rosnuns plačam v gotovini,
^€to LXVII., št. 60
Ljubljana, sreda 14. marca 1954
Cena Din 1.-
LOTENSKI
izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit
vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO
LJUBLJANA« Knafljeva ulica it. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3144, 3126 in 31*6
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Avstrija ni Albanija
Pogrešni računi Mussolinija in Dollfussa — Zapadne velesile niso voljne polniti s svojim denarjem nenasitno avstrijsko žrelo — V
Rimu ne bo nobenih senzacij
Kim, 1-4. marca. r. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss in madžarski ministrski predsednik Uombos sta včeraj prispela semkaj na sestanek z italijanskim ministrskim predsednikom Alus-solinijem. Na tem sestanku se bo razpravljalo o italijanskih načrtih glede srednje Evrope, kj predvidevajo najtesnejšo gospodarsko in politično zvezo med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Italijanski tisk v svojih pozdravnih člankih naglasa, da je ta konferenca izredne važnosti.
London, 14. marca. r. Današnji jutranji listi obširno komentirajo rimski sestanek. Soglasna je sodba, da je še daleč do uresničenja italijanskih načrtov, kajti ne sme se pozabiti, da mora Italija pri tem računati na najjačji odpor Nemčije, ki je v enaki meri zainteresirana na podunavskem problemu, kakor Italija. Nemčija se po sodbi londonskega tiska ne bo dala izpodriniti od Italije, kljub temu, da skuša Italija držati dva ognja v železu in se dela na eni strani prijateljico Nemčije, na drugi strani pa zaščitnico Avstrije. Italija dela slabe tačune, ako misli s koncesijami na polju oboroževanja doseči, da bi se Nemčija odrekla Avstrije, ki je koncem koncev vendarle nemška dežela. Sedanje kalijansko-avstrijsko prijateljstvo je prav za prav le prijateljstvo med dvema režimoma, ne pa narodoma, kar se nikdar ne sme pozabiti. Opirajoč se s svojimi načrti samo na režim, je kalkulacija Italije zelo slaba in se to lahko Italiji v bližnji bodočnosti še kruto maščuje.
O uspehu Italije bi se moglo govoriti le teda . če bi se Italiji res posrečilo izboijšati gospodarsko stanje Avstrije. To pa je nemogoče, kajti Italija sama bi bfla potrebna finančne podpore in ne more niti misliti na to. da bi s posojili podprla Avstrijo, ki že od prevrata sem živi samo na tuj kredit. Sedanie gospodarske prilike v Avstriji so zeio težke in ta republika ne more trajno živeti samo od finančnih injekcij od zunaj: razen tega pa zapadne velesile tudi nimajo niti najmanjše volje, da bi neprestano polnile s svojim denarjem nenasitno avstrijsko žrelo. Take injekcije s posojili so zelo drage, a pri vsem tem neuspešna stvar in se bo morala Avstrija že privaditi temu, da bo morala živeti z iastnimi sredstvi. Ali je . takih okolščinah možno le zamisliti, da bi Italija prevzela vso ti-nančno breme za Avstrijo? O tem pač nihče ne dvomi, kaftl Avstrija vendarle ni Albanija.
»New Croniele« poudarja \ svojem komentarju, da rimski sestanek ne bo imel za posledico prav nrkakih izpre-memb evropske karte m v Rimu ne bo niti p3izkusa osnovanja carinske unije, n;ti se ne bo razpravljalo o možnosti restavracije Habsburžanov.
Stališče Francije
ParL, 14. marca. AA. rta vas poroča: Francoska javnost pozorno sledi rimskim razgovorom med Mussolinijem, Dolliussom in Gombošem. V političnih krogih nagiašajo, da sta francosko-ita-lijansko zbližanje in francoska in itali-
anskj privrženost avstrijski neodvisnosti postavili te važne razgovore v zelo ugodno atmosfero. Listi proučujejo
azne težave, ki sc bodo pojavile pr: razgovoru v Rimu. po drugi strani pa naštevajo tud: nade. ki se jim Evropa sme vdajati v zvezi s teirr razgovori. Z zanimanjem, piše »Ordre«, bomo sledili vsemu, kar bo govorilo in storilo v Rimu za avstrijsko neodvisnost. Franc: . ahko le s simpatijami spremlja vsa priz. ievanja, ki jim je smoter zavarovanje Avstrije pred tem, da jo Nemčija ozre, in blagostanje vseh podunavskih držav ter dobro medsebojno razmerje med vsem: evropskimi državami. »Journal« pa pravi, da je uspeh razgovorov med Mussolinijem. Dollfus-i ..i in Gombošem odvisen od stališča ki ga bo zavzela Italija nasproti revi-zionistični politiki. Italija je ogorčeno antirevizionistična,-pravi »Journa!«. kar ^e Avsf I je tiče; gledati bo pa morala
udi, da prav    ko odstrani revizioni-čne teudetice tudi z madžarske strani.
bv> moči iskreno verovati v delo •i — toda šele tedaj.
Tudi na Dunaju ne pričakujejo nič posebnega
Dunaj, 14 marca. AA. Današnji listi komentirajo potovanje Dollfussa v Rim. Tako pravita »Reichspost« in »Neues Wiener Tagblatt«, da ne bo sestanek v Rimu prinesel nikakih načelnih novosti, ki bi vsebovale elemente za ustvarjanje kakšnega vznemirjenja, temveč da bo samo ponovno okrepil politične in prijateljske odnošaje med tremi državami z željo, da s tem oživi medsebojno trgovinsko izmenjavo. Pri tem se posebno naglasa, da ti odnošaji ne bodo ekskluzivni, to se pravi, ne bodo naperjeni proti nobeni drugi državi, temveč bodo sestavljali sistem, h kateremu lahko pozneje pristopijo tudi druge zainteresirane države v
svrho lojalnega trgovinsko-političnega sodelovanja.
Rumunsko mnenje
Bukarešta, 14. marca. AA. Rumunski listi pozorno spremljajo razgovore v Rimu, pri čemer obžalujejo, da prihajajo v javnost nasprotujoče si vesti o teh razgovorih. »Independance Roumaine«, poluradni organ ugotavlja, da je bilo v zadnjem času mnogo sestankov in razgovorov med Rimom, Dunajem in Budimpešto, in da niso prinesli rešitve problema Srednje Evrope — iz golega razloga, ker težkoče tega problema izvirajo iz druge strani. List dalje naglasa, da ne moremo upati v ureditev razmer v Srednji Evropi vse dotlej, dokler se vse zainteresirane države med seboj ne sporazumejo
Tudi Hohenzollemci
bi se radi vrnili
Akcija Habsburianov je tudi v Doomu zbudita skomine
Pariz. 14. marca AA. Po resteh, ki jih je dobil londonski >Daily Telegraph« iz Doorna. razpravljajo zadnje dni r okolici bivšega nemškega cesarja prmi resno o vprašanju povratka Hohenzoilercev v Nemčijo. To vprašanje, pravi li-st. je postalo v zadnjem času v Doornu tem aktualnost', ker so se dohodki bivše nemšk«- eesaiskc rodbine znatno znižali zaradi omejitve izvoza valut iz Nemčije in ker ie » zadnjem fasu tecai dolarja in funta znatno padel. — Znano je. da so bili Hohenzollemci slavni del svojih kanitalov plasirali na Amrlekšem in v USA. Zato — zaključuje >Daily Tel.* — je prišla okolica bivSpga cesarja na fcle-
io. da bi bilo v materija I nem pod »hI u u člane bivše nemške re-ar*ke rodbine mnogo boljše, ee bi se preselili v kafereea s rojili bivših dvorce\ «a Nemškem.
Po drugi strani se pa doznava, da v Doornu prav resno mjslijo o motnosti, da bi bivšega nemškega prestolonaslednika po poteku mandata v. Hindenbnrga izvolili za predsednika rajha, 0 tem vprašanju •»<» sinovi bivšega cesarja Avgust Vilhelm. Eitel Friedrieh in sam bivši prestolonaslednik že konferirali v Berlinu z seneralom v. Stalil-pnagelom in v Kransejem in da -e bodo te konference te dri nadaljevale v Doornu v navzoeno-ti bivSecra cesarja samega.
Poziv usmiljenim srcem
Kraljevska banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno radi velike bede. ali pa radi brezvestnosti staršev oziroma svojcev zapuščeni
V sedanjih izredno težkih gospodarskih razmerah je pa pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da kralje\'ska banska uprava s svojimi omejenimi krediti nikakor ni v stanu nuditi vsem tem sirotam potrebno oskrbo. V mnogih primerih pa želijo dobri zakone: vseh sloje\>. ki sami nimajo otrok in taki katerim so lastni otroci dorasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe. ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutju kakega otroka po njihovi lastni izbiri (event tudi šoloobvezne) v brezplačno oskrbo ali pa celo za tvojega
.Va te družine oziroma osebe se z apelom na njih jlubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok obrača tem potom kraljevska banska uprava in prosi, da bi sprejeli katero teh sirot in ji nudili trajen dom. oskrbo in vzgojo in s tem nadomestili starše.
Dobrotniki, ki bi bili pripravljeni sprejeti katerega teh otrok, naj sporočijo to potom svojih občin upravam banovinskih dečjih domov in sicer oni iz srezov Maribor desni breg in levi breg. Sloven ižradec. Preval ie. Ptuj, Ljutomer. Murska Sobota. f>olnja Lendava in Konjice banovinskemu dečjemi: domu v Mariboru. Strossmaverjeva ulica 30. iz ostalih srezov pa banovinskemu dečjemu domu v Ljubljani. Streli-Ška ulica 14 V zade\'nih prijavah naj navedejo: Ime in priimek reflektantov. na tančno bivališče, oddaljenost od kolodvo ra in od šole. družinske, premoženjske, pridobitne in zdravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem rejenca in dali se namerava obdržati ga stalno (za svojega) ali samo začasno; dalje kakšne starosti in spola naj bo rejenec (re jenka).
Obsedno stanje na Estonskem
Reva/, 13. marca. č. Estonska vlada je nenadoma  izvršila  hud  udarec  proti estonskim svobodnim borcem. Razpustila je vse njihove  organizacije,   aretirala   okrog iOO njihovih voditeljev in odredila stroge hišne preiskave pri vseh sumljivih elementih Da prepreči morebitne incidente, je proglasila v vsej državi obsedno stanje  Na uli cah so razpostavili večje oddelke vojaštva v polni bojni opremi. General Lavdoner je bil imenovan za vrhovnega poveljnika voj ske. Povod radikalnim odredbam proti jvo bodnim borcem je dala informacija, da so hotele  njihove  organizacije nocoj izvršiti državni prevrat.
Poplave v Rumuniji
Bukarešta, 13. marca. AA. Reka Barlad še vedno prestopa bregove in je že dosegla periferijo mesta Barlada, kjer je pc'oža: zelo resen. Tudi reka Dumbovica je narasla zaradi naglega taljenja snega in povzročila povodnji v periferijskih delih Bukarešte.
Pogodbe o nenapadanju z Bolgarijo
London. 13. marca. g. »Dailv Te'.egraph« objavlja vest, da bi bile Jugoslavija. Grčija. Rumunija in Turčija, čeprav se Bolgarija ni hotela pridružiti balkanski pogodbi, pripravljene skleniti z bolgarsko' vlado individualne pogodbe o nenapadanju, da bi s tem dokazale, da balkanska pogodba ni naperjena proti Bolgariji.
Inkorporacija Zemuna Beogradu
Beograd, 13. marca. p. Finančni odbor je danes odobril  amandman, s kate^:m se s
I. aprilom ukine samostojna mestna občina v Zemunu in se Zemun pridruži Beogradu
Češkoslovaški žitni režim
Praga 12. marca č. Kmetijski minister dr. Hodža je imel v Zilini govor, v katerem je napovedal ureditev žitnega režima na Češkoslovaškem. Naglasi je, da se bo žitni režim izvajal obzirno tako' da agrarna  industrija ne bo trpela nikake škode.
Odlikovanje varšavske opere
Varšava, 13. marca č. Nj. Vel. kralj Aleksander, kralj Jugoslavije, je te dni odlikoval varšavsko opero z redom sv. Save
II. razreda v znak priznanja za njeno delo na kulturnem in umetniškem polju.
Utopljenec spoznan
Ljubljana. 14. marca Včeraj smo poročali, da so našli v ponedeljek popoldne v potoku Stara Radna na levi rtrani Ljubljanice neznanega utopljenca Policija je poizvedovala na vse strani, popoldne se ji je pa posrečilo ugotoviti njegovo identiteto. Na policijski upravi so se namreč oglasili Oslovi ;z Smlednika in povedali, da so opoldne po radiu zvedeli, da so našli utopljenca, čigar opis se je ujemal z domačim sinom Francetom, ki so ga pogrešali že več dni Odšli so v mrtvašnico in res spoznali i utopljencu Franceta.
Pokojni France Osel je bil rojen leta 11*15. Bil je nekoliko slaboumen in povrhu -e božjasten. Stanoval je sicer pri domačih v Smledniku, toda vedno je odhajal i doma in taval po drugih krajih. Skoraj gotovo je, da ga je v hipu. ko je šel čez most potočka, vrgla božjast. da je padel v vodo in si ni mogel več pomagati Ne srečnega fanta so včeraj pokopaM.
Zasedanje senata
Danes se }e vršila seja kluba senatorjev — Proračunska razprava v plenumu se bo pričela še ta teden
Beograd, 14 marca. r. Narodna sku;> scina je včeraj definitivno koncila prora čunskv razpravo in je bil proračun, kakor imo 2e poročali, sprejet z ogromno roči-no. Predsedstvo Narodne skupščine je pro-načun takoj dostavilo senatu, ki se bo sestal že danes popoldne. Na današnji seji senata bo proračun izročen finančnemu odboru, razprava v plenumu pa se bo pričela najDrŠe že v soboto.
Danes dopoldne se je vršila seja senatorjev JNS.  Seji so prisostvovali tu di  vsi člani vla le z ministrskim predsed-
nikom g    UzunoviCeiii   ua  čelu    Na  *»eji s*> razpravljali o proračunski razpravi v sena tu ter določili govornike za načelno in po dfTobuo razpravo
V Narodni skupščini kjer je vladah« vse zadnje dni izredna živahnost. je za vladalo danes skoraj popolno zatišje Ve Čina narodnih poslancev }e odpotovala do m >\ . <)a svojim rolilcem poročajo o pote ku proračunske razprave V skupščini za seda samo finančni odbor, ki razpravlja o večjem številu prošenj in pritožb, ki ima jo   finančni značaj
Beseda o novih davkih
Zanimivo predavanje zborničnega koniulenta g. Žagarja pod okriljem Obrtniškega društva
Ljubljana, 14. marca..
Snoci je Obrtniško društvo v restavraciji »Zvezden priredilo predavanje o teh perečih vprašanjih in obrtniki ter drugi interesenti, ki smo med njimi opazili tudi tajnika ZTOI g. dr. Pretnarja in g. dr. Koceta, so prišli v tako velikem številu da jih je mnogo moralo še stati.
Predsednik g Rebek je pozdravil predavatelja, konzulenta ZTOI g. Žagarja, ki je z ministrom g. Mohoričem sodeloval pri razpravah o novih davčnih predpisih, nato je pa predavatelj skoraj dve uri prav obširno in podrobno govoril o novih davčnih predpisih, zlasti pa o pridobnini, računih in taksah, obenem je pa tudi udeležence poučil, kako je treba pravilno izpolnjevati davčne prijave. Zaradi krizi- je donos pridobnine padel za več kot eno tretjino nazadoval je pa tudi donos ostalih davkov. Zato državni računski za k: ki izkazujejo deficite m tako mora država skrbeti za ravnotežje proračuna te: je bila prisiljena upeliati nove davSčine ter poostriti davčno prakso. Proti preobremenitvi se je z vsemi sredstvi in z največjimi napori borila nasa ZTOI. zlasti pa njen generalni tajnik minister n. r. in narodni poslanec g. Ivan Mohorič. ki je dos prav znatne uspehe.
Prav obširno je predavatelj govoril tudi o poslovanju davčnih in reklamacijskih odborov pri nas in v drugih banovinah. Pri nas je davčna uprava davčnemu odboru naložila, da predpisov za pridobnino ne sme znižati čez 20^ in tako so bili znižani res le za 14%, v vseh drugih banovinah pr za neprimerno mnogo več. tako na pr. v Beogradu za 44 To v Skopi ju za 54 To itd. čeprav je v nas reklamacijski odbor davčna uprava namesto gospodarstvenikov imenovala uradnike, vendar je zastopnikom gospodarskih krogov uspelo ugodno rešiti 30 do 40% pritožb.
Koliko ostrejša je davčna praksa v naši banovini kakor v drugih pokrajinah, uam najbolj dokazuje pregled, koliko je bilo plačanih neposrednih davkov v letih 1930 do 1933 Leta 1930 je znašala vsota izterjanih davkov 2.319,000.000. Tedaj je naša banovina plačala 219,263 125 Din. Zaradi krize je ta vsota padla leta 1931 v vsej državi na 1.788.000.000 Din, torej na 179b vsote iz leta 1930 a naša banovina je tega leta vendar plačaLi skoraj 198.000.000 Din, torej 90% prvotne vsote. Leta 1932 smo v vsej drfavi dosegi^ 1.717.000.000 Din. torej samo še 74% vsote iz leta 1930. a naša banovina je tudi to leto plačala Se vedno 182.389.665 Din. torej kar 84T . Lani je pa prišla zaradi padanja dohodkov strožja in ostrejša davčna praksa in z njo ie bila dosežena leta 1933 v vsej državi vsota Din 2.070.000.000 torej celih 89% prvotnega zneska, zato se je pa tudi pri nas dvignila vsota na 220,914.222 Din in tako dosegla neverjetno višino 101T vsote iz leta 193^ plačanih neposrednih davkov, medtem ko so v drinski banovini (Sarajevo) iztirjali 53%. v Beogradu 73%, v primorski banovini (Split) 67%. v sosednji savski banovini 95%, ki je za Ljubljano najvišji odstotek. kar naj^asnejfte dokazuje izredno strogost naše davčne uprave. — Obremenitev na g-Javo prebivalca znaša leta 1933 v vsej drŽavi povprečno 145 Din. a v naši revni banovini 198 Din. To vsoto presegajo samo mesto Beograd z Zemunom in /ančevom. kar je popolnoma naravno, nadalje naša bogata žitnica v dunavski banovini, nasprotno pa v revni vrba ski oanovin: s sedežem w Banjaluki plača letno vsak prebivalec povprečno le 50 Din neposrednega davka Iz vse statistike je jasno razvidno, da se predpisi ne izvajajo povsod enakomerno in enako strogo.
Nadalje je predavatelj opisal vse napore ZTOI in narodnega poslanca g. Moho-riča v finančnem odboru, kjer so naši zastopniki s pomočjo naših ministrov dosegli vsaj znosne kompromise, nato je pa opisal, da bomo že 20. aprila morali že za vsote, višje od 20 Din, Izdajati račune, ki jih bo založila monopolska uprava, će bomo torej na trgu kupili od branjevke za 21 Din jajc, bo ženica morala gospodinji napisati račun, ki ga bo kupila v trafiki in bo kolkovau s 50 para, od 100 Din dalje pa z 1 Din. če branjevka za prodana jajca ne bo dala gospodinji takega računa, bo plačala 50 Din kazni ali 100-kratno vsoto takse. Podrobno je strokovnjak popisal tudi
varnost davčnih prijav ki jih je treba vložiti do konca t. m., obenem je pa tudi razložil, kako jih je treba pravilno izpolniti.
Davčno breme bo večje od lani in ZTOI stremi, da bi se olajSalo. Ker pridobnina ne ustreza našim razmeram, Je ZTOI zahtevala, naj ae pridobnina pavšalira za deželo in mesto, in tudi dosegla pavšalhm-nje za podeželje. Predvsem pa moramo zahtevati enakomerno izvajanje davčnih zakonov in predpisov, ker bomo edino na ta način v južnih krajih države dobili saveznike a zahtevam davkoplačevalcev vse države se oblasti nikakor ne bodo mogle več upirati
Ko je ponehalo viharno odobravanje, se je predsednik g. Rebek v daljšem govoru zahvalil predavatelju, nato je pa tudi on razpravljal o delu davčnega odbora. Ta ni li^.o) ,>ridobninskih prepisov znižati nad 20%, a davčna uprava je zvišala napovedi tudi za 120%, vendar je pa davčni odbor znižal predpise davčne uprave za pridobnino slaščičarjem za 40 T , pekom za 27.60 odstotkov, sedlarjem za 32.5 % , pleskarjem za 40 %, lesni stroki in drugim 40.5 % , mizarjem za 30 '. šiviljam ir. krojačem za ?,.").a r; . čevljarjem za 48 %, dimnikarjem za 18 %, brivcem za 29.6 %, carinskim posrednikom za 29 <", , inženjerjem in arhitektom za 19';, dentistom za 37 °f, zabozdravni-kom za 27 %, zdravnikom za 38 %, notarjem za 27.5 r: in advokatom za 23 % Neobhodno potrebno je splošno pavšaliranje pridobnine ali pa določitev eksistenčnega minimuma, da bo obrtnik vsaj tako zaščiten, kakor je sedaj delavec.
Pri prav živahni diskusiji je predavatelj g. Žagar jasno razložil najrazličnejša vprašanja, končno se je pa predsednik g. Rebek zahvalil predavatelju, zlasti pa tudi ZTOI in ministru g. Mohoriču, ki sicer ni vedno uspel, vendar se je pa vedno energično postavil v bran za pravice obrtnih in sploh gospodarskih krogov. Zahvalo so udeleženci sprejeli z burnim odobravanjem.
Barthou poseti Prago in V aršavo
Pariz. 14 marca AA Današnji jutranjiki priznavajo, da bo francoski zunanji min;ster Barthou obiskal Prago m Varšavo v druei polovici aprila Barthou je včeraj sprejel poljskega upravnika poalov v Parizu in z njim konferira! o podrobnostih svojega obiska pri poljski vladi.
Današnji »Petit Pansien« komentira to Barthoujevo potovanje in se posebno bavi / obiskom zunanjega ministra v Var šavi. List pravi da je pričakovati, da bo Barthou. ki je bil zmerom prijateljsko razpoložen nasproti Poljski doživel v Varšavi prisrčen sprejem in da bo njegov obisk pripomogel k zboljšanju francosko-poljskih odnošajev
Nov brazlIsJd kotrarf v Beogradu
Beograd. 14. marca. r. Dosedanji bra ziljski konzul v Beogradu dr Monte je pre meščen v zunanje ministrstvo v Rio de Ja-neiro. Za novega konzula v Beogradu je imenovan dr Baros Osilon. do sedaj taj nik zunanjegn ministrstva v R;o de Ja-neiru.
Htea se }e porušHa
Kairo, 13. marca A A Podrla se Je htta. v kateri je stanovalo 30 ljucH. fltlije so mrtvi. 12 pa ranjenih
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
i)f>ize:   Amsterdam 2309.73
Berlin 1360.41 - 1371.21 >jrih 1108.:« _
2321.09 BruseJi 800.52 -1113.85, London
S04.46.
174.75  -  176.35. NewYork 3405.5**— M8&76 Pariz 225.88—227 —.   Praga   142.34—1*3 2 Tret 293.79  _ 269.19    (premija 28.5 ods! Avstrijski 5jljng v nrivatnem klirincu 9.1" 9.20
INOZEMSKE BORZE
( urih. 14. marca    Pariz   20.38. Londoi 15.80. X-\vyork 309.75  Bruselj 72.226. Mil-26.55. Madrid   42.20.    Amsterdam 20M°-Berlin  122.925   Dunaj 56.60.    Praca    1° t Važava 58.325  BukareStn 8.06.
Stran S(
Proračunska seja
kranjske občine
Matici znašajo 1,308.565 Din, dohodki pa 1,262.800 Din Proračun sprejet z veliko večino
/SLOVENSKI NAROD«, <fa« 14. marca 1984
tev 60
Kranj, 14. marca. Na HMioćpji dve in pol ure trajajoči proračunski seji   je kranjski občinski odbor sprejel   proti dvema glasovoma opozicije proračun mestne občine kranjske za leto 1934/36, katerega izdatki 1,308.566 Din so kriti z 1,262.800 Din dohodkov   in znaša torej   primanjkljaj 45.765 Din, vsekakor mala vsota, ki se bo mogla pokriti še med proraAunsOdm letom.   Točno ob 18. uri je predsednik občine g. Pire otvoril sejo, katere se je udeležila večina odbornikov. Na predlog- dr. Dolarja, ki je bil soglasno sprejet, se sejni zapisnik ni preči tal in druga najvažnejša točka, sklepanje o proračunu, se je postavila na konec dnevnega reda. Predsednik občine g. Pire je poročal, da je upravno sodišče v Celju zavrnilo pritožbo g. Jegliča proti kranjskim občinskim volitvam in da je ravnateljstvo Mestne hranilnice sklenilo podeliti tajniku g. Valen-čiču za njegove zasluge za zavod naslov ravnatelja z istimi prejemki. Član občinske uprave   g. Tajnik je prečital oferto arh. Ivana Zupana za nabavo podrobnih načrtov za kopališče   in predlagal, da se res nizka zahteva V znesku 31.500 Din M1.' celotnega stroškovnika) odobri in se mu podeli izdelava.   Proti temu predlogu je nastopil   vodja opozicije dr.  šemrov, češ, da je zgraditev kopališča neoportuna, zlasti ko je najbolj pereč problem zgraditev ljudske šole. G. dir. Košnik in g. dr. Dolar sta odgovorila, da je baš sedanji občinski odbor trdno odločen   rešiti ta pereči problem   z nalaganjem   izrednih   dotacij v Ijudskošolski fond G. predsednik je še pripomnil, da jo bil Kranj sprejet med letovišča, katerega predpogoj je obstoj javnega kopališča, za katerega je že odobren kredit pri PZ v znesku 700.000 Din, kateri znesek nikakor ni preobremenitev za občino, ki nima niti pare dolga in ima najmanjšo   doklado   na   neposredne davke (35%), da pa je glavni delničar dr. Stein obljubil od strani >Jugočeške« za zgraditev ljudske šole dotacijo 100.000 Din. — V treski odbor za javna dela je bil soglasno delegiran g. Berjak. V volilni reklama-cijski odbor pa sta bila izvoljena g. Završ-nik in g. Mavr. Referat policijskega odseka je podal g. Mavr in je bil sprejet njegov predlog, da se zavrne podelitev buffeta g. Kovačiču,. ker ni podana potreba, in da se ne izreče zagotovitev sprejema v domov, zvezo gdč. SLnger.
Obč. odbor je nato prešel na zadnjo točko — sklepanje o proračunu. Uvodoma je g. predsednik prečital pripombe g. Jegliča k obč. proračunu, kjer pravi uvodoma, da obč. uprava ne upošteva načela štednje, v nadaljnjih točkah pa graja vse one postavke proračuna, ki so bile v zadnji številki >Gorenjca* debelo tiskane. Te po večini demagoške pripombe je točko za točko pobil
g. predsednik sam, enaKO pa je g. Mayr kot načelnik gasilske čete dokumentarič-no zavrnil v podrobni debati naravnost gorostasne izmišljotine g. Jegliča et con-sortes, ki jih bomo iznesli bralcem v eni prihodnjih številk. G. predsednik je nato prečital prošnje za podpore, ki so prispele že po ureditvi proračuna, in je bila soglasno sklenjena podelitev podpore še Glasbenemu društvu 2000 Din. Jug osi. strokovni zvezi delavcev in nameščencev 2000 Din in zadrugi * Zvočni slovenski film Triglav« tudi 2000 Din. Na prošnjo in predlog g. dir. Košnika pa je bil odobren znesek 1000 Din za socialni fond JS. Nato je prešel član uprave g. Tajnik na čitanje proračuna za leto 1934'35, ki je uvodoma poudaril, da je bil proračun zasnovan na smernicah, ki jih je podal ob priliki prve seje novega obč. odbora g. predsednik Pire, ki zasluži v polni meri zaupanje meščanstva, ker dela nesebično brezplačno le-v korist in gospodarsko povzdigo mesta Kranja. Občinska uprava ie nad dva meseca proučevala vsako postavko proračuna in upoštevala čim večjo štednjo, vendar je morala zvišati proračun za 231.249 Din. Najvišja postavka so osebni izdatki, ki predstavljajo 24.68% celotnega proračuna.
Nato je g. Tajnik prešel na čitanje posa-v meznih   partij   in pozicij.   Pri prejemkih obč. uslužbencev je dr. šemrov sicer priznal potrebo   nastavitve monterja in šoferja, predlagal pa je, da se znižajo njegovi prejemki na 18.000 Din, kar je bilo odklonjeno. Predlog g. Čolnarja, da se določi 1500 Din cerkovniku in 500 Din grobo-kopu. je bil soglasno sprejet. Dr. šemrov je nato   grajal   postavko 12.000 Din kot nagrado knjižničarju N. č. za njegovo 17-letno brezplačno delo, češ. da naj prevzame knjižnico mestna občina, ki bi seveda morala nastaviti knjižničarja To neumestno grajo, ki je merila predvsem na N. C, sta zavrnila g. dir. Košnik    in ing. Gros. G. Završnik je tudi zavračal pripombe g. Jegliča   o postavki 25000 Din   za javno stranišče, ki se bo postavilo za Narodnim dom^m, ker je ta kraj najbolj umesten in hi ta vsota za postavitev podtalnega stranišča   sredi mesta   nikakor  ne zadostovala.   K postavki ^Socialno skrbstvo* je stavil dr. šemrov dva predloga, da se do-tirata sirotišnica in Delavski dom z zneskom po 5000 Din.   Predloga,   ki bi bila pravočasno   in v drugih okoliščinah stavljena, povsem umestna in upravičena, sta bila z indignacijo vsega obč. odbora odklonjena. V kritje v seji izglasovanih novih postavk   sta bili na predlog referenta g. Tajnika postavki izrednih kreditov znižani na 50.000 Din. Po prečitaniu specialnpga proračuna ubožnega sklada   je bil proračun izdatkov in dohodkov za 1. 1934'35 z veliko večino sprejet.
Pomlad nam prinaša nalive
Zaradi močnih nalivov so začele vode naraščati — Nevarnosti večjih poplav zaenkrat še ni
Ljubljana,  14. marca.
V ospredje zopet stopajo vremenski proDlemčki hkrat; s poplavami. Zdi se, da se ponavlja jesenska sezona poplav, ki je bi!a tako vznemirljiva, da smo ji posvečali celo več pozornost kot zdaj raznim aferam. Organizirali miio pomožne akcije ter govorili, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi se v bodoče preprečile takšne strahote. Ljudi so tolažili z regulacijami ter najlepšimi besedami, končno se le pa vse lepo pozabilo in ljudje so se morali hočeš nočeš potoiaž:ti. Zdaj se pa zopet začenjajo vremenske komedijo, ko je prikipela beda do vrhunca v jeseni popiavljenih krajih, kjer jim je voda vzela vsa živila. Zimo so presta*:, kdove kako, nihče n: « tem govori! tin zdaj so začeli misliti na novo letino, kaže pa, da prokletstva ni konec.
Meščan je pri vsem tem ob strani. Ne čuti potrebe, da bi si predočeval, kaj pomenijo takšne vremenske komedije za kmeta, sploh pa pravi, da ima sam s seboj dovolj skrbi. In kaj bi tudi naj še pričakovali od njega, razen tega. da v kavarni rrelista časop:sje in nekoliko polemizira o tem ali onem problemčku, ki ima o n;e-m seveda svoje, prav posebno mnenje. Nikar mu ne ugovarjajte!
Kljub temu pa spravijo meščane takšne \ remenske muhe nekoliko \z ravnotežja, če posegajo celo v njihovo idilično družinsko življenje. Prizadeti so bili tudu ker snoči niso mogli niti na promenado in marsikdo se je bal za svojo spoštovano slavo, ker je vihar odnašal oreko s streh kot pleve. L/.lo je, kot da so bile odmaše-ne vse nebesne luknje, zato s; mnogi niso upali iz hiš v bližnje lokale in ne v zabavišča. To so seveda velike žrtve. Toda tudi doma ni bilo prijetno. Ob takšnem vremenu ni čuda. če se prehladj celo elektrika. A': si morate misliti še kaj hujšega od tega. da so bili meščani razen vsega še prisiljeni sedeti doma ob prižganih svečah?! Tu in tam pa seveda niso imel: niti trsk, da bi jih prižgali ter so moral: zlesti v postelje ob času, »ko jo Se vsak pošten čovek pokonci«. V začetku so luči ugašale Ie za nekaj časa, ob 21.30 so pa mrkni-.e na pe rif&riil stalno. Mežikale so no vsem mestu. In prišlo je celo do »škandala« — meščani imajo takoj pr'j rokah besedo sandal. — da so ugasni!« luči tudi v gledališču med predstavo ter so jo moral; prekiniti, dokler niso višje sile zopet blagovolile nekoliko popustiti pri svojih šalah. V'har je divjal skoraj do polnoči, deževalo ie - pa vso noč »kot se spodobi«.
Kaže, da mare« ne bo še tako hitro končal svojih komedij ter da nam bo še mar-^katero zagodel. Ljubljančani občudujejo -iraslo Liubiianico, sicer pa ne opazijo nič strašnega. Ponoči so misali, da bo zjutraj v* rr*#fc> ml *ft* m *o<l vode.
Barje zopet poplavljeno
Že včeraj so bili nekateri kraji poplavljeni, zlasti na Barju in pa v Celju. Popoldne pa so se od juga zopet vlekli dežja polni oh-laki in snoči smo doživeli pravcati vihar. Na Barju se je od včeraj do danes položaj že znatno poslabšal. HauDtmanca in zapadni del Črne vasi sta že popolnoma pod vodo. prehod z Dolenjske ceste do Vrbinca je tudi poplavljen. V Crni vasi je mestna občina že dala prebivalstvu čolne na razpolago in zopet se bo pojavljala običajna žalostna slika čolnarjev na Barju. Barjani s strahom zro v bodočnost. Leto za letom poplave. Lani v spomladi, poleti in jeseni, letos pa že pred pričetkom pomladi. Dela na polju bodo ogrožena, saj bo potrebovala razmočena zemlja najmanj štirinajst dni. da se osuši. BM bi res že skrajni čas. da reguliramo Ljubljanico.
Ljubljanica prestopila bregove
Ljubljanica je seveda znatno nad nor-malo in je deloma že prestopih bregove. Takozvane Sige pod vasjo Slape so že pod vodo, pa tudi cesta od Zaloga do Laz je preplavljena, da je promet na njej nemogoč.
Sava močno narasla
Grozeče narašča Sava. Na^la izprL\ir.*m-ba vremena ie povzročila, da ie pričel ©neg v planinah kopn?ti. z bregov pa drve hudo urniki v dolino. Sava ©prejema ogromne množine vode in zato od ure do ure narašča. V nekaterih kraiita ie ž? prestopila bregove in ponekod odnesla mnoiro leta — Pri Medvodah t- bila davi ob 8. približno dva in pol ni^tra nad nornialo. a pri Liti ii že 3.60. Pr? Kresnicah ©o nastale poplave, poplavljena ie tudi tako zvana Gmaina.
še bolj. nego Sava. te pri Medvodah narasla Sora. ki i? že tri metre na ! nor-malo.
Celje še vedno pod vodo
Siuči ie začela Savima nela-Iiko padali, a danes je zaradi ponoćnih naLvo^ &n*d narasla in rc ležai ie danee v Ceiu približno tak. kakrš?n ie bil včeraj. Pn m°stn*m r.aTku ie že o'o oštrina«, kakor pravijo Celjani. Nevarnosti  večte poplav«? 7a«^nkrat ni.
Tudi Voslarea ie začela prestopati bregova.
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 2730
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
.-t nrera filma,  ki 'e o*voj:,l e-rc*.- ve-eh »rodov
,SENCE PRETEKLOSTI'
Cutr^n Klopfer, Mar li S->n>, Henol Fehe* Cene Din 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din
Pristopajte h „Vodnikovi družbi"
Proti tuberkulozna liga v Trbovljah
Trbovlje, 14. marca.
V ponedeljek ob 16. se je vršil v Delavskem domu občni zbor Proti tuberkulozne lige. številna udeledSba je pokazala, da prebivalstvo vseh slojev, zlasti pa rudarji, pravilno pojmujejo važnost te organizacije in se zavedajo nevarnosti, ki jim preti od zavratne bolezni — jetike. Predsednik šolski upravitelj g. Plavsak star. je orisal delo PT lige v preteklem letu, poudarjajoč, da članstvo stalno narašča, Uspehi PT lige so zadovoljivi, lahko bi bili pa mnogo boljši, če bi bila sredstva na razpolago. Statistika in evidenca jetičnih obolenj dokazuje, da so bas Trbovlje najhujše prizadete od te bolezni, ki uničuje zdravje našega naroda in ugonablja njegov cvet, našo mladino. Za uspešnejšo borbo proti j etiki so potrebna izdatnejša sredstva. Predsednik je nato pohvalil izredno požrtvovalnost društvenega zdravnika dr. Jenšterla, ki žrtvuje mnogo časa, pa tudi sredstev za zatiranje zavratne morilke.
Tajnica gdč. Plavža kova je navedla, da šteje društvo 800 rednih in 2000 podpornih članov, kar je gotovo razveseljiv pojav. Liga je lani poslala več slabotnih in boleh-nih otrok na letovanje v Boštanj ob Savi, 42 jetičnikom je priredila božićnico, razdelila je pa tudi 745 litrov mleka. Posebna zahvala gre osrednjemu vodstvu PT lige, ravnateljstvu TPD in drugim, ki so prispevali za organizacijo.
Blagajnik g. Mirko Kos je povedal, da so znašali dohodki 19.340 Din, izdatki pa 15.628 Din.
Nato je zdravnik dr. JenŠterle poročal o stanju in gibanju tuberkuloznosti v rudarskih revirjih. V revirju je ugotovljenih 113 primerov odprte in 635 primerov razne druge tuberkuloze. To Število naj bo glasen memento onim, ki 90 poklicani skrbeti za položaj in zdravje svojega naroda. Urejena je bila nova izolirnica za težko obolele jetičnike, vendar občina nima dovolj sredstev, da bi jo vzdrževala trajno.
Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom g. Plavšakom na čelu.
Proračun poljčanske občine
Poljčane, 13. ma*rca.
Te dni se je vršila proračunska seja občine, ki je trajala nepretrgoma od 9. do 15. ure. Radi važnosti »o bili navzoči vsi odborniki. Kakšen delokrog ima sedaj občina, je razvidno iz izdatkov in dohodkov, ki znašajo blizu 240.000 Din, medtem ko so znašali prej komaj 40.000 Din. Proračun predvideva med drugim te-le dohodke: občinska doklada na vse neposredne davke, 80%, kar znaša 156.724 Din. Občinska trošarina na pivo, vino In sadni mošt, skupno 38.500 Din. Obdavčenje živine nad In pod 1 letom bi prineslo 3800 dinarjev, uvoženo meso, ki se zanj plača 2 Din za kg, pa 1000 Din. Pasji davek, sejm-ski prispevek, razne lovske takse in kamenolomi pa bi vrgli okrog 12.000 Din. So potem še razne občttiske doklade, ki znašajo 17.177 Din in drugo.
Najvažnejši izdatki so: za šolstvo Din 54.423 (občina ima 3 šolske okoliše), mnogo so se zvišali osebni Izdatki, za kmetijstvo 11.000 Din, za cestno razsvetljavo 8000 Din, za socialno skrbstvo 26.500 Din, za čiščenje potokov 2000 Din, za vzdrževanje cest in mostov 42.000 Din, gasilska četa 2000 Din, Sokol 500 Din itd. H koncu se je konstituiral tudi cestni odbor In zastopajo posamezne kraje sledeči gg. odborniki: Prešern, Senegačnik, Golob, Pa-hole, Plavčak, Turin, Rebernak, Margač, Stoporko, Kodrič, Orešlč, Kolar, Goričan, Bohak, Kitek, Žgajnar, Pivec in Jug.
Občni zbor Nč v Šiški
Šiška, 13. marca.
V nedeljo se je vršil 56. redni letni občni zbor šišenske čitalnice, katerega pa se je žal udeležilo le malo število članstva. Predsednik g. Hiter Ivan je v konturah orisal delovanje odbora ter podal nekaj smernic za bodočnost — Tajnik g. Skobl Fr. je podrobno poročal o poslovanju upravnega odbora, zlasti se je pohvalno izrazil o mladini, kateri gre predvsem zahvala za razmah društva. — G. Bolha J. je roročal o finančnem stanju društva ter ugotovil, da je bilo vpretekli poslovni dobi približno za 5000 Din več denarnega prometa, nego preje, iz česar ]c razvidno, da je čitalnica uspevala ne le moralno, temveč tudi gmotno. — Najbolj zanimiva in obširna pa so biLa poročila odsekov. O pevskem zboru je poročal g. Zagradnik A. Moški zbor, ki šteje 22 rednih pevcev, se ze glasovno izpopolnil in ojačil ter se v javnosti že ponovno uveljavil. Namerava se ustanoviti še mešani zbor, saj je mnogo šišenskih deklet-pevk, ki sj same žele udejstvovanja. V načrtu je tudi ustanovitev mladinskega zbora. — G. Zagradnik je nadalje referiral o prireditvenem odseku, ki je organiziral štiri prireditve in to: 2. aprila družabni večer, 3. septembra veliko vrtno veselico, 11. novemora »Martinov večer« in 2. februarja letos tradicionalno »Vodnikovo besedo«. V prvi vrsti hoče odsek uvesti med Siškarji ono družabnost, ki je bila lastna Siškarjem pred desetletji, šele na to mu je za gmotni uspeh, dasi društvo krvavo potrebuje denarja. Programi so bila vedno izbrani in Številni, obisk zadovoljiv. Grajati pa je one šiškarje, ki s« dosledno izogibajo društvenih prireditev, dasi se prištevajo med kulturne delavce. Citatlnica s svojo preteklostjo in delavnostjo pač tega ne zasiuž-i.
G. Hiter B. jc poroča! o poslovanju knjižnice, ki je glavni vir dohodkov. Njen knjižni zaklad se iz leta v leto množi kvalitetno in kvantitetno. Spričo slabega gospodarskega stanja obiskovalcev promet sicer ni bil tolik nego v prešnjem letu. vendar je še vedno zadovoljiv. Knjižnico sta obljubili podpreti kr. banska uprava in ZKD. ker sta uvideli nujnost dobre knjižnice največjega okraja Ljubljane. Na koncu se je knjižničar zahvalil vsem darovalcem knjig. — Za tem je poročal o prosvetnem odseka,   ki je imel v načrtu 54
predavanj, katera pa se radi nesporazuma z nekaterimi društvi niso mogla vršiti. G. Hiter B. je tudi poročal o miacr.nskem odseku, katerega mat člani so že dvakrat nastopil- ter želi za svoja vzorna izvajanja vsesplošno odobravanje in pohvalo. — Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki je- poslovanje odbornikov pregleda! ter našel vse v lepem redu. Predlagano razreš-nico je občni zbor soglasno sprejel.
Po kratkem odmoru je bil izvoljen z malenkostno spremembo ve$ prejšnji odbor s predsednikom g. Hitrom. Za častnega člana je bil imenovan prejšnji blaga j-nih g. Peteln A. radi dolgoletnega marljivega delovanja. Med slučajnostmi se je podrobno razpravljalo o bodočem delu čitalnice.
Privatni izpiti
Opozarjajo se vsi oni. ki nameravajo vložiti prošnje za polaganje privatnih izpitov v tekočem šolskem letu, naj jih viole neposredno pri upravah šol, kjer žele izpite polagati. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. maja. Po tem roku ravnatelji ne bodo več sprejemali pro^ Vse prošnje morajo biti pravilno taksiraci«1 in opremljene. Informacije o potrebnih taksah in dokumentih dobe prosilci pri šolskih ravnateljih.
Prosvetno ministrstvo, odnosno banske uprave bodo poslale vse direktno dostavljene ali osebno izročene prošnje šolam v pregled. V tem primeru se bo reševanje prošenj -zavleklo in posledice bodo nosili prosilci sami. Prosvetno ministrstvo in banske uprave se bodo strogo držale člena 2. pravil o polaganju privatnih in dopolnilnih izpitov, v katerem je rečeno, da polagajo privatisti izpite na oni srednji šoli, na čije teritoriju 6talno bivajo sami ali njihovi starši, kar mora potrditi pristojna oblast.
Obsodba F. Gerla in tovarišev
Včeraj popoldne je bila izrečena pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu obsodba v procesu proti inž. Frideriku Gerlu in njegovim tovarišem, 19 po številu, med njimi dva italijanska državljana. Obtoženi so bili po zakonu o zaščiti države zaradi propagande komunizma, terorizma in nezakonite prisvojitve oblasti. Obravnava je trajala od 7. do 9. t. m. Predsedoval je kasacijski sodnik Petar Jankovič, obtožnico je zastopal dr. Ivo Marokino, obtožence pa več odvetnikov. Na podlagi preiskovalnega gradiva, pre-čltanih izjav prič tn pozitivnih dejstev, dognanih med obravnavo, je izreklo državno sodišče naslednjo obsodbo:
Friderik G e r 1 je obsojen na 6 let roblje in trajno izgubo častnih pravic; Anton H o j a n na 2 leti robije In 5 let izgube častnih pravic; Ignac Volč na 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Anton Matijas na 2 leti roblje Ln 5 let izgube častnih pravic ter na izgon Is naše države, ker je tuj državljan; Josip Laici k aa 1 leto robije in 5 let izgube častnih pravic; Albin P erga r na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic; Ignac Kun-s t e 1 j na 1 leto robije in 5 let izgube častnih pravic; Boris Z i beri na 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Andrej B e n č i č na 6 let robije in trajno Izgubo častnih pravic ter na izgon iz naše države, ker je tuji državljan; Ludvik P e z, dir ca 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Matija P e-cenik na 2 leti robije in 5 let izgube častnih pravic; Ivan Truden na 1 leto strogega zapora; Kristijan Poljšak na poldrugo leto robije Ln 5 let Izgube častnih pravic; Josi^ Petrovčič na 4 leta robije ln 5 let izgube Častnih pravic; Jakob Kranjec na S leta robije ln 5 let izgube častnih pravic; Ludvik Lovko na 1 leto robije ln B let izgnbe častnih pravic in Franc Mele na 9 mesecev strogega zapora. Oproščena sta pa Josip Zupančič ln Anton Poženel. Obsojenim se uračuna v kazen pritvor in preiskovalni zapor. Obsodba Je izvršna.
„Mladost" na Viču
Vič, 13. marca.
Agilni dramaki odsek viSkega Sokola nam je v nedeljo zvečer po daljšem odmoru vprizoril Halbejevo dramo »Mladost« v režiji br. R. Marinčiča. Po splošni sodbi vseh pc>setnikov, ki so v prav častnem številu zasedli sokolsko dvorano, je bila to ena najboljših predstav, kar jih je doslej vprizoril viški gledališki oder. Vsi igralci brez izjeme so se močno potrudili ter pokazali vse svoje igralske zmožnosti.
župnik br. Avgusta Dacarja je bil vseskozi dovršeno podan, povsem naraven, dobrodušen duhovnik, ki ne gleda življenje s strogo moraličnega vidika, marveč življenje človeka, kakršno je v resnici. Njegova izgovarjava, mimika in nastop so pokazali, da je br. Dacar igralec, ki bo pri svojem nadaljnjem oderskem udejstvovanju dosegel Se lepše uspehe. Zlasti njegov nastop v tretjem dejanju z varovanko Anko je bil tako globok in dramatičen, da je privabil solze v oči gledalcev.
Sama sebe pa je prekosila pri tej predstavi sestra Binca Thalerjeva v vlogi Anke, župnikove varovanke. Svojo Izredno težko vlogo je podala naravno v vseh treh dejanjih v vedno enakem temperamentu. Občinstvo je bilo zadivljeno in ni štedilo s priznanjem, zlasti ob koncu n. dejanja, ko ji je bil poklonjen lep šopek rdečih nageljčkov. Sploh je sestra Thalerjeva s svojim nastopom skozi vsa tri dejanja prinesla na oder mnogo življenja, ljubko zapela pesmico v slovo svojemu izvoljencu, mlademu študentu Ivanu, za katerega bi žrtvovala tudi svoje življenje, kar je dokazala končno v m. dejanju, ko jo njen brat Amandus iz sovraštva do Ivana ustreli.
Dobro je podal svojo vlogo tudi Ivan,
maturant br. J usta, ki s svojim prihodom k stricu župniku naenkrat izpremeni dosedanjo mirno in enolično življenje na deželi. Zaljubi se v lepo Anko, ali pogled v bodočnost mu narekuje, odreči se tej ljubezni in najprej ustvariti sebi eksistenco, nato pa stopiti z njo v trajno zvezo. Br. Just se je v svojo vlogo popolnoma vživel, le včasih bi moral govoriti nekoliko glasneje in razločne jše.
Veliko nasprotje od dobrodušnega župnika pa je bil kaplan br. R. Marinčiča. ki je bil resen duhovnik, služeč edino bogu,
ter odrekajoč se vsem posvetnim dobrinam. Svojo vlogo je podal odlično v vsakem ožini tako v kretnjah, lepi izgovarjavi in temperamentu.
Zelo dober je bil Amandus, Ankin brat, br. Battelinija, ki na vsakem koraku zasleduje svojo sestro in maturanta Ivana ter končno iz ljubezni ustreli svojd sestro Anko. Dobra je bila tudi Maruška, sestre Nataše, hišne pri župniku Hopeju.
Predstava je tekla gladko, za kar gn zasluga vsem igralcem, predvsem pa režiserju br. Marinčiču. Scenerija je bila prav lepa, le kulise, dasi popolnoma nove, so bile malce preenostavne ter bi morale biti nekoliko poslikane. Tudi razsvetljava je bila dobra, odmori kratki, ter jih je izpopolnil sokolski orkester pod taktirko br. Kem-ca. Končno prosimo brat-- reditelje, da ne puščajo med dejanji gled:ikev v dvorano, ker s tem ne motijo le igralcev, marveč tudi ostalo občinstvo. Dramskemu odseku želimo še več tako lepih uspehov. —
KOLEDAR
■a Sff1**3 Sreda- 14- marca, katoličani: Matilda,  Deslmir;  pravoslavni:   1 marca
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino   Matica;   Madavme Butterflv. Kino  Ideal:  SOS —  ledena gora. Kino  Dvor:   Sence p
Kino siska: Prebujene strasti
Koncert donskih kozakov ob 20. v Umo-
nu.
Predavanje    9e.  Minke Govekarjeve o »Zagorki,    pni    jugoslovenski novinanki uramatičarki in  roman<>i»iski: ob 16 30 v prostorih    Splošnega    ženskega društva Rimska cesta 9.
Predavanje univ. prof. dr. Schmkrta ©b 18. v kemičnem seminarju I. drž. realne gimnazije, Vegova ulica 4.
DEŽURNE LEKARNE
Dane«; Mr. Kuralt. Gosposvetska c*s<s 10;  Sušnik, Marijin trg 5.
Gospod urednik! V Vašem   listu   imate  sito,  a katerim marsikdaj presejete   dvomljivo   žito, ds Vam zrno izpade,   plevel   pa   ostane m* mreži.
Če ste gospod urednik, posestnik osah nega avtomobila*    Vam   hočem svetovati, kako vrlete obdavčeni avto na sito; davek izpade, avto pa Vam ostane brez me všečnega davka na razpolago.
Nekje v naši ožji domovini Uvi gospod, ki ima več služb. Zato si je lahko omislil tudi dvosedežni osebni avto. Ko so se takse zvišale in so se nekateri posest niki avtomobilov temu luksuzu odpove dali, je uporabil omenjeni gospod za točenje taks od avtomobila, sito ondotne$p gasilskega dru$t\>a. Sapravil )e sledečo pogodbo:
Gasilsko društvo upravlja avto in ga uporablja v svoje gasilske svrhe. Istočasno pa ostane avto Še nadalje vedno na razpolago dobrotniku, po smrti tega pa preide definitivno v last društva. Ker baje gas. društva niso obvezana plačevati taks, stvari ni oporekati. Gospod dobrotnik fe napravil zopet človekoljubno delo in kdo mu bo zameril, če se bo vozil s preseja-nim avtom? V Nemčiji se seveda sedaj tc vrste ljudi branijol
Tore i gospod uredniki Uporabljajte sito enkrat sebi v prid in napravite tudi tako, saj bo gotovo VaJŠe gasilsko ali reševalno društvo najmanj toliko ustrežljivo kakor tisto, ki je o njem beseda, posebno še če ste njegov član ali vsaj poznan dobrotnik svojega kraja,
Ss poštovanjem!
Prijatelj trte*
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 30. Sreda, 14. marca:    Visoška k*oo«fee. &t4
Sreda.
četrtek, 16. marca: Konec poil. Red C. Petek, 16.  marca: zaprto. Sobota, 17. marca: Beograd ne*daj in sedaj. Premijera. Izven. Nedelja, IS. marca: ob 15. uri Raj pota. puhov. Globoko auiižane oene od i 14 Din. Izven.   Ob 10.  uri Karijera kancllsta VLnciga. Globoko snižane cene od 4 do 14 Din.
Dramska premijera: Branlslev Nu-sič: »Beograd nekdaj in sedaj«. V soboto dne 17. t. m. vprizori ljubljanska drama predzadnje Nušičevo dramsko delo, ki nam prikaže Beograd v dobi treh genera cij. Z neko posebno ljubeznijo slika t tem delu pisatelj starejšo predvojno beograjsko generacijo ter nam kaze njene sege tn navade, katere pa je začela mlajša genere cija opuščati, odnosno kakor povsod drugod izpodrivati. Skratka, veseloigra nam prikazuje umikanje tradicije pred moderno civilizacijo, oziroma borbo stare tn mlajše generacije. Rrectra ar. Bratko Kreft.
OPEKA Začetek ob JO.
Sreda, 14. marca: Tičar. Izven. Oloboko znižane ceno od 6 do 10 Din.
Četrtek, 15. marca: Ples v SavoJ*. Jaefl četrtek.
Petek, 17. marca: Carmen. Goetmje Marij
Šimenc. Izven. Sobota, 17. marca: ob 15. uri Marta, Dijaška predstava. Globoko znttane oen«-od 4 do 15 Din. Nedelja, 18. marca: ob 15. uri Gorenjski Blavček.   Gostuje   tenorist   Marij 61 mene. Izven. Ob 20. uri Plee v Savoju Izven. Znižane cene. Gostovanje tenorista   Marija Šimenca.    Gledališka     uprava    Je brewlvoana ustregla številnim prijateljem naše opere, ko je uvrstila v repertoar gostovanje naj-odličnejšega   slovenskega   tenorista goep. Marija Šimenca, ki nastopi kot Don Joee v operi »Carmen«. G. Marij Šimenc Je bil v letošnji sezoni 6 mesecev na studiju v Italiji, kjer Je tudi gostoval. Pri nas nastopi samo dvakrat, in sicer v petek zvečer in pa v nedeljo popoldne v »Gorenjskem slavčku«. Opozarjamo, da ©ene ni?
zvišane.
Iz Kranja
— Sestanek obrtnikov. V na^m v&erai-kiiem poročilu o t?m dobro obiskanem sestanku moramo popraviti, da o poslovan in davčnih komieii ni Erovoril e. Trampui. pa^-pa znani boree za pravice obrtnikov g. Mil ko Krapež iz Liublian?.
Težka naloga,
— Očka, ali veš. kakšna je razlik; med mojo računsko nalogo in giljotin
— Hm. tega pa res ne vem.
— Nobene, ker pri obeh človek i s^i'bi glavo.
>tcv 60
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 11 marca 1934
vtrajj S.
Daues premiera velefilma po Puccioijevi operi:
MADAME BUTTERFLTf
Divna pesem ljubezni ljubke cvetljice iz zemlje v kateri sonce ne zaide___
V glavni vlogi SYLVIA SIDNEY
Danes ob 4., i/48. in 9. \A uri zvečer Predprodaja vstopnic od 11. do u 13. ure
ELITNI   KINO MATICA
Telefon 2124
DNEVNE VESTI
— CX*i t kovanje. Na predlog ministra za Sume in rudnike sta odlikovana z redom »v. Save -III. stopnje svetnik ministrstva za šume in rudnike ter dtrektor dvornih lovišč inž. Ciril Dimnik, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje pa upokojeni rudarski glavar inž, Vinko Strgar.
— Občinska blagajniška služba. Banska uprava objavlja okrožnico vsem občinam dravske banovine, razen mestnih občin Celje, LJubljana, Maribor in Ptuj, v zadevi občinske blagajniške službe. Občinskega blagajnika določa občinski odbor iz svoje srede. Po novem zakonu o občinah je izvršilni organ tpbeine občinska uprava. V vseh občinah dravske banovine morajo najkasneje z novim letom (1. aprila 1934) prevzeti posle orčinskih blagajnikov praviloma člani občinske uprave, ki jih za to ioloči občinski odbor, razen v občinah, vjer opravljajo občinske blagajniške posle za to nastavljeni občinski uradniki. Izjeme v tem pogledu dovoljuje na utemeljen in obrazložen predlog sreskega načelstva banska uprava. Nikdar pa ne sme biti občinski blagajnik predsednik občine sam, ker je on nakazo\alec in ker je dolžan enkrat mesečno pregledati poslovanje občinskega blagajnika in ugotoviti stanje občinske blagajne. Član občinske uprave, ki bo določen   za   občinskega   blagajnika, je
• iolžau v prvi vrsti sprejemati, izdajati in hraniti občinski denar po predhodnem pismenem nalogu predsednika občine, dočim je za pravilno knjigovodstvo in pravočasno sestavo ter predložitev občinskih zaključnih računov odgovoren občinski delovodja.
— Odvetniška vest. V imenik odvetnikov s sedežem v Ormožu je bil vpisan g. Ciril Kocmur.
— Izprememba rodbinskega imena. Banska uprava dravsko banovine je dovolila trgovskima sotrudnikoma Cirilu Puta v Radovljici in Metodu Puta v Ljubljani, pristojnima v občino Zniinee, srez Kranj, izpremembo rodbinskega imena Puta v Lavrenčak.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. đo 28. februarja je bilo v dravski banovini S primerov tifuznih bolezni, 19 skrlatinke, 57 jpic, lbO vnetja priušes-ne slinovke. 115 davice (smrtni 1), 17 šena, 4otrooniene vročice, 3 otrpnjenja tilnika. S hripe in 1 grižt*.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 39 dvorcih, svinjska rdečica na 4, steklina na 1 in konjske garje na 1.
— Iz ^Službenega lista«. Službeni list kir. :>anskR uprave dravske banovine< št. 21, i d n e 14. t. ni., objavlja zakon o do-latnem sporazumu k sporazumu o kliringu Ln dodatku, sklenjenem med kraljevino Jugoslavijo in Švicarsko konfederacijo, zakon n naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1933-34. objavo k izpremem-bam in dopolnitvam zakona o državni trošarini, navodila, kakšne takse je pobirati '-a obnovo spora pri upravnih sodiščih in pri   državnem    svetu,    okrožnico banske
nravljanju občinske blagajniške ave banske uprave o pobiranju -   trošarin v letu 1934, odločbo državnega sveta k čl. 80., 82. in 83. zakona o ne-srednifa davkih in razne objave iz »Službenih Novine.
— Natečaj za 15 orofcniftkih oficirjev. Razpisan je natečaj za 15 orožnlških oficirjev. Kandidati nnrrajo biti rezervni o*i-
'■ poročnika    ali podporočnika nih   vrst   orožja, stari  ne  smejo biti 27 in pol lr>ta. imeti morajo najmanj S   ih.  • u-imna-zije.     realne gimnazij«,
učiteljišča,*srednje tehnične šole, navtične -■■>   iržav:;»- vg-.vske šole z maniro, ne smejo biti oženjeni in če so dr-avni  uradniki, morajo predložiti dovolje-;•:>•■ jnega ministrstva, da smejo pre-stopiti \   službo vojnega ministrstva. Prošnje je treba vložiti do 20. aprila.
— Komisija za polaganje izpita v finančnem ministrstvu. Na odredbo finančnega ministra je bila ustanovljena koniisi-/a za p laganje izpitov pri finančnem ministrstvu za leto 1934. Predsednik komisije je načeluik davčnega oddelka Rudolf Poič. ki je tudi predsednik komisije za nižje ilri-.avne strokovne iapite davčnih uradnikov.
— Beograd se širi. V Narodni skupščini je bil sprejet preilog. da se priključi Beo-
lu Zemun, občina Bezanja in 6e 12 oko-skih     • n. Beograd bo imel tako 208.358 prebivalcev   in štirikrat    večjo površino kako:     : <>\.    Zemun in 13 priključenih okoliških občin šteje 56.816 prebivalcev.
— Nova carinarnica v Zagrebu. Tudi Zagreb dobi novo carinarnico. Zgrade jo v vzhodnem delu mesta. Finančno ministrstvo odobri na račun kaldrmine za ca-rinamico do 9,000.000 Din kredita.
— Kongres sadjarjev. V septembru bo \ Sarajevu kongres sadjarjev iz vseh krajev države. Skliče ga Srpsko privredno društvo.
— Teden dere. Juettk/venefka  unija za
zaščito deci priredi vsako leto, prvi teden v najnOcu, prvo i tedsin dece v smislu ženevske deklaracije, ki pravi: 1. deci se morajo ustvariti pogoji za normalni telesni in duhovni razvoj; 2. lačno deco i^ nasititi, bolno necovati, zaostali pomagati, blodno voditi na pravo pot, osirotelo in zapišemo deco pa preskrbeti; 3. v slučaji velikih nesreč ie nuditi deci prvo pomoč: 4. deco ie usposobiti, da se sama vzdržuj* in zaščiti od vsakršnega izkoriščanja; 5. deco ie izobraziti v duhu. da bo s svojimi naibolišimi sposobnostmi služila svoiim bližniim. Teden dece oriredi §? letos od 6. do 13. mainika s sodelovanjem vseh ustanov in društev, ki e: ha vi jo z izobrazbo in zaščito dece. in s pomočjo iavne uprave. Vršila se bodo DrMa-vania. predstave, razstave, manifestaciie itd. ^obri nanren prireditve zahteva, da se od •. do 12. maja, v času tedna deoe. ne primio nobene drjge prireditve, nabiranje
darov itd. in se tako omoeoči deci do us-prsneca dela in zaključka.
— Trboveljski slavčkj v Zagrebu. Trboveljski slavčki prirede v petek zvečer v Zagrebu v dvorani hrvatskega glasbenega zavoda koncert. To priliko je porabil zagrebški sJutarnii list.-:, da j? priobčil sliko tesa našega odličnega otroškega pevskega zbora in dalrši članek o njem. Iz Zagreba se odpeljejo trboveljski slavčki v Kariorvae. kr*r tudi prirede koncert.
— Z Abrahamom se je srečal starosta slovanskih kmetijsko - gospodarskih listov >KmetovaIec<, ki ie za svojo prehodno jubilejno številko v 51. leto zbral res bogato gradivo, ki bo koristilo slehernemu našemu gospodarji. Najbolj zanimiv k pregled 50-l^tnega dela >Kmetovalca« med našimi kmeti. Ni čudno, ako si ie v doLgih 50 lepili zbral tako veliko število zvestih sotrudni-kov in čitateljev, ker ie obiavil mnogo prekoriš! nih člankov iz vseh gospodarskih panog. Da se> oddolži spominu že pokojnih in Še živih sotrudnikov, is sedanii urednik e. Fr. Kafot, tajnik KD. v jubilejni številki objavil tu< I i slike najpomembnejših sloven-skih javnih delavcev na polju kmetijske presvete. Zanimivi so članki ina. Sadaria o pomenu 5Kmetovalca: za naše podeželske gosporlarie, Sušoev »Kako pomagati kmetu?«. Stjnarjov r» > Kmetijskem knjigovodstvu-;-, inž. Hočevarjev o >flioracijah<. inž. Sadarjeva o Kmetskih silosih« in o >Ure-janju umetnikov travnikov« polag se izredno številnih drugih o izvozu živine, sadjarstvu, drevesnicah, setvah na vrtu. vinarstvu«, inž. Hočevarjev o ^Melioracijah-, inž. cebelars'v i. K jubilejnemu letu čestitamo >Kmetova]ciK tudi mi in želimo, da bi enako dosledno kakor ie to delal skozi dolga leta, koristil tudi odslej naš?mu malemu kmetu, ga dvigal v vseh gospodarskih panogah in tako doprinesel svoi delež k izboljšanju sedanjih težkih razmer.
— Kinetijj>kj tečaji v kranjskem srezu. Sreski kmetijski odbor za kranjski srez priredi v marcu in aprilu tri celodnevne kmetijske tefaie in sioer v ponedeljek 19. t. m. v Preddvoru, v nedeljo dne 25. t. m. v So-ri pri Medvodah in v nedelio dne 8. aprila v Goricah pri Golniku. Predavania se bodo vršila v prostorih narodnih šol, praktična raziskovanja in navodila pa pri bližniih posestnikih in s:rer od 8. un zjutraj skozi cel dan. Pouk bo obsegal živinorejo, poljedelstvo ter sadiars-tvo. Predavala bosta kmetijski referent iz Krania in niegov pomočnik. Posestnikom, kmečkim mladeničem in sospodiniani tie priporoča, da se udeležijo tečaiev v obilnem številu.
— Nov grob. V častitljivi starosti 92 let je umrla v T>jubljani ga. Marija A g n o-1 a, posestnica in gostilničarka, lastnica gostilne Agnola nasproti viške cerkve, znane nekoč pod imenom »Pri Lahni«. Pokojna gospa je bila znana kot izredno skrbna in varčna gospodinja, kljub temu je pa imela vedno odprte roke za reveže in pa zlasti za številna društva, ki so pogosto potrkala na njena vrata. Še do zadnjega je bila zdrava in čila, prav rada je večkrat nastopala v narodni noši, zlasti na raznih narodnih prireditvah. Pokojna je bila tašča gospe Angele Agnola, lastnice velefirme s porcelanom Agnola na Tvrševi cesti. Pogreb blage gospe bo v Četrtek ob 14. iz hiše žalosti, Glince 25, na farno pokopališče na Viču, kjer bodo truplo položili v rodbinsko grobnico. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme, dež. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru in smo imeli v Ljubljani do davi 23.8 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 21, v Beogradu 20.5, v Sarpjevu 18, v Zagrebu 17, v Splitu 15, v Mariboru 14.6, v Ljubljani 13.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2, temperatura je znašala 6.2.
— V smrt. ker &o mu branili oženiti se. 221etni »Ivan Gorišek iz vasi Otok na Savi pri Samoboru je bil zaljubljen v 181etno Milko Kanjač iz sosedne vasi. Oče in bratje so ga pa neprestano napadali, češ, zakaj bi ne mogel dobiti dekleta v domači vasi. Domači so mu končno strogo prepovedali zahajati k dekletu in to si je fant vzel tako k srcu, da je odšel na skedenj in se obesil.
Iz Ljubljane
—li Naval brezposelnih. Ker je »Jutro« priobčilo vest, da ie znašal čisti dobiček pri sobotnem dobrodelnem koncertu in zabavni prireditvi približno 120.000 Din, je bil dajvi takoj velik naval ne socialno politični urad in mnosi brezposelni so prišb' kar z zahtevo, češ, sedat imate denar, pa nam ga takoi razdelite. Seveda |im niso mogli ustreči, kajti dozdat Se ni točno ugotovljeno, koliko ie čistega dobička. Tudi ni verjetno, da bo socialno politični urad ta denar razdelil kot podpore med brezposelne, temveč ga bo raje uporabil za javna dela, ker bodo imeli brezw»elnd od tega več koristi. Kljub temu mestna občina še vedno nakazuje podpore in je dozdai v 5 mesecih izdala približno že 8OO.OO0 Din za brezposelne.
—I i Profesor dr. Erich Sehmidt t Ljubljani. Dianes ob 18. uri bo predaval v kemrč-nem seminarju predstojnik onnanskeca laboratorija bavarske akademije znanosti in profesor monakoveke jniverze dr. Eriob Schmidt. Imenovani je rojen L 1890. v Berlinu in je twm pod vodstvom prof. Emila Fi-scheria absolvinal svoj? študije. Od leta 1922 vodi organski laboratorij bavarske akademije znanosti. Glavni cilj njegovega znanstvenega delovanja je bil spozaiati vse sestavine lesa in na ta način omogočiti tehnično izrabo ne le celulozie. temveč tudi celulozo sfpremliaiočih pestavin. Posrečilo se mu I? naiti metode, ki točno karakteriziralo velikost molekul celuloze in njenih sorodnikov in dokazati, da so tudi najbolj komplicirane
molekjl? ogljikovih hidratov sestavljene iz gradbenih delov, ki stoie med seboj v enostavnih razmerjih. Odličnega znanstvenika v naši sredi prisrčno pozdravljamo.
—U Na živilskem trgu le bilo danes malo prodajalcev, vendar pa dovolj živil v primeri s povpraševanjem, ker si v takšnem vr*memu tudi mnoge gospodinje ne npaio iz hi3. Na felenjadnem trgu ni nobeinih sprememb, največ je zgodnjih salat vseh vst in tudi lako zvane beraške salate, regrata. Radič je zaofl izpodrivati motovileč, ki ga prodaiajo po 1.25 Din merico domačega, uvoženega pa po 14 Din kg. Uvoženi radič je po 16 Din kg, dočim dobiš domaČega ie po dinarju merico. S^ploh je 7»čela domača zelenjava izipodrivati uvoženo. Zlasti rad^ gospodinje kapujeio domačo seJato berivko. ki je kot prva zelo dobra in posebno draga, po 2 Din merica pa tudi po 1.50 Din tu in tam. Zel matih glav je Še precej, a so boi i 6laibo ohranr?ne. Najlepše je še rdeče ze-lr% ki jo po 1.50 Din drobne glave. Ovetačo so danes prodajali po 4.50 — 5 Din kg. — Kokoši so začele z dumpingom, zato so zda] najcenejša iaica, 22 komadov za 10 Din. Nai-kipša so po 75 par komad, največ jih prt prodajajo po 1.50 Din par. Na Sv. Petra nasipu danes ni bilo semenskega krompirja, pač zaradi slabega vremena.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreiz-kušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh leknr-nah. droeeriiab in sneceriiskih trgovinah.
—li Prošn.Ja Maloželezniški družbi. Vičem, k hi dinx zjutraj v meu'j v službo, nrosinn Maioželezniško družbo, da bi v Času cd 7. do 8. ur-j zjutraj zopet uvedla nove električne vozove in ne on- stare, zlasti ob dnevnem vremenu. Tako se te zgodilo davi, da sta bila dva atara vx>za popolnoma natrpana žs od končne posrare na Vič.i. medtetm ko smo morali ostali iti peš v Ljubljano ah pa čakati na druge vozove ter s tem zamuditi službo, dijaki in otroci pa šolo. Vljudno torej prosimo upravo M2D, da ob deževnem vremenu pošlre na Vič ali nove vozov? ali pa vsaj dva stara, ki bosta vozila ciug za drugim v mesto. — Vičan i.
—lj Za rimskim zidom, "kjer so začeli odkopavati z^mlio. bodo najbrž našli marsikaj; doslei so odkopali nekai starejših novcev, po večini bronastih, in nekaj kosti, ki so menda vse žavalske, kolikor se lahko presodi. Za zidom ie po večini nasipni materijal, z?mlia (humus) je le po vrhu in je precej dobra, uporabliiva pri vrtnarskih dsdih.
—lj V dvorani Delavske zbornice danes 14. marca ob pol 9. velike mednarodne izločitvene profesijonalne rokoborbne tekme za svetovno prvenstvo leta 1934 v grško-rim-skem slogu, aranžirano po ASK Primorju za premijo 15.000 Din. Dan?s se bone sledeči pari: 1. Bognar, prvak Madžarske, nazvan kralj tehnike, proti Herzogu, i-ieroslovenakemu Herkulesu. Velika senzacionalna odločilna borba. 2. Kawan (Avstrija), kraLj smrtonosnega dvojnega neisona, proti Czeji, na-zvanemu ogrski bik. Velika odločilna borba. 3. Tom Saver, najmočnejši novodošli čr-n?c Južne Afrike, proti Marunku (Nemčija"), bivšemu svetovnemu prvaku. 4. Mrna (CSR), bivši svetovni prvaJc, proti Sotlarjj (Ljubljana), amaterskemu rokoborcu.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87.
Kari 11 Hardt. Theodor Loos v filmu,
ki je bil nagrajen z zlato medaljo za
filmsko umetnost
PREBUJENE STRASTI
(Prva dekliška ljubezen) Predstave v sredo in četrtek ob pol 7. in pol 9. uri zvečer Dopolnilo nov zvočni tednik. Pride! Ruski film:
POT V ŽIVLJENJE
—lj Predavanje v društvu >Pravnik<. V četrtek dne 15. t m. ob 18. ari predava v juetičnj palači, dvorana štev. 79, g. gimnazijski profesor dr. iur. et phil Josip Zontar: >0 cerkvi in ustavnem življenju naših mest«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega predavanja, ki bo zlasti zanimivo tudi za naše zgodovinarje, v čim večjem številu ude.leže. Odbor.
—lj 0 sterilizaciji z vidika kazenskega prava bo predaval g. dr. Avgust Munda. namestnik višiega državnega tožilca in privatni docent rutri ob 20. 'jri v predavalnic: na realki (Vegova ulica). Vstop prost. Društvo >Tabor<.
—lj Kino. Za >Madame Butterflvc, ki io danes prične predvai^f kino Matica, pač n: treba delati reklame, saj spada med najbo'1 oriliubljene opsre sploh, a oprema bo v filmu petovo taka, kakršne ne bi mogli videti n:li v največiem RbdalU&i vsega svela. Prav zanimiv bo pa tjdi film >Otok dMn*mcyv<. ki gn prične vrteti ZKD. Film nas 7X>peiie na otoke Bali. ki slove po nai-lepših ženah in rajski lepoti poicraiino, obenem so pa ti kraii pod južnim solnccm tudi  -fc-movina naTskrivnoetneiših čarovnij.
_li Dolenjci. Dolenjke   se iberemo na
>Krkinem< večeru ta petek ob 8. zvečer pri Mikliču! Vabimo vse prijatelje >Krket in Dolenjske! Po zanimivem Uratnikovem predavanju sodba! Vstop svakomu r prost!
_li Okrajna organizacija J>TS za Vodmat
zaradi nastalih ovir preložila svoj letni občni zbor od 17. t. m. na 7. april. Natančnejša objava sledi pozneie.
_]j Zopet smo se veselili urice v Deveti
deželi. Gospa Gusta Danilova je poskrbela, da so otročički bi štetih oči in radostnih src igrali, plesali, peli in pripovedovali in dc SO nas vse potegnili za s?boj v brezskrbni pravljični kot. v svet otroške sreče. Zadnja urica v Deveti deželi nam bo prinesla bojat in silno pester velikonočni program. Otroci, pridite po piruh?. ki vam jih bodo delili v Deveti deželi v četrtek dne 15. t. tn. rb 17. uri v Beli dvorani Uniona!
_1{ Versko  predavanje    v Vajenskem
doma ie snoči imel šentjakobski župnik g. Janko Barle, ki ie njegove lepe beseda poslušala obrtna mladina z največjo pazljivostjo. Pred predavanjem in po predavanju sta govorila podpredsednik g. Milko Kraosž in predsednik g. Josip Rebek. ki se ie ta-hvalil predavatelju in opozarjal, da Vajenski dom tudi v verskim oziru skrbi za za-
upano mu mladino, nadalje ie pa naznanil.
da bo v Vaiensk?m domu na predvečer patrona obrtnikov sv. Jožefa velika akademija.
—lj Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani priredi v petek dne 16. t. 111. ekskurzijo v Kranj. Na programu ogled Tekstilne tvornice iJusgočeškac. Vabljeni člani in prijatelji društva. Odhod točno ob 1*2. jri opoldne z glavnega kolodvora. Odbor.
—li Kolo jusosloveuskih sester Moste Štintpeter ima na sv. Jožefa dan ob 15. evoi občni zbor v 5olski risalnici.    Udeleže naj se ga vse članice, vabljeni so pa tudi dobrotniki in prijatelji društva.
—Ji I. mednarodni plesni turnir v Ljab-liani bo v soboto 17. t. ni. v Kazini, združen z velikim dnižabnim plesom, ki ga priredi ^Plesno športni klub.c Istega udi 1 -žiio znani avstrijski prvaki srednjeevropske-
Ljubljana, 14. marca.
To je bil občni zbor, ki ga je imelo v ponedeljek od 14. do 18.30 pri Mikliču Združenje slaščičarjev in medičairjev ter sorodnih strok, vendar so pa udeleženci, ki so prispeli z vseh strani nekdanje ljubljanske oblasti, po večjem govorili s kislimi obrazi le grenke besede o hudih časih gospodarske krize.
Načelnik g. Teodor N o v o t n y je predvsem pozdTavil podpredsednika ZTOI g. Rebek a in tajnika g. dr. Pretnarja, predsednika Okrožnega odbora g. Filipa Pri s to u a in zastopnika obrtne oblasti g. dr. F r e 1 ih a, nato je pa poročal, da ima združenje 58 članov in okrog 28 pomočnikov ter 17 vajencev, seveda je pa članstvo informiral tudi o vseh naporih in intervencijah v obrambo stanu. Zelo veliko škodo delajo stroki peki, bifeji, hoteli in gospodinjske sole, ki izdelujejo slaščice za privatnike in javne prireditve.
V imenu ZTOI je pozdravil zborovalce podpredsednik ZTOI g. Rebek ter na-glašal uspehe ZTOI za združenje, da je pekom prepovedana izdelava keksov itd., končno je pa pohvalil vzornega načelnika g. Novotnega ter opozarjal na potrebo sloge med obrtniki. Predsednik Okrožnega odbora g. Filip Prlstou Je opisal najrazličnejše vzroke obupnih razmer ter naznanil, da je ZTOI dosegla pavšaliranje pridobnine za podeželske obrtnike, pripravlja se pa tudi nov zakon proti Šušmarstvu, a že je dosežena pravica, da prisostvujejo obrtni zastopniki kazenskim razpravam proti šušmarjem, ki moramo med nje prištevati tudi gospodinjske šole. »Iz poročila tajnika g. Remca posnemamo, da dolgujejo člani blizu 6000 Din članarine, med drugim je pa tudi javil, da Je tajništvo
ga slovesa gg. inž. Skatka,   LorenzuUi, dr
Schreiner in inž. \Yolf s svojimi plesalkam:, da S3 point-riio na nevtraliifin parketu me«! seboj kakor tudi z našimi najboljšimi pari iz Zagreba in Ljubljane. Vse informaciie ii: vabila pri mojstru Jenku v Kazini.
—lj X. letni redni obrni zbor Društvi trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljub liani se bo vršil v ponedeljek dne 19. ma-oa t. 1. ob pol 9. uri dopohlne v veliki dvo rani Trgovskega d »ma. (iregorČičeva ulic. št. 27.
—lj Moško perilo po ii»»*ri in gotovo Van. dobavi v najmodernejših viorcih in po hre/ konkurenčnih cenah M. IMRNAT. Sv. Petra cesta. 22.
—lj Očala, daljnogledi,  barometri, foio aparati itd. rta,|iwrodnejši nakup   pri Pr. V. Zajcu, izpra&anem optikj. Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 8-T
članom na razpolago vsak dan dopoldne in popoldne. Prečital je tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje 2500 Din Čistega pr«-moženja, nato je bil pa soglasno Bprejet absolutorij. G. Vilar iz Logatca je zahteval znižanje članarine, vendar so pa vsi govorniki zagovarjali dosedanjo članarino, češ, da brez žrtev ni uspehov, nato Je bilo pa soglasno sklenjeno, da ostane dosedanja letna članarina 100 Din. družbe s poslovodjo plačajo 500 Din, čl« ni, ki imajo podružnico, tudi 500 Din, h za inkorporacijo plačajo družbe 2000 Din. za inkorporacijo svojih podružnic pa 1000 IMu. Ko je bil proračun soglasno sprejet, je hll pri tajnih volitvah s skoraj vsemi plasovi izvoljen za načelnika dosedanji načelnik g. Novotny in pa naslednji odbor: g. Pelicon Adolf za podnačelnika. za odbornike pa gg.: Lenardič Adolf, Mohor Frauc, Struna Ignacij, sink Franc, Gole> Rudolf, Kastelic Viktor in Murn Gustav, za namestnike ga. Petriček Ana, Krbavčič Jakob in Kastelic Alojzij, ▼ nadzorni odbor 2užek Viktor, Vilar Karel, Galle Alojz in za namestnike Zalaznlk Ivan, Mihor Ivan in Kozina Karel ter v razsodišče Žužek Viktor, Pelicon Adolf. Šink Fran, Grah Blaž in Lenardič Karel, prav tako pa tod i člani Izpitne in drugih komisij.
Po obširnem govoru zastopnika Obrtn* oblasti g. dr. Frellha Je med dragimi govorniki g. Rebek podrobno orisal nove davčne predpise in uspehe davčnega odbora in ZTOI, ostali govorniki to pa sogla? no poudarjali zasluge ZTOI, Okrožnega odbora in davčnega odbora in razpravljali o drugih akiualnih stanovskih vprašanjih Ko je tajnik ZTOI g. dr. Pretnar zagotovil vso podporo, je načelnik g. Novot-n y zaključil zborovanje.
Iz Kamnika
— Sadnemu drevju posvečanino pri nas premalo pažnie. Pri proučevanju sadiarskih prilik v kamniški okolici prihajamo do žalostnega zaključka, da nam bodo sadni škodljivci in zajedalci v kratkem uničili večino sadnega drevja. Večje število sadjarjev že orav skrbno neguje in škropi evoic nasade, da bo uspeh čim večii, po bo treba organizirane in splošne borbe proti sadnim škodljivcem. Nujno pa je, da v tem pogledu nekaj ukrenemo, saj ima baš kamniška <*ko-lioa od sadiereje le«pe dohodke. Sadjarsko podružnica v Kamnik*j bo v vrsti svojih letošnjih predavanj in tečaiev priredila najprej v četrtek popoldne ob 14. v osnovni šoli teoretično predavanje o zatiranju sadnih škodliivcev, združeno s praktičnimi vaiaini. ki bodo po predavanju na vrtu g. Karla Benkoviča v Novem treru št. 12. Predaval bo Šolska upravitelj iz Mekinj g. Ivnn Primožič.
Iz Trebniega
— Občina objavlja. Opaža s^. da gozdni posestniki, ki so dolžni predlagati vsako leto predlog za sečnjo gozdov, teh vlog ne kolekujejo. Te vloge so podvržene koleko-vanju in sicer vloe?. s katerimi se predlagajo predlogi, ki 00 podvrženi odobritvi, s kolekom 25 Din. za take pa, ki iih banska uprava jiemlje zgoli na znani-e, pa s kolekom za 5 Din. Gozdni posestniki naj se po tem strogo ravnajo. Odrejeno ie, da se bo redno letno licenciranie vršilo v bodoče le v jeseni. Oni bikoreici, ki imato mlajše bike od 15 mesec?v naprei in jih mislijo uporabljati za pleme, naj se javijo. k»er bo v april 1 izredno licenciran je le za ugotovitev sposobnosti, dočim pridejo zn nagrade v postev vw pri jesenskem licenciraniu.
— §ah. Danes je pričel v Trebnjem turnir kraljevske igre. katerega se udeležuje 10 naših šahistov ln en gost. Sah ima^pri nas pri starih in mladih mnogo privržencev, pa obeta biti bo? za prvenstvo zelo zanimiv. .
_ Naročite umetna gnojila. Podružnica
Kmetiieke družbe je letos naročila vočio količino umetnih gnoiil. ki prispo te dni v Tr?bnje in ki jih bo oddala članstvu in onim nečlanom, ki se zavežejo, da pristopijo med letom k podružnici. Zglasiti se je pri tajnikj Josipu Pavlinu.
_ Biciklistom, ki ne   prijaviio svojih
koles do 18. t m., bo predpisana občutna kazen, davek na vozilo bo pa prisibio ob nfih stroških izterjan. Vsa kolesa so v evidenci in naj zamudniki s prijavami n? od-teSaio.
Iz Celja
—c Saviuja je pričela včeraj popoldne k srp-či padati in se |e zvečer vrnila v strugo. S tem ie zaenkrat minila nevarnost, ki je grozila Celiu in okolici. Značilno ie, jda seda i zadostuje že, če samo eno noč dežuje, da prestopi Savinja bregove.
_c V celjski bolnišnici je umrla v ponedeljek dne 12. t. m. 261etna dninarica Marija Kalškova iz Konjic, v torek dne 13. t. m. pa je umrl 761etni dninaT Franc Jerai iz Luč.
— c Delovni trg. Pri 'ekspozituri javne borze dela s? je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 68 bretzposclnih (53 moških in 15 žensk), delo je bilo ponuieno 13 osebami (11 moškim in 2 ženskama), posredovanje \? bilo izvršenih ll (za 10 moških in 1 žensko), odpotovalo ie 11 oseb (9 moških in 2 fen-ski), odpadlo pa ie 9 moških. Dne 10. t m. ie ostalo v evidenci 845 brezposelnih (772 meških in 73 žensk) napram 808 (747 moškim in 61 ženskam) dne 28. febr.iarja; Delo dobijo 1 kurjač. 2 mizarja, 1 nočni čuval, 1 kuharica, 2 služkinji in 1 kmečka dekla.
—c Izrabljeno in najdeno. Dne 12. t. m.
dopoldne ie žena nekega S?vlfarskega mojstra s Teharia izgubila v Zavodni dva ban-
kovca po 100 Din. Dne 10- t m. je bila na klopi na Masarykovem nabrežju najdena Črna usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja, na Glavnem trgu pa ie bila najdena črna ročna torbica z dokumenti na ime Marije Kunibergerjeve iz Dobrišje vasi. Istega dne je bilo pred Narodnim domom najdeno črno j>\iskano žensko kolo z evid. Mev. 2-87.370-5.
Iz Novega mesta
— Sokolska amademija se bo vršile *
soboto 17. t. m. v veliki dvorani Sokolskega doma. Na sporedu so zelo pestre telovadr. točke deoe. naraščaja, članic in članov, sodeluje pa tudi sokolski orkester. Sokoli in vsi prijatelji sokolstva, v soboto na akademijo!
— Ptičja svatba v Smihelu je imela letos rekorden poset svatov. Na svatbi je btlo okrog 60 otrok iz Srni bela in okolice, ki so preiskali vsa grmovja in drevesa okoli hi&e šolskega upravitelja v p. g. Vetkoslava Lilije in g. Knafeljca, ki sta, kot lansko leto. tudi letos priredila to zabavo malčkom. 9v. Gregor, ki obuja pomlad, jih je bil mendfl vesel, saj so vsi svečano obi rubili, da no bodo ra-zdirali gnezd pticam in <ra rib ne bodo morili.
_ Akademija Podmladka JS na gimnaziji }e dosegla v soboto popoln uspeh. VriiVa se i 3 v telovadnici osnovne šole, katero kmalu po 8. uri napolnili meščani, žal ne v onem številu, ki bi gta bilo Želeti ob takih prireditvah. Spored, ki je bil prav posrečeno izbran, ie otvoril sedmosolec Idi Kopa« z lepo sestavljenim govorom, nato pa so s-vrstile glasbene, pevske in telovadne točlkc Toplo so bile sprejete vate x vesli, ki so se moral* ponoviti in ki jih ie tevia/iala petorica: 3 dekleta in 2 dečka. Tuda mladinski zbor ie imel dobro naMudirans svoje pevsk^ točke pod vodstvom "jčiteljioe glasbe na gimnazaji gdč. Ivane Kleananc. Odlične, kakor vedno, je bila solistka osmosolka Mari jana Kasteličeva. Da ie pripomogel k akademiji do iz/popolnitve tudi sokolski orkester, je seveda jasno.
— Policijska stražnica v občinski hiSi h dobila svoj telefon, ki s« dosedai ni hnela.
V vseh zadevah je bilo treba ari telefonirati v občinsko pisarno ali pa iti osebno na stražnico. Sedaj bodo taka pota odpadla, ker se meščanstvo v nujnih zadivab lahko posluži najbližjega telefona, zlasti ob požarih. Telefon ima številko 3. — Svoi telefon ]• dobila tudi sokolska župna pisarna., kler r* tudi uprava kina >DonK. Tu ie številka 1.
Iz Maribora
— Z le«tve je padel. V ponedeljek po-peldn? |e bil 231etni slikar Bočn'k Ivan zaposlen v C»rJl Metodovi ulici, kjer i* slikal hišo. Ko je bil na vrhu lestve, je omahnil in padel na tla tako nesrečno, da si te zlomil J-sne nogo pod kolenom
— Silen vihar je povzročil mnogu »kode. V noči na torek i? razsajal nad Mariborom in okolico tako silen vihar, da ie podiral ograte   ter rušil strehe in drevesa
V Smetanovi ulici ie vihar porušil na neki stanovanjski hiši močno zidan dimnik i" skoraj razkril streho. Prav tako ie vihar povzročil mnogo škod? v Meliu. kjer fe tt-tvi raz zidu veliko napisno tab'o. ki ae i<* razbila. Pri padcu je tabla treščila v oteklino reklamno tablo krojača Terzer Veko-slava in io zdrobila. Trgovec Črepinko in Terzer trnita okrog 1000 Din Škode.
_ Februarski obmejni promet. V februarju je prekoračilo našo severno mejo 3709 oseb, od katerih ie bilo 1922 Jagoalo-venov. Iz Jugoslavije je odpotovalo 359>' potnikov, med njimi 1328 Jagosloveoov. V tranzitnem prometu ie potovalo skozi naš*-m-esto 1579 oseb._
Odleglo mu je. — No,  sinko,  kako se počuti tvoj očka?
— Mu je že odleglo, že bodi na I*-prehod in danes me ie tudi že naSeSVo
Najslajše in najdaljše zborovanje
Občni zbor Združenja slaščičarjev, medičarjev in sorodnih strok
Jonson du Terrail
18
Zdravnikova tajna
R o m a d
— To je res.
Te zadnje besede sta izmenjala pri vhodu na dvorišče.
— Madame, — je dejal Hektor nekam svečano, — oprostite, da spremljam gospo de Mausejour v njen dom po laki poti.
Berta se je naslonila nanj. • — Ah, mili moj, — je dejala, — slutim, da ni več daleč čas, ko vstopim v Mausejour skozi glavna vrata.
_ Pst! — jo je posvaril Hektor.
Zalajal je pes.
— Tiho, Medor! — je zaklical Hektor polglasno.
Pes je spoznal svojega gospodarja in takoj je utihnil.
Zaljubljenca sta ubrala čudno pot. Krenila sta čez zelnik, skozi drvarnico, stopila sta v stajo, zlezla na pod in odtod na streho v isti višini s Hektorje-vo sobo. Okno Hektor je ve sobe je bilo odprto.
Berta je bila v lovski obleki, ki ji je omogočala to vratolomno pot.
Prišedši v Hektorjevo spalnico, sta podvojila opreznost, stopala sta po prstih, brez luči.
— Torej hočeš poslušati moj pogovor z materjo? — je zašepetal Hektor.
— Da, — je odgovorila Berta tiho.
— Kako neki bi napravila to? Moje spalnice se drži soba, kjer bi te lahko skril, toda kdo mi jamči, da ne vstopi v njo moja mati?
— Pripravljena sem na vse. Najino življenje postaja že neznosno, temu je treoa napraviti konec.
— Torej pa pojdi za menoj. — je zašepetal Hektor odločno.
Previdno je odpri vrata in odvedel Beno po hodniku, pogreznjenem v črno temo.
Gospa de Mausejour je bila še vedno v pritličju, kjer je delala in čakala, da se Hektor vrne.
Hektor je skril Beno v sosedni sobi, potem je pa odšel po stopnicah doli k materi. Po prstih je stopal po hodniku, potem se je pa glasno vrnil in odprl vrata, tako da je mati mislila, da se šele vrača.
Odprl je vrata salona in obstal na pragu.
Gospa de Mausejour, ki je še vedno nosila po moževi smrti žalno obleko, je vstala in stopila sinu naproti.
— Pozno se vračaš, Hektor, — je dejala. — Oktober je in begat: po gozdu ni zdravo.
— Draga mati, saj se ne vračam z lova, kakor mislite. — je odgovoril Hektor.
— Odkod pa prihajaš?
Hektor je sklenil priti takoj z barvo na dan.
— Ljuba mati. s prošnjo prihajam k vam, — je dejal.
— Govori, dragi sinko!
— O, tu ne, lahko bi prišel brat.
— Tvoj brat je v Orleansu in vrne se Šele jutri.
Hektor si je globoko oddahnil, kakor bi ga bila bratova odsotnost rešila hude skrbi.
— Pa naj bo.   raje se pomenim z vami v vaši sobi, mati.
— Pojdiva torej. — je dejala in gre-doč naprej je krenila po širokem stopnišču starega gradu.
Ko sta prišla v njeno sobo, je gospa de Mausejour sedla in dejala svojemu sinu:
— Poslušam te. Samo on bo priča najinega pogovora.
In pokazala je na sliko ovekoveče-nega barona de Mausejour.
— Oče me lahko sliši. — je odgovoril Hektor resno.
VIII.
— Draga mati, — je začel Hektor, — vdova po mojem očetu ste in veste, da so vsi Mausejouri vojaki.
— Da, sin. In kaj potem?
— Boril se bom v dvoboju. Baronica   je    zadrhtela. materino
srce je premagalo ženin ponos.
— Križ božji! Dvoboj imaš? Ti, Hektor?
— Zakaj se pa temu čudite, mati?
— S kom pa imaš dvoboj? Ln zakaj?... Kaj se zopet vračajo časj teh nesrečnih spopadov?... je dejala gospa de Mausejour vsa iz sebe
— Mati, — je odgovoril Hektor hladno, — eden mojih sosedov me je razžalil.
Baronica se je zdrznila in iz ust ji je ušlo:
— Grof de la Fresnaie?
— Ne, — je odgovoril Hektor. — nikakor ne.
— Čudno! — Gospa de Mausejour si je oddahnila.
Hektor je nadaljeval:
— Maubert, lopov je zakrivil krutost na ubogem dečku, ki sem ga sprejel pod streho.
Mislil je Srnco, ki so jo smatrah vsi v gradu za dečka.
— Kaznoval sem tega predrzneža.
— In kai potem?
— Drugi mož, enak nam, plemič, s je drznil zavzeti se za Mauberta in z njim imam dvoboj.
— Njegovo ime? — je vprašala baronica, ki se je bila ta čas že pomirila.
— Ta mož se imenuje lord Hel-muth.
— Anglež, stanujoč v Maisonneuve?
— Da.
Gospa de Mausejour se je za hip
zamislila.
— Ljubi sin, — je dejala potem, — vem, kakšna kri se pretaka po tvojih žilah in kaj si dolžan svojim prednikom. Bog obvaruj, da bi ti moja materinska ljubezen preprečila oprati užaljeno čast.
— Draga mati. — je odgovoril Hektor. — vaš odgovor je vreden žene mojega očeta, čigar nemi obraz zre na naju, in to sem pričakoval. Vidim pa. da to ime ne obuja v vas nobenih spominov.
— Kaj hočeš reči s tem? — je vprašala baronica začudeno.
— Mati, — je nadaljeval Hektor, — lord Helmuth je zadnji potomec sira Duncana.
Ce bi bila udarila strela pred gospo de Mausejour. bi ne bila tako naglo planila pokonci.
— Sir Duncan, — je vzkliknila. — Zakaj govoriš o siru Duncanu? Kdo ti je povedal njegovo ime?
— To je postranska stvar, — je odgovoril Hektor.
— Sir Duncan, — je ponovila baronica vsa iz sebe — lord Helmuth je njegov potomec!
— Da. mati.
— In ti imaš z njim dvoboj? Saj to je nemogoče! — je vzkliknila vsa razburjena.
— Nemogoče?
— Da, sin.
— Zakaj pa?
— Ker je bil sir Duncan prijatelj in rešitelj tvojega prednika.
— Tako? — je pripomnil Hektor in si globoko oddahnil.
— Ljubi sin, — je dejala baronica,
— vidim, da je prišla ura, ko ti moram izdati tajno, ki vlada že več stoletij med našo in rodbino la Fresnaie.
— - Poslušam vas. mati. — je odgovoril Hektor in prekrižal roke na prsih.
Gospa de Mausejour je nadaljevan:
— Ta žalostna zgodba sega nazaj v čase obleganja trdnjave Saint Ermel, stoječe na skali v Pas-de-Calais. To je bilo pod kraljem Ludvikom XIII. Dva moža, ki ju je vezalo dotlej najtesnejše prijateljstvo, sta branila francosko trdnjavo s peščico ljudi proti premoči španske vojske.
— Dalje? — je dejal Hektor.
— Ta dva moža sta bila la Fresnaie in Mausejour.
— In imela sta skupnega prijatelja, mladega Škota sira Duncana.
— Da; toda kako veš to. sinko?
— Takoi vam odgovorim mati. Toda zdaj vas prosim, da nadaljujete.
— Pa naj bo. — je dejala baronica.
— Neke^ noča je ponudil španski general la Fresnaieu bogato nagrado, če mu izroči trdnjavo.
— Oho! — je vzkliknil Hektor.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Župan mesta Bayonne v sleparjevih mrežah — Ustano* novitev bavonneske zastavljalnice
Ogromni krediti, ki si jih je znal Staviskv preskrbeti v orleanski zastavljalnici, se niso mogli dolgo držati; to mu je bilo jasno. V ta namen bi moral imeti popolnoma proste roke. a v tem ga je orleanski vrtnar, ki je bil župan mesta, enako neizprosno oviral, kakor energični Irrigoven v Biarritzu. Stavisky je torej moral iskati občino, kjer bi imel svobodno polje od najvišjih mest, torej začenši od župana. Ce so se njegove lopovščine v Biarritzu izjalovile, .je vendar prinesel iz tega kraja eno veliko stvar in sicer
intimno prijateljstvo z županom mesta Bavonne Garatom.
To mesto je blizu Biarritza in španske meje tako, da je moglo igrati strate-gično v načrtih Staviskega enako vlogo. Zlasti je pa lahko Staviskv začel tu od tal in ujel v svoje mreže baš župana mesta.
Baje sta se Garat in Staviskv poznala že pred vojno in tudi njuni ženi sta bili prijateljici. Nedvomno je pa, da se je v Biarritzu prijateljstvo obeh rodbin utrdilo in da je bil Garat ves navdušen, ko mu je Staviskv razvijal. genijalen načrt, kako preskrbeti mestu — in seveda tudi udeležencem — bogate in vedno naraščajoče vire dohodkov. Misel pa m bila samo v navadni ustanovitvi zastavljalnice, temveč v tem, kaj more mestna zastavljalnica po francoskih   zakonih delati:
preskrbovati si sama denar s prodajo bonov,
ki jamči za nje kot prva vrednost zastavljenega blaga.
Zadeva je zelo enostavna: zastavljalnica posodi samo polovico cenilne vrednosti (a cenilna vrednost je seveda že nižja od prave), druga polovica cenilne vrednosti pa leži v zastavljalnici in tvori pri vsem zastavljenem blagu znatno vrednost. Da se izkoristi tudi ta, lahko izda zastavljalnica bone, ki jih pri predložitvi zopet izplača in ki imajo realno vrednost, ker jamči za nje zastavljeno blago. Ce se najdejo zavodi, ki nalože v njih svoje prihranke, dobi zastavljalnica in od nje mesto znatne zneske proti nizkim obre-stim, ki lahko z njimi zboljša svoje gospodarstvo. Zakonodajalcu pa seveda ni prišlo na misel, da bi mogla katera zastavljalnica umetno zvišati svoje zastave in s tem
izdati prekomerno množino bonov. Zakonodajalcu to ni prišlo na misel, pač je pa prišel na to možnost Staviskv v svoji nepobitni genijalnosti.
On pa ni imel nobenega interesa na tem, da bi na ta način preskrboval mestu kredite. Toda če je imel v rokah vse u radništvo zastavljalnice in tudi župana mesta, je lahko porabil denar od teh bonov zase in prepustil mestu morda samo dohodke onega dela, ki se je tikal normalnega obrata zastavljalnice, ali pa bi se z njimi pogodil tako, da bi jim dal na razpolago razliko med nizkimi obrestmi od bonov in višjimi od drugega posojila. Ta način razmišljanja vodi nazadnje k zelo poenostavljenem zaključku: jaz prinesem v zastavljalnico za toliko in toliko milijonov draguljev, ti mi pa za nje deloma izplačaš denar, za ostanek mi pa daš bone. Jaz te bone prodam, zastavljalnica zasluži na mojih vplačilih, kar pa zasluži mjaz pri tem kreditu, dobiš od tega primemo provizijo. In tako bomo zaslužili vsi.
Ta razlaga je premamila Garata. Zdelo se mu je, da se res ne more nič zgoditi, če ima zastavljalnica milijonsko jamstvo stalno v svojih rokah. Kako nespametna in vendar iskrena je bila ta vera in v koliko je že videl, da pojde za lopovščino, o tem bo v zadevi   župana   Garata   odločalo sodišče.
Morda je v začetku videl vse v najlepših barvah, potem je pa že moral zatiskati oči, da mu ni bilo treba gledati stvari tako, kakor so bile. Njegovo trdovratno zavračanje vseh svaril bo zanj zelo obtežilno. V svojo zaščito pa lahko navede, da je tudi revizor trgovinskega   ministrstva Constantin
na .iavne.-i banketu hvalil vzorno vodstvo zastavljalnice
in priporočal njene bone, češ da je denar v njih zelo varno naložen.
Lahko pa mirno trdimo, da na ubogega župana ni vplival samo uglajen nastop Staviskega, ne samo njegove zapeljive razlage, ki so potegnile toliko ljudi v njegove špekulacije, ne samo prijaznost in očarljivost gospe Alexandrove. Poleg vsega tega je odločalo najbrž satansko prigovarjanje Staviskega, da je to pot, ki vodi do primernih fondov za bližnje volitve in da bo župan po nji hitreje m uspešnejše napravil karijero. Saj je spremljala tega radikalnega socijalista v njegovi častihlepnosti najhujša smola. Tako je dal Herriot leta 1926. ko je sestavljal vlado, ponoči zbuditi Garata in ga poklicati k sebi. — Končno minister! — je vzdihnil poslanec in hitel k Herrio-tu. od katerega je pa zvedel, da je
sprejel v vlado baš njegovega konkurenta
v Dolnjih Pirenejih Ghampentiera de Ribes. To je bila grenka novica, še bolj grenka pa doma, kjer je bila gospa Ga-ratova že na vsa usta razglasila, da je že gospa ministrova, potem so se ji pa ljudie smeiali in jo na vse načine zba-dali.
Temu politiku obljubiti moč, obljubiti volilne in tiskovne fonde, to je bilo najučinkovitejše in sicer tem bolj, ker je govoril Staviskv tisti hip seveda kot radikalni socijalist iz prepričanja.
Tako se je torei Garat popolnoma podvrgel načrtu, kakor ga je bil razvil pred njim Ser^ej Alexander. 28. septembra 19.30 je stopil pred bavon-neski občinski svet s predlogom glede ustanovitve mestne zastavljalnice. Občinski svet je predlog proučil in ga 30. oktobra odobril, odobrilo ga je pa tudi trgovinsko ministrstvo ter potrdilo pravila zastavljalnice. 27. januarja 1931 je izšel dekret vlade, ki se z njim dovoljuje ustanovitev zastavljalnice, v aprilu je občinski svet potrdi' statut in 16. maja' je župan Garat sporočil, da mu je predlagal orleanski župan za ravnatelja uradnika ondotne zastavljalnice Tissiera.
ki ga tudi ministrstvo toplo priporoča
kot povsem samostojnega in v vseh pogledih verziranega strokovnjaka.
To je bila pa seveda laž. Tissier je bil nam dobro znani agent Staviskega in naloge, ki naj bi se^ v njih spoznal, je določil Staviskv. Ce ga je kdo iz Orleansa priporočil, ni bil to župan Turbot temveč ravnatel- ondotne zastavljalnice Desbrosses, spretno in brez zadržka delujoči agent Staviskega. Desbrosses je tudi prinesel novi zastavljalnici prvi obratni kapital 200.000 frankov, ki ga je bi! Garatu obljubil Sergej Alexander, ki ga je pa moral preskrbeti njegov orleanski agent.
Konstituiranje bavonneske zastavljalnice je bilo torej enostavno. Načrt in statut je prinesel Staviskv, ravnatelj, knjigovodja, blagajnik in upravitelj v eni osebi je bil Tissier, agent Staviskega, mož bivše njegove ljubice. Cenilec je bil Samuel Cohen mlajši, pajdaš Staviskega, sin Cohena iz firme Alex. Kontrolor je bil Piet, tenorist iz Biarritza, ki ga je Stavisky sploh vzdrževal. Svetovalec, zaščitnik in prvi pomočnik je bil Desbrosses, pod-repnik Staviskega.   Vrhovni gospodar
in predstavnik zavoda na zunaj je bi župan Garat, mož, ki se je bi! popol-noiria ujel v mreže Staviskega. Tako je bila torej ustanovljena bayonneska zastavljalnica. Staviskv je končno imel. kar je tako dolgo po drugih mestih iskal.____
Zločin brezsrčne matere
\ ponedeljek dopoldne je bil stoi-jen v Pragi zločin, ki odkriva žalosni i sliko trdosrčnosti, krutosti in poman: -kanja vsake materinske ljubezni. 28-letna delavka Marija Stibingerjcva a vrgla skozi okno četrtega nadstropja svojega 3 mesečnega sinčka, Otroči-ček je priletel v loku čez ulico in pade na breg potoka, tekočega paralelno z ulico. Z brega se je zakotalil v vodo. iz katere ga je potegni' mimoidoči šolar. Nesrečnega otročička so hitro odnesli k bližnjemu zdravniku, kjer je pa takoj izdihnil.
Brezsrčno mater so našli v urno/ ljudi, zbranih  pred zdravnikovo hišo. Nič ni kazalo, da bi ji bilo hudo, mirnu se je dala odvesti na policijo. Stib:n-gerjeva je imela otročička v najdeniš-nici, od koder ga je nedavno vzeia. & da bo skrbela zani. Vse pa kaže, da jc že takrat imela namen odkrižan se ga O tem priča izpoved njene sestre, ki pravi,   da je Stibmgerjeva   dan pred zločinom izjavila, da bo vrgla otročič-ka skozi okno. Sestra pa njene zt*
nje m vzela resno,
vi m
pogoji
V Lisaboni   je   mnogim dekletom zaigralo srce, ko so prečkale v listih ženimo ponudbo 90 letnega najbogate -Šega moža v mestu, ki išče nevesu Starec je prišel do spoznanja, da je le goden za ženitev, in ker v okolici bau ne more najti primerne neveste, j<» išče potom novin po vsem svetu. Tod. njegovi   pogoji   niso   posebno lahk Cujmo, kaj pravi v svojem oglasu:
»Iščem lepo ženic . Stara mora biti 82 let,   imeti mo.a črne lase, biti mora vitka in večja od mene. Jaz sem visok 1.80 m. Zahtevam od svoje bodoče žene, da čita brez očal in da b hodila vsako soboto z menoj na daljš izlet. Premoženja ni treba imeti nobenega, zahtevam pa, da ima srčno oni -ko in razumevanje za potrebe 90-let-nega moža, ki je sam dovolj bogat, d h jo bo lahko vzdrževal. Ponudbe s <?' ko pod »Pride pomlad, pride«.
ćlovek bi mislil, da gre za šalo. v resnici pa ni tako. V Lisaboni oobr-poznajo bogatega starca, ki že pet let išče primerno ženo, pa je seveda n* more najti, ker veže svojo ženitev n* tako težke pogoje. Dekleta v Lisabor! zaman vzdihujejo in se vprašujejo, zakaj noče vzeti bogati starec mi že ii e.
Duhovnik sramotil vero
Sodišče v Budimpešti je obravnaval' v drugi instanci spor madžarskega duhovnika reformne cerkve Ludvika Na-gyja, obsojenega v prvi instanci zaradi sramotenja rimsko katoliške vere, nn 8 dni zapora. V madžarski reviji »Kalvi nista Szemles je Nagy označil procesi jo s sveto desnico madžarskega kralju Štefana, ki hodi vsako leto na Štefano vo po Budimpešti, za verski fetišizem in malikovalstvo, ki se ne sklada s Kristusovim naukom. Sodišče je v drugi instanci sicer priznalo, da je Nagy zakrivil s tem ne samo sramotenje vere, temveč tudi žalitev madžarskega naroda, ki tak<> časti spomin na svojega kralja, toda postavilo se je na stališče, da je duhovnikov greh že zastarel, kajti kazensko postopanje je bilo uvedeno šele po preteku poldrugega leta po objavi inkriminira r ga članka.
Državni tožilec se je pa pritožil in z.i deva pride pred najvišje sodišče Ludvik Nagy deluje zdaj v Jugoslaviji. Njegov, kritika svete desnice madžarskega kralja je dala pobudo za oster boj med madžarskim rimsko-katoliškim in refoi miranim klerom, tako da je vloženih mnogo tožb zaradi žalitve časti.
+
Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nam je po kratkem, mučnem trpljenju, spravljena z Bogom, v 92. letu starosti, umrla naša dobra mati, stara mati, prababica, teta in tašča, gospa
Mama Agnola
posestnica in gostilničarja
Pogreb naše ljube mamice se vrši v četrtek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Glince št. 25, na farno pokopališče Vič, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico.
Alinee, dne 14. marca 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
SLUZBL
MIZARJA
sprejmem takoj. — Ivan Sede j,  Mala čolnarska ulica 5.
1209
OPREMLJENO SOBO
oddam. — Naslov: Potočnik, Beethovnova ulica 16. 1170
ZRAČNO SOBO S HRANO po možnosti s souporabo kopalnice išče soliden vpokojenec. Lega solnčna, okrog Tivolija, Aleksandrova, Tvrševa cesta ali Kongresni trg. — Ponudbe z navedbo cene pod t-Točen plačnik 1200«.
ODDAM STANOVANJE
dveh ali treh sob s 1. aprilom ozir. 1. majem. Parket, elektrika. — Rožna dolina, Cesta X, štev. 25. 1208
POZOR! Oddam lepo vinsko klet in — prodam vec vinskih sodov od
50 1 do 50 hI. - Kopališče Jezica pri Ljubljani. 1180
SADNA DREVESA
visoko- in c i-odebelne jabla-oe in hruške, češplje, črešnje, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zajamčena rodovitnost — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. 'Zahtevajte cenik) 1140
RAZNO
STALNA RAZSTAVA ^jedilnice, spalnice, kuhinje, mo-droci, zofe itd. Največja izbira prvovrstnih izdelkov. — Plačila s hranilno knjižico, dokler traja zaloga. Ogled tudi ob nedeljah. — ERMAN & ARHAR, tovarna pohištva, St. Vid nad Ljubljano. — Zadnja tramvajska postaja. 1139
Modna konfekcija
A.
Sv.
Najboljši nakup PRESKE K, LJUBLJANA
Petra cesta 14.
en
»DRAVA«,
gospodarska zavarovalnica zavaruje za slučaj smrti in doživetja do 80 let stare osebe, doto, sredstva za gospodarsko osamosvojitev in dvokolesa proti tatvini. — Glavni zastopnik: Karlo Loboda, Ljubljana, Gospo svetska cesta 10/m. — Sprejemajo se podzastopniki za vse kraje. 1210
Štajerska jajca
dobavi
lepa za pirhe, sveža za jed
LoWY, Središče ob Dravi
Skladišče: Ljubljana, Kolodvorska ul. 3.*>
KROJAŠKI   MODNI ATELJE
J. JELOVŠEK
LJUBLJANA, Kongresni trg 8, L nadstr. (poleg Kina Matu m)
se priporoča za izdelave obiti:, površnikov in sukenj vseh vrst, Moderen kroj. Solidna izdelava. Cene zmerne.
PRVOVRSTNE
JAFFA POMARANČE
DOBITE PRI
Gospodarski zvezi
LJUBLJANA,   Tvrseva   cesti >
Urejuje: Josip Zupaoćic £a »Marodno Uaaamo«; *Yac Jezertefc — tta upravo ud tnaeratm dej usta: Oton ohnotat — Vsi v Ljubljani