s. Ňtev.
Novo iiuîsto, IH. fcbruin-ja 1ÍM)Í>.
XXV. letnik.
mm
NOVIC
E
Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, ])a dan po|irej. — Cena jim je s iiošlnino vred za celo leto najirej 3 K Naroúniiiii za Nemčijo, Bosno in rirugo evrO[)ske države znaša 3'50 K. za Ameriko )ia 4-50 K. Do|>is« s;irejcn)a nrciinistvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem nicHtu.
Še en poskus!
v /iitliiji šjcvilki je Zjiložiiištvi» „»«IciijNkîIi Novic" I>i'iol»čit(> „odlofiliKi tM'stMl»" iîlcdc iijili (ibsUijii kot tciliiika. ''"<l[iÍNiiiicimi uredilištvii dohajaj« «lasovi, da Iti bilo škoda tednik h))MMiteiiiti v IMplllles<^(•1lik. Mi kiiio iitdi iinienja ^ "zironi 1111 naše dolenjski' razmere. A odvisno je to ediiiole Kiiioťiiikov. Doseři zadostno število je niosoi«, l'k» «'o-'('oj^ki sotiiišljeiiiki hočejo. Kako to, se Im» pretresalo pri s'iodii, ki f;« s tem sklieujenio za pondeljek dno iU. ' "i-ii111. j a f,), j,„)„ ]i.i|,.j v liokodelski dom v Nov(mii 'Oestii. Vljudno vabimo éě. iík. zaupnike osobito iz se-""ske, ti-(OMinjsk(i, šmiii-ske in itiijieinberške diikiinije.
Za uredfilštvo „Dol. Novic": Kanonik Žiogar,
-fi-
Grospodarstvo.
Zboljšanje slabih travnikov.
1*0 Dolenjskem imamo raalo travnikov, pa ae ti niso tako rodovitni kakor bi hilo želeti. Deloma ae Dasl travniki premalo obdelujejo, deloma pa trpe zaradi pre-(^bilne moče.
Voda nam na travnikil) koristi, ali če je je preveč "am škoduje. Po taklli travnikih raste kisla in pusta Krma. Košnje same so pičle in malovredne. Po takih travnikih nam pa tudi gnojenje in obdelovanje dosti ne pomaga. Če lioěerao take travnike izboljšati, je na vsak "»till potreba, da jih osnsujemo. To vedo tudi nasi gospodarji, le žal, da se tega dela ne poprimejo tako kakor ^^ K» morali. Po mokrih travnikih vidimo sicer jarke, Bt» jiii napravili gospodarji za odvajanje vode, ali ti Ji^rki so navadno preplitvi in sploh premajhni. S takimi J^ki nam ni pomagano! Te se ima preobilna voda z jarki "«Pťljavati, p.jtem mt^rajo biti jarki tako globoki, da se ^"'da odteka v zadostni množini. Ti jarki morajo biti P" eii meter in 6e treba se bolj globoki. Seveda se ravna glubokost jarka tudi po tem, kam in kako globoko se voda h travnika epltli odpeljati. Kajti te nimamo potrebnega odtoka, potem se tudi globoki jarki delati ne Korejo. Ali pri nas se delajo jarki v obče preplitvi, naj ze imamo potrebni in zadosti globok odtok za vodo ali P^ ne. Da se ditbi zadostni odtok za vodo in da ae «ploh vee osuševanje zvrsi kolikor mogoče vapesno in z ^'^l'nii stroški, je potrebno, da se popriraemo osuševanja f	močmi. Posameznikom je v takih zadevah
ežko kaj doseći. V mokrih legah je treba vodo-okov, ki gredo čez vse prizadete parcele in za katere skupnega dela dotičuili posestnikov. V te vodo-je izpeljati stranske jarke, ki morajo biti vrezani ne
le dosti globoko ampak tudi v pravi razdalji, da »e moča zadostno odvaja.
Po naših mokrih travnikih je opaziti pa še nekaj drugega. Jarki, ki so se napravili za odvajanje vode, ee nič ne čistijo in ne trebijo, ampak puste v ut-mar od leta do leta. Ti jarki so zaraščeni, tako da se že vsied tega ne more voda odtekati. To ni prav ! Če Knin napravili jarke za vodo, potem moramo te jarke vtakc» leto trebiti in čistiti, sicer zgube avoj pomen in evojn vrednost. Pripraven čas za to trebljenje je jesen ali pa zgitdnja spomlad. Kdor ni jeseni očistil jarkov, naj jiL očisti sedaj v zgodnji spomladi.
Ako BO naši travniki premalo rodovitni, tiči vzrok pa tudi v tem, ker jih premalo obdelujemo. Travnik potrebuje ravno tako gnojenja in obdelovanja kak<ir dru^a zemljišča. Izgledov za to nam ne manjka, Če se travnik zapusti, nam kmalu opeša. Na takih travnikih ra^te mah in druga malovredna zelišča. Najhitreje se da izbi^jsati slabe travnike z dobrim gnojenjem. Treba je pa tudi, da take travnike obdelujemo spomladi s travniško brano, ki trebi mah in poravnava krtine. Viačenje z brano bi se moralo vsako leto izvršiti. lUvno tako je pa tudi potrebno, da travnike redno gnojimo.	—r—
Kdo naj skrbi za rejo nirjascev?
Prizadeti gospodarji. To je kratek in točen odgovor! Dosedaj je ta reja prepuščena sama sebi, namreč dobri volji posameznih gospodarjev. To pa ni prav. Dogaja se rado v tem slučaju, da v celi okolici ni nobenega mrjasca, ker ga je dotični gospodar opital in prodal.' Da trpi radi tega za nekaj časa vsa svinjereja v dotični okolici, ni treba posebej poudarjati. Zgt»di se pa tudi, da se tupatam redijo tako alabi mrjasci, da nino za nič, nikar pa za zboljšanje reje.
Prav iz teh vzrokov je v svinjerejskih krajih zelo važno, da se redijo potrebni mrjasci v zadostnem številu in da se redijo mrjasci, ki so v vsakem oziru apostibni za zboljšanje domače reje. Kar se potrebnega števila tiče, bi se moralo na vsakih 40 plemenih awnj rediti po enga mrjasca. Občina, ki šteje 120 plemenih svinj, bi morala imeti po tem takem 3 mrjaace. Gledati je pri tej reji pa tudi na to, da živali niso v bližnjem ali krvnem sorodstvu s svinjami, ker ae v tem slučaju vsa reja kvari in alabi.
Skrajni čas je zaraditega, da se tudi pri nas, kier je svinjereja tako velikega pomena, nekaj več atori za rejo potrebnih mrjascev. Vsak, kdor se peča z rejo Bvinj, bi se moral pobrigati za rejo dobrih mrjascev. Saj menda ni nobenega, ki bi ne hotel uvideti velike važnosti, ki jo imajo dobri mrjaaci za napredek svinjereje! Zato
dolen'jske novice.
je pa dolžnost vsakega, da se začne zanimati za to rejo in da pripomore po svojih močeh k zboljšanju te reje. Kjer manjka mrjascev, je akrbeti, da se stevil j popDlni, in kjer flo mrjasui slabi, tana jih je nadomestiti z dobrimi živaiimi. Skrbeti je pa tuđi za to, da se nahajajo mrjasci v dobrih rokah, v strežbi vnetih praáičerejuev in da ae tam pravilno ravna z njimi
Da se reja v tem pngletlu izboljša, bo najbolje, da se tudi pri nas združijo gospodarji v praaičorejske zadruge, il katerim bi moral pripadati vsak, kdor se peca z rejo plemenili svinj. Te zadruge naj se snujejo po občinah, laliko pa tudi po vaseh, če so dosti velike in če je kaj sposobnih mož za vodstvo take zadruge. Odbor, ki se izvoli, ima potem nalogo, skrbeti za to, da se dobe potrebni mrjasci in da ae oddajajo takim gospodarjem v rejo, kjer je pričakovati ugoden uspeli,	—r—
Politični pregled.
Hiencfth-ovo iiiinisti-stv« št. 2 imenujejo „prcdpustno ministrstvo", kor tnu skoro noltona pariauie ti tarna stranka no obota dolgega življetqa. — Ker sta dva ministra tiatiúni Sliirgkh in ]astičtii dr. Hochenburffer Štajerska ncmško-nacijonalca, je ost, obrněna proti nam Slovencem. „Slovansko arediščo" državnoi^a zbora, v katerem so Slovenci, Hrvati, katoliíko-narodni Oehi in Starorusini, je takoj zavzelo opozicijonaltio stališče, kajti v tem trenutku, ko je jup^oslovansko vi>raianje najvažniše za celo cesarstvo, prezreti vse naše južne pokrajine, rentier ni posebno diplomatično. FiSe se, da se tudi skutiina socijalnih demokratov priiiruài opoziciji, ki bi štela okrofi 230 poslancev. Zoper Čehe, Maioruse, -Tu^oslovane vladati ne bo moj^lo to ministrstvo. Zato se govori, da se kmalo preosnuje in bolj približa parlamentarnemu ministrstvu. Kinančni minister dr. Biliu-ski menda namerava rontiio konverzij», da bo država kaj jiridobila novcev za mogoče za(jlctke na Balkanu.
I>ežel»i zbor koroški se bo vsicd nove volilno postave volil znova. Volitve so razpisane od 24. marca do řt. aprila. Splošna kurija ima samo 4 poslance. Klovciici nimajo kaj izgubiti. Mogoče, da si priborijo par poslancev, će bodo edini. Itozdaj je bil edini slovenski poslanec g. Grafonauer.
Nedavno so otikrili veliko korupcijo v rnski državni |»o-liciji, katera je bila sama zapletena pri raznih atentatih, ki so se izvnšiii na carsko rodbino, ministre, gubernatorje, generale itd. Zdaj prihaja vest, da je ruski tajni policist Azev provzročii tudi umor gališkrga namestnika grofa t'otockega, ker je bil v zvezi s socijalistično mladino rusinsko in oseben znanec morilca Si-czinskega.
V	Zasrebu bo od marca meseca dalje biva! nadvojvoda Henrik Ferdinand. ~ Sicer pa na Hrvatskem vlada Se ban lîaucb briiz salwra.
V	liosni-Hercegovini se zdaj posvetuje ustavni odsek, kaka naj bi bila prihodnja ustava teb dežel. Turki, Srbi in Hrvatje izražajo svoje želje, a zdi se, da bo birokracija prodrla s svojim načrtom. Žal da niso osobito Hrvatje dosti organizirani.
y Hrliiji je vojni minister prišel na sled velikim sleparijam. A čudo je, tla ťa.šió, kateri ni čistih rok, venderle pride do vlade ter soitavi novo miniatrštvo. Nekdanji zarotniki imajo Se kralja Petra precej pod svojo oblastjo. Kraljevič Juri bi so jih rad otresel, vojna stranka se njega oklepa. Zoper Avstrijo se dosti piše in hujska, —
,\iiglijii in Neiiičijii sta se vsled obiska angleškega kralja Eilvarda v Beroiinu spoprijaznile.
Turčija dobi novo ministrstvo. Mladoturki so vrgli velikega ve/,irja Kiamil-pašo, novi je Hilmi-paša, dosedanji guverner v Macedoniji. Mladoturki so baje hoteli odstaviti sultana in mesto njega postaviti princa Jussaf Izedina. Vojaštvo je razdeljeno — eni za sultana, drugi proti pod uplivom častnikov.
KitajKka ima dve večji stranki. Keformnikl menijo, da je treba cosarstvo preustrojiti po evroi»skeni načinu. Nacijonalisti pa pravijo, naj se preosnuje na podlagi svoje tritisočletne kulture.
Perzija se nahaja v jako kritičnem položaju. Severno mesto Tehris je bilo že v rokah nstašev, a so ga vladne čete zopet osvojile. Uporniki pa so vzeli mesto Rešt ter umorili guvernerja, in prêté že glavnemu nicatn Teheranu.
Kolonije v južni AlViki so sc združile v veliko državo z novo ustavo. Nekaj posebnega jo to. da bo pet glavnih mest in sicer: zakonodajno glavno mesto (!apetown, upravno Pretoria, sodno Bioemfonten, vojaško Patchcfstroom, carinsko pa Ourbaii. Ta razdelitev uprave ne bo pospeševala.

Zabavi in pouku.
Kriva prisega.
povest. — Spisal Zoriaiftv. i.
V Lokvah sta hila soseda DoUar in Kržan, premožna in , veleugleilna posestnika. Malokje se doid, da bi taka dva vaška i magnata živela v slogi in se modseljojno podpirala. A pri Dol- | tarju in Kržanu jo vendar bilo tako. Nikdar ni ilovr.šii Doltar kakega dela, ki je bilo važnejšo in napornejie, da bi mu no bila pomagala družina Kržanova; istotako je IJoltar vetino pomagal Kržanu in mu kot starejši dajal nasvete, kako dovršiti to ali ono, kaj ' naj popravi pri hiši aji pri hlevu, katero živinče l)i prodal, katero obdržal doma. Živela sta res kakor brata. In Bog ju je tudi blagoslovil zato. Njiju posestvi sta se vidno večali, živina v hlevu je bila lepa in rejena, kakor nikjer v vasi; njiju gozdovi so bili mogočni in polni debelih hrastov in vitkib smrek; polja in travniki nenavadno rodovitni in vsled tega kašče vodno polno. Pa tudi v skrinji je hranil jeden kakor drugi dokaj prisluženih kronic.
Dokar je imel že odraslega .sina Martina. Kržan pa hčerko Miciko, ki je bila tudi že dopolnila dvajseto leto. Ko sta bila áe otroka, so njiju rotiitelji sklenili, ila bosta enkrat mož in žena, in se hi.ši tako še tesneje zvežeti. Doltar ni imel razen edinca .Martina nobenega sina, pač ])a sedemnajstletno hčer lieziko, nasprotno pa je imel Kržan še dva inlaj.ša sina: .šestnajstletneg« Jožka in dvanajstletnega Janeza. Tudi glede Jožka in Rezike sta imela skrbna ot-eta, še bolj pa skrbni materi skrivne načrte, dasi je bila Itezika leto starejša od Jožka,
Bilo je o Veliki noči, ko je dobila Planinčevka pismo iz i Amerike, v katerem ji je mož júsal, naj proda doma posestvo ter pride 7, otroci za njim v Ameriko.
Že nekaj let sta kupovala in dražila vse, kar se je v vasi in okolici prodalo, le Kržaji in njegov sosed. Zgovonla sta se vselej že naprej, kdo bo kupil, da nista potem delala pri dražbi drug drugemu .škode. Tudi sedaj je bilo treba, da so zmenita, kako bosta postopala, zlasti, ker se je razširil po vasi glas, da bo več manjših kmetov skupno nastopilo iu kupilo posestvo ter si ga potem mod seboj razdelilo.
Tisti večer pred dražbo stopil je Kržan k svojemu sosedu Doltarju, da se pomenita o tej stvari.
„No, kaj misliš?" jo vprašal Kržan, si nabasal svojo pipico in sedel za mizo Doltarju nasproti.
„Htn, ravno premišíjam o tem ! Pravijo, da nama bo šla trda!"
„Da, tudi jaz sem čul o tem!" ^
„Štrli naju pa vseeno ne bodo! Žena prinesi nama ga polič, da se glava malo razvedri!" je zaukazal Doltar in odložil pra-tiko, v kateri je ravno nekaj prcgledaval.
In možakarja sta so začela razgovarjatî o raznih rečeh, kje bosta lotos kaj aejaia, kako kaže leto, bo li srečno, ali ne, bodo imeli sušo ali morda preveč dežja, in .še več drugih važnih zadev sta prerešetala. Šele ko jo prironial na mizo peti polič in sta ga imela že precej v glavi, povzame Kržan zo|>et besedo:
„No o tem, kako bova dražila, se nisva Se nič zmenila!"
„Saj res ne!" je odvrnil Doltar iu se popraskal za ušesi,
„No, kako misliš?"
„Kupil bom na vsak način! In naj se vsa vas na glavo postavi!" je odgovoril Doltar in udaril po mizi, da sta kozarca in polič kar odskočila.
„Kdo? Ti boš kupil?" je vprašal Kržan in vstal od mize.
„Jaz, jaz! Zakaj pa ne? Posestvo se drži mojega in uke prilike tudi ne bo kmalu I"*
„Pa sem itiislil jaz kupiti! 1'oglej, za najinim posestvom v celi vasi ni boljšega, kakor je Planinčevo. In to tudi veš, da moram Janezu preskrbeti primerno posestvo! Boljšega in primernejšega si ne morem želeti, kakor je Planinčevo!"
„Kh, se bo že še ponudila prilika, ])a boš kupil za Janeza! Sicer pa je on še mlad in predno odraste, bo gotovo kje kako posestvo na prodaj!"
mMoj^ocg! Jaî! l)i pa rad ravno Flaniníevo t>ajt(i mu 1,0 jjiorciii (iňti '/ai doto."
„No 1)0 nit:, »Ira^ri Kržan! J'»! kii|)iiii!"
,..îuz pa, (ia (^ft Ijoui jaz!" .Kaj, r.i me hoccS liražitJ I
I Saj vcS, kake Sklenil som ie davno, da (^a
jateij:
ti
Ti, ki si Ih) moj najboljši pri-zakriřal je Dollar, kateremu je i.e začelo vino rojiti po juflavi. „Ti hočei pa meni!"
„Kdo ti hoi":e, ai* ,Iaz scin jifcjc sklenil, da kupim, kakor jo kričal vedno Ito^j jezno IJoliar.
„No, jaz sem prej sklonili" kriť^al je istotako jezno Kržan,
„Lazcii, jaz sem i)rvi !"
rKdo laže?''
r'i'i!" odf,^ovoril je Doltar.
lîA, a, ti l)oš mene z lažiiikoiii ztncrjalV! '^l'î hinavec!"
„Kdo je liinavecV"
„Ti!"
n'jfkîij, jaz ti pokažem, kdo je binavcc!" vskliknil jo Dollar wkodl (iroti Kržanu.
«Kuj sta znoroiaV" je planila v sobo Kržanka in stopila ineil 8voje(,ni ttioza in iJokarja.
„Hiilia, tiho! i'ofïloj, ta hinavec hoče kupiti l'Ianinčevo j)0-«estvo, katero ,sva nameravala kupiti midva za našcff»-'anezka!" rete Kržan svoji ženi.
„Kaj, kaj? Za pet ran božjih, Doltar, tcjra jm vendar no ''d« storil;" je zajokala Kržanka.
„liom, 1(0111 !" jc pritrdil Doltar.
, „O, o, pa si trdil, da si naS prijatelj, sovražnik si, sov-"Hžtiik, ne ]»a prijatelj!" jc hitchi Kržanka, „hinavec hinavski!"
„Kdo je hinavce, kaj?-' je zakričal Doltar in so zapodil v i^ržanko.
„Mirujte vendar, oče in tudi vi, Kržan! Pijana sta že oba, «aiiia ne vesta, kaj počneta!" se je vtaknil vmes Martin, ki J" ravno atopil v sobo, ter jilanil med očeta in Kržanko.
„Ti jin^'lavcc, brczhlačnik, mlekozoltnež, ti boš meni rekel, "i» sem pijan!?" rjul je Dollar tor se tresel jeze jjo vsem telesu.
vl'ojdito s})at, strici" prosil je Martin Kržana.
»Grem, a nikdar več no prestopim praga te pr,...tc hiše!" rotil 80 jo Kržan odhajaje od Doltarja. ^Naše Micike pa tudi nikdar ne dobiš, da voš, nikdar, nikdar!"	(Dalje pride.)
Dopisi.
I*reňia. fZffradba nove žtjpnc cerkve.) [Koncc,] oicor nam je prost priziv zoper ta odlok deželne vlado v štirih tednih na vis. c. kr. ministerstvo za uk in hopočastje. Pa taki prizivi imajo navadno dolino pot in so tudi zelo ne^iotovei^a vspeha. ^obencffa [iriKiva! Sicer to leto jiotovo no zidamo ccrkje, amjiak zahtevi deželne vlade moramo najhitreje zadostiti ! Župnik gre naravnost k c. kr. j^lavarstvu, lepo poprosi v smislu dopisa jirecoj '^^^JH'cnčne obravnavo, ker jc zadeva tako nujna in bi vsled odlaianja znala na.stati usodepolna zmešnjava. Hitro je treba delati,^ da se zgradba ne zavleče! Glavarstvo je res takoj vstroglo 1'1'ošnji ter razpisalo obravnavo za Ifi. mal. travna li)07. V nedeljo smo pri v.seh treh opravilih povabili žujiljane k obravnavi, Ijojasnili vso zadevo, razložili premoženje nove cerkvc, zatrdili, da bomo tudi potom ravno tako prostovoljtio pobirali prispevke kiikor dosedaj; da pa moramo ukaKit deželne vJade uf^oditi, sicer nc snienio zidati, cerkov je javna stavba, gosposka ima pri njej "^ojo besedo. Vlada hoće imeti jamstvo za zgradbo. Podoben •"«îîglas podal je tudi občinski sluga zanaj cerkve, K obravnavi smo 80 soSli v torek («poldne: zastopnik vlado s tehnikom,_ zastopnik cerkvenega patrona, cerkvono predstojništvo in občinski otibor poliioitevilen, a druzega farana ni bilo nobenega, Otvoril JO je gospod komisar ter pohvalil požrtvovalne farano in »avedne občinske može, G. nadinžonir je i)Odal stvarno in vestno poročilo stari cerkvi, župnik pa, je pojasnil resnično finančno stanje nove corkve. Nato pa jo občinski odbor pod županovim vodstvom (lal iia zapisnik tehtno izjavo, da uvidi potrebo zidanja nove cerkve, da je tndi zadovoljen z načrtom in s patronovim pri-^Pcvkoni, da bo vsak rad prispeval Ka zj^radbo, kar je obljubil, J»inogo^ smo nabavili materijala in denarja, kar manjka, bomo šc naprosili in darovali, posebno še v nadi, da bo g. župnik tudi v lír	'' vnemo deloval za novo cerkev, kakor do sedaj.
Morebitni primankljcj pri zgradbi ali notrajni opravi bi se naknadno pokril potom rodne konkurenčne obravnavo, — Še več smo isti dan dognali. K obravnavi je prišel na županov nilgljej
tudi vrli podjetnik Ig. Spacapan, prvi stavbenik je namreč svojo ponudbo umaknil in novo podal, ki nam pa ni tako ugnjala. Pomenili smo se med seboj, in jiotcm a slavbcnikom Spacapanom sklenili pogodim ter jo šc isti dan podpisali. Nato se je izvolil nov stavbeni odbor tako: mil, gosp, prošt dr. Seb, Elb(.>rt, Kranc Vintar žu]tan, Anton Osolnik, Franc tšetina in župnik kot načelnik. Po sestavljenem zapisniku smo so zadovoljni razšli s prepričanjem, da imamo zdaj izpolnjene pogoje za preinienitno delo v kori-st naše župnije. —
Iz Pi'cèiie. Zopet nekaj novega v Prečni, DekI, Marijina družba je v nedeljo 14. t. m, igrala tombolo jiopoldne po krščanskem naukn tako, da so .še lahko vse po dnevu jiri.šle domov. Dekleta so se jako dobro zabavale, lovile so srečo, katero jim jc iz žakepka izpušča! vrli g, naduč. Mikuž, 1Í) deklet je vjelo srečo, drugim je ita oiînesla pete; l>a morda drugič zopet jiride naokoli. Pokazalo se jc, da se mladina lahko prav od srca veseli tudi brfz ncspaniettiih plc-sov, ki širijo surovost, brez pijančevanja in nerodnosti in tiste uboge kranjske mkmk harmoniko,— Lepo dobitke 80 darovalo iz Novega mesta tvrdke : Krajec nasi., Picek, obe Seidl, Konda, Piki iz Bršljina, gdč. učiteljici in ga, naduči-teljcva iz Prečne in g. kaplan, — Pustno nedeljo iitiajo toml)Olo fantje iz Marijine družbe.
Iz Poduradn. G. posestnik Kulovic je bil tu jioročen dne Ifi. februarja z gdč. Kabnik, Ženin je nečak f stolnega jirošta dr, K u lovi ca, nevesta i»a sestričina tiik. g. župnika. Bilo srečno!
Iz St. Jeriiejit. Vedno čitamo po raznih časnikih, kako napravljajo društva, bodi si izobraževalna ali druga svoja predavanja in veselice. Tudi na.še izobraževalno društvo je v pro-tečenem letu imelo večkrat poučna predavanja, o čemur še nismo javno poročali. Naša dru.štvena soba jc za velika predavanja, igre, koncerte vse pretesna. Upamo, da dosjienio do iirimeitii; dvorane, bomo že tudi mi kak.šno igro imeli. Sedaj pa moramo le boli i^a branje koristnih časopisov in kíýig skrbeti, in na ta način izobraževati našo ude, ki jih je še vse premalo za tako ogromno žiijtnijo, le ííOO udov, tedanji udje naj pri<iobivajo šo novih. Skušnja uči, da je mladina, ki je dala slovo Soli, cesto-krat i»rcp«sčena sama sebi, tor prav lahko zaide prerada na slaba pota. Najlaglje 3C od tega odvrne z dobrim berivoni koristnih knjig in časopisov, Vslod tega naj bi dobri stari,ši skrbeli, in vso, sebe in mladino vpisali v izobraževalna društva. Da pa imamo dovo^ beriva, naj omenim, da jo v društvu razpoloženih okrog 30 raznih časnikov, nekateri šc v več izvodih. Pri družbi sv, Mohorja smo kot dosmrtni ud zapisani, istotako pri „Slov. Matici" in „Šolski Matici". V pretočenem letu smo v dar dobili od teb književnih dru.štev in od nekaj drugih dobrotnikov do 23;-) knjig. Jzdatnaje zaloga prej.šnih knjig, večinoma darovanih od čč, gg. žu[mika Ijcajaka in kaplana Koibczna, katera sta zelo naklonjena društvu. Zamolčali, jia tudi ne smemo našega obče-čislanega društvenega predsednika g, J. Sajeta, nadučitelja, ki da-si v jtokoju bivajoč, dela še z mladeniško živahnostjo mod ne-kedaiyimi svojimi učend za nadafjno izobrazbo vedoč, da se človek nikoli dosti ne nauči. Sijajen vzgled, kako je treba z ljudstvom živeti in so za njegov blagor žrtvovati.
Iz Krškega ol» Savi. Pri nas je ob tem časti promet nenavadno živahen, in to vslod vojaških vaj. i'o mestu in okolici je vse polno vojakov-k an on i rjov. Prišli so na vaje iz Ljubljano, Gorico, Celovca, nekaj celo iz Gradca, Število častnikov (krog 90) in moštva (blizu í)00) je nad normalom, ker so poklicani íc vajam tudi rezervni častniki in reservisti. En častnik je celo iz da^no liumunije. Po nekaterih hišah je nastaiyenih 20 do mož. Seboj imajo samo nove brzostrelne kanone, ki neso 8 do 10 kilometrov daleč. Vaje nadzira graški komi poveljnik 1<\ Z, M, Potiorek z dvetna generaloma. Valed mrzle burje je nekaj vojakov obolelo. — Bolnica je vodno prenapolnjena, tako da ni mogoče vseh dohajajočih bolnikov sprejeti. Mnogi pa morajo bolnico zaijustiti predno so popolnoma okrevali, in to, da narede prostor novodošlim. Sedaj jo v bolnici 76 bolnikov. Bolnica je zopet pretesna, dasiravno so jo lani povečali. Zato je znana dobrotnica gospa Hočevarjeva zopet obtjubila bolnico razširiti. To so bo zgodilo na ta način, da se sedanja hiša porabi izključno za bolniške prostore. Stanovaigo za usmitjenke, kapela, in opt^-racijska dvorana pa se novo sezida,
Šmarje. Dno 10, febr. so tu videli v približni visočini tisoč metrov zrakoplov, ki je vozil v smeri Trst-Tiinaj, V čolniču je bilo oi)aziti dve osebi,
Prežnanje pri Litiji. Na Svečnico se iz Amerike vrnivši ožoigeni delavec Jan, Kastelec je dne 8. februarja v Malem Tre-beljcvora v prepiru s samokresom ustrelil gostilničarja Antona
Jcrcl)«, ki j(î bil tm jiiestu mrtev. Hudodelca so orožniki od])c|iali v za|ior v Ijitijo.
S(. Jaiiž. Ker je v.^iloi! železnice promet ziiiir večji, je bilo že liotrelitio, da sn ustanovi v Krmt'lju nova pošta. Dno 15. fe-brimrjii se je otvorila in bo imela tudi iicš-zvexo s pošto pri .sv. Tiojiui v Tržiču.
—irocs«—
Belokranjski glasnik.
Iz Adiťšiíí, 8. feb. L. 1906. objavil je „Doraoljiib" v do-jiisu lA .\dlešic nii »tr. 88., koliko so poslali že naši Amerikanci 7.a tiikajšnjc cerkvc, žiipno in podružnico, za nove kapelo in P])loh v cast bťizjo. Poslali so do tje v 17. letih čez 11.000 K. Pa tudi od 1. t9(Jf}. nadalje niso pozabili svojo rojstne fare in ao zopet večkrat kaj poslali. In eelo letos ao .ne .spomnili svojejia donmcejra kraja, če tudi imajo tatu večinoma slabe dohodke. Pttslali so iiamre- zopet lep dar lati K 50 h za cerkev sv. M. MHirdaleiiC- katera je bila lani v začotku novemltru okradena, kakor so sporočile _lJol. Novice**. Ta znesek sta nabrala Mat. Črnič iz Bednja li. št. 28. in Mat. Vardijan iz Dolenjec h. St. 26,, oba v Readinirii. Darovali pa so razun naših župtianov šo drufîi Bolokraiijci in Slovenci stiloh in nekaj Hrovatov in .sicer iz far; do]]iat;e. skupaj 9 dolarjev 25 centov; iz Podzemeljske 11 dol., iz Viniške 50 centov; iz .Metliške 1 (iol. 25 centov; iz tJrno-niali-ike I dol.; iz liadoviške in S^miške po 25 centov in iz Pod-lipniške na Krov. 50 centov, in nekaj iz drujfih far. Res lep znesek, kateri nam priča, da naši rojaki ttnii v daljnem, ptujem kraju ne pozabijo na Bofra in tako radi darujejo v njeurovo (-ast.
—	Koneein 1. 1. pa je poslal za Dolenjsko kapelo Mar. Pomočnice iz Calunieta )io našem rojakji ,Mik. Grabrijaim iz Doleiýec Jakob Grahek i/. Sel uri Oiovcn. Urnonutljske fare, 5 dol. ^ 25 kron.
iz Hadoviflo. Z vesetjcni smo pozdravili vest, ki smo jo brali v poročilih o lielovanju deželnega zlmra, da se namerava zirraditi vodovod Kadovica- Metlika. Dal Boir, da bi ta jtre-koristna namera zopet ne zaspala, kakor se je že večkrat zpodîlo.
—	Že pred 5 leti prišel je k nam oil deželnega odl)ora po,slan inženir, lia Id si ogledal razne siudence in pritoke na žumbera.š-kcni ozeni^u, odkoder bi se voda mo^rla napeljati, ter napravil za to nacrt. Tri teiine je liodil tO'ii, merit in klince zaliijal — a )io njťgovem odliodu je zopet vse utihnilo. Zvedeli smo pa, ila se jo temu odločno protivila tnažarska vlada. Zdaj pa čujemo, (la se je v tem oziru ol»rndo na bolje. Kakor vse kaže, na.š up vendarle ni šel po vodi. Pa da boftete moi^li prav presojati to našo zadevo in spoznati nje nujnost, naj vam služijo tele vrstice. Uobro uro od Radovice proti severu otiostran Kraštyetra vrha na zumlieracki strani nahaja se rccejšen potolt, ki ga tvorita dva močna vira in nekaj stranskih pritokov z izborno vodo, ki bi zadostovHla za vse bbžnje vasi in za Metliko. Ob potoku se nahajajo trije itiajhni mlini. Pri prvem ndinu na našej strani pada voda iz kides naravnost v globoko jarno, drugi del vode pa toče še kakih 50 korakov dalje, ter jtada v kakih 100 metrov globoko jamo „iV'ši-enik", od koder se poietn po podzfmeljskih prostorih poizgubi ter pri Meiliki kot „Oberh" baje (tride zopet na dan. Kolika škoda za to vodo v kraju, ki vode tako silno po-tre!)uie. Naj izbruhne zojn't požar, česar nas Bog varuj, kakor 1. 1890 na liaiiovici, ko je ;-í2 gospodarjem popolnoma vse pogorelo in se posledice te nesreče .šu sedaj poxnajo: Ker niso takrat imeli vode, gasili so z vinom, ki jim ga je v ta tiamen podaril pokojni Makar iz .Metlike. Kaj se v sili ne stori!
Po letu se posn.šš vsako leto vsi kali in vodnjaki: Eilini studenec iiod vasjo Raiiovica ne zadostuje po letu niti za naj-nujnej.še potrebe. Vso noc hodijo uboge ženske s čebricami k ,,šternji", kjer mora posamezna po pol ure in še dalj čakati, da se jej nakaptja vode za silo. 1'osebno hudo je bilo v tem oziru v lanski suši. Živino pa so mogli napajati le v onih oddaljetiih potokih. Kolika zamuda časa ob tolikem pomanjkarijii delavnih močij. Za škroptierye trija so morali voilo ilovazati zopet le iz onih potokov. Koliko je mora pripeljati naenkrat po tako gra-pastih [»otih, si je lahko misliti. Ko bi ne !)ili ljudje tako žilavi, vstrajni in priilni, nikakor ne bi inogii svojih vinogradov tako vzorno oskrbovati, kakor jib. Pa tudi živino- in prešicoreja bi se gotovo todi zdatno povzdignila, da iintimo dovolj zdrave vode. Najprej torej ljudem jioskrbeti png-.ije olistauka. pou-iii še le jib bo mogoče prikletdii na domačo grudo, katero so pred nekaj leti trumoma zaceli zapuši'ati ter seliti se v daljno Ameriko, iz katere se jih niti tretjina več ne vrne, vrnivši se )»a komaj čakajo ugodnega trenotka, ko jim bo zopet mogoče odrinili v gubljeno
deželo, kjer se ,Jag^ie živi". Toliko za zdaj inerodajnim činiteljem v lirevdarek. Sklepamo z iskreno proštijo in željo, da se nameravani votlovod tudi, kar najjtrej mogoče izvrši. Konečno vabimo vse vin.sko kupce, naj se poti'udijo sem v naše liadovičke gorice, kjer bodo dobili še mnogo izlioine kapljice, ki po svoji dobroti prekaša vsa druga dolenjska vina, kakor se jo od odlične strani i^riznalo tudi na viitskem semnju v Rudolfovem. Slišite morda od raznih atranij, da so cene vinn previsoke, Xikar tega no verjemite! Pridite sami semkaj; tu na licu mesta so bodete o vsem sami prepričali, pa tudi, da se glede cen damo pogovorili.
Iz Seitiiča. Dne 2. in a. t m. se je jiri nas vršil poduk v kmetijskem tečaju, kakor so ga napovedale „Dol. Novice" v 5. .štev. Predavali so; g. vodja Rohrman o gnojenju in umetnih gnojilih spioh, g. B. ykalický o kletarstvu in g. «dj. Zdolšek o sadjarstvu. Udeležba je bila obilna, Bog daj le, da bi poduk prešel tudi v dejanje in obrodil obilno sadu na belokranjski zern^i. A žal, da je bolezen zadržala g. Kralja, tajnika „Z. Zveze", ki je bil tudi napovedan, da poroča o zadružništvu i>oset)ej še o vinarskih zadrugah, kajti nekaj bode treba v tem oziru vendar-le ukreniti, ker Belokrajna ima sedaj vina dosti na razjiolago, a kujjca od nikoder!
Dne ^4. t. m. pa je itnel svojo sejo odbor „K. Z." za Belo-krajno v Črnomlju. Pri tej seji so se ]»rctresavali dr. Krekovi nasveti, kako izboljšati j)oložaj kmetovalcu ol) sedanjem pomanjkanju delavskih moči zlasti poslov, Sjirejelo se je; a) Poselski red naj se spremeni. Služba mora trajati vsaj jedno leto, katera bi se nc smola zajiustiti brez posebno tehtnega vzroka pred lio-žiČem, b) Po županstvih, kjer je to lahko tnogočc, drugače župnih uradih naj bi ae v teku pol drugega meseca poizvede koliko ])0sl0V se potrebuje v katerem kraju, c) Dež. odbor naj podpira take učiteljice s posebnimi nagradami, katere bi se v ponavfjavni soli — še bolje pa, ako zunaj šole — odlikovale s jiodukom deklic v gosi»oilÍnjstvu in bi jim vcepile veselje do kmeckeira dela.
iiadovira. V nasi občini je izvoljen za žu]>ana občeznani pose.stnik g, .1, Kramarič, zvest pristaš S. L. S, — sicer jia itak pri nas druge ne ])0znatn0, — Vdeležlia pri oltčinski volitvi je bila mnogobrojna — znaineiqe, da se možje zavedajo svojih političnih dolznostij.
DomaČe novice.
Oselme vesti. V Ljubljani se je poročil inženir Viktor Skaberne, deželni stavbeni kondsar, iz znane novomeške rodbine z gospico ['avlo Mejač. — Deželni glavar pl. Šuklje z gospo soprogo vrnil se je v Ljubljano, iz zanesljivega vira izvemo, da se pozneje poda na odmor na brijonski otok, Bog daj, da se okrepčan vrne v deželni dvorec.
Umrl jedne 14.febr. v Katiiiiji Lujo pl. Š u k 1 j e, eksportni akademik, sin našega deželnega glavarja, po večmesečni bolezni, previ<len s sv. zakniinenti, v svojetn 20, letu. Mladenič je bil zelo nadarjen in je iani v kratkem časn napravil izpit z odličnim uspehom. Mogoče, da se ga je vsled napora lotil tifus in pozneje tuberkuloza, ki ni dajala nikacega u|ianja na ozdravljenje. Dolgih muk ga je rešila mirna smrt. V torek popoludne je bil veličasten pogreb z jrrada na Kamnu na šmihelsko pokopališče. Od vseh strani so prihiteli odlicnjaki, .sorodniki, prijatelji in znanci, da spremijo miailega akademika na zadnji poti. Sprevod je vodil iiifulirani prost dr, Elbert s kanoniki, s šmihelsko in okoliško ilubovščino. Obilno so liili zastojiani čč. oo. frančiškani in iismi^eni bratje. Kajdtetjski ]»evovodja Ig, Hladnik je sostavil „ad hoc" itiožki zbor, ki jo pred gradom in na pokopali,šcu ginljivo zapel dve žalostinki. Med odlicnjaki so .se vdeležili iz Ljultljane j», n.gg,: deželni predsednik baron Schwarz, okr, glavarja jiresidijalni tajnik grof Kiinigl in baron Rechbach. deželna odbornika grof Harbo in dr, Lam|iè, poslanca dr, lOger in grof .\Iar-gheri, primarij dr. Gregorić, tukajšnji okrožni sod. predsednik dr. Kavčič in vsi načelniki raztiib uradov, mestni župan Ogoreutz in kandijski župan J, Ziirc, več okoliških žujtanov in odbornikov, več zasiojmikov celo tz Belokrajine, mnogo mestnih dâm in velika množica ŽB\jujočih. Prijatelji so poslali toliko krasnih vencev, da se jih je za krsto pidjal [loln voz, — Pri tej jiriliki tudi „Dol. Novice" izražajo svoje globoko sozalje bridko obiskani rodldni našega gospoda deželnega glavarja, ki v teku nekaj let ze obžaljuje izgulto dveh nadepolnih sinov. Bog ju potolaži, ranjkima pa večni mir I
Hťkviciii po I l^nji j>|. Šnkljť bo v kupiteljnki corkvi ictrtok ïf), fi-hr. «)» |,<,|ii h. uri.
r. lir.	šolski svet je dovolil, da so nn novonirskî
ííiinnuziji gršiiiiiH v slovenskem j(izikii jioiićuji'. Oas jo bil že skrHjiii :
Ntivfuncškii ^imiiiizijii. Zminji tcdun j« dobii jí. prošt «l)vtîsdIo, (lit je zanjo dolocetiu vsota l-iOO.OOU K. — Tem povodoin so till] jG iiiustiii odbor [lo žujianstvii |irav laskavo zahvalil za iiospeševaiije niznili iiiestiiih zadev.
^ _ Iti^dck sliiěiij so je iiripotii zadnjo nodeijo v tiikajittji pro-^j-'ji. -Mil. jf. prost, je poročil dva svoja doseilatija iisliizbcnca. Za slovo je njiju in (intiřiic svati* zbral okrojr svoje fiosioljiibne mize. iJfikaz je to tisto kr.Hcanitkc vzajemnosti, ki je nekdaj po,!labttiila <iriižinsko življenje, ko sta se pspodar in posel zavedala medsebojnih (Jolžnosti. Ženin, Idvši kočijaž, je od.šel v Prečinsko; nevesta ma k sjioštovanemu posestnikn v Miriiopeško faro.
líijaška kiiliiiij» v Novem mestu. 01)-koncu itrve^a semestra moram slavnemn olicinstvn, zlasti še blagim pod|iornikom, ^ «lijaški kuhinji kaj sporodt-i. ('odpiralo se jo oiioldne in zvečer inladeničev. Od teh je KÍ"i'i»i!Íj(iev 47, drujíi so iz ljudske večinoma iz 4. razreda. Šolska naznanilu brez dvojke je pobilo (iirtinazijeev; i) |»a jih je prineslo eno ali več dvojek. Izmed teli se je eden odslovil, z nekaterimi pa bom .počakal do I>rve konference. Ako se ne Itodo poboU-šali. jih potem rudi od-Pi'avim. Jako trda pa je šla letos z frospodarstvom. Doliodki <me(l temi v kasi od Jan-ske^a leta 154 K) je bilo K 99 h, troskov ÍÍ07Í) K 44 li. Ostalo bi ^torej 14 K 55 h. ko hi ne bil za moko 37ii K' (i7 Ii liokan. Će pa pomislim, da je od preteklega šolske^ra leta bilo v kasi 154 K, se vidi. da sem v prvem «ciiiestru tiV2 Iv manj prejel, nfij^^o so zna.šali tro-ški. Iz teh kratkih Podatkov vsakdo lahko razvidi, da ^re v ffospodarskem oziru s kuhinji) jako na slabo stran. Lani je zmanjkalo tekom .šolskeiifa 'eta blizo 700 K, sedaj zopet stoiaki. Ako pojde tako datle, bo moj naslednik res siromak, liilo je od dobrih ljudi vže ÍÍBOO Iv hranilnici za dijaško kuhinjo. Zadnje solsko leto se je zmanjšal «a)dtal okrofflo iia 1700! I'o tem )»0Mi bomo v kratkem pri nicIi. ^ato )irav srcjio prosim v imenu podpirane mladine: pomajiajte! ^iij posamezniki vzvi.šajo svoje darove, naj pristopijo novi do-brotuiki. Zlasti pa želim, naj (li so vendar našli v vi'èjih krajih AlUdje, ki ljubijo slovenske dijake, ter svojo ljubezen pokazali h teiii, (in ijj v svojem krajn nal)irali darov za novomeško dijaško kuhinjo. Malih darov veliko .število najtravi veliko svoto. Ne zabite, da se ffre tu tudi za novomeško (gimnazijo. Verjemite mi, «a Id bilo (fotovim kroj^om jako ^iubo, ako bi novome.ska ^im-nazija prenehala — pa kočevska rasla. Gotova resnica pa je, <la bo na «[imnaziji manj dijakov, ako poiipora v dijaški kiihiiyi preneha. Koliko ubogim, pa pridnim dijakom se omogoči štndiranje ® letn, lia se že v 4, razred 8j>rejmejo tukaj kot gostje dijaške kuhinje — in dostikrat «o ravno med temi lepi talenti. Kedo »o vidi, da je v tom oziru rudi za Novo meste dijaška kuhinja vchkcfra pomena':' l'oseltno čudno je, da so zatyo zanimajo naj-"tanj mno^i izmed tislili, ki bi jim morala biti pred vsem pri srcu, Jiiz odidem v kratkem, upam pa, da bode dija.ška kuhinja delovala še doltro in dolfio vrsto iot s takim in bo|)im vspehfHi) ne^ro doslej. V to pomozi Hojt'	Ur. Jo». Marinko.
j,l|i'nštvo lokodeNkili iiomiPČtiikov"- je priredilo v nedc\jo 7. januarja v svojih prostorih dnuaben večer. Ta večer JO pokazal, da živi v rokodelcih krejiko misel ceJoku(>nosti in "ločne stanovske zavesti, — IJošli so miřjstri in )iomočniki, Skupno HO ae pozabavali bilo i)i lahko se večje število, a ze to veliko število nas navdaja z veselim upanjem. G. predsednik je z njemu lastno krepko besedoozniuMl smoter društva in pripomočke K« Kopet poživiti. V nedelo, dne 14. t. m. so pa (iHredili rokodelci zabaven večer. Dobro je vspel, posebno pevske točke so silno "filijale. Tako precizno in ]>& dovršeno petje v moških zborih se sliši malokdaj kot je bile ono v „Sijaj solnčice", „Venček na-'■odiiih pesmi- je občinstvu silno nj^ajal. Nato sta sledila: „Uz-iitovič" šaljivi prizor in šaloi^ra „Trije tički". Jtfralci so svoje »lojiC liobro predstavljali. Dvorana je bila natlačenio i)olna, se «ezi veiiinnnia že prcil zft(';ei.koin razurodani. ■
Katoliško društvo rokoiielskili pomočiiikftv v Novem [lonovi v sol)ot.o zvečer ol) polu tí. uri predpustno veselco. Nadejati se je, da se iste slavno občinstvo miclcži v obilnem «tevilu,_ ter s tem pokaže, da ve ceniti napore vrlega društva.
Ivmerka zveza za novomeški sodni okraj ima drujii pon-< cljek dne I. marca ob polu K), uri dopoludne v prostoru kan-dijske posojilnice svojo redno sejo. Udeležite se je, prosim, vsi odborniki, ker so vloženi silno važni predloj^i. Tajništvo.
Predstava. Prihodnjo nedeljo pojtobidne ol» uri priredi „Ljudska knjižnica'' v novi dvorani v Šmihelu veliko jtredstavo, Vsjiored: I.) P. Piel, Slavnostna koračnica, ifrra ("'.etveroroť-ni glasovir. a.) Albini, Pesem Turop{»Jcev in l^uke iz opere „Marican", poje moški zbor z hariton-solo, 3.) F. Chopin, Grande valse brillante, op. 18., iLTa četveroročni t:lasovir. 4.) G. Tribnik. Slavčku. K. Gerhi<;, Ijovska. poje mo>ki zbor. 5.) .1. Straus, Tisoč in ena noć, iřcra cetveroroćni trlasovir. 6.1 Ij. Pahor, En starček, samospev z moškim zborom. 7.) l/jubczen in maščevanje. Komedija v dejanjih s proloffom, s|ii,tal J. Urbanija. — Vstopnina; Sedeži v I. vrsti po 1 K. v 11, vrsti po 80 v, v II!. vrsti po fjO v. Stojišče |iO 30 v. Vstopnice S'; dobivajo do nedelje pri g. J, Ajipe v Kandiji, v nedeljo pa v Smihelu.
l/ohniževiihio in jtevsk« drnšlvo „(ilas" priredi ve-seHco v nedeljo ii I. februarja pojioludne oh uri v dvorani jt. ŠtrlKMika v Sodražici.
Kmetijska Ňola na (innu je imela Ifî. februarja imeniten obisk. Deželni iiredsednik iiaron Schwarz; zavodov šolski nadzornik dež. odbornik jrrof Harbo, dež. odbornik dr. Lampè in se nekaj druifih odličnih gospodov so si ogledali zavod, ki se bo moderniziral na podlafrj novejših skušenj na 'kmetijskem potju. — PojKiludne sc je ui'itei.jstvo z irojeiici udeležilo po|>:reliM v Kandiji.
Za cesaiir.e Kliziibeto bolnico v Nfivein mestu je mil. g. prošt dr. lil ber t prejel: Od hI. Kal. Tiskovne^ira dru.štva v Ljubljani lep missale; dalje od p. n.^rj;.: Ant.oria hesjaka, župnika v Št. Jerneju 1. obrok iio K. Antona .Majzelna istotam za sedaj v denarjii U) K; Ivana Koncine v Zatiidni 20 K.
Narodna ('italiiira v Novem iticstii priredi na pustni torek dne c, m. veliko maskarado za svoje dane in vahtjeno jroste. K ]>lesii v dvorani svira „Salonski orkester"; skrb za zabavo v ostalih prostorih, za okusna jedila in pijaco je v jtri-znano dobrih nikMh. Vsto[mina za posameznika je 1 K, za oi)il-elj treh oseb 2 K. vstop je dovoljen le proti vabilu kot izkaznici. Kilor ni bil vabljen, pa zeli maskarade se vdeleziti, naj se blatrovoli obrniti radi vabila na društveni odbor. Kdor pride nemaskiran, plača pri blairajiii ffloho.
Tredavatijii za virioiïnidiiike. Tekom tCL'a me.seca priredi c. kr. vinarsko naii/orst.vo ,še ta-le predavanja; C. kr. vin. nadz. B. Skalický: v nedeljo, dne 21. t. m. ol> .H. uri pop. v Preciu: a) ravnanje z viriom, b) spomladna dela v vinogradu; 2H. t. m. ob 3. tiri pop. v Ši. Lovrencu: o novf-m vino^rradnišivu, O. kr. vin. adjunkt V. Skubcc: v nedeljo dne iil.t. m ob 7, uri zjutraj v Mirni peci: o kletarstvu m novem vinoi,n'hdništvu, v nedeljo, dne 2B. t. m. ob H. uri zjutraj v Catezii ])ri Vel. Loki in t. m. ob 3. uri po|i. v Št. Lovrencu- o novem víno^rradništvu,
/ii lovce. Zaradi jireselitve proda ztipnik v To ilicah lovsko psico z dvema mladičema. „Muha" ima 4 leta. mladca li mesce. Ona je lovcu izvrstna sjiremljevalka, pridno išče in neujinano ](oi!i. Po dvakrat jiriiene zajca nazaj v oblizje ležišča. Ohstreljena lisica jej ne nide. Goni vsako zver. Poleg tega je nenavadno krotka, glasna nočna eiivarka doma in dobro vzgojiteljica zaioda. Prvič je imela pet samih funtov, drugič tri. Kdor ne mara več zaroda, naj jo ob gotovem času zapre. Za lov je porabna prav do zadnjeiia dneva. Upati je, da bosta tudi „i'i'itic" in ..Klik" dobra lovca. Pasma je domača, majhno |ia kre(ike postave.
Mraiiihiiťu in posojilnica zii Kaiidijo in okolico (reg. zadrUL'a z neumejeiio zavezo) imela je meseca januvarja ]90fi prometa K 41Í4 G05-46. Vložihi je 21 i strank K Ó4,H0!) 81, dvignilo pa 2i)2 strank K fiii 544 ií8. Posojil je bilo iziilaraiiib 244 strankam K 122.461, a vrnilo je 425 strank K 1 Ki,«2104.
Ponesrečena ineUpustiia KOstija. Neki jastreb, tičar, si jo 15. t. m. Ogledavnl Kaiidijo. mislec si. kje pripraviti pred-jmstno gostijo. Ker pa ni imel denarja, st je mislil, v gostilni ne ho nič. Najiotil se je k zavodu l'smi|jenih bratov češ, tam oskrtmjejo bolnike brez)>lačno. hodo ze privoščili kaj rudi meni za predimstno gostijo. Zavedajoč se svojeira zdravja, se ni maral oirlasiti v s)»rejetn!ii pisarni, marveč je letel tiaravnost proti kuhinjskemu oknn in ker je bilo isto zaprto, so je zaletel s tako silo, da je šipo iztrgil raz okno; (m joj", .lastreb veseleč «o predjiustne gostije ni dobro prerHČunal lomo|torriost šipe in tako si je 8 svojim zagonom povzročil pretres moziraiiov, da je nezavestno padel v kuhinji na tla. Usmiljeni bratje no meneč se za škodo, katero jim je povzročil ta luedimstni veseljak, so ponesrečenca kniaht jirijiravili k zavesti. Tako «o je jastrebu skazila nameravana jiroiipiistna gostija iti je bil sprejet v oskrbo usmiljenih bratov. Drugi dan so je pa jastrebu bolezen zoj.et shujšala tn ob 12. opulone je že končal svoje razkošno življenje.
Društvo <li-žaviii)i )M>itinžiitli iinuhtiktn' zti oki'aj ICu-iloIt'(iy<» je imelo 2. t. m. rcOni občni ztior, i)ri katerem se je izvoli! siedeći ofibor: Adolf Grom, jtrerisednik ; K. Hoticvac, i>o<S-predsetlnik ; Fr, 8trajnar, blaf^ajiiik ; A. Košak, tajnik; K. Fischer, S. Hamiler, F. Kleintlionst, odborniki. Jift6unska jircglcdnika; c. kr. ofidjal Franc IJarovec in c. kv. kancelist Ivan Zu|iančiĚ.
DcMeiijsko pevsko driistv» v Novem mestu jc imelo dne f). t. ni. svoj redni občni zboi'. Predsednik Kom [»a rc je pozdravil navzoče — bilo jih je žaliboji zelo niaio — tor obžaloval, da jo zanimanje tako majhno. Ijctos obhaja Dol. pevsko društvo Si5lct-nico svojejia obstanka tor vk(jiib temu, da drnštvo žo toliko časa ot)stoji, ni nikakor napredovalo, pač pa v zadttjcui casn naza-iiovalo. Kiio jc temu kriv, se ne da natanko določiti, vsekakor pa je upati, da se bode društvo letos preporodilo. — ].>ru5tvoni tajnik g. Mejak je poročal nato o delavnosti društva s|ilošno ter omenil, da je priredilo društvo dne H. vel. travna 190« koncert „Gre^rorčičev večer", dne IH. rožnika izlet k .Mrvarju na hrib a aodelovangem drugih (iruStev. Polcjf tejra jc sodelovalo ]>oJ. pevsko društvo pri raznih prireditvah, kakor n. pr. Narodne Čitainicc, Prosvcte, družbo sv. (Jirila in Metoda. Dru.štveni blajrajnik g. Jakšc je poročal o (fenarnem stanju društva ter i>ovzamcmo iz njepovejra poročila, da je imelo društvo leta 1908 dohotikov K 720-58 in stroškov K 582 79, prebitka torej K 137-79; ako k temu še prištemo prebitek iz leta 1907 v znesku K 126 58 in čisti dohodek iz „Gregorčičevega večera" v znesku K ima društvo premoženja K 400-17 brez inventarja. V novi odbor so izvoljeni frff.: L. liopas. predsednik; J. Kozi n a, podpredsednik;
D.	Bese 1 j ak, tajnik; F. Jakác, blajrajnik; J. Ger m, arhivar;
E.	K as telic iti K. F i sch e r, odiioriiika; K. Kal čič in S. Mejak, namestnika. Ker obhaja Uol. pevsko društvo letos svojo
letnico, je upati, da so bo društvo pomladilo in povzdig-nilo, za kar nam jamči tutii novoizvoljeni odbor, se vljudno poziv^ajo častite damo pevko in gospodje pevci, da podpirajo društvo z rednim zahajanjem k pevskim vajam, one častite damo in gospodje, ki so ]»evke oz. pevci, da podjtirajo društvo gmotno s tem, da postanejo njegovi člani.
Ne v iiiiiškiire. Občina Podgora župnije lJobrc[)oljske Je sklonila, da so kaznuje vsak gospodar z globo 30 K, ki bi pripustil, da bi se v njegovi hiši napravilo pustne šeme. Hvalevreden sklep! Tudi ob ženitovanjih maškare zbijejo preveč neslanih in pohujšljivih burk. Ako se meti qjc mešajo celo zakonske žene, kaj bodete rekli o njih?!
Nesreči!» streJjaiiJc. Gradišar Jože, posestnikov sin jo 15, t m. na neki svatbi streljal z možnarjem. Ko je možnar nabil ter zažgal, se mu tii hotel sprožiti, zato ga je potem vzel pod pazduho ter ga hotel domu nosti. Ko jo šel tako z možnarjem kakih 10 korakov, se sproži ter mu skoraj roko odtrga. Pri-petjaii so ga precej v bolnico Usmiljenih bratov, kjer so mu se isti dan morali roko amputirati. Hedaj je že upanje, da okreva.
Pasja steklina. V novomeški okolici so ujeli in jiobili več sumljivih psov. Pri raztelesovanju se jo pokazalo, da so bili nekateri stekli. Baje je bilo od teh psov mnogo ljutlij popadonih. Pozor tedaj in vsak snmljiv slučaj naznaniti [iristojni oblasti.
/a |Mirotn(» zasedanje v Novem mestu, ki se prične dno 1. sušca t. I., so izžrebani glavnim porotnikom: Alojzij Pisansky, pos. in trg. v Sv. Križu št. 63; Antou iiavrl, pos. v Svibnem st. 41 ; Martin Matjašič, pos. in Župan v Ko.'ïalnicah št. 39; A. Schleimer, trg. v Kočevju št, 84; Anton Dragovan, pos. v Svršaku št, 5; Ivau Perpar, pos. v Krušnem Vrhu št. 1 ; Anton Kudež, graj.ščak v Kibnici št. 1; .Janez Kuntarič, pos^v Pristavi št. 4; Jakob Kižnar, župan v liadečah št. 67 ; Matija Škiilj, pos. in trg. v Bučki št. 8; Franc štopec, pos. v Žubini St, 3; Morscher Franc, pos. v Smuki št. 15; .Jožef Skubic, pos. in gost. v Črnomlju št, 129; Jan. Smuk, pos. iz Stal št. 3; Franc Vovko, pos. v Brezjah št 1; Jož. Kodrič, pos. in gost. v Krški vasi St. 30; Miha Smalcelj, pos, v Zavrateh št. 20; Kranc Speudal. mlinar v Dragi št. 53; Franc /iamida, poa. v Poljanah št. 8; Jožef Oswald, trg. v Kočevju St. 80; Anton Arko, pos. in gost. v Ribnici št. 36; Franc Strniša, pos. v Tojdicah št, 42; Franc Grame, usnjar v Radečah št. 88; Jožef Vidmar, pos. v Gabrijelah št. 18; Franc Fink, pos. in tesar v Biichlu pri Poljanah; Alojzij Gač, pos. in trg. v Kostanjevici št. 65; Karol Slaj|)ah, pos. in gost. v Št. Lovrencu št. 2; Jakob Franc, pos, in zid. mojster v Metliki št. 11; Miha Strah, pos. in usnjar v Mirni št. 25; Anton Muha, poa. in trg. v Metliki št, 224, Franc Goraldi, pos, in dimnikar v Krškem št. 84; Franc Jarc, pos. v Vel. Lipovcu št. 5; Anton Knračin, pos. in klepar v Mokronogu št. 14; Leopold Perme, pos. v Smarjeti št. 8; Matija Fink, pos, v Planini St. 18; Marko Burgar, pos. in usnjar v Ribnici St. 120. — Nadomestnim
porotnikom : .Jakob Mikolič, i)os. in krojač v Novem mestu St. 120; Franc Bo/,ič, pos. in trg. v Novem mestu .št. 91 ; Šimen Bergant, trg. v Novem mestu št. 45; Kranc Bon, pos. v Vel. Slatenku št. 2) ; Janez Gačnik, pos. v Boričeveiii št. 3; l''ranc IVrko. )»os. in gost. v Novem mestu št. 2íí6;_.Iakob Udovč, pos. v Cnnošnjicah št. I; Franc Vertačič, pos. v Zihovem Selu št. I; Jurij 1'icok, trg. v Novem mestu št.
Ijulii'zeti iti maSwvaiije je naslov novi igri, ki jo je spisal mladi, nadctjudni .tlovcnski pisatelj g. J. Trbatiija. Snov je vzeta iz zgodovine turških vojska. Gotovo bo ta igra, ko se natisne, ena najpriljubljenojših, a olijetinem tudi najpripravnejSih za Ijndskc odre. Nihče naj nc zamudi prilike,^(ia bi si ne ogledal tega novega umotvora v nedeljo pojmliine v Šmiheln.
Crospodarske drobtine.
—	Za varoval II icii za živino, Pri deželnem odborti se jo vršila enketa o živinskem zavarovanju, h kateri je bilo povali-Ijcnih več strokovnjakov. (íospod komerc. svetnik 1'ovše je pojasnil zakonsko predlogo o kužnih boleznih, ki bi, nko postane zakon, bila v veliko korist živinorejcem, kakor tudi zavarovnlniciini, ker bi država ]»rcvzela odškodnino za pobito okuženo živino. Poročevalec poslanec Mandelj je potem v podrobnostih razlagal svoj načrt. Po daljšem posvetovanju so so kot najbolj praktična izkazala sledeča načela: Snovanje zavarovalnic po deželi bodi svobodno v obliki zadrug. Dežela ustanovi pa zavarovalnico, ki je vez in srcdi.ščo teh krajevnih zavarovalnic, a jim pusti njihovo-lastno upravo. Visokost premij se določa krajevnim razmeram ])rinierriO. Zavaruje se živina tudi proti kužnim boleznim. Zii-varovairiica za konje bodi ločena od zavarovalnice za govejo živino, prešiči se no zavarujejo. — O tej stvari se bodo še vršili natančnejši dogovori, [»roden bo sklepal o njej deželni zboj-.
—	Kmetijski točaj na (ínnn, V nedeljo dne 28.1'ob. jtriiedi vodstvo kmetijsko šolo na Grmu tečaj s sledečim sporedom. t)(l 9. do 10. dopoldne: O pridelovanju krme. Setev doteljnih mešanic. Naprava novih travnikov (vodja liohrman); od 3. do 5. popoludne: Praktičen poukorežnji trt v Šolskem vinogradu v Oerovcih (adjunkt ZdolSek), Vabimo gosjiodarje, da se mnogoštevilno udeleže tečaju. Pojioludne se vrši jiodiik v Oerovcih pri Smoicnivasi. Zato vabimo h temu i^oduku zlasti vinogradnike iz ondotne okolice, pa tudi vse drugo, ki so zanimajo za obdelovanje šolskih vinogradov,
—	Trtiii len za krmo. Ker ao pokazale izkušnje v drugih deželah, zlasti na Francoskem, da jo zmlet trtni les (lesni zdrob) tečna in redilna hrana za govejo živino, jwstavilo bo kmetijsko ministrstvo še tekom tega meseca brezplačno 12 strojev za mlotjo trtnega lesa z vitlovo (gepeljevo) ali vodno gonilno močjo v raznih vinorodnih krajih naše dežele, da so jih vinogradniki proti mali odškodnini za gonilno moč in postrežbo lahko poslužujejo. To bo našim gospodarjem posebno letos prav prišlo, ko jim druge krme itak zelo primanjkuje. Zato pa že sedaj gospodarje opozarjam, da naj pri HOdajnem obrezovanju trt odpadlo rezje no mečejo stran, ampak da naj ga spravijo na senčnat kroj in da ga dobro jiotlačijo, da ostane sveže in sočno. „Kmctovaiec" z dne 1. marca prinese podrobno razpravo o uporabi trtnega lesa za krmo in objavi imona posestnikov, pri katerih so stroji postavljeni. C. kr. vinarski nadzornik: B, Skalický.
—	Državna vinska ])okušiija na IMiiiajii bo letos 15. in in 16. aprila. Lansko leto se jo utieložiia te ])okušnjo kmetijska sola na Grmu. ki bo tudi letos poslala svoja vina h pokušnji. K tej pokušnji se sprejemajo Ic vina iz čistih sort. Kdor se hočo udeležiti te pokušnje, uaj se zglasi pri vodstvu kmetijske šole na Grmu.
—	Naročila na umetna gnojila. Kdor želi dobiti unietiiii gnojila za travnike in vinograde, je zadnji čas, da jih naroči. Kmetijska podružnica novomeška bo sjirejemala naročila le Se ta mesec. Na poznejša naročila^ se ne bo moglo več ozirali.
—	Pomanjkanje trt. Zo zadnjič smo obvestili vinogradnike, da bo letos manjkalo trt in da se naj pravočasno pobrigajo za to, da jih dobe. Danes jih vnovič opozorimo, da je skrajni čas skrbeti za trte. Storimo to pa zaraditega, ko jih mnogi vinogradniki iščejo Se Ic takrat okolu, ko jih jc treba saditi in jo tudi že prepozno, dobiti jih iz drugih krajev.
—	Na,ša gnojišča so v občo slaba. Vendar se vidi že tu in tam, da so se gospodarji poprijeli boljšega ravnanja z gnojem. Vidi sc to na tem, da poravnavajo gnoj in dn ga tlačijo. Prav tako! Treba je le, da bi jih tudi drugi gosjwlarji jiosnemali in
UOLKNJSKE NOVICE.

ji I« sc spJoli Jioprijcii tiikcjrn ravnanja. Tudi jiri ;rnojii je plesati, da se iiriilchi v vsakem oziru iirav dober j^iioj, kar jo l>a '(î v tciri sJucaji) iiioííočo, ako «a |irav sjiravljanto in z řínojo" l'r.'ivilno ravnamo.
(hlliiraiijc^ JnJ« zii valjenje. Sedaj se liliža t'as vajjenja, *Jiio/,arjamo naše (iosi)odiiije. da so izbirčne in da jemljejo jajca Ic oil tiytiJi kokoši, ki so )»ri<lno za neseiije in sploh liolire za ■"cjo. ]jo s skrhniiii odbiranjem zamoromo irnvziii^nili néanost kokoši.
—	Pomladno delo iia deťcljisřili. Kakor travnike tako j« .treba tudi det.eljiš6a obiielavati. Vsako pomlad naj bc iie-'^cljisĚo prevloèe z brano, da se iztrebi |devel. zemlja sama |>a jmvrSno zrab^a. Ko bi so nemška detelja pri nas redno obdelala z brano, bi se no njriiiJziiila tako liitro trava in (letcima bi iabko već lot trpela. 1'oravnnti je tudi krtine na deteljiščili, 2ato se travniška brana tudi na deteljižuli jtriiioroèa, Istotako Jti z lictotiišůa pobrati vse kamenje.
—	(iii»saiije iletelje. Jzkušrije so pokazalo, da je liips m'av dol)ro ííuojilo za deteljo, i^o říií'su daje deteta veliko boljáe Košnjo. Zato se ^ii's se ziniraj rado kupuje. Pri sedanjih umetnih fitiojilih pa gnojenje z pipsom nI ojiravićeno, kor nam nmetna gilojila več zaiežejo kakor gijis. V tem oziru nam Tomasova žlindra in kalijeva sol več jioma^ata. Gips deluje v zem^i tako nokako kakor sol v živalskem telesu. Gips nima potrebnih re-ydnih snovi kakor Tomasova žlindra in kalijeva sol, ampak de-'ujo 8 tem, du pomaga razkrajati in raztapljati irdilno snovi v >:t!ni\ii.
—	Vi'(ii|ii(ist jii'itel«. Namesto kalijevih umetnih jinojil sc rabi tudi i»epel za (inojcDje travnikov in deteljic. Pepei ima tudi kalij v sebi in deluje kakor druga kalijeva gnojila. Važno l'a je, da ga rabimo v zadostni množini. Zato jm treba, da vemo, koliko kalija ima pepel in koliko ga imata kajnit in kalijeva sol. *0|»el iz bukovoffa lesa ima največ kalija. V 100 kg bukovega Iiepcia, ki je najboljši, je do ]5 kg (I57n) kalija, toraj nokaj vec kakor v kajnitu, kjer so ga nahaja poprek 12 Va kg. Ce rabimo namesto kajnita pepel, potem ga je približno toliko vzeti kakor kajnita. Za 1 ba trel)a 400 do 000 kg ali ravno toliko t»epcla. l'rii>omniti pa je, da ima jjepel tudi nekaj fosforové ki-sl'iie in apna in da je zaraiii tega već vreden kakor enaka innomma kajnitu. Kalijeva sol ima pa v lOO kg 40 kg kalija, zato
treb« te soli skoraj trikrat maiy kakor kajnita ali peiiela.
Ameriški novičar.
Vi'li Amei-ikiiinîi so gotovo naslednji rojaki v Indianojiolis; ^'■anc Gazvoda, 753. Hatigh St.; Jožef Zore, 749. Haugh St.; Anton Mrkopec, W. Walnut St.; Anton Struna, 702, Holmes Av.; Anton Uie, 726. Holmes Av.; Anton Mrvar 710. Holmes Av.; h>une Klolnićar 72r>, Holmes Av.; Jožef Gaènik 801, Kat-chem St.; Kranc líndcž 757, Haugh St. — Ka prvi poziv napotili 80 „pol. Novico" in upajo še več naročnikov dobiti, ako-ravno imajo v Ameriki dovolj časopisov, in so Se zmiraj ravno ^ Ind. „preslabi časi". Zatorej: Čast zavednim domoljtibom!
l*rvu slovfiiisliu knjigarna v anierišklli Zdiiižcnih drtívali s(i je ustanovila v Clcvelandn.
pNiiriniiii doni" v Ameriki. Iz Ameriko jtoročajo, da na-'iiei-avajo Slovenci v illevelandu zgraditi „Narodni dom". Tudi v Ullinwoodu zgrade „Narodni dom",
-)(Jlas Naroda" ima iz ilavis, W. Va. ta-le svarilen dopis: ^"latno dnevnik imenom „Glas Naroda", toda, žalibog, da se rojaki ravtio Zli istega radi delti premalo zanimajo. Če bi rojaki jiridno «opisovali v ta dnevnik, gotovo bi bili vsi podučeni, kako jo tu, Kiiko je tam in tako bi vodno drug drugemu pomagali do na-î'redka in vsakdanjega kruha. Kajti mislim, da v .sedanjih časih "ti aije nobenemu i»rav svetlo zvezda sreče. Tako tudi ini rinemo po debeli, kjer se cedi mod in rtileko, jia tudi grenke solze, za-aieiiovane od ubogega delavca-tlačana. 1'rijK'Uali smo se z ve-st^iim srcem v te šume, kajti obljubljena nam je bila piača na ^^ »r 1 (i()]„r 75 ii, «r, centov, meneč si malo pol)o(jšati svoj -aiostni „štaparski" stan. Toda, ko smo dospeli na kraj srečo, jeiieli smo, da ne bode tu plača, pač pa I dolar 59 in cen-ov- Na ta način smo enkrat sedli nalimanico. Kadi toga svarim "jHke,^ da ttidi drugi ne stopijo v nastavljeno past, ker vedno C nabirajo za ta kraj delavce s to lažjo. Seveda .,8ÎIa kola lomi" " tako smo se tudi mi udali svoji usodi s tolažbo, kolikor ûitro bodli niogočo jo stran odkuriti.
V (Ji-cal. Falls, llont. je umrl Slovenec iMiha Zaloe, doma ^ vrha pri Vinici.
V	i'jvelelh-11 >liii. je plast rude zasula rojaka.Alojzija Kozina.
V	Clevelamhi, (Mi. je umrla I Ljubljančan k a Marija 1'erdan. Ondi ziiiiu,šča več sorodnikov, - Tu je bila imenitna svatba dveli bratov Kovšek, ki sta ugledna trgovca, T^oročena sta bila ob enem i)n istflin oltarju. Svati so bili mnogoštevilni. Lepa slovenska pesem jih je zabavala.
Iz Kiladrlfije poročajo prav amerikansko novico, da jc sodišče obsodilo nekega iîauiiiana na pet let težko ječe, ker se je poii goljulivimi pretvezami poročil s 50 ženskami.
Izseljevanje. Vktjub temu, da slovenski ameriški listi odsvetujejo pot v Ameriko, kjer Se kriza ni končana, venderle naši rojaki zapuščajo domovino in gredo na negotovost v da^ni svet. Nedavno se je iz novomeške okolice mnogo ^judi podalo v Ameriko, In zopet čitamo, da je okrog aO Gorenjcev iz kranjske okolice slovo dalo svojemu domu.
IIoNio V Amerik» — v Jcin. V hjub^ani je na južnem kolodvoru policija aretirala liMetnega Antona Težak iz iJol, Suhora pri Metliki. Še prodno je zado.stil vojaški dolžnosti, hotel jo je popihati v Ameriko, A moral je na sodišče in v ječo. Za vožnjo potrebni denar je imel zašit v hlačnem rot)u, Istotako je bil v Ljubljani aretiran agont Kambič,^ker je s (»retvezami dokaj liclokranjcev odpravljal proti Ameriki. Čudno, da ljudje bo^j verjamejo prekanjenim agentom, nego Rafaelovi družbi, ki jih hoče varovati vseh neiirilik in jirevar,
SmeŠnice,
(Zadnji «iis.) A.: „Kam tako bitro?" H.; .,K bogatemu županu; hočem še njegovo hčer snubiti," A,: „Kaj se to tako silno mudi V ' B,; „Ker so že zadnji predpustni dnevi in ker je to županova zadnja hči I"
(Vedna IjiitM^zeii.) Žena: „Ti 3i mi obljubil, da me bodeš ljubil vse življenje in zdaj V" Mož: „Kedo pa je mislil, da boš tako dolgo živela,"
(Slana klobasa.) Vojak na strelnih vajah vpraša natakarico : „Koliko stane kloba.sa':"' Natakarica: „(iU vinarjev!" Vojak začudeno molči. Natakarica: „Ali hočete še soli in poj^ra zraven?*' Vojak; „K, hudiman; nočem, saj je klobasa zadosti slana!"
Sejmi na Dolenjskem v mesecu februarju.
v Kandiji pri Novem mestu v četrtek IH. iebr. sejni za u|»režno in klavno živino ter za prodajo pra,iičev; vsak četrtek sploh pa tržni dan za i»rodajo živi) in deželnih pridelkov Kujici in ]irodajalci se uljudno vabijo, — Na Bučki na sv, Matija dan 24, febr. — V Toplicah v četrtek po sv. Matiju. — VVišnjigori vpondeljek pred pustno nedeljo.
Tržne cene v Novem mestu.
Imenovanje	Ilektl. |)i>		Imenovanje	Helttl. fio	
	;				_h
ženica......	21	M	Leča.......j	. Í9	
RÍ........	18	84	B..b.......1	10	91
Koriiaa......	13	(56	Ajila.......	la	m
Ove«.......	y	08	l'robo......	)3	eo
JeÈmen......	11	71	Huršca ......	1«	ei
Krompir (mernik) . .	1 1	40	Lbd.......	—	—
Fiiol .......	ití	yi	Jajc,» jiD tí Ea 4ii vinarjev.		
flrali.......	la	63			
Tujci v Novem mestu.
Hotel Kokllč: Urnndner St„ achraiiteer K.. Hrovut J., <ir, Lavrenfiič J., ŠeloTin ,1., VÍBÍ»lt J., Kantini L, Zaf iúnilt B.. dr. O.Tin Fr., Dri»tini< T., David, Liickinanu B., řííMimwí L,. Bifiriienc U, Tctienrm K \% Ijabljsne; Ciiieraffo H, F.«cher I,, B i o itn i V, Brenner F. ii TfKta; BKihweÍB a. ii (irndu»; Zure Ivan ík Seniiiift; Otriu A. ík Sltiv. Bwtnce; PJeůaií I>. is Zisfreba; Ijam(t'el(ier J,, Friedtiian 6., Link .T , Kohn tt,, Muriudje M.. Dvibnky H , (,'h«i A ie l>n-naja; S|)iuer M. li l'oauna; Liiwy l.je l'itna; Treo 1, ir Trebnjesfii ; Polak L. ii Jlaribiira; Fns R ii Motliltti; Otrmak Mnkn ii BiiđulfiveKa; Kílliiaz E, il llaaba; Kiickert E, it Reicbeubrirga; Liéan A. ie II. Bistnue.
Hotel Jacai; Biaucbi G. iz l.jubliHie; MuCati M. i» Koeianjevice.
Hot«) pri Poiti: Hrorat J ia Lpbljane.
JakŠe: Znmiek F ii Rndnita.
Podpirajte dnniDËa slpvenslia pDdjBtja! Franc Lapuh,
dimnikarski mojster za Novo mesto in okolico so najvljudneje priporočuje za vsa v njegovo stroko s))adajoča ojiravila. — Postrežba točna. Cene primerne,	lav.o-s
Svoji k svojim!
Vabilo lia zîibîivni vefer,
i»l)i-tii)ški vcscliriii »kMmh- v soImMo »Iiip '^(í. fV'l>riiiirjii v líostiliii ír»si«Klii Sedlarja kdluijii'^ v Kiindijí. /iičt'li'k «h S. liri zvcřer, Vstoiniiiia 40 vinarjev /u (iscbo; /u nltitťlj fiO viuiirjiM'. (lodlia iliniiuèa (l'iiiiio ork(>stríoti).
Za (ioltro [i0Strežt)0 bode kar najbolj inoj^oce (»riskrbljeno. Na ta zalmviii vcÈcr vljiidtio vabi vse cenjene ^os]»otle mojstre in njih rodbine (4â)	l'ri[iravl,íaliii odiMir,
Gostilna, mlin in žaga
Je za oddati s aprilom na račun ali pa v najem. Nadalje
TRST.
Loterijske številke.
13. februarja 8!) Hi fi« 37

1 tg sivevft sknb jen- (fa iier.a R 2, jioilielena R 'J KO,	K 4,
fiíitt^a K G. I ajbiii HCM^ K 6. MVesa iiuVa K 6, belegn K 10 iiMiietta (iiilifl K la--Od 5 kg nadalje piwuiiiie pninto.
Dovršene postelje	n^pulnjene. Ik e^Io J^oxt^ga, ínUo
_trpržu)*);» T(l»-č>-i;a, m (I dre ira, belfi;a ali
ruiiiMia uii'iii] i(-b«itft. 1 (ternica velibo-t l*0\n6«tii z 2 hlaii. ijxm.i, TelikitBtK iiapnliiJniiH zjnkn Irpiin iiieli^im tierjeiii K 6, i ])i)l]iti iti K ;'0 M piihuiu K 24 pi»Kaii<e:ítie pmiir« K 4. 16, ti» K 3. K 3 M K 4. Hruti llovK^tj^ TdKpOHilia iioHiiittf |iroKto l<ri uantúilii '<1 K lO iinilnlie	1-lÚ-S)
Maks Berger v Dešenici štev. 226. Češki les. Za n -ti^n hkk';*' de nr tinstij — Ci^niki Eahtoii] m {iiiHtiiinfi iitii"")-

/ VSO opravo lik žiipiic ccrkve
V 8t. Viilu pri Zatičini
je za oddati v najem. Lahko se dobi zraven tudi stanovanje. Natančneje za oboje se izve pri gosp.
Iv. Končino, Gorenjavas pri Zoticini. OolBnjsho.
Brinjevo olje i
kupuje v Hudolfovem
lehflrnflr ]os. Bergmann.
ISlěa. ria. proda.jI
s (losesitvaiii za šest iiieriiitior pasetve in nekaj travnik».
Natančneje v Regrči vasi štev. 34 župnije Šmihel pri Novem mestu.	(4i)
Ivan l'olovičj dimnikar v Kostanjevici jirodtija ■ ■ v z dvoma soliattm, kuljinjo, kletjo, hlevom, svi-"IŠO nj&koii), vrtom in njivo, — Ilisa se nahaja na
Mrodti liri Novem tiiesin. Cena se izve ])ri lastiiikn ali pa tudi v i;t»stiliii t^osp. Murnu na Drski,	(loa-a.
Samogovori
se iiiietinjc iiiijiiovejša, pravkar izšlii knjiga
Otona Zupančiča.
Itohi se v vseli iKiljših kitjif;aniali liroít. za 3 H, vezuitii za 4 K. ih .t;-*.
Ustanovljeno J V* AN" S	T* !£j O Ustanovljeno
1899	brivec in vlasuljar	1899
ieilehijfl _ïBa vlaHUljnruka íeia. knpuje íiiieíÍHiie in rftïdtis ŽENSKE LASE n«,)-viS> ceni V ehIukí ima Tee tuttietiie st ari, jiodcbn« »vel, iwu t, ntii original Bayrum tekućina i ruti iKii idunja Ibk in jirhnl, |ir]iiit. itirii"> t> kom ehoui*-Kf< ne vj. rabe p. pol«oma ()» njeiiovem navidi'n I'ravi Am«rlkan-P«trol tudi |,Tii'iknHeu za ratii po iilailka li« MiM-huu pri otriic: li	( 1-S4.7)
Nepreccnliiv Nusiol, barvilu ra Iřep in brhde. pr^ksfa vse di eeiianj» iinajdbe, ćnduvit iiBpfb frd«jiiiK(ti iieŘldrtliiv, KdravuiSiiu preii-kMi,
ZrnTfii tega pripuniČ »v-j Srjvslit Salon, iirt-jBii z najuoTeJSimi koin-f'irti, H bitis, ûiaiu, d<ihr<i p(ii.irtžb<i ž Icu niii<iKi>briijnf||:a ub tikR.
Rudolfovo, Glavni trg. fNawproti mt-ntne liise.)
Mestna hranilnica v Novem mestu,
katere delovanje je pod nadzorstvom vis. c. hr. deželne vlade
in za katere varnost jamci mentiia ohřiiia
Z vsem svojim premoženjem in z vso svojo dovčno močjo,
deluje petnajsto Itto in ima skoro tri in pol milijdnov kron vlog. Za èe veČjo varnost ima nad 180 (JdO krou rtztrv«. To jasDo dokazuje veliko zaupanje obřinstva do tega zavoda.
Zoradj popolne varnosti viagojo v njo tudi slavna sodišča slrotinshi denar.
Ilraniloe vloge se obrestujejo po 47o; ker se pa obresti pripisuji jo h kapitalu, je obreatovanje še nekaj višje. Posojila na posestva se dajo proti 57o obrestovanju. S 3"/o^za pol leta poplača dolžnik v 36 letih ve» dolg z obreoti vred.	(37.3-2)
lilajatelj in uližnik Url)an Horvat.
Ud^OTiirni nrdilmk A. ilogar.
Tisk J. Krajec nasi.