90,6 95,1 953 110,3
ST. 49 - LETO 65 - CELJE, 24. 6. 2010 - CENA 1,25 EUR
Rekordnih 300 kilogramov manj!
Letošnja skupina »hujšarjev« je bila najuspešnejša doslej, saj je izgubila skoraj 300 kilogramov. Prvi med njimi, Roman Podlesnik, se je za nagrado odpeljal s kolesom (na sliki prvi trije).
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Postani Lepotica poletja NT&RC!
Kam se izgubijo odlični študenti?
Tatovi na domovih vedno bolj drzni in vsiljivi
Poletni ljubezenski horoskop	p.
a Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
IVANA STAMEJČIČ
UVODNIK
Kdo jih sploh hoče?
Savinjska regija očitno želi postati univerzitetna - a katere pogoje za to sploh izpolnjuje? Ima kadre? Se povezujejo in dovolj dobro sodelujejo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah? Koliko smo sploh pripravljeni odpreti vrata tistim z znanjem in sposobnostim?
Pred petimi leti, je povedala direktorica celjske območne enote zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek, so v študiji spremljanja Zoisovih štipendistov ugotovili, da se jih le dobra tretjina po končanem študiju zaposli v gospodarstvu. Zakaj? Zato ker zanje preprosto ni zanimanja. Kot so pred desetletji dr. Staneta Pejovnika odklonili v Gorenju, češ naj se kar vrne v inštitut, saj za njihove potrebe čisto preveč raziskuje. Zato so vzpostavili e-borzo Zoisovih štipendistov, kjer so se predstavljali obetajoči mladi, delodajalce pa so vzpodbujali, naj čim več brskajo po njej. Vsako leto so izdajali tudi poseben zbornik o njih in ga razposlali na čim več naslovov. Zdaj niti tega ni več, saj je pred dvema letoma Zoisove štipendiste »prevzel« Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje.
Na Celjskem v teh dneh župani ponosno pripravljajo sprejeme za najboljše osnovnošolce, kmalu bodo sledili še za srednješolce z zlatimi maturanti na čelu. Celje je občina, ki je že pred leti uvedla posebno priznanje - kristalni celjski grb - za najbolj uspešne študente. A dlje od tega očitno ne pridemo. Podobno kot tudi ne na ravni države, kjer že leta in leta poslušamo deklarativno zavzemanje za Slovenijo kot družbo znanja. Doslej smo zmogli le korak do tega, da vse bolj tonemo v družbo učenja, in tudi s tem, da študira kar dve tretjini mladih, začasno blažimo brezposelnost.
A glede na to, da je po lanskih podatkih v ligi najuspešnejših slovenskih podjetij le 11 družb iz Savinjske regije in od teh le štiri iz Celja, je več kot na mestu vprašanje, kam se izgubijo odlični maturanti in študenti. Si jih v gospodarstvu, pa tudi širše v občinah na Celjskem res ne želijo nazaj? Tudi tako bi namreč lahko razumeli pičlo udeležbo na ponedeljkovem srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog. Od približno 160 članov jih je prišla le kakšna deseterica,»a še to penzionistov«, kot je ugotovil Boris Marolt. In ob njih ni bilo niti enega župana, čeprav so jih po zagotovilu povezovalca srečanja Jožeta Volfanda posebej vabili.
Nas to, kam se izgubijo odlični maturanti in študenti, skrbi le na deklarativni ravni - pri sebi pa smo prav zadovoljni, da se »izgubijo«? Saj, kdo pa jih sploh hoče? Kaj bi pa »počeli« z njimi? Takšno stanje žal traja že predolgo. Da bi se spremenilo, bi se jih moralo vrniti dovolj, da bi se dosegla tista kritična masa razmišljujočih, ki bi preglasila takšna vprašanja.
IVANA STAMEJČIČ

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.o.o._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
novitednik

www.novitednik.com
ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA
	B	Q	%
[El EU	El EHU EH		[HE
Z leve: doc. dr. Špela Mežnar, Bojana Leskovar, dr. Stane Pejovnik, Jože Volfand, Katja Esih in Tina Majcen
Družba učenja ni tudi družba znanja
Savinjska regija bi rada univerzo - Razlika je, ali bi se v Celju samo delalo ali tudi živelo
Kam se izgubijo odlični maturanti in študenti - je bilo vprašanje, ki so si ga zastavljali na srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog in na katero kljub odlično izbranim sogovornikom, vseh po poreklu s Celjskega, ni bilo enoznačnega odgovora. Kot tudi na to ne, ali (in kdaj) bo dobilo Celje oziroma Savinjska regija univerzo, ki bi z odpiranjem kakovostnih delovnih mest za strokovnjake ter na drugi strani s povečanjem števila študentov pomenila krepak zagon za razvoj mesta in regije.
Res je namreč, da je Savinjska regija po deležu nadarjenih mladih povsem primerljiva z državo, enak 13-od-stotni kot je delež naših študentov pa je tudi delež Zoisovih štipendistov s Celjskega. Sicer je z okoli 250 tisoč prebivalci tretja najštevilčnejša slovenska regija, s 13,4-odstotnim deležem mladih med njimi pa se uvršča na četrto mesto. »Kot enega pomembnih kriterijev upravičenosti do univerze smo pregledali tudi selitvene tokove prebivalstva v Sloveniji. Res je, da se največ ljudi seli v osrednjo Slovenijo, Savinjska regija pa ima negativen rezultat. Ljudje, zlasti mladi strokovnjaki, gredo tja oziroma ostanejo tam, kjer imajo več možnosti. Posledično to pomeni, da je pri nas kar četrtina ljudi z največ dokončano osnovnošolsko izobraz-
bo, kar je zelo slabo glede na 18-odstotni delež le-teh v državi, slabih 60 odstotkov jih ima srednje- in le 16,8 odstotka višje- in visokošolsko, kar je glede na 30-odstotni delež le-teh v osrednji Sloveniji spet slabo,« je argumente nizala direktorica Regijskega študijskega središča Celje Katja Esih. Mladi po končanem študiju iščejo zaposlitev tam, kjer dobijo svojim sposobnostim primerno delo. To je pogosto v tujini ali največkrat v visokošolskih in raziskovalnih inštitucijah, kakršnih na Celjskem ni dovolj.
Zgolj želje ali realnost?
Za to, da bi se slednje izboljšalo, si prizadeva tudi posebna skupina za ustanovitev univerze s sedežem v Celju. »Sicer menim, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi imeli eno samo univerzo, ta pa bi imela po državi več močnih >kampusov<. Eden teh bi gotovo moral biti v Celju,« je bil brez dlake na jeziku dr. Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, in dal s tem posredno vedeti, da ustanavljanje novih in novih univerz ni najbolj modra poteza. Seveda lahko tudi Celje zelo na hitro dobi svojo, »le mesto mora imeti natančen koncept in vedeti mora, kaj hoče. Potem morajo vodilni sesti skupaj in ugotoviti, katere ljudi hočejo, da bi ta koncept iz-
Doc. dr. Špela Mežnar pravi, da če človek veliko zahteva od sebe, veliko tudi doseže. Sama je ena redkih uspešnih mladih s Celjskega, ki se je odločila za kariero v domačem mestu, kjer si je ustvarila tudi družino. A čisto gladko le ni šlo. Študirala je tudi v tujini, kot mlada raziskovalka in kasneje asistentka je desetletje delala na pravni fakulteti, vendar se je že vmes, ko je še službovala v Ljubljani, odločila za vrnitev v Celje. Zdaj tri dni v tednu predava na mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, dva dni pa dela v odvetniški pisarni. Čeprav je prejela kristalni celjski grb, je iz domačega okolja ne v času študija ne kasneje ni nihče spremljal ali ji ponudil dela. Delo na fakulteti v Celju je dobila tako, da je sama poslala povpraševanje po možnostih zaposlitve.
»Pripadam tisti srečni generaciji, ki se nikoli, ampak res nikoli ni bala, da ne bi dobila službe,« je kot protiutež povedala Bojana Leskovar, znana slovenska novinarka in publicistka, sicer pravnica. Kljub temu, da je menjala vrsto služb - »To moraš storiti takoj, ko ti v službi postane >dolgčas<, saj sicer izgubiš kreativnost!« - se Celju nikoli ni niti približala. »A bi se, tudi še zdaj, če bi le dobila dobro ponudbo!« je dejala in poudarila, da v Sloveniji najbolj pogreša bolj aktivno, načrtno in angažirano delo kadrovskih služb. »Recimo v Mercatorju smo hodili na sprejeme za zlate maturante in tam začeli svoje >kadrovanje<.«
Celje je močno srednje- in višješolsko središče, ima pa tudi kar nekaj visokih strokovnih šol in tri fakultete. »Velika razlika je, ali se v Celju zgolj dela ali tudi živi. V slednje, da bi se v mesto priselilo čim več mladih strokovnjakov, bi se morala vključiti tudi lokalna skupnost,« je prepričana doc. dr. Špela Mežnar, ki vidi močno primerjalno prednost Celja pred vsemi drugimi v tem, da je prijetno za življenje mladih družin. »Tu smo močnejši tudi od Ljubljane!«
peljali. Zagotoviti morajo še kakšnih 20 milijonov evrov in jih >kupiti<, kajti po Sloveniji ni veliko Špel, ki bi same hotele priti.« Hitrejša in bolj uresničljiva možnost se Savinjski regiji morda ponuja z nacionalnim programom razvoja visokošolskega študija za naslednje desetletje, ki je v pripravi. Ob rob temu je resorni minister Gregor Go-lobič navrgel predlog, da posamezne fakultete ne bi smele več izvajati binarnih študijskih programov. Preprosto povedano, da bi znotraj univerze ostali dodiplomski in podiplomski programi; visokošolski strokovni pa bi se oblikovali v posebnih cen-
trih. »Če bi bil tak tehniški center za Celje zanimiv, lahko z vso odgovornostjo obljubim pomoč in veliko podporo ljubljanske univerze pri njegovi oživitvi,« je zagotovil dr. Pejovnik in še opozoril, da ne bi smeli enačiti pojmov znanja in učenja. Glede na današnji položaj, ko otroke že v vrtcih in intenzivno skozi osnovno šolo usmerjamo v gimnazije in potem na študij, tako ali drugače namreč študira kar okrog 70 odstotkov mlade populacije. Žal tako postajamo vse bolj družba učenja in tudi vse bolj oddaljeni od tega, da bi postali družba znanja.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Nekdanja zlata maturantka Tina Majcen se je odločila za študij primerjalne književnosti, literarne zgodovine in - kitajščine. »Ob koncu študija je Gorenje v Šanghaju odpiralo pisarno, na srečo sem to izvedela in povprašala po možnostih za delo,« pripoveduje. Začela je kot »deklica za vse« z veliko prednostjo, da je vsaj v osnovah obvladala man-darinščino, zdaj že tri leta dela kot vodja nabave, komuniciranja z dobavitelji ter posameznih projektov.
Svoje glave nosili
na »pranger« ~
Slovenija bo jutri, v petek, praznovala 19. rojstni dan. Spomine na njeno spočetje in rojstvo smo obujali s predsednikom Zbora združenega dela Skupščine Republike Slovenije v obdobju 1990-1992 Jožetom Zupančičem, ki bo tudi nocojšnji slavnostni govornik na slovesnosti ob dnevu državnosti v Celju.
»Pričakovanja so bila velika. Že pred demokratičnimi volitvami aprila 1990 smo vedeli, da sta naša osnovna želja in cilj, da se osamosvoji-
mo. Bilo je le še vprašanje, kdaj in na kakšen način,« se spominja Zupančič. Da osamosvojitev ne bi uspela, ni dvomil nihče, pravi. Kljub temu, da jih ni bilo malo, tudi med delegati, ki si niso želeli tako hitrih sprememb. »Zaradi tega je prišlo tudi do nekaterih zastojev pri osamosvajanju, ampak nam je vseeno uspelo, kar smo obljubili na plebiscitu decembra 1990. Čez dobrega pol leta smo že živeli v samostojni državi. Sam trdim in takšna je tudi zgo-
dovinska resnica, da je bila trodomna skupščina Republike Slovenije tista, ki je sprejela dokončno odločitev o osamosvojitvi. Mi smo jo sprejeli, ljudje, ki smo sedeli v parlamentu, ne kakšna stranka!« poudarja.
In opravili so težaško delo. Ljudje si težko predstavljamo, da je skupščina pred osamosvojitvijo v samo 13 mesecih sprejela vse zakone, ki so bili potrebni, da je samostojna država 26. junija 1991 že lahko začela funkcionirati. Pri čemer je bilo vse
Jože Zupančič
to delo skupščine opravljeno pred javnostjo, ob nadzoru jugoslovanskih obveščevalnih služb. »Zato so pravi
to smo se odločili za prekinitev pogodbe. Moram reči, da se zdaj počutimo veliko bolj samozavestno glede dokončanja naložbe v predvidenem roku, seveda, če bodo viri financiranja zagotovljeni,« odločitev utemeljuje Novakova.
Kot je še pojasnila, bo Ve-grad v skladu s pogodbo 20 odstotkov vrednosti doslej realiziranih del spremenil v lastniški delež v družbi Rimske terme. Pri čemer bo ne-kajodstotni lastnik term postal šele, ko bo opravljena de-
junaki slovenske osamosvojitve delegati delegatske skupščine v letih 1990-1992. Oni so nosili svojo glavo na >pranger<. Nihče drug! Vse ostalo se je pripravljalo v tajnosti. Seveda je bilo tajno delo zelo pomembno, o tem ni dvoma, ampak mi smo se izpostavljali,« poudarja Jože Zupančič.
25. junija ob 20. uri leta 1991 je slovenska skupščina kljub temu, da so nekateri delegati še vedno želeli, da se odločitev o osamosvojitvi Slovenije prestavi, razglasila samostojnost in neodvisnost naše države. Uro zatem, ko so se Slovenci že veselili in nazdravljali samostojnosti, je zvezni izvršni svet Jugoslavije sprejel odločitev, da te osamosvojitve ne sprejme. Naslednji dan je sledila slovesnost ob razglasitvi samostojnosti, na kateri so bile
la po takratni pogodbi ocenil in pregledal poseben revizor in podal mnenje, kolikšna je stvarna vrednost teh del. »Revizorjevo mnenje bo osnova za sklic skupščine, ki mora to dokapitalizacijo v obliki konverzije terjatve v delež tudi potrditi. Šele nato mora Vegrad svoj delež prevzeti v obliki notarskega zapisa. Na osnovi tega se bo
izrečene znamenite Kučanove besede »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan«, ki so že napovedovale prihod jugoslovanskih tankov ...
Žal se pomena nastanka slovenske države marsikdo ne zaveda dovolj. Manjka nam ponosa in nacionalne zavesti, opaža Zupančič. »Mene ta mlačnost Slovencev zelo boli. Ker vem, koliko smo dali skozi, da smo prišli do samostojne države. Večina Slovencev misli, da je šlo vse elegantno, brez problemov, in zaradi tega tej zadevi tudi ne posvečajo večje pozornosti. Ampak to ni prav. Večina ljudi ima v svojih glavah še vedno kasete preteklega sistema in režima. In zato velikokrat napačno razmišljamo o samostojni državi,« je kritičen Jože Zupančič.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: arhiv NT
spremenila tudi družbena pogodba in se bo sklep o povečanju kapitala iz tega naslova vpisal v sodni register. Takrat bo Vegrad postal družbenik v Rimskih termah, s svojim deležem pa bo lahko razpolagal tako kot ostali družbeniki,« dodaja direktorica term.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Celjski Nivo je v tem tednu zamenjal Vegrad, dela pa mora končati do sredine septembra.
Rimske terme bo dokončal Nivo
lektro
TURNŠEK
(televizija (telefonija
^nternet SP v
nogometu
vHD
tehniki! 03 42 88 198
www.turnsek.si
Vodstvo Rimskih term je prekinilo sodelovanje z velenjskim Vegradom, ki je gradil centralni objekt zdraviliškega kompleksa, ter za novega izvajalca izbralo celjski Nivo. Ta je dela prevzel v tem tednu, končati pa jih mora do sredine septembra, kot določa terminski plan.
Rimske terme pri izbiri izvajalca del na osrednjem objektu nimajo ravno srečne roke. Njegovo gradnjo so sprva hoteli zaupati SCT-ju, a je ta od projekta odstopil in tako je dela prevzel Vegrad. Zdaj so terme pogodbo prekinile tudi z njim. Glavni razlog za to je po besedah direktorice term Marjane Novak izredno slabo finančno stanje tega gradbenega podjetja. »Če imate pogodbo sklenjeno z nekom, ki ne more dokazati, da je sposoben pogodbena določila izpeljati v roku, kakovosti in obsegu, potem je utemeljenost take pogodbe pod velikim vprašajem in je tudi tveganje zelo veliko. Uprava in nadzorni svet sta to tveganje prepoznala, za-
www.radiocelje.com
Uresničene želje.
Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje
BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP
4
GOSPODARSTVO
O cetis
Pet najboljših inovacij se bo uvrstilo tudi v finale za najboljše inovacije lanskega leta na nacionalni ravni.
Rekordna bera inovacij
Najboljši inovaciji iz Cetisa in Containerja, največ iz GKN Drivelinea
Po inovacijah sodeč minulo recesijsko leto še zdaleč ni bilo slabo. Na razpis Regionalne gospodarske zbornice Celje so podjetja in posamezniki prijavili 30 inovacij, kar je v vseh desetih letih, odkar traja izbor, največ. Tokrat na razpis niso prispele le tehnične oziroma industrijske inovacije, temveč tudi storitvene. Ocenjevalna komisija se je odločila za dve zlati priznanji, šest srebrnih ter šest bronastih, ostali inovatorji so dobili pohvale.
Najboljša inovatorja prihajata iz podjetja Cetis in Container. Vladana Mladenovi-ča iz Cetisa so z zlatom nagradili za posebno tiskarsko ploščo, s katero so varnostne tiskovine še bolj zaščitene pred
nedovoljenim razmnoževanjem. Cetis sicer ne namerava izdelovati takšne stroje, bo pa tehnologijo prodal največjemu svetovnemu proizvajalcu strojev za tisk varnostnih tiskovin. Z zlatom je bil na-
grajen tudi Garibaldi Ravnak
iz podjetja Container za poseben zabojnik, s katerim bodo lahko zdaj radioaktivni kosovni odpadki potovali tudi z zračnim transportom. »Doslej smo jih prodali že okoli 20, je pa tukaj še velika tržna niša,« je povedal direktor podjetja Zlatko Paska, ki je Rav-naka (kot eden redkih direktorjev, op. p.) tudi ob podelitvi spremljal.
Med podjetji s sedmimi prijavljenimi inovacijami izstopa podjetje GKN Driveline iz
Slovenskih Konjic. Hkrati je tudi edino, ki je prijavilo ne le tehnološke, temveč tudi storitvene inovacije, usmerjene predvsem v izboljšanje počutja zaposlenih in dvig njihove varnosti. »Mi vemo, da se vse začne v glavah posameznikov,« je razložila vodja kadrovske službe v GKN Drive-linu Vera Beškovnik. »Leto in pol nazaj smo prenovili sistem, poimenovali smo ga Knjiga izboljšav, kjer delavec v posebno knjigo napiše, kje bi po njegovem bilo treba kaj
spremeniti, njegov vodja pa mora v parih dneh odgovoriti, kaj bo ukrenil. Bistvo inovativnosti je vodja, ta je ključen, in hitra reakcija na predlog, sicer tok inovativnih idej hitro zaustaviš.«
»Veseli smo nad odzivom, saj pomeni, da se podjetja zavedajo pomembnosti inoviranja, ki poveča možnost obstoja na globalnem trgu in prispeva delež k dodani vrednosti,« je bil navdušen direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak,
Med nagrajenimi inovacijami je bil tudi mlekomat, ki so ga nadgradili v podjetju Etra. Med splošno bolj uporabnimi je tudi stroj za luščenje orehov, naprava, s katero se lažje naložijo trgovinske police, ter organski kompostnik.
ki je »inovativno« hitro zaključil letošnja podeljevanja. Zakaj? Ker so si vsi, tudi direktor Urada RS za intelektualno lastnino dr. Jurij Žu-rej, ki je skupaj s predsednikom zbornice Alešem Mikel-nom podeljeval diplome, želeli ogledati nogometni obračun Slovenije z Anglijo.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Bohor les dočakal stečaj Vegradu grozi stečaj
Naše napovedi so se uresničile - včeraj je Okrožno sodišče v Celju le izdalo sklep o začetku stečaja podjetja Bohor les. Ni pa odločalo o začetku stečaja predhodnega podjetja Rogaška les, ki je delavcem dolžno šest plač, čeprav so delavci z odvetnikom Aleksandrom Cmokom predlog za začetek stečaja podali za obe podjetji.
Stečajna upraviteljica, odvetnica Mojca Breznik, bo
najbrž precej presenečena, ko bo prvič stopila v podjetje. Bohor les namreč nima veliko premoženja. Zemljišče, stavba in oprema so zastavljeni, zaloge lesa niso bile v lasti podjetja, svoje so v podjetju v zadnjih mesecih naredili tudi rubežniki. Si bodo pa kljub temu delavci zdaj močno oddahnili, ko bodo z odpovedmi v rokah pristojnim organom vsaj lahko dokazovali, da so brez prihodkov. Brez teh so namreč bili
PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
vntf
S.A.T. d.o.o. PULA
14% SPOMLADANSKI POPUST
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme...
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
Skupina
CMCelje
že zdaj, saj so zadnjo plačo prejeli pred tremi meseci, lani pa so jih v celem letu prejeli le šest. Prvo finančno injekcijo bodo čez nekaj mesecev prejeli vsaj iz jamstvenega sklada, ki v primerih stečaja delavcem založi za tri mesečne plače.
Ključno pri tem je, kako se bo sodišče odločilo v primeru stečaja Rogaška les. Poročali smo že, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah podalo predlog za izbris podjetja brez likvidacije. Predlagali so torej možnost, ki bi jo lahko le v primeru, če podjetje ne bi bilo nikomur dolžno. Čeprav skoraj ni bilo človeka v kraju, ki ne bi vedel za težave delavcev v tem nesrečnem mestinj-skem podjetju. Če bo sklep o izbrisu brez likvidacije postal pravnomočen (sklep je bil izdan v času, ko so na sodišču že imeli predlog za stečaj podjetja, op. p.), delavci od podjetja, ki jim je ostalo dolžno šest plač, ne morejo nič več terjati.
ROZMARI PETEK
Po kazenskih prijavah zoper upravo Ve-grada naj bi v teh dneh na celjsko okrožno sodišče prišel tudi predlog za stečaj podjetja. Podal ga je samostojni podjetnik Anton Živko iz Selnice ob Muri, vendar ni plačal predujma za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da »zadeva še ni krenila.«
Sodišče je predlagatelja pozvalo, naj plača stroške začetka stečaja. Če tega ne bo storil oziroma ne bo predložil odločbe, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve predujma, bo sodišče predlog zavrnilo. Sicer pa bo predlog najprej posredovalo Vegradu, ki bo imel 15 dni časa, da nanj odgovori. Če bo predlogu ugovarjal, se bo razpisal narok. Na njem lahko Vegrad sodišče prepriča, da stečaj ni potreben.
Bolj kot sam predlog za stečaj, ki ga lahko Vegrad zavlačuje vsaj tri mesece, je za podjetje lahko pogubno domnevno razhajanje med lastniki, bankami upnicami in vodstvom Ve-grada, ki bi morali skleniti rešilen sporazum. Po namigih v dnevnem časopisju do sporazu-
ma naj ne bi prišlo. Razlog naj bi bila med drugim prodaja štirih hčerinskih družb Ve-grada družbi pooblaščenki Vegrad Naložba. Če do sporazuma res ne bo prišlo, se Vegrad, ki ima že nekaj mesecev blokirane račune, zelo verjetno ne bo mogel izogniti tudi uradni razglasitvi insolventnosti.
Dodaten udarec so Vegradu dali tudi podi-zvajalci, ki so sodelovali pri gradnji Celovških dvorov. Vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja za ta stanovanja, so deponirali pri notarju. Pogoje za sprostitev dokumentacije bodo Vegradu in Novi Ljubljanski banki posredovali naknadno.
RP
Po poročanju komercialne POP TV je bil proti Vegradu vložen tudi predlog za izvrž-bo, vložil pa naj bi ga eden od Vegradovih vodilnih delavcev Ivan Kroflič oziroma njegovo podjetje Orion, ki je Vegradovim delavcem oddajalo prenočitvene prostore.
Topolšici spet izpodbojna tožba
Največji delničar Term Topolšica, Zdravilišče Rogaška, je spet napovedal izpodbojno tožbo. Na skupščini je bil namreč sprejet predlog uprave, da dobiček - znašal je 241.500 evrov - ostane nerazporejen, kar največjemu lastniku ni bilo všeč. Delitev dobička je bila že pred dvema letoma hudo jabolko spora med takrat največjimi lastniki in upravo. Spomnimo: po aprilski prodaji 24-odstotkov Term Topolšica velenjskemu podjetniku Tomažu Ročniku oziroma njegovemu podjetju Zdravilišče Rogaška ni več večinski delničar.	RP
©tOl] partner i najtwljtim dattom
AKCIJA
5
povalnega lističa ne bomo objavili, ker je predolg, smo pa nakupili popolnoma vse, kar so si stanovalci zaželeli. Veliko mesa, slaščic in tudi liziko! Seveda, postavili smo nov rekord in tudi s pomočjo ene od nakupo-valk, ki je izžrebala še dodatno minuto, v štirih minutah nabrali kar za 301,54 evra. Solze sreče so pritekle, ko so Marko Kidrič, Matej Lah, Drago Robič, Aleš Kovačič in Boris Sever videli voziček, kot ga v šestnajstih nakupovanjih ni uspelo napolniti nikomur od izžrebancev.
Več kot 9 tisoč kuponov v uredništvu Novega tednika in Radia Celje priča o tem, kaj si želite tudi v prihodnje. In kot veste, vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje.
SB, foto: TimE
Stanovalci Sončnega doma, stanovanjske skupnosti Štore: Marko Kidrič, Matej Lah, Drago Robič, Aleš Kovačič in Boris Sever z Nino Pečenko in Jeleno Sankovič ter z vozičkom.
Solze sreče stanovalcev Sončnega doma v Štorah
Za več kot 300 evrov dobrot v zadnji akciji Do polnega vozička brez mošnjička
V zadnji akciji Do polnega vozička brez mošnjička smo nakupovali za Sonček - Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. Gre za neprofitno, nevladno in nepolitično nacionalno invalidsko organizacijo, ki je bila ustanovljena leta 1983. Zvezo tvorijo društva po vseh regijah ter stanovanjske skupnosti, med katere spada tudi celjska - Sončen dom, stanovanjska skupnost Štore.
Stanovanjska skupnost Štore je ena večjih v Sloveniji, saj ima dve hiši. V njiju živijo stalni in začasni stanovalci. Ker so kot nepro-
fitna organizacija zelo omejeni s finančnimi sredstvi, občasno zaprosijo za pomoč razne donatorje, ki so pripravljeni pomagati. Zelo so
veseli vsakršne, čeprav še tako drobne pomoči, ki jim polepša in spremeni navaden dan v nekaj posebnega.
In sončen dan je bil v srcih stanovalcev minulo sredo, ko smo akcijo Do polnega vozička brez mošnjička namenili prav njim. Želje so zapisali na nakupovalni listič, mi pa smo jih uredili tako, kot si živila sledijo v Planetu Tuš. Naku-
Izžrebana dodatna minuta je pomenila še več časa za napolnitev vozička.
Ekipa Novega tednika in Radia Celje, ki je 17 tednov zapored pripravljala akcijo Do polnega vozička brez mošnjička: Matija Vedenik, Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Aljoša Bončina, Tanja Seme, Simona Planko in Bojan Pišek.
Še zadnji tek Tanje Seme in Simone Planko v akciji Do polnega vozička brez mošnjička
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»Glasba sem jaz«
Tako pravi Celjan Uroš Perič, ki je že davno presegel imidž oponaše-valca Raya Charlesa
Na plošči duetov, ki je že posneta in naj bi izšla še pred koncem leta, je Perič snemal z Alenko Godec, Otom Pestnerjem, Darjo Švajger, Evo Hren, Kristino Oberžan, Mio Žnidarič, Nino Strnad, Miho Alujevičem, hčerko Raya Charlesa Sheilo Ray, Caroline Me-langa, Ireno Vrčkovnik, Zdenko Kovačiček, Jimmyjem Staničem in Pearlettes. Na plošči naj bi bilo 19 pesmi.
Predstavljajte si velik, izključno črncem namenjen džezovski klub v ameriški Atlanti ... Vanj, na povabilo prijateljev, stopi tudi belec. Celjan. Glasbenik. Beli Ray Charles mu pravijo. Uroš Perič. In potem šok. Ne, niso ga nemudoma pretepli in vrgli iz lokala. Eden od glasbenikov ga je povabil na oder, da eno zapoje. Tudi opozorilo natakarice, da tam takšne, ki so bele polti in se gredo karaoke, raztrgajo in po koščkih zmečejo iz bara, ni zaleglo. »Tremo sem imel, kot še nikdar prej. Potem sem, v grobni tišini, ko bi slišal buciko, če bi padla na tla, odpel en komad. Začetni tišini je sledilo navdušenje in kar 50 minut me niso spustili z odra ...«
Tako opisuje prisrčno priznanje tistih, katerih glasbo izvaja celjski glasbenik, komponist in pianist, rojen Celjan, Uroš Perič. In doda anekdoto, da je na festivalu v Atlanti, v zvezni državi Georgia, premogel dovolj drznosti, da je odpel njihovo »himno«, nepozabno skladbo Raya Charlesa Georgia on my mind ... Ter doživel prekinitev koncerta s čestitkami legendarnega senatorja te države in ovaci-jami. »Nič na svetu ni, kar bi nadomestilo te občutke,« pravi Pe-rič.
V	tujini ste bolj znani kot v rodnem mestu. Je treba res najprej uspeti zunaj, da te sprejmeta tudi Slovenija in rodno mesto?
Ob začetkih so mi vsi govorili, da je tako in bilo je. Prvo ploščo sem izdal v tujini, čeprav sem že delal v Celju in Sloveniji, nekajkrat nastopal z našim big bandom. Ampak na prvo večjo prireditev so me povabili v Beograd. Res je, da se ukvarjam z glasbo, ki ni pop in tudi tako zelo popularna ni. Za primer - že dan po vrnitvi iz Atlante sem dobil klic iz Floride, kjer so slišali, kako dobro sem nastopil in stike smo že navezali. Tu pa sem že šest let na sceni, a še vedno veliko ljudi sploh ne ve zame. Hočem reči, da očitno kljub velikosti ZDA tam novice hitreje potujejo.
Uspeli ste z oponašanjem Raya Charlesa, a ta imidž z leti krepko nadgradili. Kako se je vse začelo?
V	glasbeni šoli sem igral harmoniko, ampak sem se vse bolj odločal za zimzelenčke, tango, valček. V narodnozabavne vode me ni vleklo. Potem sem si kupil malo klaviaturo. Vedno mi je bilo všeč, ko sem slišal po radiu kak urbani bluz, Johna Lee Hookerja, Muddy Wat-tersa . To glasbo sem začutil v sebi, čeprav takrat še sploh nisem znal angleško. Bolečina te glasbe je nekako prišla vame - in ostala. Počasi sem se začel učiti klavir, kar niti ni tako težko, če igraš harmoniko. Z veliko poslušanja, mimogrede, to priporočam vsem mladim glasbenikom, sem osvojil džezovske akorde, te občutke.
Zasloveli ste z glasbo velikega Raya. Če poslušamo vzporedno njegovo ali vašo izvedbo, razlike praktično ni .
Tako pravijo vsi, le jaz tega ne čutim tako. Ko poslušam sam, vidim, da nisem niti blizu .
Od kod ta vaš črnski glas?
Nimam pojma. Ko še nisem mu-tiral, sem veliko poslušal in ob tem prepeval glasbo črnskih izvajalcev. Najbolj sem se posvetil Rayu. Z leti sem razvil ta vokal, ki je tudi moj. To ni Rayev vokal, ne naredim nič, ne stiskam glasilk, da bi se bolj približal izvirniku in bi bolje oponašal. Tak glas pač pride ven, ko za-pojem. Tudi ko pišem svoje skladbe in pojem, ni nič drugače, kot ni, kadar pojem kak standard, ki ga Ray ni nikoli pel. Problem je v tem, da je imel Ray Charles res tako razpoznaven glas. Če bi pel skladbe kakšnega pevca, ki ne bi imel tako razpoznavnega glasu, bi bilo verjetno drugače, nihče ne bi govoril o imitaciji.
Začelo se je torej z Rayem in pogojno rečeno z oponašanjem. Je bil začetek težak?
Dolgo sem igral sam doma in iskal skupino, s katero bi igrali džez in bluz. Vsi so bili v roku in popu. Bil sem že na tem, da vržem puško v koruzo in se sprijaznim, da bo to moj domači konjiček. Potem me je slučajno nekdanji profesor harmonike Albert Završnik povabil, da sodelujem z neko zasedbo in da z njimi zapojem eno skladbo. Ker prej še nisem nastopal, tudi nisem bil prepričan v svoje znanje, a sem rekel da. Ko sem zapel na svojem prvem koncertu tisto eno skladbo, sem vedel, da bo to moje delo za celo življenje, da si želim le to. Potem pot ni bila več težka. Vse se je zgodilo zelo hitro. Dobil sem menedžerja, naredili smo demo posnetke in jih poslali na nekaj festivalov in nekaj televizij. Takoj sem dobil povabilo iz švicarskega Montreuxa in iz Beograda. Potem je zame slišal legendarni trobentač Duško Gojković, zatem so zame slišali v Zagrebu in v njihov džez klub me je povabil Boško Petrović. Slednji je povezan z mojim sedanjim nemškim menedžerjem, ki je takoj izdal mojo prvo ploščo ... Vse je šlo zelo hitro.
Prehitro?
Dovolj hitro, saj zdaj vidim, da gre moja pot vsa ta leta lepo počasi navzgor, kar se mi zdi dobro in pametno. Počasi se tudi nadgrajujem, tako v občutkih kot v igranju klavirja, vokalu . in nabiram izkušnje.
Če sem prav štel, imate za seboj že 15 plošč. Niso vse vaše, na nekaterih nastopate kot gost, ampak to je že velik opus.
Treba je delati. Slikar mora slikati, tudi če slik ne proda. Pisatelj piše, tudi če kdaj svojih del ne more izdati. V glasbi je enako. Delati moraš stalno. Ne moreš si privoščiti leta oddiha. Imam srečo, da so za mano ljudje, ki moje delo podpirajo. Če kaj napišem, če si zaželim kaj posneti, se to tudi zgodi. Imam tudi ogromno dobrih prijateljev, glasbenikov, s katerimi to naredimo. Sta pa približno dve plošči na leto res veliko.
Kaj pa skupine? Največkrat nastopate s kvartetom Bluenote, vedno pa z žensko vokalno skupino Pearlettes.
To so po naše Perlete, iz mojega vzdevka Perry. One so vedno zraven, pojejo spremljevalne vokale, nastopajo pa tudi kot solistke. To je ena od značilnosti črnske glasbe. Ženske dajo neko posebno energijo in čar. Niso v ozadju in so del mene in med nami se med koncerti razpleta nekakšna vez. To je prava seksualna energija, neka erotična nabitost, kar prispeva k najboljši možni izvedbi skladbe. Sicer pa nastopam z raznimi big bandi, kjerkoli, v Sloveniji pa največ s svojimi odličnimi glasbeniki in velikimi prijatelji Bluenote kvartetom, občasno nastopam tudi s triom Primoža Grašiča.
Na katero ploščo ste najbolj ponosni?
Za zdaj na ploščo All of me, ki sem jo posnel z Big bandom RTV Slovenija in z Duškom Gojkovi-ćem. Prav slednje mi je v posebno čast, saj je gospod Gojković prava legenda. Leta je igral v Ameriki, z Woodijem Hermanom, bil je zvezda vseh največjih džez festivalov, na Japonskem se po njem imenuje celo neka restavracija. V svoji karieri je posnel na desetine plošč, toda prav ta plošča je njegova prva, kjer sodeluje tudi vokalist. To mi je v prav posebno čast. Na tej plošči je ena njegova skladba, ena moja, ostalo so priredbe, pri čemer je zanimivo, da nobene od teh skladb ni pel Ray, a celotno občutje plošče je prav v njegovem slogu.
Nastajata še dva nova projekta, posebej zanimiv se mi zdi obljubljen izid plošče duetov.
Že od začetkov sem si zelo želel duetov. Na vseh mojih ploščah je vsaj en duet. Dva sem, recimo, posnel z Nuško Drašček, a izšla sta le v tujini, pri nas nihče ne ve za ti skladbi. Mislim, da se še nihče v Sloveniji ni odločil za konceptualni album samih duetov. Dela sem se lotil študiozno, preposlušal ogromno glasbe in razmišljal, koga bi povabil. Z nikomer se nisem
posvetoval vnaprej. Le vprašal sem jih, če so za. Nihče povabila ni zavrnil, sam sem pa tudi zadel izredno točno - vse je, kot mora biti -njihove lege, njihov slog, pa naj gre za bolj latino obarvane pesmi, za bolj seksi glasbo, za džez, bluz.
In kakšne skladbe ste uvrstili na ploščo?
Na njej je en moj komad, sicer pa izbor iz svetovne zakladnice swinga, soula, džeza, gospla, bluza in rokenrola. Od balad do hitrih komadov. Pol posnetkov je z big bandom, polovica s string orkestra, se pravi z godali, dodali smo še spremljevalne vokale, na nekaterih pesmih celo zbore .
Vse več skladate, kar je ogromen korak naprej. Kam vas to vodi?
Teh pesmi se je doslej nabralo že zelo veliko. Že prej sem skladal, a redko kaj posnel. Tako zdaj snemam tudi pesmi, ki sem jih napisal pred petimi, šestimi leti. Nekoliko bolj so se medtem usedle, kaj sem tudi spremenil. Mislim, da je treba, ko kaj napišeš, to za nekaj časa dati v predal, da se medi. Na mojih ploščah je približno tretjina avtorskih komadov. Posnetih jih je že več kot 20. Za enega sem celo dobil veliko nagrado. Uroš Perič blues je v Nashvillu med skoraj 16 tisoč pesmimi poslanimi na natečaj zasedel drugo mesto. To me bo popeljalo tudi v Nashville na njihov festival. Sicer pa so med mojim gostovanjem v ZDA izdali ploščo s samo mojimi avtorskimi komadi. Sam sem jih lahko izbral 15.
Kje se vidite čez deset let? Boste zvezda? Vabijo vas na vse konce,
.^■Bp
vrata so odprta, Američanom ste prodali Georgia on my mind, kar je primerljivo z dosežkom, da Arabcem prodaš saharski pesek .
To je težko vprašanje, tudi sam se sprašujem. Največji užitek mi je stati na odru, pisati, snemati. Jaz sem glasba in glasba je del mene. Želim ostati v glasbi. Če pa bi bil rad velika zvezda, ne morem odgovoriti. To se prav te dni sprašujem, ko se odpirajo neke nove možnosti, poti. Veliko je na kocki in veliko lahko izgubiš. Ne moreš namreč biti zvezda tri mesece, pa potem pol leta ne.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A
»Največji užitek mi je stati na odru, pisati, snemati. Jaz sem glasba in glasba je del mene. Želim ostati v glasbi.«
v

iÉr
»Slikar mora slikati, tudi če slik ne proda. Pisatelj piše, tudi če kdaj svojih del ne more izdati. V glasbi je enako. Delati moraš stalno. Ne moreš si privoščiti leta oddiha.«

lepotica poletja
NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE I
Si stara od 16 do 28 let? Ti fantje večkrat dajejo komplimente, kako čudovita si? Prijavi se na izbor za Lepotico po letja Novega tednika in Radia Celje in se poteguj za bogate nagrade:
potovanje v prestolnico mode Pariz, objavo na naslovnici Novega tednika, oblačila v trgovinah Brooklyn blagovne znamke Pepe jeans in Miss Sixty, komplet nege za lase Zoran hair spa in biserno ogrlico trgovine Adamas.
Pravila akcije Lepotica poletja NT&RC
1.	Izbor organizira NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
2.	Akcija bo trajala v poletnem času leta 2010 in se bo zaključila z modno revijo.
3.	V izboru lahko sodelujejo dekleta stara od 16 do 28 let s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Izpolniti morajo kupon v Novem tedniku in priložiti dve fotografiji (portret in ce-
lotna podoba - po možnosti v kopalkah). Za mladoletna dekleta morajo pisno soglasje za sodelovanje z vsemi podatki (ime, priimek, rojstni podatki, naslov, telefon) izpolniti starši oziroma skrbniki. Vsa prijavljena dekleta bodo nato prejela anketni list, s katerim bodo posredovala več podatkov o sebi, potrebnih za objavo v Novem tedniku.
Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej? Pravljično vprašanje, na katerega lahko odgovorimo s pregovorom vsake oči imajo svojega malarja. Dekleta, če vam dajejo komplimente, kako lepe ste, je zdaj priložnost, da se prijavite na izbor Lepotica poletja NT&RC.
Za pričesko so poskrbeli v salonu Zorana Pasariča, kjer bodo sfrizirali tudi vsa ostala dekleta, ki bodo sodelovala v akciji Lepotica poletja NT&RC.
Med vsemi prijavljenimi dekleti bo strokovna komisija izbrala do dvajset deklet, ki se bodo predstavile s por-tretno sliko in sliko v kopalkah. Podobno, kot smo slikali tudi lepotico Martino Ilijaš iz Celja.
Martina je stara 25 let in pravkar končuje diplomsko nalogo na Fakulteti za poslovne in komercialne vede. Že kot mala deklica je bila manekenka oz. model, saj je pri petih oz. šestih letih delala reklame za kuhinje in kopalnice Gorenje. Pri 17 letih se je prvič udeležila tudi tekmovanja za mis Slovenije, kjer je prišla v finale (takrat je zmagala Rebeka Dremelj). Bila je tudi prva spremljevalka smaragdne kraljice (Žalec) in mis fotogenično-sti na tekmovanju za mis Universe leta 2006. Uvrstila se je tudi v finale tekmovanja za mis Slovenije 2009.
Martino je naličila Dijana Bečirovič , ki bo uredila tudi vsa ostala dekleta v akciji Lepotica poletja NT&RC.
Vsa dekleta bomo najprej povabili v salon Zoran hair spa, kjer bodo poskrbeli za njihovo frizuro in ličenje, nato pa jih bodo naši fotografi fotografirali. Med objavljenimi fotografijami v Novem tedniku bodo bralci in bralke celo poletje s kuponi in sms-glasovi odločali o najlep-
ših treh. Najlepše med najlepšimi se bodo nato predstavile na modni reviji, kjer jih bo ocenila še strokovna komisija in izbrala Lepotico poletja Novega tednika in Radia Celje. Ne čakajte! Čas za izpolnitev kupona je prav zdaj! Prijave bomo sprejemali do 6. julija 2010.
Sprejmi izziv in izpolni prijavnico!
Prijavnemu obrazcu priložite dve fotografiji: portretno in celotne postave (po možnosti v kopalkah). Če ste mladoletne, priložite še pisno izjavo staršev (glej pravila!)
Vse skupaj pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Lepotico poletja NT&RC. Prijave sprejemamo do 6. julija 2010.
PRIJAVNICA
lepotica poletja
■ NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE ■
Ime in priimek:
Naslov:
Telefonska številka:
E-mail:
Datum rojstva:
Pogoji sodelovanja in pravila akcije so objavljeni tudi na spletnih straneh www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
4.	Strokovna komisija bo izbrala do 20 kandidatk za sodelovanje v akciji Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje.
5.	Prijavljene kandidatke podpišejo izjavo, s katero se strinjajo z objavo svojih fotografij in podatkov v časopisu in na spletnih straneh NT&RC. Prav tako lahko materiale NT&RC, d.o.o., uporabi v reklamne namene v povezavi z akcijo.
6.	Pred uradnim fotografiranjem organizator poskrbi za frizerske storitve in ličenje kandidatk. Vsa dekleta bodo predstavljena z njihovo portretno fotografijo in v kopalkah.
7.	V vsaki petkovi številki Novega tednika se v času akcije s fotografijami in z osnovnimi podatki predstavi več kandidat. Vsakokrat je zraven objavljen tudi kupon za glasovanje.
8.	Pred zaključkom glasovanja se še enkrat objavijo portreti kandidatk.
9.	Glasovanje poteka s kuponi iz Novega tednika in SMS-glaso-vanjem.
10.	Prve tri po mnenju glasovalcev se uvrstijo na modno revijo, kjer strokovna komisija izbere Lepotico poletja NT&RC.
11.	Prve tri bodo posebej predstavljene v Novem tedniku, do-
bile bodo bon za oblačila v trgovinah Brooklyn blagovnih znamk Pepe jeans in Miss Sixty, komplet nege za lase Zoran hair spa in biserno ogrlico trgovine Adamas.
12. Zmagovalka dobi še posebne nagrade: objavo na naslovnici Novega tednika, celostranski intervju v Novem tedniku in potovanje v prestolnico mode Pariz.
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Kdo bo prevzel odgovornosti za prenovo hiše in za rešitev stanovanjskega problema družine?
Boj za obnovo podirajoče se hiše
Zapletena zgodba družine s Teharij o tem, kako se ji hiša, ki jo ima v najemu od Slovenskih železnic, podira na glavo - Težave zaradi nerešenega lastništva
ga stanovanjskega problema,« je obupana Veseličeva. Najemniki so se nato obrnili na stanovanjsko inšpekcijo, da bi ta lastniku odredila izvedbo tistih del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Brez uspeha. Dobili so odgovor, da pogoji za začetek inšpekcijskega postopka niso izpolnjeni, saj »ne gre za večstano-vanjsko stavbo v etažni lastnini, kar je pogoj za začetek postopka stanovanjske inšpekcije«.
Na MOC in SŽ sicer zatrjujejo, da so zdaj »intenzivno« pristopili k ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij. Pri čemer je iz odgovora SŽ razbrati, da se te za nastalo situacijo, v kateri se je znašla družina, ne čutijo krive. »Najemnik je stanovanje najel, čeprav je poznal stanje objekta, in je bil seznanjen z nerešenim lastništvom med Mestno občino Celje in Slovenskimi železnicami. Prav tako je bil najemnik seznanjen s tem, da Slovenske železnice nimajo sredstev za obnovo objekta. Zato je bil najemnik delno obnovo pripravljen opraviti sam,« pravijo na SŽ in dodajajo, da sta tako občina kot Slovenske železnice po sklenitvi dogovora o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pripravljeni objekt prodati najemniku, »s tem, da kupec plača kupnino v višini vrednosti objekta, ki jo bo določil cenilec, zmanjšano za vsa vlaganja najemnika.«
To bi bila za družino sicer sprejemljiva rešitev, saj je za odkup hiše (seveda za primerno ceno) zainteresirana,
Slanc predvideval izgradnjo industrijske tovorne postaje, kjer bi se povezali interesi večjih podjetij vzhodnega industrijskega dela Celja. Za izgradnjo postaje je tako Občinska komunalna skupnost (pravna prednica Mestne občine Celje) leta 1985 med drugim izročila pravnemu predniku Slovenskih železnic - Železniški transportni organizaciji Celje (ŽTO) - več objektov, med njimi tudi objekt Slance 5, kjer je bila predvidena izgradnja izvlečnega industrijskega tira. Hiša je bila predvidena za rušenje, ker pa se je kasneje pokazalo, da izgradnja tega tira ni nujno potrebna ter zato objekta še ni bilo treba rušiti, je ŽTO v objekt po dogovoru z občino naselila svoje delavce in z njimi sklenila najemna razmerja. Žal takrat občina in železnica nista dokončno uredili zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, saj je bilo to v takratnem obdobju družbene lastnine postransko vprašanje. Zato je kot lastnik teh objektov v Zemljiški knjigi še vedno vpisana občina Celje.
Skratka, MOC in SŽ si zdaj, kot zagotavljata, prizadevata za čimprejšnjo ureditev lastniških zapletov. »Sklicali smo sestanek, na katerem smo se dogovorili, da Slovenske železnice pripravijo spisek zemljišč, ki so nujno potrebna za delovanje industrijske tirne mreže, ter se nato dogovorimo za prenos teh zemljišč na Slovenske železnice. Ker spiska še nismo prejeli, vam žal še ne moremo odgovoriti, na koga bo (če
Družina Starčevič je pred devetnajstimi leti od Slovenskih železnic (SŽ) dobila v najem hišo na Slancah 5 v Celju. Hiša je bila že takrat v slabem stanju, a še primerna za bivanje, zdaj so razmere v njej dobesedno nevzdržne. Družina je pričakovala, da bo lastnik objekt primerno vzdrževal in obnavljal, a SŽ do danes v hišo po besedah najemnikov niso vložile niti centa, čeprav so se v najemni pogodbi obvezale, da je odpravljanje napak v stanovanju dolžnost lastnika. Tu pa se pojavi še ena težava. Izkazalo se je namreč, da hiša sploh ni v lasti SŽ.
Po pripovedovanju snahe na- smo mogli več živeti, smo SŽ
jemnika Mateje Veselič, ki se
je v to hišo primožila pred približno desetimi leti, je bivanje v njej iz leta v leto bolj nevzdržno. »Skozi okna je pihalo, ob dežju je skoznje pronicala voda. Stene in stropi so uničeni od vlage, tla so bila prhla, v njih so se začele rediti razne živali. SŽ smo o razmerah bivanja redno obveščali, a niso odreagirale. Ker v takšnem ni-
leta 2004 zaprosili za dovoljenje, da bi notranjost hiše uredili sami. Na soglasje smo morali čakati kar tri leta! Na svoje stroške smo tako zamenjali okna, tla, vrata, prebelili stene in obnovili kopalnico. V hišo smo vložili že najmanj 2.500 do 3.000 evrov. Pri čemer sta popravila nujno potrebni tudi streha in fasada. Streha pušča, z nje padajo strešniki, zaradi
česar je gibanje okoli hiše postalo že nevarno. Za nas je zamenjava strehe prevelik finančni zalogaj, zato smo SŽ že nekajkrat pozvali, naj čimprej pristopijo k obnovi. A so nam rekle, da za to nimajo denarja. Ja, kam gre pa denar od najemnine, ki jim jo že vsa leta redno plačujemo? Sicer so se pa SŽ v najemni pogodbi obvezale, da bodo stanovanje vzdrževale in odpravljale pomanjkljivosti v njem,« se razburja Mateja Veselič. Zadeve dodatno zapleta nerešeno lastništvo hiše.
Prelaganje odgovornosti
Da nekaj glede lastništva ni urejeno, je družina sicer vedela, ni pa bila seznanje-
»Pravijo, da za obnovo hiše nimajo denarja. Ja, kam gre pa denar od najemnine, ki nam jo zaračunavajo?« se sprašuje Mateja Veselič.
»Najemnik je stanovanje najel, čeprav je poznal stanje objekta« pravijo v SŽ.
na, za kaj točno gre, pravi Mateja. In niti v sanjah si niso predstavljali, kakšne probleme jim bo to nakopalo.
Kot je razvidno iz izpiska iz Zemljiške knjige, je hiša, ki jo družini oddajajo SŽ, vse od leta 1973 last Mestne občine Celje. »Tako se SŽ in občina glede obnove hiše zgo-varjata druga na drugo. SŽ nas pošiljajo na MOC, češ da je ona kot lastnica dolžna vzdrževati hišo, na MOC pa pravijo, da vanjo ne bodo vlagali. Skratka, nihče noče prevzeti odgovornosti za prenovo hiše in za rešitev naše-
a kaj, ko naj bi ji na MOC še pred kratkim dejali, da odkup hiše ni možen. »Omenjali so, da nameravajo širiti cesto, ki pelje mimo hiše, in da bo treba objekt zato porušiti,« pripoveduje Mateja, ki ne ve več, komu naj verjame.
Hišo hoteli porušiti že pred četrt stoletja
Zgodba o nesrečni hiši na Slancah 5 sega v osemdeseta leta prejšnjega tisočletja. Urbanistični načrt občine Celje je takrat na območju
sploh bo) prenesena konkretna nepremičnina in kdo bo odgovoren za razreševanje stanovanj skega problema najemnika, saj bo to stvar dogovora med MOC in SŽ,« so nam odgovorili v občinskem oddelku za finance in gospodarstvo. Na SŽ so dodali, da so pogajanja za ureditev premoženjskopravnih razmerij v zaključni fazi, pri čemer pričakujejo, da bo problem rešen v naslednjih mesecih. Kdaj bi šele bil, če ga ne bi reševali tako »intenzivno«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
H'OiH'HIIN
CELJE
9
Zbrali rekordnih 712 ton papirja
Učenci 22 osnovnih in petih podružničnih osnovnih šol v celjski regiji so v tem šolskem letu zbrali rekordnih 712 ton odpadnega papirja. To pomeni 72 ton več kot lani in kar 158 več kot predlani. Najboljšim je družba Simbio na zaključni prireditvi podelila nagrade.
Rekorderji spet prihajajo iz OŠ Hudinja, kjer so skupaj zbrali 241 ton ali 544 kilogramov starega papirja na učenca. Med podružničnimi šolami izstopa OŠ Socka, kjer so učenci zbrali 9 ton oziroma 316 kilogramov papirja na učenca. Druga po količini papirja na učenca je bila letos OŠ Dobrna in tretja OŠ Ljubečna. Med podružničnimi šolami vrstni red ostaja enak že tretje leto zapored. Na 2. mesto se je uvrstila šola v Kompolah in na tretje podružnična šola Šmartno v Rožni dolini.
Akcija zbiranja odpadnega papirja je ena najstarejših akcij celjske družbe Simbio.
Njen cilj je osveščati mlade o pomenu ločevanja odpadkov. Direktor družbe mag. Marko Zidanšek je prepričan, da je osveščanje otrok lahko bolj učinkovito kot osveščanje odraslih. »Če že otroci začnejo razmišljati in ravnati okoljsko primerno, potem bodo to ravnanje ohranili; veliko težje in dolgotrajneje je spremeniti določene vzorce delovanja pri odraslih.«
Družba Simbio je zato začela s sistematičnimi izobra-ževalno-osveščevalnimi delavnicami po vrtcih in šolah. Njena prizadevanja niso neo-pažena. Letos je OŠ Frana Ro-ša družbo nominirala za posebno priznanje v projektu Zemljo so nam posodili otroci in tako je Simbio na zaključni prireditvi v Ljubljani iz rok predsednika države Danila Turka prejel priznanje za aktivno prizadevanje in delovanje pri ohranjanju našega okolja - čistega, zdravega in varnega.
BA, foto: TimE
Zmagovalci akcije zbiranja odpadnega papirja so učenci iz OŠ Hudinja. Skupaj so ga zbrali kar 241 ton.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA ABITURA
PRODAJALEC
Vpis v 1.in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) VPIS BO 16. SEPTEMBRA 2010, OB 16. URI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA
EKONOMIST
Informativni dan bo v četrtek, dne 9. septembra 2010 ob 17. uri
POSLOVNI SEKRETAR
Informativni dan bo v četrtek, dne 9. septembra 2010 ob 17. uri
Ob kresi se dan
obesi
Ta ljudski rek so za naslov prijazne folklorne prireditve uporabili izredno delavni člani folklorne skupine celjske Mestne četrti Slavko Šlander, ki so na ploščadi pri Ulici V. Prekomorske brigade z gosti pripravili pravi preplet ljudskih plesov.
Gostitelji so k nastopu povabili še folklorne skupine Društva upokojencev Razbor pri Sevnici, Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini, Ponikva iz Ponikve pri Žalcu, oktet Mlaški fantje iz Mlač ter lajnarja Vlada Nunčiča. Predstavili so štajerske, prekmurske, belo-krajnske, primorske gorenjske in koroške plese.
BS, foto: SHERPA
iiiiiiniii.iiovitediilusoa
Sonček odprl svoja vrata
Center Sonček Celje je minulo sredo odprl svoja vrata. Na ta način so želeli informirati bodoče uporabnike, prostovoljce in ostale o delovanju centra, obvestiti javnost o delu in življenju oseb s posebnimi potrebami ter bolje spoznati tiste, ki zvezo Sonček pri njenem delu podpirajo. Enota Varstveno-delovne- namenjena odraslim, ki se
ga Centra Sonček Celje, ki deluje v Gregorčičevi ulici 6, je bila ustanovljena pred 15 leti. Dejavnost centra je
zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti niti na odprtem trgu delovne sile niti v podjetjih za zaposlovanje
invalidov in so upravičeni do vključitve v program. Trenutno je v centru pod posebnimi pogoji zaposlenih 11 odraslih oseb s posledicami cerebralne paralize in nezgodnimi poškodbami možganov.
BA
Foto: SHERPA
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 in 03/428 55 32
10
PREBOLD
ŽALEC
Od hitrega k umirjenemu tempu
V	Preboldu bo nocoj slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj. Občani se bodo zbrali na športnem igrišču v Kaplji vasi, kjer bo obenem tudi slovesnost ob 100-letnici gasilstva v kraju. Ob pregledu preteklega dela in prihodnjih načrtih bodo najbolj zaslužnim občanom podelili srebrni in bronasti grb, priznanja in dve posebni priznanji občine.
V	Preboldu ni več čutiti časov propada Tekstilne tovarne Prebold, ko se je v hudi socialni stiski znašlo mnogo krajanov in z njimi kraj, ki je živel od tovarne in z njo. Na območju nekdanje tekstilne tovarne so zrasla nova podjetja. Časi zaradi gospodarske krize sicer niso rožnati, toda Prebold je, kot ostale spodnjesa-vinjske občine, sredi pospešenih naložb s pomočjo evrop-
skega in državnega denarja, ki bodo trajala še najmanj dve leti. Čaka jih dokončanje kanalizacijskega sistema, z izgradnjo katerega se sicer zavlačuje že več mesecev, in odprtje čistilne naprave v Kasazah, do konca letošnjega leta bo zaključen tudi projekt izgradnje mreže lokalnih cest. »Nato se bomo z lastnimi sredstvi posvetili vlaganjem v šolo, vrtec, knjižnico in Anin dom ter nadaljevali z bolj umirjenim tempom posodobitve cestne in kanalizacij ske infrastrukture v hribovitem delu občine. Pred propadom je potrebno rešiti tudi objekte, ki so pomembni za kraj in pred tem uspešno rešiti zapletene denacionaliza-cijske postopke,« pravi župan Vinko Debelak in pri tem misli na Graščino Prebold in »Ce-nerjevo« hišo v centru Prebolda.
Srebrni grb občine bo prejel župnik Damjan Ratajc za
Na pogorišču nova hiška
Planinsko društvo Galicija bo danes ob 17. uri na Šent-jungertu na pogorišču nekdanje koče otvorilo novo leseno hišo.
Pred dobrim letom dni smo poročali o požaru, ki je skoraj v celoti uničil leseno hiško na priljubljeni izletniški in pohodniški točki nad Galicijo. V leseni hiši poleg planinskega doma in cerkve so bili v času požara nastanjeni skavti in sreči se je potrebno zahvaliti, da so se vsi uspešno rešili pred ognjenimi zublji in morebitno tragedijo. Za postavitev nove hiše je bilo potrebnih nešteto ur prostovoljnega dela in odrekanj. »Hiša je dokaz, da smo ljudje kljub kriznim časom, ki nas pestijo, solidarni. Hiša nas je tako še bolj povezala in utrdila naše prijateljstvo,« pravijo gališki planinci, ki so s pomočjo številnih nastopajočih pripravili bogat program.	MJ
izjemno delo pri obnovi in vzdrževanju kulturne dediščine in sakralnih objektov, kot so izgradnja Aninega doma in obnovitev cerkva v Preboldu, na Homu, v Sv. Lovrencu in Marija Reki. Bronasti grb bo romal v roke Zvonku Babi-ču za ohranjanje ljudskega izročila, »kulturniku« Srečku Stepišniku in Ivanu Žličar-ju za večletno gasilsko udejs-tvovanje. Priznanja občine prejmejo Milena Breznikar, Jakob Breznikar, Emil Malovšek, Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold ter PGD Kaplja vas, PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka in PGD Šešče, posebni priznanji pa Klaus Jo-zef Koleczek iz podjetja Odelo in Uroš Merc iz podjetja Bi-sol.
MATEJA JAZBEC
Poleg omenjenih slovesnosti bo pod šotorom na športnem igrišču v Kaplji vasi jutri Dan gasilca GZ Prebold in v soboto regijsko srečanje godb in pihalnih orkestrov.
Praznik v Gotovljah
Na dan državnosti praznuje krajevna skupnost Gotovlje svoj krajevni praznik. Letos so prireditve in slavnostno sejo pripravili teden prej. Praznik pa so obeležili s slavnostno sejo sveta KS s kulturnim programom, podelitvijo plaket zaslužnim krajanom, otvoritvijo razširjenega dela lokalne ceste, pešpoti in pločnika pri mostu čez Ložnico v Gotovljah ter sanitarij v POŠ Gotov-lje.
O delu od lanskega do letošnjega praznika in o zadnjih osmih letih je govoril predsednik KS Gotovlje Peter Janič. Izpostavil je najbolj pomembne dosežke, to so kanalizacija, na novo urejena cesta, pločniki in javna razsvetljava. Niso pa skrbeli samo za center kraja, temveč tudi za zaselke. Še posebej pa so letos ponosni na novo pešpot od mostu čez Lož-nico do podvoza avtoceste. Investicije, ki so jih izpeljali v osmih letih, so vredne 1,9 milijona evrov.
Bronaste plakete so prejeli Friderik Krajnc, Kostja Zupan in Franc Trobiš, srebrno Tatjana Žgank - Meža in zlato Alojz Puntar. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Go-tovlje pod vodstvom Zdenke Markovič in učenci POŠ Gotovlje.
TT

NOVI TEDNIK
Jadra so se zaprla!
V maju in juniju so se v Žalcu zvrstile prireditve z več kot 40 različnimi aktivnostmi pod naslovom Razpnimo jadra za vse tiste, ki radi »športajo«. Piko na i so dodali člani športnih društev občine Žalec, ki so v soboto na zaključni prireditvi imeli kar 16 različnih postojank, kjer so predstavljali svoje dejavnosti.
Zabavno in z obilico nagrad je koordinator in glavni organizator ZKŠT Žalec pripeljal do cilja že deseto akcijo. Tokrat je bilo v Žalcu na zaključni prireditvi več kot 600 nadebudnih ljubiteljev športa in več kot 3 tisoč
ljudi, ki so uživali v različnih aktivnostih: ko-njeništvu, taborniških spretnostih, igrah z žogo, mini avtomobilskih spretnostih, igrah na napihljivih poligonih, predstavitvi karateja, strelskih podvigih, zabavni orientaciji, balinarsko-kegljaških spretnostih, tenisu ... Poleg obilice rekreativnih vsebin so potekala tudi različna tekmovanja: košarkarski turnir trojk, med dvema ognjema ... Višek prireditve je bil nastop padalcev in žreb glavnih nagrad, koles, ki sta jih dobila Mitja Dolinšek iz Pon-graca in Ana Baudek iz Žalca.
TT
S tekom in hojo proti raku
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je v petek pripravilo že deveto celodnevno prireditev Tek - hoja za življenje. Z njo želi v ljudeh vzpodbuditi skrb za zdravje, bolnim za rakom in njihovim svojcem pa vliti optimizem pri boju zoper to bolezen. Program, ki se je odvijal v Športnem centru Žalec, je bil živahen in pester. Pokrovitelj prireditve je bila Občina Žalec, častna pokrovitelja pa Ministrstvo za zdravje RS in Lojze Peterle, evropski poslanec, ki je tudi sam premagal to bolezen. Dogajanje se je začelo že do- prireditev nadaljevala v žal-
poldne v delavnicah v žalskih vrtcih in šolah, kjer so s pomočjo glasbe in plesa premagovali stres in krepili zdravje. Popoldanski program se je začel z mašo za bolnike v žalski župnijski cerkvi, nato pa se je
skem športnem centru, kjer sta zbrane nagovorila evropski poslanec Lojze Peterle in župan Lojze Posedel, na čelu teka oziroma hoje za bolne in zdrave pa je bil znani slovenski ju-doist Roki Drakšič.
V plesu so nastopili najmlajši iz žalskih vrtcev, osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, Zdravstvene šole Celje, mažoretke iz Levca ter pevci, med njimi legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pest-ner. Udeležencem so bili na voljo nasveti strokovnjakov, kako preprečiti raka in živeti z njim, merili so krvni sladkor, holesterol in drugo. Prireditev, na kateri ni bilo alkohola, kajenja in drog, se je zaključila v poznih večernih urah.
TT
Žalski tradicionalni tek oziroma hoja preživelih z rakom in zdravih
Nagrajenci občine Rečica ob Savinji z županom Jerajem
Poklon rečiški
■ v ■ ■
občini
Na praznični dan, 17. junij, so s slavnostno sejo občinskega sveta proslavili praznik Občine Rečica ob Savinji, sicer pa v teh dneh pripravljajo številne praznično obarvane prireditve.
Na slavnostni seji je župan Vinko Jeraj predstavil delo v minulem, hkrati tudi prvem mandatu občine, ki je zaživela v začetku leta 2006. Kot je poudaril župan Jeraj, je bila lastna občina težko pričakovana, marsikaj so v tem obdobju postorili, velikokrat pa naleteli tudi na ovire, kot na primer pri sprejemanju občinskega prostorskega načr-
ta. Sicer imajo v občini kar precej želja, v teh letih so pripravili tudi potrebno dokumentacijo, tako da bodo kar nekaj načrtovanih naložb uresničili letos oziroma prihodnje leto.
Na seji so za prvega častnega občana razglasili prof. dr. Antona Dolenca, rečiškega rojaka, priznanega zdravnika in umetnika, čigar likovna dela krasijo tamkajšnjo osnovno šolo in prostore občine. Zlati grb so za prizadevno delo v društvih podelili Jožetu Tla-kerju, prejemnika srebrnih grbov sta Vera Poličnik in Matevž Lenarčič, bronasta grba pa so podelili Jožetu Bidru in Milanu Vidakoviču. Na seji je župan odlikoval tudi
M	■ ■	■ V ■ i
Sanacija manjših plazov v Lokovici
Občina Šoštanj je ta teden pričela s sanacijo štirih manjših plazov v Lokovici. Spomnimo, da bo v začetku julija minilo leto dni, odkar je neurje s hudimi nalivi sprožilo več plazov na tem območju šoštanjske občine, ti so nekaj časa ogrožali tudi stanovanjske hiše.
Lani so morali tako nekatere krajane celo začasno evakuirati, že takrat pa so pristopili k sanaciji. V tem tednu je Občina Šoštanj pričela s sa-
nacijo štirih manjših plazov v Lokovici in sicer plazov Der-mol, Kešpret, Razbornik in Dobnik. Dela bodo izvajali štirje izvajalci: Andrejc in Blatnik iz Šoštanja, velenjski RGP in celjski Nivo, strokovni nadzor pa podjetje, ki je pripravilo tudi geološka poročila z načrti sanacij.
Šoštanjska občina bo za sanacijo odštela nekaj manj kot 52 tisoč evrov. Sicer je interventne ukrepe na območju plazov v Lokovici izvedla že lani
in s tem preprečila nadaljnje drsenje zemlje, hkrati pa je bil narejen načrt nadaljnje sanacije. V teku je trenutno še javno naročilo za sanacijo dveh manjših plazov Beričnik in Močnik. Najbolj nestrpno pa pričakujejo sanacijo treh največjih plazov, to so Molan, Jan-žovnik in Anclin, prav tako vsi trije v Lokovici. To sanacijo bo financirala država, občina pa je zanjo že objavila javno naročilo.
PM
štiri devetošolce, Saro Er-menc, Sandro Melavc, Ža-na Turka in Nastjo Selišnik,
ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh.
V prihodnjih dneh bodo v občini predali namenu nekaj novih naložb, od obnovljenega mostu do parkirišča, pripravili različne kulturne in zabavne prireditve, v nedeljo ob 18. uri pa v prostorih Oš odprli več razstav. V ospredju bo vsekakor narodopisna razstava Zibeli in skrinje naših babic. Gre za še eno razstavo, s katero člani TD Rečica prikazujejo bogato življenje iz preteklosti vseh krajev v Zgornji Savinjski dolini.
US
V prihodnjih dneh bodo v Občini Šoštanj sanirali tudi plaz Razbornik.
Izseljeni se v Gaberkah srečujejo že četrto leto zapored
Preseljenci v Gaberke kljub
V nedeljo so se v Gaber-kah že četrtič zapored srečali preseljenci, ki so pred leti zaradi posledic rudarjenja morali zapustiti svoje domačije v Gaberkah, Družmirju, Šoštanju, Pre-logu, Metlečah in Pesju. Srečanje je pripravila Kul-turnica Gaberke.
Zbrane je uvodoma pri kozolcu na lokaciji nekdanjega gasilskega doma pozdravil predsednik Kulturnice Ga-berke Franc Šteharnik, na-
govoril pa jih je tudi direktor Premogovnika Velenje Invest mag. Drago Potočnik. Ta je opomnil, kako je premogovnik v 135-letni tradicij močno posegel v dolino v več pogledih, hkrati pa zagotovil, da zaradi ljudi, ki so morali najti svoje domove nekje drugje, pripravljajo tovrstna srečanja. Upa, da se bodo še nadaljevala. Omenil je tudi gradnjo bloka 6, s katerim je premogovnik povezan in ki bo zagotovil prihod-
dežju
nost delovnih mest v dolini še za nadaljnjih 50 let, je prepričan Potočnik. Pomen bloka 6 pa je poudaril tudi šo-štanjski župan in poslanec Darko Menih, ki se veseli razvoja občine na račun energetike. Za kulturni program v Gaberkah so poskrbeli Rudarski oktet Velenje, Mešani pevski zbor Svoboda, mažo-retke iz Topolšice, Orkester Roberta Goličnika in Ansambel bratov Avbreht.
PM
S premogom so v Šaleški dolini povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev. Nekaterim je črno zlato prineslo zaslužek, prihodnost in družino, zrasli so številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogim pa je premog vzel tisto najdražje, nekomu očeta, drugemu zdravje, številni pa so ob rasti premogovnika izgubili tudi svoj dom. Prve domačije so na področju Škal izginile že pred drugo svetovno vojno, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje ter domačij pa se je po vojni z modernizacijo premogovnika še siloviteje razmahnil. Prebivalce teh ugrezajočih se naselij so deloma preselili na možna kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, del, predvsem mlajših domačinov, pa se je preselil v mesto. Takšnih domačij je bilo z območja Gaberk 33, preseljenih Družmirča-nov pa kar s 95 domačij. Skupno število preseljenih družin z vseh območij pa znaša nekaj manj kot 400.
DAN DRŽAVNOSTI
Občina Velenje osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti pripravlja jutri, 25. junija pri lipi samostojnosti na Prešernovi cesti v Velenju. Proslava se bo pričela ob 19. uri, v programu, ki ga pripravlja Festival Velenje, pa bodo nastopili Manca Dremel in velenjski Big band Vox z voka-listko Sanjo Mlinar Marin ter saksofonistom Juretom Puklom. V primeru dežja bo proslava v Domu kulture Velenje.
koncert:
ZORAN PREDIN
& the Gipsy Swing Band
Sreda, 30. junij, ob 20.00
na STAREM GRADU CELJE
2010 Poletje v CELJU, knežjem
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3
ZAVOD CEIEIA CELJE
MEŠITU WÚNAtnjE
C
v-r*
r^octlje
12
ŠMARJE P. J. ROGAŠKA S.
NOVI TEDNIK
Pod sv. Rokom je zavladal mir
Dolgotrajni prepiri zaradi nogometne žoge so končani
Po dolgotrajnih zapletih so v Šmarju pri Jelšah odprli novo pomožno nogometno igrišče, ki je povzročalo ostre spore v občinskem svetu ter t. i. nogometne seje. Občina ga je zgradila severno od osnovne šole ter atletske steze.
Prepiri so bili povezani tako z lokacijo kot z velikostjo bodočega pomožnega nogometnega igrišča, ki ga je po zakopani bojni sekiri občina zgradila za malo več kot sto tisoč evrov. Šmarski nogometni mir je bil porušen pred tremi leti, ko je nogometni klub izgubil zdaj že nekdanje pomožno igrišče pri dvorcu Jel-šingrad. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je namreč dal v najem šmarskemu golf klubu tudi kmetijska in nezazidana zemljišča, ki so bila v občinski lasti, kjer je bilo med drugim prejšnje pomožno nogometno igrišče. Golfisti so tam nogometni klub kmalu opomnili, da je gole treba odstraniti.
»Takoj smo si začeli prizadevati, da bi našli novo nado-
mestno lokacijo, vendar je za površino nogometnega igrišča težko najti primerno, saj v kraju niti ni dovolj ravnine,« se spominja župan Jože Čakš. Sledile so mučne razprave v občinskih odborih, komisijah in občinskem svetu, saj enim niso bile všeč ponujene lokacije, drugim spet ne menda preveliko igrišče in podobno. Nato se je občinski svet (kjer so med člani lokalni nogometni funkcionarji) dokončno odločil za lokacijo za osnovno šolo in atletsko stezo, kjer so ravnino morali seveda šele ustvariti. Občina je tam na srečo imela zemljišča, ki jih je odkupila od denacionalizacij-skih upravičencev.
Novo pomožno nogometno igrišče, ki ga potrebujejo za treninge, so zelo dolgo načrtovali, zgrajeno pa je bilo hitro, v dveh mesecih. Igrišče v velikosti 95 krat 50 metrov bodo lahko uporabljali tudi bližnji šolarji. Pod sv. Rokom ne zmanjka nogometnega navdušenja niti v času, ko ni mundiala, saj se na treningih podi za žogo več kot sto
Vsi so za nogomet
V Rogatcu, kjer so znani po posebni privrženosti nogometu, bodo ob letos dokončanem nogometnem igrišču zgradili s pomočjo javno-zasebne-ga partnerstva nekoliko večjo stavbo.
Vse kaže, da načrtovana gradnja nima nobenega resnega nasprotnika, saj je občinski svet akt o takšnem partnerstvu sprejel soglasno. Občina namerava plačati gradnjo pritličja stavbe, kjer bodo različni prostori za nogometaše, dele-
gate in sodnike, v nadstropju pa bodo poslovni prostori, med njimi fitnes in gostinski lokal. Zasebnega partnerja za poslovne prostore bodo poiskali z javnim razpisom.
V letošnjem občinskem proračunu je za občinski del naložbe načrtovanih 130 tisoč evrov, v načrtu razvojnih programov jih je še 100 tisoč. Po projektu bo pozneje, zraven te stavbe, še tribuna za 500 gledalcev.
BJ
Občina Rogatec je po nogometni plati nadpovprečno razvita, saj je nogomet tam najbolj priljubljen šport. Njihov klub Mons Claudius Rogatec je dolgo igral v 3. državni ligi, najbolj je uspešen malonogometni klub iz Dobovca pri Rogatcu, ki tekmuje v 1. državni ligi že več let. Njihovi igralci do 18 let ter do 21 let so celo letošnji državni prvaki.
Pod sv. Rokom je zavladal mir. Po hudih sporih je za OŠ Šmarje pri Jelšah nastalo privlačno pomožno nogometno igrišče (na fotografiji v ospredju), ki je v soseščini drugih športnih naprav.
otrok in mladincev, ki igrajo v šestih selekcijah. »Z izgradnjo pomožnega igrišča - in pred tem še atletske steze z večnamenskimi igrišči ter športne dvorane - je pri osnovni šoli nastal dragocen kompleks zunanjih in notranjih športnih površin, ki jih
uporabljajo za svoje športne dejavnosti šola, klubi in vsi ostali zainteresirani občani,« poudarja Zlatka Pilko, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti.
Novo šmarsko igrišče seveda ni edina tamkajšnja nogometna naložba, ampak je
zaradi nekdanjih prepirov najodmevnejša. Osrednje nogometno igrišče je v športnem parku, med glavno cesto in železniško progo, kjer občina dokončuje imeniten objekt z garderobami in tribunami. A čeprav imajo nogometaši novo pomožno
igrišče, jim drugih težav ne zmanjka. Najprej so lani izpadli iz 3. slovenske lige, trenutno pa jih muči iskanje skupnega jezika s sponzorjem ter še kakšna druga težava, značilna za nogometne klube.
BRANE JERANKO
Po Emini poti
V	■	^	I ■ v v
Srečanje Gradišč
Pojutrišnjem, v soboto, 26. junija, bo četrti pohod po Emini romarski poti, ki ga pripravlja zavod Kozjanski park. Pohodniki se bodo zbrali med 8.30 in 9. uro na gradu Podsreda, od koder jih bo vodila petnajst ki-
lometrov dolga pot skozi zanimive vasi vse do gradu Raj-henburg, ki je nad Brestanico. Tam bo za pohodnike na voljo avtobus, ki jih bo pripeljal nazaj na izhodišče, do gradu Podsreda.
BJ
V Šmarju še praznujejo
V Šmarju pri Jelšah se vrstijo številne prireditve, ki so v sklopu občinskega praznika.
Jutri, v petek, bo v Mesti-nju od 15. ure deveti malo-nogometni turnir za dečke do 15. leta (za prehodni pokal Občine Šmarje pri Jelšah), v soboto ob 16. uri pa
bo v šmarskem Športnem parku turnir ob otvoritvi balinišča. V soboto bo prav tako pohod Od gorce do gor-ce, po krajši pohodniški poti med gorcami Sladke Gore, ki ga pripravlja tamkajšnje Turistično društvo Skriti biser. Začetek celodnevne prireditve bo ob 9. uri. BJ
Ob vznožju Gradišča nad Podsredo bo v soboto, 26. junija, deseto Srečanje Gradišč Slovenije. Na prireditvi pričakujejo osemsto prebivalcev krajev s tem imenom z različnih koncev Slovenije.
Gradiščani iz KS Podsre-da se pripravljajo na prireditev že od lani, ko so bili izbrani, saj je takšna prireditev po organizacijski plati zahtevna. Za strežbo, varovanje in podobno potrebujejo v malem kraju več kot sto ljudi, s pripravami na prireditev pa so pri koncu. V soboto bo po prihodu
gostov ob 11. uri uradna otvoritev srečanja z nastopi zbora iz Podsrede, Folklorne skupine Kozje in etno skupine Nojek, zbrane pa bo pozdravil župan Kozjega, Andrej Kocman.
Vsako uro bodo sledili novi nastopi, od harmonikarjev in tamburašev do akrobatske skupine. Ob 13.30 bodo zabavne igre, ob 16. uri predstavitev Gradišč ter ob 18.30 sestanek predstavnikov vseh sodelujočih Gradišč. Z veselico, ki bo trajala do jutranjih ur, bodo začeli ob 17.30.
BJ
www.novitednik.com
H'OiH'HIIN
LAŠKO
ŠENTJUR
V Laškem se ponovno soočajo s prevelikim vpisom v enote Vrtca Laško, zaradi česar iščejo nove rešitve, vpisna komisija pa je že opravila svoje delo. Nekaj otrok bo našlo mesto tudi v vrtčevskem oddelku novozgrajene podružnične šole v Šentrupetru, ki je že nekaj časa pod streho.
Starši so za prihodnje šolsko leto v oddelke Vrtca Laško vpisali kar 172 otrok, prostih mest je 90. Porast je precejšen, kar pove že podatek, da je bilo lanskem šolskem letu v 24 oddelkov vpisanih kar 405 otrok, v letošnjem jih je 448 vpisanih v 28 oddelkov. Število otrok, ki obiskujejo vrtec, se je povečalo na račun družinskega varstva in drugačne sestave skupin v vrtcih, pravi vodja oddelka za druž-
bene zadeve v laški občini Dimitrij Gril.
In trend povečanega vpisa se, tudi zaradi zakona o brezplačnem vrtcu za drugega in ostale otroke v družini, pa tudi zaradi demografskega porasta, nadaljuje. »Ne glede na povečevanje števila oddelkov in vpisa še zmeraj ne sledimo povpraševanju,« pravi Gril, ki ob tem pojasnjuje, da nekoliko zmede v števila o vpisu vnašajo starši. Ti na eni strani, ker se bojijo, ali bodo dobili mesto v vrtcu, otroke vpisujejo že, ko so stari en mesec. »Kar 31 otrok od vpisanih za prihodnje šolsko leto smo zato morali v skladu z zakonom, ki narekuje, da mora biti otrok ob vpisu star najmanj 11 mesecev, odkloniti,« pravi Gril. Konec maja se je namreč sestala komisija za sprejem v vrtec, ki je pre-
13
Raste šola, v porastu vpis v
»Finiširajo« šolo v Šentrupertu - V lr I I	Laškem na tesno z vrtčevskimi otroki
gledala vse prispele vloge. V skladu skriteriji imajo prednost otroci glede na zaposlenost staršev ter prebivališče v Občini Laško. Glede na to točkovanje je zatem na čakalno listo šlo še 34 otrok, ki s 1. septembrom ne bodo vpisani. »Od vlog pa je medtem odstopilo še 17 staršev,« pojasnjuje Gril. Kot še dodaja, imajo trenutno prosti mesta v Šen-trupertu za 3. do 2. starostno obdobje in v enoti Jurklošter za 4. do 2. starostno obdobje. Ob tem pričakuje še spremembe vpisa tekom šolskega leta, pa tudi do 1. septembra, tako kaže tudi praksa.
V	novo šolo - pa tudi vrtec
V	popolnoma nove prostore bodo jeseni starši pripeljali otroke, ki bodo obiskovali vrtec v Šentrupertu. Tam-
Šola v Šentrupertu naj bi, če bo šlo čez poletje vse po načrtih, 1. septembra sprejela učence in vrtčevske otroke.
kajšnja podružnična šola je že pod streho, dela se približujejo zaključni fazi. Kljub slabemu vremenu v januarju in februarju, ko izbrani izvajalec Remont ni mogel nadaljevati z deli, je vse nadoknadil s povečanjem števila delavcev in delovnimi sobotami, pravi Gril. Objekt v teh
dneh zato že dobiva svojo končno podobo; lotili so še že pročelja, prepleskali polovico šole, julija bodo začeli s polaganjem podov, počasi že urejajo okolico šole. Ta naj bi bila napovedanega 1. septembra povsem pripravljena na prvi šolski dan in prihod učencev.
Zato Občina Laško želi ponovno povabiti vse šolarje prve in tretje triade, ki so doma v Šentrupertu, vendar so zaradi dotrajanega in nevarnega poslopja sedaj že zrušene šole hodili v šolo v druge kraje, da se vpišejo v domačo, povsem novo šolo.
POLONA MASTNAK
Kluuumpanje 2010!
Planina pri Sevnici bo jutri in v soboto utripala v znamenju večtisočglave množice, dobre rok glasbe, številnih prepoznavnih glasbenih gostov in spremljevalnih dejavnosti. Obeta se tradicionalna prireditev Klumpanje, ki vsako leto znova preseneča in prerašča svoje okvirje.
Klub mladih Planina tako ponovno vabi na idilično lokacijo Svetega Križa na Planini pri Sevnici. Dvodnevno Klumpanje se bo pričelo v petek, 25. junija, koncerti pa se bodo vrstili od 19.15. Prizorišče bo odprto že od 17. ure, saj bo tudi letos mogoče na Planini kampirati. Dvodevni spektakel bo ponudil sama odmevna imena; jutri bodo nastopile zased-
be Nude, Jinx, Mi2, Cabbage, Siti Hlapci, Barni Band, v soboto pa Šank Rock, Rock Partyzani, Mana, Žurdov, Momento in AC/DC Cover Band.
Hkrati pa organizatorji pripravljajo pestro dogajanje tudi čez dan. V soboto se bo dogajanje že zjutraj selilo na športno igrišče na Planini pri Sevnici, kjer bo od 9. ure turnir v malem nogometu. Kampiranje na za to predvidenem prostoru bo za udeležence brezplačno, v soboto zjutraj med 9. in 10. uro pa bodo deležni še brezplačnega zajtrka. Do večera, ko se začenja sklop sobotnih koncertov, bo čas mogoče preživljati na Klum-povi plaži s koktejl barom in sladolednico, na Klumpa-
lišču bodo na voljo družabne ter vodne igre, športni rekviziti in sumo borbe, v Klumpovi ustvarjalnici bodo nudili likovni pribor, foto in video kotiček, na Klum-povi tržnici bo pestra ponudba različnih izdelkov, pripravljajo pa še otroške animacije, saj bo ob 13. uri na Sveti Križ prišla Tinka Pinka s plesno igralnim programom.
Klumpanje se bo odvijalo v vsakem vremenu. Enodnevne vstopnice za prireditev so v predprodaji na voljo za 13 evrov, na dan koncerta 17 evrov, dvodnevne vstopnice v predprodaji 21 evrov in na dan koncerta 25 evrov.
PM
Veronika in Friderik se vračata v Jurklošter
Turistično društvo Celje danes že postavlja srednjeveški tabor v okrilju skrivnostne in čarobne kartuzije Jurklošter. V samostan, ki je močno povezan z usodo Friderika II. Celjskega ter njegovo Veroniko Deseniško, se bosta simbolno vrnila v okviru prireditve Pod zvezdami Celjanov.
Letos so se odločili za kartuzijo Jurklo-šter kot izvirni kraj zgodovinskih dogodkov in ga povezali z delom Srednjeveške skupine Celjani ter sodelujočimi. Danes po-
stavljajo tabor, jutri bodo usklajevali točke in vadili ter podoživljali taborsko življenje s srednjeveškimi igrami, plesom, lokostrelstvom, med 15. in 17. uro pa se bodo skupine sprehodile po Laškem. Osrednji dan bo sobota, 26. junij, ko pripravljajo dan odprtih vrat. Že ob 11. uri bo ceremonialna otvoritev tabora Pod zvezdami Celjanov, glavno dogajanje pa od 16. ure. V Jurkloštru bodo uprizorili zgodbo o Veroniki in Frideriku ter predstavili vse ostale aktivnosti v srednjeveškem duhu.	PM
Kolesarjenje med gasilskimi domovi
PGD Lokarje jutri, na dan državnosti, pripravlja 4. kolesarski maraton Od gasilskega doma do gasilskega doma.
Maraton se bo odvijal na dveh trasah mimo gasilskih domov v Občini Šentjur, na obe pa bodo kolesarji štartali izpred gasilskega doma PGD Lokarje v Dolah. Daljša proga, nanjo se bodo podali ob 8. uri, bo vodila mimo vseh gasilskih domov v občini in je dolga 92 kilometrov, krajša, na katero bodo zapeljali ob 10. uri, pa je dolga 50 kilometrov in vodi po severnem delu Šentjurja. Kolesarji naj bi vožnjo zaključili ob 13.30, ko bodo prejeli topel obrok in pijačo, štartnina pa letos znaša 10 evrov.	Pm
Šola se rola
V Šentjurju danes zaključujejo šolsko leto s tradicionalno prireditvijo šola se rola.
Mladi se bodo tako ob 10. uri zbrali na Mestnem trgu v Šentjurju. Osnovnošolci se bodo v okviru Talent šova 2010 predstavili z različnimi točkami in se potegovali za nagrade. Hkrati pa jim bodo predstavniki šentjurske območne gospodarske zbornice, celjski Racio, Šolski center Šentjur in Študentski klub mladih Šentjur predstavili deficitarne poklice.
PM
Festival Romantica Antiqua Laško
V Laškem in Jurkloštru se v naslednjih dneh v organizaciji Muzeja Laško ter laške podružnice radeške glasbene šole obeta glasbeni festival. Trajal bo od ponedeljka, 28. junija do 3. julija.
Gre za poletno novost v Laškem, s Festivalom Romanica Antiqua Laško pa želijo organizatorji vsebinsko dopolniti krajevne romanske arhitekturne bisere z organizacijo štirih koncertov, poletne šole in delavnice z okroglo mizo. Tako bo v ponedeljek, 28. junija, ob 16. uri v avli Kulturnega centra Laško delavnica goslarskega mojstra Ivana Miliča, ob 19.30 pa na župnijskem dvorišču pri cerkvi sv. Martina koncert baročnega tria. Nastopili bodo čembalistka Irena Kralj, Domen Marinčič z violo da gamba ter Kristian Kolman z violo. 1. julija bo ob 18. uri v parku Zdravilišča Laško koncert ansambla udeležencev poletne glasbene šole, ki se bo ponovil še 3. julija prav tako ob 18. uri v kartuziji Jurklošter. Dan zatem, 2. julija, pa se v laškem kulturnem centru ob 19.30 obeta še koncert solistov poletne glasbene šole.	PM
14
SL. KONJICE
DOBRNA
VOJNIK
NOVI TEDNIK
S ponosom jo prebirajmo!
Ponatis knjige Konjiška dekanija - Izjemna knjiga izjemnega avtorja dr. Avguština Stegenška
Ob stoprvi obletnici izida in devetdeseti obletnici smrti avtorja dr. Avguština Stegenška je izšel ponatis znamenite knjige Konjiška dekanija. Knjigo je za ponatis pripravilo podjetje Epitaf v sodelovanju z Založbo Cerdonis ter iz-dajateljicama Občino Slovenske Konjice in Deka-nijo Slovenske Konjice.
Ponatis knjige so predstavili v ponedeljek v konjiškem Kulturnem domu. Na novo pot sta knjigo pospre-
mila predstavnika izdajate-ljic župan Miran Gorinšek in arhidiakon Jože Vogrin. »Ponosni smo lahko, da smo iztrgali pozabi tako pomembno knjigo,« je dejal Miran Gorinšek in pojasnil, da so v Sloveniji našli vsega štiri izvode prvotne izdaje knjige, eno izmed njih v konjiški knjižnici. Zato se je s prvimi izvodi knjige zahvalil vsem, ki so pomagali, da bo zaživela novo življenje: Jožetu Kokotu, ki ga je nanjo opozoril, dekanu dekanije
Knjiga Konjiška dekanija je ena temeljnih umetnost-nozgodovinskih knjig, ki je z blagoslovom knezoško-fa dr. Mihaela Napotnika, konjiškega rojaka, izšla leta 1909. Je druga iz serije Umetniški spomeniki Lavantin-ske škofije. »Faksimilirana izdaja obsežne topografije prinaša na 432 straneh natančen popis in opis umetniških spomenikov (cerkva, gradov ...) na območju konjiške dekanije od Skomarja do Žič, in sicer s posebnim poudarkom na zgodovini znamenite Žičke kartu-zije. Delo je originalno opremljeno s pretežno avtorjevimi risbami in fotografijami. Knjigo sestavljata dva dela. V prvem, obsežnejšem, je besedilo opremljeno z risbami, v drugem delu pa so na umetniškem papirju reprodukcije fotografij objektov, interierjev in umetniških predmetov. Vsebina prvega dela je razdeljena na poglavja po župnijah, Kartuzija Žiče je predstavljena v štirih poglavjih, zadnje - XIX. poglavje pa prinaša pa-berke o imenih gradov, kaj ljudje pripovedujejo in seznam umetnikov. Kazalu sledi natančen seznam slik -reprodukcij, objavljenih v drugem delu knjige,« je opisal knjigo Blaž Prapótnik in pohvalil tudi izjemen jezik, v katerem je napisana.
Slovenske Konjice Romanu Štusu, arhidiakonu konjiške nadžupnije Jožetu Vogri-nu, dr. Vitu Hazlerju, ki je pomagal s strokovnimi nasveti, zgodovinarki Aleksandri Boldin, ki je napisala spremno knjižico, ter uredniku ponatisa Blažu Prapótniku.
Tako kot v občini so z izdajo zadovoljni tudi v dekaniji. Franc Brglez, bistriško-ko-njiški naddekan, jo je v pozdravnem pismu označil kot zgodovinski biser, Jože Vogrin pa je zaželel, da bi postala Konjiška dekanija poleg Svetega pisma najbolj brana knjiga v teh krajih, saj govori o preteklosti, o naših dedih in pradedih, in sledeh, ki so jih zapustili za seboj.
Samo knjigo so predstavili urednik ponatisa Blaž Prapótnik, zgodovinarka Aleksandra Boldin, ki je v spremni knjižici predstavila avtorja, in s strokovno oceno priznani slovenski umetnostni zgodovinar in etnolog dr. Vito Hazler. Kot je poudaril, je Konjiška deka-nija delo, ki ga je težko preseči: »Knjiga je še vedno sveža in za raziskovalce izredno dragocen vir podatkov, še zlasti, ker sedaj marsičesa, kar je opisal, ni več, ali je predelano,« je med drugim dejal.
V prvi vrsti (drugi) z leve arhidiakon Jože Vogrin, dekan Roman Štus, župan Miran Gorinšek ter pobudnik izdaje ponatisa Jože Kokot z ženo Slavico.
Tako kot knjiga je znamenit tudi njen avtor, dr. Avguštin Stegenšek (18751920), pionir slovenske umetnostne zgodovine, predavatelj, publicist in častni konservator na Štajerskem za okraje Brežice, Celje, Slovenj Gradec in Konjice ter mesto Celje. Velja tudi za začetnika spomeniške topografije.
Ponatis je povsem zvest izvirniku, dodan je le pisni blagoslov dr. Franca Kram-bergerja, mariborskega nadškofa metropolita. Tako kot prva izdaja je bogato opremljena in trdo vezano v platno z zlatotiskom na naslovnici. V pripravi je tudi digitalna različica za objavo na spletnem knjižničnem portalu.
MILENA B. POKLIČ
Petega
oddelka ne bo
0SV031TE
NOVO ALPLESOVO OTROŠKO SOBO PLANET!
Alplesovo pohištvo Planet krasi že številne sobice za dojenčke in malčke ter mladinske in samske sobe. Odločili smo se, da Vas povabimo, da širši javnosti pokažete fotografije »svojega Planeta«, kot ste ga uredili doma ali si ga želite. Obenem pa imate možnost za sodelovanje v nagradni igri.
Veliko nagradno igro »MOJ PLANET« smo pripravili skupaj s spletnim portalom ringaraja.net. Z objavo fotografije vašega Planeta na www.ringaraja.net/planet
imate priložnost, da osvojite eno od dveh enkratnih pohištvenih nagrad.
Sodelujete pa lahko tudi, če fotografija, ki jo pošljete, ni posneta pri vas doma. Planet, ki vam je všeč, slikajte pri prijateljih, sosedih, sorodnikih ali na katerem od številnih prodajnih mest s to Alplesovo ponudbo. Čas imate vse do konca letošnjega septembra.
Alples.d.d.
I lili
w — r
4 Si
MT3
Javni vzgojno-izobraže-valni zavod OŠ Dobrna je na Občino Dobrna vložil vlogo za izdajo soglasja ustanovitelja k oblikovanju dodatnega petega oddelka v Vrtcu Dobrna.
Zaradi nekoliko povečanega vpisa otrok v Vrtec Dobrna za šolsko leto 2010/11 je strokovna služba vrtca pripravila predlog, s katerim bi lahko v prihajajočem šolskem letu vpisali vseh 11 otrok. Občinski svet pa je predlog zavrnil. Župan Martin Brecl pojasnjuje, da bi bila takšna investicija nesmiselna, sploh ker bodo drugo leto zgradili nov vrtec: »Peti oddelek bi povzročil precej problemov glede izvajanja dejavnosti v vrtcu, enako tudi v smislu operativne zgodbe. Lani smo ustanovili še četrti oddelek in imamo otroke zdaj na treh lokacijah. Dva oddelka sta v obstoječem vrtcu, ki je bil zgrajen leta 1975 in ni več v najboljšem stanju, zato se tudi predvideva nov vrtec. En oddelek je v zdravstvenem domu in eden v šoli. Ko bomo rušili stari vrtec, bomo morali že tako in tako iskati prostorske možnosti za dva oddelka, če bi imeli zdaj še oddelek več, bi bilo to po moji oceni neodgovorno, saj bi postavili v takšen položaj še eno skupino.«
Vrtec je bil z odločitvijo občinskega sveta seznanjen. Vod-
ja vrtca Mateja Kos je tudi prisostvovala na seji in podala razloge, zakaj naj bi ustanovili še peti oddelek: »Zavedamo se stiske staršev, ki nimajo ustreznega varstva za otroke. V prihodnjem letu bo brez organiziranega varstva ostalo celo nekaj otrok, ki že imajo bratca ali sestrico v našem vrtcu.« Na razpis je prišlo 29 vlog, od tega jih 11 sicer ustreza točkovnim standardom, a bodo zaradi pomanjkanja prostora vseeno ostali brez vrtca: »V vrtcu se prav tako zavedamo tudi stiske občine in jo razumemo, saj bo v naslednjem šolskem letu težko zagotoviti optimalne pogoje za delo. Razumemo in spoštujemo pa tudi stisko staršev, ko otroka ne bodo mogli dati v organizirano varstvo, ki nudi predšolskemu otroku optimalen razvoj.«
Vlogo za dodaten oddelek vrtca je predhodno obravnaval tudi Odbor za družbene dejavnosti Občine Dobrna in se do predloga ni pozitivno opredelil. Tako občinski svet kot odbor se strinjata, da bi bila takšna investicija, ki bi znašala približno 90 tisoč evrov, nepotrebna, predvsem zaradi predvidene izgradnje novega vrtca ter prostorske stiske že obstoječih štirih oddelkov, ki jih bo treba v času rušitve vrtca in gradnje novega preseliti in zanje iskati rešitve.
MOJCA KNEZ
Priznanja KS Vojnik
Krajevna skupnost Vojnik je v petek na slavnostni seji podelila letošnja krajevna priznanja.
alples
pohištvena znamka
Vabljeni na
www.ringaraja.net/planet!
Člani sveta so na seji v začetku junija odločili, da bodo priznanja prejeli Danilo Bojanovič, ki aktivno in požrtvovalno deluje tako v kraju kot društvih, aktiven pa je tudi na cerkvenem področju, Prostovoljno gasilsko društvo, ker letos praznuje 130-letnico delovanja, ter Franc
Kuzman, ki velja za zelo aktivnega krajana na več področjih. Podelitev je spremljal družabni program, v katerem so nastopili dekliška skupina Detelj'ca, harmonikar Matej Mikola, Joškova banda, harfistka Veronika Tadina in KUD Galiarda.
MOJCA KNEZ
V svetu okusov
Izjemna razstava Jožeta Šubica v Špitalski kapeli
V Špitalski kapeli v Celju je na ogled razstava Devet postaj tvojega okusa, s katero je, to zapišimo že uvodoma, mariborski umetnik Jože Šu-bic poskrbel za enega najlepših likovnih dogodkov leta v Celju.
Umetnik, sicer slikar, razstavlja na številnih skupinskih in samostojnih razstavah že od leta 1981, sodeluje na likovnih kolonijah doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad. Ukvarja se s slikarstvom, z risbo, grafiko, od leta 2000 pa vse pogosteje tudi s prostorskimi in predmetnimi postavitvami.
Pričujočo razstavo je pripravil posebej za Špitalsko kapelo, prostor, ki ga Cerkev sicer ne uporablja več v sakralne namene, a še vedno nosi pečat »svetega«. V kapelico je umestil devet postaj, devet pravih svetišč okusa in čutnosti. Obiskovalce začne pot po postajah okusa pri Iztisnjenih pop-
kih, kjer lahko iz razstavljenih posod okuša med, mleko ..., Pot nadaljuje na postaji Do neba poslinjen, kjer ga avtor vabi, da leže na posteljo in spušča slino v zato pripravljeno posodo. Tretja in četrta postaja Banquet in Dan in noč bar je namenjena okusom pri uživanju hrane in pijače. Peta postaja Senseless kiss for sale ponuja pet jezikov, obloženih s poprom, soljo, dlako ... in vabi k poljubu. Šesta je postaja Nabiralec solz, kjer se obiskovalec lahko prepusti žalosti in jo izjoče v pripravljeno posodo. Sedma postaja Bubbling organs je zbirka penisov, pod katerimi so posodice z različnimi okusi. Vabi k namakanju in okuša-nju. Osma postaja Govori z menoj je nekak klečalnik, pred katerim je ogledalo. Tam se obiskovalec zazre zase, z vzorcem sline pa si lahko določi tudi DNK. Zadnja je postaja Opraševalke s štirimi kip-
Zvoki strun mladega Celjana
V galeriji sodobne umetnosti se je v torek okviru poletnih prireditev Društva ljubiteljev umetnosti Celje in Hiše kulture Celje predstavil mladi kitarist Aljaž Cvirn.
Še ne 18-letni Celjan sodi med vidnejše kitariste mlade generacije, kar dokazujejo številni uspehi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Samo letos je prejel 1. nagrado in zlato plaketo na festivalu v Murski Soboti ter zasedel 6. mesto na mednarodnem tekmovanju v Beogradu. Je tudi večkratni dobitnik nagrad in priznanj na Tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Glasbeno šolanje je začel v Celju pri Ireni Pajtler in ga nadaljeval pri mag. Ajši Svetlin, nato pa se je prepisal na Konzervatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer se kitaro uči v razredu Antona Črnuglja.
Za celjski koncert je pripravil zanimiv in zahteven glasbeni izbor del za kitaro od baroka do 20. stoletja in ga pred polno dvorano tudi suvereno odigral.	AB, foto: GrupA
Karikature o muzeju v muzeju
V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled gostujoča potujoča razstava karikatur Geira Helgena, ki jo je pripravil Mednarodni odbor za regionalne muzeje.
Avtor, ki je sicer upokoje- nja v svojih karikaturah pred ni kustos, je izredno duho- gledalce skozi humor kari-vit. S preprosto risbo razgri- kature zakulisje dela v mu-
zeju. Ponorčuje se iz uprav muzejev, iz »marketinških« prijemov, s katerimi naj bi privabili več obiskovalcev in podobno. Njegove karikature so res vredne ogleda, aktualne in udarne, metaforične in učinkovite.
BS, foto: SHERPA
ci ženskih glav, iz katerih »rastejo« gumijaste žogice -»pumpice«. Ob pritisku na njih iz v podnožju vgrajenih prostorčkov v prostor prileti cvetni prah ali pigment.
»Okus kot temeljna kategorija estetske presoje je v središču Šubičevega projekta . O okusu umetnik razmišlja kot dejavniku socialne razslojeno-sti. S tem so neizbežno povezani tabuji, vrednote, kršenje prepovedi, občutki sramu in krivde, pa tudi kimavost, klečeplazenje in licemerstvo ter nadalje zatekanje v okrožje intimnosti, pa tudi iskanje prostora diskretnosti za etično-moralno katarzo v območjih vzvišenega,« je med drugim razstavi na pot zapisala dr. Mojca Puncer.
Vsekakor razstava, ki jo je treba videti in, kdor si drzne, okusiti. Odprta bo do 18. julija.
BRANKO STAMEJČIČ Foto SHERPA
NE ZAMUDITE ...
... koncerta klape Bonaca, ki bo v soboto ob 20. uri na Starem gradu v Celju. Klapa Bonaca se je v svoji več kot 30-letni karieri prelevila iz klasične klape v mediteranski ansambel, ki je os-
vajal nagrade na skoraj vseh festivalih dalmatinske glasbe, s pesmijo Zemljo mora, maslina i soli pa so osvojili tudi Festival zabavne glasbe Split. Klapa Bonaca je prva dalmatinska klapa, ki jo je
pred več kot dvajsetimi leti sprejel tudi papež Ivan Pavel II. Sodelovala je z mnogimi znanimi hrvaškimi pevci: Jasno Zlokić, Arsenom Dedičem, Ivom Pattierom, Sanjo Erceg - Vrekalo idr. Vstopnina 18 EUR v pred-prodaji in 22 EUR na dan koncerta .
Tridimenzionalna Alma na spletu
Na spletni strani Pokrajinskega muzeja Celje je od torka povezava na virtualno razstavo o znani celjski popotnici, pisateljici, pesnici in zbirateljici Almi M. Karlin.
V Sloveniji je to edinstvena oblika prikaza razstave, ki je zasnovana po dejanski muzejski postavitvi v Celju. To pomeni, da si lahko v tridimenzionalni tehniki kar na spletu ogledate razstavo, kakršna je v muzeju, z vsemi podrobnostmi in opisi razstavljenih stvari. Za tiste, ki jim je splet tuj, pa bi si razstavo radi ogledali, je vse, kar potrebujejo, klik na poveza-
vo »Alma 3D« na spletni strani pokrajinskega muzeja (www.pokmuz-ce.si). No, pravzaprav dva klika na vrata, ki vam odprejo virtualni dostop do Alminega življenja. Z računalniško miško lahko klikate na vse razstavljene stvari, ob desni strani ekrana pa se vam bodo pokazale podrobnosti o le-teh.
Razstavo sta v muzeju postavila mag. Vladimir Šlibar in Ksenija Baraga, v virtualni svet pa sta jo prenesla Katja in Shanon Burnett iz studia Keleia. »Zaradi novega, tehnološko dovršenega načina ogleda razstave v Pokrajinskem muzeju Celje priča-
kujemo, da se bo jeseni zanimanje za dejanski ogled Al-mine razstave celo povečalo,« meni direktor muzeja Stane Rozman. Ob tem dodaja, da bo takšna postavitev razstave na spletu ostala tudi, ko jo bodo dejansko v muzeju morali skrčiti. To naj bi se zaradi prostorskih težav zgodilo naslednje leto. Je pa spletna Alma dobrodošel učni pripomoček v osnovnih in srednjih šolah, saj je življenje te znane Celjanke zanimivo tudi za geografsko, biološko, književno in še kakšno področje, še omenja Rozman.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Predstavitev 3D-razstave o Almi Karlin na spletni strani pokrajinskega muzeja. Št. 49 - 24. junij 2010 -
16
AKCIJA
NOVI TEDNIK
Najboljši med udeleženci so (z leve
21 magovalcev je z voljo in s trudom ter z izjemnim kolektivnim duhom doseglo uspeh. Skupaj so lažji za skoraj 300 kilogramov, obseg pasu pa so zmanjšali za 370 centimetrov. Na fotografiji manj, edini moški med ženskami, lažji
so skupaj s prim. Jano Govc Eržen.
in 21,5 kilograma lažja Irena Banovš
Popotnica je prigaranih 292 kilogramov manj
Najlažji med udeleženkami je »hujšar« Roman Podlesnik, sledita mu Irena Banovšek in Darinka Grgurič - 21 zmagovalcev akcije NT&RC gre naprej!
Darinka Grgurič je za uspeh iz rok urednice Radia Celje Janje Intihar prejela mesečno karto za fitnes in aerobiko Top-fita ter darilo Citycentra Celje in Avona.
Z zgornjim naslovom bi lahko opisali uspeh letošnje skupine 21 udeležencev akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Udeleženci so bili marca težki skoraj dve toni, natančneje 1973,9 kilograma. Po treh mesecih delavnic zdravega huj-šanja so izgubili 292,5 kilograma in njihova teža je zdaj na zavidljivih 1681,4 kilograma. K najboljšemu uspehu doslej sta jih gnala izjemen kolektivni duh, s pomočjo katerega so lažje premagovali kritične trenutke, ko so se kilogrami ustavili ali so jih celo pridobili, in nižja povprečna starost skupine od prejšnjih, zaradi česar je bil tempo dela hitrejši.
»Postali so drugi, bolj srečni ljudje. Izgubili so deset, dvajset in več kilogramov. Od njih bo zdaj odvisno, kako uspešno bodo vzdrževali težo in izgubljali kilograme, da bodo zadovoljni in zdravi,« je uspehe in popotnico za naprej strnila vodja akcije prim. Jana Govc Eržen.
»Hujšarji« so pridobili kondicijo in odvečne kilograme pretopili v mišice. Prva faza njihovega dela je bila nizko intenzivna skupinska vadba za »kurjenje« maščob in pridobivanje osnovne kondicije. »Kasneje so začeli pridobiva-
ti mišično maso, kondicijo in preoblikovali svoje telo,« je njihovo delo povzela inštruk-torica fitnesa v Top-fitu Kaja Toplak, medtem ko izjemna in neutrudna Nataša Šuster uživa zaslužene počitnice.
»Pogrešala bom delavnice, saj je bila skupina izjemno motivirana za delo. Tedensko preverjanje kilogramov na tehtnici ni bilo vedno prijetno opravilo. Ko je bilo najbolj hudo, je zaleglo vsaj to, da bodo kilograme odplavili litri in litri popite vode,« pripoveduje Tatjana Škornik Tovornik.
Udeleženci bodo ostali v stiku, že 3. julija bodo odšli na Kopitnik in nato na gobarski piknik na Roglo. V znak prijateljstva je »hujšarka« Marinka Ferlič tudi ob zaključku, kot že nekajkrat prej, »sotrpine« razveselila z drobnimi pozornostmi in jim okoli vratu zadovoljno natikala ročno izdelane medalje. Udeleženci so ob koncu izrazili željo po nadaljnjih srečanjih pod strokovnim nadzorom v obliki skupinske vadbe. Želijo, da bi imela država več posluha za ljudi, ki se spopadajo s prekomerno težo, in bi jih obravnavala podobno kot tiste, ki se bojujejo z odvisnostjo od alkohola, tobaka in drugih razvad.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Brez njih in ostalih sodelujočih sed Brigita Fižuleto, novinarka NT&RC Tovornik iz Zavoda za zdravstveno va
Da so v dobri kondiciji, so »hujšarji« dokazali z aerobno vadbo, s katero so se »mučili« vsako soboto na skupinski vadbi v Top-fitu.
Vsem sodelujočim je ekipa Novega tednika in Radia Celje podarila jabolka, najboljših pet je dobilo darilo Top-fita in Citycentra Celje, prvi trije tudi darilo Avona. Zmagovalcu tokratne akcije smo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje podarili kolo. Pokrovitelj akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je Pivovarna Union.
Mične in gibčne plesalke Aerobik tin
): Darinka Grgurič z 19,9 kilograma za 22,8 kilograma, Roman Podlesnik šek.
Roman Podlesnik je na začtku akcije tehtal 113 kilogramov, zaradi česar je bilo njegovo zdravje resno ogroženo ...
... zdaj je lažji za dobrih 22 kilogramov. Počuti se bolje, je v dobri telesni kondiciji in predvsem zadovoljen sam s sabo.
ma sezona akcije zdravega hujšanja ne bi uspela. Z leve: kineziologinja Mateja Jazbec, vodja akcije prim. Jana Govc Eržen in Tatjana Škornik arstvo Celje. Manjka Nataša Šuster, inštruktorica fitnesa iz Top-fita.
i Top-fita
Vtis o letošnji skupini si lahko ustvarite s pomočjo pesnitve najuspešnejšega in obenem edinega moškega med udeleženci Romana Pod-lesnika.
Skoraj vsi smo b'li mal' predebeli, zato smo marca hujšat' začeli. Da hujšanje res je naporno in grozno, to delalo Janjo je Planko nervozno. Ko naš psiholog delil je rozine, se Danici Medved cedile so sline. Kot bi ji zmanjkal' bencina, vedno zamuja Banfič Martina. Da treba trenirati bo brez pardona, sva rekla najtežja, jaz in Polona. Po vsaki me vaji bolijo kolena, nam je potarnala naša Irena. Vpraša na vaji Nataša, kdo manjka, to zagotovo Selčan je Branka. Jančič Simona je vsem govorila, nehala kadit' sem, pa sem se zredila. Veš, saj boš zmogla, hrabri jo Marinka, če ne bo to hujšanje čist' brez učinka. Nič ne bom jedla, kot prekla bom tenka, nam je zažugala Oset Milenka. Ivana se muči, trenira za tri, Viktorija srečna se vselej smeji. Ko vidi, da koža nam dol že visi, Ana Marija nam kreme deli. Hujšanje moje res nima učinka, pri polni je mizi dejala Darinka. Ena iz Celja, druga iz Liboj, vsaka je Mojca prelivala znoj. Se Brecl Andreja počuti normalno, saj težo dosegla je idealno. Dela počepe, po nordijsko hodi, Anja v spanju o torticah blodi. Pospravi klobase, kruh in ta liter, možu naroči Cvetka Kopitar. Dost' mam diete in ločevanja, besna razlagala mlada je Sanja. Da se zredila ne bi Polonca, jedla bo čisto iz majhnega lonca. Vedno z nasmeškom na licu obdana, naša najboljša zdravnica je Jana. Danes je torek, joj, spet ta zgaga, v Celju nas čaka Tatjanina vaga. Zdravo živeti v bližini Top-fita nas je učila prijazna Brigita. Ko nas obišče Andraž paparaco, vedno poslikal je le mojo faco. Radi se vračali bomo v Top-fit, tam majo lokal, tja šli bomo pit. Mateja pa snema in nas sprašuje, kako zdaj ta tening na nas učinkuje. Hujšati z vami nam b'lo je v veselje, hvala Novi tednik in Radio Celje.
Tudi orientalski ples »topi« maščobe in poživlja kri po žilah, zatrjujejo plesalke Top-fita.
Letošnjim so v pozdrav pomahale tudi predlanske udeleženke akcije. Te so zgled, da boj s kilogrami ni nikoli končana zgodba in da ne gre izgubiti volje in poguma za nove uspehe (z leve Nevenka Planko, Jelica Agnič in Alenka Sitar).
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Zvonimir Serdarušić je s Kielom osvojil ligo prvakov leta 2007. Bo uspel uspeh ponoviti tudi s Celjani v letu 2011?
Celjani v skupini smrti
V torek so na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju opravili žreb skupin v ligi prvakov za sezono 2010/11. Ekipa Celja Pivovarne Laško bo nastopila v t. i. skupini smrti.
Aktualni državni prvaki, ki bodo v najelitnejšem evropskem tekmovanju nastopili po letu premora, se bodo merili v skupini A. V njej so še nemški Kiel, španska Barcelona, francoski Chambery, poljski Vive Targe Kielce in zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, na katerem se bodo pomerili velenjsko Gorenje, Rhein Nec-kar Lowen, Ademar Leon in Silkeborg, na sporedu pa bo od 3. do 5. septembra.
Moštvo Zvonimirja Serda-rušića bo v prvem krogu lige prvakov, ki bo od 22. do 26. septembra, gostovalo pri poljskem prvaku Vive Targe Kiel-ce. Mnogi poznavalci rokometa so takoj po žrebu dejali, da čaka »pivovarje« skupina smrti, saj se bodo v njej merile najmočnejše evropske ekipe. Tiskovni predstavnik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Miha Pantelič se veseli začetka tekmovanja: »Težjih tekmecev skorajda ne bi mogli dobiti, vendar nas veseli, da se bomo merili z najboljšimi. Tekme bodo spektakularne, kar pomeni tudi polno dvorano Zlatorog, in gledalci bodo imeli kaj videti.«
Poznavalci menijo, da takšne skupine v zgodovini lige
prvakov še ni bilo, zato je težko napovedati favorita. Celjani, ki so se pred novo sezono že okrepili s štirimi igralci, s hrvaškim vratarjem Mirkom Halilovičem, španskim krožnim napadalcem Carlosom Prieto, Srbom Momirjem Rnićem in Nejcem Poklarjem, najverjetneje pa se jim bo pridružil še slovenski reprezentant Luka Žvižej, se bodo tako v prvem delu tekmovanja merili z nekdanjo Nokino ekipo Kielom, ki bo tudi branila prvo mesto, ko je v letošnjem finalu lige prvakov premagala Barcelono. Zaključni turnir bo 28. in 29. maja 2011 v Kolnu.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Kruder celo v TV-oglasu
Celjski plezalec Jernej Kruder nadaljuje dobre predstave v balvanskem plezanju.
Potem ko je bil v začetku meseca v ameriškem Vailu
na balvanski tekmi svetovnega pokala četrti, se je na tekmi v Moskvi kot edini Slovenec prebil v polfinale in zasedel 10. mesto. V Vai-lu je bila tretja tekma za sve-
»Uspelo tako, kot
smo si zamislili«
Glavni organizator in prva violina tekmovanja judoi-stov v Celju je Marjan Fabjan. Šesti turnir je uspel, kot si ga je začrtal - tako organizacijsko kot rezultatsko.
Najboljši trener juda je bil najsrečnejši tudi ob koncu tekmovanja, saj je evropski pokal v Celje privabil 455 tekmovalcev iz 28 držav, kar je za Celje in celotno Slovenijo neprecenljivo. Marjan Fabjan je bil upravičeno zadovoljen: »Vesel sem, da je ta turnir za nami in izpeljan brez napak. Vsi smo zelo utrujeni od tekmovanja in priprav. Bilo je veliko tekmovalcev in lepo število gledalcev, ki so lahko pospremili vrhunske borbe juda. Najboljše so prikazali člani našega kluba, medalje pa so začeli osvajati tudi že mlajši. Če
pogledamo na tekmovanje, tako sobotno kot nedeljsko, je uspelo tako, kot smo si zamislili.«
Kako bi ocenili nastope svojih varovancev?
Videli smo Petro Nareks, ki je po poškodbi osvojila neverjetno zmago. Lepo je bilo videti tudi finale članic Sankakuja, Urške Žolnir in Vlore Beđeti. Lucija Polav-der je z izjemnimi meti pokazala vrhunski judo ter potrdila, da ni zastonj prva na svetovni lestvici. Roki Drak-šič pa je pokazal takšno borbo, da je bila na nogah cela dvorana. Deklasiral je svetovnega prvaka in zasluženo zmagal. Zelo se je boril. Vsi so imeli tudi podporo domačega občinstva, ki jih je le še ponesla. Trud je poplačan.
Vendar ne finančno, temveč duševno.
Sankaku je dihal kot vsi za enega, eden za vse.
Točno tako. Tekmovalci so veliko svojega prostega časa vložili v organizacijo. V zadnjih dneh so zelo trpeli, pri čemer so bili zelo utrujeni. Trpel je tudi njihov prosti čas, a s tem so bili še bolj borbeni. Vsi so dali vse od sebe za delo in šport.
Kako se počutite po takšnem tekmovanju, ki zahteva ogromno vloženega truda?
Trenutno še ne čutim posledic. To bo čez tri ali štiri dni. Takrat bomo šli na višinske priprave na Roglo in najbrž bo takrat že pozabljeno, da je bil v Celju sploh evropski pokal.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Marjan Fabjan je bil po tekmovanju najsrečnejši med trenerji.
Triatlonci spet na Šmartinskem jezeru
tovni pokal, 19-letni Kruder pa je bil najboljši član slovenske reprezentance. S privlačnim plezanjem je nekajkrat na noge spravil tudi publiko: »V plezanju resnično uživam in mislim, da se to tudi vidi. Ko me kdo vpraša, kaj delam v prostem času, preprosto odgovorim, da plezam. Tekma v Vailu je bila res dobra in sem vesel za dosežen rezultat. Veseli me tudi, da so me v Ameriki tako dobro sprejeli, da so z mano posneli celo kratek televizijski oglas.«
Kruder se že danes odpravlja na novo tekmo svetovnega pokala v Eidhoven, kjer bo ciljal na stopničke. Več o enem najperspektivnejših slovenskih plezalcev, ki trenira sam, brez trenerja, si boste lahko prebrali v reportaži v eni od naslednjih številk Novega tednika.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Klub Triatlon Celeia je v nedeljo na Šmar-tinskem jezeru organiziral tekmovanje v triatlonu.
Super sprint triatlona, sprint triatlona in akvatlona se je udeležilo 80 tekmovalcev iz slovenskih klubov. Tekmovanje v super sprint triatlonu je štelo tudi za slovenski pokal. Na štartu je bilo tokrat v Celju veliko domačih tekmovalcev, ki so se dobro uvrstili. V absolutni kategoriji so tretje, četrto in peto mesto zasedli člani ŠRK Celje Sandi Ivančič,
Damjan Kranjc in Dejan Čičič Ocvirk. Pri
ženskah je Alenka Rabuza zasedla 4. mesto. Večina celjskih tekmovalcev je domače tekmovanje vzela kot pripravo na celovški ironman, kjer bodo skušali doseči normo za uvrstitev na enega najprestižnejših triatlonov Ironman Havaji.
Na akvatlonu so se najmlajši merili v teku in plavanju, medtem ko so starejši v ostalih kategorijah tudi kolesarili.
MOJCA KNEZ
V kategoriji člani so bili najboljši trije člana ŠRK Celje Sandi Ivančič, Dejan Čičič Ocvirk in Ljubljančan Miro Mavc.

»Goljo« v Laškem pustil ogromen pečat
Zdaj že nekdanji vrhunski košarkar Milj'an Goljo-vič j'e pred tedni končal izvrstno košarkarsko pot. Zadnjo sezono je odigral v dresu Zlatoroga, kjer bo zdaj opravljal funkcijo športnega direktorja.
Goljovič je v Laškem preživel štiri sezone in z zlato generacijo pod imenom KK Pivovarna Laško pustil izjemen pečat. Bil je najboljši strelec Laščanov v evropskih pokalih, saj je dosegel ogromnih 831 točk, na tekmah v 1. slovenski ligi pa kar 2.013. Piko na i je najlepšim letom košarke v Laškem postavil v sezoni 1999/2000, ko je osvojil naslov najboljšega strelca v Evroligi. Njegov strelski rekord na tekmi je bil neverjetnih 66 točk, ki jih je kot kadet dosegel v prvenstvu Srbije. »Goljo« je bil najbolj znan po natančnih metih za tri točke.
Kako bi opisali zadnjo sezono pred koncem kariere?
Igral sem zelo dolgo, tako da sem lahko vesel za preteklo sezono, ko sem lahko še zelo dobro odigral. Zadovoljen in srečen sem, da sem lahko kariero končal v Laškem.
Ste si želeli športno pot končati v Laškem?
Moja želja je bila končati v dresu Zlatoroga. To sem tudi obljubil in obljubo držal. Imel pa sem še eno željo, da ostanem v klubu in pomagam s svojimi izkušnjami. Zahvalil bi se celotni upravi, da mi je zaupala funkcijo športne-
Miljan Goljovič bo po izjemni košarkarski karieri v Laškem opravljal funkcijo športnega direktorja.
ga direktorja, ki jo bom opravljal po najboljših močeh.
Kako se spominjate časov, ko ste začeli?
Spominjam se uspehov, ko sem bil še mladenič ter vse do danes. Od mladinske re-
prezentance stare Jugoslavije do Evrolige v Laškem in Turčiji. Veliko je bilo klubov in lahko povem, da je za mano uspešna kariera. Še posebej sem ponosen, da lahko o tem pripovedujem svojemu sinu.
Igrali ste v kar nekaj klubih v tujini, kakšna je naša liga v primerjavi z drugimi?
Letošnja sezona je bila nekaj posebnega, in sicer zato ker sem se po desetih letih vrnil v Laško. Slovenska liga je po mojem mnenju trenutno precej slabša kot v preteklih letih in predvsem takrat, ko se je v Laškem z izjemno zasedbo igrala odlična košarka. V drugih klubih sem lahko opazil, da so lige močnejše in da se igra bolj trdo. Zmagati se mora na vsaki tekmi. Čeprav je v Sloveniji slabša liga, so cilji v klubih, da se dela z mladimi, in to je treba izkoristiti.
Kako se spominjate zlatih časov v dvorani Tri lilije?
Tako v slačilnici kot na igrišču smo bili ena velika družina.Takrat sta bila med drugimi tukaj Matjaž Tovornik - legenda naše košarke -in Mileta Lisica. Tudi preostali legendarni igralci Slovenije, Sani Bečirovič, Goran Jurak, Boštjan Nachbar. Bili smo uspešna generacija in prava druščina na igrišču in zunaj njega.
V zadnjih letih ni niti približno toliko gledalcev na tekmah kot v najboljših časih. Kaj se da spremeniti?
Na začetku je treba spodbujati mlajše igralce, ki morajo pokazati svojo kvaliteto. Če bodo to naredili, bo iz leta v leto več gledalcev. Čeprav v svetu vlada kriza, se nadejam, da bomo čez nekaj let v Laškem spet gledali vrhunsko košarko in novega Tovornika, Lisico.
Vaš sin že gre po vaših stopinjah. Kdaj ga lahko pričakujemo tukaj?
Trenutno je star tri leta. Ima pa zelo rad košarko. Vedno je sin boljši od atija in upam, da bo boljši od mene.
MITJA KNEZ
Foto: SHERPA (arhiv NT)
»Knapi« ugnali »šampione«
Nogometaši Rudarja so zakorakali v drugi teden priprav. Po treningih na igrišču Ob jezeru so se zdaj preselili na Roglo.
Velenjčani, ki so imeli na prvih treningih poudarek na fizični pripravljenosti, so odigrali drugo prijateljsko srečanje. Po presenečenju nad neodločenim rezultatom proti Dinamu iz Moskve so se pomerili s tretjeligaško ekipo Si-mer Šampiona, ki jo vodi Jani Žilnik. V Zre-čah je bil srečnejši strateg Rudarja Bojan Pra-šnikar, saj je Rudar slavil z 1:0. Srečanje so odigrali igralci, ki ponavadi igrajo manj, pridružili pa so se novinci, ki so na preizkušnji v moštvu Rudarja. Edini zadetek na srečanju je dosegel Alem Mujakovič. Moštvo bo na Rogli do sobote.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Zmagoviti zadetek je za Velenjčane dosegel Alem Mujakovič.
V)
1 u1
11- I
t 'o1 i a'
■ 10
Dušan Hauptman je Elektro vodil že pred petimi leti, ko se je uvrstila med najboljše štiri ekipe v Sloveniji.
Hauptman na klopi Elektre
Košarkarski klub Elektra, ki je letošnje prvenstvo končal na 9. mestu, je kot novi trener okrepil Dušan Haupt-man.
V šoštanjskem klubu so v začetku junija zaradi nedosega-nja zastavljenih ciljev prekinili sodelovanje s trenerjem Borutom Cerarjem, ki je Elektro vodil zadnji dve sezoni. Zamenjal ga je nekdanji košarkar in košarkarski strokovnjak Dušan Hauptman, ki je šaleško ekipo vodil že v sezoni 2005/06, ko je dosegla tudi največji klubski uspeh, to je igranje v končnici državnega prvenstva. Hauptaman, ki je bil šest let slovenski reprezentant, je 17 let igral za člansko ekipo Olimpije. Po končani igralski karieri se je posvetil trenerskemu delu. Deloval je v Kopru in Šoštanju, uspešno pa je vodil tudi ekipo Zagorja. »Dule« naj bi v Elektri ostal vsaj eno sezono.
MOJCA KNEZ Foto: arhiv NT
Fabjanovi na
Amalijinem pokalu
Danes in jutri bo na bazenu v Rimskih Toplicah četrti Amalijin pokal, turnir v odbojki na mivki za ženske.
Udeležbo na tekmovanju z mednarodnimi zasedbami bosta popestrili tudi državni prvakinji sestri Erika in Simona Fabjan, ki veljata za glavni favoritinji. Poleg najboljših slovenskih ekip se bodo na igriščih Aqua Rome predstavile tudi brazilske tekmovalke. Danes bodo od 9. ure na sporedu kvalifikacije, jutri pa se bodo zaključni boji začeli ob 10. uri.
MOJCA KNEZ
20
POLETNA LJUBEZEN 2010
NOVI TEDNIK
OVEN 4 «
Poletje bo zaradi močnejših vibracij planetov usodno tudi za ljubezensko področje. Najlepši vpliv je vsekakor prehod Jupitra, planeta sreče v vaše znamenje. Jupiter bo nudil obilo priložnosti na čustvenem področju, zato boste od močne energije kar žareli. Tudi prestop Urana v vaše znamenje bo dodal piko na i, zato se lahko nadejate celo nepričakovanega. Ovni boste celo poletje zelo močno izpostavljeni takšnim in drugačnim spremem-
bam.
Konec julija bo Mars vstopil v Tehtnico in spodbudil željo po ureditvi statusa v ljubezni. Lahko se pojavijo nasprotja med želenim in tistim, kar doživljate. Jupiter preide v retrogradno gibanje v vašem znamenje in ostaja tako vse do sredine novembra, zato hitite po časi. Zadeve se morajo postaviti na svoje pravo mesto počasi, korak za korakom, kar bo ob tako močnih vplivih težko razumeti. Julija bo v retrogradnem gibanju Uran v vašem znamenju in tako ostaja vse do sredine decembra.
Zanimivo obdobje, polno sprememb, a tudi vročih trenutkov v ljubezni, marsikateri Oven se bo v tem času na smrt zaljubil, marsikateri tudi končal razmerje.
LEV
Letos boste dajali prednost poslu, zato lahko marsikateremu Levu v ljubezni zaškripa in se pojavi kriza. Včasih ne boste vedeli, kam usmeriti močno energijo. Mars je v začetku junija stopil iz vašega znamenja, kjer je bil vse od oktobra lani in vam je prinesel marsikatero zmedo. Ponovno boste uskladili čustvena razmerja predvsem junija in vse do prve tretjine
julija, ko bo Venera bivala v vašem znamenju. Zaradi Marsa v Devici boste lahko kritični do partnerja in malenkostni. Izogibajte se teh vplivov in lahko boste zajadrali v avgust neobremenjeno. Bivanje Venere v Tehtnici lahko prinese zelo ugodne situacije v čustvenem stanju. Do izraza lahko pridejo vaše najboljše kvalitete.
Avgusta je odličen čas za nenavadno preživljanje dopusta, če se boste odločili za bolj odmaknjene počitnice, boste naredili največ koristi sebi in svoji ljubljeni osebi.
Samski boste imeli velike priložnosti za nove ljubezenske podvige. Naj vam bo lepo v toplih objemih, v romantičnih sanjarjenjih in strastnih nočeh.
STRELEC
Dogodki bodo letos izredno intenzivni tudi na čustvenem področju. Vsi, ki prisegate na samsko življenje, si lahko poleti ob močnih vplivih planetov tudi premislite.
Pazite, da v začetku poletja ne boste pretiravali v svojih izjavah, mimogrede se lahko zamerite partnerju in vas lahko postavi na hladno. Venera je namreč
bila v občutljivem Raku vse do sredine junija. Čustveni boste in polni notranje toplote, zato boste v ljubezni želeli doseči tisto nekaj več, kar velja še posebej za avgust, ko bosta Venera in Mars bivala v Tehtnici. Vaša očarljivost bo velika, velik bo tudi naravni nagon, da dosežete skladnost med čustvenim in fizičnim delom življenja. Za partnerja se boste tokrat zelo potrudili.
Vzačetku poletja lahko zaradi raztresenosti in premalo pozornosti naredite kar nekaj napak, ki vam jih bo partner težko odpustil. Ne glede na težave velja, da ljubezen na koncu vedno zmaga, tudi če so lekcije še tako težke in boleče.
BIK
Vtem času boste skušali ujeti ravnotežje med fizičnim in čustvenim življenjem, kar vam v določenih trenutkih ne bo najbolje uspevalo. Želje bodo velike, velika bo tudi kritičnost, ki lahko hitro prizadene partnerja. Truditi se boste morali izražati pozitivno energijo in čez težave stopiti z nasmehom in ponosno dvignjeno glavo.
Junija in julija vam bo Mars v Devici izredno naklonjen, zato boste veliko energije vlagali v komunikacijo in uravnavanje preteklih napak. Žal boste včasih malce komplicirali in vso zadevo zaostrili, a vam bo bivanje Venere v Levu prinašalo tudi veliko toplih trenutkov in vročih objemov.
Avgusta se lahko zaradi bivanja Venere in Marsa v Tehtnici pojavi kakšno stanje, ko se ne boste mogli odločiti. Ljubezen in čustva vam bodo veliko pomenila, zato boste naredili vse, da se nasprotja uredijo. Zajadrate lahko v novo, osrečujoče partnerstvo. Pomembno je, da zaupate sebi in svojim občutjem.
DEVICA
Leto 2010 bo malo zmedeno, še posebej za medsebojna razmerja. Saturn je že lani šel iz vašega znamenja, a se je aprila spet vrnil vanj. To pomeni, da morate popravljati zadeve, ki se dotikajo vaše preteklosti. Saturn bo v Devici vse do sredine julija.
Julija boste zajadrali v nove čase. Mars v vašem zname-
nju bo dajal obilo nove, sveže energije, ki jo boste koristno uporabili na čustvenem področju. Vsa nesoglasja in nejasnosti se bodo uskladile, še zlasti zaradi tega, ker bo v Devici tudi Venera vse do prvih dni avgusta. Počutje bo odlično, vaše delovanje konkretno, brez omahovanja in dilem. Odločeni boste, da uredite zmedo na čustvenem področju z veliko odločnostjo in učinkoviti boste kot že dolgo ne.
Za počitnice je priporočljivo, da izberete bolj umirjene kraje, kjer boste nabrali novih moči in se močneje povezali z ljubljeno osebo. Tudi v slogi je moč, boste ugotavljali ob koncu poletja.
ko;
Leto 2010*močQo izpostavlja tudi vaše ljubezenskopodroč-je. Pluton je vstopil v vaše znamenje in prinaša kar velike spremembe v medsebojni odnosih. Še posebej boste izpostavljeni rojeni v prvi dekadi.
Konec junija bo Lunin mrk močneje vplival na vaša ljubezenska razmerja, pokazalo se bo, kaj potrebujete, kaj želite, 11. julija, ko nastopi Sončev mrk, boste lahko vse želje tudi realizirali. Poletje bo
izredno dinamično v ljubezni, zato si lahko obetate tudi spremembe, na katere niste računali, vendar bodopozitiv-ne in obetavne za prihodnost. Retrogradni Jupiter in Saturn lahko sicer prineseta nekaj težav, ki so vezane na preteklost, a jih boste ob ustreznem delovanju hitro preskočili in šli novim zmagam naproti.
Julij in del avgusta boste sistematično delovali v smeri svojih načrtov, vendar z veliko mero taktnosti in previdnosti. Avgustu boste zaradi bivanja Venere in Marsa v Tehtnici enostavno uživali na vseh ravneh ljubezenskega odnosa. Zelo boste romantični in čustveni, zato bo partner srečen z vami.
DVOJČKA
Letos je pomembno leto v vašem čustvenem razmerju. Marsikdo se lahko na novo zaljubi, marsikdo tudi stopi v zakonski stan, ne glede na to, da se lahko to zgodi kot strela z jasnega. Sončevo leto močneje vpliva na resna razmerja pri Dvojčkih.
Venera v Levu bo vse do začetka julija poskrbela, da boste v središču dogajanja. Vse
se bo vrtelo okoli vas, vi pa boste imeli pogled usmerjen samo v določeno smer. Mars v Devici vam bo malce onemogočal konkretno akcijo zaradi tega, ker se lahko vaša sicer trdna samozavest omaja. Že v drugi polovici julija boste uspešno prestopili težave, ki izhajajo iz vas samih, in srečno obrnili zadeve v svoje dobro. Dvojčki boste izredno aktivni, komunikativni in pripravljeni za akcijo. Pravilne poteze in odločitve vam lahko usodno in korenito spremenijo prihodnost.
Tudi avgusta se boste prepuščali nežnim čustvom, saj bo bivanje Marsa in Venere v zračni Tehtnici naravnost čudovito za vaše znamenje. Zaljubljeni boste v ljubezen samo.
TEHTI
Letos je ugodno leto za vas, zato se lahko prepustite tudi užitkom v ljubezni. Saturn je zapustil vaše znamenje aprila in se bo spet vrnil vanj sredi julija. Za vas je začetek poletja mnogo bolj ugoden kot konec. To ne pomeni, da ne boste srečni, pač pa, da boste morali vnašati določene spremembe v svoja ljubezenska razmerja. Kar je staro in neuporabno morate
zavreči in se prepuščati novim energijam, ki vam jih prinaša življenje. Tehtnicam, ki se upirajo spremembam, ne bo najlažje, zato dobro preučite, kaj življenje zahteva od vas, kam usmeriti želje in kje aktivirati spremembe.
Julij bo zaradi bivanja Venere in Marsa v Devici upočasnil zadeve, ki se dotikajo čustvenih razmerij, Tehtnice boste točno vedele, kaj in kako avgusta, ko bosta Mars in Venera bivala v vašem znamenju. Očarljivost bo odlična, blesteli boste in ujeli srečo v ljubezni.
Velika možnost je, da letos pristanete v novem ljubezenskem razmerju, še posebno to velja za Tehtnice prve dekade.
VODNAR
Leto vam prinaša velike spremembe, na katere ste čakali kar nekaj časa. Obeta se vam lahko tudi resno razmerje, ki se lahko konča s poroko.
Že na začetku poletja boste uresničevali vse, kar ste si zastavili v prvi tretjini leta, planeti so vam zelo na-
klonjeni, še posebej bivanje Venere v Levu v juniju. Uredili boste tudi vse zmešnjave, ki ste jih naredili s svojim samosvojim delovanjem v partnerskem odnosu. Samski vodnarji boste imeli veliko priložnosti, da zajadrate v novo razmerje, vendar se boste otepali resnosti v razmerju zaradi strahu pred neuspehom. Ti vplivi prihajajo iz vaše preteklosti, zato se jim postavite po robu.
Avgusta lahko malce popustite v skladnosti razmerja, kajti druge obveznosti vas bodo kljub vročemu poletju obremenjevale. Ohranite bistro glavo in počasi hitite naprej, verjemite, da se vam bo obrestovalo.
RAK
Iz prve poloviceleta lahko zaskrbljeno gledate v prihodnost, saj marsikaj ni šlo kot bi moralo. Prepiri, nasprotja in težave v ljubezni so čiščenje na globalnih ravneh. Zgodnje poletje je lahko čas, v katerem lahko obrnete zadeve na svoje, pravo mesto.
Vladavina Raka bo pomagala utrditi samozavest in ugo toviti, kakšna so vaša čustva, želje, kam usmeriti energijo.
Pomemben astralni dogodek je vsekakor Lunin mrk 26. junija in kasneje Sončev mrk 11. julija. Mrka se bosta dogajala na osi Raka, zato bosta prinašala velike spremembe v ljubezenskem, čustvenem življenju. Poskrbite, da bodo te spremembe pozitivne.
Do sredine junija ste najbolj blesteli, saj je bila Venera v vašem znamenju. Čustva so bila res intenzivna, tudi dogajanja na čustvenem področju, zato je bilo vse prej kot dolgočasno. Junija in julija boste zaradi bivanja Venere in Marsa v Devici še vedno nekoliko na-pornejši. Pazite, da ne pokvarite, kar ste v preteklih mesecih skrbno načrtovali.
SKOPRIJON
V letu 2010 se lahko odločate za večje spremembe, ki so vezane na partnerski odnos. Prva polovica leta vam je bila mnogo bolj naklonjena kot poletje.
Že konec junija bo Lunin mrk v Raku močno vplival na vaše ljubezensko življenje. Vaša čustva bodo zelo močna in
intenzivna, višek pa bo vsekakor ob Sončevem mrku 11. julija. V tem času lahko naredite veliko spremembo. Bivanje vašega vladarja v Kozorogu vpliva na os Raka, zato je vpliv mrkov močneje izpostavljen za vaše znamenje.
Junij in julij sta bolj ustrezna za načrtovanje in urejanje zadev, ki se dotikajo vaše preteklosti. Zadeve, ki stojijo v zraku, boste reševali ravno v teh dneh. Brezkompromisno boste zahtevali svoje v avgustu, ko bo Venera gostovala v Tehtnici. Temu se bo pridružil tudi vpliv Marsa v Tehtnici. Veliko pozornost boste zaradi tega namenjali usklajenim medsebojnim odnosom
RIBI
Jupiter, planet sreče, vas je ščitil vse do sredine leta, ko prestopa v naslednje znamenje. Ne glede na to boste resnično srečni v ljubezni. Vaše partnerstvo se bo nadgrajevalo in občutili boste nove dimenzije povezanosti med dvema, ki so vam bile v preteklosti tuje.
Poleti boste izžarevali neko posebno privlačnost, ki bo nasprotni spol enostavno omrežila, še posebej močni boste v začetku poletja. Izbirali si boste nenavadno družbo, blesteli boste v družbi in marsikateri hrepeneč pogled se bo ustavljal na vas in iskal možnosti za kaj več.
Samski se boste ozirali za resnim razmerjem, še najbolj uspešni ste lahko avgusta, ko bosta Mars in Venera v vašem znamenju naredila velike čudeže. V svoje življenje boste želeli vnesti več trdnosti in stabilnosti, kar bo ugodno tudi za vaše duševno življenje.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-945 in 09014-28-18 ter na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 in na www.dolores.si cena minute pogovora je 1,99 eurz ddv - Št. 49 - 24. junij 2010 -
Tatovi na domovih
vedno bolj drzni in ■ ■ ■ ■ ■
vsiljivi
So se tudi pri vas oglasili domnevni zbiralci železa? - Najboljša zaščita je samozaščita
Na Celjskem skoraj ne mine teden, da policisti ne bi bili obveščeni o tatvinah domnevnih zbiralcev starega železa. Neznanci se namreč pod to pretvezo predstavljajo občanom in jih obenem okradejo. V zadnjem času je na našem območju število teh primerov strmo poskočilo. Storilci imajo najpogosteje za tarče starejše in upokojene ljudi v okolici mest in na podeželju, pri čemer so vedno bolj drzni in vsiljivi. Vprašanje časa je le, kdaj bodo celo nasilni do koga. Policisti, če do prijave pride, v nekaterih primerih tatove izsledijo, a še vedno je najboljša zaščita previdnost v primerih, če pride do obiska domnevnih zbiralcev starega železa.
Največkrat se pripeljejo kar na dvorišče, eden ali dva občane zamotita z različnimi izgovori, na primer da se zanimajo za nakup starega železa, orodja, ali s prošnjami za kozarec vode in podobno. Medtem ko se pogovarjajo, drugi storilci vstopijo v hišo, jo preiščejo in kradejo predvsem denar, zlatnino, orodje in druge vrednejše predmete, ki jim pridejo pod roke. Nekateri to, da so bili okradeni, opazijo hitro, ne-
Zbiranje starega železa ali kraja denarja?
kateri šele kasneje, ko je za prijetje storilcev v bližini že prepozno. Hitra prijava ali obvestilo o sumljivih osebah v okolici pa je ključna stvar.
Spomnimo na primer pred leti, ko je skupina storilcev na podoben način okradla dva zakonca, stara 79 in 80 let. Nič hudega sluteč sta jih povabila še v hišo, jim celo ponudila hrano, medtem ko je eden izmed njih preiskal hišo in jima odnesel skoraj
vse prihranke. Tatvino sta prijavila šele kasneje, storilce pa so prijeli na podlagi klica sosede, ki je bila prav tako okradena. Pri tatovih so našli tudi denar, vendar sta okradena več kot leto dni morala čakati, da sta ga dobila nazaj, saj je bil shranjen na sodišču, dokler postopek ni bil končan. Četudi storilce najdejo, so postopki z ugotavljanjem dolgotrajni, zato je najpomembneje, da so ljud-
Bodo pripor nekaterim obtožencem danes še podaljšali?
V Celju se je včeraj nadaljevalo maratonsko sojenje enajstim obtoženim preprodaje mamil. Te so prijeli lani na Celjskem med prodajo trde droge tajnima sodelavcema policije. Na čelu kriminalne združbe naj bi bil Ve-lenjčan Fadil Omič, ki je pri prodaji in oskrbi z drogo sodeloval z ostalimi, med katerimi so tudi državljani nekaterih držav nekdanje Jugoslavije. Po zadnjih obravnavah, ko so večkrat po več ur zasliševali kriminalista Boštjana Hmelaka, ki je usmerjal kriminalistično preiskavo, bi morali včeraj zaslišati še tajnega sodelavca policije. Ta je izvedel navidezni odkup mamil.
Postopek v teh primerih je tak, da se tajni sodelavcev zaradi varnosti ne sooči neposredno s senatom, odvetniki in obtoženimi, ampak na vprašanja odgovarja po mikrofonu iz druge sobe. Pri tem mu popačijo tudi glas. V sodni dvorani je bila
Preiskovalni sodnik je zanje po zaslišanju odredil pripor. Pri njih so našli še več drugih stvari, za katere še ni znano, kje so bile ukradene. Med drugim tudi več bonov trgovine Mercator in celo savinjski želodec. Zato sumijo, da vsi okradeni tatvin sploh še niso prijavili. Ker je teh tatvin na Celjskem vedno več, pri čemer ni nujno, da je vse izvrševala skupina, ki je zdaj v priporu, je dobrodošlo samozaščitno ravnanje. Treba je vedeti, da vsi zbiralci sicer nikakor niso tatovi, je pa pri tem potrebna velika mera previdnosti. Občani naj nikakor ne spuščajo v hiše neznancev, se ne zapletajo z njimi v pogovore. Kriminalisti priporočajo varno
shranjevanje denarja, zlatnine in drugih vrednejših predmetov. Ljudje imajo to pogosto shranjeno kar v nočnih omaricah in predalih, kamor tatovi najprej pogledajo. In glede na podatke o tatovih: le-ti namreč v povprečju že v dveh minutah najdejo točno to, kar iščejo. Vedo namreč, da so ljudje neprevidni in da vredne stvari hranijo pogosto na najbolj dostopnih mestih. O morebitnem pojavu sumljivih vozil in vsiljivih neznanih oseb v bližini domov pa naj občani obvestijo policijo na 113 v čim krajšem času, saj jim bo le tako hitreje stopila storilcem na prste.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
je previdni, da do tega sploh ne pride.
Tudi savinjski želodec
Pred dnevi so policisti prijeli štiri moške iz Novega mesta, ki so najmanj 12-krat kradli iz hiš na območju Mozirja, Velenja, Žalca, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. V njihovih vozilih so našli več ukradenih predmetov in tudi opremo za tatvine.
So dokazi res sporni?
Obstaja možnost izključitve nekaterih ključnih dokazov v sojenju domnevni mamilarski združbi
včeraj tudi prevajalka, saj tajni sodelavec z oznako 4004 govori nemško. Vendar do zaslišanja sploh ni prišlo. Vsi zagovorniki obtoženih so še poostrili svoj pritisk na sodni senat, da odloči o možnosti izločitve nekaterih dokazov, ki so vezani na tajne prisluhe, opazovanje, sledenje in navidezni odkup. Ti dokazi so po njihovem mnenju pridobljeni nepravilno in v neskladju z zakonom. Čeprav je tožilka Marija Gradič temu nasprotovala, je senat sprejel sklep, da bo vendarle moral odločiti, ali bodo nekateri dokazi ostali v spisu ali ne. Če jih bodo izločili, je vprašanje, kako trdni so potemtakem ostali dokazi, ki jim bodo še ostali. Sojenje se bo nadaljevalo danes, ko naj bi odločali tudi o tem, ali bodo pripor nekaterim obtožencem še podaljšali ali bodo odkorakali na prostost.
SŠol Foto: SHERP
E o
v
<ù
■
"3
v
o
■ ^m
"O
®
(C
Priznanja policistom ob dnevu policije
Na celjski policijski upravi je bil v torek sprejem dobitnikov posebnih priznanj ob dnevu slovenske policije. Sprejema se je udeležil tudi generalni direktor policije Janko Goršek. Podelili so priznanja za 30 let dela v policiji ter bronasti, srebrni in zlati ščit policije.
Priznanje za 30 let dela v policiji je med drugim prejela tudi celjska kriminalistka Zdenka Jan, znana po delu na področju preprečevanja nasilja v družini. Bronaste ščite za prizadevno in uspešno opravljanje delovnih nalog ter srebrne ščite za večkratne uspehe na posameznih področjih dela je dobilo skoraj 50 policistov iz različnih policijskih postaj na Celjskem. Zlati ščit policije za dolgoletno uspešno razvijanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti ali uspešnosti delovanja policije ter za pomembne dosežke pa sta dobila Zvonko Cirkulan iz sektorja kriminalistične policije in Vidko Lezjak iz sektorja uniformirane policije. Policija se je s posebnimi priznanji zahvalila tudi Društvu paraplegikov Jugozahodne Štajerske in Celjskemu sejmu za sodelovanje in podporo v preventivnih akcijah.
SŠol
Kazen
zdravnikom pravnomočna
Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo trem mariborskim zdravnikom, ki so se zagovarjali zaradi malomarnega zdravljenja. Gre za kirurge Bojana Krebsa, Martino Muršak -Pocajt in Emila Arnuša.
Natančno pred desetimi leti je 58-letna pacientka v Mariboru umrla po rutinski operaciji zaradi žolčnih kamnov. Operiral jo je Krebs, ki naj ne bi storil vsega potrebnega, da do zapletov ne bi prišlo. Muršak - Pocajtova naj ne bi opravila vseh kliničnih preiskav, Arnuš pa naj bi prepozno opravil ponovno operacijo. Primer je znan po tem, da so obtoženi s svojimi odvetniki več kot očitno poskušali zavlačevati postopek, saj bi zadeva ravno te dni zastarala. Zavlačevanja ni spregledala niti okrožna sodnica Marjana Topolovec Dolinšek, ki jih je na koncu tudi obsodila, in sicer vsakega na enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Zdaj je pohitelo tudi višje sodišče, ki je sodbo potrdilo le dan ali dva pred zastaranjem. To pomeni, da je ta obsodba ena redkih v Sloveniji, kjer so zdravniki zdaj tudi pravnomočno obsojeni zaradi malomarnosti pri zdravljenju.
SŠol , foto: SHERPA
Eden od obsojenih zdravnikov Emil Arnuš (zdaj je sicer že v pokoju) in njegov odvetnik Andrej Kac
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 26. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 27. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marja Lorenčak Kiker, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 28. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom -Marja Lorenčak Kiker, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox)
TOREK, 29. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 30. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 1. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 2. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
Čez Lemberg ga ni
To nedeljo bo gostja oddaje Znanci pred mikrofonom Marja Lorenčak Kiker iz srednjeveškega trga Lem-berg v občini Šmarje pri Jelšah. Umetnostna zgodovinarka je pred kratkim poskrbela za postavitev muzejske zbirke v obnovljenem ro-tovžu v rodnem Lembergu.
Saj ste slišali za starodavne šaljive zgodbe o Lember-žanih, ki so bika v zvonik vlekli, čisto po svoje cerkev širili ter počeli še marsikaj, za običajno pamet nesprejemljivega. Nastale so zaradi ne-voščljivosti njihove nekoč bistveno manj premožne soseščine, saj je bil Lemberg nekoč nadvse imeniten trg. V trgu je bilo veliko obrtnikov, med zadnjimi starimi obrtniki je bil oče Marje Loren-čak Kiker, ki je bil kovač. Na njeno pot v svet umetnosti je posebej vplival njen stric, slikar Milan Lorenčak.
Med Lembergom, Kozjanskim parkom in Narodno galerijo. Marja Lorenčak Kiker med zanimivimi predmeti muzejske zbirke v Lembergu, ki jo je postavila.
V naših krajih poznamo Marjo Lorenčak Kiker po njenem delu v zavodu Kozjanski park, kjer je bila trinajst let ter botrovala galerijski dejavnosti. Zadnjih trinajst let dela v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer pripravlja odmev-
Peter na Kitajskem tudi pomaga
Vse ljubitelje oddaje Filmsko platno obveščamo, da je njen avtor Peter Zupanc, ki se že četrti mesec potika po eni najbolj revnih provinc na jugu Kitajske, živ in zdrav in še vedno vesel.
Slovo v rožniku
Zadnjo sredo v juniju bo na sporedu še zadnja oddaja Zeleni val iz zimsko-spom-ladanskega niza, ki se v poletnih mesecih z voditeljico Matejo Podjed poslavlja in prihaja nazaj na program sredi septembra.
Zaključek sezone pomeni vsako leto tudi izlet prijateljev oddaje Zeleni val, ki smo ga 12. junija tudi uspešno izpeljali in si nabrali novih znanj in izkušenj o zdravilnih zeliščih in skrivnostni moči narave. Za slovo boste 30. junija poslušali posebno oddajo Zeleni val, ki jo je Mateja Podjed v sodelovanju s tehnikom Mitjo Tatarevičem
na sprehodu po travnikih v neokrnjeni naravi pripravi-
"k
Vť-
www.radiocelje.com
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG
2.	I CARE FOR YOU - JENNIFER BRAUN
3.	SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO
4.	ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA BURKE
5.	ALEJANDRO - LADY GAGA
6.	ALL THE LOVERS - KYLIE MINOGUE(3)
7.	NEUTRON STAR COLLISION -MUSE
8.	WORK IT HARD - STRESS FT. STEFANIE HEINZMANN
9.	WAKAWAKA - SHAKIRA FT. FRESHLYGROUND
10.	NOT AFRAID - EMINEM
(3) (5) (7)
(4) (2)
(4)
(1)
(2) (1)
DOMAČA LESTVICA:
(6)
ne razstave. Povsod jo spremlja njen Lemberg, zanjo najlepši kraj na svetu. Lemberg ji je tako ljub, da se je lani v tamkajšnjem rotovžu celo poročila s soprogom Američanom.
Foto: GrupA
Predvsem pa neustavljiv v svoji želji in potrebi, da čim bolje spozna svojo najljubšo državo.
Peter nam dokaj redno pošilja elektronska pisma, tako da smo »na tekočem«, kje se nahaja in kaj se mu dogaja. V zadnjem pismu nam je sporočil, da hodi po krajih čisto blizu meje z Vietnamom, kjer so ljudje izjemno radovedni in tudi veseli. Zadnjič je skupini domačink, ki so se po nakupih na lokalnem sejmu vračale v domačo vas, pomagal pri nošenju težkega tovora. Vzdržal je le pol ure, priznava Peter, ena od domačink pa se je v zahvalo na hitro naučila rokovati s fotoaparatom in nastala je tale fotografija.
www.iKHrítedniluom
la z zeliščarko Faniko Bur-jan in z nekaj poslušalkami, dobrimi poznavalkami zdravilnih učinkov narave. Lepo poletje vam želi Zeleni val.
1.	EO - SANK ROCK
2.	PREDEN GREŠ ŠE MAL OSTAN -FLIRRT	(4)
3.	PLES DO NEBES - SOULFOOD INC. (2)
4.	PRAVIŠ, DA VEŠ - KARMEN STAVEC	(5)
5.	OPROSTI MI (ACCOUSTIC)-SAMUEL LUCAS	(2)
6.	PEČAT - ANAVRIN	(5)
7.	NEDOSEGLJIVA - CHORCHYP ft. VLADO PILJA	(3)
8.	PRAVLJICA - ZEUS	(3)
9.	SUPERHEROJ - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(1)
10.V	DVOJE LAŽJEJE - PIKA BOŽIČ (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
RIDIN SOLO - JASON DERULO MOVE ON UP - ANGELIQUE KIDJO FEAT. BONO & JOHN LEGEND
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SONCE SIJE - RUDI & THE COOL VIBES PETEK ZVEČER - RED FIVE POINT STAR
Nagrajenca:
Lovro Matjažec, Pod gabri 67c, Celje Nojca Pelko, Ljubljanska 2b, žalec
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	NA STARE LEPE ČASE -MODRIJANI	(7)
2.	PRAZNIČNI ŠOPEK - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ	(4)
3.	ZGODBA POŠTENJAKA - OKROGLI MUZIKANTJE	(2)
4.	POČITNIŠKA HIŠICA - FANTJE IZPOD ROGLE	(1)
5.	ŠE ČAKAM TE - VIHAR	(3)
Predlog za lestvico:
ORNK BABE - POLKA PUNCE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	VINO JE SLADKO - MALIBU	(5)
2.	ADIJO, LJUBICA - DOMEN KUMER	(2)
3.	LJUBIM ŽENO POROČENO - VESELI SVATJE	(4)
4.	PA NAJ JI BO - NAVEZA	(3)
5.	NAZDRAVIMO SLOVENIJI -KOŠTRUNI	(1)
Predlog za lestvico:
VUZ NE TRNA - ANS. MODRI VAL
Nagrajenca:
Marijana Klokoč, Polzela 124c, Polzela Ivanka Cvet, Zidani most 111, Zidani most
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Z Zelenim valom, ki se občasno odpravi tudi na teren, že vrsto let s svojim bogatim znanjem in nasveti sodeluje tudi mag. Nataša Ferant (desno) iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer so še posebej ponosni na vrt aromatičnih in zdravilnih zelišč. Letošnja novost pri njih je skalnjak zdravilnih zelišč, kjer je nastal tudi posnetek z Matejo Podjed.

Razstava in simpozij o Žički kartuziji
V atriju Mestnega muzeja Ljubljana je bila od 14. do 21. junija na ogled razstava z naslovom Žička kar-tuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh. Razstavo je pripravila Občina Slovenske Konjice v sodelovanju z Inštitutom Villa Sancti.
Z njo so želeli predstaviti možnosti prenove širšega območja Žičke kartuzije ter opozoriti slovensko javnost o pomembni identiteti kar-tuzije, ki je nekoč predstavljala evropski politični in kulturni epicenter. Žička kartu-zija ima tudi vse možnosti, da pridobi znak evropske kulturne dediščine in da postane del Unescove svetovne kulturne dediščine.
Ob odprtju razstave so pre-mierno predvajali dokumentarni film Psalmi tišine, ki kulturno in politično vlogo Žič-ke kartuzije prikazuje skozi zgodbo o prijateljevanju tedanjega generalnega priorja
Štefana Makoneja in sv. Katarine Sienske.
Razstavo Žička kartuzija -evropski in kulturni epicenter na naših tleh si bo mogoče ogledati tudi v Slovenskih Konjicah. V Kulturnem domu jo bodo odprli na praznični dan občine, 30. junija ob 18.30, hkrati z razstavo Fotografije Konjic nekoč in danes.
V počastitev 850-letnice prihoda kartuzijanov v naš kulturni prostor in začetka gradnje kartuzijanskega samostana v Dolini svetega Janeza je bila v petek v Žički kartuziji tudi mednarodna konferenca o njenem zgodovinskem pomenu in viziji za prihodnost. Pripravila jo je Občina Slovenske Konjice. Na njej so poleg vrste slovenskih sodelovali še strokovnjaki iz Švice in Avstrije. Konferenco je vodil prof. dr. Peter Fister, ki je sodeloval tudi pri pripravi konservator-skega načrta za celotno ob-
močje nekdanje kartuzije. Vizijo prenove in razvoja, ki izhaja iz zgodovinskih dejstev, razumevanja kulture bivanja kartuzijanov, zbrane dokumentacije, podatkov o stavbah, analiz in sodelovanja ostalih strok, pobud in predlogov domačinov, bodo sedaj lahko dopolnili še z zaključki mednarodne konference.
MBP
Danes, 24. junija, ob 18. uri, bo med obzidji kartuzije zazvenel Gregorijanski koral v izvedbi koralnega zbora Akademije za glasbo iz Ljubljane pod umetniškim vodstvom prof. Toneta Potočnika.
GRČIJA
HOTEL KALIA BEACH 3/4*, POLPENZION/VSE VKLJUČENO Odhoda: 25.6., 2.7. od 369 €
.vv. -JH %
BOLGARIJA	
HOTEL BONITA 3*, POLPENZION Odhod: 30.6.	
Is	Ife
m	
	
399 € t ^
Irska - zeleni otok , 8 dni
Odhod: 3., 17. in 31.7., 7. in 21.8., 11.9.,
letalo,	CENA: od 979 €
Škotska I.-tradicionalno poletno
popotovanje, 8 dni - Odhodi: 12.7., 2. in 25.8.,
letalo,	CENA: od 978 €
Škotska in Irska, 9 dni
Odhodi: 19.7., 10. in 23.8., 13.9., letalo,
CENA: od 1.120 € Po skandinavskih prestolnicah, 6 dni Odhodi: 8. in 29.7., 19.8., 23.9., letalo,	CENA: od 799 €
BIH - NEUM - HOTEL POSEJDON 4*
Termin: 26.06. - 10.07.
7x polpenzion	od 238 €
Otrok do 12 let na dodatnem ležišču BREZPLAČNO!
www.palma.si
LJUBLJANA 01/520-27-00 MARIBOR 02/48-03-900 KRANJ 04/20-20-880 KOPER 05/663-36-60
19. 6. 2010
Planinska koča na Krimu (1.107 m)
26. 6. 2010
Poštarski dom pod Plešivcem (805 m)

17.7.2010	1 ^
Vojkova koča na Nanosu
(1.262 m)	^
Z LATO ROGOVA
Transverzala
PONOSA
14.8.2010	i
Mariborska	:
koča	' (1.068 m)
21. 8. 2010
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m)
28. 8. 2010
Šmohor (784 m)
4

rv* r •

1825
Na vrhu vas čakajo številne družabne nagradne igre in
110
trn
mm
zabava ob dobri glasbi!
ťv AtiiiviSr^-ïv^
„
Za vsakega udeleženca Zlatorogove transverzale ponosa, ki še bo v okviru akcije Gremov hribe podpisal v častno planinsko knjigo, bo Pivovarna Laško namenila ; 0,50 eurJokalnemu planinskemu društvu za nadaljnje delovanje.
www.gremovhribe.si
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I i i n I i i i i I i i n I i i i I I UJJUU..IJL
'kovanje v oqla^^^1^'
031 692
Čisto je čisto!
TaztÀeja
Hra zadej*
dnispw
Samostojno družinsko podjetje Tazodeja, ustanovljeno leta 2000 s sedežem v Celju, na osnovi večletnih izkušenj uresniči želje s pomočjo visokokvalitetnih in nizkocenovnih storitev. Njihova osnovna dejavnost obsega celo vrsto opravil s področja čiščenja poslovnih in bivalnih prostorov, poleg tega pa urejajo okolico, izvajajo hišniška opravila in selitve.
V hitrem tempu življenja še kako pride prav, če kdo drug poskrbi za čiščenje poslovnih in bivalnih prostorov, čiščenje po gradbenih delih in adaptacijah, interventno črpanje in čiščenje îzlîte vode, fekalij, globinsko čiščenje tekstilnih talnih oblog in oblazinjenega pohištva, čiščenje in nanos premaza na ploščice in pvc talne obloge, čiščenje oken, okenskih polic în žaluzij, opreme ali izvajanje dezinfekcije. Uredijo vam vašo okolico, pokosijo travo, obrežejo živo mejo „.V Tazodeji poskrbijo tudi za dostavo blaga iz trgovin do vašega stanovanja, demontažo in montažo pohištva, odvoz kosovnih odpadkov na deponijo.
Imate težave s čiščenjem žlebom in odtokov? Potrebujete slikoples-karska dela? Ne veste, kako bi zamenjali žarnico, stikalo, ključavnico?
■
Za vse to poskrbi:
Tazodeja - čiščenje, urejanje, izvajanje in posredništvo
Zoran Vuksanović, s. p., Opekarniška 12 f, 3000 CeSje, telefon: 041 /938-674, 041 /911 -981 in e-mail: tazodeja@gYnaH.com.
$	arhitektura
^ notranja oprema
LAMAL
oblikovanje
priprav* ttrwtJtfŮÉ iktluuiieiiUGÏ;
(PC.D.PZU'ID)

La mal d.o.o.
tehir)rl8 J2J1 tsMrjf Slmnilp
t+S9ííH21W6 c: n;fo,MûradJji .'ainsi noc^qml.(on spHft; wmn.M,;!
Ceije: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-526
TMI 5BÍADV KREDITNO PQZUEDNljTVO -W^HJÍK OKJÍEU. vu
DDR
IZVEDBA VODOVODNIH IN (SNIWIWH NAPELJAV m SANMI JA KDttLNK
ERSTUOI ïïfltliïïiiS iva. Proilrski vas 34/d. SIdtb. gsm: 041 60? 907
AGM NEMEC d.o.o.
Seđraž 3, 3270 Laško
Tel.: 03/56-48-043 Fax.: 03/56-48-840 E mail: ag m, ne m ec@kabelnet.net
GOSTINSTVO 1 GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
031/809-550
WWW.KNAUF-VBSTO/SÉK.SI WWW.VfiST0V5Elt.5I INFOSVfiíTOVSEK .51 JURČIČEV* 7, 3310 ŽALEC
rrcoHHA m stokwí ij.t.
PREGRA DNtSTEN E. SPUŠČENI STROPOVI, MANSARDE, POLAGANJE PARKETOVIN LAMI MATOV. PRENOM STANOVANJ INHIfeSUKOPLESKAJETTO, FASADERSTV0
ly^s^r- KROVSKO, KLEPARSKA DELA,
JTMONTAÎASTHEÎNIHOKEN,
Ujf	Tjfc BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE.
IMAJ U KONKURENČNE CENE.
osiïl;041 675 621 tel.: 03/73] 02« gsm:041 677 153 fiK:03/791 02 41 p-polt;: m atejc anze kffigmafl coin

Tel.: Q40/ 797-S46 www.debrd-desi911.com
MMi Debra Design
., : -f..., ....	-mhofluiiiiaiitlsfcteiiil
-	il ikoplHkaislvo	(f te delíi p itenp, spleteni. iirupûvi.
-	lílífldvd Id id J	iidelaw miíMjd [n napućen)
-	fciovstw. kleparîfta	- polaganj talnih obLog
Dejan Bratu Jek S.p., Cesta Talcev 5,3320 Velenje


>7/
EUROS TIL
6>
EROQOM.COM
.	_______L
ÎMÎent m r	fiHřl,'e P°il<>vnih Prasta,t>ť.S«»®!
Mail: uMM-uti«.» H"""»«««*
www.wmsiil-srcmtve.« P™* ildtîkav 11 !fksti1i
Tel! (H/780Ï96O	dmwj/fflftnjt fHUi, JlumiiujJ, nřrjawiígj jflJa, ptetajh mat
6sm:(W]575S95 . . ' Etološko íUíenje modulov sarin h eleinjn
^ U WUltKI S EMIS. r DM DĆ IN TRGOVINA Nk D DMU I
ti
-Ricun*irnt*i urvu ni domu ■lídflfv* »plftnlh rtr»nl m »plihícij Raťumírnili» initrulieíja mtttiji Piv iilr» *idTř»vinj* ia podjřt.i	i
Přůdili lídBlhar APPLE OÉLL. -Pomoč vtartfllnt pfi uporabi tfhnitnlh nwsrív
tel.: 03 781 26 03
i» ii<i>'iriii-iigiiimiLi i<j>ii.ri«
INFORMACIJE
MIZARSTVO
MIO OPREMA
Viinjđ va^^^^ 3212 Vojnik Teh 03/78-00* 7S0 GSM; 041/645-715 www.ni iooprem j.: i
' ' " ................i I i ■ r , I i , i , j i N | !
POKLIČITE IMS!
JJ_L
KUHINJE PO VAŠI ŽELJI

FRAi*C KAJOHAMC'	-HÏ ti MU si«!™ pohiitn ' graviranje, peskanje in to»liranjE iifiia m ogledal -vhodna m garaiwvriti
■ lidrljví Ilpfclfnií iHthtrflkov, isait.	_ ,rt(IÏI
g WDM), »rt, dmbh**	. ^i^^tortj^
C. L Oobralintka 21. 3ř3(l Ž il n?,nr	. innnniicirriida irplfln T.l.iMf7«1ÏW FakE: 03f74S I! 95
trtňe.majaranc®*lůJ. na!	" «H™ ravnega sieUa
www.rTtajonine.il	-vrtrairu stekli
fin ií riiirnfiiNtj asREV/iHJi nt iudí iMTEnocucoRhir.
tli ti mri z ň ku r* ]-. ri u u r j r nun! OïOpri itt/n ti at j! fin riiqurihrili'iiAMrIa»ri< Votli Hí|S0M)(Ji eiiHiJtmi
"flKuwuiireHrr ■ tJiiocmiHiiii.voDi
n c z ERVD an j 1issíhiuhno vood at i Dmvmto:
P b LTE IH E PQSDtlE
ipom la<ta nski ahdja ildílli«* ^
T EftMÛl NSTAlAC ij ei hi.: 03 /7« 35 j un: ml/63D M4, <ii: 03 7ií 75 J) henko B, ÍMOimHjui I	hbSfct44aiilj.il - www.liolHkoHtj.ii
KOS Kolod^ofikn
Maljaí Zel cinik
ugla$a>an)t khwirjtv
p>m:041 714 240
spoils : matjaz^ekznlkiSsíol.nsrl
glasbeni ce titer
Gosposka 25, 3000 Olje Ui: 03 546 40 06, fjks: 03 54» 4Ú fiO
mac-železník d.a.t>.
MilOnsk™ 13,3000 Olje ici-; 0,1541 32 W rc: 5138205397
IZPUŠNI LONCI IN Ctvr za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, iti rl ko lesnike, s k uter je in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
s.p.
Vransko 18b,il05 Vranji» Td/flicOJ 5725106, íSffl Ml SŮSůSSr03l Sli 999 f maitsl j»iB,m jrn«sW,nti,wwvf.ni9in ■ vrjnsko.net
<pTIKN
TZtstM*
MARJAN TERŽAN .p
Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38.00. Fa*:03/491-364)1
v (nwi i
*	STBOKCVNI phesleo vimzaoćaut
•	KvíL MiTm STLKU tU CiK'.'iftjt ÍA HjHĚKtUÍH*
- STPtJtOVNI FW1EGLĚ0 Z/■ KONTiWTUE CÍE . itvíbtetně řííntliťtue lect
•	Ú&TILAIAUOWHIKIUČ LĚÍE
*	soítďhnoiauhpnizíhlulhjíncíivíuílcev
poitmwT
paf.xirmi fflostor w stra miř 0f7ike -
DELOVNI ČAS: dhílawrtikl 00 B.I1H irí.M, Subotu Ml B.DD-1Z.00
ELEKTRO KLIMA
Vimjá tm lit UUtaqra»
Tnioi m -a« priliku«™-isjgoi «
TOPLOTNE ČRPALKE I KLIMATSKE NAPRAVE
mr;ič?fy& r/Msa
fflMMMM rwgfi-zvwčff:
ci»mi tr» it. îoan
m in ir n
Í4L 65-h «4«
.LeKtĚDiTBltan lkd
I i'
senris nllnsk.ib peči »
JUNKERS* BUDERUS
*	ViESSMANN * UNlCAL
*	SAUNIR DUVAL
Stanko Fartelj s.p. Gospojko y Ima i 30.0 D teljfi
gsn-. ^jj/ee 14 fití tel: -03/5441 '53,03/49líSGOt)
www. r.Jtklnjriehanlkđ-iip.Si e le k trom e^a n i k; ía rte I j Bv ù Ij s. net
»inženir
ELEKTR01NST.4LACIJE PROJEKTIVA-MERITVE
WtVt

ï
POMOC STAREJŠIM JB M INVALIDNIM DSESAM
'CELODNEVNO WiRSIVG AU MANI
' ÍPREMSEVOOSEBMÍBHMrtlIKA, BOLMISNECE ■ prévu
" LfREDIIïV STANOVANJ AU NIS
'ma5aîe
. f
■
i jALEGRA GSM: 041 802 145
Muzejski trg 7. 3000 Celje
i
JASNOVIDKE preiiikovrtiije
42 16 4316
nihalo in poz. energija
d; KA-m Z d.o.o.. M ari borsV.i 175	i ? i ! S kofia (a s. f&Jc
*	-IZD, KOV. NADSTREŠKOV
euřtí^é 4zd raznih kov, konsth.
KLJUČ ftVNtCňňSTVO Al0 DVOFtóÍNIH VRAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPNIŠČ |N DRUGIH KOV. IZDELKOV
ŠeščeS, 3312 Prebold
kljuca vnicarstvo-h erodsz@siol .net
GSM: 041 78 33 80 leJ.: 03 705 30 48
t4»
7HtWvH 1^,1" I rti Kil
M
rHPKMAMA
MANUALNA TERAPIJA
iZVAJA: DH. A. VERÍ1N1N OJtTOPiu utvuArûLoc
fttext>.o.o,„ dumaiska 120 a. iodoljubviana m.' 03 fnA'H'W, 031 itié 26Z: sruT ^«av.fttlv.sil i e-díta: fttexi$t-2.nei
DOBRODOŠLI V NOV) LEPOTNI TO® V CENTRU UtíKEGA
HHHAMUlk
SÍUÍNfreaíIBttH •SKÉN.tVWÍULlEFĚCLW '.'Sr' -MFliACUD	-WSÍřRffiUBSIMIVHilCLW
P0WUSE1NU PWflDV -(BNCWHIÍĚWaSWWÍV
HUffLffll	ÍÍNřiWWírtNÍKTi
ix h nit v -í1dkik) up«sjllev»úlefomjfírai*iwii
ÛiQM.'Irût jftfl INfOfWACUt: ^-.araHm&l^aimM&WCtoinlrietiukprt! Mnryj
	L	J	i a ) m ^	□
GRADNJE				
Pučnikova 4,3000 Celje GSM: 031/570-057 e-mail: gubo.m@gmatt.am Zunanja ureditev
Ivo Gubo, s.p.
i*o \ N kul i delovnih iAuicnj v AvMiiii pnnovnii j. vjm t v Çrl ju !
Obnova stanovanj in mans.trd Izdelav^ demit hmd
ogrevan j ê in prezračevanje

CELOVITE REŠITVE OGREVANJA IN PREZRAČEVANJA ZA PASIVNE IN	„^Ím^Í - ^ ■'
NIZKOÉNERGÍJSKÉ GRADNJE	v, ^
JaJra ogíttvnrje jřraíeit« * đeks * ddit] že za 2SrE> eur; m? !"
ÍVITA-TERM
VITA-7ERM Eg tlil Vrahli s ,p
SvotDvani*, inicn^rlng, zniitapalvji. proda,a in nantnía .!	iLijpnn. í Í	PoIbbIh 2Ď5, S3 i 3 Potz vls
vlWíffTieamarfl.Cwit
Zabukovšek
Z ABUKOVjEK In partnerji d.n.o. Žičeí. 3Í1SL.OÍE
Izdelava vssti vr^t toplotnj-iialatijsltili fasad; I delava napuifcv; Pledanka ddî; Zakljiifna dela vgradlwniitvu;
Uporabljamo naslednje materiale: Jub, fra g mat, roefix, ba u m It.
darko mavric s
C. koij ins ksi)) odrnlt 1 Sa, Šentjur w,:u7«3ski7«s2it7 r« C3NSM0Ï. ÎJSÎËÎ5 gsm: ml (« 096	tàtljwm
nns.l:í(ilis@irdmíl fMiK^etít
Izdelava ctónlkcť ^ praJaJí: iahiiij, ^ lameliiífi ma, piMw, ro
senilL E
servis - prodaja - r ex e r v n i del)
gsm:041 637 674	Uva3,30WCelje
PIAGGIO
0
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
Mariborska «Ha 36
3CKJÛ CELji?, ïel.i 03/54-13-195 ODPIRALNI CAS: ponedeljek - petek I tobom
06:00 -19ÍK}
- man;ia EK5PRESNA popravila ■ original krajšanje jeansa oženje oblačil menjava zadrg,, -popravila usnjenih oblačil
nedelja J n prazniki
07:00 -13:00 | ÍAPRTO
MIH SFLirUE PŘEVOZÍ in 0ĐI/0ZJ CEHI
V; IffSpecioínořjífenjetalnih,zidnihpovrimin□
Bostoimih prt)ït0i0ii,iliiiûv# poditreïijidiiraï, kleti,pohiSttfû,
aparatoi/rodLro2L na depanije
gsm: 051/881788 OWÏ71793
'H or Simnoiv; !.p, lutrirtmi il li. it-90C(r(|r


GAL ER i
30Ï
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Cfcuii, JanfjrEmdij, itanitmiiïa,JD»C(l)f.Slil lil: 01/543 5Í2B
Delovni čas:
ponedeljek - pelek 8-14 in 16-19 idbotJ 6-12
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: (HEZIS)
LESENA OKNA IN VHODNA UHATA ZA VAS DOM
liiïtfi.i, wtiivdnje iHitlivn, rrwnaiH, nonrantiuj vtí p a ťJtihiHjwh
Kontakti: JfStk mit.axstvo iftl e-maiL miiárstvo.kDruEitasiol.net; splet:www.miidrstvo-korur.si
	v primeru smrti vse na enem mestu i
	POGREBNE STORITVE spkfvoï)pokojnikov POKOPALIŠKE STORITVE s pokopom řcxojnew
	î4 urni brezplačni ohisk na domu
■ " •	03 781 82 45 - 051 649 780
	pe Trg celjskih knezov 3, ceue ;
VOJNIK	www. p r 1 m o : i c. i i
1-1 í i i t i lilii ITTTTTri I I I I i I I I I M I I I I i i i i i i i j i i i i i i m i J m M
Podaljšana petica le za Kitajce
Nemški BMW je, tako kot številne druge tovarne, posebej pozoren do kitajskega trga. To dokazuje tudi dejstvo, da je predstavil posebno, in sicer podaljšano izvedenko BMW serije 5, ki bo na voljo zgolj na kitajskem trgu. Avto bo imel za 14 cm podaljšano medosno razdaljo in bo v dolžino meril 503 cm. Na voljo bo s tremi bencinskimi šestvaljniki z močjo od 150 do 225 kW.
Honda CR-Z
CR-Z je novi Hondin hibrid
Hibridi so na pohodu, to seveda ni novost. Je pa novo to, da si je mogoče tudi pri nas omisliti novi Hondin hibrid z oznako CR-Z.
To je majhen kupe (meri 408 cm), s sedeži, ki jih je mogoče označiti 2+2 (kar pomeni, da se zadaj sedi le za silo), poganjata pa ga 1,5-litrski bencinski motor in elektromotor. Oba skupaj sproducirata 91 kW/124 KM pri 6.000 vrtljajih v minu-
Toyota auris
Auris tudi hibrid
Japonska Toyota je doslej prodala 2,5 milijona hibri-dov, pri čemer je bil najbolj uspešen prius, zraven pa so gotovo prišteli tudi hibridne lexuse (Lexus je Toyoti-na hišna znamka). Zdaj so tehniko oz. hibridni sklop, ki poganja priusa, preselili tudi v aurisa, ki se vozi v nižjem srednjem razredu.
Auris na trgu tekmuje recimo z Oplovo astro, pa vw golfom, peugeotom 308, re-naultom megane in podobnimi. Japonska avtomobilska hiša načrtuje, da bo imel do leta 2020 vsak njihov model hkrati tudi hibridni pogon.
Auris HSD (hybrid synergy drive) ima povsem enak pogon kot prius. Gre za kombinacijo bencinskega 1,8-li-trskega motorja (73 kW/99 KM in 142 Nm navora) in elek-
novitednik
www.novhednik.com
ti, navora je za 174 Nm, kar je približno toliko, kot ponuja 1,8-litrski bencinski motor v hondi civic. Kot pravijo v tovarni, honda CR-Z načeloma porabi vsega 5 litrov goriva, izpust C02 pa naj bi dosegel vrednost 117 g/km. Baterija, ki hrani električno energijo, je ni-kljeva, električni motor pa med zaviranjem deluje kot generator in hkrati tudi polni baterijo.
V najboljšem primeru zmore CR-Z največ 200 km/ h in do 100 km/h pospeši v 9,9 sekunde, omembe vredno pa je, da zgolj na elektriko le ne pelje, pač pa kombinacija delovanja bencinskega in električnega agregata omogoča skromno porabo in manjši izpust C02.
Kot rečeno, se je prodaja te honde pri nas že začela, v najcenejši izvedbi pa je na voljo za dobrih 26 tisoč evrov.
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI.
PRI TRIGLAVU RAČUNAJTE NA ZAVAROVALNO POLICO PO VASI MERI. PRIZNALI VAM BOMO DO 17 % PAKETNI POPUST NA PRENOVLJENE PAKETE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, D015 % POPUST ZA IZKUŠENE VOZNIKE, 5 % BONUS ZVESTOBE IN 5 % POPUST NA TAKOJŠNJE PLAČILO PREMIJE. NEKATERIM ZAVAROVANJEM SMO ZNIŽALI PREMIJO, DOPOLNILI PONUDBO Z ZAVAROVANJEM ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA TER RAZŠIRILI NABOR ASISTENČNIH STORITEV. VEČ O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
triglav
!
tromotorja, ki sam zase ponuja 60 kW/80 KM, vendar pa skupaj zmoreta znanih 100 kW/136 KM. Tudi auris ima, tako kot prius, štiri oziroma tri načine vožnje. Drži, da gre avto zgolj na elektriko v dokaj specifičnih okoliščinah (hitrost ne sme preseči 50 km/h, ne pelje dlje kot 2 km, hkrati mora biti baterija dovolj polna ...). Dejstvo pa je, da je auris v tej varianti ekološko precej bolj prijazen kot sicer, kajti v najboljšem primeru je povprečna poraba 3,8 litra goriva, izpust C02 pa vsega 89 g/km. Sicer pa auris HSD zmore največ 180 km/h, do 100 km/h pospeši v 11,4 sekunde.
Auris HSD se k nam pripelje julija, tedaj ali morda malo prej pa bo znana tudi cena, ki naj bi bila nekako 20 do 21 tisoč evrov.
restavracija in kavarna
www.celjska-koca.si
SUPER AKCIJA
Ob nakupu malice vožnja z BobKartom GRATIS
www. trac-celje. si
Najdete nas na Mariborski 7, v Celju! (fakulteta za logistiko)
skupin
ALI OGLASI - INFORMACIJE
lÉBiMM
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRE D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
PRODAM
XARO 1,9 diesel, letnik 2001, prevoženih 100.000 km, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 040 611-212. 2692 FORD fiesto encore, letnik 2001, dobro ohranjeno, redno servisirano, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 041 714951.	2730
VRTNO kosilnico prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 040 627-119.	2654
TRAKTORSKI dvobrazdni plug, 10 col, prodam. Telefon 5733-244. l 259 TRAKTOR John Deere, tip 200, 25 ks, prodam. Telefon 041 563-575. 2688 ELEKTRO motor, 7,5 Kw, 1.450 obr/min, za puhalnik in električni generator, 220 v, 2.800 w, prodam. Telefon 041 271340.	2705 ZETOR 2511, z nakladalko ali posamično, prodam za 2.000 EUR. Telefon 031 579-860. 2729
10 a urejenega vinograda, v Babni Gori, prodam. Telefon (03) 5461-643, 031 789-148.	2687
DRAMLJE, Pletovarje. Vinograd, 1.700 m2, prodam. Telefon 041 501-611. š 386 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998660.	2703 STANOVANJSKO hišo, primerno za večjo družino ali dve, v kraju Studence pri Žalcu, prodamo. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, ima vse priključke in je od AC Arja vas oddaljena 4 km oz. 5 minut. Vse informacije po telefonu 051 416-230.p
KUPIM
PRODAM
NAKLADALKO Sip 25, tračni obračalnik Sip 220 in kosilnico Bcs 140 diesel, prodam. Telefon 041 261-676.	2575
OBRAČALNIK Sip 190, tračni, ugodno prodam. Telefon 031 853-674. 2648
še v delovnem stanju, tračni, dolžina 2,20, kupim. Telefon 041 876-447.	š 382 URSUS ali Imt kupim. Telefon 070 521-564.

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnidar's d.o.o., Ul. Vita Kraighaija 5, Maribor
PRODAM
VRSTNO hišo na Ostrožnem v Celju, velikost 130 m2, prodam za 130.000 EUR. Telefon 041 389-238.	26i4
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CEUE, Ul. XIV. dniiqe 14, 03/425 70 00 PE MURSKA SOBOTA, taneta Rozmana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partizanska
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/8812000
BONAFIN, d-0-0u Slovanska 27,1000 Ljubljana
MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop

Ugodno oddamo poslovne prostore, lokale, pisarne
vLevcu, v Razvojnem centru, v Arnovskem gozdu in v Kidričevi www.tops.si ulici v Celju, od 5 EUR/m2 dalje.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic
ZAZIDALNO parcelo, na lepi, sončni legi, z vsemi priključki, na Planini pri Sevnici, prodamo. Telefon 031 513-770. ž 65 CELJE. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem, 93 m2 (stavbišče), v Celestinovi ulici, pritličje, I. nadstropje, neizgotovljena mansarda, dvorišče 146 m2, leto gradnje hiše 1970, prenove 2000, elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, ogrevanje na plin ali kurilno olje, priključek na kanalizacijo, cena 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n BIVALNI vikend z vinogradom, Bukovje v Babni Gori, prodam. Telefon 041 484373.	2731 CELJE. Prodamo stanovanjsko hišo, garažo ter gospodarsko poslopje v Okrogarjevi ulici v Celju, stan. stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2, zgrajeno 1950-1955, obnovljeno 1977, ogrevanje na trdo kurivo, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, cena 100.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba-vac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
HIŠO, Celje, Hudinja, mirna, sončna lega, vsi priključki, garaža, delavnica, prodam za 200.000 EUR. Telefon 051 800-370.
2722
VEČJO hišo, Celje, veliki, svetli prostori, vsi priključki, garaža, delavnica, sončna lega, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370.	2722
ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, voda, elektrika, cena 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.
n
CELJE, Začret. Del v dvostanovanjski hiši, s kletjo, drvarnico, garažo in dvoriščem, bivalni prostori dela stavbe 66,51 m2, klet 10,41 m2, drvarnica 13,65 m2, garaža dvojček 14,70 m2, dvorišče 308 m2, zgrajeno 1960, prenova 2008 (stavbno pohištvo, tlaki, opleski, keramika), vpisano tudi kot etažna lastnina, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, mestni plin, kabelska TV, prodamo za 98.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
LAŠKO starejša stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem,
na lepi zazidljivi parceli nad železniško postajo, dobro dostopna, nedaleč od centra mesta in na razpolago z vso mestno infrastrukturo.
Cena: 95.000 EUR Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si
^OUHO
•STA*«*
uaiuMNMUt
Atka Fin d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 NOVOGRADENJ, HIŠ,
v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2.
Informacije: .Š PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
JURKLOŠTER, Blatni Vrh. Prodamo kmečko hišo (118 m2) z gospodarskimi poslopji (41 m2 in 87 m2) ter 58.859 m2 kmetijskih zemljišč, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, elektrika, voda, telefon, asfaltni dostop, za 69.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba-vac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.	n
JURKLOŠTER, Lahov Graben. Prodamo stanovanjsko hišo, površine 72 m2 (klet, pritličje, neizgotovljeno podstrešje) voda, elektrika, ogrevanje na trdo kurivo -radiatorji, v bližini asfaltna cesta in avtobusna postaja, leto izgradnje 1990, z dvema gospodarskima objektoma, v skupni površini 144 m2, dvorišče v izmeri 277 m2, kmetijska zemljišča v izmeri 26.521 m2, gozd v izmeri 13.498 m2, cena 69.100 EUR. Telefon 041 708198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net.	n
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.358 m2, cena 53.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net.	n
KUPIM
KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim, najamem. Telefon 031 400673.	1938
ODDAM
OPREMLJENO mizarsko delavnico ugodno oddam v najem. Telefon 041 691-913.
2613
bhœeeœi
DREVESA - podiranje, obžagovanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odvoz. Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže, telefon 031 786-975 ž 58
PRODAM
LAŠKO. Prodamo delno obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435902.	2462
ŠTORE, Lipa. Dvoinpolsobno stanovanje, 74,45 m2, 3. nadstropje, prenovljena elektrika, centralna na plin, ugodno prodamo brez posrednikov. Telefon 031 568-565.	2583
TRISOBNO stanovanje, 73 m2, center Celja, 8. nadstropje, Malgajeva ulica, obnovljeno, prodam. Telefon 041 340-699.
2599
STANOVANJE v Žalcu prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 969-920, po 14. uri.
2619
CELJE, center. Petsobno stanovanje v Miklošičevi ulici v Celju, 9. nadstropje, neto tlorisna površina 77,00 m2, uporabna površina 71,40 m2, zgrajeno 1973, vpisano kot etažna lastnina, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kabelska TV, internet, prodamo za 89.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.
n
p
n
12372367
17142662
SUKOPL^pn PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
ODDAM
KOMFORTNO stanovanje v hiši v okolici Laškega dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p PIRAN, Punta. Manjši apartma, 2 + 2 osebi, popolnoma opremljen + klima, oddam od 35 EUR. Telefon 041-453-597, (03) 5719-419. 2628 APARTMA za štiri osebe, pri Savudriji, oddam. Telefon 041 478-624, (05) 7346113. p V PIRANU, blizu Punte, oddajam po ugodni ceni popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje. Telefon 040 245454. 2683 CELJE, center. Oddamo opremljeno enoin-polsobno stanovanje v bloku, idealno za par. Telefon zvečer, 051 664-477.
2665
NUDIM
PRODAM
SÙMimCn
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava, ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061.	2446 PRAŠIČE, od 60 do 200 kg, domača hrana in dostava, zelo ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. š 366 ŽREBICO, staro eno leto, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 5793-003, Vodeb.
2612
KRAVO simentalko, dobro mlekarico, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316.	2611
VISOKO brejo telico, kravo in bikca simentalca ugodno prodam. Telefon 031 664293.	2606 DVE žrebici, stari dve leti, zelo mirni in pašni, prodam. Telefon 031 664-293. 2606 LABRADORKI z rodovnikom, cepljeni itd., 8 tednov, črna in rumena, prodam. Telefon 041 453-597; www.laby.tk. 2629 TELIČKE simentalke, stare od 3 tednov do 6 mesecev, prodam. Telefon 031 559820. L 256 PSE, mešance med ovčarjem in labrador-cem, stare 8 tednov, prodam dobrim skrbnikom. Telefon 5725-150. ž 60 NEMŠKE ovčarje prodam. Telefon 051 350286. 2691 BIKCA, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 794-275. 2690 BIKCA simentalca in dve kobili posavki prodamo. Telefon 041 906-913. 2667 MLADE ovce in jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 051 610398. 2673 ZAJCE, različne pasme, prodam. Telefon 041 232-594. 2666
TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam za 1.100 EUR. Telefon (03) 5773013.	2676 TRI teleta in dve kravi prodam. Telefon 041 878-010. 2694 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam za 920 EUR. Telefon 051 214-198.
2701
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev in bikca simentalca, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 041 531-683. 2711
ČREDO ovac prodam po zelo ugodni ceni.
Telefon 031 753-595. 2707 TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5702-634, 041 823-925.	Ž 63
ZAJCE, očiščene ali žive, okolica Lesičnega, prodam. Telefon 041 482-284. 2726 TELICO, staro eno leto, je pašna, prodam.
Telefon 031 544-268. 2725 KRAVO simentalko, s svežim mlekom, prodam. Informacije po telefonu 041 840702.	2724
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, prodam. Telefon 031 506-383. š 389
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
KORUZO in ječmen prodam. Telefon 040 715-984.	2717
STANOVANJE v Savinjski dolini nudita dva starejša za nego in skrb. Telefon (03) 5709-088.	2728
KUHINJO, novo, zapakirano, prodam. Telefon 5795-592.	2662 KOTNO sedežno, 170*120, vgradno pečico Beko (kot novo), prodam. Možna dostava. Telefon 041 945-589. 2681 HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni stroj, steklokeramični štedilnik, skrinjo, mizo, stole prodam. Telefon 040 869481. 2663 OHRANJENO opremo za dnevno sobo: raztegljiv kavč, komodo, mizo, fotelje ugodno prodam. Telefon 031 442-423, (03) 5481-147. 2708
H!TRO NAROČITE
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p
SUHA bukova drva, večjo količino, možen razrez, prodam. Telefon 031 683-824.
L 251
BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591.	2685
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam.
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
EURO vogalnike za poroterm, 45 cm, 24 kosov, prodam. Telefon 041 484-373.
2731
DRVA iz bukve in gabra, 10 klafter, ugodno prodam 10 % ceneje. Telefon 041 703108.	2732
DRVA, na kratko žagana, 50 EUR/m3, Lesič-no, prodam. Telefon 051 803-280.
2733
ŽIVALI
PRODAM
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ I 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, | 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
■ JiWi1;¥ tudi letnik 2010 A	;I
pri|ogo TV-OKNO! ^ * ' ^ *»■
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Zaposlimo
•samostojnega kuharja
z delovnimi izkušnjam
Za informacije pokličite na GSM 041 322 889
AGM Nemac d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
BIKCE, simentalce in črno bele, prodam. Telefon 031 506-383. š 389
KUPIM
KRAVO ali telico, staro do 5 let, za zakol, kupim. Telefon 041 653-165. š 383 BREJO telico simentalko kupim. Telefon 041 870-510.	2704
PRODAM
DOMAČO koruzo v zrnju, možna dostava, prodam. Telefon 041 261-676. 2575 VINO, mešano belo in chardonnay prodam. Dostava na dom. Telefon 031 572-314.
2621
JABOLČNIK (bobovec) prodam. Telefon (03) 5701-351.	2689
JURKO, neškropljeno, odlična aroma, prodam. Telefon 070 818-005. š 381 BALE, kocke iz slame, prodam. Telefon 041 593-263.	š 385
DOMAČE svinjske polovice prodam. Telefon (03) 5822-134.	2718
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
PRODAM
TRI telice simentalke, od 100 do 200 kg in gumi voz, 16 col, prodam. Telefon 031 764-020.	Ž 61
ROTACIJSKO kosilnico Sip 165 in motorno kolo Yamaha 125 tdr prodam. V račun vzamem Apn 6. Telefon 041 812-961.
2680
PUHALNIK Tajfun in suh rezan les (bor, macesen, hrast, javor, hruška) prodam. Telefon 041 663-137.	2677
ZELO kakovostne domače salame, žganje, sadjevec ter bikca in teličko, brez številke, črno beli, prodam. Telefon (03) 7485003, 031 744-163.	2686 RAČUNALNIK Samsung, tipkovnica, miška, štedilnik, 2 plin + 2 elektrika, pisalni stroj Olimpia, moško športno kolo in plinski kuhalnik, 2*plošča, prodam za 160 EUR. Telefon 040 290-220. 2664 TROSED, hladilnik, TV, računalnik, toaster, šivalni stroj, kolo, CD, avtoradio itd. prodam. Telefon 051 424-303. 2700 PŠENICO, domače vino, tudi bikca, starega 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 2713 DVE telici po 500 kg in kosilnico Alpina prodam. Telefon 031 646-031. 2719 HRASTOVE deske, debelina 33 in vino modra frankinja, prodam. Telefon 031 826-288. 2727
T
Zaposlimo
•natakarja
Za informacije pokličite na GSM 041 322 889
AGM Namac d.o.o., Sadraž 3,3270 Laško
MOŠKI, 54/175/78, mirne narave, nealko-holik, nekadilec, želim po tej poti spoznati žensko za resno zvezo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SPOZNAJVA SE.	2607
CELJANKA, simpatična, 38 let, želi prijatelja do 55 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	2668
Pilon d.o.o. Celje objavlja za poslovnega partnerja, knjigovodski servis, prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE/KNJIGOVODJE
Pogoji: najmanj 6. stopnja izobrazbe ekonomske smeri (diplomirani ekonomist); najmanj 4 leta delovnih izkušenj na zahtevnem delovnem mestu v računovodstvu; odlično poznavanje davčne zakonodaje: ZDDV, Zdoh, ZDDPO.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Vaše prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do vključno 5. 7. 2010 na naslov: Pilon, d.o.o., Celje, Vrunčeva ulica 1, 3000 Celje.
V
termotehriika
toplotne črpalke hladilni sislemi
RAZPISUJE NASLEDNJE PROSTO DELOVNO MESTO:
ELEKTROTEHNIK ali INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
Pogoji:
izobrazba: V., VI. stopnja elektrotehnike (izjemoma tudi IV. stopnja)
vsaj nekajletne delovne izkušnje
vozniški izpit B-kategorije
zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih,
ogrevalnih naprav ali klimatskih naprav
Nudimo:
delo na perspektivnem področju - toplotne črpalke in v mladem kolektivu stimulativno plačo enoizmensko delo
možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas)
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov:
TERMO-TEHNIKA, d.o.o., BRASLOVČE, Orla vas 27a, 3314 BRASLOVČE.
Dodatne informacije na telefonski številki:
03/703 16 20 ali 041 605 951
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V S P O M I N
MARIJI VERI KOKOTEC
27. junija bo minilo leto žalosti in praznine. Vsi njeni
Z 57
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube žene, mamice in sestre
MARIJE ŽERJAV
roj. Dražnik iz Šmarjete pri Celju (11. 1. 1954 - 14. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje, še posebej dr. Simonitiju, dr. Vlaoviču, dr. Černiju in dr. Webru. Zahvala tudi g. Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Raj.
Za vedno boš ostala v naših srcih.
Žalujoči: mož Jelko, sinova Matej in Boštjan, sestra Anica in brat Tine z družinama in ostalo sorodstvo
POŠTENA ženska, 50 let, med Šentjurjem in Celjem, želi prijatelja do 60 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
2668
lízni]
IŠČEM delo v času počitnic: varstvo otrok.
Telefon 714-0104, mama. 2682 IŠČEMO dve urejeni osebi za strežbo v Žalcu. Telefon 040 750-820. Marjan Starič, s. p., Šlandrov trg 26, Žalec. Z 64
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (i,» EUR/min)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	2271
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970. n IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje...), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2632 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje.	2706
IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 388
wiiiiw.novilednik.coni
www.
Celje
Poročila sta se: Ana ŠEPE-TAVC in Dejan LAVBIČ, oba iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Tatjana PAPEŽ in Bogdan BIDERMAN, oba iz Hrastnika, Urška TO-POVŠEK iz Ojstriške vasi in Borut ŽLABER iz Rogaške Slatine, Marjana SEDELJŠAK iz Prapreč in Janez BASLE iz Oj-
Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ne veš, draga mama ti, kako zelo boli, ko tebe v našem domu zdaj več ni.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE SIKOŠEK
iz Drage (22. 9. 1923 - 13. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavkam in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, duhovniku za lepo opravljen pogreb ter vsem, ki so jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnici Matjaževi in medicinski sestri ZD Žalec za nudeno hitro pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Pogrešamo jo!
Žalujoči: hčerka Ema s Tonetom, vnukinja Monja z Urošem, vnuk Marcel z Matejo in ostalo sorodstvo
2693
Lepo je bilo vsa leta
živeti s tabo, utrujen od bolečine na koncu si zaspal.
Z A H V A L A
V 84. letu se je od nas poslovil mož, ate, stari ate in pradedek
FRANC BRAČUN
iz Šentjurja, Pod Vrbco 23 (4. 2. 1927 - 10. 6. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše ter
izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala medicinskemu osebju kardiološkega in na koncu hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za ves trud v času bivanja v bolnišnici ter Diagnostičnemu centru Šentjur za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se župniku Vinku Čonču in Tonetu Vrisku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govornikoma za izražene besede ob žari, pevcem za odpeti žalostinki in glasbeniku za odigrano melodijo.
Njegovi najdražji
.com
striške vasi, Suzana PUN-GARTNIK in Boštjan KOC-MAN, oba iz Svetlega Dola.
Mozirje
Poročili so se: Taisiia HOLUBIEVA iz Ukrajine in Franček MLAČNIK iz Podvo-lovljeka, Maja SKORNŠEK in Damjan LESJaK, oba iz Bevč, Renata ŠTORGEL in Anton MLINAR, oba iz Podveže.
Laško
Poročili so se: Renata GLEŠČIČ iz Trnovelj pri Ce-
lju in Stojan RANČIĆ iz Ljubljane, Mateja POVŠE iz Lož in Andrej ROJNIK iz Celja, Anja KOLAR in Rok OSOJ-NIK, oba iz Celja, Jerneja SVETIČIČ iz Celja in Luke MCKENZIE HANCOCK iz Avstralije.
Šentjur
Poročili so se: Helena ŽGANJAR in Janez ŠMID oba iz Brezja pri Dobju, Andreja SKALE iz Jelc in Alojz PIRJEVEC iz Šentjurja.
Velenje
Poročila sta se: Natalija GRM iz Škal in Marko PLEVNIK iz Srednjega Doli-ča.
Celje
Umrli so: Franc AUŽNER iz Kompol, 82 let, Franc BRAČUN iz Šentjurja, 83 let, Mina OCEPEK iz Rečice ob
Paki, 66 let, Ana Gabriela CERJAK iz Celja, 73 let, Daniel ŽVIŽAJ iz Celja, 73 let, Jožefa STANIČ iz Celja, 89 let, Franc KUMER iz Celja, 85 let, Bernard RAVNJAK iz Vitanja, 71 let.
Mozirje
Umrli so: Jovica STOJA-NOVIĆ iz Ljubije, 70 let, Leopold ZGOJZNIK iz Lok pri Mozirju, 80 let, Pavla STRMČNIK iz Krnice, 89 let.
Žalec
Umrla sta: Marija PERGER s Polzele, 86 let, Viljem KREČA iz Tabora, 67 let.
Šentjur
Umrla je: Terezija KOLŠEK iz Štor, 85 let.
Laško
Umrla sta: Jožef SOVIČ iz Slatine pri Ponikvi, 59 let, Franc ZEME iz Mačkovca, 58 let.
Ni te več v hiši ne pred njo, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar!
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ADOLFA KRAŠOVCA
iz Kostrivnice 1, Kalobje (5. 11. 1929 - 3. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter
spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Žalujka, Zlatki Brečko za izrečene ganljive besede ob grobu in pevcem s Kalobja.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Valčka, hčerki Vida in Bernarda ter sin Peter z družinami
Š 384
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega očka, tasta, dedija in pradedija
FRANCA KUMRA
(13. 10. 1925 - 16. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Veking in ge. Srebočan za besede slovesa, hvala
g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Še enkrat hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoča: sin Milan in sestra Milica z družinama
2716
V S P O M I N
Mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
STANKO GLOJNARIČ
(13. 11. 1948 - 26. 6. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Velenje
Umrli so: Frančišek GO-RIŠEK iz Škal, 69 let, Marija BIZJAK iz Velenja, 90 let, Ciril PRITEKELJ iz Ljubljane, 75 let, Stanislava ZDEŠAR iz Kranja, 85 let, Ivan GUSIĆ iz Šoštanja, 92 let, Pavla JEZERNIK iz Prebolda, 90 let, Ivana POŽUN iz Velenja,
91 let, Lidija REPIČ iz Ljubljane, 81 let, Viktor LEDINEK iz Žalca, 89 let, Iztok JA-GODIČ iz Velenja, 51 let, Boštjan JAKOP iz Brdc nad Dobrno, 36 let, Marija KOSI z Ljubnega ob Savinji, 63 let, Maksimiljan KRAJNC iz Škal, 84 let, Pavla KOPRIVEC iz Ljubljane, 85 let.
2723
p
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
18.00 Kulturni dom Zreče
NEDELJA, 27. 6.
um^ijim
Spored od 24. 6. do 28. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Rezervni načrt - romantična komedija 13.50, 16.35, 18.55,21.15,23.45 Robin Hood - akcijska drama 21.50
Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D
11.40, 12.40, 14.00, 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.10, 23.30 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcijska pustolov. 12.30, 15.10,17.50, 20.30, 23.15 Shrek za vedno - animirana družinska pustolov.
13.45, 16.05, 18.25
Seks v mestu 2 - romantična komedija
12.05, 15.05, 18.05, 21.05, 23.59
Poslednja pesem - mladinska
romantična drama
13.00, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40
Morilci - akcijska komedija
14.10, 17.05, 19.15, 21.25, 23.35
Krvava grofica - zgodovinska drama
20.45, 23.05
legenda vsak dan
petek,sobota, nedelja četrtek, petek, sobota petek, sobota, nedelja, ponedeljek T
ČETRTEK 21.00 Kuhinja z dušo - komedija
PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Kuhinja z dušo - komedija SOBOTA
16.00 Niko predstavlja: Trije razbojniki - družinska risanka (Vstop prost!)
PETEK
18.00 Shrek za vedno - animirana komedija, sinh. 19.00 Vsi so v redu - drama 20.00 Seks v mestu 2 - romantična komedija SOBOTA
18.00 Shrek za vedno - animirana komedija, sinh. 20.00 Seks v mestu 2 - romantična komedija NEDELJA
16.00 Shrek za vedno - animirana komedija, sinh. 18.00 Seks v mestu 2 - romantična komedija 20.40 Vsi so v redu - drama
ČETRTEK, 24. 6.
14.00 Kulturni dom Gornji Grad
Ročna dela
odprtje razstave
16.00 in 18.00 Pri gasilskem domu Trnovlje Celje
Praznik KS Trnovlje - Celje
17.00 Dom sv. Jožefa Celje_
Program ob državnem prazniku
slavnostni govornik dr. Anton Še-petavc; tradicionalno kresovanje; sodelujejo Godba na pihala s Svetine; Jože Bohorč s prijatelji
17.00 Evropska ploščad Rog. Slatina Slat'na swinga
plesno-glasbena prireditev
17.00 Šentjungert
XIV. Gališki dnevi
odprtje nove lesene hiše na Gori s kulturnim programom
18.00 Narodni dom Celje
Slovesnost ob dnevu državnosti
slavnostni govornik Jože Zupančič
18.00 Kulturni dom Slov. Konjice
Razstava abstraktnega slikarstva
tekmovanje za zlato paleto Zveze likovnih društev Slovenije
Tudi mi imamo talent
prireditev ob državnem prazniku
19.30 Športno igrišče Kaplja vas
Slavnostna seja ob občinskem prazniku in dnevu državnosti
s podelitvijo priznanj Občine Prebold
20.00 Pilapark Celje (pri tržnici)_
Oktet Kajuh
koncert
20.00 Šentjungert_
XIV. Gališki dnevi
kresna noč na Gori s kulturnimpro-gramom
17.00 Ribnik Vrbje
PETEK, 25. 6.
16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
17.00 Ribnik Vrbje_
Dogodivščine na kitajskem dvoru
ponirkove otroške delavnice
19.00 Galerija Štekl Gornji Grad_
Razstava del Mojce Semprimož-nik
odprtje likovne razstave domačinke
20.00 Osnovna šola Rečica
Doživeti Ameriko kot prostovoljka in varuška
predavanje Mete Rojšek
21.00 Atrij Savinove hiše
Sklupina Coda express in pevca Miha Hliš ter Tomo Hartman
Savinovi večeri; ob slabem vremenu v Ekomuzeju hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije
SOBOTA, 26. 6.
10.00 Telovadnica I. OŠ Žalec_
Proslava Medobčinskega društva invalidov Žalec
ob 40-letnici delovanja
10.00 Tržnica Slov. Konjice
Odprtje nove tržnice
11.00 Vrunčev dom na Svetini
10. srečanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo
12.00 Športno igrišče Kaplja vas
Godbe in pihalni orkestri
regijsko srečanje
16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Praznik KS Trnovlje - Celje
17.00 Ribnik Vrbje_
Dogodivščine na kitajskem dvoru
ponirkove otroške delavnice
19.00 Športni center Žalec
Zadnja žalska noč
19.00 Krčma TamKoUčiri, Celje_
Poparty: Zala Cvetrežnik
slikarska razstava
19.00 Skomarje_
Jaz mam en stari znucan koš
91. literarni večer v Skomarski hiši
20.00 Graščinski park Frankolovo PGD Frankolovo
veselica z ansamblom Vasovalci
20.00 Kavčnikova domačija v Zavod-njah pri Šoštanju Kresni večer
20.30 Žička kartuzija
Dogodivščine na kitajskem dvoru
ponirkove otroške delavnice
18.00 Kulturni dom Bočna_
Regijsko srečanje malih vokalnih skupin
19.00 Grad Podsreda_
Profesorica šole za harfo doc. Mojca Zlobko Vajgl in violinist Miran Kolbl
celovečerni koncert
21.15 Ipavčevvrt v Zgornjem trgu, Šentjur Fotr
komedija v izvedbi Lada Bizovi-čarja; ob slabem vremenu v kulturnem domu
PONEDELJEK, 28. 6.
16.00 Kulturni center Laško
Goslarski mojster Ivan Milič
delavnica
19.00 Vila Široko Šoštanj_
Mejniki v zgodovini Premogovnika Velenje
predstavitev knjige
19.30 Župnišče Laško - atrij
Irena Kralj (čembalo), Domen Marinčič (viola de gamba), Kri-stian Kolman (rebec, viola)
koncert baročnega tria, ob slabem vremenu v cerkvi sv. Martina
20.00 Župnijska cerkev sv. Petra Šempeter
MoPZ Savinjski zvon
slavnostni koncert
20.00 Galerija Arsin Velenje
Nataša Stupar: Evolving, my dear water
odprtje razstave
21.00 Mestni kino Metropol
Death by stereo (ZDA), Low value (Slo), Slovinjen (Slo)
the music works koncert
Zoran Predin & Teh Gypsy Swing Quartet
poletni glasbeni večer
22.00 Mestni kino Metropol This fire
plesni večer z didžejem
ČETRTEK, 24. 6.
18.00 Mestna plaža
Škrat na Mestni plaži
pravljice; ob slabem vremenu bo delavnica v gostilnici Špital
20.30 Dvorana Golovec
Veronikini večeri: Dežela smehljaja
sopranistka Sabina Cvilak in Lu-ca Salsi s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije
PETEK, 25. 6.
18.00 Mestna plaža
Risanje s kredami po Savinjskem nabrežju
SOBOTA, 26. 6.
20.00 Stari grad Celje
Klapa Bonaca, Šibenik
koncert; ob slabem vremenu v Celjskem domu
21.00 Vodni stolp
Špital ima taBend
2. predtekmovanje
Obnovljena Trebežnikova domačija
V soboto, 26. junija, ob 10. uri bodo v Kulturno info točki PORTA B KIT v Linhartovi ulici 18 v Celju odprli razstavo Obnova Trebežnikove domačije - primer celostne obnove. Razstava bo vključevala predstavitev filma Trebežnikova domačija, ki se bo
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mlad ino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturnoinfotoan-kit, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Vsak mcsflc organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, Jet, pet: 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00-18.00 h
-	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št. 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.portab.si
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.; Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna, do 31. 8.
Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del 25. jubilejnega mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva in razstava likovnih del otrok iz Avganistana, ki so nastala na likovni delavnici v Heratu, do 30. 8.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem, do 30. 6.
Osrednja knjižnica Celje: Boris Pahor: Meja kot usoda, do 28. 6.
Fotosalon Celje: fotografska razstava Celjana Zdeneta Podlesnika: Življenje v Costa Rici, do 30. 6.
Etol Škofja vas: razstava likovnih del Jelke Gorenak, do 30. 6.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
v prostorih KIT vrtel vsak delovni dan od 10. do 11. ure. Zadnji dve soboti v juliju pa bodo organizirali tudi voden ogled kmetije, saj bo prisoten informator, ki bo zainteresiranim predstavil vse zanimivosti kraja.
Namen razstave je oživitev ene zadnjih ohranjenih kmetij na Šmohor-ju in predstavitev bogate kulturne dediščine in pestre zgodovine kmetije Trebežnik. Po zaslugi Lovske družine Rečica je kmetija namreč dobro ohranjena in vzdrževana.
Po zaključeni razstavi bodo avgusta razstavljali na temo Jurklošter in revitalizacija samostanov (otvoritev bo v soboto, 31. julija, ob 10. uri).
Galerija Plevnik - Kronkowska: razstava Tomaža Črneja: Napaka, do 3. 7.
Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Štefana Marflaka, do 28. 6.
Razstavno prireditveni prostor Doma Svoboda Griže: razstava fotografij Žige Gričnika: Ogledalo življenja, do 27. 6.
Galerija Velenje: razstava akaderm-skega slikarja Jožeta Mariniča, do 21. 8.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: Ujemi trenutek, razstava Likovnega društva Laško, do 30. 6.
Muzej Laško: Vrtec na ogled postavi ... razstava otrok iz Vrtca Laško in Debro, do 26. 6.
Slovensko-bavarska hiša Podsre-da: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Kristalno jasne oblike, do 27. 6.
www.novitednik.com
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
AVTOR MARJAN GRABNER
□
OBOROŽEN SPOPAD
DALMATINSKI OTOK Z RIBIŠKM NASELJEM KOMIŽA
NAČIN SPOJITVE
NEOBDELANA
KDOR KLIČE
OSKAR DANON
DVODELNA POPOTNA TORBA ZA ČEZ RAMO
VEČNAMENSKO
NEKDANJI POGLAVAR MONGOLOV
14
10
VERGILOV JUNAK VÉNOU SMRTNI BOJ
MUJOIN 7 IZVICEVO BOSANCIH
SODELOVANJE
19
ŽLAHTNI PUN (Ne) SREDINA
26
GLAVNA, NAJVEČJA ARTERIJA BALETNIK OTRIN
18
OZALJŠANA DK3NIZOVA PALICA ŠPELCA ČOPIČ
23
V AFEKTU	AFRIŠKA
IZREČENA	ZVER
GROBA	S KOŠATO
gj£i)0 BESEDA	GRIVO
11
VOJKO ANZEUC
NADENEJO JIH MESTNI REDARJI
22
GLADKA BOMBAŽNA TKANINA FR IGRALEC (JEAN)
FRANC. DRŽAVNK (ARMAND) FRANC. PISATELJ
21
PESNICA MUSER
ŠKATLICA
ZA HRAMBO OČAL
RAZCEP GLASBENA, GRELNA, NOČNA, POSTELJNA
OKRASNO DREVO IZTEGNJENI MER1180°
RIMSKI HIŠNI BOG
REKREACIJA
NAREČNI IZRAZ ZA KOKOŠ
BUŽNJE-VZHODNA PRESTOLNICA
PRIČA
AMERIŠKI DRAMATIK SKUPINA
PTIC VLETU
29
JAPONSKI SMUČAR SKAKALEC 1DAIKD MUZIKA
20
ITAL MESTO V SZ. PREDMESTJU MILANA
ANJA TOMAŽIN
DUCAT, DVANAJST KOSOV
13
24
ŽAREČ DELEC OGNJA
AUDUEV MODEL KARAVANA
ANTON NOVAČAN
15
SLOV. PRAVNIK (LOJZE)
GRŠKI BOG VETROV
AMERIŠKI IGRALEC SHEPARD
27
STANOV "DEBELT PARTNER
LUŠKA NAPRAVA ZA POPRAVILO LADU
16
ENAKA VOKALA
VELIKA MNOŽINA ČESA
25
DEL FOTOAPARATA
SL PESNIK IN JEZIKOSLOVEC (URBAN)
17
ULITT IZDELEK, UTINA
ITAL POUTTK (GIUUANO)
GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ
Slovarček:
AMATO, Giuttano O'NEILL, Eugene
it. premier 1992/93 in 2000/01; ELIADE, Mircea - romunski religiolog in filozof; LESAGE, Alain Rene -fr. pisatelj; am. dramatik; RICHELIEU, Armand - fr. državnik in kardinal; SINERGIJA - medsebojno dopolnjevanje več snovi.
Nagradni razpis
1.	nagrada: 4 vstopnice za koncert Mariachi Real Jalisco Havana na Starem gradu
2.	nagrada: 2 vstopnici za koncert Mariachi Real Jalisco Havana na Starem gradu
3.-5.	nagrada: vstopnica za koncert Mariachi Real Jalisco Havana na Starem gradu
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 1. julija.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 18. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 47
Rešitev: JAN, UTA, LET, ISAR, OTKA, PLES, AFORIST, FS, STRADELLA, STARC, TR, ERG, AN, KALAHARI, LAL, AŠ, NIKOTIN, ČAR, KOCA, KOMANDANT, MEGEVE, NEDELJA, UNISONO, NANA, KK, LT, CN, STOL, KOSA, LAERTES, ZALIV, APA, MAKLEN, EMA, SIP, KAD, OLAS, EB, PRALINE, VAKCINA, REZIME, IKS, ALET, AJ, VIC, RAA, TISA
Geslo: Junaka letošnjega Roland Garrosa
Izid žrebanja
1. nagrado, 4 vstopnice za koncert Zorana Predina na Starem gradu, prejme: Jasna Platovšek, Polzela 57e, 3313 Polzela.
1		2		3		4		5		6		7		8		9	
	10		U		12		13		14		15		16		17		
		18		19		20		21		22		23		24			
				25		26		27		28		29					
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar vam je ta hip dosegljivo. Čeprav morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste priznali, da to le ni tako.
On: Prijatelj bo vsekakor mož beseda in mu lahko povsem zaupate. Končno vam je jasno, da sami ne boste zmogli naporov, ki so pred vami, zato bo njegova pomoč prišla še kako prav.
Ona: Prevelika poslovna vnema se lahko negativno obnese zlasti v ljubezni. Vzemite si malo časa zase in partnerja, kar bo znal ceniti. Ne odnehajte na pol poti, saj vam je uspeh več kot zagotovljen.
On: Presenečenje, ki ga pripravljate zadnje dni, bo povsem doseglo namen, iz vsega pa boste potegnili tudi precejšen dobiček. Naj vas manjše ovire ne ustavijo!
DVOJČKA ffl
Ona: Se vedno se vam ne bo v celoti posrečilo, a bi bilo dobro, če bi se zadovoljili tudi s čim manjšim. Kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega vreden ni! To velja za vas in tudi za vaše načrte!
On: Zelo ugoden teden za vse mogoče neumnosti, ki lahko prinesejo presenetljive rezultate. Izkoristite priložnost, saj se vam bo bogato obrestovala. Izziv je tu, potrebna je le še akcija!

Ona: Postajate vse bolj nervozni in naveličani utečenega življenja, zato je skrajni čas, da storite kaj za prihodnost. Privoščite si malo spremembe v življenjskem ritmu in videli boste, da bo takoj veliko bolje.
On: Nastopili boste s povsem novimi argumenti, kar vam bo dvignilo poslovni ugled. Z novo prijateljico ne delajte preveč dolgoročnih načrtov, saj jo še premalo poznate.
2.	nagrado, 2 vstopnici za koncert Zorana Predina na Starem gradu, prejme: Danijela Romih, Zagorje 50, 3261 Lesično.
3.-5.	nagrado, vstopnico za koncert Zorana Predina na Starem gradu, prejmejo: Gorazd Stolec, Nova Cerkev 28, 3203 Nova Cerkev; Urška Kerner, Dobrna 17b, 3294 Dobrna in Maša Pusar, Zagrad 85d, 3000 Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: V poslu boste veliko bolj uspešni, kar bo posledica tega, da se boste raje pogajali, kot pa vztrajali v svoji trmi. To se bo pozitivno odražalo še nekaj časa.
On: Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki je bila doslej navidez nedostopna, v resnici pa vam je le manjkalo poguma in odločnosti. Ne obotavljajte se, saj je to zadnja možnost.
DEVICA
Ona: S pretiravanji lahko preslepite marsikoga, vendar obstajajo ljudje, ki vas preveč poznajo, da bi nasedli. Poskusite s kakšnim novim prijemom, morda vam bo uspelo. Ne zamudite telefonskega klica!
On: Z nepremišljeno potezo si boste nakopali kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boste spoznali tudi nekoga, ki ga že dolgo poskušate ujeti v svoje mreže. Izkoristite ponujeno priložnost - ne bo vam žal!
TEHTNICA
Ona: Za neizkoriščeno priložnost vam bo še zelo žal, a zdaj ni trenutek, da bi uspeli karkoli popraviti. Rajši se potuhnite in preživite vikend kar najdlje od ostalih. Ali pa se enostavno zakopljite med rjuhe; seveda ne sami!
On: Skozi posel boste spoznali osebo, ki vam bo hitro prirasla k srcu. Ravnajte kot vam veleva srce in videli boste, da bo simpatija obojestranska. Obeta se vam izredno zanimivo ljubezensko obdobje.
mnm
Ona: Tudi vam bo končno posijalo sonce. Obeta se vam ugoden razplet poslovne avanture, tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej in nikar se ne ozirajte na nasvete nasprotnega spola.
On: Lahko se zgodi, da ga boste polomili, če se ne boste pogovorili z osebo, ki to obvlada veliko bolje kot vi. Je že res, da imate lastno pamet, a je treba poslušati tudi nasvete drugih.
STRELEC
Ona: Ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, saj se bo kar nekaj stvari zarotilo proti vam. Ne obupujte, saj je povsem jasno, da je to le trenutna hiba, ki bo minila prej kot slej.
On: Je že res, da so spomini lepa stvar, a je treba živeti za sedaj. Poglejte okoli sebe in spoznali boste, da niste tako osamljeni kot se vam dozdeva. Potrebno je le malo več volje.
KOZOROG i»
Ona: Ne obnašajte se preveč neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko ta odnos hitro spremeni. Vse je odvisno od situacije, ki pa je zdaj preveč labilna. Počakajte raje malo.
On: Težko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v prijetno avanturo s prijateljico, ki se vam že kar nekaj časa nagajivo nasmiha. Edino, česar ne smete pozabiti, je to, da pazite na nepovabljene oči in ušesa v okolici.
VODNAR |fc
Ona: Če ne boste še ta teden storili nekaj za svoje zdravje, vas lahko doleti daljša bolezen, izključena ni niti bolnica. Vitalnost je več kot na nezavidljivi ravni, kar vam ne more biti v ponos.
On: V čustvih se vam obeta presenečenje, ki vam bo naredilo kar nekaj veselja. Kljub temu, da ste se še pred kratkim počutili odveč, boste tokrat povsem v središču dogajanja.
Ona: Ne čudite se uspehom, ki ste jih pošteno zaslužili. Zdaj uživajte sadove dela in se pošteno spočijte, vaš organizem je zaradi velikih obremenitev pošteno izčrpan.
On: Prijatelji in sodelavci vam pripravljajo presenečenje, ki bo povsem doseglo cilj. Zabavali se boste kot že dolgo ne, prav nič vam ne bo moglo pokvariti dobrega razpoloženja. Obeta se vam novo poznanstvo.
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208

RUMENA STRAN

Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, Žametne vrtnice ... Kaj bi brez melodij, ki so se vtisnile v srce? Tudi na pikniku Katrce ni šlo brez Borisa Kopitarja.
Župan občine Vojnik Beno Podergajs (levo) je poseben grb podelil Radiu Celje oziroma direktorju NT&RC Srečku Šrotu v zahvalo, da se piknik Katrce odvija prav v Vojniku. Da ne bi slučajno kdo v državnem zboru še kdaj vprašal, kje je Vojnik! Tam, kjer je piknik Katrce!
Okrog Wernerja se je vrtelo veliko oboževalk (tudi iz naše medijske hiše). Odkar je presrečni očka Kanenas, pa vso pozornost namenja prav njej.
Amulet za
srečo in
vojniški
grb
Radiu
Celje
Še vedno odmeva piknik Katrce Radia Celje v Vojniku, kjer se je na odru zvrstila cela kopica slovenskih glasbenikov in zabavala zbrano množico. Za posladek ob 65-letnici Novega tednika je bila še torta velikanka.
Foto: NATAŠA MULLER
Precejšen del ustvarjalne ekipe tokratne Katrce Radia Celje. Zadaj: Aljoša Bončina, Mitja Tatarevič, Jernej Kroflič in Branko Ogrizek. Spredaj: Lara Lužar, Nena Lužar, Simona Brglez, Klavdija Winder in Iztok Pantner
Vedeževalki Astronet televizije sta pikniku Katrce napovedali več kot odlično prihodnost! Jasnovidka Zoffy (desno) je Klavdiji Winder (levo) podelila amulet, ki naj bi pomagal k sreči, zdravju in ljubezni. Drugega je zaupala Simoni Brglez, da bo tudi prihodnje leto dobro organizirala nepozabno druženje. Vedeževalka Lea je v tem času brezplačno odgovarjala na vprašanja obiskovalcev Katrce.
Tanja Žagar ima veliko oboževalk. Med njimi je tudi Helena Čater (levo), hči radijske voditeljice Sandre Čater in glavna igralka v predstavi Miškolin Zarje Trnovlje Celje.