mT£Sr  lefo ixi. nro. h
v iiniM v pettR zi umn uzu.
ceu mu r
—                                                                                                                                                                            ___-____-—i---------f
khaja rak dao popoldne, izvzenfti nedelj«  in   praznike.   —   loaeraH   1o  »» prtii a 2— Din. <io ino vrst 2J>o r>iD. vHjji imvrari  p*»tit  vrsta  4.—  Din.   Popast  po dogovora   I obratni  davak  p<*«bej.
»Slovenski  Narodi  relja  Icloo » Jugc»sl«viji 240,—   Din,  sa   iaosetnstvo   420—   Din.
Upravnfitvo: KnafioT« ufic* It 8, prftflSt*. — Telefon »14.                                                                                                              Uredništvo: Knaffovs aflcs it & L nadstropfe. — Telefon 2ftM.
Po obnovitvi stare vlade
Prazne grožnje pašičevcev, — * Angjelinović je postal zaveden Hrvat, ker so ga izigrali. — KDK bo nadaljevala borbo za ena-
kopravnost
Beograd, 24. februarja. Z imenovanjem druge Vukićević - Davidovićeve vlade je bila kriza včeraj tuđi forme Ino zaključena. Novi m nistri so tekom vče-rajšnjega popoldne prevzeli svoje posle Ker je Narodna skupščina sklicana sele za sredo 29. t. m., je zavladalo v Beogradu po tritedenski skrajni nervozno-sti popolno politično zatišje.
V političnih krogih danes še vedno komentirajo obnovo stare Vukičevićeve vlade. Opaža se. da sestava vlade ni zadovoljila niti radikalov, niti de-mokra-tov. Četudi je g. Vukičević ves čas krize obljubljal pašićevcem in centruma-šem, ki so mu očitali da jih zapostavlja, da dobe v vladi, če jo sestavj on, primerno zastopstvo se to ni zgodilo. Res se je še včeraj imenovalo v tej zvezi več uglednih pašićevcev. Ko pa je bi! ukaz o novi vladi nodpisan, se ic Izkazalo, da jih je z. Vukičević tuđi to-krat izigrah V vlado je sprejel le dva nevtralca. Vujičića in Simonovića. To in pa dejstvo, da je g. Vukičević tuđi tokrat na lastno pest določil ministr^ke kandidate rad kalskega kluba, ki sploh ni imel niti prilike da se izjavi o niego-vem mandatu, je izzvalo v klubu veVko Ogorčenje. Zlasti pašićevci znova napo-vedujejo najodločnejšo borbo proti Vu-kičeviću. Radi postopanja pašićevcev o priliki zadnje krize, ko so imeli najltpso priliko, da zrušijo Vukičevića. a so ga
ćelo še podprli, pa njihovih groženj nihče več ne vzame resno. | Tuđi med demokrati so naziranja o novi vladi zelo deljena. Davidovićeve: so sicer res prišli do večje veljave. ker so dobili v vladi dva zastoprhka ven-dar pa zamerjajo Dav.doviću, da ni bi I dovolj odločen in je še nadalje pustil da imajo glavno besedo tkzv. ministeri-jalci. Med nezadovoljneže sta zašla tuđi dr. Kumanudi in dr. Angjelinović. ki sta se morala umakniti drugim. Zlasti dr. Amejelinović ie ogorčen in se sedaj trka na svoje Hrvatstvo, češ da sedaj v vladi ni nobenega Hrvata.
KDK ostane tuđi v bodoče zvesta svoji politični liniji in bo nada'jevala borbo proti hegemorrstičnemu režimu, ki ga predstavlja sedanja vlada, v kateri je 16 Srbijancev in r>o 1 klerikalec in musliman, ter nadaljevala akcijo za do-sego popolne ravnopravnosti vseh dr-žavljanov in vseh pokrajin. Njena borba bo tem lažja. ker ima sedaj tud* na-pram demokratom proste roke in se ji ne bo treba več ozirati na e Davido-vića. ki je radi ministrskih stoLkov razbM vrste združene dem-okracije in podprl režim g. Vukičevića. proti kate-remu je vse od volitev pa dos'ej na^bol ogorčeno nastopal in obsojal njegovo za državo in narod škodljivo politiko Tako je po 22dnevni krzi ostalo vse pri s'a-rem in borba za spremembo režima in sistema se pri jenja znova.
S proračunom se vladi najbolj mudi
Da spravi pod streho proračun, hoče vlada revidirati skupštinski poslovnik in onemogočiti opoziciji kritike — Forsirana proračunska razprava. — Dan brez političnih dogodkov. —   Bole-
zen dr. Marinkovića
—   Beograd,  24.  februarja.  Glavna aktfb in naloga obnovi ene  Vukičeviceve vlade je sprejetje novega proračuna. Narodna  skupšeina je  bila  včeraj   sklicana za sredo, dne 29. t. m. in bo takoj nadaljevala  proračunsko  debato, ki je brla radi vlađne krize prekinjena.
Pred prehodom na dnevni red bo morala skupšćina izvoliti novega prve-ga podpredsednika, ker je poslanec Pera Markovič, ki je došle j opra vi jal to funktero, postal minister za javna dela. Mesto prvega skupčinskega podpredsednika pripada derrokratom. Kot naj-resnejša kandidata se Imenujeta po-slanca Žika Rafajlovie in Radislav Agatonovič. Obstoja pa tuđi nacrt, da bi iz vol.H na to mesto dr. Ivana Ribara, ki je radi sestave vlack? skrajno ogorčen. Vladinoci upajo, da bi ga s tem potolažili. Ker pa je bil čt. Ribar svojčas že predsednik Narodne skup-ŠČine, ni verjetno, da bi pristal na tak aranžma.
Cetudi vlada povdarja, da ^e Na-rodria sk»upščina vsled vladne krize izdubila mnogo časa za proračunsko raz-pravo, je sklicana prihodnja se^a skup-ščine sele za prihodnii teden. Kakor se doznava, hoče g. Vukičević onemogo-čiti kritiko opozicije na ta način, da bi se še pred nadaljevaTijem proračunske debate izvršila revizija poslovnika. To akcijo je pripravlja! g. Vukičević že de!j Časa in boce seda; svoj nacrt ures* ničiti. Revizija gre za tem, da se one-mogoči opoziciji predlaganje nujnih prediogov in da se omeji svoboda govora tato. da bi opozicija sploh ne prišla do besede. Glavni cilj te reforme pa je ta. da se vlada izogne uničuioči , kritiki KDK. ki napoveduje tuđi novi Vukičevičevi vladi naiostrei^o borbo. Tozadevno se že vrše pogajana med radikali in demokrati. Verjetno je, da bo g Vukičević pri tem u-pel. ker je sicer malo upanla, da bi bil proračun pravočasfio sprejet.
Razun tega hoče vlada pospesiti proračunsko debato na ta način, da se bodo dnevno vršile tri seje in sicer do- | jx>ld>ne, popoldne in poroci Tuđi opozicija se živahno pripravlja na proračunsko debato in bo ob prilki razprav o poedinih mitii^tr^tvih iznesla vse slabe strani vladne politite.
—   Beograd,  24.  februaria.     Danes dopoldne v  Beogradu  ni  bilo  n kak'h dogodkov.     Q.  Vukičevič  ^e  ie mudi1 ves  dopoldnc v vlac'rieni  predsedstvu k;cr je Hnei krafšo konferemeo  s poe-dinimi  radikalskitnl  ministri.  Dopoidrje
ga ie posetil med drugim) tuđi promet ni minister general Miloša vi je vi £% ki je nato odSel v dvor. Njegova avdijenca je bila zgolj resornega značaja. Ostali ministri so se mudili v svojih kabine-tih, kjer so opravljali tekoče posle. Za časa vladne krize je delo v ministrstvih popolnoma zaostalo in se sele seda resu jejo najnujnejše zadeve. V Narodni skupščini vlada popolno mrtvilo, ker je večina poslancev odpotovala domov. Zvečer ob 17. se bo vršila prva seja nove vlade.
—   Beograd,  24.  februarja.   Ker  je dr.   Marinkovič  Še  vedno  tako  bolan da ne more zapustiti svojega stanovanja,  se včeraj  ni  udeležil  skupne  za-prisege   vlade,   marveč   ;e   sele   d*anes dopoldne na  svoiem stanovanju  zapri-segel. Zaprisegi sta prisostvovala dvorski prota in mtnlstrski predsednik Vukičevič   Dr.   MarinkoviČ bo že prihod nje dtni  če bo dopuščalo njegovo zdrav-je, odpotoval v neko franeoskp kopa-lišče v svrho zdravljenja.
POLJSKI DIJAKI IN ANGLE-ŠKI NOVINAR JI V JUGOSLAVIJI
—   Zagreb, 24   februarja. O  priliki veli-konočnih počitnic poseti skupina 90 dijako\ poljske državne  gimnazije  v  VarSavi  našd državo. Preko Subotice odpotuiejo v Bosno in Dalmacijo    in se vrneio nato    preko Sušaka,    Zagreba  i"n Ljubljane  v  Maribor, od koder odpotujek) v domovino. Za prve dnl aprUa je  napovedan  tuđi  poset 20 an-gleških novinarjev i^, književnikov, ki bodo posetili   predvsem   zapadne   dele   naše   države in  naše  Primorje.    V  Zagreb  prispo 6   aprila     Angleški krože-k v Zagrebu  jim pripravlja svečan sprejem.
ST. RADIĆ V ZAGREBU
—   Zagreb, ZA,  februarja.  Danes  zjutra se je vrnil iz Beograda    g. Siepan    Radić Na kolodvoru ga je priča kovala večia sku pina novinarjev. G. Radič pa je bil od po-tovanja  zelo  utrujen in  jim  zato ni  hotel podati nikakili izjav, pač pa jih je za popoldne povabil na svoi dom.
STAVKA NEMSKIH KOVI-NARJEV KONČANA
—  Hatte, 24. februarja. Včerai se ie vršila  konfe-renca  stavkovnega   odbora   nem-ških kovinsk:fi  delavcev. Na  konferenci  je bilo z 52:4 gl a sovom skienjeno. da se stavka ukine in se delavstvo z današnilm dnem vrne na delo. S tem ie rt kl tučena ena naj-večiJft stavit v novojnl Nemfiifl.
Monoštrska afera pred Društvom narodov
Zavezniške države bodo najbrž obnovile kontrolo nad   Madžarsko. — Madžarska vlada briskira intervencijo Društva nar.
—   2eneva« 24.  februaria.    Z  ozirom  na vest, da  namerava madžarska vlada  v Mo-noštru  zaplcnieno orožje  prodati, ne da bi počakala   na   sklepe   Drušiva   narodov,     je slavni   tatnik   Društva   narodov   Drummond posla!   včerai   madžarskemu     ministrskemu predsedniku  nujno brzojavko, v kateri  za-hteva. naj se nameravana  prodaja  odgodi, dokler svet Društva  narodov    zadeve    no prouči.
__  Pariz,  24.   februaria    Pred    vervei.-
cTjo v Bud'mpešti je imel predsedniV Svcia Dil.s»vp narodov d -'zo konfere*u**j s frar-c>sV;m ztranjim ministrom Cranilorti Kik >r ce ?atrjtije. je bila na tei kvi^erc %t;;;z'r;ir.j brzojavka, ki jo ie n cdscdn4k D. N ecipeslai madžarskemu ministrskerii preds^tltrkr   ^rofu   Bethlenu.
—  Budimpešta, ?4  februaria  Kakor pc-
roča   »Pesti   Napio*,     ie  madžarska    vlada
kljub   invervenci:   Drušiva   narodov   izve^-   j
!a   svoj  namen   ter   v   MonoŠtru   zaplenjeno   j
orožje   deloma   uničila,  deloma   Da   razpro-   j
dala. Materijal, ki ie bH določen 2a  uniče-   j
nje, je včeraj razbiio okrog 40 delavcev ob   j
navzočnosti  strokovn'akov.    med  katerimi   j
ie bil  tuđi  zastopn k neke avstriske  tovar-   ' ne   orožia.   Posopanje   je   vodil   oredsednlk
okrožnega  sod žča  v   Monoštru.   Danes  do-   { poldne je  bil  o  Lrničenju  orož:a   sestavljen
uradni   zapisnik,   na   kar   ie   sledila   razr\ daja   preostalega   materijala    Med   kupci   ie rudi  več  inozemskih tvrdk.
Obnova kontrole nad Madžarsko?
— 2eneva* 24. februaria. Intervencija piedsedn.ka Sveta Druitva narodov v Bu d.mpe^ii v zadevi prodaje v Monoštru za-plenenega blaga ie naietela v krogih Društva narodov na splošno odobravanje. Na-glaša se, da bi bi] ugled te največie nredna-rodne institucije mnogo trpel, ako bi izz:-valno postopanie madžarske vlade ostalo nekaznovano in če bi Madžarska izvršila svojo namero. Vsi trezni krojri vidiio v postopa nju Madžarske poskus. da zabrine pravo sled ;n spelje vsn afero na slepi tir
Z intervenciK) Društva narodov te ta nakana p-rekrižana in pričakuje se, da se bo uvedla sedaj preiskava ne samo o tei aferi. marveč o vseh slučajih. Dri ka ter h 2re ra tajno oboroževan'e Madžarske. Ne izklju-čuje se možnost obnove mednarodne kontrolne komisije v Bud mpešti. v kateri bi dobile svoje zasto-pnike poleg veles'l tuđi vse snsjdne države Madžarske, ki so zj\\-bolj zamteresrane na tem. da Madžarska ne krši mfrovn h pojzodb.
Vlom Ici in tatovi zopet na delu
Tat, ki je krađel pri ge. cIt. Groye^jcvi,  zasacen.   —  Vlom  y Vevčah. — Dve tatvini kales. — Dva vajenca pobegnila,    —
Nesreća                    s*    .      *      *r
Vlomi in tntvine ?»e aopH množe. Vfteraj ?rao poročali, da je bilo na Miklošičevi cesti vlomljeno  v   DoHstresje  »Pravnice   dr.   Eleo-nore  Grever-Jenkove  in  da  so  vlomilci  od-nesli  razne predmete. Ga dr. Groverjeva je o  vlomu   takoj   obvestila   policijo,  ki   je   po   ; slala   na   Miklo§:?evo   resto   svojega   agenta, i Potek   preiskave  je   pokazal,   da  je   bila   is Dođstrešja   odnesena   velika   množina   perila in oblek in to v rnzrfobjii dve*i mpsecev  HiŠ- i nica  fe dr. Groverjevi omenila, da je ve?krat  I opazilo nekegra fanta 'r. bise, ki je nosil ve^je zavoje  in  da  bi   utecnil  ta  tatvine  izvršiti. Policija fe nnto aretirnla  16;etne^a    dijaka Rudolfa  TM  ki  je  sprva  odločno zanikal.  Ha bi  krartei. ko  no  pa   pri  njem  našli  ćelo  za-locro zaslavnih li«itkov, je priznal. da je tatvine   rep on   izvrsil.  V«e  skupaj s  pomo^jo dveh   tovari^ev   ie  zanesel   v     zastavljaTniro, denar pa lapravil   Većino blaop fe dobila ga <lr   Groyer-Jen^r>va vrnjenega. Fant bo imel opravka s aorfiščem.
VeČji vlom je bil izvršen 30. t m. v Vev-Cah. Okoli 20 se je spTnzil neznan tat v stanovanje pekovske?a mojstra Roka Botznjevi-ča v ^iši št 19 V sobi je silonvi odprl tam -5p nahajajo^i kovčes in pobral iz njega 6^75 Din entovine DenT je bil v tvitku in «irer 90 bnnkovcpv no 100, eden pa za 1000 Din. •^ptalo pa drobiž. ToHa sami z denariem se lopov ni ladovoljil. Raz stene je snel ludi Bocroievi?ev $nknii? in le^ovnik. knr »e mu ie rudi rentiralo. V suknii?u je bila lisstnira z nekaj rtennria in v telovniku zlata ura z veriž'Vo Celokupna Skoda zna?ia okoli 8000 Din Tatvino je neHvomno irvr5ila oeeba, ki je razmere v hi5i dobro poznala.
Na Gosposveteki »"esti «p je v?eraj pripe-tila nrecej ležka nezsroda. Voz nosestnu-e in josti^niJnrke Las»anove se je zaletel v konja Tx>sestnika Jakoba Hleb§a Konj se je spln-5il in zHirjal. HlebS rm fe radi naglega »un-ka padel z voza Konj se je kasneie z vozom vred zaletfl v brzojavni dros. HleW ie bil nrerej posVodovan in trr»i oVoli 300 Din §kode. Nesrečo je baje zakHvila Lassasova sama, ker ni voifla po <iesni strani.
•
Tuđi tatovi so zelo agilni. V?eraj je bila mes«rskemu moistni Antonu Gre^orcu iz-pred kTavni'*e odpeljan^ zeleno barvana r-iza vredn« fiOO Din. — OtroSki vr*nfriri Filo-meni Eber pa je neznan uzmovi? odnesel novo volneno jopii^o,  vredno 300 Din.
Z lenim vremenom so se Dojavili na ulici tuđi kolesarii, a i niim vr*d tuđi nii^ovi sovr'žniki-kolefiT^ki tatovi. Tekom dveb dni sta btti na policiji zoret prijavlieni dve ko-t*»S!»rsM tatvini. Prvo kolo je hilo ukradeno 22. t. m. posesrn'kovemu sinu Tvann Berffle-zu in sirer iz veže gospine ori Novem »vetu. Kolo je vredno okoli 1000 Din in je Srno pleskano. — Druco kolo ie bilo ukradeno mesarskemu pomoćniku Franu Podkovu in sicer snoči iz we crostilne r>ri Stefanu. Kolo je vredno 1500 Din. ie Se nrerei dobro obranjeno in ima številki 128416 in 14212a
Tz Ljubljane Ma zoret te dni pobe^nila dva vajenca. rrvi u<sli*i>en r>ri peku Maksu Novaku, dniffi v CTrflži Gorer na GosnoFvet-ski cesti. Pekovski monter M«»Vs Nnvak je priiavil, da je njegov vajeneo Vlndo Albo nobecmil 22. t. m. od njecra in je baie kremi proti Zasrrebn. kumor 9* mu ie vedno to-filo. Pekovska obrt gi ni veselila ta teto
je pravil, da jo bo popihal. Deček je visoke in moćne postave, podolgastega obraza, plavih las, oble^en pa je v sivo suknjo. — Istotako je z doma in od dela pobegoi) 161etni Aloj-zij Brazda, sin vdove, stanujoče na Domobranski cesti. DeČek je odšel včeraj zdoma, kakor običajno na delo v garaža, toda v garažo ga ni bilo, vrnil se pa tuđi ni domov Fant je bolj Šibke postavo in ker mu klju-čavničarska obrt ni dišnla, obstoji bojazen. *ia si je storil kaj zalega.
Razstava novega Fordovega avfomcbila
V Zeleni dvorani hotela Union ie bila danes dopoldne na svečan način otvorjena razstava novih Fordovih avtomob lov Za-enkrat je razstavlien samo en model, ker ostali Se nišo prispeli. Sredi dvorane stoji na preprogah elegantna limuzina. model Tudor-Scdan v gata modri barvi z dvoj-nimi vrati. Kakšna razlika med starim in novim Pordom* 2e vsak lajik ooazi to na prvi pogled Linija in figura noveza Fordo-veg:a -nodela te sicer podobna staremu vozu, vendar je nova ! muzina elej?antne?ša, videti je tuđi okretneiša in da odgovarja vsem potrebam moderneKa časa. Voz Je zelo eleganten, izdelava je precizna, opremljen je z jeklenimi in DoniklJanimi odbiiači. hidravljičn'nri armotizerii, iekle-nimi iičnimi kolesi, njegovo ooeresenje je pa naravnost frapantno. Limuzina je silno elastrčna in prozna, motor deluie krasno in skorai popolnoma neslšno rn razpolaga s 40 HR
Vožnja v novem Fordovem vozu je naravnost Idealna Voz doseže maksimalno brzino tuđi na natslabših cestah. poraba bencina le pa baie minimalna. Opremljen je tuđi s štirimi zavoraml. ki voz ustavi io v trenotku Sicer so bile vse vrline novega Fordovega modela že itak opetovano opisane Omeniti ie še tuđi to, da je na poskušnnji vožnji Zasreb—Liubljana irmuzina pokazala vse lastnnsri dobrejra voza. V Hmuzfni sta se peljali dve osebi in sta prevozili vso ptoro, ne da bi bilo treba   vozu   men'ati   brzino.
Danes dopoldne so si ogledali razsta-vo povabljeni gosti, ki so se o novem vozu izrekli zelo laskavo Zanimanje za novi voz je naravnost osromtio in so se že danes pojavili nekateri kupci, nejđede na šte-vilna naročila, ki so bila skleniena že pred prihodom voza. Razstava, na katero opo-zarjamo obč:nstvo, je odurta danes od 15. do 17„ jutri in v nedeljo pa ves dan.
ČEŠKOSLOVAŠKI  INVALIDI
— Prasa, 24. februaria. Glasom zadnje statisrke znaSa Število vojn:h pohabljencev na CeškoslovaSkem 321 2^5. Za invalrdnino je b'lo v lanskem letu izplačanih skupno 209 miTkinov Kč. Ker se bodo v tekočcin letu povišale podpore za invalide in vojne vđove rn sirote, se bo ta vsota skoraj po dvojila.
Darilo „Atene" Franji Tavčarievi
V izložbenem oknu Magdićeve tvTUke je razstavljeno eno izmed mnoRobro.hifh daril. ki jih ie prejela jub:Iantka k svoji 60 letnici, nanneii od »Atene* ooklonjena. plaketa  v bronu.
Na tei plaketi nam predoCujL- mladosi-na, a krepka postava atenskega niladcniCu z mlado deklico cb strani telovadno iu kulturno društvo «Ateno» Gk.boko sklonjeni prapor z društvenim grbom se klanja 60-letnici druSt^ene Častne predsednice, ozi-roma njenemu, skoraj polstoletnemu delu na narodnem. prosvemem in socialnem polju.
tAtenav 'e jmela irbrati svoii iubilant* ki nevsakdanjc. trajno danio, ki trna pol cg umemiške tuđi trajno t.urr;smatiško vred-nost.
Plaketa ie umetniško delo akad medai-lerja prof Severja. Vkljub temu. da Je imel z- prof. Scver le 14 dni časa za kompozicijo in izvršitev v bronu, mu moramo čestitati k temu, res zelo posrečenemu u-motvonu Kompozicna kakor tuđi posa-mezni dcl: kaŽeio visoke umetnške %Tline, četudi, ali morda ravno zaradi tega, ker ni kompozicija moderna, a!! bol'c rečeno novostruiarska.
Gospod ?ever je resen u*rietnik tn sicer edini ie stroke v Sloveniji V slovenski javnosti se je pokaza! Sele lani, ob priliki razstave umetniške sole Probude ki stoji pod  njecovim  vodst\'on.
2e!eti bi bilo. da bi razna društva in privatnik! ob slavnostnih priHkah. vsaj ra rameno tu i tam mesto običainih papirnatih diplom posegla tuđi po bronastih, kl nišo .twk>£o draije, a i majo poles; drugih dobrih lastnosti tud! to posebnost, da nišo pristopne molje-n in spioh nf zobu časa.
Kdor je vide1. Severieve umotvorc nt že omenfeni razstavi in plaketo. o kateri govorimo, ne more trditl, da nrmamo umet-nika   v   tei  umetniSki   panogi.
čsl. stavbarstva čsl stavbarstva
v JakopiČevem paviljonu se vr$i jutri ob 11. uri ob oficielni udelefbi zantopnikov oblasti in korporarii Rnzstavna zbirka obseura okoll 300 fotoprnfij modernih stavb vseb pano^f (javne starbe, galerije, razstavni paviljoni, banke, bolnice, trsrovske, ptanovanjske in druzinske hise, interierji, ppom^niki. refra-larije mest in kolonij itd.), ki po že zgraje-ne ali pa v delu R.**žrtava ni retrospeklivna, ampak združuje dela vs.eh modernih »meri samih živečih arhitektov ražen Jana Kotera, čepar delo je bilo sprejeto v zbirko z ozirom na vodilno vlogo mojstra Če^ke moderne ar» hitekture.
Potres v Palestini
—   Jeruzalem. 24.  februarja.  Snoči  okrog 6.  zvečer je  nastal   v  Jeruzalemu   iu  okolici precej moČan  pol res, ki gn  je spremljalo za-melklo bobnenjp.  Med  prebivalstvom je nastala   velika   panika.   Potres  pa  ni   povrročil večje  škode   in   ni   zahteval   Ph*ve5kib   irter,
— London. 24 februarja. Snoonji potres v Jeruzalemu ni napravi] vecje materijeln« škode. Porušilo se je še?t starih biS. Tuđi ▼ Betlehemu in v Jerihi se ie ponizilo par hiS. Novej&a poslopja so ostala nepoškodovana. Človeških žriev sploh ni bilo. Potresni eun-ki eo bili kratki in so trajali najve? pet «e-kund, vendar pa so bili  precej močni.
DRSALNA TEKMA
—   Dunaj.    24.    februarja.     Na    prostom >Wiener Ei.«laufvereina*  se je  odigrala  danes  hockeytekma   med   kanadskim   A   in   B teamom. A-team je rma^l v razmerju 8 : 1,
1   : 0, 0 : 0, 2 : 1. Moštvo je odpotovalo danes v Berlin, kjer odigra jutri  fn v nedeljo | po eno tekmo.
Borzna ooročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.90, Bcrlia 13^6—1339 (13375), Bruselj O-79245, Bu« d;rrrpe§ta 0—9 944, Curih 1093 S—10963 (1096), Dunai 7.9985—8.0285 (8.0135), Lon* don 277.1—277.9 (2773). Nevvo-rk 0-^56^6, Pariz 0—223.82, Praga 0—168.68, Milan 500.18—302 18 (301.1. 301.2).
Efekti: Celjska 164—0. denar. Ljubijan« ska kreditna 135—0, PraStediona 8WV—0, Kreditni zavod 165—0. Vevčc 135-^). Ruie 265—280. Stavtma 56—0, ScSir  125—0.
Lesni frg: Tendenca mima.  Zaključeno
2   vagona   in  sicer rn vagon dcskt smreka jelka 24 mm. većina smreke brez rzpadajo« čih grč, monte skoro paralelne franko na« klada Ina poetaia po 460 in  1  vagon retne« ljcv 50'50. SO'80, 80/100, franko vagon  Ba# čka po 600.
Deietni  pridtlki; Tendenca   čveita,   sa« ključkoT ni  bik).  Ccne  plenice  in  ruričtet 9o se  ponovno  nekoliko   dvignile. ZAORBBdKA   BORZV
D«Tiie:  Dunaj 801.35. Berlin  13 575. Milan   gn.5&  London   277.70,   Newyork   56A8, Pariz 223.82,  Praga  168.70, Curib  10.95. INOZfEMSKE B0RZE.
Cirih: Beorrad 9.13, Dunai 78.2, Berlia 12&95, Praga 15.88. Mi lan 77.48, Para 20 O, Loodcrn 30.385, !f«wyork C19.2C.
Srrtfl \
'•beovinsict NxifOB* &• u lasiarraa
Ptt.  i6
Ćirilica ali latinica?
Zanimiva sodba čdketfa avtorja o ćirilici in latinici« —- Pa njegove« mnenju bo latinica v dogltdnem času zmagala HmH ▼
mm   mf     *w    \    JnjoalavifL
Andrej Vrbacky objavtja v »Lklovih Novimaht zanimiv članek o ćirilici jn iatinici. v katerern razpravlja o enottii >isavi v Jugoslaviji. Ker ie to vprala-aje za naSo državo zelo važno in ker se borno morali prej aJi slej resno pe-Čati z njim tuđi pri nas. objavi jamo omenjeni članek čeSkera avtorja v ce-loti.
Jugoslavija je nastala baš iia kraju, piše A. Vrbackv. kjer s« stikata dva razliSna, lahko bi rekli, sovražna sveta: zapad in vzhod. To so kraji. kjer su je razprostirala nekoć velika rimska država, kjer Bi2ant ni mogei dolgo ohra-niti svoje moči, kjer se je širila nekoj slava dežele konjskega repa in pozneie polmeseca. To je Balkan, o katerem se naposled niti zdaj ne more govoriti drugače, nego o neciviliziranem orijen-tu. Koliko držav je bilo tu uničenih in kaj je bil vzrok temu. Pomisliti moramo tuđi na posebnost, zapopadeno v tem, da srbska država od leta 1077, ko |e dobil srbski knez Mihajlo prve kraljevske znake iz Rima, ves do današnjih Časov ne te obstoja, marveč se neprestano razvija. Isto velja za Bolun-rijo. Kctorkoli se je hotel razui Slova-nov utrditi na Balkanu, se je moral vr-citi, če ni hotel poginiti. Slovani so i%li-oa rasa, kS se lahko najbolje prilagodi, ne da bi pri tem izgubi] mnogo na svojem Slovanstvu.
Balkan je Že od nckdaj kraj, kjtr se borita dva nasprotna svetova in tak ie ostal vse do današnjih časov. Nastane vprašanie, ali naj se uvede v Sole in urade ćirilica ali latinica. Odločiti se za ćirilico bi pomenilo. ukloniti se odločil-nemu vplivu orienta, uvedba latinice bi pa pomenila, ukloniti se vplivu zapada. Pol Jugoslavije tvorilo kraji. kjer je v veljavi ćirilica, v drugi polovici je pa v veljavi latimca. Kraji, kjer prevjadu-je ćirilica, so pravoslavni, kraji. kjer prevladuje latinica, pa katoliški. In to je največja ovira, da se to vp rasan je ne da tako lahko resiti. Uvedbo ćirilice v katoliških krajih bi smatralo tamošnje ljudstvo za napad na njegov verski Čut, na njegovo vero. Uvedba latin'ee v pravoslavnih krajih bi irn^ela isto po-sđedico. Poleg tega je pa se ena ovira, da se ne da latinica uvesti v drugih krajih. Srbi so mirenja, da je ćirilica prvotno slovansko pismo in zato bi bil
oni, k<i bi hotel uvesti latinico med Srbi, osumljen, da jiti hoće gcrmatiirirati. Ćirilica je v Srbiji ne ie predstavitelji-ca vere, marvej tuđi srbskegii slovai:-stva.                                  '
Pred vojno W bil Se ej] tehteu razlog za previadovanic ćirilice v cerjevj m m-cer Rusija. Qči predvojne Srbije mj bi> le vedno uprt.* v Ru.«tjo. od koJer so pričakovali osvobojenja srbsk^ga narodu. Pri za deva?! je poedtncev, du b\ st uvedla v Srbiji latinica, je veljalo xa veleizdajo tuđi v tein pogledu. Zato se tuđi nihče ni odločil za to reformo, pač pa se je vedno mnogo govorilo o nji. O uvedbi ćirilice v ćeli državi se skorai ue govori. Ve se ?x v-nnprej. 4a bo latinica prej ali *!e: zrrmgala. Ver si ugla ja pot mdi \ o<kinlicnej*c krak. itego ic Jugosluvija. Ve se, da bi bilo z uvedbo enotnc trnove v .lugoslaviji mnogo doseženu. Pređvsem bi ?»e srbski narod pri!)]ižal hrvatskomu in slo-ven^keiiui. Ne smemo tuđi pozabiti. da se tiskajo vsc tiskovine riamenjene za vso državo, v ćirilici hi latinici. Drugare pa prevlaJuje v Srbiji, v uradih Vojvodine, Crne gurc in Bosne ćirilica, v starih kra'ih pa latinica. Na srednjih šolah ie bi! rešen ta problem tako. da se pišejo naloge eakrat v ćirilici, en-krat v latinici, kar velja za vso državo. Toda te odredbe se vsi profesor-ji ne drie Če bi se uvedla enotna i>u sava za vso državo, bi imele veliko korist tuđi novine, ki bi jih lahfoo čitali v ćeli državi. Do sic j se beoterajske novine na Hrvatskcm in zagrebške v Srbiji ne čitajo.
Z uvedbo enotne pisave bi mnogo pridobila tuđi jugoslovenska književnost. Knjige bi se tiskale v eni pisavi jn tako bi ne bilo treba tiskati ene knjige dvakrat da bi se mogla razSiriti po ćeli državi. 5 tem bi se kriza jua:os!o-venske knjige smilila. Uvedba enotne pisavc je v mnogem odvisna tuđi od uvedbe enotne^a koledar ja. Pravoslavna cerkev se Se vedno drži koledar ja, ki zaostaja za katoličkim za 14 dni. Ko popusti cerkev v eni zade\1, popusti tuđi v drugi, kaiti doslej te bila cerkev vedno tista ustaiova. ki se Je uvedbi latinice najbolj protivila. Nedvomno pa je, da bo morda že v doglednem času zmagala latinica.
Besede in dejanja SLS
Osemurni delavnik in kršćanski socijalci. — Ali so kršćanski socijalci proti dr. Gosarju? — Dvoličnost SLS.  — Obraćanje
plašča po yetnu
Delavska zbornica v Ljubljajii ie dne 12. februarja z ozirom na načTt uredbe o zapi-ranju in odpiranju obratov, ki ga je izdelat dosedanji minister za socijalno politiko dr. Gosar in ki uvaja 9, 10 in U urni delavnik ter odvsema ćelo nedeljski oočStek. odloč-n-o  manifestirala  za   8urni   delavnik.
Svoje stališče ob te? priliki so morali zavzeti tuđi zastopniki kršćanskih socijai-cev in kakor čitamo sedaj v »Pravicit, glasilu kršćansko socijalnega delavstva, \v v njihovem imenu g. Fr. TcrseKlav, glavni urednik »Slovenca«, naMopil zelo oštro, čeprav ne direktno proti dr. Oosarju. ki je dal povod za razpravo o potrebi ohranftve Surnega delavnika. Stvar Je tem bolj zanimiva, ker je mano, da je dr. Gosar voditelj kršćanskih socijalcev, da g. Fr. Terseglav irreja »Socijalno mi^elc, v kateri pišeta obadva o socijalnih vprašanjih. §e bol] pa zaradi tega, ker je »SloveneCe branil dr. Gosarja pred napadi zaradi njegovega nacrta uredbe o odpiranju in zaplranju obratov.
»Pravica« oblavlia dobesedno načelno izjavo g. Terseglava, ki naglaša med drugim, da je osemurni delavnik produkt skoro 701ernega boja delavsrva za njegove človečanske pravice. V tem bolu ne pome-ni osemurni delavnik nič ve5 in nić manj kakor neko Iako uspešno jamstvo proti iskoriščanhi delavca od strani kapitala, najbolj efektivno v obrambo človeka pred lzrabljanjem po denarju, stroju, ter že v danih razmerah nek reelen opomin družbi, da ve£ nego vse drugo pomeni človek. njegova osebnost, du§a. Osemumi delavnik ie z eno besedo obramba naivISje etične 4obrine, obramba človeškega življenja pred   izkoriščevaUifmi  najfoni.
Tako g. Terseglav v imenu kršćanskih socijalcev, ki se je hudo razJezH tuđi nad kapitalizmom in kapitalistu katerim je skusal dr. Gosar priskočiti s svojo uredbo na pomoć. »Osemurni delavnik«, pravi med drugim, »ie v današnjem družabnem redu v prvi vrsti moraien postulat, da se delavec ogromna većina ČloveŠtva, vsaj nekoliko upoSteva kot človek, potreban Izda tnega poći tka, kot Človek. kl ni in ne srne biti samo stroj, ki poducira za druge, sara pa $e izrabi v korist in blagor »cek>-te«, to ie kapitalizma, ki zahteva za svoj doblSek trtev milionov tivih, kvišku stTe-tnečih in svojega prostora na solneu zalvte-vajoČih  duš!«
Tn konftno pravi zastopnik kršćanskih socijalcev v Delavski zbornici: »Delavstvo nai vzame na znanje, da borno kršćanski socijalci v smislu te izjave v družbi « vse-mi drughni delavskimi strankami in orga-nizacijami stali na braniku osemumega delavnika kat nalboli uspesnega obrambnega sredstva proti kapitalizmu, ki ie razdrl moralno solidarnost človeške družbe in ;o Izpremenil v dfvjc bajno toriSCe najgrSlb nesocljalnih nagonov^
Zakai na v a jamo vse to?
Ugotavljamo, da je do manifestaciji l>^ lavske zbornjce za. osemurni deltvuilc prišlo zaradi tegu. kor je vrhovni vodji kršćanskih socijalcev dr. Oosar sestavll nacrt uredbe, ki za ćelo vrsto ratnih »trok razveljavlia pravico osetnornesa delavni* ka Istejra dr. Gosarja je »Slovence« zarad! te uredbe prav vneto zagovarjal, in pred protestnim zborovanjem prfvatnth namt* šćencev v Ljubljani ie klerikalno glasilo objavilo ćelo izjavo dr. Oosarja, da }e njegova  socijalna   politika   —  kompromisna.
Spričo vsega tega &t moramo ntmre^ vpraSatl, kal je za nas mor-odajno. AH to. kar deia in izjavila vo<Ua kriian^kih toci-iakev dr. Oo&ar b kar hratri »Slovence« pod odgovornim uredništvom krščanskefi socilaka g. Fr. Ter^cilava, ali p* naj bo nidrodajiK) to, kar izjavijt g. Ters^fiav v imenu kršćanskih soc^alc^' v Delavski zbornici, kjer i?)avlja 9oliđanto9t z druži-nii dvlavskimi strankam. v bojoi tu osemurni delavnik, kl sa ojroža mfirt uredbe krščiin^kega   socijalca   dr,   Goserji?
To so vprašattja, na kai«ra je mogoč po jiašem mneoju samo ao odgovor- Med be-sedair :ti deja>nji SLS je veli sa razlika Ki&r sč SLS zdi potrebno, bo v besedah najbotj tevlčarska, da zaslepi moa&ct, na drugi strani pa bo plavala v povsem de*-niča-rskih vodah, čeprav b> lahko storiU kaj v korist delavskih slojev. V soettalirih vprašanjih nastopa SLS prav tako kakor n. pr. v vprašanj« avtonomije. Ako ^ihko služi strankarstem interesom SLS, so kleri-kaki za?ijo. Liko pa nt, Jo uW!ak> z vsetni mofnrfni sredstvi in kličcjo nad njo policijo.
Prav tako, kakor z delavskimi interesi, se israj-o vući s kmetskimi. V oblastni skup$čini so glasovali n. p< ta oblastari davek na vino, na cb&nem tkam Kmet^j-ske družbe pa so *sti l)i>die, kf »o fla*o-vali za ta davek   proti irjemo proteftirtH?
Svoj pJaSč obradio po vetru, kakor kaže, to zato o kaki načefnosti pri SLS «•* ne uore Wti veC govora
Koliko so n. or. svoječasoo kričali kte-rrkaki proti sakonn o zaSClti drfave. se-daj, ko so 2e dve leti v vfati in so ra«-mere vel.ko bolj normal i Ekrane kakor pa taVrat. ko je ta zakon izSef, ni le filhie med njim! odpr! n*?. da W ?a*it€i'a! nje-grwo o<fpravo!
Takih pHmefov b» tahko navedtf Se do!-go vrsto.
Zato lepe besede, ki jih klerikaJni v-o-dtt«4}i sintščalo v svet ob rasnih prilikth, ne najdejo vere, ker Je TiHhov namen prikriti samo njihova dejanja, W so v direktnim nasprothi z raflsnhni stovesuJmi izlavami, izs.ijenmTi v za<ireci.
Ako pa krKaaski sodlafcj hoček. da se bo venjelo njihovim iriavam, nai od-krlto povedo, da se m strMtle » oUcUel-oo ooHtttco SLS.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Težk* letalsk« nesreća. — Nezgoda potnišked« letela. — Požar v tovarili. — Pretresima rodbimka tragedija. Stara prarda
Iz Sara^va poročajo o težki letal* ski nesreći, ki se jt pripetila mčctb) nad Vijiokim pri Sarajeva. Aeroplan tipa brtjguet ^c je poj uv JI nad mestom in prebivalci so ga gledali, kako kroži nad hišami. Pozorni so p» postali, ko so /aCuli iz Ictala rcvolvcr^kc strelc in rtiso vcdeli kaj pomenijo. Lctalci hq pa hoteli prebi vodstvo upozoriti, da *c bo-do spustili. Lctalo je priletcb iz Mostar ja na izvide. Upravlja! c?a je poroC-nik LtNni ix Banjaluke, i/vidnik je pit bil Siovtnec poclnare<inik Prilch. Prt* letela sta Ivan planino, kjer ju je prc* scnctila hucla novihta. Pojavila se je tuđi gosta m4?uU in izgubila sta orijem tacijo. Letela sta dokkr se mcjL»la ni razpršil* in /naSin sta se nad Visokim. Ker ništa vcdclt. kjc se nahajata, sta s streli avizirala prebiva! Cc. Pi dolcem letanju in ko jimit je iv /manji: kalo beneinu. stu St* spustila v viisi Po-/rakovič, kake 3 km od Visokejja. Spi! $čnla sta se prav srečno. Ko sta str p;t dotuknilii zemlje, se je pripetila nesreća. Eno krilo ktala se je /lomil**. prrv, peler se je pa jrari! v zemljo. Pt-Jna--rednik Prilch je odlctel daleč od sv> jega sedeža. poroenik Lcšni ie pa pfts Jel pod /adnji del lutala, ki mu jo po* polnoma zdrobilo glavo. Sci jaki. ki *o videli, kako je aeroplan pristal, so po-hiteli k njemu in izvlekli izr*od nje*ja |,oročnikrt Lefinija, ki je bil že mrtev. Podnarednlk Prileh je nbicJEat kakili 20 m od lctala tcžko ranjen. Baš ta čas ni bilo v Visokem nobenega zdravr.i* ka, ker so vsi odšli v okoliške vaši. Sek ob petih je prišel okrajni /drav* nik in ugotovil pri Lešniju smrt ter mjdil težko ranjenemu podnaredniku Prilchu prvo pomoč. Na kraj nesreće je priftla tuđi vojaška komisija, Prik*# bovo stanje jt zelo težko, vendar je upati, da ostane pri življenju. Za !t-talsko službo ne bo već sposoben in ostane invalid. LeSnijcv pče je Šumar* skl »vetnik  v  Banji  f-uki.
PotniSkemu avijonu, ki oskrbuje zraćni promet med Zagrebom in Beo? gradom, se w pripetila včeraj maj'.M.a nesreća med potjo. Pred vzletom v Zemunu so javili. Ja «o vremenske prilike ugodne, kakor 50 v resnici tuđi bile. Lc mraz je netiadoma pritisni!. Znano je, da nizka temperatura slabo vpliva na motor. Med letom je pilot opasil, da zamrzujejo hladmlniki. kar je felo otežkoČilo let. Zato se je avion moral spustiti blizu Broda na neki tra* ti. To dokazuje tuđi, da na prp^i Za* grebfĐeograd ni nikaih nevarnosti za '/TaČni promet. Avion se je r>otem vr* nii v Zemun, kjer so potniki nrc*edli v diugo letalo, ki je sročno pnstalo okoli poldnevg v Zagreb. Avion je imtl aamo enega potnikj. Toćnn cb ireh je zop«t »tartal na /ajjreb^kcm aerodromu v Borongaju in d^pel v Beograd v normalnem ćasii s tremi potniki. Mraz, ki je te dni ponovno pritisnil, ima slabe posledice edinole za hladilnike. Vendar mraz šc ni tak, da bi bil nevaren in bi mogel povzro* Citi kako nesrećo. Topla voda, ki kro* ii ▼ motor ju, onemogoča popolno obla* ditev hladilnib naprav. Le v veliki zU mi fte vcasib haldilniki tako ohlade, da postane letanje nevarno. V splošnem je pa vreme xa sraćni promet prav po* voljno.
Iz Sarajeva poročajo, da je vćeraj ijutraj nastal požar v tvornici kož v i>arivi blizu Sarajeva. Lastnik tvornice je Aitra Alkalaja ju njegovi >:novi. Požar je izbruhnil v podstrešju tvornice in se je biitkovito rtzširil na vse tvor-niske objekte. Tvornička sirenu je alarmirala gasilce, ki bo i velikim naporom o^enj pogasili. Polar je popolnoma utfi«-jii dve rretjini tvornice, ostali del je na inocno po^kodovan. Unićcni .so tuđi vsi stroji in ves obratovalni materijal. TvorniSku uprava je nvedla ^t<j<.o pre-iikavo. Ja ujcoiovi, kako ic požiir na* stal. Najbrž ie padla iskra iz đimnika na podstrešje. O^enj ie t!el v<u> no? \n !z-hruhnil Droti intru.
•
\/. Mostaria javljaju. Ua se zadire ćasc ju'verjctn.-i množe krimliiainj dc-godkl. ki polnijo policijske In soanijske anale. Zlasti p^» hercegrvsklh selili se tunike umori, satiiomori in slični /!o-J::il. med kaicriini so nekateri prav za-iiiiiiivi. \" Kotlinah pri Mostarjn se ;e ottio^ila pre*j uvema letoma mlada vaska fepotica Ljubica Masiž z Vladom Dragovićeni. iepiin in postavnini ian-tom. Spočetka sta /ivela ^' zadovoljstvu in sreči. Pazi'a &ta drug na dru^e-^a in med njima ni Mio ne prepira in :ic nesporaziiiriijeuja. Zadnje ^asw: s>ia se pa mlada za konca vediio bolj ositu-jevala. Vlado se ie v družbi s sJabimi tovariši i>>kvaril in ieno popolnomu za-nernarii. Zaćel je popi vati in ponoievaii ter se ni več brijjal za dom. Od tej;a Časa ni bilo već sreće in zadovoljstva ineJ zakoncema. Ljubica i:a ie opominjala, mož ie pa tem bolj popi val ter zaćel ženo tu4i pretepaii. Sploh >e ni već streznil. PreJsnočnjim je priSei zo-pei pijan donvov in zaćel ženo psovati in prete-pati. Žena se je ravno ćesa'a. Podivtani mož je stopil k nii s skarjami v roki in ji odrezal dolgo kito. 2ena se je slcer obupno branila, toda končno je omagala in mož je vrget njeno lepo kito v osenj. Pijani moi je nato mirno legel v posteljo iu zaspal kakor Ja se ni nič zyodik>. Nesrečna žena je obupno jokala, ko je pa videla, da ji tuđi to nič ne pomaga. je vzela vrvico in se c^be-sila. Naslednje jutro so io na§H obeSeno na srredi hrez las.
•
Dne 11. februarja 1874 sta io2iia brata Jovan in Marko Jerkić iz vaši Bukov pri Sa ocu nekeja Ilijo Tovaro-vića zaradi motenja osebne iastnine. Sodisče v Sabcu pa menda ni vzelo tožbe preveč resno in jo je odložilo. Tožba je ležala v sodnljskih predalih med aneksijo Bosne in Hercegovine, med balkansko in svetovno vojno. V decembru lanskega leta j« pa prišla zo~ pet na dan pri apelacijskim sodišču v Beogradu. Apelacijsko sodišče ie pa menito. da ni odgovorno za razsodbo te tožbe in je poslalo vse akte kasacijske-nm sodiSću. Toda nadi to se ni čutilo kompetentno za razsodbo in je vrnilo akte apelacijskemu sodišćti. ki je izjavilo, da more toibo resiti samo sodnik v šabeu in ie poslalo akte v šabec. Tako se danes proces Jevtić proti Tova-rović nahaja tam kjer je bil 11. lebruar-ja 1874. ToZilca brata Jevtić In toženec Tovarović so seveda Zq zdavnaj umrli in se nahajajo tamu kjer se motenje last-nine ne more več pripetiti.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledaUšča v Ljubljani.
Drama.
24.   tebruarja, petek:  Danes bomo UCi. C.
25.   februarja, sobota: Sestrić« i* Varlave, pramUra.   Prtjuiierski  abonraa.
2«. f«bruarja, nedalja: ob 30. Sealriftna pred-stava pri znUL oenah. liven.
27.  februarja, ponedeljek: Idealni »oprog. B.
28.  februarja, torekt laprto.
Optra
Zafietok ob pol 20 24. februarja, petek:  Zaprto. 28. tebroarja, sebota: Marta. B 2«   febmarja, nedelja: ob 15.  Prodana »•• vesta.  Ljudska  pr«daUva   pri  soli-  <*-nah- liven; ob pol 30. Poljska kri, opereta.   Ljodekn   predet«va     pri     milanih cctmK liven.
27.   februarja,:   ponedeljek:  iaprli>
28.   februarja,    torek:    Zmagovalka  oceana, opereta. Red D -
šENTJAKOBSKi    QLEDAU$Kl   OOER V LJUBLJANI
V  soboto, 25  fabruarjft: »Pred poroko«. (Abonma.)                             „   ,
V  nedaljo   26  februar ja: »Pred porok©«, (lzven.)
Ljubljanska drama
Gostovanje Edrarda Kobaatm člana Narođnega dhradla ▼ Pragi
Zt veCkrat smo terazlli teljo, da bi se prirojala    gostovanja    odlffaih   »krran*ih uqKtnikov tuđi v nisi drami. Kotlet W kne-1: no le publika, nego predvsem domaji &* iri   m  tuđi   ^ledaliSki  poroirirald.  Zato  -posebnim   zadovoljstvom   pozdravljam   gr štovanje odK4ncga 6e#koskyva5kega igrale i umetnika, gosp. Edvarda Kohouta, brredr,< talentiranega nosilca svetio tradicije nepv zabnega Vojana. G. KoKout je aastojpi) v ufo^i Hamleta tn j« 9 tam vruil utpelt n-•top našega Rofosa na praJk«u odru v tet; ulofrf.  Ljubljansko obomstvo,  na  čelo  mu čUni   JufO9iovefiske*c«ikoal(yva|k«   lige   in Cmtkc ObcU je t odbrtim naročjem aprtjelo itoP»rtai»tfi toata kot vndnigi npnmn
tanta starodavne čeftk« gledali&e umetno-sti. Zveze Narodnega divadla s slovensko dramo in opero so bile resne in žive r>d prvih početkov našega glcdalil&a; med rr» vimi gledališkkni diletanti so bili Čeho»lo* vaki, ob otvoritvi novega gledaltikega po* slopja te bil eeŠkoslovtSki niaatdj in di* rektor Subert, ki je potem do svoje *mrti vxtrajao podpiral naie ^letltUiiče, in kakor Subert, so btfi vsi njegovi nasledniki v ne* 5tctih dejanjih prijatelji naše Tali je; dolga desetletja smo biK naverani na soddovanje deškoalov. ijjralcev in pevcev obeh ?*po!ov, reitserjev in tehnlfincga osobja. >\no*o knen, ki ^o slavna m uredna v zgodovlni čeikoalov. dramatske umetnotiti. je ntiz* briflito »abeUžnib v historiji na^eg«i gleda* lišća. Voditelji, učitelji in pomotniki to nam biH Čehoslovaki od narodne ga preno* roda na različnih kiiltumih in gospodarski^ poljih, predvsem na v ^aabu petju vn ||le^ <Uliiču.
Zavedajofi t»e teh deistev. je priTtdila ljubljanska publika g. Kohoutu izredno pri* srčen sprejem. V imenu ljubljanske občine mu je bil iiročen lovorjev venec % meftni* mi belozelenirai trakovi, dalje venec gleda* liske uprave, šopek igralcev in §opek iz našega damskeea sveta. Plosktnja Kohou« tovi igri pa ni bilo po vseh akt ih, slasti, pa po predstavi, ni Hik> ne konca ne krnju. Ovacije nale mladine ao bile resnično v-rele m pmrčue.
bi ta&hitenet Zaktj g. Kohout ic umet* r»ik nadpo>"prečne visine. Njegov »tlni temperament   j«   rmapovit,    fantazija   mu   je tvorna,   velika   intelignea   očttna   \t  vsake besede,   njegova   sposobnost   psihoioSkcga i«ražan>a   in  plastične,   dosledne  karakter?* zscija vdika.  »asti krasen  j« njegov,  iz* redno modvJatomi in prijetni* organ, čudo* \tto proien fn tehnično izvefban «Jo skraj-rostl. Kako ni* Kohotit govoriti stnisemo n Asstveno i oajveejo nagloatjo ter ostat* pri  tem doceie umljlv,  jo  umetnoet    prve T5t«.  Vsako besedo,  cesto  in  fh  napol. >juje s vHalitsto polnokrvnega đovakt ail* ie čustvene intenxitet«. A njegov* mimika Jaje maaki neprestano nove izraze najglob-1 eg»a   doživi jeo ja.    Produievljenost   glasu, hličja, geat tn gibov g. Kohouta je vrgled? a m naSi igrald so se lahko sinoci marsi« cst naučili. Skratka, gostovanje g. Edvar« ■a Kobouta nam  je prine&lo velik  užttek, ikrioega si želkno se česta
GkoalH^e   je  bilo   natUčeno   poh»o   in ubhka   sdo   zadovoljna,   dasi   je   trajala predstava aV> pol 91                       Fr. O.
Pnmltra frmtcvk* kormđif* \> tfub* ijunski drmmL VerneuUajeva komcekj* «~So* atritea is Varšwve» (Ma eousms dm Vacto« vic) je tipična lahfcotaa rn laWi>mis«J|u koinedijt i« repertoarja *odubnih fra»oo* slcih teatra*. Komedija ci za ljudi. kJ ho-čejo, da jun gledaiiig« re^uj« težk« pro» Kl«mc tomveč za obč«n«tvo, Iri se hofe r\e» itt par ur neprisiljeno fthavati. Vlofo Ru« ^mjt, >eMrićne iz Vtria^e. i^jia guap'i Na* bk>ck<i.   Poleg  nje  sta  isp^lvra   tfy.   Lev*r
Ho v wboto ilnt 25. t. ni. u premijtrtki ibot>ma. -P- Ta »iba^iiđ knrnerfijs nl poot^ ^ v nedeljo /v«6cr
V lokotu dne 25. \, :n. ^^; pojc v opo* m iii> pol 30 Flotou* op^ra •M*rt«* ru jrn^ima B
Sedefi* i ljubljanskeir, tJvditiiču, V drami se vprizori nb 20- pnd rvpri^a r<i* bavne frjmcoskc komedite «>cstričn4 i* \*arii\e«. — V operi pa >c poje ab 15. uri Smctanova «Pradapa ncve>ta»- \ «vlcdeči lasedbi: Kmeta KruMna poia p PerVo, UjudroUo,   r.jcgovo   ^eno   —   34.  Poiiusva.
Martnko -- Ua. Ribičeva, Mina — g. Ja riko, Hiit* — ca. Medvr«k>va, Vak-k — g. Mo* horid. Janko -^ tj. Km'uč. nir^at^f Kccal —   ;».   Rumpclj,   »odja   giuma^fv    —   £    Si*
kuva. Indijance — .C Sc^uLa Pri predstgvi sottelujc tuđi baletni ihor Hti\]% ip muri« k*lnr» v«KKtvo je v rokah £ Bala'kđ. *-» Ob f>ol 30. r\(^er ne vjwi*<w! v r»Si5a.fni f** »cdhi N\dbdio\d opereta «PoljsVa kri* — Ohc nvdeljski predstavi v crperi st,i !hkJ*V1,
^lvtUti<ki*itt   inlru.   V   ^obolo.   ,Jn«  C5.   ft»bni-urja in v  nedeljo 2S. februare« ttpriinri l«Bt-jakobrki  i?Je(ia!iHki  oti^r   ijsiT^fno veetloigrf v   treli    irjaajih   >Pr*d   [Hjroko/.   V  glavnli vlemali   pastopjjo   \>i   dobri   ipralri   f*di)».   F'# vlolfiem   ?j«u   na»tfypi  atjfiot   ^a.   Mctli»   Ham Bufarjeva v vlo«ri komične graVakinje Ćm^ lencije   Zairorjnnor^.     \>ffloijrrD  j«   vcfJnf fi;ittudlrnl  rHti^er yo*ip.  Milan  Skrblnžek     -Vatopnire »n \   pr*dpro*laj[i  v  tpj/ovirl  g^ap PHer  Aterku.   nas!    Milo?   Karni?nJk   ni   &n vew   Irgn.     Za*.igurajtc   avoi«   ^6*de&e     io   » f'r*>ti prodaji.  Sobo! u a   i»r*d*tavj  je  rmmcnj# na abonentom in dru^ernu «'H,v*in«tw. n#d#*lf "I;a k  irvfii  pr«*t!*«tav:t
OosJovanie berlinske*u dramskoga *n-^iaihla   %   Ljubljani.   Dn* 5.   m H.   maro«  go
Muiifj \ Ljubljani h«r!in*Ui lr;.mski ansam-ix*l frfxt vrxl*fvom intendanta <1r. Hans« Broc'kni;«in<i. no«t(»vaii bolo dva rlueva, ip *!<**»r nrr? ve^er s 5*h«wovo komedijo <Mann knun niV' wiaweni. dmffj v*»?^r pn bodo iRTa-li Mn)m*rtevn komedijo 'SpiAl i»n Srhlo§ir> P« Zittrdilu intendanta, i« **Mav]if»nji skupina ffr>«tov \z priznartih ^rvnratrednih nrm-^kih i^ralf^r In vul^d t*»en cmn prer»ričaijt. da uspfh no bo izo^tal. To posiovanj« <m» p« visi ]c* v tem ^!ti?£aiu, ako bodo v-topnir«, ki r>*» flajo dan^s v pretprodajo, razprt>dan» «1o sobnte. <1ne 3. marra. Zato prosi uprava v.*«» p. n. interf««»nt». da si pravo?««no kup*-jn v-*tot»nirf» Cent* rw^«m<**n?fn rro^tnrom *o j»!ed<*?r»: Ix>ž*» m p^rtprju in 1. redti r»o 4/»0 Din: balkonske Jo^ po 52fi Din: sedeH r parterju po 70. f*>. Vi, 45 in 40 Din: na balkonu po 4T). ?/» in 25 Din; na e'leriji pa po 20. 16 in 15 Din; ifis^Vo stnn*fr» ptan« 10 F)in: galerijsko r»a 5 Din Predprruiaia v^(of»n?V r»rf dnevni Wa?TfljT?l v rp^H
Jadvijca Poženelova. hre^ dvom^ ena nainadarJeneiSih koncertnih pianistk m liuh-!]afrskJ pubfiki dofera Ln !juha znanka 1 njenih r>rej5njih samostohi.h pianrsnčn h ko<n-certov, priredi klav'rrski koncen v četrtek. dr^c 1. marca ob M. v Pilharirem'Ćni dvf^-:ai!.. HidHistita Poženelova te izš'a Iz Matifr-ne>ga konzerva»orija ter te potem đvts teti Studirala v Framciji in Špartni. Đtla )e od-lion-a :^enk.i znanuiiitc Tllanche Sclva v Parizu. xato ie skoro popoln>nia naravno. da si ie Ubrala za svoj leir>$nii koncert v prvi vrati franeoski repertoar. Ista p3 tudt dva Slovana ?er«i]a Prokr>f!Jeva tn ?>n *1f»-venskeca ko-mr^mi^ta Marila Korota. Pre<l-nrndaht   v\tc*fi!Kic  x-   .Matičn   knjieann.
Mariborsko sostovanje »BurstliOa* tra v Scrhonh&rrievi dr<-ini »2cna \Tat« frt vrši v pondeljek, dna 21 idbruarja. Ptipo-ročaftuj ćm skorotšn.te rezerviran'*: Rede-Žev.
žBetežnica
KOLEDAR
Dane*: Petek, 21. februar ja 1928, kato-ličatni: PreMonui ian; pravoslavni: ti fabrn* nrJH.
Jutri: Sobota, 2f5. februarja 1©W, kato-lic>rc»: Mafija. pravo»l»vn^: 1?. f*»bra«ri«» 1f>?8, Pivka.
DANA55JE  PBfRBT>ITVlL Dr»ui&: Dane? bomn ti£i. C. Op«ra: Zadrto.
Kin« Matira:  \aprej Tom   Min. Kin« l>vor: Orbec.
DE2UBNK LEKA*5£.
Ramt»i. Mikložičeva oe#ta; TrtU|C«0* Mestni trg.
Šport
—   Drugo   kolo   pok&lnih   i^Kera  LKf,   V
nedejjo «e odigra v Ljubljani druga kolo l-okalnib tek^m LNP. Raspored teltern j« ila-dH5. Ob 14. iprata na igri5fiu Ilirije Hemw* in Peka, ob 15.30 Ilirija in Jadran, Na igri šču Primorja igrata ob 14. Primorje in §lo van. Zanimanje u driigo kolo poktilnih tekero ie atelo Veliko, ker so ^i nasprotniki preče? Pflakovrerfni.  Podrobnosti  le objavimo.
_ 1S8K Maribor > Gradcu. I3SK M«n-bor igra v nedeljo v Gradcu proti gra8k«ouj prvakv GAC. Maribor stoji pr«! teiavno oa-logo, kajti QAC je najmo^fn^e amatortto rooAtvo v A vatri ji, ki uživn velik rtnoot. Upati je, da bo Maribor Sairn« sastop«! n*i sport.
—  Zlati pokaJ, i& kale roga to «• vrlll* tek me v Pragi in ki ai ga ]• i« drugih pri* borila Sparta, je napravi! gast svojemu imami. Materielen u»peh je btl raravooot sijajen. Cei okupe i  dohodki  so    LnaAali 350D00    k& Sparta in Slavija ata od tega prejeli ?20.000 kC.
—  li atkrije Z. N. 9. (Službeno) Za t*k-me dne 26. t. m. se delegirajo: igrr. Hlrije 14. Renoef  : Reka g. Vodii«k, 15.S0 Ilirija : Jadran g. Deržaj: igr. Primorja ob 14  Primorje im  : Hermes re*. g. detiaa, ob 15.30 Prtmori« : Slovmn o. fto«l«c. — Tajnik
Stran 3.                                                                                     -SCOV1VSICT HAKOD* Aie K fdfrmrfe JMt
Ke*.   40
Dnevne vesti.
—   EkškureU«   ćftšMo*>k»\aiiilti  Mesa}, iklli gj^oikov v Jmoatavljo. Jusosfeven-
aki žfclaanU&i uradpi-k) so povabili Češko-slovajke kolege, nai posetik> Jugoslavljo, Ccško&lovaški železniški uradnik! so to po-vabilo i veseljem sprejeli. Drušivo čeSko-slovaikih železniskih uraUuikov priredi koncem aprilu skupni izlet v Jugoslavijo, kateregai se udclež! okrog 100 članov. če-škoslovaiki sostje posetiio Maribor. Uub-ljano, Zagreb, $plit. Korailo, Dubrovnik, Kotor, Mostar. Sarajevo, NJi hi &eogr&ci. To ie prvi oficijelni izlet čeSkoslovaskib želecničsnev v Jugo&lavijo. Prepričani smo, da bodu češkoslovgSki sostje povsod prisrčno sprejed.
~- Odmev Mažuranlčeve smrti v inozemstvu. Kako globoko ie odjeknila smrt velikega hrvatskega učenjaka Mažurani-ča tu-di med inozemskinri znanstveniiki, priča jo sožalne brzojavke in dopisi, ki jib Je prejela Jugoslovenska akademija znanosti in irmetnosti, med drugim od prof. dr. Balzerja Iz Lvova. prof. Meilleta iz Pari«* za, prot. Comte Besouena iz Toulousa, od bolgarske Akademije znanosti v Sef U', ruske Akademije znanosti v Beogradu, češke Akademije znanosti v Pragi. poljske Akademik znanosti v Krakovu. nemske Akademije znanosti v Berlinu, madžarske Akademije znanosti v Budimpešti. Znanstvenoga društva v Varšavi. Instituta <T Etudes Slaves v Parizu, univerze Ko-racnskeg? v Bratislavi, univerze lana K?.-rfraierzi>  v Lvovu  !td-
—   Nezadovoljstva  purotesorjev.    Mnogi sredniešolski   proiesoril  se   nišo  dobili   honorar jev m nadurc. Zato so obvesti'i ravnatelje, da opuste s t. marcem nadure, če ffm bonorarji ne bodo izpiačani.
—  Nov  član  strokovnega  sveta.   Kcr   ;c dosedanj;     član      strokovnega   sv#ta   v   ii-nančnern   ministrstvu   DuSan   Letiea   odsto-pil, je imenovao na njegovo mesto šef kabineta    finančnega     ministrstva     dr.   Ivrui Nestorović.
— Vodnikova družba e ra^postala vsem svojim poverienikom rx>zi\\ na) pospesiia pobiranje članarine za leto 192S, ki na.i ?a končajo do 5. uiarca t. !. Onim poverjeni-kom, kl so svojo narodno ;n kulturno dolž-Tiost 2e izpolnili, naj da ta okrožnica pobudo, da nabero š^ več novih čianov. Onim, ki desedaj Se nišo ničesar poslali, pa naj velja opozoriSo, da ie z nabiraniem Lreb3 hite!;. V kratke w se bo vršil občni ib<\x Vodnikove družbe, na kaieretn ie treba us,ro toviti vsaj približno število članov. Cim več Članov bo, tem lepše bodo knjige, ki li.-n ih bo poklonila Vodnikova družba.
—   Važno  za  vsa naša društva!     Zve-ia  kulturnih   druStcv   v   L.K:blj3ni   je   pre-iela   od   njioistrstva   prosvetc.   umetniSke-ga    odelenja     v    Beogradu,     odlok.     glasom   katerega   so   vse   pri redi tvc   in    gle-daJiške   predstave  ZKp   >n   v   niej   včlanle-nih lirustev umetnlškega značaja. Na pod-lagi tega imaio via društva na osnovi tar. posr.   Štev.  99  2   zakona   o  taksab   plačati pri svojih p-riredirvah zgoli  IO *'o  iak«e od prodanih   vstopnic.   Vsem   društvom   4   'Z-jeino   onih,   ki   do   danes   &e    nišo    ulagala članarine z& tekoče leto, smo razrX)Slali PO-
stbne i^ka^nice v svrho dokaza njih člar-stva pri pristomih davčnili uradili. Ki bodo pa o odJoku tuđi uradilo obveščena. Dru-Jtva, ki izkaznlc ne bi prcjela, na] nas o tem obveste. -- Tajništvo ZKD Ljubljana.
—   Proti   tlavkti   na   poslovni     promet. Ker  hoče   vlada  označiti  dohodkc  od   d^v-ka   na    poslovni    promet   kot   garancijo    za kritje      zun&n'iegu   |X)soiila,      j*i      zavladalo tr.c-d ^ospodarskimi krosci veliko ogorčenje. Zastopniki   vseh   gospodarskih   organizacij «e sestanejo te dni na konferenei in bodo zahtevali. Ua se davek na poslovni promc: od pravi.
—   Fond    xa   pobijanje     brezposelnosti. Poedine   organizacije   i u   us 1anove.     ki   se čutiio     vsled     vedne   večje   brezposelnosti najbolj priradete. so poslale ministrstvu za socijalno   politiko   spomenico,   v   kateri   zA-htevajo,  naj   se   ćimprei   izda   pravilnik   o upravi fonda  ra   pobijatile   brez«>oseinosti. Denar se steka v ta iond že več let, toda ministrMVO   za   socijalno   politiko   se   še   ni pobrigaJo,  cja  bi   izdslalo   pravilnik   o   vpo-Tab!  fonda-
—   Od kup    vicinaliub  ieteznic.     \   prometnem ministrstvu  le bila imenovana posebna   komisija,  ki   bo   proučila   \pra£anie odiJUPa viqipalnlh  železnic, tijih  delnice  so v   privatnih   rokah.   Prr>metno   ministrstvo hočc urediti to jadevo tako. da država  ne bo oikodovana.
w Zapimiva statistica u vpoko|e«cih. J. Protić je spisa! latiimivc deio u državnih vpokoieocih. i/ katerega posnemamo, da ?e bilo lani vpukoienih 371? uradnikov* r>ć teh  136-4  i/nod  50 let.
—  Čudno postopanle paitoega minisira. V  poStHdfn   minigUrstvu   se  pripravlja   nova redukcija   irradnikov   in   sice?   katolikov   \n rauslimanov. V  področje sarajevske pošine '' Jrekcije je posla) poštni minister -0 u rad tkov  iz svojega  vo'.ilnega  okrožia, ki ča-kajo,   da  se   Upravnik)   mesta.   Med   po$t-nirni  uradniki  je  zavladalo  veliko  ogorčenje, ker hoče   ministrstvo  odpustiti  \z  dr-Hv$e službe kvalificirane uradnTkc in  nastavit:   radikalne  prUanJače,
—  Prihod američkih turistov   \   Boko In Dubrovnik, Velik'   rotnišfci  pprnik   ^Rotter^ daa>>-    je     o«Jplul   v  $redozemsko     morJe. UsUvl  se  bo  v  Dubrovniku   n   Boki  Ko-^ortki, kamor prispt-*  1^. marca   Potniki  so vdčlrtoma   Američani.
—   Razpb idejnih oačrtov. Krajni šolski ocJbor v Hrastnilvu natnerava postavit; oovo šaJsKo Posu>pjt: /   1? r»zre<ii. £ato vabi  ar-hitekte   v   Slovtnih,   na]   vpoSlJeJo   do   20. marca idejne nacrte v merliu 1:200. t>o4oče-ni sU dve nasn<Ji.  i>rva  10.000   druga pa 5000 Din,
—  ht *Uradn«ita 1UU«.   U radni list« §t. 18 1 dne 23. t. m. objavlja uredbo glede proračuna   mariborske   oblastne   skupščine   ra •eto 1928. Redni dohodki rnašaio 39,317.140 Dm 50 0» attćn pa a.000.000 Dji, tako da
60 ppftliminoi c«k>kupfti dobodkl 9« 41^17 tisoc 140 Din 50 p. Isto toliko zaatajo tu4i izdati.
—  IzseUeaBkl kongres. U. marca se bo
vT&il  v   Zagrebu   izseMeniSki   kongres.
—   Dom PoOakor na Jadranu. V Split je prispela  te dni posebna delegacija poljskih hotelirjev, ki nameravak) zgraditi na Jadranu dom Poljakov, v katerm bo prostora  za  oO0  oseb.  Dom  bodo  zgradili  v Splitu  ali  v  Dubrovniku. Z zgradbo  bodo pričeli takoi tako, da bo poslopje do jeseni že  dovršeno.
—  Ypj pod vlakom. V Novem Sadu se ie pripetila včeraj popoldne nenavadna nesreća.   Jovan   Vata.   seliak   i?   okolice,   je pripeljal svoje pTidelke z dvovprežnim vozom na novosadski trg. Ko !e pelfal preko petrovaradinskega   mosta,   koder  vozi   tuđi železnica, so bile zapornice odprte, V  trenutku, ko je zavozil  voz  na   železniSki  tir, ie   pridrvel   tovoini   vlak.     Lokomotiva   je zagrabila   konje   in   )\h   dnbusedn^   raimrc-varila,   seljaku   pa   k   odrezalo   obo   nogi. Radi  velike  izgube  krvi  zdravnik!   nimalo upanja. da  «a  ohranijo pri Življenju.
—   Veliko zbnrovanle stanovan!«k!h  na-jemnikov v Zagrebu. V Zagrebu se bo vršilo  v  nedelto     veliko     zborovanie   stanova niskih   najemnikov   na   katerega   -šo   po-vapljeni   tuđi delegati  \% ostalih  delov države. Na  tem zborovanru  hodo zlasti  raj-PTavljali   o  podaljSanhj    stanovanlske     za-Sčite in o vpra^aniu  fgradbe novih stano-vnnj.  Ker se  tuđi  v  Zasrebu  siln^  množe stanovanske odpovedi, vlada za to zbof>-van.te med naiemnfki veliko  zanfrnanje.
~ DobavItelU obvezilnega materijala se opozanajo na razglas o licitaciii za dobavo 60 kartonov obvez z^ porode, ki sra c obfavil Okrožtti urad ra zavarovanje delavcev v Ljubljani v štev. 15 rTJradnega :?sta»   i dne   17.  febr.   192S.
—  Podpornemu društvu »leplh so darovali: M. Kaiuža 50 Din, Vodstvo akciie za propagando D«Čve ii prvih doitih zneskov za  naročenc  Dečve   100  Din,  gospa  Bajec 50 Din, dr. Tominšek. odvetnik  tu, izven-sodne    poravnavc 50 Din.    Joseflna Pupo, Kranj, natnesto venca umrle  Qo«pe  Orete Trdina 100 Din, ViSješold drž. realne gimnazije  120 Din.    Logar.    poStna  uradniea, Kranj.   kot   naknadno   novoletno  darilo  od gdč.   m    VindiSer,     M.   ZupančiČ     poštnih uradnlc 525 Din. Vsem pl. darovalcem na}-tepSa  hvala!  Odbor.
—  U soda reda Marije Terezlje. Naj Mije odlikovanje v bivl Avstro-Ogrski ]e hJ r^d Marile TereziJu ki Je bii omejen prvotno samo na Avstrijo,    pomeie so ga    pa uvedi,  tuđi  na  Madžarskem. Po smrti ce-sarja Karla je bil dol učen za velikega ministra tega reda general H6tzemk>rft od katerega je prevzel to čast general Dankl. Po vojni je bilo V Avstriji prepovedauo nositi cesarska   odlikovanja.   Na   Madžarskem   pa nosijo staro od'ikovanle tuđi po vo^m. Ka-val.rjev  reda    Marije  Terezije  imalo    na Madžarskem 34, med njimi so državni upravitelj Hurthv in nadvojvode Josip in Frie-drkh. Ti mafnat) priieiajo vsako leto sve-Č90O seio   Ker so pa čaši, ito so imela av-stroOBrslfc   magnaa   deaarfa   v   izobilju,   že davno   minuli,  so  s^  imejitelji   re4a   Marile Terezi je obrniH na vlado, nai Jim da 100000 pengo   podpore,  s«cer  bodo   primorani   raz-pustiti  klub.  Škode bi  .iak ne bilo nobene, će  ga  raspuste.
I? Ljubljane
—lj   Pisil kontnmac   V torek, dne 21.
februar ja 1928 je neki pes (popis: majhen, krćitkodlak, svetlo-rjave barve, okoli 5 let star, lastnik neznan) popadel na Starem trgu v LHibljanl ljudi in pse. Pes je bil pobit hn raztelesba ie dognala pasjo steklino. Da se steklina ne razsiri. odre ja mestni magistrat na podlagi §§ 41 in 42 zakona z dne 6 avgusta 1909 drž. zak. 6t. 177 za okoliš mestne občine pasii kontumac. 1. v področ-ju mesia Ljubljane morak) biti vsi psi ne-prwieloma na verigi o*iro>ma moraio biti zavarovani z zanesliivi nagobčniki, ki zabranjuješ grizenje. 2. Vsi dsi moraio biti popisani v pasjem katastru mesrnega magistrata m moraio biti zaznamovani s pas-juni inamkami. 3. Prepovedano je jemaU pse s seboj v javne prostoie kakor tržiiča, gostilne, kavarne itd. 4. Psa izpeliati iz kontumačnega okoliša se srne Ie z dovoije-njem mestnega magistrata. 5. Vsakđo mora svojega psa, ki je prišel v dotiko s steklim ah kakim stekllne sumljivim psom, ali ee opazi na njem znake stekline. p4dati takoj irestnemu konjaču ali ga pa tako zavaro-vati. da ni nevarnosti za okolico. Tuđi rao-ra slu<tai takoj naznanltl mestnemu magistratu. e». Pse, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, se bo uničilo. Za prestop-ke proti odredbi pod točko X te smatra soodgovorne tuđi lastnike navedenih pro-storov. — Mestni magistrat ljubljanski.
—Ij Občni zbor Uobliuslieiea pododbora Udruženja rezervnih častnikov. Jutri ob 30. se bo vrSil v restavraciiskib pro-storih Kazlne občni zbor Ijubljanskega pododbora udruženja rezervnih Castnikov. na katerega opozarjamo vse filane tem bolj, ker bi bik) tfobro. da tuđi članstvo manifestira za stališče, ki ga ie zavzela upra va pododbora povodom inanega nastopa središnje uprave, 5 katerim je prišlo udruženje v zelo neugoden položaj, k© Je bilo proti pravilom zapleteno v politične spore. SrediSnia uprava si na vss način* priza-deva, 4a bi prikazala javnosti slovenske rezervne častnike kot nekake separttisUČ^ ne nezadovoljneže, Jcl rovari}© proti udruženju. V resnici so pa baS slovenski rezervni čas tri ik i tišti, kl stole odločno na stalisču narodnega in drfavtiega edlnitva ter popolne enakopravnosti Srbov, Hrva-tov in Sloveneev. Slelkoprei odklantajo slovenski rezeTvnl častniki t v«o odloč-nostjo vsako umelavanjt udruženja v politiko. Proti temu čudnemu početju srediS-nje uprave je treba zavreti odtočao sta-
lišce in zato je doUtaost vseh reiervnlb častnikov, da se jutrisnjega občnega abo-ra polno&tevilao odeleie.
—li 7 6topisj pod «tčk) je kaza] danes ijut raj ob 8. toplomer. Sv. Ma ti i* je torej napravi) Čast svojemu imenu. Barometrovo stanje je ostalo neiipremenjeno m je bele-ili barometer 752 mm (776 mm reducirano na morsko gladino). Previaduje se vedno lepo. severno in suho vreme. ki se obeta še za  naprej.
—lj Higijena zakona. O tej velezanimlvi in poučni snovi bo predaval v soboto in na-deljo z. dr. Grum pod okriljem ZKD v pro-storih kina Matice. Predavanje bo pojašnjeno po lepe.n nazornem firmu, ki je že minuli teden zbudil občo pozornost v L*ub!!an*. Tokratna priredi te v ie namenjena zgolj mo-skim ter je dostop damam zabranjen. Opozarjamo že danes vse rnladenfCe ifi može na te poučne prireditve
—lj Zahvala. Udruženje gledaliških vgral-cev v Ljubiiani se tem potom nailepše zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pri-pomogli do tako lepo uspele 25 letne proslave umetniškesa dela mojstra-pevca Ju-lija 13 e t e t t a. Topla prisrčnost, iskreno navdušenje, lepi vencl in darila. s katerimi je bil počašćen na večer proslave naš umernik-pevec, so ponoven doka-i. kako zelo je Betetto priljubljen na domaćih tleh. Upamo, da bo ostal med nami še dolgo dolgo let zdrav, sebi v zadovoljstvo, nam pa v vzgled in ponos. — Odbor.
—-li fotoamaterjem Aero-k!«ba Nafi»a Krila» Ljubljana, Naznaniamo vsem foto-amaterjem našega kluba, ki žeJe sodelova-t! v fotoamaterskem odseku, da ^e vri! to-zadevni sestanek v portedcljek. 27, febru-arja 1927 ob 20. uri v društveni sobi. Na-men odseka je predvsem izdelovan?e raz-glednic, r>ovečavT diapozitivov za propagandne svrhe in izdelovanie slik. razmno-ževanie načrtov za tehničr: odsek in ztv-ranje, in urejevanje vseh z^ letalstvo važnih sl'k, ki se potem uporaMio za eventuei-ne razstave.
—lj  O zanltnM temi  «Nova  reska žena«  (Žena v  sovjetskih  povestih  Parttelei-mona  Romanova) predava vseučiliSki  profesor dr. Preobraženski v  petek,  34.  t.  m ob   pol   19.   v  balkonsk?  dvorani   unfverze.
185/n
—lj Tehnlkl! Pridite nolnoSievimo na zborovanje v avli tehnike jutri popoldne ob 17., kl ga sklicuie ADJT v obrambo na-Sih vitalnih interesov.
—lj Iz Mestnega sredlšča T. M. — V sorx»to, dne 25. t. m. se otvor! ktrrz iz a!-kohol. vprašania pod vodstvom br. Cer-kvenika. Kurz se priSne ob 17.35 v akad kolegiju. UdeleŽta ra vse člane-ice obvezna. — Tamik.
Iz Celja
—c Uuirla je v celjski javni bolnici po kratki mučni bolezn! gospa CecUiia SeliSek. mati bančnega ravnatelja g. Leopolda Sc-lišek. Pogreb se je vrši! danes popoldne na okoliškem pokopaliSču.
—c Šolskl odbor kmetlisko-nadaljeval-ne sole gospodinjskl tečaj v Celki priredi povodom zaključka gospodinjskega tečaja v nedeljo. dne 4. marea ob 3. uri bob. glt-dališko predstavo «V Ljubi]ano jo dajmo« v telovadnicl, t«r rajstavo kuharskih rn Sivalnih izdelkov v konferenčn? sobi v I. nadstropjti.  Razstava  Je  ćeli  dan   odprta.
—c Planinski seletn se bo vršil v soboto, dne 3. marca v Celiskem domu. Zz prireditev se vrSe že predprlprave. Cm u dobiček iste Ie namenien za sradnjn planinske  koče v Sav. planinah.
Da se  zamorete tuđi v oostnem času
od srca nasmejati   oglejte si   sigurno
največji in do vsem svetu slavni CeSKi
film
Dobri vojak Švejk na fronti
Priđe!        Priđe!        Priđe!        Priđe!
ELITNI  KINO  MATICA
Celo Madžari proti bivšim plemićem
Dve odlični dami sta doživeli v pon-deljek v Budimpešti zq1o neprijeteii da-n. Pr\*a je tursko princesa Medžidi-ja, ločena Žena turškega princa Ab el Kad era ki snaha pokojega sultana Abdula Hamida. Princeza je uganjala s svojini možem razne dfružabn-e skandale, ki so razburjalj madžarsko javnost. Prcdno se je Prtnc z njo poročil, je bila Medlidija hčerka nekega tur-Skega podčastnika. V pondeljek so jo po odredbi notranjega ministrstva U-gaadi iz Madžarske kot nadležno tuiko, ker nima pravice bivati stalno na Madžarskem. Zadnja leta se je preživljala princesa Medžidija z dohodlki svojih spominov, ker je pa znano, da je imela sumljive zveze z agenti spalnih vago-nov in z drugimi sumljivimi elementi, so io madžarske oblasti ^zgnale.
Druga j« vojvodiinia Marija Porcia. zakonska žena princa Aladara Porcie. VojvocMnja je rojena Marija ZaiČko\ra. Prvotrio je bila Članica madfarskega gledaliSCa. noztieje se je pa porodila z vojvodo, ki je bil takrat uradnik1 finanč. ministrstva. Porcia je podedovtl veliko miet'e v južni Koroški, toda kmalu je vse zapravil. Njegova žena je žive-la že ve$ let ločeno od njega in imela je trafiko na Leopoldovetn trgu v Budimpešti. Postala je rnorfirtistka, za trafiko se tri zanimala in ker ni imela drugih dohodkov, je oddala trafiko v podnajem proti visokim toavcijam, ki jih je zapravila. Pretekli teden je naročila večjo količino tobaka, vžigalic tn znarrrk ter >th prodala nisko pod kupno ceno. Erar in rame itstbnike i« oJko-dovala za 50.000 pengd. Slednjič Io Ie policija aretirala In pridržala v pre-iskovalnem zaporu. Zagovarjati te bo morala pred sodiSčem.
Anketa o maternem mleku
Francoze r^nint^ vpraimnje prehrane  doJenčkoT,  —  Strokov-ojaki pravjo, da bi zakon o obveznem dojenju ne dosegel svojega namena*
V demokratičnih državah ^o raziie ankete zadnja ltia zelo priljubljene in razširjene, Živimo y dobi, ki bi jo lahko označili kot dobo ljudskega glasovanja. Vsak človek lahko uveljavi svoje nazore potom tiska in raznih anket ter ima pri teci prijeteo občutek, da pr.deio njegove ideje v javnost. Pomen m vrednost tak'ih akcij je odvi^u ne Ie od kulturne stopnje inicijatorjev, mar-več tuđi od duševnega nivoja dotičnih, ki na razna vpraSanja odgovarjajo. Kot propagandistično sredsrvo isrrajo ankete nedvomno zelo važno vlogo. Nekatera vpraSanja so namenjena samo strokov-njakom in take ankete spominjajo na delo znanstvenih kongre^ov. Med ankete te vrste bi lahko prištevali tuđi Gno, ki io je razpisala franeoskvt Liga za zaščito človečansk'h in državljan-skih pravic. Liga >tavlja zdraviiikcmi, socijologom in literatom tri vprašanja, ki dobro karakterizirajo Francijo v rije-nem prizadevanju, da priđe do zdrave generacije in da se Števiio porodov po-veča.
Liga za zaščito vlovečan.skib in dr-žavljanskih pravric stavlja našle dm ja. tri vp rasan ja: Ali ima dojfcnček prav co Jo mleka svoje matere?, je-li potreben zakon, K*i bi nalagal vsem materam, Ja morajo same dojiti? in jt-H materno mleko izključno dojenekova last?
Ce hoćemo oceniti idejno pod!ago teh vprašanj, se ne smerno držati samo splošnega načela, da se dojenček nai-bolie razvi'a, će ga mati sama doji marveč moramo upoštevati tuđi druge okolnosti. Med novoroienčkt je mnogo takih, ki začno bolehati ali pa ćelo umro, če jih matere ne doje. To so ve-činoma prezgodai rojeni ali pa po naravi slabotni otroci, k\ se pojavljajo največkrat tam, kjer silijo 5oci alr.e razmere matere, da se dojenčloov od-križajo. Če ni zakona, ki bi nalagrJ materam, da moraio same dojiti novoro-jencrcc,   nima dnižba orožja, s kateritn hi
prisilila mater, da 'stori s>voio dolžnost Na anketo se je odzval med drugimi tuđi §ef detske klinike v Marscilhi prof. C. Cas^oTite. Njegov odgovor ie zanimiv Že po tendenci. ki odreka ra-konoda;alcu pravico, da bi spra vi 1 bic-loške funkcije človeškega telesa v oz-ke meje zakona, pa naj bodo motivi Se tako idealni. Kar se tijt prvega \-pra-šatija, se strinja avtor z naziranjem. da ima novoroJenCck pravico do mleka <voje matere, v kolikor mari lahko do JI-
V cirugem vpra^anu slede obveznt-ga dojenja smatra prof. Cas>ontc, da bi bil tak zakon utopija. Ce hoCemo spraviti praktično življenje pod paragraf, moramo takoi pomisliti na sankcije. Nabtane vpra>*inje, kakšna sredstva ima Člove&ka družba na razpola-zo, da prsili matere dojiti novorojenč-ke. Henarne globe bi ladclc .••amo siromašne sloje. Na Jruj;. ^trani pa bi bilo zelo težko naiti krivca, kajti mle^na se-krecija je podvržtrna raznim individualnim pojavom. Mri ti, ki ima dosti mleka, sra lahko izgubi proti moj volji prav tako, kakor mati, ki «:a ima zelo malo. Zakon 0 obveznem doje^vu bi imel za posledico ie ^feč f^dprav ti !esnega plodu, ker bi nezakonske matere ne mo-slc skriti pred javnost o posledic s\»oi-jega greha.
Tretjo zahtcv'o, naj ho matemo mleko ekskluzivna hust njenega novoro-jenčka. smatra profesor Cassonte za preveč akademično formulo. Ta aforl-2em te po njegovem mnen;u preveč abso'uteti in egoističen, ker W ne bilo đoNolieno uporaMjati matemo mlcko za zapuSčeno in l>olehno deco. SkTb za novoro?enčke siromašnih In bolehnih mater zahteva, da dobivajo mleko od zdravih in dobro situiranih mater. Nazori Idcalis-tov, soci.iolofov in teoreti-kov v tem primeru ne morejo igrati od-ločilne vloge, Wjti edino merodajna je sodba  klinlčnejra  eksperimentatorja.
Orage operacije
V cirkusu Oleich, k'i je nedavno 20-stovai v Strassburgu. je med predstavo pobesnel lev Sultan in na noben naćin ga nišo mogli ukrotiti. Krotilec zverin je bil v veliki nevarnosti in da ga resi ne-prijetne družbe, je eden cirkuskih uslužbencev zverini pognal kroglo iz samokresa med rebra. Kasne je je leva operiral veterinar Denkler iz Stra^s-burga. Odstranil ie kroglo iz telesa in je za težavno operacijo računal }\<W) fraukov. Poleg tega je lečil §e enega leva, dva bela medveda in enega slona. Za vse to je rdravnik računaj 77.850 frank^v. Cirkus Ie seveda odklonil pla-čilo. toda živinofdravnik je tq^\l
Razprava se je nedavno vršila pred sodiščem v Nancyju. Uradni izveJenec, ki je bil zaslišan, je menil, da Denkler-jeve zahteve pač nišo previsoke in da ima pravico do te odškodnine. Cirkusko vodstvo je tore; moralo ugrizniti v kišio jabolko in plaćati veterinarju račun, poravnati pa mora tuđi vse stroi-ke procesa. V bodoče si bo gotovo pre-mislilo pustiti leva operiran.
Kako je Viljem II pobegnil na Holandsko
Ko je postalo v drugi polovici U ta 1918 jasno, da ie Nemčra definitivno poražena, je začel nemški cesar Viljem II. bolj skrbeti zase. nego za svoj narod, ki ga je zaplete! v svetovno vojno. V zavezniškem tisku so se pojavili glasovi, da je treba Viljema postaviti radi poveli, s katerimi je kršil mediiarodno pravo, pred sodišce. Viljem se je po pravici bal stroge kazni. Najmaniša kazen, s katero ic mosel računati, je bila izguba cesarstva. Zato je pravočas-no poskrbel. da uide rokn pravice. Pobegnil je na Holandsko, kjer lahko mirno obuja spomifie in se kesa svojih neštetih grehov. Holandski vladi ni H-lo posebno prijetno, da je morala nuditi bivSemu nemškemu cesarju zaveti-šče. Podrobnosti pogajanja med Viljc-mom in holandsko vlado javnosti nišo znane. Bajt je helandska vlada pristala na VHJetnovo prošnjo sporazumno z Anglijo.
O tem priča članek. ki je izSel nedavno v »Frankfurter Zeitung«. Avtor tega člantaa trdl, da je dala inicijativo za sprejem ne»m§kega c^sarja na Ho-landskom Anglija. Kralj Oeorg, kn je ve-del, da bo Antanta rahtevala izročite^' VUierna II., >e prosil holandsko kraljl-co Vilemino, naj nudi bivšemu nemškemu cesaru zavetisče. S tem je poma-gal svoji vladi iz zadrege. v katero bi bila priSla, ko bi bila morala na stop ti proti izročitvi nemškega cesarja. Će bi imel Viljem vsaj malo ponosa in vite-Škega duha, bi ne bil đovolil. da se po-tegule zanj država, proti kateri je iz-dal med vojno v Nemčiji geslo: Gott strafe England! Zanimivo je, da je Vi- ; liem II. izdal poveDniku zrakoplova, ki ; je bombardiral Lond«w, strogo povelje, da IK sme meta ti bomb na kraljevo palačo. Ko so se proti koncu vojne šesta!; za francosktm bojiSCem anglelki in bel gijski krali s franeoskim prerideltom je VHjem II. v radnjem hipu odredi!, da ntmčki aeroplani ne smelo krožit; nad dotičnim krajem. Iz tega Je razvi
dno, da si je hotel Viljem za vsak slučaj za varova ti hrbet.
Svoje bodoče pribežališče na Ho-landsk^em si je Viljem pravočasno ia-varoval. 6. novembra 191S je prispel v neniskt glavni stan v Spaa generalni adjutant holandskc kraljice. Noben uumški vo|aški dostojanstvenik ni ve-del kaj ponieni ta poset. Viljemu je bdio mnogo iežeče na tem, da nihče ne Uve, kaj se pripravlja. Da preslepi svojo rodbino, je Viljem odredi!, da so $« vršili v pri^otnosti holand^kega gostt več dni zaperedoma vo'aSki manevri. Vidimo tpre$. da te znal Viljem dobro markirati svot strahopetni poheg z bo-iiKa.
!!l
Nov skandal Aleksandra Zubkova
Kajsrečnejši zakon na svetu - tako ie po r>oroki z Ru«om Aleksandrom Zubkoviim izjavila sestra bivšega nem* Skcffa cesarja. princesa 5chaumlmrt» Lippe — pojde kjnalu v franže, čt oq namrcC g. Zubkov svoje zakonskx> živ-Ijene nadaljeval  tako, kot je  začel.
Poročali smo že o škandalih, kll j!h je usanjal Zubkov Nedavno se je PO-polnoma pijan vozil na motorju in t€ je zaletel v kandelaber in so ga s pre-cejšnjmii poškodbami prepeljali v bol* nico. Poroča'o tud!, da od poroke da» li^ sn!oh Se ni bii trezen in da ćele no-či prekroka po barib In kolovrati po noćni li zabavišč"*h. Princesa da je silno užaljena in da že računa na ločitev JA* kona.
Te dni io je pa Zubkov svoji pHIetnf ženici znova zagodcl. O skandalu, kl se je v sredo zvečer pripetll v elegant-i'em berltnskem bani Casanova. poro-čajo v&i berlijiiki listi. Kakor znano, %U \-\ Zubkov s svo:o že*w> že delj Časa v Berlinu. Princesa je nedavno obolela 11a jjripi in to zlato priliko je veseli ia podjeini Zubkov izkorlstll. Zadnje dni je pohajal po Berlinu rn nastopal je po vseh znanih zabavišoih. kabaretih Ia varijete jih. Povsod y družbi prijateljev, pa tuđi srčkanih pri'ateljic ...
V sredo zvečer je prišel moćno na« kresan v spremstvu dveh gospodov In neke plesalke v bar Casanova. Cim se je pojavil, je takoj zahteva] sefa lokala :n ogorčen je kričal, da on ni vajen, da hodi po stopnicah, maneč, da se vedno vozi z liftom. Njegovi želji so ugodili in lift ga je odpeljaJ v prvo nadstropjfb V lokalu je pričel Ztibkov popivari hi kmaJu je bil totalno pijan. Ko je zapu-ščal z ostalo družbo lokal, je priskoči! mlad paž, da bi mu pomagal pri obla* čenju. Zubkov se je pa zadrl na fanti, 4a naj izfflnt. Paz je neženirano odvr-nil, da mora pomagati gospodi pri obla-jenju. Zubkov je nato sibkejra fanta % vso silo udaril, tako da je padel na d* m ga nato ie obrcai. Prizor so opazi! tuđi Stevflnl drusrt gosti, ki so pažu pri-^kočili na pomoč in vrgli Zubkova U lokala. Zubkov je nato na nesramen na-ć\\\ ozmerj-al vse goste tako, da so ti ■•ozvali stražnika m ga pustih aretirati,
Paža so nafti nezavestnega in so ga repeljati k zdravnik u, ki je ugotovil »bcutn« polkodbe po vsem iivotu. Policija nasnerava Ztrbkova kot nadležne-ga tujca Izgnatt. Kaj poreče k temu »presretna« princesa?
Sfran i.
•SCO*»EWSK!  NARAĐ. %ie 34. fcSretrJ* 192C
Stev   40
fetr SoUlurt:
šBpljševiški vohun
Roman
—   Oprostite.    Razumem  vaše  raz-burjenje. PriŠel sem tako nepriČakova-no.   Ali se je vam   kaj pripetilo. mr. Blacknioore? O, saj sem slutil. Srečal sem vaš avtomobil z vašim sinom pred mestorn. Oba sva vozila z največjo brzino. Vendar sem pa  spoznal    vašega sina. Njegova pot ie gotovo v zvezi...
—   Ne, v nobeni zvezi ni, za boga, ne govorite o zvezi! Vsi ste zblazneli!
__je zakričal načelnik srdito. Prefekt
ga se ni videt tako razjarjenega.
—   Morda ste srečali tuđi voz, go-spod prefek»t?   —    je zastokal Black-tnoore.
—  Ne.
*   — Duhovnika niste videli?
Blackmoore je čutil. da Je od tega vprašanja odvisno vse.
—  Ne.
Blackmoore se je prijel z obema ro-kama za glavo in omahnil v naslonjač. Njegov pogled je blodil nekje v praznini. Nastala je tišina.
VideČ. da se Blackmoore ne zmeni rani, je hotel Harrys oditi iz njegovega kabineta in vprašati domače kaj se je Egodilo. Bil je že pri vratih, ko je Blackfmoore zaklical za njim:
—  Ostanite, za boga- Kam pa beži-te! Vi ste edini pameten človek v hiši Meni se je vse zmešalo v glavi. N'česar ne razumem.
Prefekt se je obrnil. Blackmoore je 'držal očala v roki in si brisal potno Čelo.
Polagoma se je pomiri], samo roke so se mu še tresle.
—  Sedite. prosim, in povjte mi. čemu ste prišli? Pravite,,  da  je  Ibrahim Mordet pobegnil. Pnpovedujete mi ne kaj neverjetnega. Ne. ne, saj to ni mo-goče.   Povejte,   kako   in   kdaj   se   je   to zgodilo. Poslušam. Da. poslušam vas...
Blackimoore se je toliko pomiril da je rabil običajne oblike uljudnosti. Pri-maknil je Harrysu naslonjač- in mu po-tiudil ćelo cigaro. V dnu duše se je pa bal da bi gost ne prižgal cigare in ne trati! drazocenega časa, v katerem je vsako sekundo vibrirala njegova ne-Strpnost kakor napeta tetiva. Prefekto ve besede je kar požiral.
—  Za varnost je bilo tak» temeljito poskrbljeno,   da   mi  Se   zdaj   ne   Ere   v glavo,  kako   ie  mogel  pobegniti,   —   je pričel Tom Harrvs. — Saj vendar ve ste, gospod prezident, kako sva pazila s poveljnikom kaznilnice pri izberi klju čarjev, paznikov in sploh vsega jetni štoega osobja. Sami ste me izvolili opo zoriti na psihološko stran, na katero je treba  v  takih primerih posebno paziti. Jetniško osobje, ki priđe v stik s tako nevarnim  ietnikorn.  ne srne biti  ^enti
mentalno, pobožno, ali dostopno zuna-
njim vplivom.
S poveljnikom sva pazila v prvi vrsti na to, da ie bilo osobje, ki je stra-žilo Mordeta. strogo, zanesljivo, vestno in izkušeno Izbrala sva tri može, za katere je poveljnik jamčil s svojo glavo. Pozna jih že nad petnajst let Pred vsem svetom bi prisegel. da so absolut-no zanesljhi.
Blackmoore ga je nestrpno prekini]:
—  Govorite o stvari, ne izgubljajva dragocenega časa, dragi moj-
—Ah, za deva je zelo enostavna, sir, — je dejal policijski prefekt.
—   Včeraj popoldne, bilo je nekako Ob dveh, mi je poveljnik kaznilnice te-lefoniral, da je Mordet izginil, ne da bi se   dalo  ugotoviti,  kako.   Obvestil   sem takoj pisarno državnega tajnika in posla] šifrirano brzojavko vsem varnost: nim organom v deželi. Na vas naslovljeno poročilo je prišlo prepozno. Po slal sem takoj na kolodvor zanesljive uradnik»e. ki so mi pa povedali, da  so prišli tia pet minut po odhođu ekspres-nega vlaka. Bil bi vam brzojavil. pa so me  poklicali na vlado   kjer sem  dobil točna  navodila  in  strosro na ročilo,  naj se  takoi odpeljem v Citv   ča?a  torei nisem imeK ća bi se ukvarjal z drusd mi rečmi  Ob sedmih zvečer sem bil že v Canon City. Spremljala sta  me dva inspektorja zapadnega okraja. Od v!a de  sem   dobil   točna   navodila,   kako  in kaj naj storim v kaznilMci Priznati moram, da me ie vest o Mordetovem be gu presenetila. Nič maru rrso bili prese-nečeni tuđi vladni kroja Takoj po prihodu v Canon City sem uvedel obširno preiskavo
Povelinjk  kaznilnice  major  Falking je bil ves iz sebe  Guverner mu ie po tom mene namignil. nai prosi za dalj^i dopust   Zanj  je  ta  afera  katastrofalna
—  Razumem.  Nadaljujte.  prosim   ..
—  Preiskavo sem vodi) sam. Zašli šal sem vse osobje IX. obiekta in stra žo, kn stoji  noč in  dan  na zidu okrog kaznilnice. Toda ugotovi] sem samo ža lostno dejstvo.  da  ie ietnik izginil  ka kor da se ie udri v zemljo  Pobegnil >e med  11 10 in 12. Odredi] sem. naj za slišijo vst   tetnike in njihove  rodbine a davi  sem  se odpeljal  za  vami. ker sem smatral  da vas moram osebno ob vesti ti o vsem. kar se je zgodilo. Zdi *e mi,    da se boste morali sami lotiti    te kočljive  zadeve.    To   je  nainreč  želja vlade.
Blackmoore je razumel vse, samo želja vlade, naj vodi preiskavo osebno, se mu ie ?dela nekam čudna Kaj naj pomeni ta migljaj? Pa vendar vlada ne misli * tem reci   da mu ne zaupa ali da
se je z aretađjo zloglasoega dr. Mordeta prenaglii?
2eUa vlade? Kaj ni povsetn osamljen v tem čudnem boju? Biackmoore je bil vse življenje pošten in odkrito-srčen. Zdaj se je zavedal, da je vlada nekak konglomerat raznih elerntntov in sil in da je podvržena neprestanim intrigam. Vlada sicer ni bila Bartols, toda Bartols je ime] v vladi ođločitao besedo Bartols je bil na dopustu. Blackmoore se je spomndl simpatičnega Graywooda, ki se je skrivaj strinjal z njim, Vedel je, da mu daje Qraywood s tem priLko, da popravi svojo napako, predno se njegovi nasprotniki pripravi-jo za odločilni napad. Po dplgetn raz-mišljevanju je načelnik policijskega de-partementa vpraSal:
—  Ali mi prinašate naredbo?
—  Evo je.
—  Je zadeva Še vedno tajna? Harrvs je malo ponrTslil.
—  Morala je ostati, tako želi vlada. Njeni razlogi so razumljivi. Saj gre
za veliko blamažo. Vsa nesreča bo pa menda v tem, da je Mordet sam obvestil uredništva vseh listov o svojem junaštvu. Današnji !!sti so že polni po-ročil o njegovem pobegu.
Ta vest gre zdaj od ust do ust Sirom Zedinjenih držav.
Policijski prefekt je umolknil. Iz vsake njegove besede fe zvenelo pri znanie, da je polici ska oblast v boju z dr. Mordetom poražena. Harrys je Čutil kako neprijetno je zadela ta vest Blackmoora, ki ie ves prepaden č tal vladno naredbo.
—  Vlada želi, da nastopim nemudo ma in energično.  — je ^regovoril za mišlieno   — Niena ?elia je, da  iavnost Čim prej izve. kako se ie Mordetu po krečilo pobejrniti.    Po deželi    se širijo razne fantast.čne vesti. Izdati je treba proglas, da se prepreci beganje prebi valstva.
—  Mordetove akcije bodo s tem ra-pidno poskočile, — je pripomnil Harrys.
—   Pustolovca vtaknemo znova pod ključ
—  Kakio?
Blackmoore se ie prijel za glavo.
—   Pred dobro uro bi ga bil lahko DrijeL — je zastokal ves iz sebe.
Prefekt ni razumel. kaj hoče reci.
—   Da, pred dobro uro   O, da sem mogel biti tak tepec!
Ne imejte me za norca, Harrys, prosim vas, te da. toda . sam ne vem, kje se me glava drži. Morda mi ne boste verjeli Morda se vam bo zdelo never-jetno. toda častna beseda... ne vem. Soditt sami. Težko je povedati, kar ču-tim. Čujte, dragi. Čujte to blazno storijo!
In Blackmoore je pripovedoval nervozno vse, kar se Ie pripetilo od trenutka, ko je zapusti! Denver. iNjegovo pripovedovanjt jt bilo nemirno kakor tok studenca, ki drvi čez skale in tol-mune.
Spomfaijajoč se poeđinih podrobnosti sj je skušal ustvariti jasno sliko sen-zacijonakiega dogodka, pa je bil preveč podvržen osebnim vtisom. Prefekt sa je z zanimanjem poslušal in kmalu je za čel dvomiti o njegovi zdravi pameti. Ta dvoni bi bil pognal globoke korenine, če bi ne bilo vizitke* ki jo je prihranil načelnik policijskega departementa za zaključek svojega pripovedovanja kot corpus delieti.
Prefekt je poznal Mordetovo pisavo iz sodnih aktov. Tuđi na vizitki jo je takoj spoznal.
Bil je prepričali, da je pisava na vizitki Mordetova in da je vse res, kar mu je pripovedoval Blackmoore.
Tuđi njemu je postalo nekam testio pri srcu in začel se je bati sovražnika. ki ga je spočetka podcenjeval. Držal je v raki vizitko in zamišljeno Je ponavljal zadnji stavek:
— Obenern pa podeljujem vaši rodbini za bodoče apostolski blagoslov...
XII.
Po mučnem prepiru s stricem y vili je odšel Georg Clowy v hotel, kjer je iinel najeto sobo. Ni čutil udarca na obrazu, pač pa je čutil rano v srcu. Ne morda zato, ker ga je stric udaril. marveč ker ga je spodil in žalil.
Georg Clowy se ni mogel, niti smel braniti. Teta mu je poverila Luiso brez vednosti svojega moža. Georg je že kot petnajstletni de^ek razumel, da mu je umirajoča teta poverila Luiso in ga prosila, naj jo ščiti pred vsemi Ijudmi, torej tuđi pred stricem Kingheadom, pred njenim lastnim očetom. Umirajoči slutijo, kdo bo pravi zaščitnlk nj hovih Ijubljencev Gospa Kingheadova ni sa-mo slutila, marveč je ćelo vedela. da privede Kinghead prej ali slej Luisi ma-čeho. NeŠtete izkušnje nas pa uče. da je mačeha za sirote navadno največja nesreča. So sicer častne izjeme, toda tak*e mačehe najdemo večinoma samo v siromašnih rodbinah, dočim so v bogatih hišah. kier igra denar glavno vlo-go. zelo redke, ali pa jih sploh ni.
Bogati liudie poznaio moč hogastva bolje nego siromašni in zato se ga tuđi tako krčevito oklepajo. kajti njihovo življenje bi bilo brez razkošja in blagostanja prazno.
Gospa Kingheadova je poverila svoje edino dete nedoraslemu in siromaš-nemu dečku, ker ie vedela. da ima ne-precenljivo bogastvo v obliki pošteno-sti in značaniosti Bogastvo Georgove-ga srca in duše še ni zastrupilo. Do zadnjega je lahko izpolnieval dano ob ljubo, ko je pa nalagal strica, da bi mogel po^etiti svojo ljubljeno Luiso, je prišlo do katastrofe, ki io je zakrivil sam.
Stric ga je spodil in zdaj mu bodo še neprestano za petami. Ne srne se več prikazati blizu vile. sicer se mu utegne pripetiti se kaj hujšega kajti samoza-vestni bankir ne pozna šale.
Kaj naj počne zdaj? V letovišču ne
srne ostati, kajti kraj je tako majhen da bi Kinghead prav lahko zvedel, je-li njegov nećak še tu. Ct pa odpoluj« v svet. ne bo vedel. kako se godi Luisi in kaj je z njenim zdravjem. Ali jo vzame Kinghead domov? Ali io pusti še nadale pod nadzorstvom dr. Pratta tu, kjer ji podnebje tako dobro de. da se ni bati za njeno idravje? Ali pa jo posije v kako drugo morsko kopa išče?
Georg Ckywy je bil dvaindvajsetktni mladenič. lep kakor Adonis, in ni bilo ženske, ki bi pri srečanju z nj/m ne zar-dela ali prebledela. Vsaka si j€ prizad€-va!a ujeti njegov pogled. Toda Georg ni videl poželjivih ženskih o^i. H dl je s povešeno glavo in zri v tla. Ves obu-pan je odšel v ko-pališk: park in sede' na pr\x) klopico. ki jo je mimogrede opa-zil.
ti
O
c
c
z žicon
KđrDč
oajboljše, najtrajnejše zato aajcenejše!
Naprei
TOM MIX
Razbojniki na ekspres
TOM MIX je   v   teni   puMoJaroetn    filmu
f;ibčen   kakor   kaca.   hraber   kot e\-,   podictcn   kot   orel   in   bor# ben  kot  volk.
TOM M1X usta\i  ekspresni  vltk TOM MIX resi   devoiko. TOM  MIX lomi  pećine. TOM   MIX  skače   iz   pećine   na   eVsrprc«. TOM  MIX  meće   razbojnike   2   ekspretft. TOM  M1X nbvlada   deset   banditov. itd   ltd
Predstave danes ob: 4., pol 6«, pol 8. in 9.
ELITNI KINC MATICA
Telefon   2124.
Novi   ^JOT^CO  model
TUDOR  SEDAN
je zadivil vse, ki so ga videli na današnji razstavi v „Zeleni dvorani hotela Union*4. Razstava novega   Fordovega  avtomobila ^ je otvorjena še danes in jutri,   zato naj
si jo vsakdo ogleda! i       :;;   >
American Motors Ltd.
UUBUANA, Dunaiska cesta 9.
Telefon 24-77.                                    Telegram: AMOT
LJUBLJANSKI ZVON je izda!
JUBILEJNI ZBORNIK
za petdesetletnico OTONA 2UPANČIČA
Uredil Fr. Albrecht.  121 strani in 8 slite v bakrotisku.
Zbornik obsega 10 člankov, ki so jih spisali Fr. Albrecht. B Borko, N. Roznian, Jos Vidmar, Miran Jare, Ivan Lah. Janko Glaser. A Debclj*k in Janko Slebinger in ki osvctljuje z raznih strani pesnikovo rivljenj'! in de» lovanjc Pridcjana so zanhnrva pisma Dragotina Ketteja. Ivana Cankarja in Jos. Murna 2upančiČu. — Slike kalejo pesnika, njegove «tar£e. ŽCOO, družiTio. rojstni kraj in rojstno hiio
Knjiga ve//a broširana Din 42.—, v platno vezana Din 56.—, post*
nina Din 3.—. — Naroča se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI
Prešernova ulica 54, ali njeni podružnici   v   Mariboru,   Aleksan*
druva cesta 13.
DRUŽBA   .ILIRIJA*
Premog, drva, koks
>glje — Dunaitka cesta 46 piilefl Iv Zakotoika. — Tele foo 2820                                106/L
Izaijena fivflfa
za bolji« in navadna dela — išče službo VeiČa slovcnskega tn nemSkega jezika. — Ponud« be pod «§ivilj*/319» na upravo «Stav. Naroda*.
Naffineiie čafso maslo
dobavlja   po   Din   15__ra   kg
go povzetju od 4 kg naprei — Fran Kolierittch. Apačc pri Gornji RadgonL                 29/T
Natakarica
atara 22 let. a itiriletno pra* kso — iiče službo v Ljubljani ali okolici v boljši ijostilni. — Ponudbe pod -Dobra gostilna 326»  na  upravo «S1.  Naroda*
Llilii
umu
aunimtb
irpnCaiifii mm***
tmmmHtM mtomt
_                m* m*
Trbov. premog, drva.
POGAfNIK,    Ljubljana,      Boho ričeva  ulica 5.  — Telefon 2069
2elezoato vino
•ekamarja dr Q Piccoiijt y Lfubift$nt — krepća oslahelc ntlokrvnc   odrasle    m   otruke
1131
Gospodična
stara 18 let išče službo vzfo» jiteljice k enetnu otroku. Zmožna sk>v, in nemikega jo* zika. Nastopi lahko takoj. Dopis; na upravo lista pod •Zanesljrva   331».                 331
Lovske puške
lobert puSke. revolver je, pištoie in vse potrebščine ča lov in ribj' lov kupiš pri: F. K KAlsER  puškar,
Uubljana, ^»elenburgova ^    —   Kuuuiem   in  prc-vzemam staro orofje v komisijsko proiajo
Hi zdrava Urez robre preb?ve!
Ali (uttte pntisk in napetost v želodcu po ledi. kisci •kus  v   ustihr  Ali  trpite  na   zaprtosti   omotičnvn>ti  u »omanjktniu špan ja? Ali Va> muci gUvubol bolečine * telodcu   rn dimjiah?  Ali   imate   tzpušćaje   mozolie,  oi italc  zaradi   slabe   prebave?   —   Prepr^ajt;  se   tuđi   V*. la  preizkušena   zdravilna   >pecialiteta   «FICOL» • cltksi' jreja prebavo m Vam  vrača zdrav te   «FIGOL» Sf d<> ->iva po vseh lekarnah  tzdeluie sa pa tn  razposilia p pošti a po^zetjern z navodilom  vred lekarna
dr. Z. SEMELIC   Dumovnik 2
Izvirni tabcjcek s 3 steklenicami  103 Dio.  i 8 stekle-licami 245 Din.   Ena  steklentca  i  omototn  m poštnin«
40.—  Dm
Uf j«jc; Jo*«p Zuo^&t • Za .Narodno tiiUmu.; frio JmikL - Zm op».^ id «^..« +* *«* uu* lAmu*. - v« t Ljumjtiu.