URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

'umori GRfm HOTEL MESEC DIVJAČINSKIH JEDI V UNIONSKI KLETI Tel. 061/154-133 Jutranje I; ☆ FIDES Samostojen časnik za samostojno Slovenijo ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČLANOM p.o. Kersnikova 3, Ljubljana LJUBLJANA, ČETRTEK, 22. OKTOBRA 1992 • LETO XXXIV • ST. 245 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERSEK • 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 145,00 HRD, 40 TOLARJEV Izetbegovič zanikal govorice o prevratu Novico, ki so jo razširili hrvaški mediji, ima za del propagandne vojne — Bosanska vojska bo sodelovala na pogovorih o demilitarizaciji Sarajeva ŽENEVA, SARAJEVO, 21. oktobra (Reuter) - Odločitev Bosne, da se pridruži tristranskim pogovorom pod okriljem Združenih narodov o demilitarizaciji Sarajeva, je mogoče obravnavati kot velik prispevek k mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v Bosni. Sprejeta je bila kot odgovor na sporočilo Združenih narodov, da za nedoločen čas zapirajo zračni most s Sarajevom, ker se boji v Bosni in Hercegovini vse bolj stopnjujejo. Že ob koncu minulega tedna so Sarajevu odpovedali tudi humanitarno pomoč po kopnem. nom in predsednikom samozva­ ne ZR Jugoslavije Čosičem. Ker pa se je še zadržal v Švici, so se razširile govorice, da so ga str­ moglavili. Zanimivo je, da so se ta poročila pojavila v hrvaških medijih hkrati z vse pogostejšimi Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je danes izjavil, da bo poslal na pogovore o demili­ tarizaciji Sarajeva visokega voja­ škega predstavnika in da bo to hkrati prvi neposredni stik s Sr­ bi, ki oblegajo mesto. Kljub temu pa po njegovih be­ sedah političnih stikov z uporni­ mi Srbi še ne bodo vzpostavili. »Nič nimamo proti, če se vojaki sestanejo in se pogovorijo o teh­ ničnih zahtevah,« je povedal no­ vinarjem po srečanju z Vance- om, »nasprotujemo pa nepo­ srednemu srečanju političnih vo­ diteljev. Ne moremo pa sesti za isto mizo z ljudmi, ki so po na­ šem prepričanju odgovorni za morjo in genocid v Bosni in Her­ cegovini. Z njimi se ne bomo se­ stali nikoli« je še poudaril. © Dr. Franjo Tudman je sinoči po vrnitvi iz Ženeve povedal, da so pogovori v Ženevi potekaU v znamenju spopadov med Mu­ slimani in Hrvati na območju Travnika. Kot kaže, struja, ki je naklonjena Izetbegoviču, v spo­ pad ni vpletena, saj je izvršni odbor Izetbegovičeve stranke sklenil, da bo treba okrepiti so­ delovanje med Muslimani in Hr­ vati in izrazil nasprotovanje liba- nonizaciji BiH. Zanikal je trditve hrvaških ob­ čil, da je podpredsednik Ejup Ganič izvedel državni udar, in jih označil kot »propagandno vojno«, katere namen je po nje­ govih besedah napraviti zmedo v bosansko-hercegovskih vrstah. Tudi podpredsednik Ganič je govorice o poskusu državnega udara že zanikal. Izetbegovič bi namreč že mo­ ral zapustiti Ženevo, kjer se je v ponedeljek in torek sestal s hr­ vaškim predsednikom Tudma- loj za policijske arhive Srbska policija naj bi poskr­ bela za obremenilne doku­ mente v zveznem arhivu BEOGRAD, 21. oktobra - Za vdor srbske policije v poslopje zveznega MNŽ se je srbska oblast odločila zato, da bi prišla do arhi­ vov službe državne varnosti (SDV) nekdanje SFRJ. To je rečeno v današnjih izjavah večine beograjskih strank. Tako Srbska liberalna stranka poudarja, da je bil cilj zasedbe zveznega mi­ nistrstva spraviti na varno doku­ mente, ki pričajo, da je SDV dela­ la tudi za sedanje oblastnike, vodja nove Socialnodemokratske stranke Čedomir Mirkovič, odpadnik iz vrst Miioševičevih socialistov, pa je zasedbo opisal kot uvod v »strmo­ glavljenje zvezne vlade«. V nasprotju s tem pa monarhi­ stična in desničarska SNO podpira zasedbo kot »rodoljubno dejanje«, saj naj bi se zdaj zvedelo, kdo je pobijal ugledne Srbe ter selil njiho­ ve tovarne na Hrvšako in v Slove­ nijo. Srbska policija se še vedno ni umaknila iz poslopja, zvezna vlada pa je napovedala tožbo zoper srb­ ske oblasti. S. D. © Dopoldne se je nadaljevala ofenziva Karadžičevih enot in JA v Posavini in dolini reke Bosne ter na območju Tešnja, Maglaja, /.aVidovičev in Otova. Na zahod­ nem koncu sarajevske fronte je opaziti premike srbskih sil in pre­ meščanje najsodobnejših tan­ kov. Iz obveščenih virov se je zvedelo, da je pričakovati silovi­ to ofenzivo na Kiseljak, ki je na­ seljen pretežno s Hrvati in ni pri­ pravljen na obrambo. Namen ofenzive naj bi bil preboj na jug do ceste Sarajevo—Mostar in na sever do Visokega na cesti Sara­ jevo—Zenica. Enote BiH so zav­ zele strateško pomembni kraj Renovice in so zdaj v zračni črti le še kakih 10 kilometrov odda­ ljene od Pal. V Sarajevo sta že danes prispela poveljnik Unproforja za območ­ je bivše Jugoslavije Satiš Nambi- ar in poveljnik sil Združenih na­ rodov za BiH general Philippe Morillon. V predsedstvu BiH sta se pogovarjala o selitvi glavnega štaba Unproforja iz Beograda v Sarajevo in o spoštovanju reso­ lucije varnostnega sveta OZN. (Z. L.) mi, so se spopadi, kot že rečeno, razširili tudi na območje Viteza. Poveljnik HVO Zenice Živko Topič pravi, da jih niso izzvali Hrvatje, ampak »fundamentali- stična struja v Sarajevu«. Kot smo že poročali, so se vneli po umoru enega od pripadnikov te­ ritorialne obrambe BiH, nakar so Muslimani v vasi Opare zaprli »cesto življenja« med morjem in notranjostjo BiH. Hrvaški viri v Mostarju trdijo, da je padlo najmanj 27 Hrvatov in da je ranjenih več kot 20 ljudi, medtem ko je Alija Izetbegovič po sporočilu hrvaškega radia na­ prtil krivdo »radikalnim hrva­ škim silam« in jih obdožil, da bi rade vzpostavile državo v državi. Po njegovih besedah je žrtev manj, kot trdi hrvaška stran. KRAJNČEV CESTNI KRIŽ Karikatura: Franco Juri Šr TEMA DNEVA Rompompom kladivo Pompozni kongres o cestah in tako imenovani nacionalni program, ki so ga tam veličastno predstavili, je bil pač organizi­ ran ob pravem času. Do volitev je vendar le še dober mesec! S čim bi se pred volivci sicer lahko hvalil tako simpatično dobrohotno čenčajoči minister Marjan Krajnc? S kakšno gospodarsko vizijo bi, če ne bi bilo postanega modrovanja o cestah, med kampanjo nastopala gospodarsko povsem bosa (Pučnikova) socialdemokratska stranka, kiji pripada Krajnc in od nedavnega še nekaj pomembnih mož iz cestnega lobija? Boljše ceste bi Slovenija seveda potrebovala, vključno z odseki znamenitega avtocestnega križa. A ne samo te. Potre­ buje razvoj celotne prometne infrastrukture. K njej pa sodijo tudi železnice, luški promet in letalstvo. Drugače se bo spet zgodilo vsaj to, da bo že tako revna Slovenija najela nova posojila za gradnjo avtocest, ki jih bodo — kot tistih nekaj deset obstoječih kilometrov — še naprej veselo uničevali tovor­ njaki iz Evrope in od drugod, ker jih — kot doslej — nihče ni znal, hotel in mogel preusmeriti na železniške tire. Takega programa minister Krajnc, v čigar resor uradno sodijo tudi železnice, luka in letala, v dveh letih ni pripravil, čeprav sta mu to naročila parlament in vlada. To, kar je naredil, pa je lepo za marsikoga; za tri oligopolna cestna podjetja (SCT, Gradis in Primorje), ki bi še naprej rada gradila po neevropsko visokih cenah; za uradnike iz republiške uprave za ceste, ki bi omenjeni trojici tudi jutri želeli po božje in na lepe oči (z avansi brez obresti) nenadzorovano deliti denar davkoplačevalcev; za ministra, ki lahko pričakuje navdušene ovacije na lepe avtomobile mahnjenih Slovencev. Človek ne ve več, zakaj smo se sploh odcepili. Pa tudi tega ne, iz katerega zaprašenega fascikla je otvoritveni govorpoteg­ nilMilan Kučan. MIJA REPOVŽ znamenji, da vojaška zveza med Hrvati in Muslimani popušča, pa tudi hkrati s spopadi, ki so se med Muslimani in Hrvati vneli na obmnočju Travnika in Viteza v osrčju Bosne. Ti boji, ki so sinoči blizu No­ vega Travnika dosegli vrhunec, so se ponoči in danes nadaljeva­ li. Iz Novega Travnika, ki ga Muslimani zasipavajo z granata- PRIKUUČEK NA EVROPSKO MAGISTRALO - Prvi slovenski kongres o cestah, ki poteka na Bledu, naj bi bil tudi prvi korak k vključitvi Slovenije v evropski cestni koridor. Kongres je odprl predsednik predsedstva Milan Kučan. (Foto: Srdan Živulovič) Vključitev v evropski cestni koridor bo zahtevna naloga Na Bledu zaseda prvi slovenski kongres o cestah — Brez razvojnega koncepta Slove­ nija ne more postati resna sobesednica Evropi - Cestna infrastruktura je kritična BLED, 21. oktobra — Prvi slovenski kongres o cestah, ki ga je odprl predsednik predsedstva Milan Kučan, naj bi poieg kritične razprave o nacionalnem cestnem programu, ki ga je pripravila repu­ bliška uprava za ceste in so ga danes prvič predstavili javnosti, odgovoril tudi na vprašanje, ali bomo gradili ceste s sedanjo hitrostjo, ali pa pospešeno. Brez razvojnega koncepta, v katerem mora biti zajeto tudi področje cestnega prometa, Slo­ venija ne more postati resna so­ besednica Evropi, je dejal Milan Kučan. Jasna strategija je nujna tudi zaradi pričakovane tuje po­ moči, saj tujci nočejo sodelo­ vati pri mednarodnih projektih, za katerimi ne stoji tudi vlada. Sicer pa bo vlada kakršna koli že bo po volitvah, morala reševati cestni problem kot prednostno nalogo, je dejal Kučan. Kongresa se je med drugim udeležil generalni sekretar med- Dogovor Beograd-Zagreb Predsednika Tudman in Čosič sta se v Ženevi domenila o ustanovitvi uradov za zvezo v obeh prestolnicah — Hrvaška stran je morala popustiti ŽENEVA, 21. oktobra (AFP) — V Ženevi sodijo, da sta okrnjena Jugoslavija in Hrvaška naredili pomemben korak na poti do norma­ lizacije medsebojnih odnosov. V skupni izjavi po pogovorih v okviru mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji sta pred­ sednika Dobriča Čosič in Franjo Tudman naznanila, da sta se dogo­ vorila o ustanovitvi uradov za zvezo v obeh prestolnicah. Izid njunih včerajšnjih pogovorov velja za nov uspeh sopredsednikov ženevske konference Davida Owna in Cyrusa Vancea. »Ne gre za velikanski napre­ dek, vsekakor pa je ta sporazum uspeh,« je izjavil lord Owen. Urada za zvezo v Beogradu in Zagrebu naj bi najprej poskrbela za to, da bi odprli ceste in znova vzpostavili železniške in teleko­ munikacijske zveze med država­ ma. Tudman je včeraj zjutraj prispel v Ženevo z načrtom v de­ vetih točkah, ki je dajal prednost zagotovitvi medsebojnega priz­ nanja z izmenjavo diplomatskih misij. Spričo Cosičeve zadržano­ sti pa se je moral zadovoljiti z uradoma za zvezo in celo pri­ voliti v določilo, da bosta podre­ jena skupnemu odboru, ki je bil ustanovljen po njunem srečanju 30. septembra. Odbor se je prvič sestal 12. oktobra v Zagrebu, njegova druga seja pa je napove­ dana za petek v Beogradu. Tudman je popustil, ker se za­ veda Čosičevih političnih težav. Predsednik okrnjene Jugoslavije se je namreč po prvem krogu njunih pogovorov znašel v navz­ križnem ognju radikalnih srbskih @ Čosič in Tudman sta se poleg tega dogovorila, da je treba raz­ seljenim ljudem omogočiti, da se bodo neovirano vrnili na svo­ je domove, sodelavci obeh pred­ sednikov pa naj bi poskrbeli za izmenjavo informacij o pogre­ šanih. nacionalistov, ki jih očitno pod­ žiga predsednik Slobodan Milo­ ševič. Na njunem srečanju 30. septembra je Tudman dosegel umik jugoslovanske vojske s strateško pomembnega poloto­ ka Prevlaka, nad katerim je si­ noči prevzel nadzor Unprofor, in razporeditev opazovalcev na letališčih v obeh državah. NA GR RAZŠIRJENI SEJEM NARAVA ZDRAVJE - Ljubljanski sejem je danes odprl 23. tradici­ onalno razstavo Narava zdravje, ki bo trajala do nedelje, 25. oktobra. Uvodoma je nekaj spodbudnih besed spregovoril dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo, družino in socialno varnost. Letos je razstava dopolnjena z dodatnima salonoma Rehateh (rehabilitacija in tehnika) in Medilab (medicina, tehnika in laboratorika), namenjenima predvsem zdravstvenim strokovnjakom in vsem, ki to tehniko potrebujejo. Sicer pa je program standarden, uglašen na zdravo bivanje, hrano, obleko in gibanje v zdravem okolju. Razstavljavcev je prek tristo, spremnih prireditev, predavanj in predstavitev pa bo do nedelje toliko, da sejemski urnik kar poka. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnice so po 250 tolarjev. (M. U., foto: Aleš Černivec) Urada za zvezo naj bi se uk­ varjala tudi s problemi v zvezi z dvojnim državljanstvom. Hrva­ ška je izrazila pripravljenost do­ voliti Srbom na svojem ozemlju, ki so ustanovili avtonomno Kra­ jino blizu meje med Hrvšako in BiH, dvojno državljanstvo, hrva­ ško in jugoslovansko. Čosič in Tudman sta včeraj še potrdila »odločno pripravljenost zastaviti ves svoj vpliv za pravič­ no in mimo odpravo sporov in spopadov v Bosni in Hercegovi­ ni«. Pozvala sta se vojskujoče se strani k prekinitvi sovražnosti in pogajanjem o bodoči ureditvi Bosne in Hercegovine na podla­ gi sporazuma med Srbi, Hrvati in Muslimani. Čosič je med včerajšnjimi po­ govori povedal, da je njegova vlada opravila nujne priprave za varno dostavo človekoljubne po­ moči po cesti Beograd—Sara­ jevo. »V zavzetih prizadevanjih za konec spopadov v Bosni in Her­ cegovini imajo dobri odnosi med Zagrebom in Beogradom izje­ men pomen,« je po včerajšnjem srečanju dejal Owen. Razjarjeni rudarji bi vrgli na cesto Majorja Na londonskih ulicah je protestiralo več kot 50 tisoč rudarjev, besnih zaradi vladnih ukrepov LONDON, 21. oktobra (Reuter) — Več kot 50.000 rudaijev se je danes protestno napotilo skozi središče Londona in po ulicah okrog Hyde Parka, da bi kar najbolj odločno pokazali nasprotovanje vladi, ki je prejšnji teden sklenila zapreti 31 od skupaj 50 premo­ govnikov, kar pomeni, da bi v prihodnjih petih mesecih ostalo na cesti 30.000 ljudi. Premier John Major, ki je vče­ raj oznanil prehod na politiko rasti, da bi Britanijo potegnil iz dveletne recesije, skuša zdaj po­ miriti svojo razburjeno konser­ vativno stranko in preprečiti po­ raz svojega načrta v parlamentu. Poudarek njegove politike ni več na boju proti inflaciji, ampak na delovnih mestih. »Strategija rasti je tisto, kar potrebujemo, in ta strategija je tisto, kar bomo tudi imeli,« je povedal na neodvisni televiziji Independent Television News. Zaskrbljenost vlade je po svoje poudaril tudi zunanji mini­ ster Douglas Hurd, ko se je od­ ločil, da zapusti kraljico Elizabe­ to, ki jo je spremljal na obisku v Nemčiji, in odhiti domov, da bi se udeležil glasovanja v parla­ mentu. Pohod rudarjev, ki so nosili transparente z napisi »Majorja Po napotke za zdravje na sejem Narava zdravje Na Gospodarskem razstavišču vse — od zdra­ vega načina življenja do medicinske opreme LJUBLJANA, 21. oktobra — Ponudba proizvodov, dejavnosti, napotkov in zamisli za zdravo življenje, bi lahko rekli letošnjemu že 23. sejmu Narava zdravje, ki ga je na GR danes odprl Ljubljanski sejem. Letos je razšiijen z razstavo medicinske in laboratorijske opreme Medilab in z rehabilitacijskimi pripomočki Rehateh, ki nemara že naslednje leto utegneta pripraviti samostojno razstavo, saj je letošnja mednarodna udeležba večja, kot so pričakovali. Sodeluje tristo razstavljalcev iz petnajstih držav. Sejem bo številnim obiskovalcem, ki jih pričakujejo še več kot lani, v svojem programskem jedru predstavil zdravo prehrano s šte­ vilnimi predavanji, degustacija­ mi in prireditvami. V hali A bo iz tega programa nastopalo 50 razstavljavcev. Tu bo na voljo veliko navodil za zdravo življe­ nje, preventivnih nasvetov za ohranjanje zdravja, novosti za odpravljanje zdravju škodljivih navad. Novost bo tudi klinika za hipertenzijo, kjer bodo obisko­ valci dobili vse potrebne infor­ macije o povišanem krvnem pri­ tisku in njegovem zdravljenju. Domus bo prikazal praktične možnosti za bolj zdrav način živ­ ljenja in zdravo domače okolje. Predstavili bodo tudi mednarod­ ni program preprečevanja in kontrole kroničnih nenalezljivih bolezni Cindi, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. V okviru salona zdrave pre­ hrane se bodo predstavili poiz- vajalci tistih izdelkov, ki so si pridobili blagovno značko Dru­ štva za zdravje srca in ožilja. V hali A 2 se bo predstavilo 70 razstavljavcev z zelišči, izdelki in kozmetiko. Tu bodo razstavljala tudi vsa slovenska zdravilišča in fitness centri. Letošnja dodatna udeleženca sejma Medilab in Rehateh bosta najbolj zanimala strokovnjake s področja zdravstva. Obiskoval­ ci si bodo v okviru sejma lahko ogledali tudi predstavitev pro­ jekta o dodatnem zdravstvenem zavarovanju v letu 1993, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. MARINA UČAKAR na cesto, ne rudarje«, je bil tisti zadnji izraz javnega ogorčenja, ki je prisilil ministrskega pred­ sednika, da se je uklonil in za zdaj odložil zapiranje rudnikov, napovedano prejšnji teden. Lon­ dončani so demonstrante, ki so korakali v kilometer in pol dolgi procesiji, navdušeno pozdravili, saj je v Britaniji na cesti že sko­ raj tri milijone delavcev. Vlada se je za zdaj odpoveda­ la odločitvi, da zapre 31 od 50 premogovnikov. V bližnji pri­ hodnosti jih bo zaprla samo 10, za preostalih 21 pa je do nadalj­ njega razglasila moratorij. Priz­ nala je, da je naredila napako, ko je sprejela omenjeni sklep na vrhuncu recesije, vendar še ved­ no vztraja pri trditvi, da so ti premogovniki negospodarni in da jih bo slej ko prej treba vse zapreti. Več na 5. strani. narodne organizacije za ceste (IRF) Maurice Willem Wester- huis, ki je poudaril, da je razvoj slovenske cestne mreže pomem­ ben tudi za Evropo. IRF je Slo­ venijo že vključila v projekt raz­ voja integralnega sistema evrop­ skih avtocest ECM. Načrt, ki predvideva tudi vključitev slo­ venskih priključkov v trans- evropsko cestno mrežo, naj bi po Westerhuisovih besedah ko- © Nacionalni program za vzdr­ ževanje in razvoj cestne infra­ strukture je predstavil Lado Prah z republiške uprave za ce­ ste. Cilj tega programa je notra­ nja povezanost in vključevanje Slovenije v evropski cestni pro­ metni sistem. Program predvide­ va dograditev cestnega križa, pa tudi dograditev načrtovanih 202 kilometra obvoznic na magistral­ ni in regionalni mreži ter obno­ vo, rekonstrukcijo in posodobi­ tev magistralnih in regionalnih cest. Obnove je nujno potrebnih kar 1500 kilometrov magistral­ nih in regionalnih cest, na asfal­ tiranje pa čaka blizu 465 kilome­ trov makadamskih cest. Finanč­ na vrednost celotnega nacional­ nega programa naj bi bila 466 milijard tolarjev oziroma 5,5 mi­ lijarde dolarjev. nec leta obravnaval evropski svet. Seveda pa bo morala Slo­ venija za vključitev v evropski cestni koridor izpolniti tudi ne­ katere pogoje, kot so denimo stabilni pravni okviri in sodelo­ vanje s sosednjimi državami. IRF je po besedah Westerhuisa pripravljena pomagati Sloveniji na več načinov, in sicer pri pro­ mociji in vključevanju cestnih povezav v enotno omrežje evropskih cestnih koridorjev. IRF je namreč pomemben sveto­ valec evropske komisije za raz­ voj cest. Doslej je članica IRF Družba za raziskave v cestni prometni stroki Slovenije. Minister za promet in zveze Marjan Krajnc je opozoril, da je kljub navidezno dobrim cestam položaj cestne infrastrukture ze- Ponudba Luke Koper je zanimiva za Avstrijce KOPER, 21. oktobra — Avstrija je že nekaj let izjemno pomembna partnerka Luke Koper. Kot predvidevajo, bodo za avstrijske uvoznike in izvoznike letos pretovorili več kot poldrugi milijon ton blaga, to je za 300 tisoč ton več kot lani. To je nedvomno pomemben dosežek, ki pa še zdaleč ni tak, kot si ga želijo v Luki Koper, saj prevladuje zlasti masovni tovor, premalo pa je kontejnerskega prometa in pretovora tako imeno­ vanih generalnih tovorov, ki so dohodkovno najbolj zanimivi za pristanišča. Da bi avstrijske partnerje podrobneje seznanili z možnostmi, ki jih ponuja Luka Koper (tako pri kontejnerskem prometu, pri pretovarjanju lesa, avtomobilov in južnega sadja), so tokrat v Koper povabili dokaj številno delegacijo gospodarske zbornice iz Gradca. Avstrijski poslovneži so izrazili pripravlje­ nost za krepitev sodelovanja (zlasti Mattner, ki v koprskem pristanišču pretovori 100 tisoč kubičnih metrov lesa) in predstav­ nike Luke Koper povabili na posebno predstavitev v Gradec. Avstrija ima 7 milijonov ton čezmorskega prometa, torej uvoza in izvoza prek pristanišč sosednjih držav, na leto uvozi blizu 100 tisoč japonskih avtomobilov (letos jih bo prek Kopra prišlo 10 tisoč), na Štajerskem pa je še veliko tovorov, ki bi lahko potovali prek Kopra, luke, ki ima redne ladijske linije domala z vsemi pomembnimi pristanišči po svetu. Bruno Korelič je v današnjem pogovoru z Avstrijci poudaril, da si Luka Koper želi postati mednarodno trgovsko pristanišče s poudarkom na dejavnostih, ki so zanimive tudi z njihovega stališča, torej pretovora. Nujno pa je, da se v to ponudbo konkurenčno vključijo tudi drugi. S tem, da je železniški prevoz kontejnerja iz Kopra v Avstrijo 80 dolarjev dražji kot prevoz iz Trsta, bo tekma s sosedi gotovo trda, pridobivanje partnerjev pa težje. Posli so pač posli. DUŠAN GRČA lo slab. Uničenih je namreč kar 20 odstotkov avtocest, 35 odstot­ kov magistralnih in 35 odstotkov republiških cest. Ker integralni proračun ne zadošča za kritje vseh stroškov gradenj sistema avtocest, katerega strategijo je podprla tudi vlada, se je vnovič zavzel za cestni tolar. Promet mora dobiti določeno vlogo v nacionalnem programu razvoja Slovenije, je menil Kranjc. »Po­ časno odpravljanje najhujših te­ žav in nepravilen in nepravičen sistem financiranja so tudi vzroki za sedanje stanje cest,« je dejal Krajnc. Letos ima namreč cest­ no gospodarstvo na voljo le še 150 milijonov ameriških dolar­ jev. Več na 3. strani. GORDANA PIPAN DANES ' V DELU • Trenje v LDS Drnovšek očitno ni zadovoljen s stranko, njen vrb pa ne z njim • Pluralizacija medijev Skrivnost financira­ nja novega časopisa stran 2 • Koliko sardel je vredna avtocesta? Če si bodo Hrvati še dolgo premišljali, bo za ulovljene ribe pre­ visoka vsaka cena • Laskave ocene Američanov Na poslovni konfe­ renci na Bledu se je izkazalo, da je naš pomemben adut spo­ sobnost odplačevanja dolgov stran 3 © Gospodarstvo in finance: - Dolarje poskočil — Se bo naftno rav­ notežje obdržalo? — Proizvajalci orožja so se znašli v težavah 4 stran © V prilogi KNJIŽEVNI LISTI: — Pogovor med pisa­ teljema: ob neki obletnici — Beseda in zvok v Kogojevih pesmih — Pravni vidiki otro­ kovih pravic — Kako graditi lepšo hišo stran 13“16 Sandi Grubelič pred sodniki LJUBLJANA, 21. oktobra — Glavna obravnava proti obtoženemu 44-letnemu Sandiju Grubeliču, ki je predlani ogoljufal kar 4883 bodočih lastnikov avtomobilov, se je danes pozno popoldne začela z branjem obsežne obtožnice, kiga bodo nadaljevali šejutri. O zaple­ tih pred sojenjem poročamo več na 9. strani. (Ž. H., foto: Aleš Černivec) PRIPRAVIMO - PRIPELJEMO - POSTREŽEMO Bodite dober gostitelj na srečanju s poslovnimi partnerji, dobrimi prijatelji, na obletnici, otvoritvi, predstavitvi... Vaši gostje nas niti ne bodo opazili, zato pa bodo vas hvalili kot dobrega gostitelja. Pokličite nas po telefonu: (061) 150-313 dobimo se pri vas maximarket 61101 Ijublfana, trg republike 1, Slovenija £***■ TOPLICE DOBRNA **** ; . na sejmu MARAVA-ZDRAVJE - 4 f od 21. do 25. oktobra 1992 v HALI A2/25. 4 ^ #• V novembru in decembm izjemni popusti: ........................... ~ * "J*1 Telefon: 063/778 110, 778 023 Za TJoš& jzcOrazfje. in. ocCcCifi ■ ' ' ' '