»SMS posamezna številka 10 din v Slovenski Istri Vsako leto je obiskalo Slovensko Istro večje svetilo domačih in tujih gostov, ki so zadovoljni odhajali na svoje domove in niso mogli prehva-liti lepot slovenske zemlje, zlasti pa še Portoroža. Letos pa je stvar precej drugačna. V Slovensko Istro so doslej »zašle« le redke skupine članov posameznih sindikatov, posamezne šole in nekaj posameznikov, hoteli in gostinski obrati pa so v tej predsezoni ostali skoraj prazni. Glede na vse to je nujno potrebno nekoliko analizirati vzroke mrtvila letošnje sezone in pomagali delovnim kolektivom tukajšnjih gostin-stih obratov, da to sezono kolikor toliko oživijo. Eden izmed objektivnih vzrokov, da se letos ni razvila turistična sezona. je nedvomno slabo vreme. Tu ni kaj razpravljati in lahko mirno postavimo piko z željo, da bo drugo leto več sreče. Med objektivne težave lahko štejemo tudi določanje in korekture cen, ter urejevanja formalnosti glede sindikalnih popustov in plačevanje z industrijskimi boni. Razumljivo je. da je bila to precejšnja ovira za člane sindikatov v Jugoslaviji, ki si niso bili o tem na jasnem in mnogi zato tudi prišli niso. Seveda je treba razumeti, da je to ozemlje z Jugoslavijo gospodarsko povezano in da je pač bilo treba počakati, da se tukajšnje cene uskladijo cenami v FLRJ. Sedaj so vsi ti problemi končno odpadli, cene so stabilizirane in tudi popust je določen (40 do 60%. od skupnih stroškov pa se lahko plača do 80% v bonih). Glavni vzrok za letošnje mrtvilo Pa je treba iskati v premajhni zainteresiranosti kolektivov gostinskih obratov, da s primerno propagando popularizirajo svoje obrate. Sicer ni prav prijetno domačim ljudem za zgled, dajati tujce, vendar bi se prav v tem pogledu lahko od njih mnogo naučili. Primerjajmo samo domače in tuje prospekte. Inozemski prospekti t> podrobnostih spoznajo rosta. kaj mu bo nudilo gostinsko podjetje, kakšno izbiro bo imel pri hrani, pijači, razvedrilu, izletih itd. Celo podrobno izdelane zemljevide bližnje okolice zasledimo v njih. po katerih se lahko sijajno orientira, potem načrte za vožnje z motornimi čolni, ladjami, avtobusi, nasvete za iznrehode, opise raznih turističnih točk in zgodovinskih ali prirodnih znamenitosti itd. Glede na vse to bi bilo potrebno, d-, l>i pri sestavljanju prospektov in drugih propagandnih stvari sodelovali celotni kolektivi gostinsko-turi-sličnih obratov, kajti mnogi člani teh kolektivov imajo bogate izkušnje iz prejšnjih let. vedo, kaj najbolj zanima goste, ali z drugimi besedami »več glav več ve«. Seveda je potrebno prospekte in drug propagandni material hitro in spretno razpečali, da so domači, kakor tudi tuji letoviščarji čim hitreje informirani. Tudi v domačem, kakor v tu-Nadaljevanje na 2. strani immutHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiuiiiiniiu Ičcifn nd dapust? Ha naSe morje! iimiuuiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiHiiiiiiHiiiiiiiiin leto l stev. 25 Koper, petek 20. junija S 952 Mg flP '^Siif:-: ¡i;' «M s®® H| mm mi. v ¡Psšp MmiM mmm lipii«! lili i; MM? iiii'®: mM liillliiPi ...... m f ■ težim« i«f§ ifll fMMBmMfM. mmm (Nadaljevanje s 1. strani) jem tisku je bilo zelo malo objavljenega o turističnih lepotah Slovenske. Istre in o pogojih za letovanje. Ker smatramo, da je za nas z gospodarskega gledišča zlasti važen razvoj tujskega prometa, je dobro, da si še pobliže ogledamo, kaj smo letos v tej smeri ukrenili. Koprski okrajni ljudski odbor je spomladi poslal predstavnika tukajšnjega turizma in gostinstva v inozemstvo (Švico, Avstrijo in Za-padno Nemčijo), da bi navezali stike s potovalnimi biroji, sklenili nekaj pogodb in popularizirali letovišča Slovenske Istre v teh državah. Odveč bi bilo govoriti o nujnosti tega koraka, potrebno pa je, da v zvezi s tem spregovorimo o nekaterih pomanjkljivostih in nespretno-stih, ki jih bomo morali v prihodnje resno odpraviti. Predvsem je treba ugotoviti, da so odšli predstavniki turizma tega področja prepozno v tujino, saj se večina tujcev že v zimskih mesecih odloči, kjer bo prebila svo j letni dopust. Čeprav je bilo povsod v inozemstvu veliko zanimanje za Jugoslavijo, je vendar treba vedeti, da je propagandna konkurenca zelo močna (zlasti Italija) in da se marsikdo odloči za tisto letovišče, kier ima takorckoč na dlani vse podatke o cenah, najrazličnejših ugodnostih, prevozih, izletih itd. V tem pogledu je bila naša propaganda zelo šibka, nerodna in je bilo temu primerno tudi več. obljub, kakor pa konkretnih dogovorov za o bisk. Pred nami je prospekt italijanskega letovišča Cattolica (blizu Benetk). V njem. je natančno opisano vse, kar naj bi zanimalo gosta, navedene pa so tudi. cene. Tako stane kompletni penzion v prvovrstnem hotelu 1700 lir dnevno na osebo v sezoni, v pred-sezoni pa 1540 lir. Torej preračunano na dinarje 800 in 749 dinarjev dnevno na osebo. Če primerjamo te cene. s cenami naših hotelskih obratov (A kategorija -45—1239 din in B kategorija 795—885 dinarjev dnevno), potem vidimo, da je s takimi cenami težko konkurirati, zlasti n. pr. v Avstriji, kjer je življenjski standard precej nizek n se bo letoviščar s povprečno plačo verjetno odločil za Italijo. Seveda, to je le prospektna. propagandna stran primerjave naših in italijanskih cen v letoviščih. Naše cene so višle. toda postrežba je neprimerno boljša in kar je najbolj važno — solidna. Namen tuje turistične propagande je predvsem privabiti tujca z razmeroma nizkimi cenami, nato pa ga na drug način »okoli prinesti«. Teh načinov je več in mislim, da jih ni potrebno preveč nadrobno naštevati. Naj omenim samo. če primerjamo cene mesa pri nas in v Italiji, da pač tam meso ne bo moglo biti vsak dan in v taki količini na krožniku kakor pri nas, potem se da lepo »primakniti« pri vinu. ali v baru itd. Končni finančni efekt tujca, ki zapusti italiionsko letovišče ni prav nič boljši, lahko refcmo. da je še slabši kakor pri nas. pa kljub temu smo bil! v propagandi nerodni in tujcev nismo znali pridobiti. Glede švicarskih gostov je stvar malo drugačno. kakor n. pr. z Avstrijci. Ti po velikj večini ne gle- dajo na denar, treba je samo dobre in pravočasne propagande, hkrati pa jim omogočiti v hotelu čim prijel-neje bivanje in jim izkazati primerno pozornost. Treba je. vedeti, da je zadovoljen gost. ki odhaja iz našega letovišča, tudi sam najboljša propaganda, saj bo vrsti svojih znancev pripovedoval, kako so ga sprejeli in kako se. ie počutil.. Take nevednosti, kakor se je pripetila to sezono i: Portorožu se nikakor ne smejo pripetili, ko so uglednemu tujemu gostu odkazali prostor v slabšem hotelu in je bil potem šele na lastno zahtevo premeščen v boljšega. Razen tega se zaradi malomarnosti nekaterih upravnikov turističnih podjetij, pa tudi gostinskih obratov, često pripeti, da gostje nimajo pri roki cigaret, piva, kisle vode itd. (n. pr. bife na pristanišču v Kopru, gostilna v Semedeli itd.) Samo pomislite, kakšen vtis dobi gost, ko mu niti s temi najbolj enostavnimi stvarmi ne morejo postreči. Ko smo se razgovarjali z nekaterimi upravniki. zakaj nimajo cigaret, so me- Po novi upravno-teritoriaini razdelitvi je Ilirska Bistrica postala ena največjih občin na. Primoiskem Formirana je bila iz šestih bivših KLO: mesta Biairioe in Trnovega Kosez, Zemona, Žareč j a, Topolca in Harij, Nova cfočina šteje 6568 prebivalcev. Novi občinski ljudski odbor je začel z 'delom 27. maja letos. Sestavlja •ga skupaj 30 odbornikov — voljenih predstavnikov iz vseh vasi, ki sestavljajo občino. Socialni sestav j.e kaj pester: tretjina je kmetov dve tretjini pa sestavljajo industrijski dalevci, obrtniki, uslužbenci : raznih področij političnega, gospo-darsketga in kulturnega žiivljenja občine, zaGitopana je zdravstvena služba in tudi ena gos\podi:nja, tako, d so v upravljanju občine udeleženi primeirniom sorazmerju prav vsi sloji prebivalstva. Ljudstvo je iz svoje srede izbralo ljudi, ki jim zaupa povečini, ki so že neštetokrat dokazali svojo privrženost 'in zvestobo soctalistiični stvari. Med odborniki je mnogo' udeležencev v NOB, članov KP in ostalih množičnih organizacij. 'Ljudski odbor občine' ima tri svete: gospodarski, za prosveto in kul- I ■ mxcE-Víci i .."i-i.í ir.. __.____________,.. _.----- ----- — — ^ ! il M il si -il .. ' IV" -.-.- . . . „W :':-,- - -ÎÛ "¿rfwto. >•-• Aew*. dPÄfifo : . '--.».««.-'tó mr wm; HOTEL »PALAČE«V PORTOROŽU nili, da imajo pri tem samo sitnosti. Seveda za njih predstavlja to sitnost, za goste pa predstavlja to zelo važno uslugo, zlasti v večernih urah, ko so trafike zaprte. Skrajni čas je. da se napravi tudi v gostin-stih obratih red, kajti zavedati se moramo, da so tu letoviščarski kraji, upravniki pa dobivajo plačo za to. da poskrbijo za brezhibno postrežbo in ustrežejo ■ po možnosti tudi vsaki najmanjši želji gosta. Kljub vsem nerodnostim, objektivnim in subjektivnim težavam, pa se. bo dala letos stvar le še nekoliko popraviti. Predvsem je potrebna večin zainteresiranost samih podjetij glede propagande. Članki v časopisih. prospekti, fotografije teh krajev. natančne informacije o cenah, popustih, raznih ugodnostih, mogoče nekaj aražmajev večdnevnih izletov za skupine in posameznike — vse to mora prodreti med množice, hkrati pa ne bi škodovali tudi osebni stiki posameznih turističnih in gostinskih obratov z našimi delovnimi kolektivi za organizacijo skupinskih obiskov ter skupinskih in posameznih letovanj. Pričakovati je tudi večji odziv iz Zapadne Nemčije, kjer so odobrili nad pol milijona dolarjev za devizno kritje letoviščar jeni ter skupino avstrijskih študentov, ki bo letovala po nekoliko znižanih cenah. Seveda je še vrsta drugih vprašanj, o katerih bi bilo dobro spregovoriti in o katerih bi bilo dobro, da bi spregovorili tudi drugi odgovorni ljudje za turizem v teh krajih, da bi v tem zelo važnem vprašanju v resnici napravili odločen korak naprej. ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V POSTOJNI Oh zaključku redakcijskega dela smo prejeli iz Postojne poročilo o zasedanju okrajnega ljudskega odbora. Glavna točka dnevnega reda je. bila razprava o proračunu za leto 1952. Ker nam ni bilo več mogoče objaviti poročila v celoti, ga bomo objavili v prihodnji številki. Za vaš letni oddih izberite kopališče in restavracijo P&-0 CM weckend hišice, krasna plaža, drevoredi, športna igrišča, dnevni koncerti, ples / Ugodne cene, solidna postrežba! Za člane sindikatov iz FLRJ in cone B je pri izkoriščanju letnega dopusta 40 do 60% popust — Vse informacije dobite pri upravi kopališča in v hotelu »Triglav« v Kopru & Obiskovalci Slovenske Istre E=n R 0 TT rä vam nudi komfortno opremljene sobe s kopalnicami in apartmani. Med tednom redni koncerti, vsako soboto in nedeljo ples v veliki hotelski dvorani. Na razpolago so prvovrstna topla in mrzla jedila in vse vrste pijač a z no obvestilo V zvezi z novimi finančnimi odredbami v coni B smo naš tek. račun pri podruž. NB v Postojni ukinili. Prosimo vse naše redne naročnike, kidpor-terje in inserente, da odslej obračunavajo direktno na naš tek. račun pri podr. NB v Kopru št. 657-909-171. iu.ro ter za zdravstvo in socialne politiko. .Takoj po prevzemu poslov sc predsednik odbora, tajnik in blagajnik ter predsedniki svetov obšli vise področje občine in na mestu samem ugotav, ijali vse (pomanjkljivosti in potrebe, se posvetovali ? občani ,iin potem iznesli svoja poročila o situaciji na drugi seji odbora, kjer so bili prisotni tudi pred-sedstavniki OLO iz Postojne. Ns seja SO' bili sprejeti konkretni sklepi o izvršitvi nekaterih najnujnejših del, ker so letos finančna sredstva omejena in ne zadostujejo za vse potrebe. Pni (tem je prišla do izraza iniciativa, posameznih odbornikov, ki so za svoje vasi predlagali za izvršitev potrebnih del prostovoljno delo aili krajevni samoprispevek v materialu in finančnih sredstvih. iKolt najnujnejša dela, ki čakajo izvršitve, naj omenimo popravila. in ureditev cest, kanalizacijo vodov, elektrifikacijo An javne razsvetljavo, vodovod, vodnjake v Tominjah. pokopališča, kopalni ba-zeln v Bistrici, stanovanjske in druge stavbe v upravi odbora, bo.rbc preti koloradskemu hrošču, ureditev trgovske iin gostinske mreže popravilo šol, sanacijo, vasi, razširitev reševalne postaje, ambulante in druga. Zaradi ve'ike potrebe odborniki tudi predlagajo, naj b: okrajna posredovalnica za delo postavila svojo ekspozituro v Ilirski Bistrici. Zsilo razveseljivo dejstvo je aktivno sodelovanje vseh odbornikov v razpravi o vseh nakazanih vprašanjih. Vsak za svoj sektor dela sc 'znašali koristne predloge, ki so v mnogočem pnipomogli k rešitvi posameznih vprašanj. Razpravljali so tudi o poživitvi dela v SKUD »Toneta Tomšiča«, c njegovem pevovodjl, o godbi, tam-buraškem zboru itd. Razširjeno je bilo trgovsko podjetje »Snežnik« Na čvrste noge, to je na gospodarsko osnovo je bilo postavljeno občinsko poletje »Komunalna dejavnost«, ki se bo v bodoče morale vzdrževati samo, v svoji skrbi pa ima. vodovodno omrežje, zgradbe in zemljišča občine, sejmišča in javne tržnice, občinske ceste, kanalizacijo javna stranišča in razsvetljavo, snago iin čiščenje' ulic, kurivo, parke in kulturne spomenike ter pokopališča, Do konca junija bodo po vseh vaseh in naseljih zbori volivcev, katere bodo odborniki seznanili z delom občinskega ljudskega odbora Volilci 'bodo to delo lahko kritizirali, če jim ne bo všeč, postavljali nove predloge ter pohvalili, ali grajali (pašameizne uikrepe odbora Tako neposredno ljudje sami sodelujejo v upravljanju svoje občine Kakšna velikanska .razlika med današnjo Jugoslavijo in njeno demokratično državno ureditvijo .ter mec ono predaprilsko ali pa celo Italijo ki je z neomejenim totalitarizmom gospodarila po teh krajih! Za zaključek naj omenimo še velikansko korist, ki jo imajo terito rialno velike občine. Po prejšnjem stanju j;e- bilo na 'področju današnje iliirskobistriške občine 25 uslužbencev v državni administraciji, zdaj pa jih je le iše deset in še to število se bo po dokončn. ureditvi občutno zmanjšalo. Občinski proračun znaša 8.800 dinarjev na občana. Skupaj so izdatki preračunani n 8,739,000 dinarjev in zajemajo že poprej omenjene potrebe ter občinsko administracijo. Lahko rečemo, da se je ljudski odbor ob5.il.ie Minska Bistrica dobre znašel v novih pogojih in da bo svoje delo. oib konkretni pomoči vsegr .prebivallstt.va opravljal v splošno zadevo ljsvlto vseh! Brko Naši planinci so sklenili organi-. žira ti plezalno turo ?ia najvišje afriško pogorje Kilimandžaro, kjer bodo skušali priplezali na vrh najvišje gore Kibo. Plezalne ture se bo udeležilo kakih deset najboljših plezalcev, večinoma iz Hrvatske in Slovenije. * Letos se je vrnilo na Reko in prosilo za jugoslovansko državljanstvo 16' Italijanov, ki so svoj čas optirali za Italijo. Bedno življenje in pomanjkanje sla jih prisilila, da so se zopet vrnili v državo, kjer sta jim zagotovljena delo in boljše življenje. Obenem je letos na Reki 148 Italijanov umaknilo svoje prošnje za opcijo in zaprosilo za jugoslovansko državljanstvo, več Italijanov za bivanje. * Vinodolska hidrocentrala ni le ogromnega gospodarskega pomena marveč bo postala tudi važen či-nitelj v razvoju rurizma in jp'".ta. V nedeljo je bila prvič prirejena na novo nastalem jezeru Bajer re-gaia jadrnic. Z Reke in iz Zadra je vozil na to prireditev pns?b°n izletniški v'ak. * V Dolnjem Miholjcu na Hrvatskem so v nede jo svečano proslavili dan bratov Antona in Štefana Ridiča. Pros'c.vi je prisostvovalo veliko število kmetov in predstavniki oblasti, Paitije in množičnih organizacij. O življenju in delu bratov Radičev, o njimi politični borbi in dejavnosti v korist hrvatskih kmetov je govoril Fran j o Oazi. predsednik Izvršnega cdbo-ra republikanske hrvatske kmečke stranke in podpredsednik vlade LR Hrvatske. V imenu Srbov i< Hrvatske pa je govoril podpredsednik vlade LR Hrvatske Božidar Mjslarič. * Preteklo soboto je bilo v Beogradu tretje žrebanje drugega ljudskega prs^ji^a, Amortiziranih je bilo 261.700.000 dinarjev, za dobitke izžrebanih pa 70.405.000 dinarjev. D-bitek v znesku 100.000 din je dc.bila obveznica štev. 415 serije 1047. dva dobitka r.o 50.000 din pa sla dobili obveznici 157 naslednjih serij: 1940 in 4964. Amortizirane obveznice in izžrebane do-, bitke bodo izplačevale vse podružnice Narodne banke od 30. junija, t. 1. * Predsednik Prezidija Ljudske skupščine dr. Ivan Ribar je predal prejšnjo soboto visoka odlikovanja iborcem in voditeljem Narodnoosvobodilne. borbe. Genoral-polkovnik Ivan Gošnjak je prejel Red Svobode, 70 oficirjev JLA, državnih in partijskih funkcionarjev, med njimi minister Svetozar VukmanoVič, general-polkovmk Otmar Kreačič, general-polkovnik Mitar Bakič. vice-admiral Mate Jerkovič in drugi pa so prejeli Red narodnega heroja. * Na .Oplenicu pri Beogradu se je v nedeljo začelo posvetovanje naših najznamenitejših profesorjev ustavnega pmvn in teorije države z vseh pravnih fakultet v državi •in drugih pravnih strokovnjakov na katerem so razpravljali o vprašanjih gied; ustavnega- zakona o najvišjih organih oblasti. * Centralni komite Ljudske m adi-ne Slovenije je sprejel ponudbo slovenskih in srbskih mladinskih organizacij za sodelovavnje 1000 študentov in srednješolcev na ja-iblaniškem in zeiniškem giradilišču. Iz Slovenije bo prišlo 1200 srednješolcev in študentov, z beograjskega vseučilišča pa 400 študentov. Beograjska »Borba« je 7. junija objavila članek svojnga ljubljanskega dopisnika! pod naslovom »Sindikalna ali nesindikalna tovarna«, v katerem so bi'i izneš n: pojaivi kršitve demokratičnosti delavskega samouprav'j'rja v »Litostroju«. Crprav so navedbe v članku odgovarjale resnici, je vodstvo .podjetja prekinilo delo v tovarni m org .niziraio miting ter skuša'o mebi izirati delavce za .borbo proti upravičeni kritiki škod'jivih po-j -,vov v upravnnm krdru. Slovenska javnost pa je obsodila postopke v dilnih ljudi v tem podjetju in nepravilno ie kcijo na kritik v B-rbi. v? ¿trpnosti prav laki odpadki in nekateri nahujskani plačanci. V sredi tc prelepe družbe je kraljeval in vse kaže, da še vedno kraljuje pre-častiti Mussolinijev odlikovanec San-tin. Dejstvo, da so njegovega pokrovitelja sramotno obesili ?a noge, ni vplivalo na Santina. Kaj še! Prišli so novi poglavarji in pokrovitelji in ker je znano, da Cerkev hodi s težkimi koraki za razvojem (con i pie-di di piombo), in ker je v Italiji zavladal talar, se v Santinovih možganih'ni prav nič zganilo, kakor se tudi ni v možganih njegovih pokroviteljev. Zatorej laldto tudi nemoteno nadaljuje svoje delo. Še celo prav pride njegov sedanji položaj za italijanske imperialistične apetite, ki se v zadnjem času tako jasno kažejo posebno v odnosu do Jugoslavije. V nadaljevanju svojega zločinskega ' početja se je Sanlin znašel v središču pozornosti in ne več osamljen. Jasno direktivo je prejel od svojih . rimskih poglavarjev, poleg tega pa je njegovo početje isto kot početje vatikanskega odposlanca v Jugoslaviji Oddija in končno tudi i«lo kot ljubljanskega škofa Vovka. Rim in Vatikan ter imenovani so pač zmes iste vrste in njihove bodice so enako ostre in naperjene proti interesom našega ljudstva. Pri vsem tem. sc pač Santin šc najbolj odlikuje, ker čuti. da ima pač kot veteran najboljše izkušnje. Njegov najnovejši izpad je pravcati primer »krščanske« ali demokrščanske ljubezni do svojih ovčic — učiteljev na Koprskem. Poslužil se je svojih ek sponentov (raznih Dagrijev in podobnih) ter poskušal vplivati .na italijanske učitelje, da bi zapustili našo cono ter odšli v Italijo dvigati dvatisoGletno kulturo skupno z 80.000 učitelji in 20.000 profesorji, ki so v Italiji nezaposleni (le podatke je serviral senator Sapori na kongresu italijanskih vzgojiteljev v Livornu). Naše bralce bo zanimalo tudi, ko že govorimo o italijanskih brezposelnih učiteljih in profesorjih, kako je s šolstvom v Italiji, kamor naj hi šli italijanski učitelji po Sanlino-vem nagovarjanju. Isti vir navaja naslednje: Danes je v Italiji dva milijona otrok, ki ne morejo obiskovati šole (kljub temu. da je toliko vzgojiteljev brezposelnih!). V 11.198 krajih nima šola IV. in V. razreda. Nepismenost je tako razširjena, da je od nabornikov 77 % nepismenih. Senator Sapori pravi, da je to žalosten primat, ki stavlja Italijo pod raven dežel, ki jih imamo za necivilizirane. Nadaljnji podatki navajajo za posamezne pokrajine od 19 do 18 % nepismenih. V istem poročilu stoji še. da se za vsako razpisano učiteljsko incslo javi do 50.000 učiteljev. Redni Santin pa hujska in pripravlja naše učitelje na to. da zapustijo naše šole in da gredo v Italijo. kjer bodo povečali število brezposelnih. Res lop primer ' fašistične krščanske ljubezni, ki hoče tipropa-stiti toliko ljudi samo zalo, da hi potem Santini in njegova klapa trobili v svet o terorju v coni 13. kjer vladajo necivilizirani Balkanci. Santin, tržaški C.LN, njihovi poglavarji v Rimu in še celo Spelmann v daljnem \Va_shingtonu so pač kaša iz istega lonca. Samo tega šc ne morejo razumeti, da tc kaše naše ljudstvo ne more več prebavljali in da jo je 'isto po svetopisemsko izbljuvalo. »GIUSTIZIA ROMANA« JE POČASNA. čE JE TOŽNIK - SLOVENEC V srnici popoldne se je začela ■pred kazenskim sodiščem v Vidmu •s-::dna-rs.izpra.va preti štOrim italijanskim .novinarjem. Obtoženi! novinarji popadajo časopisoma »Corriore delta S;ra« in »Me--is,sig-g-&ro Venetci«, toži pa ji! slavepjski beneški duhovnik Ar.ge Kračina zaradi obrekovanja. Dve leti je ¿rajale , da je po sklepu k-asaeijskega sodišča prišla zadeva pred videmske sodišče, ki mu predseduje neki italijanski reški t:gunec dr, Bina, k'" js hkrati tudi član pojzivin.ega sodišča. 2e p.r-ed razpravo je B':,na izjavil, da- so prišli nsfcriteri novinarji zara-dii tega procesa v Vidam samo zato, da bi pisali slabo o- Italiji toda on da je doma iz Reke- in da toga ne bo dovolil, EPgi2Wffijj @e!b10S©W 151} Vasi o prihodu avstrijskega zunanjega mi.nlbtra v Jugoslavijo, katero prina/šamo na drugam mestu, je vzbudila v ta&gira-ski.h krogih obilc komenit-arjev. Prevladuje mnenje, da se bodo cib i-ej priložnosti razgovar-jali o vseh jiktusinih vprašanjih, ki se tičejo av.siri-jsko-jugoslovanskih odnosov, fci se v zadnjem času vse bolj raovijajo in poglabljajo, Jugoslavija je bila in je tudi ostala življenjsko zainteresirana, na usedi" koroških Slovencev, toda av-£-i'i[jska vlada- je v zadnjem času pokazala razumevanje tudi za tc vpr.Ešrnje, tako j3 upr.Ci, da bo- rešeno tia kolikor tolikor zadovoljiv način. Beagrajsk.a- »PoMMka,« je \ sredo ugotovila pozitiven razvoj jugoslovanskih odnc&ov z Avstrijo kakor Oudi to, da je nasprotno Italija zaradi zadovoljitve svojega- »•sa-cro egoistu: ;<■ pripravljena staviti na kocko bodočnost Trsita ssimo zato. tia fci iše nadalje ostala tiradicio-naLni sovražnik Jugoslavije, medtem ko kaže Avstrija iskrene napore, da oživi iiz preteklosti samo tiste tradicije, ki s d zbliže vale narode Jugoslavije z avstrijskim ljudstvom V B O G A I M E imperializma cjj3 ^ ^ ^ P !" ''j ^ Ncvšcčno je človeku brbati po izmečkih, vendar sc nam to zdi potrebno v primerih, ko gre za to. da sc obvarujemo, pred njihovim škodljivim vplivom. Gre v tem primeru ponovno za proslavljenega fašističnega škofa, junaškega zatiralca in poita-lijančcvalca slovanskega življa v naših krajih. Upira se človeku govoriti o istih stvareh, vendar kaže, da je to potrebno, ker jc fašistično fa-rizejstvo in licemcrstvo, ki je poosebljeno v bivšem Mussolinijevem miljenčku, maziljencu Santinu, še vedno tako, da. čeprav sc človeku že gabi, nam poskuša škodovati. Junaška dejanja tega črnega politikama so znana prav dobro že vsem našim ljudem, znana so tudi naši zavedni duhovščini, ki je pretrpela žc marsikatero bridko, odkar je fašist Santin s podporo Mussolinijcvega režima zlezel na škofovski prestol in teroriziral naše ljudi najprej na Reki in, ko se je tam toliko odlikoval, da je bil sposoben zasesti tržaško stolico, šc v Trstu. Početje fašista Santina je od samega začetka prostaško v pravem smislu besede, zločinsko s pravo besedo, v polnem pomenu besede fašistično. Nciz.nodbita dejstva njegove kariere to jasno dokazujejo. Nima smisla, da sc dotaknemo tega ali onega primera iz njegove fašistične dejavnosti v preteklosti. Morda bi bilo dobro opozoriti le na dejstvo, da si je znal Santin v žalostni preteklosti našega ljudstva vzKOjiti nekaj jani-čarjev, ki so mu danes zvesti oprode. Imena siccr niso važna. Gre le za manj pomembne Bckarjc, Mina-torje, Borsije. Tomiee in podobne odpadke, ki danes smradijo in so morda tudi osmradili nekatere omah-lijvoe. Naši ljudje dobro vedo, da nam Italijani niso sovražni, da pa so pravi hudiči glede nacionalne ne- Baresi ¡e zope! jokal po JMaiiissimi zemlji" onkraj meje Preteklo nedeljo so italijanski iim-perialisiti organizirali v Gorici novo -profij ugoslovansko provokacijo To pot so sklicali v Gorici, tik ot jugoslovanski meji,-zborovanje »bivših bojevnikov in invalidov iz prve svetovn-e vojne«. Z bivšimi bojevniki in invalidi je prišel v Goricc poleg raznih italijanskih generalov tudiipolikliniki-talijanskega obrambnega- ministrstva Baresi. Toda na tako važruem »patriotič-nem« zborovanju je bilo treba tudi pogreti italijanske imperialistične apetite. Za -to so poskrbeli Baresi lin predsednik združenja invalidov Rio-ci. Baresi, ki je poznan po svojih izjavah, ki jih je dal na volilnem zborovanju v Trstu, da je italijanska vojislka- pripravljena na T.imavi da vkoraka v Trst, je tudi v nedeljo jokal po »italianissimi zemlji'« onstran meje, kjer pa r.i bilo -nikoli niti enega Italijana, če se ni pri-tepel za časa fašizma. Se -bolj nesramen cd Bairasija pa je bil Ricci, ki je -govoril o italijanskih »zatiranih« braitih v Trstu in Julijski krajini Seveda ni pozabil obljubiti 'tem »zatiranim« bratom, da bo »resnica« v kratkem izmagala. Pri vseh i-eh ce-rimonijah ni manjkal seveda predstavnik goriške nadškofije. Nedeljsko izfcorovaeje v Gorici je imelo izrazit pro'tijugoslovanski značaj ki so jih italijanski vladni krogi organizirali- v zadnjih letih 'ob jugo-islovarjiki meji na Goriškem. ITALIJANSKA LOGIKA Ce bi dobil signore Alciide De Gaisperi cel STO in zaledje vse do Brevalj, Radgone, Kotonlbe in (Brežic, bi se oglasil »diuce di Spo-leito« in uveljavil -svoje stare pra-rvice do hrrva/t&ke.ga kraljesltva, ki mu ga je podaril »poglavnik« iid Vse zaman, ne bomo mogli doka-jzatii, da Italijanov ni bilo na Ilrvait-iskem, Ktranljskem in Slov. Primor-ju, Ce bi jiih ne hiilo, bi tudi ne, (mogli bežaii od tam. Bežali pa sc ¡s sveitovino znano italijansko hra-ibroisrtjo. Za to bo dobil signore ns (tisoče prič, med njimi tiudi Vlda-Hija in Bartoliija. Da bežeči nisc opazili, da žive v teh krajih Slo-/vemci, ni neben čudež. Tudi če bi imeli čas ozreti se nazaj ali okoli sebe, Slovencev ¡ne bi videli, kar jih ti niso mogli dohajati , . . Kominjormislični fašisti v Miljah so v nedeljo pokazali, da prav nič ne zaostajajo za svojim vrhovnim demagoškim voditeljem Vidalijem, da so izdajalci interesov prebivalstva tamkajšnjega ozemlja, hlapci italijanskega imperializma in v prvi vrsti izdajalci interesov slovenskega prebivalstva. Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta za milj-sko občino, ki je potekla v popolnoma fašističnem vzdušju, je kakor pred tremi leti. tudi tokrat prepovedal kominformistični župan Pacco slovenskemu svetovalcu Vatovcu, predstavniku Ljudske zveze za neodvisnost, govoriti slovenski. Najbolj nizkoten je izgovor kominformistič-nega župana, ki se je skliceval na neko odredbo ZVU. čpš da ta prepoveduje uporabo slovenščine v milj-skem občinskem svetu. Višek vidali-jevsko-kominformistične demagogije pa je bila izjava kominformista Po-stogne, ki. je dejal, da se bo njiho-va občina borila proti krivičnim italijanskim zakonom, ki prepovedujejo uporabo slovenskega jezika in da bo priborila tudi svojim slovenskim občanom pravico, da se bodo izražali v svojem materinskem jeziku, čeprav ni kominformistična klika, ki je imela v svojih rokah občinsko upravo, ničesar storila, da bi zabrisala nezaslišano krivico, zaradi katere miljskim Slovencem ni dovoljeno govoriti v svojem materinskem jeziku na sejah občinskega odbora svoje občine. Tovariš Vatovec je. ko- minformistom upravičeno očital, da je vse njihovo zatrjevanje o bratstvu med Slovenci in Italijani samo hinavstvo, s katerim hočejo preslepiti miljske Slovence. Kominformist Po-stogna pa ni ostal samo pri svoji de-magoški izjavi, s katero bi rad speljal na led miljske Slovence, temveč je kar v eni sapi dejal, da je bilo vse, kar je napravila občinska uprava v prejšnjih treh letih, napravljeno z denarjem, ki ga je poslala Italija in ne z denarjem, ki ga je nakazala miljski občini ZVU. To stališče kominforrnističnega svetovalca je tudi stališče italijanskih ireden-tisto v v Trstu. ki prav tako trdijo, da je Italija lista, ki daje Trstu denar, da se lahko zdržuje, samo da hi dokazali, da Trst ne more. živeti brez Italije. Tude te laži Postogne miljski Slovenci ne bodo mogli prebaviti, ker dobro vedo, da daje ves denar za kritje občinskih primanjkljajev ZVU iz državnih fondov ari-glo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja. Seja je potekla v duhu italijanskega iredentizma (ni čudno, saj jo imajo t rokah kominformisti), tako da se niso ostali italijanski ireden-tisti niti prijavili k besedi, ker so vse, kar so mislili povedati o Italiji in italijanstvu, povedali njihovi kominformistični bratci. Naj govorijo kominformisti še tako lepo o bratstvu med Italijani in Slovenci, med njihovimi pristaši je vedno več ljudi, ki jim več ne verjamejo, ker z dejanji dokazujejo svoje sovraštvo do vsega, kar je slovenskega in jugoslovanskega. Ko-minformistično sovraštvo do Jugoslavije je brezmejno, saj so se kominformistični voditelji vpregli v voz protimirovne politike v službi Sovjetske zveze. V svojem besu do Jugoslavije se kominformisti poslužujejo vseh sredstev. Tako se je po dobro obveščenih krogih v Gorici razširila vest, da so organi javne varnosti zalotili kominformistične voditelje pri organiziranju neke loterije v korist »borbe proti titofašizmu«. Za njo so nabrali baje že okoli milijon lir, ko so jih agenti javne varnosti presenetili, da niso imeli loterije. prijavljene in niso plačali dohodninskega davka. To nam dokazuje, da goriška podružnica italijanske, kominformistične partije nima — prav tako kot tržaška — pred očmi nobenega socialnega ali gospodarskega vprašanja. da bi nakazala rešilno pot de-loi ■neniu ljudstvu iz sedanjega težkega položaja, temveč se bori, da postane zastavonoša t> borbi, proti našemu živi ju v Jugoslaviji in ljudski oblasti. Zato se je tudi znašla na isti liniji z »bivšimi bojevniki in invalidi«, njihovimi generali, ki izzivajo tik ob naši meji, ter tako skupno z Vidalije.vo tržaško kre-meljsko podružnico v nečedni druščini iredentistov in fušistov. | TEDEN DNI PO SVETU S i čeraj je ilopotoval iz Du- | naja v Beograd avstrijski zunanji | minister dr. Karel Gruber, v J spremstvu opolnomočenega mini- | sira dr. Schleinitz — Prokescha in g svetnika avstrijskega zunanjega 1 ministrstva dr, \Villforta. Med svo- S jim'uradnim obiskom se bodo av- 1 strijski visoki gostje razgovarjal = z maršalom Titom in s funkcionar- | ji jugoslovanskega zunanjega mi- = nistrstva. I Zaenkrat šc ni nobenega spora- | zuma med zar.adnimi velesilami | glede odgovora na noto S Z. Obe- | nem je predstavnik britanskegi i zunanjega ministrstva zanikal, da | so se Velika Britanija, Francija ir, | ZDA sporazumele o povabilu so-| vjetske vlade na konferenco šti-1 rih.. Ni pa hotel povedati ali ob-= staja spor med tr,emi državami gle-| de dneva morebitnega zahodnege | povabila za štiristransko konferen-§ co. . i Francoska vlada .je pred dnevi | razpravljala o pismu, s katerim | jc namestnik glavnega tajnika g francoske kominformistične stran- | ke Duclos zahteval od.predsednika g narodne skupščine Iierriota, naj | odloči razpravo o okoliščinah, ki | so privedle do njegove aretacije | Vlatla je sklenila, da o tej zahtevi | ne bo zavzela stališča, ker komin- | jormistična parlamentarna skupina | ?ti s svoje strani zahtevala take s razprave v skupščini. I V Pan Mun Jomu je prišlo dc | ponovne odložitve pogajanj za | sklentiev premirja na Koreji. V i torek so predstavniki OZN skleni- | li, da se za tri dni ne bedo udele- | žili pogajanj, čeprav so Kitajci ir. = Scv.erni Korejci vztrajali, naj bo- | do sestanki vsak dan. Tudi politič- | ni položaj v Južni Koreji še n | razčiščen. Južnekorejska policija je | namreč začela novo taktiko. Vsa- š ko jutro pokliče na policijo opozi- | cijske poslance in jih izpusti šele š zvečer. Na ta način se ne morejo | udeležiti parlamentarnih sej. 1 * j| Japonska vlada je poslala glav- | nemu tajniku OZN Trygve Lieu g uradno zahtevo za sprejem v OZN. I - 1 Italijanski senat je zopet brez § predsednika, ker je De Nicola zo- | pet enkrat začutil, da je užaljen | in podal ostavko. Kot povod za | odstop je navedel očitek, češ da je | kot predsednik senata slabo oprav- š Ijal in zlorabljal svoj o predsedni- s ško funkcijo. g V parlamentu pa je prišlo do be- | sedne bitkp med Togliattijem in i De Gasperijem. Togliatti je nam- g reč protestiral zoper prihod gene- 1 rala Ridgxvaya v Italijo in pri tem š napihnil vladine varnostne ukre- § pe. De Gasperi pa je v dolgem g govoru zopet pretiraval namene g kominforrnističnega vodstva ob = Ridgwayevem prihodu. g Britanski zunanji minister Eden g je v torek sprejel jugoslovanskega 1 veleposlanika. dr. Jožeta Brileja | Razgovor je zahteval veleposlanik g dr. Jože Brile j. I Pred dnevi sta dva sovjetska | lovca napadla švedsko -reševalne | letalo na Baltiškem morju, ki je | imelo na krovu 7 mož posadke, ki | so iskali pred teden dr.-evi pone- g srečeno švedsko letalo »Dakota« in g čigar ostanki so bili kasneje naj- = deni v Baltiškem morju severne | od otoka Gatland. Posadko je re- | šila neiHška trgovska ladja. Sved- = ska vlada je ob tem incidentu g vložila protest pri sovjetski vladi | ogorčeno stocholmsko prebival- g stvo pa je demonstriralo pred so- g vjetskim poslaništvom, v Stoehol- g mu. =iiiiiiiiiiiniiinuiiiiimiiiiiiiiNiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHtiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAIRO. — Glasnik zunanjega m ¡nista tva je javil, da je Egipt pozval ostale arabske države, naj skupno nastopijo in preprečijo, da bi vlada Izraela prenesla sedež v Jeruzalem. Že v prvih dneh tega meseca je bilo rečeno, naj egiptovski zunanji minister sestavi memorandum o internacionalizaciji Jeruzalema. Ta memorandum imajo namen predložiti najprej vladam arabskih držav, potem pa po redni diplomatski poti še ostalim državam. DRUŽBENI PLAN IN PIRANSKA LADJEDELNICA Razna so bila mnenja med delavci, ko so zvedeli, da je bil predložen družbeni plan v diskusijo. Nekateri so trdili, da bo to za delavec nova težava, drugi pa so dejali; »Bomo videli, kako se bo to v praksi pokazalo,« No. tako huda tudi ni bila. Res, v začetku niso razumeli raznih besed, kakor na primer sistemizacija delovnih mest, potem proporcije, dalje kapaciteta in še ved drugih. Vse to so razčistili na sestankih upravnega odbora in delavskega sveta. Ko sc' jc razvila debata, je tovariš An-tonio Tratil, ki jc predsednik delavskega sveta, pozval vse navzoče delavce, da čimveč doprinesejo k realizacij; plana. Tovariš Carlo Erne-slini jc dejal, da je za izpolnitev plana glavno to, da vsi delavci pravočasno napravijo svoje delo. Tovariš Riecardo Paleari je kritiziral liste delavce, ki na delu niso aktivni. Nc bi se smelo dogajali, da bi nekateri delavci dajali za realizacijo plana vse od sebe, drugi pa bi bili pasivni. Po daljši debati je bil plan sprejet. S tem pa še ni vse končano. Komisije za sistemizacijo in tarife, ki so sodelovale pri ugotovitvi zmogljivosti (kapacitete) podjetja in ki so bile sestavljene 80 odstotno iz najboljših delavcev, so nadaljevale svoje delo pri določanju tarif na delovna mesta, Predlogi teh komisij so bili dostavljeni upravnemu odboru v odobritev. Da bi bila zadeva čimbolj pravilno izvedena, je dal delavski svet novo strukturo plač v pretres delovnemu kolektivu, ki je potem sam odločal o pravilnosti in napravil morebitne spremembe. Tudi to novo strukturo podjetja jc kolektiv odobril. Delavci sedaj govorijo. kako naj se postavi individualni plan in obvezni plan po oddelkih, dobiček pa naj se deli po učinku dela posameznih oddelkov. V zvezi s to novo strukturo tarif je delovni kolektiv povišal storilnost dela. kar se je stvarno pokazalo pri popravilu M B »Borovnik«. ki je bil izročen 11. 6. 1952. to se pravi deset dni pred rokom. Delovni kolektiv je poiskal »skrite sile« in to so njegovi uspehi. N. P. PIRAN Slovensko prosvetno društvo »Simon Gregorčič« je organiziralo zanimivo predavanje, ki se ga je udeležilo okoli 80 ljudi. O temi: »Zanimivosti iz življenja Japonske« je predavala tov. Marija Skušek. rojena Tsunckc Konde Kawase. — Predavateljica je bila oblečena v japonski »kimono« in nam je pričarala »deželo .sonca« v življenju, noči, glasbi in slikali. Hčerko Eriko smo videli v starodavni kitajski narodni noši. ki jc bogata v živih in različnih barvah. Iz lega zanimivega predavanja smo spoznali zlasti značilnosti iz vzgoje mladine na Japonskem. El-HA BABICI Spominska plošča pokojnega Jožefa Babica je v nevarnosti, da bi jo kdo razbil, ker večkrat pade s podstavka. Do sedaj je skrbel zanjo nek pastir in jo vedno postavil na mesto, kadar jo je našel obrnjeno. Krajevni odbor Zveze borcev bi moral poskrbeli, da bi se plošča za stalno postavila na mesto. Ne bi smeli dopuščati, da se tako zanemarja spomin poštenega borc-a, ki so ga umorili fašisti. bf. ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI PRI SV. ANTONU Arheološki izkopi pri svetem Antonu sc bodo ponovno pričeli v drugi polovici junija in nadaljevali celo poletje. Vso tehnično pomoč pri teli delih bo nudila večja skupina arheologov iz Slovenije. Staroslovenski predmeti, ki so jih našli prejšnji mesec v bližini te vasi. so sedaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer jih preparirajo in bodo tvorili del zgarloivinsko-pcli-lične razstave, ki bo jeseni v Kopru. IZ ŠMARIJ Osemletka Šmarje je priredila »Dan šolske mladine«. Praznovanje je bilo v skladu z novimi občinskimi mejami, šola je povabila tudi mladino- sosednjih spadajočih. pod šmarski sektor. Ko je po blagodejnem dežju znova posijalo sonce, se je pričela zbi-« ra-li na šolskem dvorišču šmarska šolska mladina, ki so se ji pridružili še. pionirji in pionirke iz Ga-žona. Puč, Koštabone. in drugih naselij. Pridružila se je še mladina iz Pomjana. Na obširnem travniškem športnem prostoru, od koder jc prekrasen razgled na naše sinje morje in na precejšen del Slovenske Istre, smo po kratkem odmoru pričeli z zabavnim sporedom. Nastal je pravcati sej luski vrvež, ko smo napovedali prvo točko: šaljivo tekmovanje za slaščice. Sledile so igre z žogo, ki so zlasti najmlajšim pionirjem najbolj pri srcu. Nato je sledila »hoja v vrečah«, kar je vzbudilo salve smeha, a tudi hudomušnih opazk na račun nerodnejših ni primanjkovalo. Neverjetno prerivanje je nastalo za gledanje z daljnogledom. Vpitja »anka jest« ni hotelo bili nc konca nc kraja. Glavna točka sporeda: razdeljevanje slaščic je. imela dobrodejen učinek. da je povzročila vsaj nekajminutni molk. Ko je šmarski pionirski pevski zbor zapel še nekaj pesmic. so sc. začele skupine razhajati. Gavni namen prireditve, ki ji- bil v polni meri dosežen, jc bil, da so sc učenci različnih šol in krajev medsebojno spoznali. Ne smemo mimo hvalevredne geste šmarskega občinskega ljudskega odbora, ki jc za to priliko poklonil lepo vsolo -1000 din za nakup slaščic. S tem je dokazal, da ima polno razumevanje tudi tedaj, ko gre za razvedrilo naše mladine. E. Sv. SV. ANTON V nedeljo 22. junija ob 9. uri dopoldne bomo imeli zaključek šolskega lela s primerno prireditvijo, razdeljevanjem spričeval in nagrajeva- njem najboljših učencev. Pionirski pevski zbor bo pod vodstvom svojega učitelja zapel nekaj prav lepih pesmi. Po prireditvi bo otvoritev šolske razstave. Ob 16. uri popoldne je napovedano gostovanje nekega prosvetnega društva. Po prireditvi prosta zabava kol stara tradicionalna »šagra«. V soboto zvečer bo roditeljski sestanek, na katerega so vabljeni vsi starši. O. ŠKOFIJE Prejeli smo in objavljamo: Kakor je bilo javljeno s plakati in uslmeno, da bodo v nedeljo 15. junija člani SKL1D PTT iz Ljubljane priredili v dvorani zadružnega doma na Škofijah veseloigro »Postržek«. Zakaj niso igrali, razsodile sami. Domača igralska skupina je. odšla isti dan na gostovanje v Dekane in naravno odpeljala s seboj tudi kulise. Prosveta v Kopru jo pripravila kulise in kar je bilo potrebno, da bi sami odpeljali na Škofije. Gostje so prišli skoraj dve uri pred predstavo na blok. Ogledali so dvorano in odšli nazaj. Izjavili so, da ne morejo delati, ker je dvorana prazna. Ko so ljudje prihajali, da tii videli predstavo, ni bilo igralcev nikjer. Kje jc vzrok, da predstavo ni bilo? Po mojem mnenju imajo nekaj krivde igralci sami, nekaj pa malomarnost funkcionarjev iz Škofij in Tinjana. Res je, da je med nekaterimi nastalo tako mrtvilo, da se jim ne ljubi napraviti v korist ljudstva nobene konkretne stvari. Naj tii to služilo kot opozorilo za bodoče, da sc kaj podobnega ne bo ¡rodilo. J Gojenke ženske obrtne šole v Kopru pripravljajo za prihodnji razstavo svojih ročnih del teden ssi eSsktB^ifSksiGSjc Kakor na vseh drugih ¡podiročjih tako je bila Istra .tudi glede elektrifikacije pred osvoboditvijo pozabljena in zaostala. Nad njo so vodili daljnovodi visokih napetosti v kraje, kjer je elektrika večala profile in ugodje kapitalistom d-očim niso električna omrežja segala niti v najbližjo okolico mest Preveč bi bilo naštevati, koliko vasi i:n naselij so elektrificirali v Istrskem okrožju od leta 1949., za-ito isi oglejmo le letošnja elektrifi-kaciijska dela v koprskem okraju Transformatorske postaje so zgradili, ali pa pripravljajo gradnjo v Ko.rtah, Maliji, Boninih, Pučah Kavatičiih, Sv. Antonu in Krkav-čah. Daljnovodi, ki so jih letos zgradili, vežejo Most na Soči—Ma-lijo—iKorte in Vanganel—Sv. Aitton Kavaliče, postavili pa so tudi drogove za daljnovod cd Snu-rij da Krkavč. Iz omenjenih trantormaitoivskih postaj bodo potegnili tudi glavne kinije niizkonapaitc.tsinega omrežja, V ko/.iko.r bodo prebivalci sami priskočili na pomoč pri gradnji razdelilnih 'liinij in priključkov, bo zasvetila električna luč letos tudi \ Kortsh, Mailiji, Nožcdu, Fičuriju Cetorah, .Krkavinh, Sv- Pe'.:u„ Pučah, Planjavi, • Kavaličlih, Potoku Koštafooni, Loparju. Sv. Antonu', Hutrkih, Grego-iiičih, Fijarogi in O/spu. ■ - « Za letos, je ljudska oblast odobrila za podeželska elektrifikacij-•ska delo- v koprskem okraju nad 20.. milijonov:- dinarjev. Kljub • tej vsoti pa- ne--bo/mogoče vse zadovo- ljiti, saj je elektrifikacija v mno-gočem odvisna od samih interesentov in od njihove volje, koliko- so pripravljeni prispevali v denarju in s prostovoljnim delom. Naj navedemo samo priimeir prebivalcev Boninov in okoliških vasi, ki sc pred kratkim elektrificirali svoje vasice: Bo-niine, Kalesiburg, Korna-Icingo, Sv. Olbald, Ceze in Sv. Tomaž. Sami so postavili transformatorsko postajo, kupili transformator in zgradili domala vse nizkonapetostno omrožje. Finančno breme je bilo za nijiih pretežko (okrog 2 milijona din), zato jim je priskočila na pomoč tudi lju.diska oblast Prvc-ga maja je bilo njihovo, delo končano z uspehom in dolgo v noč so s pesmijo iin vrisfkom praznovali svojo delovno zmago, Z dobro voljo prebivalstva in ob podpori ljudske oblačiti bo mogoče tudi drugod premostili še tako težke ovire! M„ K. V soboto in nedeljo jc v Trstu na stadionu »Prvi maj« nastopil Državni ansambl plesov in pesmi LR Makedonije iz Skoplja. Makedonski umetniki so prišli v Trst naravnost iz turneje v Grčiji, kjer so nastopili z izrednim uspehom. V Trstu so makedonski ljudski plesi dosegli naravnost triurni'. Na obeli nastopili jc bilo okrog 7000 gledalcev, ki so makedonsko plesalec in pevce sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Publika in kritika sta si bili edini v oceni: Do sedaj še 111 bilo v Trstu nobenega takega na-slopa, ki bi lako umetniško izpopolnjeno prikazal ljudske plese katerega koli naroda. Tako v soboto kot v nedeljo, jc bilo na nastopili poleg velikega števila tržaških Slovencev, tudi mnogo Italijanov, Angležev in Amcrikau-cev. Saj je. Državni ansambl plesov in pesmi LR Makedonije prejel na lanskem londonskem Festivalu prvo nagrado za ljudske plese. ¡t: * sjs Jugoslovanska mladina jc poslala tržaški mladini vabilo za sestavo mladinsko delovne brigade, ki naj bi delala skupno z drugimi mladinskimi brigadami mesec dni na delih pri dovršilvi hidroccntrale Vinodol. Zveza ant i fašistične mladine v Tr-slu je lo vabilo z navdušenjem sprejela! Naslovila je že na tržaške mladinec poziv, naj sc odzovejo pova- bitu jugoslovanske mladine in naj so prijavijo v Tržaško mladinsko delovno brigado, ki jo organizira ZAM. Za informacije in pojasnila, kakor tudi za prijavo, naj sc tržaški mladinci zglasijo na sedežu ZAM v Trstu, ulica Macliiavelli 13 II. Tudi letos bo odpotovalo na počitniške kolonije v Slovenijo okrog 1000 tržaških otrok. Letovanje tržaških otrok jc pod patronatom Dobrodelnega društva v Trstu. Tržaški otroci bodo letovali na Gorenjskem v bližini Ljubljane. Po vsej Primorski so bili pred vojno dobro poznani brusači Rezijani. Posebno težko so jih čakali možje, da so jim nabrusili skrhane britve. Še to: ta ni iz Rezije. ki je ostala še nadalje pod Italijo, temveč iz Prek- ssasra*' ■ -v .. murja Z OKRAJNEGA ZBORA ZVEZE BORCEV V SEŽANI Okrajnemu občnemu zboru Zveze borcev, ki sc ga je udeležilo čez 90 delegatov iz vseh občin sežanskega okraja je prisostvoval tudi sekretar glavnega oeJbora ZB Slovenije tov. Gričar, predstavniki JLA garnizije Kozina in množičnih organizacij. Lansko leto je organizacija ZB imela precejšnje uspehe. Sprejetih jc bilo čez 1000 novih članov, tako. da šteje sedaj organizacija ZB čez 6000 članov. V trajno priznanje in v spomin na padle borce v NOB jc bilo izročenih 12-10 spomenic v lepo ■izdelanih okvirjih. Bivšim borcem in aktivistom v NOV je bilo podeljenih 503 odlikovanj. Odkrit je bil lep spomenik padlim borcem v Komnu, dve spominski plošči v Ga-lirovici, ena v Raši, ena v Povirju in štiri v Škrbini. Partizanski tabori so bili organizirani v Kozini, v Štomažn, v Komnu, Gabrovici, Raši, Misličah in v Štanjelu. Ob narodnem prazniku 22. julija je v partizanskih patrolali sodelovalo čez 500 bivši borcev. Zveza borcev je ob tem prazniku imela 31 proslav po vaseh okraja. V 6-mcscciicih tekmovanju za 10. obletnico JLA je Zveza borcev skupno s protiletalsko zaščito organizirala 52 različnih vaj izvenarmadne-ga značaja, kjer je sodelovalo skupno nad 20 tisoč ljudi. Pohvalne diplome so zato prejele organizacije ZB Sežana, Kozina in Komen. Na brezplačno zdravljenje je bilo poslanih 11 bivših borcev in aktivistov. Ob Novoletni jelki je organizacija darovala za vojne sirote 105 tisoč din. za poškodovane kraje na Tolminskem v letošnji zimi pa je okrajni odbor ZB daroval 30.000 din. Zbor ie sklenil, da se bo organizacija ZB skupno s Partijo borila obiščite portorož, prelepo morsko kopališče! LUKSUZNO, OPREMLJEN HOTEL.-PALAČE" V P vam nudi po ugodnih, ccnah najprijelnejši oddih s prvorazredno postrežbo / Odlična plaža, športna igrišča,:,meldeljski izleti z motornim čolnom, vsakodnevni ples na terasi in ,v nočnem baru itd. proti vsem reakcionarnim pojavom, posebno pa proti klcrofašAstičnim vatikanskim podropnikoni, ki skušajo ovirati naš socialistični razvoj. Zveza bo organizirala zbiranje zgodovinskih spominov in kronike iz NOB. Da sc med Ijuelplvom ohranijo tradicijo iz NOB, bo zveza organizirala v tem letu sedem partizanskih taborov. V juliju v Vrhovljah — odkritje spomenika padlim borcem, v avgustu okrajni partizanski labor v Nkoejanu z odkritjem spominske plošče padlim v NOB, isli mesec tudi partizanski tabor v Podbežah in odkritje spominske plošče padlim žrtvam fašizma, v septembru pa okrajni partizanski tabor v Dutov-ljnh in odkritje spomenika padlim borcem. Partizanski tabori bodo tudi v Kubcdu in v Materiji. V J. ZAKAJ V KOSTANJEVICI NA KRASU ŠE NI STEKEL VALJČNI MLIN? Na Goriškem je nujno potreben valjčni mlin. To vedo povedali posebno tisti, ki morajo voziti žito in koruzo v oddaljene mline na Vipavsko. kot VjitoHiUi Oz.^Ijan, v Solkan in cclo v Grgar, 20 do 25 km daleč. Ti mlini pa so v svojem območju že itak zelo obremenjeni, zato imajo Kraševci velike težave pri prevozu in mletju. Od približno 500 kmečkih gospodarstev mora mesečno peljati v mlin vsaj 50 ljudi z vprego, ki peljejo še za svoje sosede. Pri tem zamudijo po dva dni in gre tako po zlu v kmečki proizvodnji mesečno najmanj 200 delovnih dni. Na mševanilt so pričeli graditi nov mlin v režiji krajevnega LO Kostanjevica in tudi kmetijska zadruga je prispevala 90.000 din. Po povprečni cenitvi znaša vrednost obnove okrog 2 milijona din. Mlin je že pokril jn nabavljen valj, ki pa še ni montiran. Zarali finančnih težav pa Kostanji-! ne morejo storiti, saj je to edina občina na Goriškem, ki bo deležna pomoči — -dotacij iz proračuna okraja za upravljanje. Okraj jim išcer obljublja investicije že od leta 1919 in " 1950. da. mlin dokončajo in opremijo", a je odlašal, dokler niso prišle v zvezi z novim finančnim sistemom in gradnjo važnejših započct.iii del.-.tudi težave, da ti- ol i j ek t e"' do k omcajo. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. ; Pahor pravi, 'da,'!)'!1 s približno milijonom investicij ' |aliko spravili • mlin v obrati ! "-" MllltllltllKlIMI I llil IIIIII lltlirill 11 ■ ITIIlIlltltllJIlliltlllllllKlllItllll ttlllrittllllll I [[(II1III lltlllllttltlllllltlllllMIttlltttllttlllilllllllMIllTilllllllltllllllllllllll pra Gorica Pcvma je slovenska vasica, kaka dva kilometra oddaljena severno od Gorice» Stoji med Sabotinom in Kalvarijo. Na njeni vzhodni strani teče »Bistra hči planin« Soča. Ko pride popotnik v notranjost vasi nc ve, ali je v mestu ali na vasi. Hiše, ki jih je približno petdeset. stoje druga poleg druge in le redko je opaziti ločeno kako starejšo poslopje. Skozi vas pelje lepa asfaltirana cesta do Oslavja in od tam nadaljuje proti Stcverjanu v Brda. Če pogledamo Pevmo po njenem agrarnem . položaju, opazimo, da ima precej dobro obdelane zemlje, ki ni last posameznikov temveč države- Ta jo je po drugi svetovni vojni dala a- najem malim kmetom. Le malo družin se ukvarja s kmetijstvom, večina jih dela v Gorici po raznih tovarnah, podjetjih in trgovinah. Perma ni pred okupacijo od strani Italije prav nič zaostajala za dru-¡rimi vasmi na kulturnem področju. Takoj po razpadu Italije leta 1913 smo v Pevmi ustanovili prosvetno društvo »Naš prapor«. Društvo je skrbelo predvsem za mladino, ki ji je dajalo priložnost, da se je lahko izobraževala. Imeli smo večerne slovenske tečaje, ki so jih posebno mladinci z navdušenjem obiskovali. Pionirji pa so dobili osnovne šole, kjer so se kulturno in fizično vzgajali. Če je katerega izmed vaščanov veselilo gledališko življenje, je imel priložnost, da se je lahko izkazal. Pokazalo se je, da je bilo v Pevmi oreccj nadarjenih ljudi, ker smo kmalu začeli prirejali razne igre v domači vasi in 'tudi po drugih vaseh: Začeli smo snovali načrte, kako bi z zasluženim denarjem prišli do majhne dvorane, kjer bi lahko nastopali. Z veliko dobre volje in požrtvovalnosti smo po nekaj mesecih kupili in popravili precej veliko staro dvorano. To nam _je bilo v spodbudo, da smo se z večjim veseljem lotili drugega dela. Zbirali smo med člani ljudi, ki so imeli veselje do petja in ustanovili mešani in moški pevski zbor. Uredili smo tudi precej veliko knjižnico, da so ljudje lahko brali dela naših in tujih pisateljev. Mladinci smo poleg lega ustanovili nogometno skupino in tekmovali po vsem goriškem okraju. Ce pogledamo Pevmo danes, bomo opazili, da je izginilo skoro vse prej tako cvetoče, kulturno delovanje. V vasi ni bilo nobene prireditve več, knjižnica jc propadla, nogomelna skupina je, izginila. — Lahko bi rekli, da se nihče več nc zanima za dvig kulture in znanja, ki ga zlasti mladina tako potrebuje. Vprašamo se, kje so vzroki takemu stanju? Kot po vseh vaseh na Goriškem in povsod po Italiji, se tudi Pevm-čani delijo na več političnih strank. Nezavedni Slovenci se prodajajo krš.čan-ki demokraciji. Mnogo je lakih, ki poslušajo kominformistič-ne laži o Jugoslaviji in tako ustvarjajo sovraštvo med ostalimi zavednimi Slovenci. Kominformisti pač ne vedo, da so tudi Slovenci, ne vedo. da, če sovražijo Slovence, sovražijo sami sebe — četudi morda podzavestno. Zalo pa se moramo demokritični Slovenci zanimati, da jih. bomo spravili na dobro pot, da se bodo nekoč znova združili z nami. Le na ta način bomo Slovenci v Italiji lahko dosegli svoje pravice in se borili proti krivicam, ki nam jih prizadevajo. Vodilo pri tem naj nam bo pregovor, ki pravi: »V slo- gi je moč!« D. G. ALI SO GORIŠKI PLESKARJI IN 30B0SLIKARJI RES ZAPOSTAVLJENI ? Na Goriškem je okrog 20 pleskarskih ii'n soboploskarskih mojstrov, ki se pritožujejo zaradi pomanjkanja dela. da so zapostavljeni in podobno. Jeze se nad okrajnim gradbenim podjetjem Nove Gorice, da je zaposlilo nad 20 soliopleskarjev podjetja Slikoplcsk iz Ljubljane, ki odjedajo kruh domačim mojstrom in pravijo, da se jim ta zadeva zdi sumljiva. Pravijo, da so pripravljeni izvršiti kakršna koli dela v določenem roku in se tudi združiti, če bi posamezniki nc mogli dela izvršiti. Pleskanje stavbe kot je tista upravnih prostorov v Novi Gorici zahteva večje število dobrih moči. Za posredovanje so se obrnili tudi na okrajno obrtno zbornico s posebnim dopisom, ki ga je podpisalo 10 obrtnikov. Nam se je njihova nenadna gorečnost do dela dozdevala nekako sumljiva in smo se za zadevo pozanimali. Zvedeli smo, da, če se je pri nekaterih pleskarskih obrtnikih pojavila nepopolna zaposlitev, so tega krivi obrtniki sami. Lani ko bi bilo treba prepleskati dva stanovanjska bloka v Novi Gorici, so se domači sobopleskarii upirali prevzemu teh del z najrazličnejšimi izgovori. Tako sta stala dva stanovanjska bloka kljub občutni stanovanjski krizi dalj časa nenaseljena, 18 družin pa sc je stiskalo v neprimernih stanovanjih. Vse prepričevanje. prošnje in ugodni delovni pogoji, ki jih je nudilo gradbeno podjetje za prevzem dela po normi ali na uro in apel na stanovanjsko krizo ni pri njih nič za-legel. Šele na drurem sestanku, ki ga jc sklicalo poverjeništvo za obrt po nalogu 10 Gorica, sc je odzvalo komaj tretjina pleskarjev. Kako je z brezposelnost jo podpisnikov vloge za posredovanje obrtniške zbornice nam kaže primer pleskarja Alojzija Grazijanija iz Solkana. Kol smo zvedeli na obrtniški zbornici ima delavnico in dva zaposlena delavca. V delavnici ima mnogo dela v zalogi, ki čaka, da pride na vrsto. Kuhinjsko pohištvo, okenski okvirji in drugo čakajo pridnih rok, da bi jih prevleklc z barvo. jp. ■<■'4', ■¡■'¿z!'.---.'--"' J DILCE NISMO IN NE BOMO POZABILI! 20. junij 1911 je bil črn dan za narodnoosvobodilno gibanje postojnskega okoliša. Ta dan so Nemci in belogardisti pri Dilcah postre-lili 13 ljudi — pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja. Neki Ludvik Sever iz Velikih Brd jo dezertiral iz NOV in se javil belogardistom v Postojni. Bil je posebno aktiven pri lovu na partizane - leroucc in kurirje, ker je precej dobro poznal njihova pola. Tako se je omenjenega dne postavil s skupino belogardistov in Nemcev v zasedo nad Šmilielom pod Nanosom. V zasedo jc prišla partizanska skupina, od katere je pel partiza- Mestna gostinska podjetja Portoroža noši hoteli PARTIZAN, MS, CENTRAL. PIHAN IN BRISTOL «o urejeni za prijeten oddih za domače in tuje goste. V hotelu Helios smo uredili ribjo restavracijo, v kateri bodo gostje postrežem z različnimi ribjimi specialitetami. Odlična postrežba, dobra hrana in pijača. Izkoristite svoj letni odmor v prelepem Portorožu I nov padlo na licu mesta, osem pa so jih beli ujeli, med njimi rajonskega sekretarja za mcslo Postojno Volhraja - Danila, okrožnega tehnika Franca Bizjaka in druge. Vseli osem ujetnikov so odpeljali na Dit-cc in jih lani ustrelili. Izdajalec. Ludvik Sever ni dolgo čakal na pravično plačilo. Bil je ujet pri neki akciji na Novi Sulici in je potem pred vojaškim sodiščem goriškega področja dajal odgovor in tudi prejel zasluženo kazen za svoje izdajalsko delo. Naj omenimo še nekaj borcev in aktivistov, ki so tudi dali svoja živ-ljcna za boljšo bodočnost. Ivan Mrvar je bil vojaški. referent. Zašel je na minsko polje in tam obležal, Smerdu Štefan in Stare vasi je bil ujet pri akciji nad Bukovjem in je bil v Trstu sežgan. Ivan Likon, Franc Srebotnjak, Srečko Čclan, Maks Cestnik. Franc Petrovčic, Franc Dolenc, Jože De-klcva, Peter Sever, Anton Frank. Aldo Černigoj, Marij Zorman, brala Rudj in Anton Zalar, Anton Luni-lier, Janez. Maver in Pavel Bizjak so padli kot borci v raznih edinicah NOV IN POJ. Andrej Majcen je bil ustreljen v Postojni, Roza Bizjak iz Razdrtega jc bila obešena v ulici G bega v Trstu. Še mnogo drugih, ki so jim imena skoro neznana je dalo svoja življenja za svobodo. Ko smo te dni odkrivali v Postojni spomenik padlim borcem, smo se jih vseh spominjali z globoko hvaležnostjo. — Njihov spomin je v nas živ in ne ZNAŠLI SO SE \ sako lelo naredijo maturami je učiteljišča izlet po domovini, lclos pa ne bi mogili zaradi denarnih težav. Vendar so sc znašli. Organizirali so zabavni večer in zaprosili več članic AFŽ za pokroviteljstvo. Žene ■ so jim mnogo pomagale. Darovale so jim več tort, likerjev in drugega blaga, 7, junija so imeli • v domu lepo prireditev, ki jo je obiskalo dosti Tolmincev. S prodajanjem okusnih slaščic, likerjev, vina, liriltiranjem, prodajanjem rož in »zaporom« ter primerno vstopnino, so nabrali toliko, da bodo lahko šli po Jugoslaviji na izlet. SRPENICA Vašcani Srpenice so lani naroiiilf spomenik padlim borcem v NOV. Spomenik so že v jeseni pripeljali v vas, kjer so pripravili temelje. Te dni pa so ga postavili. Odkrili pa ga bodo na državni praznik 22. julija. R. J. ŽAGA PRI BOVCU Prve dni maja se jc preselila Kmetijska zadruga iz stare zaprašene in nehigijenske trgovine v zadružni dom. V zadružnem domu bo imela trgovina velik in sončen prostor, ki bo odgovarjal higijenskim razmeram. R. J. Razmah turizma v Trenti lio zbledel nikoli. Brko. Pred vojno ni bilo v Trenti niti -sledu o kakem hotelu, kaj šele, da bi turist dobil odgovarjajoče stanovanje, če je zašel v to divje-romau-lično in skalovilo dolino. Od priključitve Primorske do danes pa jc turizem v tem kraju postal važila veja gospodarstva Trentarjev. Glavna pridobitev turizma v Trenti je preurejeni bolel »Zlatorog«. V tem hotelu dobi turist hrano, pijane vseh vrst in prenočišče. Razen tega hotela pa je še več manjših in nekaj točilnic. Vse sku- Izvir Soče UNEC Prostovoljno gasilsko društvo na Uncu je v nedeljo praznovalo 10 •letnico ustanovitve. Ta jubilej so člani PGD Unec lepo proslavili. S sodelovanjem sosednih gasilskih društev ie domača desetina izvajala vaje »trodclnega napada«. Izvedli so nato skupno s člani sosednih društev in gasilske godbe iz Postojne mimohod. Pet članov je že od ustanovitve društva stalno na delu. Ob tej priložnosti je prejelo odlikovanja za dolgoletno službovanje. 30 članov, od teh štirje za -10 letno delo v gasilstvu in sicer: Anton Ule, Janez Križišnik, Franc Bajl in Ivan Udovič. Št. V nedeljo je bil pregled priprav in dola v mladinskih aktivih, v podjetjih in na vaseh. Lep čas se je mladina zanimala za svoj praznik. Priprave so tekle v učenju fiz-kulturnih vaj, lahke atletike in kulturnih prireditev. Že v soboto zvečer so mladinci izvedli napad na Cerknico, ki jo bil uvod v mladinski dan, nato pa so ob prijetni zabavi taborili. Starejši tovariši so mlajšim obujali spomine na partizanska lota. V nedeljo so najprej vrteli za vse člane mladinski film, nato pa je bilo strelsko tekmovanje, kamor je prišla tudi mladina iz Grahovega. Sledil je nastop lahkontletov v vseh disciplinah in'.tek čez drn in stm. Učenci v gospodarstvu in dijaki gimnazije so odprli razstavo, kjer so pokazali svoja dela, izdelke iz podjetij in razne »Krasna si. bistra hči planin...K risbe. Nastopili so tudi pionirski in mladinski pevski zbori. Igralska skupina iz Grahovega pa je nastopila z igro »Divji lovce«. Najboljši aktivi in mladinci so nalo dobili diplome. S celotnim sporedom so pokazali dobre priprave za okrajni mladinski leden, ki bo kasneje. Slabost mladinskega .dne pa jc bila v tem, da so premalo zajeli v nastope mladinske /aktive bližnjih vasi. Pred občinskim mladinskim komitejem stoji odgovorna naloga, da poživi delo v vaških aktivih. Upamo, da bodo to skoraj dosegli. Lojze. UMRLA JE FRANJA PATERNOST Dne 12. t. m. smo spremili na zadnji poti Franjo Paternost iz Postojne, ki je bila rojena leta 1861 v Planini pri Rakeku. Njen oče je bil kmet. Pokojna Franja jc bila zelo narodnostno zavedna. Med prvimi internirane! leta 1940 v juniju je bil njen sin Vladimir, ki se je vrnil leta 1943 v decembru. Med okupacijo je bil v ilegali podpredsednik OLO. Leta 1944 so ga Nemci zopet odpeljali in ko se je vrnil po 6 tednih, je postal 23. 3. 1915 žrtev napada iz zraka na Postojno. Franja Paternost je mnogo trpela, saj je izgubila poleg moža še štiri otroke, vendar solz ni poznala, ampak je prenašala vse trpljenje molče. Kot zavedna Slovenka je bila vedno v vrstah narodnostno zavednih ljudi in s svojim zgledom bodrila tudi druge. Družini izrekamo naše iskreno sožalie. Bogomil Lilija paj sc zdi nekako malenkostno, toda to samo navidezno. Gotovo je in drži, da še ni tako opremljeno kot je mogoče kako svetovno letovišče, za trentarske razmere pa za silo odgovarja. Vedeti jc treba, da je Trenta na visoki nadmorski višini in nima še dobro urejenih prometnih zvez. Naravno, da tu ni velikega razkošja, ker bi to pokvarilo naravno visokogorsko vzdušje. Postrežba in hrana pa sta solidni. Priznati moramo, da je Trenta eno najlepših letovišč na Primorskem in zavetišče za alpiniste, ki so namenjeni na Triglav. Iz Trente je tudi prehod na Vršič in od tam dalje na Gorenjsko. To, da jc tu izhodiščna ločka na dve strani, daje Trenti idealno podlago za povečanje gostinskih obratov. Temelji temu so že pripravl jeni in sicer nekdanje vojašnice brez streli. Te bi se dale preurediti v hotele, ker so na lepem kraju in imajo odgovarjajočo prostore. S tem bi bil omogočen dohod in sprejem večjega števila gostov. Gospodarstvo Trentarjev pa bi s tem imelo samo koristi. Sosedna vas Soča ima bolj razvito gostinstvo in tudi gostov jc imela lansko leto več kot Trenta. To zato, ker dobro skrbi za vse upravnik gostinstva Soče tov. Maks Brelih. Turistična sezona v teh krajih je zaradi njihove visoke lego kaj kratka. Znano je, da leži Trenta pod najvišjim vrhom naše države — Triglavom. Svežine in privlačnosti skalnatih in skoro navpičnih vrhov obiskovalec ne more pozabiti, če jih je enkrat videl. Vedno se potem rad povrne v njihovo privlačujoče in sveže ozračje. Rot Janko. TOLMIN Na tolminsko odpade največji procent umrljivosti po tuberkulozi navzlic dobremu planinskemu zraku. Da bi temu ugotovili vzrok, si vsi zdravniki že nekaj časa močno prizadevajo. Pred kratkim jim ie prišla na pomoč še posebna ekipa, ki že od 28. maja vrši po vaseh' množično fluorografiranje. Trajalo bo predvidoma do 20. junija. Ljudje se zavedajo svoje dolžnosti in se dajo radi slikati, le v nekaterih krajih ob levem bregu Soče med Tolminom in Kobaridom, so imeli posamezniki neke predsodke, ki izvirajo večinoma iz verskega prepričanja. S tem se je začela načrtna borba proti tuberkulozi na Tolminskem. Filme razvijajo, povečujejo in pregledujejo na Golniku, kamor jih pošilja ekipa. Najtežje primere obolelosti bodo zdravili na Golniku in drugih zdraviiišfiiH, lažje pa na domu. KOBARID ; Kobaridu ie dolgo časa manjkal moderen mlin. Zato so ga lani v avgustu dobili. Namreč privatnik Anton Kovat? iz Bovca je kupil glavno kolesje že 1917. leta. Pripravljal pa ga je do lani, ko ga je montiral. Imel je seveda precej stroškov. -Mlin zmelje na uro od 100 do 150 kilogramov zrnja. To je za Kobarid važno, a tudi prebivalcem sosednjih vasi je dobrodošel za mletje koruze. Za pšenico ima valjčni mlin na tri valjarje, ki jih mu žene električni tok. Podoben mlin pripravlja v Bovcu njegov brat Josip Kovač. Obratovati bo začel čez tri mesece. R. J. lEiErza Marsikdo, ki ga je pol zanesla mimo Debelega rtiča do Valdoltre, je ostrniel, ko je ob vrsti ponosnih cipres zagledal skrbno urejeno letovišče — lične lesene hišice, do katerih vodijo z belimi kamenčki posute steze med mladimi nasadi palm, cipres in drugega zelenja ter cvetja. V daljavi sc ti oko ustavi na Koptu, Izoli in Piranu,. vmes pa se blešči sinja morska gladina, posuta z belimi jadri in jatami galebov. Medvode, Moste, Strniščc, Litostroj, Zc-, niča... Korak ti zastane in sprva ne veš, kaj" pomenijo ti napisi na lesenih hišicah. Če pa malo povprašaš, izveš, da gre za letovišče naših Grailisovccv, graditeljev ključnih objektov naše industrializacije, ki najdejo v tem prelepem količku naše istrske obale po napornem delu zaslužen in prijeten oddih. Priznati je treba, da sla sindikat in uprava Gra-disa res lepo poskrbela za letni oddih svojih delavcev in nameščencev. Priložnostni obiskovalci iz Trsta pa se sploh ne morejo načuditi tej skrbi za našega delovnega človeka. V vseh hišicah, katerih lesene stene so obložene s stekleno volno, da je v prostorih za bivanje kljub poletni pripeki prijetno hladno, jo prostora za 55 gostov. Letovišče ima v idiličnem zatišju svojo plažo, ki je kakor nalašč ustvarjena za počitek in okrepčilo. Imajo tudi svoj motorni čoln, da gostje lahko spoznavajo lepote zapadne istrske obale. ki jih je do Savudrije na pretek. Prijateljem športa je na razpolago igrišče za odbojko, kegljišče, ki mu ga zlepa ni najti para daleč naokrog, dalje priložnost za namizni tenis, medtem ko sandohuo šo izdelujejo v Škofji Loki. Tudi na naše najmlajše niso pozabili in jim pripravili obilo veselja, saj so za njih uredili posebno otroško igrišč-?, ki mu ne manjka niti vrtiljak. Prijetno se počutijo goslje tudi na restavracijski terasi, kjer lahko uživajo krasen razgled do Pirana in celo onstran Jadrana. -'J —o— Težko sem se ločil od vse. te lepote in prijetnega zatišja, toda pot me je vodila dalje ob koprskem zalivu, ki ne nudi samo zatočišča počitka. zraka, sonca 111 morja potrebnim delovnim ljudem v znanem ko-pališču Sv. Nikolaja, temveč vrača tudi zdravje tuberkuloznim bolnikom v znanem zdravilišču za kostno tuberkulozo v. Valdoltri, ki bo v kratkem, začelo spet sprejemati bolnike. Ne pozabimo pa zdravilišča za pljučno tuberkulozo v Ankaranu. Kakor sta bolnikom na kostni tuberkulozi potrebna sonce in morje, česar v Valdoltri ne manjka, je an-karansko zdravilišče, ki leži nekoliko odmaknjeno od obale, primer- no za zdravljenje pljučne tuberkuloze, ker bi sonce in morje bolnikom škodovala namesto koristila. Zdravilišče. v Valdoltri je do lela 1.917 lahko sprejelo pod streho 5110 bolnikov. Istega lela sta bili ustanovljeni zdravilišči za kostno tuberkulozo v Rovinju in Št, Petru pri Gorici, ki sta dobili z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo potrebno opremo iz zdravilišča v Valdoltri, tako da jo le-to prenehalo obratovati. Na pobudo vseučiiiščncga profesorja dr. Bogdana Brcclja, ki bo prevzel tudi strokovno vodstvo, so zač?cli zdravilišče obnavljati, tako da bo prihodnji mesec že laliko sprejelo 100 bolnikov, pozneje pa še 50. Zdravilišče bo sprejelo v glavnem bolnike in rekonvaleseenle iz Roviuja in Št. Petra, kar bo znatno razbremenilo obe bolnici. Upoštevati moramo namreč, da čaka v naši državi na zdravljenje okrog 700 bolnikov in da traja doba zdravljenja včasih tudi dve leti. Zalo je toliko bolj hvalevredna pomoč Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je prispeval za letošnja obnovitvena dela 10 milijonov dinarjev. Za prihodnje leto je predviden 2© O" o -Vo -vi- r • ';')-• r r i,. . . 1 • ■.!■• • -"i- = jem bolnikov s pljučno tuberkulozo iz Slovenskega Primorja ali pa za okrevališče za zavarovance. Strokovni vodja bolnice v Ankaranu je vse-učiliščni profesor dr. Ntsubaucr, ki je obenem tudi direktor sanatorija za kostno tuberkulozo v Sežani. Se nečesa ne smerno zamolčali. V ankaranski bolnici bodo letos popolnoma uredili operacijske proslo- Fiesso. sindikalni počitniški dom kredit v znesku 100 milijonov dinarjev v zveznem merilu, tako da bo v dobrem letu zdravilišče v co-loli urejeno. 1 -3 Obnovitvena dela v bolnici v Ankaranu so bila končana lani. Bolnica lahko sprejme 100 bolnikov. Večinoma se zdravijo v njej bolniki iz Istre. V celoti ni še niti ta bolnica urejena, ker je obnovljen le njen zgornji del. Spodnji del ob obali, kjer je prostora za 250 po-rlelj, jc bil po vojni poškodovan zaradi eksplozije min. V njem jc bilo svoječasno otroško okrevališče, pozneje, pa okrevališče za odrasle. V načrtu imajo obnovo dveh kril prvega paviljona ob obali za. spre- hIMIPmm m m 1 1 m IIIII»! I ilfc Pogled na hotel »Metropola v Piranu. rc iin postavili rentgen z globinskim snemanjem, tako da bo bolnica izenačena z najmodernejšimi sanato-riji v Jugoslaviji. — o—■ Za trenutek sc ustavimo šc v Kopru, ki je eno izmed istrskih obalnih mest brez turističnih tradicij. Zgraditev sodobnega hotela »Triglav« predstavlja seveda prelomnico v koprskem življenju, saj jc bilo prenočevanje turistov v Kopru doslej zelo velik problem, a tudi za kopanje ni bilo najlepših priložnosti. Toda koprski mestni očetje so tudi čez lo naredili križ in pohiteli z obnovo kopališča, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo k hitrejšemu razvoju turizma v Kopru. —o— Toda to je šele začetek naše poti. Iz Kopra brzimo po asfaltirani cesti ob morju z modernim in udobnim avtobusom koprske »Adrijc« naprej proti Strunjanu, Fiessu,-Portorožu in Piranu. Da nam ni dolgčas, vključi šofer radijski sprejemnik in veseli zvoki Straussovega valčka nas prebudijo iz dremaviee. V Strunjanu izstopimo in sc okrepčamo v pensionu »Villa Nazionale«, da laže nadaljujemo pot v Fiesso, kjer preživlja te dni svoj letni oddih okrog 80 članov sindikata iz Slovenije. Tudi tukaj se jc od lani precej spremenilo. Postavili so tuše s sladko vodo, da si kopalci po kopanju oplaknejo morsko sol s telesa, popolnoma sta urejeni igrišči za odbojko in balinanje, za otroke je dovolj peska in ves prostor ob obali jc zravnan. Letos imajo gostje tega sindikalnega okrevališča na razpolago tudi motorni čoln, le žal, da jc njegov motor zelo muhast. Pred dnevi je namreč z oljem temeljito poškropil skupino gostov, ki se je peljala v Piran, tako da bodo morale obleke romati v kemično čistilnico. Poleg članov sindikata najdemo med gosti tudi zavarovance, ki jim jc zdravniška komisija predpisala zaradi okrevanja bivanje na morju. Zaenkrat plačujejo člani sindikata za dnevno preskrbo 161 dinarjev, ker jc v veljavi še 60-odstotnj popust, medtem ko bo po 1. juliju, ko se začne glavna sezona, znašal popust 40 odstotkov. Bivanje v Fie-su je prav prijetno. Uprava razpola- Zdravilišče Valdoltra ga s petimi zgradbami, v katerih je prostora za 115 gostov, v primeru potrebe pa jc to število tudi lahko višje. Vse zgradbe, v katerih prebivajo letoviščarji, ležijo ob morju in treh sladkovodnih jezerih, ki so bogata na raznovrstnih ribah vseh barv. Iz Fiessa jo letoviščarji kaj radi mahnejo čez Beli križ v Portorož, ali ob morju v Piran, prijatelji vinske kapljicc pa ob oseki v Strunjan in v »ošlarijo« na Belem križu, kjer si lahko ogledajo tudi oddajnik radia jugoslovanske cone Trsta in v daljavi naš Trst. Naletiš pa tudi na take, ki ljubijo daljše sprehode do Izole, mesteca ribičev in ribje industrije, ki leži med vinogradi in oljčnimi nasadi na poti med Ko-prom in Portorožem. Ko prispeš po stezi nad morjem iz Fiessa v Piran, ki privlačuje turiste in izletnike zaradi svoje arhitektonske zanimivosti, si spočetka prepričan, da je mestece brez turistične dejavnosti. To pa ne drži. Na slikoviti obali, od koder jc lep razgled tudi na Trst, naletiš na hotel »Metropol«, sicer edini te vrste v Piranu, v katerem je prostora za 50 gostov. Hotel razpolaga z vsem potrebnim. česar človek nc pogreša rad niti na letnem oddihu. Na piranski obali med obema svetilnikoma jc lepo zlasti ob sončnem zahodu, ko žari zahajajoče sonce v morju v vseli mogočih barvah od zlate pa do vijoličaste. Lepi so tudi večerni iz-prehodi ob obali, ko te spremlja zmanjka surovine, obenem pa tudi za to, da imajo gospodinje za spremembo tudi kakšno ribjo jed za na mizo. —o— Vendar teh 50 poslclj v hotelu »Metropol« ni vse, kar jc na razpolago letoviščarjem v Piranu. V primeru potrebe jc še dovolj postelj po nekaterih gostinskih obratih, ki so jih odstopila hotelu. Letošnja novost za turiste je ribji restavran »Pri treh vratih«, kjer laliko dobiš ob vsakem času vse vrste rib. Tudi piranski občinski odbor je letos sklenil olepšati zunanji videz mesta. Tlakovali bodo ulice, prenovili Tartinijev trg in še marsikaj, tako da se bodo letoviščarji, ki jim zelo ugaja tudi slikovitost in domačnost piranskega pristanišča, v Piranu še bolje počutili. Popravljena bo tudi cesta iz Pirana v Portorož, eno najlepših in najpriljubljcnejših naših obmorskih letovišč. Mesto cvetlic, ciprca in palm, lahnega šumenja valov 111 tihega šušte nja dreves ob večerih. Pred nekako šestimi leti sem prvič stopil na tla Portoroža, od takrat sem ga obiskal neštetokrat, pa vendar vedno znova se ini je prikazoval v drugačni luči. Čim večkrat sem opa-zoval njegove parko in nasade, številne terase, ki sc dvigajo nad njim v enakomernih pasovih, lične majhne hišice z vrtovi in poigravanje sončnih žarkov z valovi, tem lepši se mi je zdel. »Vse je pripravljeno: hoteli, parki, kopališče, športna igrišča, preskrbljeno je za jedila, pijačo in razvedrilo — samo gostov še ni.« so mi « , * ' " 1 Posnetek iz priljubljenega kopališča Sv. Nikolaj pri Kopru prijetno šumenje valov, ki zadevajo ob skale na obali. Te skale so Pirančani navozili v letih, da so obvarovali svojo obalo pred divjanjem morskih valov. Marsikdo pa rad obišče razvaline starega gradu, ki kakor spomenik daljne preteklosti bdi nad mestecem, od koder uživaš ob lepem vremenu, zlasti ponoči, razgled od Trsta vzdolž obeh jadranskih obal do Benetk, Za zabavo le-toviščarjev, med njimi tudi tujcev iz Avstrije in Švice, ki jih pričakujejo v bližnji bodočnosti, bo od 1. julija skrbel plesni orkester »Kaju-hovcev« iz Ljubljane. Marsikoga bo še zamikalo, da bo ob veselih zvokih zaplesal na terasi hotela »Metropol« v Piranu in istočasno opazoval Številne luči istrskih ribičev, ki noč za nočjo skrbijo, da našim tovarnam za konserviranje rib lie jem gostov: obnovljeni hotel »Palače«, urejeni parki 111 nasadi, preurejeno teniško igrišče, vrsta trgovin s prekrasnimi domačimi obrtnimi izdelki — samo to nesrečno vreme jc vse pokvarilo. Seveda, za enodnevne in dvodnevne izletnike ni taka nesreča, če naletijo na slabo vreme, toda če človek izkoristi ves svoj letni odmor za to, da opazuje z okna hotela igranje dežnih kapljic z vetrom, pa le ni tako enostavna stvar. No, in zato so mnogi, ki so najprej nameravali oditi na dopust v maju in prvi polovici junija, sklenili preložiti svojo odločitev na nekoliko »sigurnejši termin«. Pravijo, da kadar človek nc ve o čem drugem govoriti, začne premle-vali vreme. Vendar se mi ne bomo ustavili samo pri vremenu, kajti to ni edini vzrok, cla je letos dotok domačih in tujih gostov manjši kakor običajno in da tudi perspektivo niso najbolj rožnate. Čeprav je že pred ledni izšla uredila o obilnem popustu za člane sindikatov, ki izkoriščajo svoj redni lelni dopust, ta uredba iz vseh mogočih vzrokov ni mogla praktično stopiti v veljavo. Menda, tako so nam rekli, bo le dni stvar dokončno rešena in bo omogočeno tudi plačevanje z industrijskimi boni. Kar se pa tiče tujcev, nikakor ne smemo biti naivni in misliti, da bodo kar sami od sebe drli v te kraje. Za tako stvar je potrebna pravočasna in dobra propaganda, dobri prospekti 111 ljudje, ki imajo izkušnje pri iskanju stikov z inozemskimi potovalnimi uradi. Sonce zahaja nad Portorožem in —o— In končr savudrija. »Romantična Savudrija«, kakor jo nazivajo. Temni gozdovi v okolici, prozorno morje. ki te vedno znova vabi. da sc poigraš z njegovo gladino. Kje naj človek preneha z opisovanjem, kateri kraj je v Slovenski Istri naj imenuje za najlepšega. Težka bi bila ta odločitev. Vsak košček te zemlje jc tako lep, da so lahko vsi tisti kraji, ki jih ni.«mo tokrat omenili, po pravici užaljeni. Toda, če že niso ntiJ pisani na papirju, v naših srcih so trdno zasidrani. Zasidrani so v sr> cih vseh naših ljudi, ki no boclo nikdar dovolili, da bi na ta tla š začudeno gledali. »Razumem, da mu je težko« je vzdignil Stric. »Revež je, družino ima in sedaj mu gre ves zaslužek v nič, Skrbi ga, kako bo preživel otroke, tu smo pa uničili vse. kar je tedne skupaj .spravljal. Toda kaj POTOVALNI URAD O R T O F O 2 daje turistične informacije rezervira sobe v gostinskih obratih vrši predprodajo vseh vrst vozovnic organizira izlete in potovanja V lastnem fotoservisu izdeluje spiominske slike, razglednice in sprejema vsa fotoaimalerska dela moremo, Nekega dne bo tudi oh spoznal, da je bilo tako prav.« Bili smo prepričani, da je stari to napravil iz obupa, revoltiran si je hotel dati duška1, ko je videl, kaj se dogaja, pa da s svojimi rokami tudi uniči, kar ga je stalo toliko truda Pristopili smo k r.jsmu, da ga pomirimo. »Vidim, da ane niste razumeli« nas je prekinil. Ni to, kar vi mislite. Glejte, zdi se mi, da sem v ti-' sitem trenutku maloprej razumel kar dolga leta nisem mogel dojeli. Sem navaden težak in vse do vojne sem iskal delo po svetu, Bil sem v Belgiji, Švici, v Franciji. Živelo se je, čeprav ne lahko, in povsod sem naletel na ljudi, pripravljene pomagati v stiski. Pa je prišel Mussolini fašizem, vojna . . . Bil sem tedaj v Franciji. Sam ne veni, kako je prišlo, toda .naenkrat ise.m občutil sovraštvo in prezir od strani domačinov, od istih, s katerimi smo skupaj delali in živeli. Fašisti so s svojim delom zanetili sovraštvo. In kakor da sem kriv tudi jaz zato ker so iz mojega naroda ti divjaki, sem Ea,pustil kraj in poiskal delo stran cd ljudi. Vidim, da to ni bila rešitev. Rušite, požigajte, uničujte! Imate praiv. Le tako bo zopet nastopil čas da me ne bo treba biti sram pred ■ljudmi, katerih gostoljubje sem užival. danes pa ječe preganjani in zaničevani,« Ko smo se poslovili in odšli naprej, smo se še dolgo razgovarjali o starem oglarju Pie-tru, ki je občutil .pečat sramote, s katerim je fašizem ožigosal njegovo domovino In bilo je tudi nam lažje, kajti slutili, smo-, da bodo tisoči drugih P.ie-trov to spoznali in našli svojo pot. Že se jc do dobra stemnilo, kd smo sc sešli na določenemu zbor« nemu mestu z ostalimi tovariši. Počakali smo še na zasedo, ki se jc imela vrniti poslednja in, ko sta tovariša prišla, smo se odpravili naprej. Tega dne smo Nanos teme- ljilo očistili; uničili smo nekaj tisoč prostorninskih metrov drv in velike količine oglja. Naša akcija pa jc uspela tudi iz propagandnega gledišča. Ker smo se istočasno pojavili lia raznih mestih in poleg tega tudi cledali na lo da sc niti najmanj nc skrivamo, temveč kažemo celo več, kakor jc bilo potrebno zaradi akcije same, smo se. po večkrat vračali na isto mesto, v kolikor nam je seveda čas to dopuščal, 111 oglarji so zatem raznesli vest, da nas je bilo »za vsakim grmom pet«. Prav gotovo je, da so o tem bili vsaj delno zares prepričani; toda nekaj pa so tudi pretiravali, ker je njim samim šlo v račun. Ni jih namreč mikalo vrniti sc nazaj na delo že zaradi tega ne, ker smo jim stavili do znanja, da bomo drugič postopali drugače, dobro vc-doč, da iili italijanska vojska ni sposobna zaščititi. Zaraidi tega so sc. trudili, da prikažejo oblastem položaj čim težji; tako so hote ali nehote tudi oni prispevali k naši stvari in razširili še dalje vesti o partizanih. Ker smo predvidevali, da bodo fašisti čez nekaj dni uprizorili svoj »raslrellamcnlo« in ni bilo nobenega smisla, da jih čakamo in se v tako malem številu brez potrebe izpostavljamo-. smo skjenili, da sc umaknemo nekam na primerno mesto. kjer bomo počakali, da vidimo, kako se bo vse skupaj izteklo. V ta namen smo izbrali neposredno bližino Postojne. Se iste noči jo. naš vod zapustil Nanos. Nadaljevali smo pot po gozdu in se spuščali navzdol proti Pivki. Noč nas je zajela šo predno smo dobro krenili z mesta in povrhu vsega ni bilo v tej smeri nobene poltene poti ali steze, ki bi nas vodila tja, kamor smo bili namenjeni. Kraj je bil vsem skupaj že manj znan, posebno še ponoči, in tako nam je preostajal le še kompas. Vojko je določil po karti smer gibanja in udarili smo jo*»na čez«, kakor srno temu dejali. Pot le bila izredno težka in naporna. V-temi skozi grmovje, čez kupe napol zgnilih vej, v katere so se noše vdirale do kolen, čez skale in jarke in čez poseke, zaraščene z bodečo malino in robido. Hodili smo vso noč in šele proti jutru smo prišli nekam v bližino Bukovja, kjer smo preko dne ostali v bližini vasi ob majhnem potoku. Naslednjo noč smo prišli na mesto. Poiskali smo si primeren kraj za taborenje v neposredni bližini Zadloga pri Postojni in takoj vzpostavili zvezo s terenom. Tu smo zvedeli, da so naši aktivisti natresli po mestu in cestah letake in da so fašisti zmedeni, ker ne vedo, kam naj sc. obrnejo. Iz Vipave so, kot smo zvedeli pozneje, neke enote odšle na Nanos in tam okoli ter ostale nekoliko dni. Tudi iz Postojne jc odšla vojska v tej smeri. Mi smo pa ta čas počivali komaj dva kilometra od ene najmočnejših ,italijanskih garnizij na Primorskem: počutili bi se prav dobro, da ni bilo toliko komarjev, ki so bili bolj sitni in nam delali mnogo večje preglavice kakor slavna italijanska armada. Pa poglejmo, kako so pred 150 leti pekli kruli iz krompirja! Oče Marko Pohlin takole naroča: »Ta srov sad se ohipe, sc v drobne kosce rezreže ler se čez noč v friš-ni vodi puste. Drug dan se ti kosci von vzamejo, sc v en kotel ali Ione denejo, se s toka.j ni vode, de sc teli zgorneh datika, k ognu pri-stavejo ter se puste k enemu soku skuhali. Jc tu ferleg inu tokajni rezhhidcnu, kar roka trpi, tedej se skuz cnu vozku rešetu stlačejo v ene noske. Na večer se drožje vmejs pripravejo ter se tolkanju rženc moke prignede, kolkaj.n scer testu za kruh potrebuje, brez lega de bo sc kapla vode prilila. Letu dobm omejsenu lestu more čez noč ki 9 ali 10 ur loku ostati; zajtru se spet nekar kapic vode na privzame ler se lestu premejse ler se tolkajn moke prignade, doklej za-do.-li trdu rala. Na tu moro testu 3 ali 4 ure precej na gorkemu stali, preden se popolnoma zmejse inu v peč vsadi. Peč se. more bel lcokcr scer za zgol ržon kruh zakuriti. Na tako vižo se pusti iz krožičov en dobru dušeč inu zdrav kruh peči, katir šc bulši rata, kader sc en malu soli inu kimclna privzame.« Zdaj pa odgovorimo lovarišici Ncli na drugi del prvega vprašanja —i Kako smo dobili besedo krompir, Slovenski krompir je iz nemškega Grundbirne, kar bi v dobesednem prevodu pomenilo p o d -z črnska hruška. In tako 11111 v okolici Celovca res pravijo. Narečnih iu izumrlih knjižnih imen je toliko, da vseh ni mogoče našteti. Poglejmo samo nekatere: pod zcml j i ca je izraz, ki ga poznajo vsi starejši slovenski pisatelji in ki je še udomačen ponekod na Gorenjskem. V Podjuni in Mežiški dolini ga imenujejo 1. a -š k a rep a ali na kratko repi-e a . kar bi kazalo na to. da so ga dobili iz Italije. Na Tolminskem, v Ziljski dolini in v okolici Kranjske gore je razširjen izraz č o 111 -p c , kar je nastalo iz nemško besede Klumpen. Po starejših časnikih zasledimo besedo k o r n 11. Pravijo, da je korun znan lurli Istranom. Ali res? Pohlin pozna v prej imenovanem .spisu poleg besede krožičd, ki si jo je sam izmislil, še turško repo, svinjski gr ud in g r o 111 p o r. Končno ima vsaka vrsta svoje ime. z njo pride in tudi izumre, 11. pr.: bob, brnica, turkinja, ribnič.an. ki-feljčar. družbar, kresnik, rožnik. da, celo hitler. Veselilo nas bo, čc bodo bralci, ki poznajo za krompir še kako zanimivo domače ime, tako prijazni 111 sporočili ugotovitve v naše uredništvo. Prav radi jih bomo objavili. Paul Hervieu (1S57 — 1915) francoski pisatelj in član Francoske akademije je znan predvsem kot pisec dram, v katerih je podajal vso tragičnost in bedo človeškega življenja v tedanji družbi. » Ko mi je bilo osem let, isem ibi-1 priča uboju, pravemu uboju, ki .pa je trajal najmanj poldrugo uro. Bil sem poleg ubijalca, sede.ali pa stoje, ko je žrtev, ubo:ga, lepa in nedolžna žrtev izdihnila1. Bilo je to v mojem rojstnem kraju, v hiši mojega očeta, Tam je živel nek vrtnar, ponočnjak, molčeč in čokat človek s plavo ¡brado. Eden tistih ljudi, ki jim je (zapisano na obrazu, da. je najbolje, če jih človek pusti pri miru. Ta vrtnar je tako ljubil isvoje melone, da je ito že presegalo vsako mero. Vstajal je ponoči, da bi šel pogledat, če ine zmrzujejo, božal bi jih in pogrinjal skrbno. Neki sosedni mački so pa morale tudi ugajati iS imelone. Vendar jih je ta žival ljubila kot se spodobi: jedla jih je. In si jih je privoščila dve ali tri na leden; lepo si jih je izbral in se j,i ni iprav nič mudilo. Vrtnar se je postavil1 .na> prežo s 'svojo dvc/cevko. Pri-Išel je do strela, vendar je tokrat zadel samo eno svojih najboljših melon, ker .ga je verjetno premotil lunin žarek ali ipa zvijača kakega mačjega škrata. Naslednjega dne so ga sosedje zaprosili, naj ne rogovih v nočni tišini s puško. Tedaj-se 'je vrtnar, ki je bil .drugače spretnih rok. domislil, da bi napravil past. Na tem svetu so vam taki ljudje, ki niso nobeni mizarji, ki pa vam vzamejo v roke inekaj deščic in žebljev, udarijo dvakrat, trikrat . . . in škatla je že. narejena. (Ta tako izgotovljena priprava je bila. podolgovata in velika kot nekak kovček, .zahrbtna, ter vabljiva kot jedilna shramba. In nesrečna sosedova mačka je ka;-hitro bila- ujeta. Vrtnar, kot vsi zmagovalci, je potreboval nekoga, ki. bi delil z njim njegovo zmagoslavje. Poklical ms je. Rekel imi je, naj pogledam v notranjost skozi odprtino, k5. ¡jo je bil naredil na svojem zabojčku: siAli jo vidiš, to prekleto žival?« Videl sem dvoje velikih, sijočih in brezizraznih oči., ki iso se 'svetlikajoče odražale od temnih sten. (Nato je modrobradac brez odlašanja potopil škatlo kad za vodo. ki je služila za zalivanje vrta. Vrh, ki jo bil nekoliko višji, se ni potopil in je molel iz. vode. Sii- r ^ C u~.iV/.__-_, šala sva neko prasketanje s kremplji, nato pa je postalo vse1 tiho. Tedaj se je vrtnar izačel smejati in se je .tako- kro-hotal, da je tudi mene nagnal na smeh. »Kaj če bi se malo odpočila na tej klopi?« je dejal. »Spodobi se, da ji pustiva časa, da se nauči plavati.« Jaz sem pa začel postajati zamišljen zaradi nekakšnega podzavestnega spoštovanja, ki bi ga moral človek imeti do življenja vsakega živega bitia. Moj tovariš pa je smatra! iza primerno, da1 začne razlagati o svojem znanju in izkušnjah, ki jih je imel e mačkami. Najprej je trdil, da bi kaj kmalu 'zmanjkalo na svetu melon, če ne bi vse mačke ¡pobili. iDa se mačke vležejo citrokcm na prsa, da bi' jih zadušile med spanjem in končno, da v njegovem kraju pomečejo v kresnem času dvanajst mačk v ogenj, kar naj bi prineslo srečo vasi. Ko je minilo četrt ure, kolikor je trajalo to njosovo pripovedovanje, sem stekel pogledat v skrinjo, .Mačka, ki se je s čudovito močjo oprijela stropa svoje ječe. je mislila, ko me je opazila, da ji prihaja pomoč in je začela pretresljivo anijavkati. »Se je živa, še je živa!« sem kričal v svoji neumnosti in nezrelosti. Moj sokriivec je krepko zaklel in skočili po enega od kolov, ki so ležali -okoli po tleh. Ošilil ga je s svojim nožem i.n: ga je potisnil takoj skozi odprtino, skozi katero sem bil pogledal. Potem so sledili beesni udarci in obupne tožbe. Roka ubijalca je suvala kot da bi držala tolkač ali pa sveder; njegov obraz je 'bil pošasten in nepozaben Bil je to obraz človeka, ki ise mu hoče krvi, ki ea jezi božanski odpor življenja1 in s katerim so, odkar obstoji svet, morali ubijati slabotne in nezaščitene, starce iif starke, ujetnike in1 začudene1 otroke . . . In1 končno ise je izope-t prikazal kolec iiz odprtine, Krvav, is koščki živega mesa, skrhan in dlakav. Kadar sedaj pomislim na ta zločin, sedaj, ko imam mačka prijatelja in so mi vse mačke dobre, družice, sem ves iz sebe. Hotel bi samo vedeti, kje in v kateri deželi je kakšen na smrt obsojen vrtnar, da bi šel in sedel pred giljotino, pred vislicami, pred kokem ... Ko prideš v Mestno knjižnico v Kopru, začudeno pogledaš na lepo urejene prostore in police. Oči se f; ■ustavijo tudi na polno zasedeni čitalnici, kar je z:i Koper velika novost, če pomislimo, elit. je bivša knjižnica v M/.'sinem muzeju imela približno 10 do 15 obiskovalcev na teden. Sedaj jih ima do 35 dnevno kar je lep uspeh, ki ga ne moremo pi ikriti. Vendar ima knjižnica pri vsej svoji lepoti in urejenosti velike težave in sv? večje probleme. Predvsem manjka miru. V drugem nadstropju ima namreč svoje prostore Glasbena šola, ki je sicer potrebna, vendar je neprimerno nameščena v isti hiši z ustanovo, ki zahteva mir in tišino da bi se njeni obiskovalci mogli ■resno posvetili študiju. Ni treba poudariti, da slišijo bralci nad glavo razne instrumente, kar nikakor ni v prid njihovemu delu. Poleg tega pa še skakanj: otrok po hodniku drugega nadstropja, tako da res ni nikoli tistega ljubega miru, ki ga mira imeti človek pri resnem šindiju. Poglejmo še v ostale sobe v knjižnici, v tako imenovana skladišča T;', vidimo popolnoma natrpane police, le malo je še prostora, ki pride i' p:štev' za postavljanje knjig To pomeni, da se naši knjižničarji že borijo za prostore. Studijska knjižnica je ].a ustanova, ki se stalno širi, kajti knjižni trg je stalne ■natrpan s knjigarni, ki morajo nujno priti v l.:si knjižnice, ki drugače 7;/' more ustreči svojim bralcem. Cl pa pomislimo na koprske razmere kjer v šestedesetih /f.iii obstoja knjižnice niso kupili niti ene slovenske knjige, je še toliko bolj nujno, da razširimo knjižnico s starejšo in novejšo slovensko literaturo Veliko je bilo sicer že storjenega ker sedaj že dobimo marsikatero vadi redko slovensko knjigo, toda v enem letu ni bilo mogoče kupiti vse kar potrebujemo, in sicer najbolj nujne slovenske leposlovne in znanstvene knjige. Jasno je, da ni bilo mogoč t'. To pomeni, da.morajo naši knjižničarji skrbeti za nabave r.ovih in starih slovenskih knjig da bi bilo mogoče slovenskemu človeku nuditi v s,?, kar so mu dali njegovi predniki in sodobniki na kul-r nem področju. Res je sicer, da sta Slcvensko-hrvatska prosvetna zvezi in Istrski okrožni ljudski odbor darovala svoji knjižnici, s čimer je Mestna študijska knjižnica mnoge pridobila, vendar to še ni vse. Obe omenjeni knjižnici sta bili založeni predvsem s sodobno slovensko literaturo. Treba je pa misliti tudi na starejšo, ki jo v enem letu niso mogli nabaviti v celoti. Vse to pa zahteva tri stvari: nove prostore, nove police in kredite za knjige. Odgovorni činitelji in lastniki knjižnice ■morajo s temi stvarmi računati Vprašanje pa je, kam se bo knjižnica širila? V pritličju je še neuporabljena velika dvorana, ki pa je zelo vlažna. Z velikimi stroški bi se dalo preurediti ta velik prostor v ■lepo knjižno jskladiče. A kdo, jamči, da se čez nekaj let zopet ne pojavi vlaga, kar bi bila velika škoda za knjige. Torej kaže to misel opustiti ali pa jo sprejeti samo začasno. Knjižnico bi torej kazalo širiti v drugo nadstropje, ki pa je zasedeno po Glasbeni šoli. Zdi se pa tudi, da sta vsaj dve sobi v sedanjih prostorih knjižnice preobloženi, kar pomeni, da je že nujno najti Glasbeni šoli drugo poslopje in dati enkrat knjižnici možnost, da sc bo razširila v drugo nadstropje. S policami in krediti za knjige je yrev tako. Knjige so potrebne police pa tudi. Brez obojega si ne tmerno zamisliti -cnjUnice. Potrebno bo p eccj knj'žn!.l polic preden l-c-dc izpopolnili sloveti::!:i in hrvatski oddelek, ki je bil 00 let zane- Poleg prej omenjenih pa si morala Mestna knjižnica v Kopru zadeti še eno nalogo: v Trstu in Italiji danes kar mrgoli dobrih in slabih knjig o tržaškem vprašanju. Teh knjig koprska knjižnica še ne po- Maš akademski slikar Pečarič je razstavlja! v Piranu Pečarič je bil rojen v Spodnjih Škofijah v fctri. 2e v osnovni šoli je rad irisa-1, a ni iimel prilike, da bi se dalje šola,! in zadovoljil svoji veliki želji in sposobnosti po umetnosti. Starši so mu namenili, da postane trgovski pomočnik. Tudi tu in pozneje je izkoristil vsak prosti čas * >i <• ** k h m y K ¿ 0 : : »Je to svoboda, da ne smem gledati odkoder hočem?« Temu se vsekakor ne smemo čuditi, saj je bila za to prva tovrstna prireditev. l'rvo pohvalo zasluži pionirski pevski zbor, ki je pod učiteljevim vodstvom ubrano zapel dve pesmi. Pokazalo sc je, kaj lahko napravijo, če jih vodi dobra roka. In končno, ali "i ravno ta zbor predpogoj vaškega? Igralci so sc v vloge dobro vživeli. Igro zapleta lokavi Urh. Igralec je podal res Finžgarjevega Urlia; izredno lepo je odigral spoznanje, da Lončka pije. Za Urhom ne zaostaja potovka Mica, da ne govorim o Urliovih žrtvah: Leniki, Ferjanu, Martinu itd. Le Tona je bila pretiha. da je prišlo do nekaterih mučnih prizorov. Nekatere pomanjkljivosti in napake so v jeziku, pa bodo odpravljene z vajami in časom. Vendar je to za sedaj postransko. glavno jo to, da so prvič igrali in da so premagali tremo. Z igro so zaorali v ledino in pokazali pol drugim. predvsem mladini. Uspeli je bil lorej dosežen. Prav gotovo bi pa bil še boljši, če bi i"rali v notranjosti. Tli bi dosegli tišino in bi igralci manj trpeli. Saj so morali kričati, da so jih gledalci slišali in razumeli. Pri tem sc nam nehote vrine vprašanje, kako jim je potrebna dvorana, da bi prosvetno društvo »Frcnk« imelo prostore za vaje in igre. Milan Od Cankarjeve založbe v Ljubljani sino prejeli naslednje nove knjige: Cuy de Maupassant: NJENO ŽIVLJENJE (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952. Prevedel Cene \ i-potnik. Oprema arh. B. Omalien. Naklada 3.(100 izvodov. Str. 226). Francoski pisatelj Maupassant iz tako imenovane naturalistične šole uživa sloves izrednega pripovednika. Ustvarjal jo z osupljivo naglico, snj je v komaj desetih letih pisateljevanja (1880—1800) napisal 18 knjic. novel, šest romanov in tri knjige intimnih in potopisnih zapiskov. Njegova moč je v noveli. V »Njenem življenju«, prvem večjem Maupassantovem tekstu, je opi-snna bridka usoda naivne ženske, ki jo po kratkotrajni mladostni ljubezni zadevajo nesreče druga za drugo. Poseben čar dajejo delu prelepi opisi Normandije, morja, letnih časov, življenja ribičev, popotovanja po Korziki itd. Kljub sočutje vzbujajoči življenjski poti glavne junakinje izzveni roman vedro in optimistično. Analole France: Bogovi so žejni (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1951. Prevedel Božo Vodušek. Opremila ing. arch. Jakica Aecetto. Naklada 5000 izvodov. Str. 300). V Anatolu Franeeu se združujejo najboljše poteze klasične kulture in francoske tradicije. Knjiga »Bogovi so žejni« opisuje francosko revolucijo od upora Pariza proti girondin-cem do strmoglavljenja Robespierra. John B. S. Haldane: Marksistična filozofija in znanost (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1951. Prevedel S. Naklada 2000 izvodov. Strani 188). V knjigi so objavljena predavanja, ki jih je imel vseučiliški profesor J. B. S. Haldane na birmin-fhamski univerzi 1. 1938. Kot član Royal Society v Londonu je J. B, S. Haldane ena najuglednejših osebnosti današnje biologije. Kakor pravi sam pisce v uvodu, je knjiga namenjena znanstvenikom in študentom v prepričanju, da jim bo marksizem pri njihovem znanstvenem delu prav tako koristil, kakor je koristil njemu pri njegovem delu. ^ V soboto ob 20.30 uri bo nastopil v Ljudskem gledališču v Kopru mešani zbor KUD »Jože Hermanko« iz Maribora. Na sporedu so narodne in umetne prsmi jugoslovanskih skladateljev. Mezzosopran solo ob spremljavi mešanega zbora poje Dragica Sodnikova, članica mariborske Opere. Dirigent profesor Pec Šegula. Zbor bo med svojim bivanjem t' naši coni nastopil še v koprskem radiu, pri Sv. Petru Novi vasi in pri Sv. Antonu, priredil pa bo koncert tudi za pripadnike JLA. Uspel koncert Igorja Ozima v Kopru V torek zvečer je bil v koprskem gledališču violinski koncert Igorja Ozima. ki gn je na klavirju spremljala Hilda Horak-Cas. Izvajal ja skladbe Szimunovvskega, Sehuberta, Brahnisn, Paganinija, Vitalija in Blo-cha. Izvajanje mladega slovenskega umetnika, ki si je kljub rani mladosti pridobil že mednarodni sloves, je občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem. . ; ^¡¡j „^.„S; ¿¿1*1-' ê Žc v preteklem letu je kal sedaj v zadnjih dveh mesecih delalo zadrugam največje težave ponovno uvajanje omejenega jamstva. Tako so na Tolminskem nekateri stari trgovci in gostilničarji razumeli to kot vračanje k staremu in so se lotili rušenja - predvsem organizaci jsko šibkih zadrug. Upali so, da bodo s tem ponovno dobili privatne obrtne dovolilnice. Taki primeri so bili v Zatolminu. Sinasli in Poljubili ju. Izredni občni zbori, ki so po terenu žc kaka dva meseca so predmet mnogim govoricam. Kot žc omenjeno sc pri tem odlikujejo stari sovražniki zadružništva, veliki kmetje. nekdanji trgovci in gostilničarji. Tako je bilo v nekaterih krajih mnenje večjih kmetov, da bi rajši plačali 10.000 din deleža, kol pa 1000 din, samo da nc bi bilo desetkratnega jamstva. Ponekod govorijo, da danes vsota 10.000 din res ni dosti, da pa lahko pridejo, časi, ko bo to zelo veliko. Ob tem jc treba povedati, da v takem primeru — zbor jamstvo lahko tudi spremeni. Šc vse premalo sc pri tem zavedajo. da so danes oni tisti, ki lahko ob vsakem času pregledajo poslovanje. Pri reorganizaciji so sc najbolj izkazale zadruge bivšega idrijskega okraja in na Bovškem. Najslabše je bilo na Breginjskem in na Koba-riškem. V Baski grapi so v Podbrdu, Hit-dijužini, na Grahovem, v Rutu in na Knezi člani zadrug sprejeli jamstvo in povečali deleže. Člani so sklenili prekiniti vsak stik z nečlani, razen s tistimi, ki deležev ne bi zmogli, kar so nekaj časa pridno izvajali. V zadnjem času pa je bilo opazili popuščanje, pri čemer je bil glavni vzrok bojazen uslužbencev, da bi padel promet. Pri tem popuščanju se gotovo ne zavedajo v polhi meri odviVnoeti od Banke, pa tudi ne škodljivega vpliva glede nadaljnjega dotoka novih članov, ki sc bo ob tem nedvomno zmanjšal. A'u Grahovem so nekateri nasprotniki zadružništva širili celo lažne vesli, da so v zadrugi nekateri reveži tako zadolženi,, da svojega dolga ne bodo mogli poravnati, in da bodo morali pri tem utrpeli škodo vsi člani. Seveda jc bil namen lakih govoric prozoren: preprečiti utrditev kmetijske zadruge. Tako ljudi hi bilo koristno poiskati in jih tudi primerno kaznovati. An Planoti so člani splošne kmetijske zadruge imeli zadnje čase dva zbora, na katerih so razpravljali o reorganizaciji. Na prvem zboru niso dosegli nikakega uspeha in se niso strinjali s pojasnili člana okrajne zveze. Zahtevali so le. državno trgovino. Ko pa jc bila kmetijska zadruga pred likvidacijo so začeli misliti in sklicali nov zbor. Udeležilo sc ga je. okrog 60 članov — malih in srednjih kmetov. Med tc se jc prihulil tudi večji kmet kot nekak opazovalec fin razbijači* ki tudi ni bil član, bil pa jc precej glasen, dokler ga niso člani na predlog stare ženice prisilili k molku. Navzoči člani so razmišljali: žc pred časom smo brez velikih uspehov ustanovili mlekarno. Ko so veliki uvideli, da bo mlekarna dobro gospodarila,\ /#o pristopili in nam obenem prevzeli v njej vodstvo. Sedaj. ko sc gre za deleže in jamstvo in za ohranitev kmetijske zadruge, smo spel sami in veliki nimajo razumevanja. Oh takem razmišljanju so navzoči sprejeli sklepe za nadaljnji obstoj zadruge ter sklenili, da vodstva ne bodo več prepustili velikim, kot se jc to nekoč zgodilo z mlekarno. Pustili pa so jim odprta vrata za vstop v zadrugo, toda le proti plačilu dvakratnega deleža. V Breginju in Borjani člani kmetijskih zadrug niso sprejeli jamstva. V Logjeh sta bila dva zbora istočasno. Prvega v dvorani se je udeležilo lc malo ljudi — več jih jc »zborovalo« izven dvorane. Razumljivo je, da na tak način niso mogli priti do nobeneaa dobrega zaključka. Tu sc ljudje bojijo sprejeli jamstvo, ker sta doslej dva poslovodja v zadrugi kradla. Eden sc jc poleni ubil, drugi pa je zbežal v Italijo, vendar so ga Italijani vrnili in bo moral za svoje nepošteno in skupnosti škodljivo delovanje odgovar-jati- V Kredit so se slabo odrezali, bolje so napravili v Starem selil. Tu so imeli tri zbore, na prvih dveh niso prišli do nikakih zaključkov. Vztrajali so pri tem, da bodo sprejeli jamstvo vsi, ali pa nobeden. Po drugem zboru so kmetje šli v zadrugo po pravila, jih proučili in določili datum novega zbora. Na tem zboru so sprejeli jamstvo in še druge ukrepe za dvig gospodarstva. Tako ima danes ta zadruga več članov kol jih je imela v preteklosti. Na Breginjskem so bile med italijansko okupacijo razširjene nekake hranilnice z neomejenim jamstvom. Tc so šle v likvidacijo, oziroma so jih nalašč z gotovini namenom »likvidirali«, pri čemer jc bil marsikateri občutno prizadet. To povzroča tudi danes bojazen pri sedanjih članih. Ta bojazen pa jc neupravičena, ker je jamstvo omejeno. Splošna kmetijska zadruga na Kamnem je bila v preteklosti vseskozi aktivna. Ivo je prišlo do razpravljanja o povišanju deležev in sprejetju jamstva, so se vsi večji kmetje odpovedali članstvu. Član okrajne zveze jc na nekem sestanku gospodarjev pojasnil pravilnik o planinah ter ponovno uvedbo deležev in jamstva. Naletel pa je tudi on na nerazumevanje pri večjih kmetih, čeprav ima zadruga na razpolago denar za gradnjo planinskih staj. Zadrugi je ostalo zvestih le 17 bajtarjev, ki pa ne morejo postaviti niti planšarskega odbora in je morala zadruga začasno prekiniti 7, delom. Zapreti so morali tudi mlekarno na odločbo sanitarne inšpekcije. Večji kmetje so-izstopili predvsem zato. ker so v preteklosti sami prodajali svoje proizvode, vendar pa jim danes to nc bo več tako uspe- valo, Zalo jc. upati, da bodo lc uvideli potrebo po zadrugi in jo ponovno uredili ter vključili vanjo tudi mlekarno, v kateri pa bodo morali bolj skrbeti za snago. V bivšem idrijskem okraju, ki jc I) i l priključen tolminskemu, so se pri reorganizaciji dobro izkazale vse kmetijske zadruge. Po vseh so žc na prvem zboru sprejeli jamstvo in povečanje deležev. Le v Podla-nišju, kjer je v preteklosti poslovodja poncvcril 300.000 din. so potrebovali za dokončno ureditev dva zbora. Združili sla sc v zadrugi Go-vejk in Ledine. Prva jc bila šibka, sedaj pa tvorila obe precej močno gospodarsko celoto. Primer Otaleža pa kaže škodljiv vpliv, ki prihaja iz Sovodcnj v okraju Kranj, kjer šc niso začeli s tako doslednim reševanjem zadružništva. V Otaležu so najprej uvedli delež 500 din iti petkratno jamstvo, naknadno pa so povečali deleže na 1000 din in uvedli 10 kratno jamstvo. Zadružniki so se v pretežni večini strinjali s temi ukrepi. Sedaj pa je opažali odstopanje iz članstva, ker jih vabijo v Sovodcnj, kjer imajo samo dvakratno jamstvo in poslujejo tudi z nečlani. Še bi lahko naštevali lake težave. ki so v razvoju zadružništva neogibne. Pri iskanju novih in pri-dohitnejših načinov dela se vedno naleti na odpor nekaterih, ki jim ne gre v njihove raSune — splošno izboljšanje. Če primerjamo današnje hranilno - kreditne odseke pri splošnih kmečkih zadrugah, takoj vidimo velikansko razliko med nekdanjimi posojilnicami in hranilnicami. Danes vodijo te tisti, ki jim člani zaupajo. Že lepo število 1060 vlagateljev, ki imajo okrog 2 milijona dinarjev vlog, dokazuje, da imajo člani v nekaterih zadrugah neomajeno zaupanje vanje. Kmetijski zadrugi v Čczsoci in na Mostu sla imeli do sedaj najbolj razvite hranilne odseke. Vse. do zvišanja ccn v januarju 1951 sla poslovali brez kreditov Narodne banke. Dušan Trebše. fioriškai;Vzorno urejeni vinogradi d Oslavju Kar je slabega vedno rajši pride kot, kar je .dobrega. To se je pokazalo posebno piri koloradskem hrošču. Vsi so bili prepričani, da bo ta škodljivi hrošč na poti iz Amerike že naletel na ovire in da ne bo prišel v Evropo. Zelo so se zmotili. Prišel je in se razlezel povsod tudi, če so mu bile postavljene vse mogoče ovire. Danes ne kaže drugega kot, da mu napovemo boibo do skrajnosti. Gledati moramo na to, da se škoda, ki jo že povzroča, čimbolj omeji. V naslednjem prinašamo zanimiv dopis našega sotindnika iz Tolmina ki opisuje, kako so tam organizirali zatiranje. Mogoče bodo dobili iz navedenega kakšen koristen nasvet tudi tekmovalci drugih krajev. * Prvič se je koloradski hrošč pojavil na Tolminskem pred dvema letoma v manjšem številu. .Lani so bile okužbe še večje. Nad 100 ha krempirišč je bilo okuženih. Letos je okuženje zajelo zelo velike površine, okoli G50 hektarjev lcrom-pirišč. To pa zalo, ker lani nisff povsod pravilno začeli z zatiranjem posamezni kmetje pa so ceh; zamolčali okužbe na krompi.riščih. Letos je bilo doslej opaziti najmočnejšo okužbe na območju občinskih odborov Tolmin, Kobarid. Bre-ginj in Mest-na Soči. Organizacijo ; zatiranja yndija letos splošne kmetijske zadruge, ki so financirale posebne .ekipa za škropljenje. Škropljenje: bo trikrat na leto neglede na lastništvo in okužbe. Med kau-tnvai-ci je za zatiranje zelo veliko zanimanje. ki pa je -tudi potrebno, saj predstavlja krompir poleg živinoreje najvainj-jšo notšpodarsko panogo na Tolminskem. Škropljenje bo množično in bo uiločasno; po .vsem okraju, kaj.'i le tako fcb mogi.-če doseči čimboljši uspeh. Po terenu je že izvedena organizacija. Vso-ga je nastavljenih 10 . plačanih . občinskih vodij. V vsaki .vaš i.-pa '">o vaški ved je, ki imajo •nalogo skrbeti za pravilen potek .zatiranja, Pri p.vipravch so bili doslej najboljši na območju -občinskih odborov Kobarid. Breg in j in Spodnja -. Idrija, Premalo zanimanja pa je v začetku 'pnkalzal občinski vodja na Mostu, vend-air pa se je .potem T-riP-riivil,' • V goratih krajih jc šc vedno 1110-lika glavno sredstvo, s katerim zatirajo nadležni plevel. Ta način zatiranja pa jc še vedno zelo zamuden in za današnjo čase tudi drag. Posebno v deževnih pomladih, ko požene iz lahke in plitve orne zemlje polno »drobiža«, kakor navadno imenujejo plcvice, raznovrsten drobni plevel, ki v kratkem času prekrije njive, da postanejo zelene kot travniki. Zatiranje ali plctjc je zelo zamudno in naporno delo. Plevicc rastlin. Tc snovi se imenujejo —: hormoni. Če rastlinske hormone upo-rablj amo v večjih količinah, delujejo na rastline tako močVio, da jih uničijo. V takem primeru dobijo hormoni novo ime — herbicidi. Najbolj znani herbicidi so: Pentahlur-fenol, Dinitro o-(2)- butilfenol in Dinitro o-amilfcnol. Nekateri herbicidi delujejo kompleksno, med njimi soli trihlorocetne kisline in amo-liumsulfamat, ki sc uporablja za uničevanje dreves in grmovja. Zad- Ves dan sključene, a vedno UoJire volje so plevice, kadar je malo plevela morajo po cele ure čepeti sključene na njivi tudi na pekočem soncu. V modernem gospodarstvu pa jc človek znašel sredstva, ki uspešno uničujejo plevel brez uporabe molite. To so tako imenovani — herbicidi — z domačo besedo povedano — uničevalci plevela. Znano je, da obstajajo neke snovi (substance), ki pospešujejo in uravnavajo razvoj Sedaj prvič škropijo. Škropijo po izkušnjah lanskega -leta. Raztopini svinčenega arzenata dodajajo še en odstotek bakrenega apna. ki močno učinkuje p,roti krompirjevi rji, kar bo močno pripomoglo k dvigu hektarskega donosa. Rja je namreč bo-iezen, ki povzroča na Tolminskem ogromno škedo na krompirju. Tc bolezen je bilo močno opaziti v lanskem letu. Ekipe, ki škropijo, bodo plačevale kmetijske zadruge, stroške, ki bodo čim nižji, pa bedo noGili kmetovalci sami. Prav gotovo bo taka akcija imela uspeh. Zelc-ti bi bi-!o, da bi tako začeli tudi po drugih krajih. an. Zemlja se ¡e oddahnila in napila Dež, ki je padal v nedeljo zjutraj, je kmetom in zadružnikom odvzel veliko skrb. Vse je bilo v skrbeh, kako bo s koruzo, fižolom, paradižnikom in drugimi poljskimi kulturami. Trpele so celo češplje, katerih sadovi so žc začeli odpadati. Nekateri kmetje so že skrbeli, da sc ne hi porabilo seme fižola in koruze, da hi za vsak primer imeli prihodnje leto sami na razpolago potrebno seme. Zemlja se jc napila vode tako, da so videti poljske kulture kot pomlajene. Skoro po vseh njivah jc koruza trpela pomanjkanje vode. Čeprav jc ponekod (na Štajerskem) razširjeno mnenje, da mora koruza v ?asu rasti devekrat zviti liste, poleni jc letina zanjo dobra, so bili sedaj vseeno le preveč zviti. Ker je ozračje po dežju ostalo precej soparno, jc nevarnost peronospo-re v tistih vinogradih, ki so bili slabo škropljoni. Veliko korist je dež prinesel tudi sadnemu drevju. Cešplje, hruške 111 jabolka h; bila ostala drobna zaradi pomanjkanja vlage. Tudi oljkam je dež prav prišel, ker jc. sedaj nevarnost napadov oljčne nitišicc. na va&G shan nje čase so največ v uporabi herbicidi iz skupine hlorfcnolocctne kisline, posebno pa dihlorocctna kislina .v trgovini znana pod znakom 2-1. D. Herbicidi se uporabljajo za Uničevanje plevelov na poljih, posebno v raznih žitih, za uničevanje grmovja v okolici električnih napeljav vi.-oke napetosti, za čiščenje železniških prog, poti v parkih itd. 'Postopek uporabe je zelo enostaven: površino, na kateri je treba zalrcti plevel ali druge nezaželene rastline, enostavno poškropimo s herbicidom. Tako prišledimo dragoceno in drago delovno silo. TOLMINSKI PLANINSKI PAŠNIKI SO OŽIVELI Kakor vsako leto so tolminski živinorejci tudi lelos odgnali na planine svojo živino, kjer ho ob sočni paši preživela najbolj vroče dni v Ictu. Mlekarji pa bodo v tem času izdelovali prvovrsten planinski sir. Velike snežne padavine v minuli žitni so marsikje občutno prizadele tudi staje. Da bi lahko popravili povzročeno škodo, so dobili Tolniin-ei od denarja, ki ga je zbralo delovno ljudstvo za prizadete kraje, vsoto okrog 30 milijonov dinarjev, t le bodo Tolminci dodali tej vsoti še svoje pridne roke, bodo 9 tem denarjem storili lahko mnogo več, kakor bi jih stala sama popravila škode, ki jo je povzročil sneg. Te pridne roke so tolminskim planinam močno potrebne, kajti za uspešnejši nadaljnji razvoj planšarstva in s tem živinoreje sploh, je potrebno zgradili še več takih modernih staj, kakor jih /e imajo na Božiči, Matajurju in Prcddolini. Želeti jc. tla bi sc Tolminci tega v polni meri zavedali in do popolnosti izkoristili d. niarno pomoč, ki so jo dobili za svojo planine. an. OKRAJNA GOZDNA DREVESNICA V KLANCU-OCIZLI Med Klancem in Ocizlo je gozdna drevesnica, lasi gozdarske sekcije iz Sežane, Ni velika, saj meri komaj 1 in pol hektarja, toda ima lepo sončno lego. V drevesnici je zaposlenih 12 stalnih delavcev, delovodja ¡11 upravnik. Drevesnica jc lepo urejena: ima lepe grede s sadikami belih in kanadskih topolov, malo-listnih lip, ozkolistnih ¡11 gozdnih javorov, pravih kostanjev, iglavcev itd. D revesnica ima tudi susiluico za sluržc in razna semena. Sem prihajajo na praktične vaje študentje gozdarskih šol iz ■ Ljubljane.- Pred kratkim" so si. drevesnico ogledali tudi dijaki nižje gimnazije iz Her- pelj. . Ž. m: • ftm/mt^u&PäiiL tj r/ " W V-, \, j • ' ..". . *..:: 10. NADALJEVANJE »Zlato je hudičeva reč.« je rekel Howard, starce. »Izpreminja značaj. Imaš sa lahko še toliko, najdeš ga lahko še toliko, natovoriš si ga še toliko, bila. T:vm so bili trije strmi gorski vrhovi, vsi trije so morali ležati v isti črti. potem si bii na pravi poti; in ko si zagledal četrti vrh, čigar oblika je bila svojevrstna, in ko je ta vrti ležal v določenem kotu k oni črti, tedaj si bil tako blizu mine, da je nisi mogel zgrešiti. Toda čeprav so jo mesece in mesece iskali, niso našli niti mine, niti jezera. To je bilo leta 1762. Ta bogata mina ni nikoli izginila iz spomina vsem tistim, ki so se zanimali za zlate mine. Ko so zavzeli Novo Mehiko Amerikanci, se jc takoj napotilo nekaj ljudi, da bi našli to mino. Mnogo sc jih ni več vrnilo. Tisti, ki pa so se vrnili, so bili napol idiotski od brezuspešnega iskanja in halucinacij, ki so jih doživljali pri blodnjah v tisti skalnati dolini. Bilo je sredi osemdesetih let, mislim, da leta 1006. ko so se zopet napotili nekateri iskat mino, to je bilo prav tistih petnajst mož. Imeli so prepise starih poročil in kopije starih španskih zemljevidov. Tiste štiri vrhove je bilo prav lahko najti. Toda najsi so se še tako natanko ravnali po njih, o mini ni bilo sledu. Kopali in razstreljevali so tu in tam, našli niso nobenega sledu. Delali so v kolonah — v vsaki koloni je bilo troje mož —, da bi preiskali vso okolico. Pričelo jim je primanjkovati živeža, toda možje niso popustili. Neki pozni popoldan si jc pripravljala neka kolona večerjo. Ogenj je gorel, toda kava ni hotela zavreti, ker je bil veter premočan in je hladil ročko. Zato je hotel nekdo izmed njih izkopati jamo za ogenj. Ko je kopal M _ M in izkopal poldrugi čevelj globoko, je našel kost. Ne da bi si jo ogledat, jc zalučal kost proč, zanetil v jamici ogenj in ga razpibal. Ko je sedela kolona pri večerji, je vzel eden izmed njih kost tako mimogrede v roke in je stikal z njo po pesku. Tedaj mu jc nenadoma rekel sosed: »Pokažile mi kost.« In čez nekaj časa jc rekel: »To je človeška lehtniea. Kje pa ste našli kost?« Mož, ki je izkopal jamico, je povedal, da je naletel nanjo pri kopanju in jo potegnil iz peska. »Potem mora ležati tu celo okostje, kajti kako naj pride sem sama lehtniea?« je rekel mož zamišljeno. Stemnilo se je. Zavili so se v odeje in legli spat. Drugo jutro je rekel tisti, ki je odkril lehtnieo, imenoval ga bom Brila, ker ne vem za njegovo ime, jc rekel torej Bili: »Tam. kjer jc bila lehtniea, mora biti okostje. Ponoči pa sem se nečesa domislil. Vprašal sem se, od kod neki okostje.« NAGRADNA KRIŽANKA ABCDEFGH I] K 3 4 5 6 7 S 9 10 11 iL S 17 L Besede "pomenijo Vodoravno: 1. francoski revolucionar - pogumni. 2. žensko ¡ime — iiz vode — 3. kopališče pri Benetkah — sorodinica — 4. mesto na Kitajskem — jugoslovanska denarna enota — 5. predlog — tvorni glagolski način — oziral ni zaimek — 6. Mika v Nemčiji — 7. okrajšan po dre dni v-etzmk — močvirnat svet — kemični -znak iza element molibden — 8. kozaško ime, junak ruskega pisatelja Gog.olja — pripadnik severnega naroda — 9. južne drevo, ki daje .znameniti črni les obenovimo — moško im-e — 10. država ob (vznožju Monit Evsresta v centralni Aziji — zdravilna racitli-na — 11. izbrana družba — priletna' Navpično: A) imeisto v Italiji — glavno mesto balkanska države — B) mesto v Španiji, severo-izsipadno od Madilda — vrsta elek-.trianega- un telefonskega daljnovoda, ki se uporablja -zlasti za med-kontinentalrjo zveizo — C) ženske ime — deli živalskih teles — D) pozitivno naelekltren pol — žit.oro-dna pokrajina v Srbiji — E) kazaln: .zaimek — li-sp. -lepo,tičn'.i pripomoček — romanski ispolnik — F) vez-nik — G) kratica v mnogih krajevnih imenih — melone — dve «oglasnika iz besede basist — H) iz- VISOKA ZMAGA KOPRA NAD PULO V nedeljo je bilo v Kopru revanž-no srečanje mestnih šahovskih reprezentanc Kopra in Pule. Prvi dvoboj so odločili Puljčani z visokim rezultatom 9:1 v svo jo korist, to pot pa so se jim Koprčani krepko revanži-rali in zmagali z rezultatom 7 in pol proti 2 in pol. V imenu Istrske šahovske zveze je pozdravil goste Rudi Udier in jim poklonil v spomin lep album s fotografijami raznih krajev Slovenske Istre. ja^e m ognem RAZPIS MEST ZA UČITELJE NA ITALIJANSKIH ŠOLAH V KOPRSKEM OKRAJU Svet za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odboru v Kopru razpisuje za šolsko leto 1952/53 7 (sedem) mest na italijanskih šolali lega okraja. Prošnje za namestitev sprejema do 15. julija t- 1. Obvezne priloge prošnji so: 1. učiteljska diploma ali spričevalo o zrelostnem izpitu na itali- ^ h l Nif J El I ----- A t .' K i a I z I jugoslovanske rc0ne trsta SPORED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ od 21. do 25. VI. 1952 SOBOTA 21. junija: 14.25 Domači zvoki - - 18.15 Drobne solistične skladbe velikih mojstrov — 18.50 Koncert zbora CD JLA iz Beograda 21.00 R. Schumann: Koncert zn klavir in orkester v A-niolu, op. 54 - 21.30 Od sobote do sobote — 22.30 Glasba za ples in razvedrilo. — NEDELJA 22. VI.: 8.30 Za naše kmetovalce -- 13.00 Melodije iz filmov in operet — 13.15 Glasba po željah — 14.30 Domači zvoki — 17.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom •— 18.10 Veli Jože — 18.45 Popularne rcvijske melodije. — PONEDELJEK 23. VI,: 14.15 Ob Soči in Žili — 18.15 Samospevi hrvaških skladateljev: poje Onelina Otta — 18.30 Za vsakogar nekaj — 21,000 Slušna igra: Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«.— TOREK 24. VI.: 18.15 Narodne pesmi iz Jugoslavije — 18.30 Radijski roman: A. Dumas:- »Dama s kame-lijami«. -I. nadaljevanje — 22.00 Giuseppe Verdi: »Riirolctto«, opera v treh dejanji. — SREDA 25. VI.: 14.45 Kulturni razgledi — 14.30 Domači zvoki — 18.15 Dalmatinske narodne pesmi — 18.30 Slavni pevci oojo filmske in operetne napeve — 21.00 Poje slovenski vokalni kvintet — 21.30 Glasbeni portreti skozi svet in čas — 22.00 Lahkih nos uaokrog. SLOVENSKA GIMNAZIJA V KOPRU PRIREDI 25. t. m. ZAKLJUČNO SOLSKO AKADEMIJO V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU Vabljeni vsi prijatelji srednješolske mladine rnzr.a prvina v u-msit.no1 siti, zamisel nagib — Orna smisel za lepoto in •skladrjost — I) -angleški zunanji minister — domača žival — J) razglas, ki se hitro širi — raizstirelje-valec — K) mesto ii.i veliko jezerc v e-avermsm delu Finske — zadnja črka grške abecede. REŠITEV KRIŽANKE IZ 25 iz prejšnje številke Vodoravno: 1. Maribor. 7. ako. 8. osa, 9. na, 10. prej, 11. Zr, 12. LO, 13. fonem, 16. Adamič, 17. kamin, 19. oj, 20. B. R. (Braslav Rabar), 21. uk, 23. aero, 25. Rns, 27. laz, 28. Amerika. I\'avpiačnao: Manufaktura, 2. Aka, 3. ro, 4. Bor, 5. osel, 6. rajon, 10. premija. 11. znamo, 14. oda, 15. Min, 18. proza, 20. brak, 22. kum, 24. Eli, Med reševalce, ki so nam poslali pravilno rešitev križanke iz zadnje številke, smo razdelili, dve knjižni nagradi. Nagradi prejmeta Slavko Urb, Marezi-ge, in Anica Petrič, Ko-per. Vse reševalce naših križank, ki so izžrebani, obveščamo, da naj reševalci iz Slovenske Istre dvignejo nagrade v našem uredništvu v Kopru. ostalim pa jih bomo poslali po pošti. janski šoli, 2. izčrpen opis dosedanjega šolanja in službovanja, 3. izjava sveta za prosveto in kulturo pristojnega okrajnega ljudskega odbora, da ni zadržkov za pro- silčcvo namestitev v tem okraju. * PROTITUBERKULOZNA SEKCIJA RDEČEGA KRIŽA V KOPRU vljudno prosi vsa podjetja, ustanove in sindikalne podružnice, ki so v tednu »Borbe proti TBC« nabirale prispevke za gradnjo protituberku-loznega dispanzerja, da nabrane prispevke vlože na tekoči Tačun pri Narodni banki v Kopru št. 657-959-22. * Anton Grižon, roj. 4. 7. 1-923 v Novi vasi, sedaj stanujoč v Kmetijski šoli Skocjan, ra/zveijavlja svojo osebno izkaznico, izdano, cd KLO Be-rt.oki-Sanlc.ma, ki jo je izgubil na .poti od bloka Škofije domov. Marija Morgan od Ivana, roj. 16 18. 19.26 na Grintiovic.u, istanujoča v Kaverljagu št. 37, je izgubila osebno izkaznico na bloku v Kopru dne 5. 6- 1952. Izkaznico, ki jo je izdal KLO Šmarje, razglaša za neveljavno. za sprejem učencev v Eelektrogospo-darsko šolo Cerkno, okraj Tolmin. Elektrogospodarska šola v Cerknem vzgaja kvalificirane elektrome-lianičarje — obratne (pogonske) električarje za naše elektrarne in druga podjetja elektrogospodarstva in industrijo ter bo v šolskem letu 1952 53 sprejela v svoj V. razred 30 dijakov. Pouk je teoretičen in praktičen in traja tri leta s posebnim poudarkom na praktično delo. ki bo v modernih šolskih delavnicah, laboratorijih in elektrarnah. Ves čas šolanja stanujejo učenci v šolskem internatu, kjer se vzgajajo uod strokovnim vodstvom učiteljev in vzgojiteljev. V svojem prostem času goje učenci razne fizkulturne panoge, udej-stvujejo se v raznih kulturno - prosvetnih krožkih in šolskem šahovskem klubu »Vasja Pire«, kakor tudi v krožkih ljudske tehnike na šoli, kot na primer radio-krožku, strojnem krožku itd. Pogoje za vstop imajo vsi mladinci. ki so uspešno končali najmanj tri razrede gimnazije, so zdravi in niso mlajši od 14 niti starejši od 17 let. Kandidati bodo na podlagi predpisov polagali pred šolsko komisijo izpite iz slovenščine in matematike. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu bodo zdravniško pregledani v krajevnem Zdravstvenem domu. Vzdrževalnimi (stanovanje, brana in krpanje perila) znaša 3.000 din mesečno in se plačuje na tek. rač. Internata Elektrogospodarske šole št. 652-92110-1 pri NB Idrija. Učenci imajo po uredbi tudi nagrade po letnikih (1000, 1500 in 2000 din), za kolikor se zmanjšajo vzdrževalni stroški. Priiave sc pošiljajo na ravnateljstvo Elektrogospodarske šole v Cerknem. okraj Tolmin, do 25. VIT. 1.1., na katere bo ravnateljstvo pismeno odgovorilo. Za vpis morajo kandidati predložiti naslednje listine: 1. Lastnoročno napisano prijavo. 2. Točen naslov staršev odnosno varuha z navedbo zadnje železniške postaje, pošte in občinskega ljudskega odbora. 3. Rojstni list. 4. Zadnje šolsko spričevalo. 5. Potrdilo o imovinskem stanju staršev, potrjen od obe. LO. Za vse nadaljnje informacije naj se starši obračajo na ravnateljstvo Elcktrosospodarske šole v Cerknem, okraj Tolmin, Slovensko Primorje. Elektrogospodarska šola Cerkno. Nekaj o poletnih oblekah Ločitev zakonov — nekdaj pravica vladarjev ali redko naključje pri navadnih smrtnikih, so v moderni družbi postale1' vsakdanji pojav, se v nekaterih deželah razrasle v problem, ki zaposluje zdravnike, pravnike, sociologe i. dr. Zakon — brez dvoma ena od izrazito kulturnih pridobitev človeštva — se je v toku zgodovine večkrat izmaličil v zgolj iz gospodarskih razlogov narekovano zvezo dveh ljudi, ki jo je bilo prav zaradi ekonomske odvisnosti žene ali enega zakonca od drugega težko razvezati. Ce so bili torej za naših prababic zakoni videti trdnejši, s tem še ni rečeno, da so bili boljši od današnjih. Mimogrede povedano, pa sta se takrat zakonca bolj potrudila usitvariti znosno sožitje, kot se to trudijo mnogi zakonci danes, in se jima je večkrat posrečilo ustvariti srečen zakon celo .tam, kjer spočetka ni kazalo, da so pogoji za to. Vsekakor pa je treba postopno osamosvajanje žene v nekaterih deželah, v isacialistični deželi pa dejansko možnost za njeno osamosvojitev, za enega izmed razlogov, da se daneis zakoni, ki nimajo pogojev za obstoj, laže .razvezujejo, ali še boljše — da se vedno redkeje skle-"pajo od ekonomskih ckolnosti narekovane zakonske zveze. Da pa moderna država dopušča lažje razve-zovanje zakonov, pa ne bi smelo biti povod za to, da gledajo mladi •ljudje na zakon kot na nekaj začasnega, kot na poizkus, ki lahko traja manj ali dalj časa. Govorila sem s sodnikom, ki mi je iz svojih izkušenj v zadevah sodnih ločitev pripovedoval, da se dejansko mnogo mladih ljudi danes ločuje zato, ker so se že poročili v prepričanju, da je zakon nekaj začasnega, medtem ko je med starimi zakonci majhen odstotek takih, ki se ločujejo zato, da popravijo težko življenjsko napako, ki so jo že -stari družbi zagrešili iz gospodarskih razlogov ali družbenih predsodkov. Razen tega pa obstajajo gotovo še primeri, ko se je po kratki harmoniji zveza dveh ljudi zaradi karak-terne ali erotične neskladnosti izkazala za nevzdržno. Tem pa ne bc nihče, tudi na sodišču odrekel pravice do razveze. Velikanska večino ostalih 'ločitev pa odkriva \ iste pretres'jive konflikte, ki se odigravajo med štirimi stenami mnogih družin, kajti (tisti, ki so se odločili za poslednji korak in stcpili pred sodnika, so v manjšini nasproti tistim, ki iz raznih ozirov še dalje vlačijo za seboj težko breme neve-selega in mučnega življenja. Vsekakor — zgraditi sreče, n in harmoničen .zakon, je visoko kulturno dejanje. Toda takega dejanja sta zmožna santo č.oveka, ki se tega zavedata in ki imata voljo ustvariti zakon, ki bo njima in otrokom bogatil življenje. ........................................................................ Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik MUko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadrana v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-0011-171 Letna naročnina 500 din, jx>llctna 250 in četrtletna 130 din. Ze dosti je bilo napisanih receptov za srečen zakon, dosti odobravanja ali zgražanja so izzvali taki recepti, ki priporočajo — ti ženi, oni možu — kako naj se zadržita v raznih trenutkih, ki jih prinaša zakonsko življenje. Ni da bi človek za-metaval vsa ta navodila, toda treba je vedeti, da je vsak človek in prav tako vsak zakon Individuum zase in kar bi >s pridom pomagalo v enem primeru, bi v drugem delovalo moteno. in, če ne smešno, pa vsaj ne-spamento. Za vsak zakon pa vendarle velja, da je osnova zanj popolna iskrenost in odkritost med zakoncema, vživljanje v način mišljenja in hotenja zakonskega tovariša. volja razumeti ga in se že spočetka ogibati vsakega povoda za neznatne konflikte, ki — še preden se zakonca zavesta — lahko ustvarijo tisto vzdušje napetosti, razdra-ženosti ali naveličanosti in brezbrižnosti, ki že utegne biti začetek .poznejših .težkih Zakonskih katastrof. V zakonu, v družini je tre-iba tudi varovati na videz morda či- sto zunanje oblike vljudnosti in kulturnega občevanja, to se pravi oblike, ki se jim pokoravamo v družabnem življenju izven doma. Te vljudnostne oblike vzgajajo družinske ičlane k discipliniranosti v medsebojnih odnosih, hkrati pa so zunanji izraz iskrenega spoštovanja, razumevanja in ljubezni. V zakonu se preizkušajo značaji in kaže .stopnja kulturnosti ljudi. Tudi za zakon je treba vzgajati: odrasle, mladino, da — kakor se to •morda čudno sliši —, celo otroke. In prav družina, srečna da lahko otroku tako vzgojo. Otrok, ki je zraste' v družini, kjer sta bila oče in mati svobodna človeka, ki pa sta obenem čutila vsak svoje obveznosti in obzire drug do drugega, kjer ni bilo med njima nikdar poniževalnih prizorov, da ne govorimo o brutalnih izbruhih —, kjer je bilo dosti vedrosti in dobre volje, tak otrok bo odnesel tudi v življenje sliko zakona, kot ga je doživljal doma že od svojega detinstva. Kaj moramo weöeii o laseh Brez lepih las ni lepe glave Normalni zdravi lasje žene so go-isti, voljni ter se lepo svetijo. Te lastnosti imajo, dokler so čisti, torej o do 7 dni po umivanju glave. Močno, včasih skoraj popolno izgubo las na glavi povzročajo nekatere vročinske bolezni (tifus, gripa vročica porodnic). V teh primerih lasje brez nadaljnega ponovno zra-sejo, in sicer tem prej, čim mlajša je oseba, ki .so ji lasje izpadli. Celice naglavne kože se. prav tako kot vse druge celice, nenehno iz-menjujeo (odmirajo in se obnavljajo). Ce je to obnavljanje prehitro se nabere na koži pod lasmi preveč odmrlih celic — (to je prhljaj. Lasje ki zrastejo iz tako obolele kože, so tanki, .slabi in .radi izpadajo. Kako obravnavamo premastne lase? 21eze lojnice, ki so ,tik pod lasmi, oskrbujejo laise s potrebno maščobo da ostanejo ti lepi in prožni. Ce te žleze pravilno delujejo, se nabere na 1 EiSch v 10 do 12 dneh toliko maščobe, da je treba lase umiti. Ako pa postanejo lasje premastmi že v 3 do (i dneh, je to prvo znamenje nastajajočega obolenja naglavne kože ki traja po več let. V nadaljnjem poteku te bolezni se koža na glavi začne luščiti v obliki otrobov, temu se pridruži še močna srbečica nazadnje pa lasje izpadejo. Cim prej se »loltimo« zdravljenja te bolezni, .tem bolje za nas, kajti samo pogosto umivanje glave, ki izpira zgolj lase, nas te nadloge ne bo rešilo. Opis zdravljenja Umivati si moramo glavo s ka-tranovim milom, bodisi strjenim ali tekočim. V prvih 4 do 5 dneh si posipamo glavo z žveplovim pudrom Lase si razdelimo v preče in nanašamo pu.ieir na kožo (ne na lase) s splcščenim čopičem. Od 6. do 10. dni zdravimo lasišče z alkoholom. Primerno lasno vodo n. pr.: 3 g salicilne kisline in kapljic terpentinovega olja na 200 g alkohola) vtremo v kožo s čopičem ZDRAVNIŠKI KOTIČEK O navadnem zdravniku Uvodni članek zadnje številke zagrebških »Zdravstvenih nov in« je posvečen zdravniku splošne prakse. Čeprav so daleč za nami povojne razmere, ko je bilo od vojne in stradanja izčrpano in bolno prebivalstvo marsikje brez zdravnikov, pogrešamo v Jugoslaviji zdravnike še vedno najbolj tam. kjer so najbolj potrebni: po zanemarjenih vaseh in na izpostavljenih področjih industrializacije. Pomanjkanje sposobnih zdravnikov splošne prakse je pereče v državah, kjer ostajajo zdravniki brez dela in službe, in je pereče pri nas, ker Imamo zdravnikov še vedno premalo. Čeprav zahteva napredek medicine delitev dela in vedno bolj podrobno specializirajo, čutijo bolniki povsod po svetu, da jim preti nevarnost »d zdravljenja po tekočem traku. Sredi zaporednih prei-kav in pregledov pogrešajo razumevanja za sebe in ne le za medicinsko za- iz ščetin, Lasne vode razkužujejo kožo-, vtiranje pa pospešuje njeno prehrano. 11. ali 12. dan si ponovno umijemo glavo. Tako delamo dva ¿meseca do tri. Zelo dobro vpliva tudi, če si glavo hkrati obsevamo z umetnim višinskim soncem. Presuhi lasje Ako žleze lojnice preslabo preskrbujejo lasišče z maščobo, so lasje brez leska, medli in krhki. Kožo prekrivajo suhe luskine, prhljaj. Tudi pri tej bolezni lasje slednjič izpadejo. Presuhim lasem nadomeščamo maščobo z žvepLovimi mazili; umivamo jih poredkoma (na 3 do 4 tedne) lasišče pa utrjujemo z lasno vodo ki vsebuje Cholesterin (n. pr. Tri lysin), morebiti ga obsevamo še z višinskim soncem. Bodisi da imamo presuhe ali premastne lase, vselej je zelo važno, da poskrbimo tudi za redno pie.ba.vo. V letošnji poletni modi se linija v glavnem ni spremenila; ni pretirana, popolnoma ženska in ljubka. Široka, razgibana krila, polni boki, nekoliko tesen pas, narahlo spuščena ramena. Ozko krilo je čestokrat razširjeno z draperijo. II krilu se lepo prilega bolero, ki ga letos vidimo zelo pogostoma. Dnevne poletne obleke so krojene preprosto, po navadi iz raznobarvnega vzorčastega blaga. Za vso preprostost linije in kroja dnevnih oblek se moda odškoduje pri družabnih oblekah. Te nas spominjajo na vsa mogoča moderna obdobja: tu je krinolina, pa princes, ki je tako priljubljena ženskam ljubke postave. Svilene obleke so ¿B)ir® farni Lesene žlice, ki so pri vkuhava-nju sadja potemnele, lahko zopet obelimo, če jih položimo za teden dni v mrzlo vodo, ki smo ji primešali nekaj isode. Vodo moramo dvakrat premeniti in žlice postanejo zopet bele. Pohištvo obdarujemo pred vlago, če položiino vanj nekaj koščkov ka- krojene različno. Srečamo tudi preproste obleke s poudarkom na bokih in bogato pliserana krila. — Na sliki vidimo haljo iz vzorčastega blaga, ki jo nosimo na kopanju; črtasta obleka z velikimi žepi, ki je lahko iz enobarvnega ali rožastega blaga; poletna obleka iz pikastega blaga z velikim izrezom in kratkimi rokavi. Razen pralnih oblek sta na sliki še dve svileni obleki. Prva je dvodelna iz čiste svile, poudarjena na bokih, z žepi in plisiranim krilom. Druga je tudi iz svile, lahko iz težke svile, s kratkimi kimono rokavi, šal-ovratnikom in drapirano polo, ki jo poudari. fre, ki vlago rada vsrkava. Od časa do časa kafro obnovimo. Obenem je kafra tudi dobro sredstvo zoper molje. • Mačke ne pridejo v jedilno shrambo, če .posujemo police v shrambi s svežimi ali posušenimi robidami. * Belo pleskano pohištvo osvežimo s kašo, ki jo napravimo iz zmlete krede, vode in nekoliko modrila, kakršnega uporabljamo pri pranju. Košarka postala vse boli priljubljen šport niniivost ali nezanimivost njihovega primera. Zato tavajo marsikdaj med specialisti, ki delajo na ozko odmerjenem področju medicine in ki poznajo ali upoštevajo vse premalo razmere. sredi katerih njihovi bolniki živijo in delajo. Povsod pogrešajo ljudje hišnega zdravnika, tistega starega 111 izkušenega navadnega doktorja, ki jih je poznal, ki je imel dovolj časa tudi za preproste stvari in kateremu so bolniki verjeli. Moderna medicina zahteva skladno sodelovanje mnogih zdravstvenih delavcev iti temelji na pošteni harmoniji posameznih zdravstvenih kolektivov. Obenem pa znova višje ceni izkušenega zdravnika splošne prakse. N cčiiia reform, sprejetih pri nas glede medicinskega študija in glede obvezne dveletne pripravniške šole velja predvsem boljši izobrazbi, strožji izitiri in večjemu ugledu navadnega zdravn:ka. ki ga pri nas še vedno najbolj pogrešamo. Prihodnje leto bo minulo 350 let, odkar so se pojavili prvi glasovi o košarki, ki je šele zadnjih 60 let osvojila množice sveta in je v mnogih državah (zlasti v Ameriki) danes najbolj priljubljen šport. Prvi začetki košarke so se precej razlikovali od današnje igre. Koši so bili pritrjeni na stebre v višini 4 do 4 in pol metra, pa tudi igrišče je bilo precej večje od današnjega. Sredi preteklega stoletja so igrali košarko po nekaterih nemških šolah, vendar se je kot šport razvila šele leta 1891, najprej kot dopolnilni zimski trening igralcev rugbvja, nato pa kot samostojna športna panoga. Pred 60 leti je ameriški učitelj dr. James Nismith z dvema košarama in nogometno žogo postavil pravila igri, imenovani košarka. Njegova igra je zelo hitro prodrla na mnogo ameriško šole in univerze, dočim sc je v Evropi razširila šele po prvi svetovni vojni. Danes spada košarka ne samo med športe, ki sc najhitreje širijo, ampak tudi med najbolj priljubljene pri gledalcih. Igra zahteva od igralcev brzine, vzdržnosti in spretnosti. Najnovejše statistike kažejo, da prisostvuje košarkaškim tekmam v Ameriki mnogo več gledalcev, kakor pa »baseballu«. za katerega pravijo, da je ameriško narodno razvedrilo. Lahko trdimo, da so le redki šnortniki. ki ne bi že slišali o slavni profesionalni košarkaški ekipi ameriških črncev Harlem Glober Trottcrs, katerih brzina, točnost podajanja in metanja na koš ter izredni triki cesto vzbujajo pri gledalcih vtis do popolnosti izvežbanih ž.onglerjcv. Najboljše ameriške in evropske ekipe so igraje »pospravili«. ne da bi se pri tem ne vem kako naprezali. Za nedavno tekmo s francosko reprezentanco v Parizu pripovedujejo očividci, da Francozi 10 minut sploh niso prišli do koša in da bi tako ostalo do konca igre, če nc bi črnci po višjem ukazu popustili in začeli dopuščati Francozom, da so neovirano metali v koš. V pogodbi je bilo namreč določeno, da ne smejo biti preveč »neusmiljeni«, ker bi bila sicer francoska športna javnost preveč pesimistična. Kakor so nedavno poročali listi, ho llarlem v začetku avgusta prišel tudi v Jugoslavijo in igral nekaj tekem z najboljšimi našimi klubi. V naši državi se je začela košarka hitreje razvijati šele po vojni in smo za ta kratek čas dosegli razmeroma zelo lepe uspehe. Naši najboljši klubi so z uspehom igrali z najboljšimi inozemskimi ekipami, med največje mednarodne uspehe pa lahko štejemo zmngo jugoslovanske košarkaške ekipe na meddržavnem turnirju »Cup Istambul«, na katerem smo zasedli prvo mesto pred Francijo, Turčijo, Italijo, Avstrijo in drugimi ekipami. Pričakovati je, da se bo ta lepa in fair igra v kratkem razvila tudi po našem podeželju. Zmaga srediešolsKe mladine iz Mirna v ljudskem mnogoboju V tekmovanju srednješolske mladine v ljudskem mnogoboju je letos zmagala srednješolska mladim iz Mirna s 523.5 točkami, pred Šempetrom s 514.5 in Vipavo s 514/ točke. Mladina Mirna si je take osvojila prehodni pokal, ki ga jt imel v lasti lanski zmagovalec mladina Dornberga (Zali grič). Lepe rezultate so pokazali mladinci iz Ajdovščine s 491.7 točkami. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je bik letošnje lekmovamlje bolj množične kot lani in da je fizkuitura prodrla tudi v Goriška Brda. Gimaziji Dobrovo in Kojsko sta namreč poslali 22 tekmovalcev, ki so letos prvič nastopili in želi zadovoljive uspehe. Na športnem igrišču v Šempetru kjer se je odvijalo tekmovanje v mnogoboju, je bilo nenavadno živahno. Nastopalo je nad 160 mladincev in mladink. Sredi igrišča s. razstavili prehodni pokal za najboljšo gimnazijo, ki ga je podaril Svet za kulturo in prosveto za goriški okr&lj. Številni gledalci so se le težko odločili, kateri fizkulturni panogi bi posvetili več pozornosti kajti na vsem prostranem igrišču si se razvijale enako zanimive borbe Po končanih lahkoatletskih tekmah, skokih in tekih, so bile na sporedu proste vaje in preskoki če: sotelovadce. Med moškimi ekipam' je bila najbolj uspešna ekipa i Mirna, med ženskami pa iz Šempetra. J- P- Sezona plavalnih prireditev je v polnem razmahu. Na sliki Mira Kuhar (Ljubljana) in Slevanovie (Beograd) na treningu v Ljubljani. »Kaj se je zgodilo s kmetom, ki mi je splašil konja?« ga je vprašal patrijarh. »Izvedeli srno. da je liotel spravili na tla mene. a ne Vaše Visokosti,« je odgovoril Feliks. »Zato sem mu dal našteti petdeset palic in sem ga izpustil iz lože. ker je njegova blazna mati vso noč vpila okoli gradu.« »Petdeset palic?« se je zavzel patrijarh. »Zakaj niste čakali moje sodbe ?« »Mene je hotel, ne vaše Visokosti,« se je izgovarjal Feliks. »Kapitan!« je poklical patrijarh, a ker kapitana ni bilo v bližini, je nadaljeval: »Pošljite h kmetu inedikusa. da mu namaže in obveže rane! Vi mu pa odšlejte pet srebrnikov za bolečine. Če ne boste pokorni, ne hodite mi več pred oči!« Gastaldo je napravil kisel obraz, se priklonil in o dšel . . . Štefan je ležal doma na trebuhu v slami in stokal od bolečine. Le težko se je bil privlekel iz Tolmina. Zdaj ga je mučila vročica, da je bledel in se v blodnjah pogovarjal z blazno materjo. »Ali si videl krvavega moža. ki je ležal na nosu in grizel v zemljo?« je bledla Agata. »Zdaj ne grize več. na severu in na jugu pa švigajo plameni, v njih se pečejo plemiči, kmetje pa podtikajo na ogenj.« »Kaj pravite?« je stokal sin. »Nisem videl moža ne plamenov. Videl sem kače, katerih vsaka je imela gastaldovo glavo in so sikalc po mojem hrbtu, da me zdaj tako strašno žge. O, kako strašno me žge!« Ko je vstopil medikus, je Štefan le za hip dvignil glavo. Videl je gastalda, ki je medikusu s prstom pokazal nanj, položil na mizo pet denarjev v srebru in zopet izginil. »Pusti me, satan in ne muči me!« je Štefan golčal iz bolečine in žolča, ko se je Parapap vrtel okoli njega. »Ugriznil te bom, da ti bo roka zatekla in jo boš nosil debelo kot brento. dokler ti ne bo odletela.« »Usmiljeni ljudje so me poslali.« je dejal medikus, a bilo mu je še ljubše, če prejme plačilo brez lečenja. »Ne maram vašega usmiljenja! Sam se bom izlizal kot pes, hudiču vse ostal dolžan in mu povrnil. Misli, da me bo premotil. A pride dan, ko mu zavijem vrat. In če takoj ne izgineš, ga zavijem tudi tebi.« »Jojmene, kakšna črna nehvaležnost!« je prestrašen stokal Parapap. »Da bi prišla kuga in bi umirali brez pomoči kot muhe v jeseni. Jaz grem.« »Pojdi, vrag! Saj ti pravim, da pojdi! Kuge pa ne kliči, saj jo imamo na gradu več kot zadosti. Odnesi svojo tolščo in pisane cunje, sicer iztegnem nogo in te treščim v vamp. da ti ga razčehnem. 0, kako me žge!« Medikus se je izmuznil skozi vrata, sedel na osle, ki ga je vdano čakalo pred pragom, in odjahal. »Kaj je oni vrag položil na mizo?« je vprašal Štefan. »Denar! Joj, koliko denarja!« se je. čudila žena. »Vzemi ga in vrzi ga v vodo. da se potopi na dno! Ne, čakaj! Ne nesi ga v vodo, hrani ga! A ne porabi niti ficka!« Žena je žvenkljala s srebrom, ga spustila v star žep od krila in ga prevezala z motvozom. »0. kako me peče!« je stokal Štefan. 15. Grofa Janez in Friderik Villalta sta postala patrijarhova kapitana v Tolminu. Janez je bil debel, zastaven mož s trdim izrazom na ustnicah. Friderik je bil suhljat pohotnež in lisjak, brez sence plemenitosti. Baje sta bila roparska viteza. Če že sama morda nista napadala popotnikov, sta skrivala razbojnike in naropano blago. Na vsakega patrijarlia, ki je zasedel oglejski prestol, je prežala cela vrsta sorodnikov in lažnih prijateljev, ki se jim je hotelo udobnega življenja. In patrijarhi so z radodarno roko delili službe na desno in na levo. Včasih ne samo sorodnikom, prijateljem in znancem, temveč tudi sovražnikom, da bi jih naredil neškodljive. In patrijarh. ki je takrat vladal, je mogel šteti Villalte med svoje nasprotnike. Da bi ju razorožil, jima je poklonil kapitana! v Tolminu. — Mf.ija obtla» a>l tl.al »i propadtiv in pn1 -.kril v goščavi. 3r;rr---r čepel v strmini nad cesto blizu Čedada. V ta grad se nikoli ni zatekel kak poštenjak. Če pa je stopil vanj, se je bridko kesal. če ni njegovo izropano truplo ležalo pod grajskim stolpom. Baje je bil grof tudi svojo prvo ženo pahnil v ta prepad. Nobeno čudo. da je šla groza pred njim in za njim. Ko so kmetje izvedeli, kdo je novi kapitan, so se trkali na prsi: »Če svoji lepi gospe ni prizanesel, nam bo stokrat gorje!« Medtem ko je grof Janez vedno tičal na Kozlovem robu in pascl lenobo, je Friderik dirjal na svojem konju po vseh vaseh in samotah in lovil divjačino, žene in dekleta. Mater Agato je dobil čepečo na skali, kako je z blaznimi očmi strmela v rdečo preprogo, ki je do polovice pokrivala konja, in vpila: »Joj. mož na krvavem konju jc prišel...« Nato je zbežala, grof pa se v zabavo podil za njo, ki se mu je umikala, dokler mu ni zastavil poti Štefan, ki ga je mrzlo zrl z enim očesom. A bolj kot vanj je upiral oči v Feliksa, ki je stal za njim; Friderik ga jc bil napravil za oprodo. »Odkrij se in pokloni, kmet!« je vpil Friderik. In Štefan se je odkril, a le prav malo, in dejal: »Za vas, grofovska milost, za onega pa nič.« »Kaj je rekel?« se je Friderik obrnil na gastalda. Ta je vprašanje preslisal, spodbodel konja in oddirjal, a grof za njim. Tiste čase so tolminske ceste postale nevarne. Oropani so bili trgovci, ki so prišli čez Oslico v dolino Cerknice in Idrijce. Pod meči razbojnikov je padlo nekaj trgovcev, ki so iz Bohinja gnali živino in nesli železnino in bili namenjeni v Šinigalijo; nihče ni vedel, kje so pokopani. Grof je rajši lovil divjačino kot razbojnike, vlačil na grad uropano živino in blago. Nobenega zločinca niso pritirali pred goriškega grofa, ki je bil vrhovni sodnik v deželi in je zato prejemal od Tolmincev plačilo. Grof Friderik je prišel nekoč na svojem lovu tudi do stožčastega hriba, ki so se mu na severni strani dvigali divji robje in je stal Tonišev dom. Kmetje so mu zatrdili, da je na gozdnatih pobočjih hriba obilo divjačine, ki jim dela škodo, a je oni ne smejo loviti, pri tem pa so si na skrivaj mežikali. Hlapci, ki so bili z grofom, so nabirali ljudi, da jim bodo za goniče. »Tu je hrust,« so povedali grofu, »ki noče z nami, dela se kruljavega na eno nogo.« »Divjačine ne morem goniti,« je dejal kruljavec, ki ga je dal grof prignali predse. »A kljub temu vam pokažem neko divjačino, o kateri se vam niti ne sanja. Če mi daste tolar, čigar cvenka že več let nisem slišal v svojem žepu, se mi bo razvezal jezik in povedal vam bom vse od začetka do konca.« Grofu so prestavili besedo za besedo. »Z leskovačo ti damo žvenka,« jc dejal Friderik, »a ne s suho, temveč s tako. ki je sveža in boli. ko se zeleni hib zareže v meso. Pet udarcev dobiš, če poveš, če boš molčal, jih dobiš deset.« Kruljavcu je bilo žal. da je zinil in mu je v jezi, da je bil tako nepreviden, vzelo glas in besedo. Grof pa se je bal, da bo kmet. ki je bil po vsem videzu trmast, rajši prejel deset udarcev ali še več in vse zamolčal. »Povej brez palic.« je rekel, »in prvega zajca, ki ga dobiš, smeš brez kazni ujeti.« »Kruljavec pa zajca?« je zastokal kmet. »0. kako ste dobrotljivi!« je spremenil glas. ker se je bal, da se grof ne premisli in ga bo res dal pretepsti. Povedal je, da ne daleč od ondot živi človek, ki zavdaja živini, je ukradel kruh. nož in sekiro, dela točo in povodenj. Iztrebil je laze in si postavil kočo na grofovem svetu, ima dve ženi, ne plačuje davka in ne daje desetine. »Gorje ti, če si se mi zlagal.« je rekel grof. »Kaži nam pot!« Kruljavec se je odzibal proti prelazu in divjim robem. Vso pot se je tiho kesal. — — — Tonišu je bilo, kakor da ga je zadela strela z jasnega. Zdelo se mu jc. da se je vse, kar ga je dotlej obdajalo — svoboda, mir, samota — nenadoma pogreznilo v zemljo. Lovski rog, ki ga je zaslišal, je prodrl neprodiren zid. ki ga je dotlej obdajal. Iz goščave se je prikazal prvi lokostrelec. za njim drugi, nato nekaj pogoničev in slednjič grof z dečkom. ki ga je spremljal. Za vsemi je stal gastaldo in se mu režal. Oblečen v kože, oborožen z gorjačo in ves porasel jc stal Toniš pred svojo kočo in se ni ganil. Za seboj je slišal gosto, težko dihanje obeh deklet, ki sta gledali skozi špranje. Tonišev pogled je prebegnil po bre-žini nad kočo. iskal med drevjem, da bi uzrl Izbora. Ni ga bilo. Obšla ga je plašnost, vendar je sklenil, da se ne vda. »Kaj mi hočete?« je vprašal. Došleci so bili za hip prepadeni nad Toniševo prikaznijo. Ko so slišali, da govori po človeško, jih je minila plahost. Gastaldo Feliks se je zarezal. Eden izmed lokostrelcev se je Tonišu hotel približati, a ta je grozeče pokazal zobe in dvignil gorjačo. Grof Friderik pa jc skočil s konja in mimo Toniša planil v kočo. Skozi linice je bil zagledal dvoje dekliških oči. to ga je ponorelo. Preden se je Toniš do dobra zavedel, kaj se godi. je grof privlekel s seboj deklici, ki sta trepetali in jokali; mislili sta. da so jib napadli razbojniki. Anica jc pliinihi t- Tirnici in gg gfl oklenila_ - ■ ■.¿■m i