mesta v tem odboru, ko so glasovali za predlog vladne večine in proti ostali opoziciji. Sicer so se na grožnjo opozicije, da jih bo izključila iz bloka sporazuma in seljaške
1	demokracije, pozneje odrekli temu podpredsedniškemu mestu, vendar pa ta dogodek meče nekoliko čudno luč na notranje medsebojno razmerje opozicije.
V	slučaju, da bi se hoteli Radičevei približati radikalom, bi bile ostale opozicijo-nalne skupine potisnjene popolnoma v kot. Posebno bridko bi to občutili naši klerikalci, katerim bi s tem radičevskim korakom odklenkalo za vselej. Toda isto se zna zgoditi tudi našim mladinskim demokratom. Radikali bi jih v gornjem slučaju pač ne potrebovali več in njihovega žandarmskega posla nad Hrvati in Slovenci bi bilo konec. S koncem njihove vladne moči pa bi bilo obenem konec njihove strankarske moči, ker. danes ve že vsak otrok, s katerimi metodami se drže naši mladini.
Pa zakaj se izgubljati v političnih razmišljanjih o bodočnosti? Danes pač lahko salno pozdravljamo korak ltadičevcev v kolikor je iskren, pri tem pa ne moremo kaj, da ne bi pribili dejstva, da je prišel njihov korak prepozno. Leta dolgo že so jih k teinu koraku prigovarjale ostale vladne skupine in da so se za izjavo, kot so jo podali sedaj, odločili vsaj pred dobrimi šestimi meseci, potem bi danes v naši državi zgle-dalo precej drugače, potem bi bili danes že tam, kamor honio vsled Radičeve napake dospeli šele po dolgi in trudapolni borbi.
Plačajta naročnino!
Mestno gledališče v Odesi zgorelo.
Mestno gledališče v Odesi, ena najkras-nejših stavb Rusije; je Ki. t. m. pogorelo do tal.
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
0bjnve načelstva m.
Krajevnim organizacijam in zaupnikom
NSS! Ponovno opozarjamo vse naše organizacije in zaupnike na zadnje okrožnice osrednjega tajništva ter prosimo, da se o njih nemudoma razpravlja ter sklepe pošlje načelstvu. Posebno kar se tiče članskih imenikov in izvoljenih funkeijonarjev naj se to nemudoma pošlje, ker nujno rabimo z ozirom na strankin zbor. (Jlede udeležbe na strankinem zboru naj krajevne organizacije že sedaj razpravljajo in naj se ravnajo točno po navodilih v okrožnicah.
Pripominjamo, da nekatere organizacije ne odgovarjajo redno na dopise tako, da se marsikatero važno stvar ne more vsled tega pravočasno rešiti, ker je samo v škodo prizadetim tovarišem. Osrednje tajništvo vsled tega ne more prevzeti • odgovornosti za pogreške, ki bi jih napravile |>osamezne krajevne organizacije. Zato ponovno prosimo vse organizacije, da redno in točno odgovarjajo, ako hočejo, da se bo vsaka stvar pravočasno rešila.
Predavauja o pokojninskem, bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Razne naše organizacije so izrekle željo, da bi se njih člani radi pobližje spoznali tako o pokojninskem ,kakor tudi o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, ter zaprosile načelstvo stranke, da bi priredilo taka predavanja. Vsem tem željam bo načelstvo rado ustreglo in to tembolj, ker imamo sedaj na razpolago predavatelje, ki se s to stroko pečajo, da bodo zavarovanci lahko dobili precej točen vpogled. Ta predavanja se lahko vršijo ob poljubnem času, vendar prosimo, da vse organizacije, ki bi hotele imeti taka predavanja, sporočijo to osred. tajništvu vsaj 8 dni preje, da si predavatelje pravočasno zasigu-ramo. Pozivamo krajevne organizacije, da se te ugodne prilike poslužijo in prirejajo ta predavanja, ki bodo za vse naše Člane velike važnosti.
Občni zbori naših krajevnih organizacij.
Dosedaj so se po večini občni zbori pri naših organizacijah že izvršili, pri ostalih pa se bodo vršili tekom meseca aprila. Pozivamo vse one krajevne organizacije, ki Se rednih občnih zborov niso imele, da pravočasno sporočijo čas in kraj zborovanja, da bo načelstvo poslalo svojega poročevalca.
Znamke za strankin davek. Kakor znano
se vrši plačevanje našega strankinega davka z znamkami. Nekatere organizacije imajo še od lanskega leta nekoliko znamk v rezervi ter naj pri plačevanju strankinega davka za letos vporabljajo te znamke. One krajevne organizacije pa, ki nimajo v zalogi znamk, pa naj sporočijo to osrednjemu tajništvu z željo, koliko teh znamk potrebujejo. Pripominjamo, da se morajo napraviti obračuni glede strankinega davka za letošnje leto najkasneje do 1. maja, torej še pred strankinim zborom. To delo z znamkami opravljajo naši blagajniki krajevnih organizacij, zato apeliramo na nje, da čimpreje napravijo točno obračune.
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
'JPCMVHENH
mpitjemtam
Narodna skupščina.
Glavni in najvažnejši del verifikacijske debate je bil posvečen razpravi o mandatih HRSS. Do zadnjega so vladni govorniki vztrajali na tem, da se razveljavijo vsi mandati HRSS. Zahtevo po razveljavljenju mandatov HRSS so vladni govorniki utemeljevali predvsem s tem, da Radičevci še dosedaj niso podali precizne izjave, s katero bi se odpovedali zvez s komunizmom. Tekom verifikacijske razprave v narodni skupščini je pa nastal popolni
politični preokret v HRSS.
Nihče ni pričakoval, da bo podala HRSS še dalekosežnejše izjave, kot jih je že v pristanku na program bloka narodnega sporazuma. Oficijelna govornika HRSS dr. Čuperina in Pavle Radič sta se v narodni skupščini izrekla za monarhizem, priznala Vidovdansko ustavo, in se odrekla vsakemu poizkusu z inozemsko agitacijo vplivati na notranje razmere v naši državi. Oficijelni izjavi zastopnikov HRSS sta imeli tudi vpliv na odločitev glede HRSS mandatov. Vladni blok je sklenil, da se verificira 19 HRSS mandatov; o 24. mandatih HRSS se izvede anketa; 6 mandatov se razveljavi; o 3. mandatih se sklepa pozneje, ker se poslanci trenutno nahajajo v inozemstvu. Na mesto razveljavljenih 6 mandatov se pokličejo namestniki.
S tem sklepom narodne skupščine so izgubili mandate Štefan Radič, Vladimir Maček, Avg. Košutič, Josip Predavec, Jurij Krnjevič in Štefan Košutič, to je voditelji HRSS. Z razpisom ankete za 24 mandatov HRSS šteje narodna skupščina 272 poslancev, od katerih odpade na vlado 162 poslancev. Vladna večina se je umetno zvišala. Ker je narodna skupščina volila razne parlamentarne odbore, so vladne stranke imele že praktičen dobiček od izumetničene večine. Posebno radikali so lahko zadovoljni.
Predsednik narodne skupščine.
Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen s 160 glasovi Marko Trif-kovič, za prvega podpredsednika Nikola Uzunovič, za drugega podpredsednika dr. Iv. Paleček, za tajnike Klobasica, Popovič, Brankovič in Pavlovič. Pri glasovanju o izvolitvi predsedstva narodne skupščine je opozicija zapustila dvorano.
Dvanajstine.
Budžet za leto 1924-25 je bil zaključen dne 81. marca in bi moral že 1. aprila stopiti v veljavo novi budžet. Zato pa ni imela narodna skupščina časa. Vlada je predložila dvanajstine, o katerih je sklepala narodna skupščina.
Dvanajstine veljajo za štiri mesece in predvidevajo izdatkov v višini dinarjev 4.085,038.771. Dvanajsitne se zelo malo, oziroma nič ne ozirajo na potrebščine Slovenije, ki je samo zato tukaj, da redno plačuje davke.
Novi krediti so med drugim dovoljeni za povišanje dnevnic poslancev 3,804.177 dinarjev, ustanovitev muzeja kralja Petra v Beogradu 150.000, za odkup hiše zavarovalnega društva »Arhiv« v Beogradu 500.000, pripravljalna dela za ustanovitev trgovske visoke šole v Beogradu 70.000, odkup zemljišča za gimnazijo v Kragujevcu 200.000, za ustanovitev tehnične fakultete v Beogradu (prvi obrok) 3,000.000, pomoč jeruzalemskemu patriarhu za vzdrževanje starih srbskih samostanov 147.000, za zaupne policijske posle 1,000.000, leteče čete (nova postavka) 800.000, uvelja lje-nje pravega zakona o ustroju vojike in mornarice 3,400.000, dispozieijski fond zunanjega ministra 2,750.000, duekcijo slobodne cone v solunskem pr.stan'šču
1.500.000, načrte za nove zgradba ministrstev v Beogradu 5,000.000, nakup zemljišča za zgradbo uradniških stanovanjskih poslopij v Skoplju in Be gradu ",000.000, zgradbo stražarnic na meji
1.000.000, vzdrževanje serološkegu zavoda v Belju 170.000, vzdrževanja ambulante proti lesarju v Belju 150.000, nak-
nadne kredite vojnega ministrstva 119,852.920, gradnjo novih železniških prog 9,333.334, železniško centralo v Nišu 616.667, dozidavo trgovske akademije v Beogradu 500.000, fiziološko histološki inštitut na beograjski univerzi 5,000.000, interno kliniko v Beogradu 2,500.000, dozidavo municijske tovarne v Kragujevcu 50,000.000, državne ceste dinarjev
50.000.000, za invalide 150,000.000 Din i. t. d.
Velikanske vsote treba odplačati za razne leteče račune, kar je zopet vse v zvezi z volilnimi dogodki, ko se je z državnim denarjem agitiralo za stranke. Za izlačilo draginjskih doklad upokojencem je določenih 153,797.538 Din, za draginj-ske doklade orožnikom 78,400.000 in za draginjske doklade invalidom (kar bo predvsem v korist neprečanskih krajev)
150.000.600 Din.
Predvideni so tudi krediti za razne mostove, od katerih pa se ne nahaja niti eden v Sloveniji. Za nove ceste so dovoljene velike vsote, od vseh teh cest ni niti ena Sloveniji. Od novih prog dobi v Sloveniji le proga Ormož—Murska Sobota državni prispevek, dočim sta šentjanška proga in zvem Slovenije z morjem pozabljeni.
Novi davki.
Za kritje ogromnih izdatkov je vladna večina predlagala veliko povišanje davkov, od katerih najnesocijalnejši je ta, ki predpisuje 2 odstotno obremenitev plač ročnih delavcev. Sicer pravijo, da bo ta davek plačeval podjetnik — toda ne iz svojega žepa, ampak na račun žuljavih rok delavcev! Invalidski davek se poveča za 100 odstotkov. Še posebej se bo pobiral zvišan »komorni prireže po zakonu o ustrojstvu vojske za potrebe vojnega ministrstva.
Protest opozicije.
Debata o dvanajstinah je bila v skupščini zelo živahna, mestoma tudi burna. Opozicija je protestirala proti površni sestavi dvanajstin in je zahtevala za razne sumljivo visoke postavke pojasnil, katerih pa ni dobila.
Imenom celokupne opozicije je poslanec Krajac prebral izjavo, ki se glasi:
»Finančno ekonomska politika vlade Nikola Pašiča vodi državo v finančno in ekonomsko krizo, ki je z vsakim dnevom bolj nevarna. Prekoračujoč proračun za eno milijardo 300 milijonov in poveča-joč ga z ozirom na predložene dvanajstine za skoro dve milijardi, ustvarja finančni minister ogromen deficit, za katerega pokritje bodo morala priti nova in zelo težka bremena. Vlada zahteva, da se dvanajstine proračuna, ki v celoti znaša 12 in pol milijona, sprejmejo, ne da bi bila zbornica dovolj obveščena in poučena in ne da bi se dovolj jasno pretresali ti dalekosežni sklepi. Vlada zahteva to od narodne skupščine, v katero ne pusti izvoljenih narodnih poslancev naših bratov Hrvatov in katere izganja, četudi jih je izvolilo ljudstvo zato, da skrbijo za njegov gospodarski napredek. Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije prepušča vladi, da sama z ljudsko večino sprejme dvanajstine, da bo na ta način padla nanjo vsa odgovornost za tako ekonomsko in finančno politiko, ki ljudstvo upropašča, in za tako nacijonalno politiko, ki spravlja veliko skupino ljudskih predstavnikov v položaj, da ne morejo sklepati o usodi države in biti enakopravni z ostalimi tovariši.«
Po tej izjavi so opozicijonalni poslanci zapustili narodno skupščino, nakar je vladna večina sprejela dvanajstine.
Rekonstrukcija vlade.
Prihodnji teden se izvrši že toli obetana rekonstrukcija vlade.
Po odglasovanju dvanajstin je narodna skupščina odgodena do 25. aprila. Ko se zopet sestane skupščina, nastopi že rekonstruiran kabinet.
pr?
w i-;s -
H
Po (M državah.
Predsedniške volitve v Nemčiji.
Prošlo nedeljo so se vršile v Nemčiji volitve za predsedniško mesto, ki so pokazale nepričakovano sliko političnih grupacij nemškega naroda. Skrajne desne in leve stranke se nahajajo v popolnem razpahu, medtem ko so se zmerne stranke im obeh straneh ojačile. — Številčni rezultati so sledeči:	Jarres
(desničarski blok) 10,387.523, Braun (socijalist) 7,785.678, Marx (centrum) 3,883.676, Thallmann (komun.) 1,869.533, Hellpach (demokrat)	1,565.136, Held
(bavarska ljudska stranka) 1,002.228 in Ludendorf (fašist) 284.471. — Iz gornjih rezultatov je razvidno veliko nazadovanje fašistov, ki so še lanskega decembra dobili skoro 900.000 in komunistov, ki so dobili baš takrat skoro 2,700.000. Obdržali pa so svoje pozicije kljub manjši volilni udeležbi zmerni socijalisti, desničarski blok pa je celo pridobil na račun skrajne desnice okro	milijon glasov.
To je razveseljiv znak za notranje izmir-jenje v Nemčiji in pričakovati je, da se bo pričela izvajati resnična pomirjevalna politika tudi napram	antantnim drža-
vam. — Ker ni noben predsedniški kandidat dobil predpisane absolutne večine glasov, se bodo morale volitve vršiti še enkrat, pri katerih bo izvoljen oni, ki bo dobil največ glasov, Najboljše izglede na predsedniško mesto ima Marx, na katerega se bodo verjetno združili glasovi so-cijalistov, centruma in	demokratov, ki
hočejo prepustiti vlado monarhistično orijentiranim desničarjem.
ITALIJA.
/
Otvoritev italijanskega perlamenta, dne 27. marca je bila zelo burna.. Ko je prišel v zbornico Mussolini, je nastal pretep med fašisti in komunisti. Mussolinija, ki je po bolezni prvič prišel v parlament, so fašisti hrupno pozdravljali Tudi liberalci so se udeleževali manifestacij, kar se je zelo živahno komentiralo v političnih krogih. Pri debati o proračunu ministrstva zunanjih zadev, se je oglasil k besedi tudi Mussolini, ki je izjavil, da je za fašizem izredno ugodna politična situacija. Proračun ministrstva zunanjih zadev je bil sprejet z 259 proti 5 komunističnim glasovom. Za proračun so glasovale tudi vse opozicionalne stranice. — Še ni pozabljena Matteotti-jeva afera, že vznemirja Italijo druga afera, ki se nanaša na potop velike bojne ladje »Leonardo da - Vinci«, ki se je izvršil med svetovno vojno. Govori se o obsežni špijonažni aferi, v katero je bilo baje zapletenih več Italijanov, ki še danes zavzemajo v državi važna mesta. Dognano v novi aferi še ni nič gotovega. Mogoče je, da so se jo fašisti izmislili, samo da se nekoliko pozabi na Matteottija.
POSOJILA V ZEDINJENIH AMERIŠKIH DRŽAVAH.
Zelo interesantna je tabela, ki je izšla zadnje dni v amerikanskih časopisih, v kateri se priobčujejo posojila, katera prosijo razne evropske države v Zedinjenih ameriških državah. Po tej tabeli za letos prosijo evropske države 1 milijardo 700 milijonov dolarjev posojila. Največ prosi Češkoslovaška in sicer 63,500.000 dolarjev. Od tega posojila bi dobila vlada 50 milijonov dolarjev, mesto -Praga 7 in pol milijonov in Bratislava 3 milijone dolarjev posojila.
Avstrijski zlolln pred 10. leti.
Pred desetimi leti, baš prve pomladanske dni, so došle z bojišča vesti o padcu Pfe-misla, ki so zbudile pri protiavstrijsko ori-jentiranih Jugoslovanih nove nade na skorajšnjo zmago antante.
Trdnjava Premisi se je raztezala po ozemlju kakih 60 km okoli mesta. To ozemlje je bilo utrjeno z dvainpetdesetimi manjšimi in večjimi trdnjavami, katere so na dan predaje med 6. in 7- uro zjutraj razstrelili, da ne bi Premisi postal oporna točka ruske armade. Ravno tako je bilo uničeno vse streljivo, 130.000 pušk so potopili v reko Sano in prebivalstvu so pobrali ves denar: Nikeljnasti drobiž so v treh aeroplanih odpeljali na Dunaj, papirnati denar pa bi se moral pred posebno komisijo zažgati. Večina je seveda izginila v žepih komandantov.
PFemisl je padel radi pomanjkanja živil in izčrpanosti posadke. Ko je poveljnik trdnjave general Kusmanek uvidel, da je padec neizbežen, je zagrešil tri dni pred padcem' strašen zločin nad življenjem podrejenih mu vojakov. Da ne bi slovanski vojaki, o katerih je vedel, da v ujetništvu prestopajo v protiavstrijske legije, prišli v roke Rusom, je ukazal izpad na polje, ki je bilo popolnoma obvladano od ruskega topništva. Na. tisoče slovanskih lantov je obležalo, med tiji-mi mnogo Slovencev. Oholost Kusmaneka pa je šla še dalje: zahteval je prihodnjega dne od poveljujočega generala Atamanova, da dovoli svoboden odhod celi posadki. Atama-nov je odgovoril: »Vi se vdaste na milost In nemilosti« S kapituliranimi četami pa je postopal zelo milo.
Sliki na vsaki strani nam kažeta razstreljene utrdbe PJemisla.
»g JTMNKC
Celjsko okrožje.
Članski sestanek minulo soboto dne 28. aprila 1925 je bil razmeroma jako dobro obiskan ter nas je posebno veselilo, da smo lahko pozdravili pri istem nekatere nove člane. O čistilnem in organizatoričnem delu, ki se vztrajno nadaljuje, je zopet poročal tovariš tajnik in blagajnik ter smo iz referata posnemali, da smo krenili na pravo pot, ko smo sklenili, izruvati vso ljuliko ter odžagati vse veje, ki niso zdrave in ne obetajo dobrega sadu. Naše vrste se razveseljivo množijo, okrog nas pa je zbrano sedaj zares le kleno zrnje ter se nam hvala Bogu menda za vso bodočnost ni potreba več bati takih razočaranj, kot smo jih doživeli na dan volitev.
Redni članski sestanek se vrši, kakor po navadi pri Žumru, zopet danes 4. aprila 1925 ob 8. uri zvečer ter prosimo z ozirom na to, ker na veliko soboto, to je drug teden sestanek odpade, da se današnjega sigurno polnoštevilno udeležijo ter pripeljejo seboj zopet novih tovarišev. Ker se pred članskim sestankom vrši v istih prostorih ob 7. uri zvečer občni zbor pevskega društva »Oljka« ter olr pol 8. uri odborova seja Delavskega podpornega društva, kakor javljamo na drugem mestu med celjskimi tedenskimi novicami, je pričakovati, da bo člansko zboovanje mnogoštevilno obiskano. Prosimo tovariše, da po občnem zboru »Oljke« in seji Delavskega podpornega društva počakajo in se udeležijo članskega sestanka.
V svrho plačila davka so zamudniki prejeli ob začetku meseca zopet tozadevne pozive in poštnohranilnične položnice, kakor smo to napovedali 'že v poslednji številki našega lista. Vse tovariše toraj ponovno prosimo, da storijo sedaj svojo dolžnost, da zamoremo knjige in račune zaključiti, obračunati z načelstvom, v Ljubljani, ugotoviti natančno število zvestih članov ter končno potem sklicati izedni občni zbor, da se na novo konstituiramo. Tovariši pa davek lahko plačajo oz. izročijo tudi osebno v roke blagajnika, ki ga je dobiti vsak dan v njegovi pisarni. Posimo Vas, razumite nas pravilno, ne bodite občutljivi ter olajšajte nam težavno delo, ki tudi nam ni v zabavo.
Upravništvo »Nove Pravde« nam je povedalo v poslednji številki, da so bile priložene položnice ter nas je pozvalo, da obnovimo naročnino. Obenem je pozvalo trdovratno »amudnike, da v i&ogtb posledicam
zaostanke takoj poravnajo. Hkrati	pa je
naznanilo, da sprejema v Celju naročnino pooblaščenec Fr. Jošt.
Tovariši Celjani! Na drugem	meetu
govorimo o tej zadevi in nam silijo pikre besede v pero, katere zaenkrat posfremo, četudi težko. Pred nami leži natančen izpisek seznama vseh naročnikov	»Nove
Pravde« iz Celja in k6 ga prelistujemo, se nam ježijo lasje ter se nam hoče obračati želodec. Saj ni čudo, če smo imeli dosedaj take neuspehe, ako lista ne naročijo alt ne berejo in seveda še manj plačajo niti nekateri tovariši, ki to iz gmotnih razlogov lahko storijo in kateri se morajo iz lista redno vsak teden podučiti, če hočejo resno in vestno vršiti prevzete funkcije. Tovariši! Naj zadostujejo le najbolje mišljene besede! Pridite, oglasite se pri tovarišu pooblaščencu Fr. Joštu ter poravnajte pri istem nemudoma naročnino.
Pristopne izjave nam manjkajo še od nekaterih tovarišev, ki so obljubili, da bodo iste podpisali ter prosimo, da se oni, ki želijo morebitnih tozadevnih ustmenih pojasnil, zglasijo pri tovarišu blagajniku. Ponovno zagotavljamo, da se te zadeve obravnavajo s strogo diskretnostjo in tako zaupno, da nikomur ni potreba imeti niti pomislekov, še man je pa morebitnega strahu. Vsi smo disciplinirani in organiziran! pristaši stranke ter morajo zlasti funkcijonarji in odborniki čuvati strogo tajnost. Poslednji so tudi naprošeni, da prinesejo k prihodnjemu članskemu sestanku pristopnice od onih tovarišev, gledč katerih so se zavezali jih preskrbeti. Ako bi kateri želel Še tiskovin, naj se oglasi zanje pri blagajniku.
Mariborsko okro2Je.
Vabimo na občni zbor krajevne organizacije NSS v Mariboru, ki bo v soboto, dn~
4. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani pri »Jadranu«, Rotovški trg štev. 2. — Dnevni red:
1. Poročilo društvenih lunkcijonarjev; 2. volitev odbora; 3. govor zastopnika načelstva NSS iz Ljubljane; 4. slučajnosti. — Občni zbor je najvažnejši dogodek v organizaciji, zato s sigurnostjo pričakujemo, da se bodo tovariši odzvali našemu vabilu. Na občnem zboru bo govoril tudi tov. Roglič, ki se do takrat povrne iz Prage, o oduošajih z bratsko češko narod uo-socijalistično stranko. Vstop imajo samo člani s članskimi izkaznicami ali vabili. — Odbor.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Nlovenjgradcu. v soboto, dne 28. marca se je vršil v hotelu »Balkan« dobro uspel občni zbor, ki ga je vodil dosedanji in tudi bodoči predsednik tovariš Puncer. Tajniško poročilo je podal lov. Debelak, blagajniško pa -tov. Blažič. Iz poročil je razvidno, da je organizacija dobro delovala zlasti za časa volitev v občinski svet, kakor tudi volitev v narodno skupščino. V novi odbor so bili izvoljeni:	predsednik tov. Puncer, pod-
predsednik tov. Zupančič, tajnika tovariša Iran Geslovnik in Debelak, blagajnik tov. Blažič; nadalje tovariši France, Štruc in Kramer kot odborniki; tovariša Anton Geslovnik in Blanč kot pregledovalca računov in tov. Kapun kot namestnik. — Nato je iz-pregovoril tov. Brandner iz Maribora, ki je orisal naše bodoče naloge in obrazložil sedanji politični položaj v državi. Vzpodbujal je k smotrenemu in požrtvovalnemu delu. Nadalje so še govorili tovariši Zupančič, Ce-slovnik in Puncer, ki so dajali razne nasvete za bodoče delovanje. Tov. Punčar je posebno naglašal desolatne razmere delavstva pri raznih podjetjih, odkar so razpadle organizacije. Končno se je sprejelo energičen protest proti premestitvi tovariša Lešnika v •Marenbergu, ki je povsod znan kot izboren nacijonalni delavec ne samo v besedah, ka-<or mnogi drugi, temveč v dejanju. Načelstvo stranke se je pozvalo, da stori najdale-kosežnejše korake, da se premestitev ukine, nakar je bil občni zbor zaključen.
Ljubljansko okroije.
Krajevna organizacija NSS za Št. Pe-tersko kolodvorski okraj v Ljubljani sklicuje za v pondeljek 6. aprila t. I. točno ob
8. url zveCer v gostilni »Burger« (Roškar), Prisojna ulica 5 svoj redni letni občni zbor. Vabimo vse tovariše iz Št. Peterskog Kolodvorskega okraja, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže. Pristop imajo tudi somišljeniki.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Litiji. V nedeljo .29. marca se je vršil V Litiji občni zbor naše krajevne organizacije, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik krajevne organizacije tov. L. Bizjak je podal obširno poročilo o delovanju v pretečenem letu ter je bilo njegovo poročilo z odobravanjem sprejeto. Litijska krajevna organizacija ima 56 članov, deloma iz Litije, deloma iz okolice. V odbor so bil izvoljeni predsednikom tov. L. Bizlak, podpredsednik Bučar Jakob, tajnik Tekalec Ivan, namestnik Tekalec Jernej, blagajnik Mejda Ivan, namestnik Tišlar Franc ter za občino Hotič šest odbornikov, za Litijo trije, za Šmartno trije in za Savo^ trije. Na to je v imenu načelstva poročal strankin podnačelnik tov. R. Juvan, ki je v daljšem govoru pojasnil cel politični poloiiaj ter obrazložil program narodnega sopijalizma ter povdarjal važnost podrobnega dela v organizaciji. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Po izvršenem dnevnem redu je zaključil tov. predsednik lepo uspelo zborovanje.
Drattin« trboveljski, llbojakl In
Premog	črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezljske -brikete
do- IHri i a« LJUBLJANA, Kralja bavlja »** ■* »J** Petra trg 8, tel. 220
Pia Silo tudi na obroke.
      . ...  ...............................................................................................................................
V'" v ■ '■ • '■
s.
\
irmoKMJVM
mvjejMmm
Občni zbor podružnice NSSZ v Ljubljani
se je vršil v sredo 25. marca dopoldne ob zelo lepi udeležbi članov. Občnemu zboru je predsedoval podružnični predsednik brat Karol Majce, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Poročala sta tudi tajnik in blagajnik. Vsa poročila so bila vzeta z odobravanjem na znanje. Osrednje vodstvo je zastopal predsednik br. Rudolf Juvan, ki je na občnem zboru poročal o strokovnih organizacijah, delavskem položaju in socijalnih zavodih. Njegova izvajanja so bila vzeta z velikim odobravanjem na znanje. Izvolil se je novi odbor, na čelu mu predsednik br. Karol Majce. Po občnem zboru, ki je vsestransko dobro izpadel, se je v podružnico vpisalo lepo število novih članov.
Podružnica v Ljubljani poziva vse člane, da vplačujejo članarino le ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne v strokovnem tajništvu, kjer bo vselej na razpolago blagajnik. Tudi opozarja podružnica svoje člane, da se lahko poslužujejo knjižnice »Bratstva« v Pulpanovi čitalnici, Oajeva ulica. Knjižnica je odprta vsak torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer.
Kamnik. V nedeljo 5. t. m. priredi tukajšnja podružnica NSSZ ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne g. Rodeta članski sestanek, na katerem poroča strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane. Vabimo vse člane in prijatelje, da se tega važnega sestanka polnoštevilno udeleže.
Strokovni shod v Litiji. Osrednje vodstvo NSSZ sklicuje za v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne »pri Oblaku« v Litiji strokovni shod, na katerem poroča predsednik Osrednjega vodstva br. Rudolf Juvan iz Ljubljane. Po shodu se vrši istotam občni zbor podružnice NSSZ v Litiji. Vabimo vse člane in somišljenike, da se shoda ni občnega zbora polnoštevilno udeleže. Z ozirom na ogroženost delavskega stanu, vsi na shod! '
I* podružnice Ljubljana.. V nedeljo, dne 22.,marca je podružnica priredila predavanje v čevljarskem tečaju. Predaval je strokovni tajnik br. Kravos o postanku in razvoju ter pomenu strokovnih organizacij. Ker so se
taka predavanja pokazala kot nujno potrebna, bo podružnica odslej imela redna predavanja za svoje' članstvo.
Kranj. V zadnji številki »Nove Pravde« smo priobčili dopis, kako se pri nas delavstvu slabo godi ter da živi od samih obljub. S tem smo hoteli povdariti delavsko nezavednost. Danes lahko še bolj upravičeno govorimo o delavski nezavednosti in nerazsodnosti. Tiho in zakotno se pri nas snuje nekaka Samostojna delavska unija, ki lovi kaline, a se pri tem ne upa z barvo na dan. Ta »delavska« Unija dela vse tajno in prav radi bi vedeli, kaj je pravzaprav ta Unija in kdo se za njo skriva. Tudi bi radi, da nas povabi na kak javen sestanek ali shod, da slišimo in vidimo, kaj je pravzaprav ta firma, ki nam doslej ni znana. Morda pa v centrali kaj veste o nji? — Kranjčan.
Upravni odbor NSSZ ima svojo sejo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne v tajništvu. Vsi člani pridite sigurno in točno, ker je dnevni red velevažen.
Ii strokovnega tajništva. Na zadnjo našo okrožnico še niso vse podružnice odgovorile. Naj to nemudoma store. Centralni blagajnik prosi vse brate podružnične blagajnike, da mu olajšajo poslovanje z rednim in točnim obračunavanjem. Prosimo vpoštevanja te prošnje. Tajništvo je podvzelo v zadnjem času akcijo za osnivanje novih podružnic. Delo dobro napreduje, vendar bi bilo znatno olajšano s pomočjo vseh podružnic. Prosimo zato podružnične funkcijonarje, da nam sporočijo vsak tak kraj, kjer mislijo, da bi bila potrebna naša podružnica. Tudi posamezni naši člani naj delajo na tem polju. Vsi na delo med neorganizirance, da bo naše števlio naraslo. Pidobivajte novih članov in pomagajte snovati nove podružnice. Navodila dobite pri tajništvu.
Kranj. V nedeljo, dne 5 aprila t. 1. se vrši ob 8. uri zjutraj v prostorih restavracije »Nova Pošta« informativni sestanek NSSZ, na katerem poroča delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. Poživljamo vse narodno in sn-cijalno čuteče delavstvo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleži.
m vjcsTNm
»Bratstvo« v Zagorju priredi na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila v kavarni Mtlller v Zagorju veliko veselico,- spojeno s šaljivo pošto. Svira orkester g. Korošca z najnovejšimi komadi. Začetek ob 7. uri zvečer. Opozarjamo na veselico člane NSS in NSSZ v Zagorju. Ker je čisti dobiček namenjen prosvetnemu delu proletarske delovske mladine, pričakujemo obilnega poseta. Vstopnina 5 Din za osebo.
Člani< prireditvenega odseka »Bratstva« r Zagorju so vljudno vabljeni na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 5. aprila ob 9. tiri dopoldne v društvenem lokalu »Bratstva« Zagorje. Dnevni red sestanka je prva prireditev dne 13. aprila. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka sigurno vdeleže. — Načelnik prired. odseka.
Izlet. Za nedeljo, dne 5. aprila je dogovorjen z NSS in NSSZ v Zagorju skupen izlet »Brastva« v Št. Lampert. Zbirališče je pri Polcu v Toplicah ob pol 1. uri popoldan Dolžnost vseh bratov in sester je, da se izleta vsi udeležijo, ravnotako tudi Bratstvo Loke — Kotredež. V nedeljo vsi v Št. Lampret. — Načelnik skautskega odseka.
HRUŠICA PRI JESENICAH.
Na praznik 19. marca t. 1. je pripravljalni odbor »Bratstva« sklical sestanek zavedne delavske mladine. 2e ob l; uri popoldne je bilo opažati živahno vrvenje po vasi, zlasti pa okoli stanovanj naših vrlih železničarjev. Zbiralo se je vse, staro in mlado. Že pred 2. uro popoldne so bili vsi prostori gostilne Krivic tako napolnjeni, da je bil zaseden sleherni kotiček.
Točno ob 2. uri je predsednik pripravljalnega odbora, brat Poženel, otvoril zborovanje ter takoj po uvodnem pozdravnem nagovoru podal Jfbesedo predsedniku jeseniškega »Bratstva«, bratu Božiču. Govornik Je bil navdušeno pozdravljen ter je moral avoj govor vsled »Živijo« klicev večkrat prekinitL Za njim je povzel besedo brat1 Bokal. Sijajni govor 171etnega brata je Iz-nenadil vse navzoče. V krasnih, s temperamentnim povdarkom podanih besedah je razvil program narodno - socijalističnih mladinskih organizacij. Govorili sta še sestri Kati Krivčeva in Julka Štefetova, ki sta pozdravili zborovalce v imenu ženske delavske mladine in pozivali navzoče sestre, naj se oklenejo »Bratstva« z vso ljubeznijo. — Zeli sta za svoje čustvene besede burno odobravanje navzoče proletarske mladine. Sestra Štefetova je končala svoj govor z vzklikam: »Živelo Bratstvo!« Živela borba narodne proletarske mladine!
Nato je predsednik br. Poženel očrtal pomen »Bratstva« za Hrušico, brat Smolej
je v svojem govoru povdarjal važnost kulturnega dela v organizaciji ter dal na razpolago svojo knjižnico, ki se je takoj otvo-rila.
Okoli 5. ure se je zborovanje zaključilo. Mladina pa je ostala še nadalje zbrana pri neprisiljeni bratski zabavi ob godbi zbora bratov Nikoličev, ki sta se ta večer zares žrtvovala. Ko so bratje z Jesenic odhajali, je iz njihovega spremstva nastal kar cel sprevod, ki je odkorakal na kolodvor z godbo na čelu. Vlak je oddrdral ob zvokih kitare in ob navdušenih vzklikih: »Zdravo, bratje, zdravo, sestre, na svidenje!«
Tako se je vršila in završila prva manifestacija narodno - socijalistične mladine na skrajni severozapadni točki naše domovine.
Mimogrede naj omenimo, da je kakih pet razgrajačev hotelo motiti sprevod s klici »auf biks« in drugimi cvetkami kulture gotovih ljudi. Naj imajo svoje veselje. Ze vsakdo ve, za kaj je in kje je njegovo mesto. Za »aufbiksarje« največkrat v — bržonu. Mi jih ignoriramo in korakamo svojo pot naprej proti solncu svobode, enakosti in — bratstva!
Ljubljana. »Bratstvo« ima redne tedenske sestanke od zdaj naprej vsako sredo ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Na sestankih se sprejemajo tudi novi člani. Tamburaške vaje so istotam vsak pondeljek in petek, pevske pa vsak torek in četrtek.
Litija. »Bratstvo« ima izredni občni zbor v nedeljo, 5. t. m. ob 3. uri popoldne v pro-torih gostilne Oblak. Dnevni red: 1. Poročilo delegata o. i. o. NSM., 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti.
Noncc,
— Današnji številki so priložene za cenjene naročnike v Mariboru položnice, na katerih je navedena naročnina do 30. junija t. 1. — Poslužite se jih vsi, ker nimaino tam nič več inkasanta. Tudi vse druge naročnike, ki so prejeli že zadnjič položnice, prosimo, da ne odlašajo s plačilom. — Uprava.
*
R. Badjurov »Smučar« in slov. grafična obrt. — Na članek, ki smo ga pod gornjim naslovom priobčili v 9 številki, nam pošilja gosp. R. Badjura naslednje:
»Zaposlen do danes z nujnejšim, važnejšim delom, prihajam šele sedaj na članek, priobčen pod gori označenim naslovom v št. 9, dne 28. februarja t. 1.
Predno odgovorim, prosim le še nepoznanega pisca tega članka g. Knito, da mi blagovoli pojasniti naslednje:
1. Katera moja »osebna« kaprica in »kateri moj »skriti interes« sta bila po njegovem mnenju kriva, da so se oddala moja dela »Vodič« in »Smučar« v tujino in pa
2. da se podpiše, da vem s katerim domoljubom imam opravka. — Rud. Badjura.
Pisec istega članka mu odgovarja sledeče :
Kljub temu, da so	vprašanja, ki	jih
stavlja name g. R. Badjura z ozirom na moj članek »R. Badjurov« »Smučar« in slov. grafična obrt« nepotrebna, mu brez zamude odgovarjam:
Ad 1. Ce hoče g. Rud. Badjura izvedeti, katera »osebna kaprica« je bila kriva, da so se tiskala njegova	dela »Vodič«	in
»Smučar« v tujni, se naj ozre sam v se in dobil bo pravilen odgovor. Kateri »skriti interes« je igral vlogo	pri tem, mu	ne
morem pojasniti, ker	je pač ta interes
skrit. Sicer pa, če ni bil kriv temu, da so se njegova dela izvršila v Nemški Avstriji, gotov interes, je bila temu mogoče kriva avtorjeva ljubezen do nemško - avstrijskega kapitala.
Ad 2. Zahtevi, da se podpišem, rade-volje ustrezam in se podpisujem s polnim imenom. G. Badjuro prosim, da si to ime ogleda od vseh strani, kajti on in vsi oni, katerih dela se bodo tiskala v tujini, bodo imeli z njim v vsakem ponovnem primeru opravka.	Dragotin Kosem.
— Novi davčni zakon. — Vlada Ima pripravljen med drugimi novimi zakonskimi predlogi tudi načrt novega davčnega zakona, ki naj bi se ga smatralo kot odgovor zlasti na zahteve prečanov — po izenačenju in pravični razdelitvi davkov. Tega zakonskega načrta sicer niso še podali javnosti v celoti, vendar so že nekateri listi prinesli nekaj izvlečkov, ki so jako zanimivi. Tako bi bila zanimiva določba v tem novem načrtu ta, da bi se davki odmerjali po kata-stralni klasifikaciji zemljišč. Pa recimo, da bi bilo to nekaj pametnega in pravičnega, dasii imamo tudi o tem svoja drugačna mnenja. Toda kdaj naj se prične v praksi obdavčenje na tej podlagi izvajati? Kje so zemljiški katastri? Pri nas jih sicer imamo, toda kje naj jih vzemo davčne oblasti v Srbiji, Mac^doniji, Crni gori in povsod tam, kjer je bilo to vsled vojne uničeno, oziroma kjer teh naprav doslej sploh niso poznali. Kdaj bodo tam katastri sestavljeni, kdo jih bo sestavljal in kako. Na to bi morali čakati 15—20 let. In do takrat? Do takrat bi se obdavčevalo pač po dosedanj'em sistemu. Eni bi morali nositi vsa državna bremena, drugi nič, eni bi plačevali ogromne davke, drugi nič ali pa v primeri malenkost. Pa še ena krivica, ki jo predvideva novi osnutek. Povišati nameravajo katastralni donos ter za to vzeti kot podlago dohodke iz let 1919— 1923 in pa davek na hiše po 30 Din letno za vsako sobo. To bi bil zopet hud udarec, ki bi zadel zlasti občutno male ljudi, malega kmeta in delavca. Zato je potreba, da vsi prizadeti stanovi dvignejo prav sedaj svoj glas ter zahtevajo pravično razdelitev davkov, ki je po mnenju strokovnjakov mogoča in takoj izvedljiva.
— In zopet z dvanajstinami! — Dvanajstine imajo čudno moč — univerzalno silo! V dvanajstinskem budžetu je dobil tudi minister-za socijalno politiko zelo markantno pooblastilo, da odgodi volitve za osrednji urad za zavarovanje delavcev — ali bolniško blagajno, ki bi se po Statutu imele letos vršiti. Dalje, da imenuje preko volitev nova ravnateljstva, ker se sedanja niso »dobro« izkazala. — S to zadevo se je pečal tudi g-minister Žerjav in bomo o njej govorili^ ko bo vse pojasnjeno.
— Usoda starih bankovcev. — V Beogradu imajo nekaj vagonov starih avstrijskih bankovcev izza časa zamenjave z novim našim jugoslovanskim denarjem. Te bankovce bodo sedaj menda vendarle prodali kaki papirnici, da jih bo predelala za papir. Saj je to vendar boljše vrste papir in nikakor ne kaže, da bi se bankovce sežgalo. Za izkupiček dobe gospodje vendar velik nov, moderni stroj, s katerim bodo v novem, zato snujočem podjetju lahko odslej sami tiskali denar. — 26. marca pa so v Zagrebu sežgali dva vagona starih jugoslovanskih novčanic
ter' na ta način spustili v zrak 120.000 Din, ki bi jih naša finančna uprava lahko vtaknila v žep, ako bi bila bankovce prav tako prodala neki papirnici za star papir. Uničenje bankovcev bi bilo tam ravno tako hitro in sigurno izvršeno. Naši gospodje so samo zelo komodni, ali kavalimi, ali pa bi jim človek dal kako drugo kvalifikacijo.
— Legitimacije za polovične vožnje za državne nameščence in njih družine bodo izdane menda šele enkrat meseca junija. Do takrat se morajo pač posluževati »objav«, ki jih izdajajo uradna predstojništva. — Pa to je že malomarnost! Radi# bi vedeli, kaj delajo sedaj že več kot pol leta z legitimacijami. Kako pride človek do tega, da mora vedno prosjačiti za te »objave«, ki jo poleg tega še vsaki čas ne more dobiti. Kolikokrat pade človeku na misel šele v nedeljo, da bi se kam peljal, ali pa se kaj pripeti. In takrat naj išče šele dotičnega uradnika, da dobi »objavo«, če ga sploh najde, in če ta hoče v nedeljo v pisarno, da mu jo izstavi. Tudi za take stvari bi bilo treba malo več smisla in človeškega čuta, ne pa samo kazanje na zunaj, kako se skrbi za državne uslužbence.
— Novi davki. — V proračunskih dvanajstinah, ki so jih poslanci vladnih strank v parlamentu koncem marca sprejeli, je več zanimivih postavk, ki bodo zlasti zanimale našo manj premožno javnost, pa tudi trgovce in obrtnike. Tako se bo od 1. aprila naprej za vse račune plačeval invalidski davek v dosedanji dvojni izmeri. Dalje so vpeljali novi davek od delavskih plač po 2 odstotka, katerega bo moral odtegovati in plačevati delodajalec. In krona vsega tega ter še drugih »malenkosti« je dovoljenje vladi, da sme uveljaviti deloma ali pa tudi v celoti nov carinski zakon. — Kaj bo iz tega? Odgovor je čisto enostaven: Podraženje vseh življenjskih potrebščin, zvalitev vseh državnih li-nančnih zahtev in potrebščin samo na nižje sloje: kmeta, delavca in uradnika, ker tl tvorijo jedro v državi, stoje najslabše, a bodo nosili vsa bremena. Nastala bo zopet strahovita draginja, kajti to ni res, kar trdi neki ljubljanski list, da bodo ta nova bremena zadela našo industrijo. Ravno ta ne bo nič trpela, ker bo plačal vse to delavec, ki pa ne bo dobil za to nič več plače! Kaj pomaga uradnikom izplačilo diference, za katero se je že zadolžil, ko pa bo to moral oddati vse na podražitev življenjskih potrebščin. — ln še nekaj! Ti davki bodo stopili s 1. aprilom v veljavo in danes še nima nihče navodil kako in kaj. Potem pa bedp prišli z naknadnim pobiranjem. Tako ne delajo nikjer. Naši demokratski časopisi o novih davkih seveda previdno molče, uganjajo pa demagogijo z uradniškimi razlikami, češ, da je opozicija glasovala proti, ker je glasovala proti novim davkom! Gospodje, vpeljite nove, toda direktne davke za vse one, ki jih lahko in bi jih morali plačati in ki jih sedaj ne plačujejo, ki se jih pardonira vselej in povsod. Udarite milijonarje, milijonarske družbe in kartele, varčujte, upravljajte naše narodno in državno gospodarstvo tako kakor to delajo v drugih državah — ekonomično in pošteno, pa ne bo treba indirektnih davkov — a urad-ništvo in delavstvo bo zadovoljno in srečno.
— Znižanje potnih vizumov. Pravijo, da pripravljajo v Beogradu razgovore z zastopniki drugih držav za znižanje potnih vizumov pri potovanjih od nas v inozemstvo ln obratno.
' — Ali dobi uradništvo svojo razliko ali jo ne dobi? — Na to vprašanje naj bi že enkrat odgovorili merodajni gospodje ministri, da si bodo državni nameščenci na jasnem. Vladni listi sicer poročajo, da je v dvanajstinah sprejeta tozadevna postavka, opo-zicijonalni listi pa trdijo baš nasprotno. Ako 1. maja razlike no bo, potem ne preostaja drugega, kakor da državni uslužbenci nasto* pijo proti državni upravi s tožbo na državni svet. Samo na ta način pridejo do svojega zasluženega in zakonito priznanega denarja. — V Zagrebu se je baje že več nameščencev odločilo za ta korak.
— Nemška .obrambna društva unifici-rana. V Avstriji so ta teden spojili »Schul-verein« in »Siidmark« v enotno organizacijo, da bo delovanje učinkovitejša. Naše ljudstvo na Koroškem in drugih obmejnih krajih bo tedaj moralo še marsikaj prestati, prišla bo še marsikaka trda preizkušnja! Ali jo bodo zdržali? Komaj! Lahko bi jo, ako bi bili mi Jugoslovani malo modrejši. Na sklepe »Stid-marke« in »Schulvereina« je treba odgovoriti prav krepko tudi pri nas. Tudi naša narodna obrambna društva naj se prav vsa strnejo v enoto.
— Zopet čudna železniška nesreča. — V Franciji se je pripetila pretečeno sredo velika železniška nesreča. V bližini postaje St. Benoite na progi Bordeaux - Pariš, kjer je proga nekoliko napeta, je skočilo od br-zovlaka par vagonov s tira na način, ki je nepojasnjen in si ga Je težko tolmačiti. — Pravijo, da se je vlak utrgaL Na ta način je zdrvel del vlaka po progi nizdol ter se je par vagonov prevrnilo. En voz je zletel pri mostu, ki pelje čez reko v vodo, zopet dru-
gi voz se je pri padcu po nasipu popolnoma razbil in nekaj je poškodovanih. Utonilo je precej ljudi, nekaj jih je obležalo mrtvih pod razvalinami vozov, krog 50 pa je ranjencev s težkimi poškodbami. — Ne samo* pri nas, tudi drugod se sedaj češče ponavljajo nesreče na železnicah. Vzroki bodo pa vendarle iskani v premali pažnji. Fakt je, da one vestnosti, ki smo je bili navajeni na železnicah pred vojno, ni več. — Zakaj, o tem naj razmišljajo drugi, težka uganka to ni.
— Vreme za april. — Mesec marc se je obnesel kar prav slabo, toda za njim tudi april ne bo dosti zaostajal. Najbrž bo prevladovalo mokro in hladno verne brez spomladanskih solnčnih žarkov. — Je pa to za enkrat tudi prav, ker drugače bi nam po-zeblo vse, saj smo krog in krog obdani s snegom.
— Dva bankirja v vodo. — Vsled občutne zgube sta se bankirja Kolben in Lehr na Dunaju odločila oditi na drugi svet. — Oborožena s samokresi sta se v petek na večer odpeljala proti Klosterneuburgu ln tam skočila v Donavo. Lehr je z skokom tudi sprožil ter tako zginil v valovih, med tem ko se je pa drugi premislil, odplaval na breg in se rešil.
— Zopet ciklon! — V Argentiniji je v petek divjal hud zračni element. Obiskal je zlasti provinco Santa F6. 5 velikih naselbin je popolnoma uničenih, kakor bi jih odpihal. Za število človeških žrtev se ne ve natančno. — Tudi po drugih krajih so imeli te dni hude nevihte.
— Razkačene podgane. V Grafenroda v Nemčiji je uničevalec stenic desinficiral neko sobo. Ko je po končani desinfekciji možakar odprl zopet sobo, se je vanj zagnalo več velikih podgan, ki so ga obgrizle tako, da je mož kmalu potem umrl.
— Volitve predsednika nemške republike bodo državno blagajno stale 3 milijone zlatih mark. še več pa bodo pri teh volitvah porabile razne stranke, ki so se vrgle z vso silo na agitacijo.
— Življenje v Opatiji. — V Opatiji je letošnja sezija za bogataše že kar v najboljšem teku. Dosedaj se tam nahaja krog 4000 takih revčkov na oddihu.
— »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Izšla je 4. številka tega poučnega in zanimivega lista. Vsebina: Prerod«: Postavolajalcem. — Hontanus. Vrsta pijače in zločini v 1. 1923.
— Dr. Ivo Pirc: Temne slike. — O. Z. »Pametneje bo, če ga pustim prej!« — Fr. Ks. Meško: Gledališče in mladina. — Dr. Fr. G cisti: Edina hči (satira). — Fr. Rojec: Izgubili so ravnotežje . ! — Gorski: Listek: Na vlaku. — Marica Koželjeva: Pod drobno-gledonj. — Naš pokret. — Dopisi. — Drobiž.
— Slovstvo. — Šaljivo in še kaj. — Listnica uredništva in upravnlštv*. — »Zdravje«: Dednost in narodno zdravje. — Dr. Amšek.
— O srbečici. — Dt. Demšar.,— Na izpre-hodu. — Dr. Katičič: Vražarstvo in maza-štvo. — Dr. G5stl: Lajikovo pismo »Zdravju«. — Iz podeželske prakse. — Dr. Ktissel: Higijenski zavod v Ljubljani. — Križem po Sloveniji. — Drobil. — Listnica uredništva.
— Vsebina je tako bogata, da bo lahko vsakdo tudi zase našel kaj primernega ter mu gotovo ne bo žal, ako se naroči na list, ki obsega letno skupaj 24 tiskanih pol in stane samo 25 dinarjev. Uprava je v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
— Pevec. Ravnokar je izšla v pomnoženi obliki 3/4. številka tega pevskega glasila z naslednjo vsebino: St. Premrl:	Dr.
Josip Čerin. (Konec). — H. Svetel: Pevec in razvoj .zborovske glasbe. M. Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dalje). — Naši zbori. — V Vodopivec: Nekaj o tamburicah. Jak. Aljaž:	Pevski	spomini. (Dalje). —
Vestnik P. Z. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na Adrijii. — P. H. Sattner: K polnočnici. — Pevec se naroča pri upravi, Miklošičeva cesta 7 v Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja.
— Trocki umorjen. Iz poročil raznih listov bi bilo le verjetno, da so Trockija njegovi politični sovražniki v pregnanstvu pustili umoriti. Vest še ni potrjena.
— Justifikacija roparskega glavarja. — . Na Francoskem so 24. marca obglavili roparja Olivierja. Pred justifikacijo hm je duhovnik hotel podati še cerkvena tolažila, toda zločinec ga je zavrnil rekoč: vsak Ima svojo vero. Nato je izpil kozarec ruma, prižgal si smodko in napisal mirno pismo svoji ženi. Samozavestno je stopil na moriSČe, prosil zagovornika, da ga sme poljubiti, nato pa se je dal prostodušno krvnikom na razpolago. Dve sekundi pozneje je padla glava.
— Draginja v Franciji. — V Franciji vlada pomanjkanje žita, vsled česar je nastala občutna draginja. Vlada je napravila korake, da draginjo ublaži. S posebnim zakonom je dovoljen v ta namen kredit 60 milijonov frankov, da se tmogoči aprovizaeija z moko za revne sloje po znižani ceni.
— V revirju moravske Ostrave je v pondeljek pričelo stavkati 60.000 rudarjev, ker podjetja niso ugodila zahtevam po zvišanju plač.
— Rudniška nesreča. V nekem rudniku na Francoskem je našlo smrt 70 rudarjev, ki jih je zasulo, število žrtev pa cenijo višje.
— Obrestna mera. — Skoro vsi naši denarni zavodi so zvišali obrestno mero za
Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev
■—	se	nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata Štev, 10., LUD. BARAGA. ===* 	"—
Btnuo l.
»mvi Mivrac
Stev. 14.
vloge. Radovedni smo, ce bo šla navzdol obrestna mera tudi pri posojilih. — Tudi na Ogrskem so znižali obrestno mero /,a 2 odstotka za vse denarno poslovanje.
Cttlf«.
— Delavsko podporno društvo v Celju ima denes, v soboto dne 4. aprila 1925 ob pol 8. uri zvečer redno sejo v klubovi sobi hotela Zvezda (Žumer) v Gosposki ulici. Na dnevnem redu je poročilo o stanju društva, poročili tajnika in blagajnika, ugotovitev članstva, določitev občnega zbora in slučajnosti. Tovariše odbornike vabim in prosim, da se seje zanesljivo udeležijo.
» Predsednik: Franjo Jošt.
— Pevsko društvo »Oljka* v Celju
sklicuje za danes, soboto, 4. aprila 1925 ob 7. uri zvečer redni letni občni zbor, ki se bode vršil v klubovi sobi hotela Zvezda (Žumer). Dnevni red je običajni in se vrSi v slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora pol ure pozneje v istem prostoru in /. istim dnevnim redom drug občni zbor, ki Je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Tovariši, zlasti pa pevci in ljubitelji lepe pesmi, pridite vsi, da poskusimo pevski zbor na novo poživeti.
Predsednik Drag. Gobec.
— »Novo Pravdoc imajo naročeno in se dobi v Celju v naslednjih lokalih: Hotel Zvezda. Josip Žumer, Gosposka ulica. Hotelska družba, kavarna in hotel Evropa, Krekov trg in pa Karl Štiglič-eva kavarna »Evropa« na Kralja Petra cesti.
Od brivcev imata »Novo Pavdo« edino Franc Kranjc na Glavnem trgu in Ivan Železnik na Kralja Petra cesti.
Ker vsi drugi lokali ne čutijo potrebe, da bi naš list gostom in obiskovalcem brivnic nudili, tudi mi nimamo vzroka, istih priporočevati ter pozivamo vse svoje tovariše, da podpirajo le naše prijatelje ter da dosledno in povsod zahtevajo »Novo Pravdo*;.
Ljubljana.
V nedeljo ob 10. uri dopoldne vsi v Narodni dom na protestni shod za svobodo tiska i
— Parna kopel za dame je vsak torek od 18—17 in petek od ^14—17 odprta.
Uprava kopališča v hotelu »Slon«.
— Vendar enkrat. — Bili smo menda edini list, ki si je upal tolikokrat žigosati nezdravo razmerje cen na našem mesnem trgu. Dolgo so se obotavljali, predno so imeln gospodje pogum zahtevati regulacijo cen mesu od naših mesarjev. Sedaj Je to izvršeno, toda samo toliko, da je ime. Pravična regulacija to ni, prodajne cene še niso v pravem ali pravičnem razmerju z‘nakupnimi cenami živine. Saj nam je znano, kako se je razno meso, zlasti pa drobovina, glava itd. prodajalo pred vojno in kako se prodaja danes, kako se je delalo s priklado takrat in kako se dela danes, vemo tudi koliko odstotkov se ukolje pri tej in oni vrsti živine, vemo tudi, da se danes proda vsaka dlakica in da od živinčeta prav ničesar ne odpade, kar bi se ne prodalo, še gnoj je drag. Zato je vsako vpitje po zgubah odveč, zato so cene neopravičene, zato je nerazumljivo, kako se more kaj takega trpeti. Prav tako, ka-
kor si znamo vse to zračunati mi, si /.računa ludi davčna oblast in zato take odmere davkov. Naši mesarji so pred vojno uživali pošten sloves, pa se je vsem godilo dobro. — Ali bi ne bilo to tako lahko tudi danes? Priznamo vsakomur svoj pravičen zaslužek, toda vse kar je prav, odiranje se mora nehali. /.ato bi morali skrbeti naši mestni očetje z vsakomesečno revizijo in določbo novih tržnih cen. — Stvar pa ni pri kraju, ukreniti je topogledno še veliko, da ne bo Ljubljana uajdražje mesto v Evropi. Zato pričakujemo še nadaljnih ukrepov že v aprilu pri mesu in drugih živilih, ali pa bomo pričeli z brezobzirnim javnim žigosanjem vseli prizadetih. Veriženje in navijanje cen naj v sedmem povojnem letu že enkrat preneha.
— Škandalozni avtopromet v Ljubljani.
To, kar si posamezni vodniki avtomobilov zopet dovoljujejo v zadnjem času, presega že vse meje. OloVek na ulici prav gotovo ni več varen življenja. Eni drve kot divjaki, po noči eventuelno tudi brez luči, drugi vozarijo zopet kakor se jim ljubi, desno ali levo. Pred par dnevi smo imeli slučaj, da je tak avlo povozil nekega delavca, v nedeljo bi se bilo nekaj sličnega kmalu zgodilo v Stritarjevi ulici in v pondeljek popoldne pa bi bil pri pošti na vogalu Magdičeve tgovlne nek avto kmalu povozil nekega kolesarja, ki je vozil pravilno in |K>časi, a avto je privozil nepravilno izza vogla po Aleksandrovi cesti po desni strani, lo je ravno kolesarju pred kolo — k sreči še dokaj počasi, sicer bi bila nesreča neizogibna. — Vzrok teum niso menda ravno naši stražniki, ampak okolnost, da se zaradi cestnih varnostnih prestopkov ovadene stranke premalo kaznujejo. _ v interesu javne varnosti zahtevamo za slične prestopke stroge, visoke kazni.
Maribor.
Ustanovitev železničarskega gradbenega odseka. Od pripravljalnega odbora železničarjev, na čelu mu g. Fischer, v nedeljo dopoldne v Gotzovo dvorano sklicani shod je bil proti pričakovanju dobro obiskan. Shod je pozdravil g. dr. Rapotec v imenu načelstva stavbne zadruge »Mojrair«. Sprejet je bil posebno za ta odsek sestavljeni pravilnik, ki nudi železničarjem priliko popolne avtonomije pod okriljem zadruge. Pripravljalni odbor se je izpopolnil in vodi uadalj-uo delo do občnega zbora 1. majnika. Organizirale se bodo še ta teden posebne delovne skupine, ki bodo v lastni režiji in s pomočjo zadruge pričele že v kratkem z vsemi pripravami, da se bo že letos pričelo tudi graditi. V nedeljo 5. aprila dopoldne se vrši v mestnem kinu tozadevno zelo zanimivo predavanje, na katerega opozarjamo uaše mariborske tovariše.
Zagori«.
— Na nedeljo, dne 5. aprila se vrši v Zagorju velika parada Orjune. Ponovno torej sporočamo, da je dogovorjen izlet naših ljudi v Št. Lampert, da se tako izognemo kaki morebitni nesreči. Torej v nedeljo ob 1—2. uri pri ali pred Polco zbirališče, In potem hajdi v hribe med prijatelje in s prijatelji, kjer nas ne bodo grdo in sovražno gledali.	:
§ajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
TABORNIKI
MLADA DRUŽINA.
1. Ustanovitev.
V vsakem kraju, bodisi v mestu ali vasi, kjer se priglasi vsaj 6 dečkov ali deklic, mož ali žena, ki žele postati taborniki in imajo dobro voljo za izpolnjevanje naših zakonov, se lahko ustanovi družina Združenja slovenskih tabornikov. Seveda mora tisti, ki prevzame vsa ustanovljalna dela v roke, vsaj nekoliko poznati osnovne temelje in smisel našega taborništva (gozdovni-štva). Ta priglasi družino bližnjemu rodu, le če tega v dotičnem kraju še ni, naravnost na župo ali pa načelstvu Združenja, ki mu pošlje takoj vse potrebne tiskovine, brošure, letake in sploh vsa nadaljna navodila za uspešno delo v družini.
2. Vodnik (vodnica).
Dotičnega, ki ustanovi družino, izvolijo člani navadno tudi za vodnika. Ta čast je nekako plačilo za njegov trud In mujo pri ustanavljanju. Voditi skupino mladih ljudi tako, da bo vedno vedra in navdušena, ni prav lahka stvar. Za vzgajanje dobrih, poštenih, častnih in molčečih ljudi je treba značajnega človeka. Pred vsem mora uživati pri članstvu ugled, biti mora energičen in držati dano besedo; točnost, pripravljenost in požrtvovalnost naj ga krase: Le s temi in takimi lastnostmi bo pravi vzor gozdovniškega tabornika.
Nadalje mora vodrlik dodobra proučiti vso razpoložljivo taborniško literaturo, mora skrbeti, da se gozdovništvo ne zlorablja in napačno tolmači, delovati mora z vsemi svojimi silami k razširjenju naše misli med občinstvom.
Če hoče, da bo njegova družina dobro uspevala, jo mora predvsem navdušiti. To pa doseže le s tem, da predoči vsakemu posamezniku vso veliko lepoto taborniške misli, vso pestro in, svečano romantiko gozdnih taborišč, divno zabavo pri večernem
ognju, resnobo straženja v gluhi noči. Pokazati mora, za vse lepo in dobro sprejemljivemu mladcu, zdravo in čisto pot, še neizhojeno, v gozdove, na vrhove gora, ob reke in jezera, na valujoča polja in cvetne livade, med božje stvarstvo, kjer nam je veter, solnce brat, med mlade breze in sočno bukovje, kjer žive srnjaki, zajci in lisice, kune, polhi in veverice, v duhu mora peljati mlade duše v goščavaste pragozd e, kjer domuje jelen, volk in medved, ris, sova in sivi gad. Povedati <mora mladim srcem, da so živali človeku bratje in sestre po Bogu, da si je človek iz njih ustvaril /.veri, st režeč jim po življenju.
Vsak zdravo misleč dečko in deklica se navduši ob takih besedah, postane vnet pristaš prelepe naše misli in prav gotovo ji bo pridobil novih pripadnikov. Ideja pri rodnega zdravja pa bo l-astla!
Ce se pa primeri slučaj, da ne najde naše gibanje pravega odmeva v mladeži, tedaj ne sme vodniku upasti srce. Ne, nikdar ne! Še z večjo vnemo, skrajnejšo požrtvovalnostjo se mora spraviti na delo, še ■/. večjo ljubeznijo in navdušenjem se mora oklenili gozdovništva. Pri tem vztrajanju naj mu bo v oporo zavest, da so tudi med drugimi narodi naleteli taborniški pionirji na slične težkoče. Toda njihova žilavost in vztrajnost je zmagala in danes imajo tisti veliki taborniki, ki so še pred par leti naletavali na gluha ušesa in poniževalno posmehovanje, za seboj deset in stotlsoče mladih ljudi, hrabrih bojevnikov za sveto naše poslanstvo. In uspehi se že kažejo. S pri-rodno modrostjo prepojena mladina, vzgojena v gozdovniških zadrugah, rodovih in družinah, stopa v javno življenje in pričenja obče koristno humanitarno delo.
In če |«) prvem neuspelem poizkusu znova poprime za delo, mu uspeh prav gotovo ne bo izostal. Le srčnosti je treba vodniku in vztrajnosti in zopet vztrajnosti!
Tiho govori sedaj Tereza sama s seboj. |
Ali naj ji povem, ali naj EUeni Morris zaupani zadnjo in najstrašnejšo vesi, potem jo izpustim? Kdo ve? Od strahu more umreti, Njene smrti si pa ne želim, naj živi, nisem nobena morilka, ki išče svoje žrtve kot Jak!«
Pri zadnjih besedah se skoro nasmehne.
»Da, Jak, tega	ljubim. Kako lep mož
,e on, takega moža kot je on, še nisem -dela. In inoj mora biti, moj — in če bi intela nevem kakšne ovire premagati.«
Tereza pogleda sedaj na uro.
»Še vedno se ni vrnil,- reče jezno, ^naravnost nečuveno, Cezarja moram kaznovati!*; ter pritisne na električni zvonec.
Tomaž se takoj prikaže med vrati.
»Ali veš, kani je šel Cezar?«
»Najbrže sedi zopet v restavraciji »Pri labudu«.
»Pojdi tja in mu povej, da ga čakam z nujnim opravilom — požuri se!
Tomaž odhiti,	dobro vedoč, v katero
gostilno zahaja žejni Cezar. Pri tej priliki si	hoče tudi sam	privoščiti par krepkih
požirkov. Kaj kmalu je pred restavracijo v kateri je že od zunaj opaziti precej živahno vrvenje. Hitro stopi notri ter naroči v	točilnici kozarec	pijače, potem pa se
ogleduje po navzočih gostili. Nemalo se začudi, ker nikjer ne zagleda Cezarja. ■
»Ali ni bil moj	tovariš tul^aj?« vpraša
točaja.
»Črnec kot vi, v enaki obleki?«
»Da, da,« odvrne Tomaž z vnemo.
»Bil je že tukaj,t meni mož malomarno, »poteni so ga pa odvedli!«
»Odvedli? Kdo pa?«
»No, policija. Veš tovariš mora imeti vsekakor nekaj posebnega na vesti. Trije stražniki so bili tukaj. Potisnili so ga naglo v voz in se odpeljali z njim.«
Tomaž strme gleda točaja kot bik nova vrata, potem pa leti iz gostilne kot bi mu bil sam vrag za petami.
»Hej, črnec — vaša pijača?« kiči točaj za njim. Zaman, Tomaž ničesar ne sfiši, ker je že zunaj na cesti. V divjem teku beži po cesti, da se mimoidoči začudeno obračajo za njim. Hropeč beži naprej, dokler ne pride do hiše svoje lepe gospodarice. Par skokov in že je po stopnjicah v prvem nadstropju. Kot strela iz jasnega neba plane v sobo, kjer čaka nanj Tereza.
»Ali si znorel?« zakriči Tereza nad njim.
»Milostljiva gospodarica — Cezar — Cezar — je — je — aretiran.«
Tereza skoči pokor.'.'i.
»Kako — kuj? — AiV.in-.u*? —. Zakaj?
— Kaj Jo zagrešil?«
»Nič —- nič, stražniki so ga kot bi trenil odpeljali v vozu.«
Tereza pokaže z roko na uro. •
»Pojdi,« reče strogo in zapovedujoče, »pojdi!«
črnec se ponižno splazi k vratom. Tedaj pa stopi Tereza za njim.
»Tomaž,« pokliče tiho, »Tomaž«!
Črnec se obrne.
»Vzemi tvojo	puško — vzemi samo-
kres,« dihne Tereza skOro brez sape iz sebe, »straži pri hišnih vratih! Skozi vrata sedaj itak ne more priti, — čim se kdo približa, pa najsibo kdorkoli, streljaš nanj
— si razumel?«
Tomaž debelo gleda svojo gospodarico.
»Jak bo prišel, ali me sedaj razumeš?«
»Da — gospodarica!« in že zgine izpred oči.
Tereza še sliši odpiranje omare ter rožljanje orožja.	,
Proti presenečenju sem zavarovana, moje delo še ni končano. Sedaj se moram še bati Jaka, pozneje me bo ljubil, hahalia
— da ljubil!« govori Tereza s sabo ter se nasloni na vrata.
»Čemu imam take skbi?« ji pade naenkrat na um. »Cezar bo molčal, preje se bo pustil ubiti kot da izda moje bivališče. Saj mi je udan kot zvest pes. Toda mož s krinko je grozen, mučil ga bo, trpinčil, odgovor izsilil iz njega!«
Tereza umolkne, potem pa nadaljuje: »Da, to Je njegovo delo, saj ni prvič, da je svoje tovariše, preoblečene v stražnike, razposlal po mestu. Kako predrzno
— vratolomno podvzetje — svoje ljudi pri belem dnevu poslati na tako nevarno pot. Tu v najelegantnejšem mestnem delu aretirati mojega služabnika, da, to je prav njemu podobno, tako predrzno podvzetje more izvršiti le Jak, moj ljubljeni Jaki«
»In s kakim občudovanjem me navdaja ta ponosni, drzni mož, ki tako mirno glčda smrti v oči. Ha, njega hočem ljubiti, njega osrečiti, moj jo — moj mora postati!«
»Prepričana sem, da bo Cezar mnogo pretrpel, celo z bičem ga bodo pretepali, hahaha — tolikrat sem ga sama pretepala, tako pretepala da mu je kri lila po golem hrbtu. Toda sedaj ima za nasprotnika Jaka, moža, ki pri ničemur ne drhti, strašnega maščevalca pred katerim se vse trese, ki obvladuje svet če hoče!«
Zatopljena v tčžke misli se usede Tereza na stol.
»Jutri moram biti daleč odtod; nič ne de, saj imam to vilo le v najemu, ampak jutri mora tudi El len Morris vedeti vso resnico o svojem zaročencu, jutri ga mora zaničevati, sovražiti, se z gnjusom v srcu
obrniti v srcu od njega, da, — morda se iz obupa celo usmrti k
Mračno gleda v kot.
»Smrt! I>a, mogoče je, da izvrši samomor, saj je o tem že fantazirala v mrzlici. Toda tega ji ne morem zabraniti, strašno novico mora še danes zvedeti. Vedeti mora, da je bila zaročenka tajinstvenega morilca deklet!«
Oči ji žare, bujne prsi se ji vsled razburjenosti nemirno dvigajo. Vrata sobe odpre in pogleda po stopnjicah v vežo. Da, Tomaž stoji zvesto na straži s puško, pripravljeno na strel v roki, v bližini pa ima pipravljenih še dvoje samokresov. V zavesti, da jo čuva zvest služabnik, zapre Tereza zopet vrata.
Sedaj pokličem sobarico, da vse pripravi za odhod. S prvini jutranjim vlakom, da morda še celo • ponoči, odpotujem iz Londona. Vendar pa ostanem blizu tebe, ti strašni mož, moj boš in ni je sile, ki bi mi te mogla iztrgati!«
V predsobi naleti Tereza svojo sobarico. S par besedami ji da navodila, da pripravi vse potrebno za skorajšnje odpo-tovanje. Poteni pa stopi Tereza k oknu, ki drži na cesto, ter pazno ogleduje vso okolico, če ne bi morda kaj sumljivega opazila. Ko pa se uveri, da Je zunaj vse mirno, ni-kjjer nobene sumljive osebe, se počasi umiri.
»Čemu imam take skrbi? Prepričana sem, da Cezar niti besedice ne bo črhnil, četudi bi imel prestati še take muke.«
Tereza stopi od okna. Sama -s sabo govoreč nadaljuje: »Sedaj pa ne smem še dalje odlašati. Zvedeti mora, koga je ljubila in koga je poljubovala s svojimi nežnimi 'ustnicami. Da, res grozno je, kar nameravani storiti, pa saj nimatn drugega izhoda, kajti strašnemu možu se pod nobenim pogojem nočem odreči, moj mora poslati ta tajinstveni mož. ki ima skoro neverjetno moč!«
Počasi gre skozi sobe, večkrat obstane ter prislužluije, kot bi se bala, da se je morda le kateri njenih zasledovalcev na skrivaj splazil v njene sobane. Sedaj obstane pred vrati za katerimi biva Ellen, njena jetnica. Odločena, da zada ubogi deklici zadnji, najhujši udarec, zavrti ključ v vratih ter naglo stopi v sobo. Ellen se vidno prestraši nenadnega obiska svoje mučiteljice. Prvi hip se zdi, da se hoče mlada deklica dvignili s stola ter pred svojo preganjalko pobegniti v kot, vendar ji njen ponos ne dopušča tega, ne, brezsrčna mučiteljica ne sme vedeti, da jo
navdaja do nje nepopisljiva sroaa.
Tereza zaklene vrata od znotraj in vtakne ključ v žep. Ravnodušno stopi k Ellen i ter se vsede blizu nje, medtem pa neprestano pazno motri ubogo žrtev. Uso-depolna vest, ki jo ima revica zvedeti v nekaj minutah, grozna novica o skrivnosti zagonetnega moža, katerega ljubi Ellen nad vse, pod to strašno novico, ki Jo zadene kot strela z neba. se naj zruši vsa njena sanjava bodočnost.
»Tvoj zaročenec je Jak, moitilec deklet!«
Nekaj časa je v sobi vse tiho. Tereza kuje načrt, kako naj pove svoji žrtvi grozno novico, da bi tembolj uničujoče delovala na ubogo deklico. Počasi, a tem bolj učinkovito ji hoče razodeti skrivnost njenega ljubimca. Pa ludi Ellen ne mara ogovoriti osovražene nasprotnice, četudi že od prejšnjega dne nima nobenega obvestila o stanju svoje matere.
Konečno prekine Tereza mučen molk. Počasi 'in vsako besedo naglašujoč izpre-govori:
»Gospodična Morris, jutri zjutraj se vrnete k svoji materi!«
Elleni se pri tej novici živahno zasvetijo modre oči, bolesten izraz njenega obraza se pa kljub temu nič ne izpremeni.
»Vi mi najbrže ne verujete?« nadaljuje Tereza. »No, kmalu se boste uverili o resničnosti mojih besed. Preje pa bii se še
rada z Vami pogovorila o nekaterih zadevah. ki vas bodo najbrže zelo zanimale..
Ellen se zdrzne, vendar pa ničesar ne odvrne. Takoj ji pade na um Wiltiam. Tereza se zodovoljno nasloni na stol ter ogleduje zlatorumene lase svoje nasprotnice.
»Zadeve, o katerih hočem z vami govoriti, so prav posebne vrste. Zato moram nekoliko poseči nazaj, da vam bo vsa stvar jasna, ker bi mi sicer morda niti ne verjeli.«
Ellen strme gleda svojo nasprotnico, katere izraz ostane neizpremenjen.
»Pred nekaj časom,« prične Tereza,
»v zadnji jeseni so cel London razburjuli umori nekega moža. Že ime groznega moža je navdajal vsakogar s strahom, vest o nezaslišanih činih je prodrla širom sveta. Najbrže ste že uganili, da menim s tem morilca \Vhitechapla, groznega Jaka. Gotovo ste tudi vi slišali o njegovih groznih umorih?«
Ellen nalahko nagne svojo lepo glavo. Ravnodušno gleda svojo nasprotnico, češ, čemu neki mi pripovedujete o Jaku, groznem morilcu deklet, nad čegar strašnimi čini se je nekoč tudi ona zgražala s studom, o katerem pa dalj časa ni bilo nič I več slišati. Čemu je Tereza- ravno nanj napeljala svoj govor, ko je vendar vseeno, kdo se skriva pod tem imenom?
»O Jakovih grozodejstvih sle vsekakor slišali,« nadaljuje Tereza. .Seveda kdo neki pa naj ne bi čul o njih. In jaz sama sem se vedno interesirala za tega zagonetnega moža, ki po mojem naziranju ni mogel bili kak navaden hudodelec, o ne, jaz sem ga vedno smatrala za neobičajen pojav!
Tereza utihne, Ellen postaja vedno bolj pozorna.
»Ali, gospodična, vi se čudite mojim besedam? No ludi jaz sem se tedaj čudila svojini fantastičnim idejam. Na rešitev uganke, kdo je pravzaprav tisti zagonetni morilec, sem polagala največjo važnost, in tako je predvsem vzbujalo mojo pozornost dejstvo, da je zločinec po vsakem umoru na tako zagoneten način zginil svojim zasledovalcem izpred oči na bregu Temze.
Ellen posluša s povešeno glavo .— ne vedoč čemu ji Tereza vse to pripoveduje. Sikajoči pogledi temnomodrih oči lepe Španjolke preže na vsako kretnjo uboge deklice, ki tako udauo /nosi težke udarce usode.
(Dalje prih.)
Svilene klobuke
okrašene od 200 Din naprej v raznovrstnih barvah, prodaja Minka Horvat, modlstka
Ljubljana, Stari trg Stev. 21
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane	1194-50	|1219-—
100 franc, frankov	>	325‘50	3305
100 laSkih lir	»	255i3	25665
100 Čeških kron	*	183 —	18?—
100 avst. kron	»	0.0865	0-0884
100 ogrskih kron »	0-086	Q"0874
100 bolg. levov	»	45 09	46*08
100 dolarjev	*	6080-—	6288'—
100 angl. funtov	>	29875-—	30225'—
Curlfika borza,
1. aprila 26. marca Švicarskih frankov
100 dinarjev je stalo		8'35	815
100 franc, frankov	»	27-15	27-22
100 laSkih lir		21-37	21i0
100 Seških kron	»	1536	15*35
100 avst kron	»	0*0073	0-0073
100 ogrskih kron		00072	00075
100 bolg. levov	»	3-775	378
100 dolarjev	>	518 20	518-10
100 angl. funtov	»	247750	248050
Ogovorni uredniS: Viuje BapalE Tilka tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja koaiorei| »Nov« Pravd««.
najboljši „ ilvolnl stroji
so edino
Josip Melincu
znamke
,Grltzner“ m Jdler"
VeCletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Prelernovaga spomenika za vedo
Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papir* ni trgovini
Miroslav Bioic
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Pozor, krojač, Šivilja, nešivilja
Kaj »i koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobls na željo, ekspresno po poSti v KROJNI ŠOLI, koncesilonlranl od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tetaii za kroJaJe, Šivilje in nelivtljt.