'•e L. PoStnln s р!ябяп? »otftvln' Leto X, st. 41 Liubliana, nedelja 17. februz rja 1S29 Naročnina snala mesečno 28 Dia. ta inozemstvo 40 Dia_ Urednižtre: Ljnbljana, Knaflova ulita & Telefoi) it 3122, 8123. 8124 8126 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Felei iL 440. Celje: Kocenova ulic» t. Telefon it 190. Rokopisi m ас гга*а)а. _Oglasi p« tarifa _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravam*«: LJubljana, Prešernova ulica 54. ГеЫоо it 3122, 8123, 8124, 8126 ia 812& tnseratai «ddelek: LJubljana, Preter-nova oliee 4. Telefon it 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta ia ГеЫов M tfSft. Padraftaiea Celje i Kocenova ulica I Telefon a 19a taiuni pri poŠt бек. ta vodih: Ljubljana it lj.842; Praha čialo 78.180j Wies Nr. 106.241. Ljubljana, 16. februarja. Strokovnjaki, ki so poklicani, da pri= pravijo končno ureditev reparacijskega problema, so se začetkom tega tedna sestali v Parizu. Njihova posvetovanja so sedaj že v polnem teku, vrše pa se strogo tajno in zunanji svet je navezan zgolj na kratke, suhoparne uradne kos munikeje. Reparacijski problem je ena izmed najtežjih in najsodbonosnejših ostav» ščin svetovne vojne. Od njegove reši= tve zavisi usoda Nemčije, zlasti njen gospodarski, pa tudi politični položaj za desetletja, razvoj splošnega evrop» skega gospodarstva, bodoči odnošaji med zmagovalci in premaganci iz sve» tovne vojne, usoda zasedene porenske Nemčije in kapitalno vprašanje financ» nih odnošajev med Evropo in severno» ameriškimi Zedinjenimi državami. Bolj ko pri kakem drugem vprašanju gre tu 7a končno likvidacijo krvavega štiri* letnega klanja narodov. Zato je tudi te dni obrnjena pozornost celega sveta v Pariz, kjer zborujejo v skrajni tišini, za štirimi stenami prvi finančni in go» spodarski strokovnjaki Nemčije, Fran* cije, Anglije, Italije, Zedinjenih držav. Japonske in Belgije. Manjši interesen-ti, med njimi Mala antanta, niso klis cäni, vendar bo treba upoštevati tudi njihove zahteve. Princip reparacij, ki jih morajo pla» Čati Nemčija in njene bivše zaveznice zmagovalcem v svetovni vojni, je bil postavljen v pariških mirovnih pogod» bah. Dočim se je Turčija pozneje od* tegnila slehernim obveznostim, se je Avstriji. Madžarski in Bolgariji pri» znal več ali manj popolen moratorij. Skoro vsa teža reparacij je ostala na Nemčiji. Njene obveznosti so bile nazadnje določene 1. 1921. Tedaj se je nemški vojni dolg napram zveznikom ocenil na 132 milijard zlatih mark. Jasno je, da te orjaške vsote Nemčija ne zrno» re in ie tudi nikdar ne bo plačala. To pred\ideva tudi Dawesov plačilni na* črt iz 1. 1924., ki se je oziral na plačil* no sposobnost Nemčije. Po tem načr» tu plačuje Nemčija normalno dve in po! milijarde zlatih mark na leto za reparacije. Ta že po sebi ogromna vso* ta predstavlja jedva dva odst. v 1. 1921 določenega nemškega dolga. S tem se ne plačujejo niti obresti na odplačilo glavnice pa ne pride prav nič. Če se se* Лапје pravno stanje ne izpremeni. ne bi Nemčija nikdar prenehala biti dolžni* ca. marveč bi celo njen reparacijski dolg neprestano naraščal. Treba bo torej še enkrat proučiti, koliko more plačevati Nemčija na leto, da se ne uniči njeno gospodarstvo in ne zruši nemška marka, ki je sedaj med najsolidnejšimi denarji sveta. Zla* sti p . bo treba določiti skupni znesek, ki ga je Nemčija dolžna. Da ne bo moglo ostati pri 132 milijardah, o tem ni dvoma. Seveda bodo pogajanja sil* no težavna, ker se bodo Nemci trudili doseči čim nižjo stevi'ko, dočim se bo pri upnikih uveljavljala nasprotna tem denca. Zavezniške zahteve sicer niso enotne, vendar se dado obeležiti s te* ga=le skupnega vidika: Nemčija mora plačati toliko, kolikor so se zavezniki med vojno zadolžili med seboj in zla* sti napram Zc-dinjenim državam. Zra» ven pa zahtevajo vse prizadete sile. ra* zen Anglije, da jim plača Nemčija še neki pravičen znesek za prave repara* cije, to ie za obnovo v vojni uničenih dobrin. Od prve skupne zahteve zavez* niki nikakor ne hodo popustili in tu \~emci ne bodo dosegli ničesar. Zakaj ključ k temu vprašanju ni_ v Parizu, marveč v Washingtonu Najtežja bo borba za čiste reparacije, seveda ne za princip, ki bo moral ohveliati. marveč za znesek, ki ga mora plačati Nemčija. Ostane še tretje vprašanje, ki je morda najdalekosežne.iše. Gre za to. da se nemški dolg »komerci jalizira«, t. j., da se na mednarodnem trgu pla* cirajo obligacije, ki predstavljajo ta dolg. Tako bi zgubile nemške repara* cije svoj sedanji politični značaj in se pretvorile v trgovski dolg napram mno* žici lastnikom zadolžnic, raztresenim po celem svetu. S tem bi prenehala po* Jitična napetost, ki jo izziva reparacij* sko vprašanje med Nemci in zavezniki. Odpadla pa bi tudi bojazen, ali ne bo Nemčija nekega dne nehala plačevati reparacije. Trgovskega dolga ne bo mogla Nemčija nikoli zanikati, če noče ubiti svojega kredita in ruiniratj svoje marke. Potemtakem pomeni komerci* jalizacija reparacijskega dolga boljše jamstvo za upnike nego še tako ostro nadzorstvo in vse zasedbe nemškega ozemlja. Če bi prišlo do komercijalizacije nemških reparacij, bi bila odstranjena važna ovira za izpraznitev Porenja. ki je Nemčiji upravičeno pri srcu. Na* mesto med vladami bi se reparacijska zadeva obravnavala na borzah. To bi bila ogromna usluga svetovnemu miru. Seveda — brez kapitala, brez ogrom* nega kapitala ne bo nič s komercijali» zacijo. Denar pa ima edino Amerika. Ali ga bo hotela dati? To bo Dovedal prvi svetovni bankir John Pierpont Morgan, ki je pri pariških pogajanjih tudi ameriški strokovnjak. Na žalost Vladar js včeraj podpisal tudi kazenskopravdni red in zakon o izvrševanju kazni Beograd. 16. febr. p. Povodom svoje današnje avdiience je minister pravde dr. Srskič predložil kralju v podpjs več zakonov, med katerimi so najvažnejši zakon o kazenskem postopku, zakon o izvrševanju kazni, združenih z omejitvijo svobode, in zakon o uveljavljanju kazenskega in ž njim zvezanih zakonov. Ta zakon določa: 1. Kazenski zakon za kraljevino SHS z dne 27. januarja 1929 dobi za vso državo obveznost s 1. januarjem 1930. 2. Zakon o kazenskem postopku za kraljevino SHS z dne 16. februarja 1929 dobi obvezno moč s I. januarjem 1930 za vso državo izvzemši področje Srbije »n Črne gore. Na področju beograjskega apelacijskega sodišča stopi ta zakon v veljavo s 1. januarjem 193!. na področju apelacijskega sodišča v Skop-Iju in velikega sodišča v Podgorici pa s 1. januarjem 1932. 3. Zakon o izvrševanju kazni, združene z omejitvijo svobode z dne 16. februarja 1929 dobi obvezno moč v vsej držav,* s I. januarjem 1930. Predpisi o pogolnern odpustu (glava II.. III. oddelek, § 27 do 33) pa dobe obvezno moč že z dnem objave tega zakona v »Službenih novinah«. V prehodrch odredbah se določa, da izgube istočasno veljavo vsi dosedanji kazenski zakoni. Vojaški kazenski zakon, ki je raztegnjen na vso državo s finančnim zakonom za leto 1927/28 ostane še nadalje v veljavi. Z novimi zakoni so odpravljeni okovi izvzemši nevarnosti pobega aH nasilja. Razen tega določajo prehodne odredbe, da ostanejo še nadalje v veljavi določbe tiskovnega zakona, zakona o zaščiti države ter zakona o državnem sodišču. Končno se pooblašča minister pravde, da izda vse potrebne uredbe za izvrševanje teh zakonov. Obnovitev 20. ekumenskega koncila L. 1931. se bo nadaljeval odpovedani koncil iz 1. 1870. — Papeževa enciklika o novem stanju — Vatikanska država se obda z obzidjem Rim, 16. febr. s. Vzdržujejo se govorice, da bo papež Pij XI. v kratkem izdal dekret, s katerim se bo obnovil ekumenski koncil, ki ga je l. 1870. Pij IX. zaradi zasedbe Rima odpovedal. Tem vestem je verjeti zlasti glede na spravno pogodbo med Italijo in Vatikanom. Je to 20. splošni ekumenski koncil, ki je bil sklican 1. 1869. in sklenil primat in nezmotljivost papeža, cela vrsta vprašani pa je ostala nerešena. Z njim se je v tem času bavil poseben od'bor, ki bo še nertšena vprašanja predložil koncilu. Končna zborovanja i. 1870 odpovedanega koncila bodo najbrž I. 1931. Ker bo na ta koncil prišla večina škofov, od katerih bo vsak imel ne znamke in kovani denar, vsaj enega tajnika, se računa z navzočnostjo približno 3000 oseb. Mussolini bo na prihodnji seji velikega fašističnega sveta sporočil besedilo med italijansko vlado in Vatikanom sklenjene pogodbe. Člani velikega fašističnega sveta bodo pri tej priliki priredili svojemu voditelju manifestacije. Trdi se. da bo papež po izmenjavi ratifikacije liste izdal encifcliko, v kateri bo sporočil celokupnem« rimskokatoliškemu svetu vsebino pogodb. Od meroda.ine strani sporočalo listom, da bodo vatikansko mesto obdali z zidom, v kolikor še ni obzidano. Vatikansko mesto namerava izdati tudi lastne pošt- Finančni škandal v Nemčiji Kreditna zadruga nemških poljedelcev oškodovana za težke tisočake — Zadruga je pred oolomom, 500 poljedelcev priza- de tih Največja reforma sodne zakonodaje Ogromen pomen novih kazenskopravnih zakonov - Da-lekosežna modernizacija za sodstvo v Srbiji - Tudi za nase kraje lep napredek Beograd, 16. februarja p. Iz ministrstva pravde je bilo izdano naslednje obvestilo: Zakon o kazensko-pravdnem redu, zakon o izvrševanju kazni in zakon o uveljavljen ju kazenskega zakona tvorijo eno celoto. S tem je izvedena velika reforma celokupne kazenske zakonodaje. Kakšen rezultat bo rodil kazenski zakon, je odvisno največ od kazensko-pravdnega reda, s katerim šele stopa zakon v življenje. Zato se je polagala pri teh reformah največja važnost na kazensko-pravdni red, ki je osnovan na hrvatskem kazenskem postopku in več ali manj sličen postopkom v vseh drugih pokrajinah izven Srbije in Črne gore Ta zakon se bistveno razlikuje od sedanjega srbskega kazensko-pravdnega reda ter predstavlja največjo dosedanjo reformo na polju sodne zakonodaje Glavna sprememba je v tem. da so za vse kazensko postopanje kot organsko celoto pristojna izključno sodišča, politične oblasti pa samo kot pomožni organi v preiskavi. Druga razlika od sedanjega srbskega kazensko-pravdnega reda je v tem, da je vse postopanje osnovano na tož-benem principu. Ta princip predstavlja spor med dvema strankama, to je med tožiteljem in obtožencem. Sodišče ne more v nobenem slučaju uvesti postopanja; če mu ni predložena tožba. V zvezi s tem se uvaja v Srbiji doslej neznana institucija državnega pravdni-štva. Tožbo vloži ah državni pravdnik ali pa zasebnik. Položaj obtoženca se po novem kazensko pravdnem redu znatno izboljša od dosedanjega, ker je obtoženec ravnopravna stranka s tožiteljem, izvzemši slučaje, ko določa zakon preiskovalni zapor, ki pa je odrejen samo v slučajih, ko to zahteva interes preiskave. Novo je tudi to, da obtoženec ne samo lahko (ma. marveč v gotovih primerih mora imeti branitelja. Največje važnosti za Srbijo in Črno goro je uve-ijavljenje načela da presoja sodišče po svobodnem prepričanju in da pri tem ni vezano na do sedaj običajna dokazna pravila Za sodišča je predviden sistem dveh instanc: Za sreska sodišča so II. instanca okrožna, za ta pa apelacijska in kasacijska sodišča. Med nove institucije zakona spada tudi postopanje z mladoletnimi. ki ie osnovano na najmodernejših principih. Uveljavljenje novega kazensko-pravnega reda znači za naše celokupno pravosodje velik napredek. Obenem je uveljavljen tudi novi zakon o izvrševanju kazni, združene z omejitvijo svobode. V tem zakonu je osvojen progresivni sistem, po katerem se vse vrste kazni izvršujejo po težini kazni, po dobi trajanja in po individualnosti obsojenca. Kazen prične v celici, se nadaljuje v skupnem zaooru in konča s pogojnim odpustom. Zakon predvideva tudi razne druge olajšave. se da iz njegovih dosedanjih izjav po« sneti, da ne more biti za sedaj niti go* vora o popolni in takojšnji komercija* lizaciji nemških reparacij. Niti za ka* ko kolikortoliko pomembno akcijo v tej smeri ni zaenkrat v Ameriki pra* vega smisla. Ameriške banke bi pri« stale le na komercijalizacijo sorazmer* no zelo majhne vsote. Končpo bo tudi to boljše nego nič. Depolitizacija repa* racijskega problema bi bila načeta in že to bi bil velikanski napredek za po* mirjenje včerajšnjih sovražnikov. Ker se s temi zakoni spremeni cel niz dosedanjih zakonov in uvaja deloma nov sistem, je bilo treba posebnega zakona za uveljavljenje teh zakonov. Ker je neobhodno potrebno, da se tako sodišča kakor državljani v onih sodnih področjih, za katera predstavljajo novi zakoni temeljne spremembe, do dobra seznanijo z novimi določbami, vseh teh zakonov ni mogoče istočasno uveljaviti po vsej državi. Zategadelj so predvideni različni roki za Srbijo in Črno goro. Vsi ti zakoni bodo v dveh etapah do konca leta 1931. oživotvor-jeni. _ Včerajšnje avdijence Beograd, 16. februarja p. Kralj je danes sprejel v avdijenci delegate glavnega zadružnega saveza Jeremijo Protiča, Antona Kristana in Vojo Gjorgjeviča. za tem pa delegate saveza izvidrikov in planimk ter nato di. Frana Ježa. predsednika »Matice živih in mrtvih«. Seja Prosvetnega saveta Beograd, 16 februaria p. Danes se je v ministrestvu prosvete vršila seja glavnega prosvetnega saveza. Glavni prosvetni sa-vez je prejel od ministra prosvete Bože Maksimoviča obvestilo, naj ne sprejema več nobenih rokopisov za šol. knjige, ker je njegov namen unificirati in monopolizi-rati šolska učila. Ministrska konferenca v Zagrebu Zagreb, 16. februarja č. Danes dopoldne' se ie VTŠila v prostorih zagrebške borze skupna konferenca ministra za poljedelstvo dr. Frangeša, ministra za trgovino dr. Ma-juraniča in finančnega ministra dr. Švrlju-ge Konference se ie udeležil tudi pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič. Tekom dopoldneva Je finančni minister sprejemal deputacije gospodarskih krogov ter se setal med drugimi tudi z bivšim ministrom trgovine dr. Krajačem. Popoldne so bili vsi trije ministri na skupnem kosilu v hotelu Esplanade, kjer je bil navzoč tudi veliki župan dr. Zoričič. Proračunske razprave Beograd, 16. febr. č. Iz ministrskega pred* sedstva so bili vsi ministri, ki se mude iz* ven Beograda, obveščeni, da morajo priti do ponedeljka v Beograd v svrho razprave o njihovih proračunih v finančnem ministr* stvu. Predlogi agronomov Beograd, 16. febr. č. Včeraj se je vršila v prostorih ministrstva za poljedelstvo seja upravnega odbora U družen j a jugosloven* skih agronomov. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da sestavi uprava obširen me* morandum, ki bo izročen ministrskemu predsedniku in v katerem bo udruženje sta» vilo predlog, naj bi se vsa sedanja gospo» darska ministrstva, kakor so ministrstvo tr« govine, ministrstvo za poljedelstvo, mmi» strstvo prometa itd. ukinila ter mesto njih osnovalo enotno gospodarsko ministrstvo. Nadalje bodo stavili zahtevo po osnovanju kmetijskih zbornic. Pred imenovanjem članov zakonodajnega sveta Beograd, 16. febr. p. Pričakuje se, da bo Jutri aH najkasneje pojutrišnjem podpisano Imenovanje članov zakonodajnega sveta. Hripa v Beogradu Beograd. 16. febr. p. Zadnje dni se v Beogradu telo naglo širi epademiM hripe. Berlin, 16. februarja. V Hamburgu ie nedavno izvršil samomor odvetnik dr. Hasselmann. Preiskava o motivu njegovega samomora je pokazala, da je izvršil obupni čin zaradi finančnih težkoč, v katere se je zapletel z malverzacijami Kreditne zadruge nemških poljedelcev, kjer je bil predsednik nadzornega sveta. Ta zadruga je bila ustanovljena, kakor tudi še nekaj dugih, po zaslugi nekega Pochwalda, ki je igral posebno vlogo tudi v VVollersdorfški aferi. Bavila se je z raznimi kreditnimi operacija- mi in hotela na »»H tu li večje posojilo v Angini. V ta namen je pooblastila nekega dr. Goldberga iz Berlina in mu izst ivila več menic v skupnem iznosu 400.000 mark. Gold-berg pa je nekai menic penevtril in oškodoval Kreditno zadrugo nemških poljedelcev za okroglo 90.000 mark, ki iih bodo morali sedaj plačevati nemški kmet'e, včlanjeni v zadrusri. Zadruga namreč nima zadostnih denarnih sredstev, da bi poravnala škodo, nastalo po neprevidnosti njenega vodstva. Velika plinska eksplozija v Pragi Vnel se je plin v kanalih ter dvignil pokrove kanalov — Eden teh pokrovov je prerezal nekega delavca na dvoje praga. 16. februarja, h. Danes dopoldne se je na zelo obljudenem Vaelavskem trgu dogodila strahovita eksplozija. Že pred °nim letom se je dogodila nekaj sto metrov od sedanjega mesta nesreče siična eksplozija v podzemski napeljavi, k.ier se nahajajo kabli in plinski vodi. Današnja eksplozija pa je bila mnogo strašne.jša ter je zahtevala celo eno človeško žrtev. Ob 9.30 so slišali v bližini trga detonacijo, ki je bila tako močna, da se je sneg vsul - s petnadstropnih hiš in da je več kanalskih pokrovov zletelo visoko v zrak. Pokrovi so poškodovali električno napeljavo. Cestna železnica je morala ustaviti promet. Eden teh pokrovov je padel na delavca praškega magistrria, ki je ravno vozil poln voz snega. Raztrgal je delavca dobesedno dva kosa. Razen tega so kamenje in drobci železa lahko ranili dve osebi. Xa uradnika uprave »Frager Tagblattas je padel kos železa. Ker so mislili, da je ranjon, so ga prepeljali na rešilno posta.;o. Ugotovili pa so, da ima samo strgane hlače in ga spustili domov. Nesreča se je zgodi^.a zaradi tega, ker monterji, ki so iioteli popraviti telefonski kabel, niso mogli priti v kaual, ker so bili pokrovi primrznjeni. Pri enem pokrovu so napravili ogenj, da bi se sneg in led etalila. V kanalu pa je uhajal plin, radi česar je prišlo do eksplozije. Borba proti špekulantom v Zagrebu Maksimiranje cen za drva in kuriva — Sodelovanje Zagreb, 16. februarja č. V Zagrebu so začeli energično pobijati špekulacijo in navijanje cen z življenjskimi potrebščinami, ki jih je začelo orimanjkovati zaradi vladajočih prometnih težav. Danes se je vršila pri velikem županu konferenca zastopnikov Trgovske zbornice, na kateri je bilo sklenjeno, da se maksimirajo predvsem cene za drva in premog, ki jih najbolj primanjkuje. V svrho enakomerne razdelitve razpoložljivih zalog, je bilo določeno, da se sme posameznim strankam oddajati največ po 500 kg žaganih ali po po! sežnia cepljenih drv Obrtniki, ki ptrebujejo večje količine, morajo prositi za dobavo mestno tržno nadzorstvo. Za drva so bile določene sledeče cene: Seženj ccpl;enih drv 500 do premog — Omejitev oddaje Trgovske zbornice 580 Din, hrastovih 10% manj. Hrastovi odpadki se smejo predajati največ po 30 par za kg. Za premog so bile določene sledeče cene: črni premog 90 Din, trboveljski 70, lignit 45 Din za 100 kg. Izvajajoč včerajšnjo okrožnico notranjega ministra, ki naroča vsem policijskim oblastem kar najstrožje izvajanje zakona o pobijanju draginje, je zagrebška policija tekom današnjega dne ovadila že celo vrsto prodajalcev premoga in drv zaradi nedopustnega navijanja cen. Popoldne je bil aretiran lesni trgovec Gruro Harapin in izročen sodišču. 12 drugih trgovcev pa je bilo zaenkrat kaznovanih policijsko. S policijo sodeluje tudi občinstvo, k; prijavi vsak primer navijanja cen. Ruski tisk o sporazumu med papežem in Italijo Trst, 16. febr Italijanski listi beležijo dojme, ki jih jc vzbudila v Rusiji poravna» va spora med Italijo in Vatikanom Nava» jajo zlasti mnenja »Pravde«, ki pravi, da bo s sporazumom dobil fašizem tla v najšir« ših plasteh kmetskeaa prebivalstva. Spora« zum ie izdrl trn večne opozicije cerkve in ojačil stališče vlade. lTčinek pa se bo opa-. ml tudi v zunanji politiki, ker bo odslej ves vpliv cerkve in vsa nie široko raznredena mreža misijonov na Bližnjem in Daljnem vzhodu stopila v službo italijanske vlade Strokovnjaška podajanja o reparacijah Berlin. 16. febr g. Potek strokovnjaške konference v Parizu se presoja v berlinskih političnih krogih dokaj zadovoljivo. Zlasti ie napravilo dober dojem, da je bila mmškim strokovnjakom v polni meri dana možnost, obrazložiti meje nemške plačilne zmožnosti. Sicer se pričakuje, da bo nasprotna stranka v prihodnjem tednu natančno odgovorila na nemške argumente. Na to bedo polagoma določali višino celokupne vsote ter anuitete. Revolucijonarno razbojnistvo v Mehiki — Newyork, 16. februaria. g. Roparska tolpa je napadla ekspresni vlak, ki je vozil od Jurcuare v Mexico City. Rorvarji so položili na tračnice dinamitne bombe. Lokomotiva in prtljažni voz sta bila uničena. Tolpa ie deloma umorila, deloma težko ranila 40 vojakov, ki so spremljali vlak. Izropali so potnike. Dvema zaviračema se je posrečilo jio-begniti do prihodnje čuvajnice ter nsananiti napad. Tudi strojevodja in kurjač sta bila ubita. Bolgarija ne išče tesne zveze z Italijo Sofija, 16. febr. g. Oficijozni vladni от* gan objavlja na uvodnem mestu razpravo o zunanji politiki Bolgarije, ki jo smatrajo v političnih krogih za oficiielno izjavo vla* de. Članek nastopa v ostrih besedah proti komentarjem, ki so bili objavljeni v ino* zemstvu, češ da išče Bolgarija tesno zbli* žanje z Italijo ter da bo v kratkem pri* čela z Rimom tozadevna konkretna pogaja* nja. Članek zanika te vesti in naglasa, da bodo smernice bolgarske zunanje politike ostale neizpremenjene. Bolgarska vlada bo samo stremela, da doseže prijateljske od» noša je do vseh držav in da ojači mir ne Balkanu. Katastrofa francoskega parnika Sofija, 16. febr. (so.) Včeraj je v Ьдага&ет za>lwu zadel francoska tovorni parnik »Fresne Jacques« na skale, skrit e pod morsko gfedeno. Parnik je bi! tako težko poškodovati, da je vdrla voda takoj z vso silo v ladijske prostore, in j-e pairaiik v p .кг minutah izginil v vatavih. Posadka 45 mož se je večinoma rešila v dveh rešilmh öo'Wi. 9 mornarjev, ki zamlle ni bilo več prostora na rešilnih 5n!ni?h. ie splavalo na bližnje skale, kier so jih napol zmrzni1 ene naš® zj uit raj obrežni prebivalci Oba rešilna čolna sta skoraj vso noč biodila po morju in končno pristala na bližnji oba!i. Rešeni mornarji so bili zaradi prespanih naporov in s;1n«Ka mraza popolnoma iz-ömaim. Pamnk ie vozil ve-činoma indiustriiiske izdelke in koicniijaJno b!a®o. Ves tovor je izjrnbl'en Kuga v Indiji Allaltabad, 16. febr. (be.) V nekaterih indijskih pokrajinah j« izbruhnila kuga. Minuii teden je umrlo aa tej strašni bolezni 500 oseb. Poziv vsem gg. županom in župnikom I Na pomoč železničarjem Vsled lanske suše in sedanje izredno hude in dolgotrajne zime je preživljanje mnogih družin, ki žive izključno ali večinoma od nestalnega dnevnega zaslužka, težko ogroženo. Zaradi pomanjkanja hrane, kuriva, obleke in obutve so mnoge družine izpostavljene lakoti, a v največji nevarnosti je tudi njihovo zdravje, da, celo življenje. Število onih, ki so v tem položaju pomoči nujno in neobhodno potrebni, je sirom dežele tako veliko, da zadostna pomoč iz javnih sredstev nikakor ni mogoča. Zato se obračamo podpisani do vseh gg. županov in župnikov z nujno prošnjo, da takoj organizirate v vsaki občini, odnosno župniji pomožen odbor, h kateremu pritegnite tudi voditelje vseh dobrodelnih društev in družb. Ti pomožni odbori naj nemudoma ugo-tove družine, odnosno osebe, ki so takojšnje pomoči brezpogojno potrebne, in preskrbe potrebna sredstva v živilih in drugem. V ta namen naj se obrnejo do premožnejših posestnikov, trgovcev in obrtnikov ter gospodarskih zavodov za prispevke v naravi in gotovini. Po potrebi naj se uporabijo tudi sredstva, ki jih imajo na razpolago dobrodelna društva, oziroma družbe, kakor tudi občine in ubožni zakladi. Kjer bi bila beda tako velika, da bi je z domačimi sredstvi s pritegnitvijo vseh navedenih činiteljev nikakor ne mogli olajšati, naj se odbori obrnejo za pomoč na podpisane (na naslov velikega župana). Vse javne korporacije, gospodarske zavode in družbe, kakor tudi premožne zasebnike pa prosimo, da nas pri tem človekoljubnem stremljenju podpro z denarnimi prispevki, ki jih po svojem ekonomskem položaju zmorejo. Prispevki nai se naslove na velikega župana v Ljubljani, ali na čekovni račun poštne hranilnice št. 13.056. Imena da-rovateljev se bodo od časa do časa v dnevnikih, oziroma Uradnem listu objavila. V Ljubljani, dne 16. februarja 1929. Dr. Fr. Vodopivec s. r. veliki župan. Dr. Ant. B. Jeglič s. г.. škof. Dr. M. Natlačen s. г., komisar oblastne samouprave. Za akcijo za gladujoče so kot prvi darovali po 1000 Din gg.: škof dr. A. B. Jegllič, veliki župan dr. F. Vodopivec, komisar obl. samouprave dr. M. Natlačen in ga. Asta Vo-dopivčeve, soproga velikega župana. Skupaj 5000 Din. Polagoma se izboljšuje promet v Sloveniji Navzlic neprestanim plazovom na raznih progah vozijo vlaki skoro v vsem omrežju . Ljubljana. 16. februarja. Položaj na železniških progah Slovenije je sicer še vedno težaven, vendar v splošnem že silno izboljšan napram stanju v zadnjih dneh. Direktna proga Ljubljana—Trst je očiščena toliko, da se s presledki na njej vrši vsaj enotirni promet. Velike težave dela vlakom zelo vzpenjajoča se proga od Borovnice do Logatca. Tra.nice ponoči zledene in kolesje lokomotive se začne vrteti na mestu. Nad Verdom je obstal prvi. po očiščenju proge Rakek—Trst iz Ljubljane odpravljeni OSE. Morali so ga v dveh delih prepeljati na postajo Logatec, k.ier je zato moral čakati iz Postojne prvi odpravljeni tržaški brzovlak, ki je prišel v Ljubljano mesto ob 23.49 včeraj šele danes ob 14. Proge na Gorenjskem in Dolenjskem so očiščene in imajo vlaki le minimalne zamude, maksimalno 60 minut. Proge na Štajerskem še niso vse proste, vendar se bo stanje že tekom jutrišnjega dne izboljšalo. Plazovi najhuje ovirajo promet na glavni progi LjubStena—Maribor. Zato prihajajo vlaki v Ljubljano z večurnimi zamudami. Zaradi silnega plazu med Laškim in Celiem je bilo odrejeno da vozijo vsi brzovlaki iz Maribora po koroški progi. Komaj je bila opoldne proga pri Laškem očiščena na enem tiru. že se je pojavil ob 12.15 nov plaz med Lazami in Zalogom na mestu, kjer teče proga tik pod hribom. Plaz je bil 70 m doig in 3 m visok. Pomožni vlak iz Zaloga s 40 delavci je najpreje odki-dal desni tir. ki je bil za vlake že ob 14.30 prost. Zvečer je bil odkidan še drug tir. Ob 17. je na progi Ponikva— Poljčane pri Lipoglavi plaz zasul oba tira. a zopet je proga bila v pol ure očiščena. Iz Maribora vozeči duna'ski brzovlak, ki je moral čakati v Poljča-nah. je prispel v Ljubljano s 3 urno zamudo. Neprestano ogrožena proga pri Laškem Celje, 16. februarja. Sinoči ob pol 24. se je utrgal na progi med Celjem in Laškim s hriba Vipota nov ogromen plaz. Po izjavi železniških strokovnjakov je vseboval 20.000 kubičnih metrov snega. Ta ogromna prometna ovira, ki je bila 60 metrov dolga, 44 m široka in okrog 21 m visoka, ie zatrpala orogo in tudi polovico struge Savinje. Železniška uprava ie zaradi tega odredila 24 urno popolno zaporo proge Celje— Zidani most. Odposlala ie na zasuto mesto proge delavstvo z vsemi potrebščinami pod vodstvom inženjerjev. Obenem je vodstvo celjske progovne sekcije interveniralo tudi pri komandantu 39. pešpolka v Celju, polkovniku Ko-stiču za voiaško pomoč. Polkovnik je takoi dal železniški upravi na razpolago 50 mož, ki so se z lopatami in drugim orodjem tako.i odpravili na progo. Delavcem in vojakom se je po naDor-nem delu posrečilo že dopoldne očistiti prvi tjr, nakar je bil takoj zopet otvor-jen promet med Zidanim mostom in Celjem in s tem edina zveza med štajersko in ljubljansko oblastjo. Posebno pohvalo zasluži vojaštvo, ki je z vso vnemo pomagalo delavcem. Pričakovati pa je nov ogromen plaz s hriba Vipota. zato je postavljena nä tem kraju straža, ki opazuje premikanje sneženih mas na pobočju hriba. Danes ob pol 17. uri se je nenadoma utrgal na istem mestu manjši plaz in zapri progo za dve uri. Ob 18. pa je bila proga že zopet očiščena. In tako se promet nadalje vrši na enem tiru, kar pa zaenkrat zadostuje. Na savinjski progf proti Velenju se vrši promet za silo. Vlaki prihajajo v Celje z velikim zamudami. Na tei progi bo treba naihitre.ie urediti promet zaradi premoga, ki ga dovažaio iz velenjskega nremogokopa. sicer bodo prisiljena celjska industrijska podjetja popolnoma ustaviti obrat. Najtežje bi bila prizadeta velepodietja, kakor celjska cinkarna, tovarna Westen, kemična to- varna itd., ki bi morale odpustiti v tem primeru nad 3000 delavcev. Cinkarna in tovarna Westen porabita dnevno 10 do 15 vagonov premoga. Maribor, 16. februarja. Za železniški promet v mariborski oblasti je bilo v petek najslabše. Snežilo je ves dan. Vlaki so prihajali z vedno večjimi zamudami. Danes pa do 16. z juga sploh niso prispeli nobeni potniki. Promet v južni smeri se je vršil samo do Celja in le po enem tiru. Po odstranitvi lavine pri Laškem imajo vlaki od opoldne dalje zopet prosto pot. Ljubljanski poštni vlak je prispel v Maribor s štiriurno zamudo ob 15.34. Iz Zagreba ves dan ni bilo nobenega vlaka, dočim je bila koroška proga očiščena že v petek ponoči. Zaradi pla-zovja na glavni progi pri Laškem so bili tržaški potniki dirigirani iz Maribora preko Koroške in so danes odpotovali z izseljemškim vlakom, dirgira-nim iz Poljske v Trst. Iz Maribora so doslej odšli vsi vlaki pravočasno in je mariborsko osobje zadnje dni izvršilo nadčloveško delo. Zlasti zasluži pohvalo, ker se v vseh teh dneh v mariborski oblasti ni pripetila nobena nesreča. Naporna služba je vendar zahtevala več žrtev, ki so zaradi ostre zime težje obolele, dočim so lahka obolenja na dnevnem redu. Danes je končno prenehalo snežiti in blagodejni vpliv je bilo čutiti že v popoldanskih urah. Vlaki odhajajo in prihajajo sicer z zamudami, toda sigurnost potovanja je mnogo večja. Ako ne bo prenaglo nastopilo južno vreme, se bo nagajivosti vremena lahko odpomo-glo. ★ Poplave v Južni Srbiji Beograd, 16. febr. р. V Beogradu je bila danes temperatura —2. Iz vseh krajev dr= žave poročajo, da se promet na železniških progah polagoma popravlja. V Južnj Srbiji dežuje ter se sneg hitro topi. Prihajajoče vode so pokvarile nekatere železniške pro= ge, zlasti progo ŠtipsKočane. Mraz v inozemstvu , Praga, 16. febr. h. Mraz je po vsej drža* vi popustil. Na Slovaškem imajo celo tem* peraturo nad ničlo. V Pragi je danes močs no snežilo. V železniškem prometu je še fedno mnogo težkoč. Ustavljenih bo še nes kaj brzovlakov. Mednarodni železniški pro* met pa se vrši na vse strani. Berlin, 16. febr g. Temperatura v mestu je postala vsaj znosna. V južni Nemčiji zelo trpijo zaradi mraza. V Frankfurtu in v Monakovem so danes imeli 18 stopinj pod ničlo. V Plessu je devet članska ciganska rodbina zmrznila ob taboriščnem ognju. Krakov, 16. febr. g. V Krakovu so imeli danes 2 stopinji nad ničlo. Nastalo je juž= no vreme. Zvečer pa je temperatura zopet padla in so imeli 7 stopinj pod ničlo. Solun, 16. febr. g. Nad mestom in okoIU со se je pretrgal oblak. Naliv je trajal več ur. Mesto in nižina v okolici je poplavljen na. Škode je več milijonov. Oslo, 16 febr. s. Do sedaj na Norveškem ni bilo tako nizkih temperatur, kakor v dru« gih državah. Samo v južnem delu so zadnje štiri dni divjali močni snežni viharji. J Berlin, 16. febr. s. Povsod v Nemčiji je zapadel nov sneg. Temperatura je nekoliko padla. •Pomanjkanje časopisnega papirja v Avstriji Dunaj, 16. febr. Zveza avstrijskih papir« nie je obvestila Zvezo lastnikov avstrijskih dnevnikov, da je prisiljena reducirati doba= vo rotacijskega papirja zaradi pomanjkanja brusnega lesa in premoga. Ta redukcija znaša zaenkrat deset procentov že najavljes nih naročil. V zvezi s tem naznanjajo a v» strijski listi, da bodo prisiljeni za nedolo« čen čas omejiti svoj obseg. Konferenca o carinskih skia-discih Beograd. 16. febr č. Na 'zahteve nekaterih trgovskih zbomrc bo sklicema v kratkem konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju oairwiiskih skladčSč. Konferenca bi se imela vršHi že te drni, je pa bila na željo beograjske trgovske zbornice, ki tega vprašanja še ш proučila, odgradema. i V včerajšnjem uvodniku »Jutrac se je obrazložilo stanje eksekutivnega železniškega osobja v današnji ostri zimi. V od-Fcmoč osobju sta organizirala UJNŽB Ljub ljana in Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v večjih železničarskih centrih v Sloveniji izdajanje čaia ekseku-tivnemu osobju, s čemer se skuša vsaj nekoliko pomeči onim, ki so brez dvoma Izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana še obrača na vse, ki jim je mogoče priskočiti na pomoč, s prošnjo, da to akcilo podpro z z darili (čaj sladkor, rum. limone) in denarnimi prispevki, ki jih pošljejo načelniku Ljubljana, glavni koicdvor, ter tako omogočijo železniškemu osobju. da vzdrži v svoji brez primera težki službi ki gre v blagor nas vseh, in se tako z združenimi močmi borimo proti katastrofi, ki grozi nam vsem; pred očmi moramo tudi imeti, da ni za .železničarje in železnice katastrofa še končana, kajti ko bo odjenjal mraz bo najbrže nastala nevarnost, vsled taljenja snežnih mas še kataftrofalnejša, nego je sedanji mraz. Kje bo naš promet, ako osobje do takrat pod nečloveškimi napoti fizično obnemore? . Pomagajte, ker s tem pomagate samemu sebi. Ljubljana, dne 16. februarja 1929. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. Državna podpora vdovama Pavla Radiča in Gjure Basarička Beograd, 16. februarja, p. Minister pravde je predložil kralju v podpis zakon, s katerim se priznavajo rodbinam pokojnih poslancev Pavla Radiča in dr. Gjure Basarička izredna podpora po 5000 Din mesečno, za vsakega nepreskrbljenega otroka pa do polnoletnosti po 809 Din mesečno. Francija posreduje v Beogradu in Atenah Beograd, 16. februarja, p. Po vesteh iz Aten je tamošn.ii francoski poslanik Simon prijateljsko priporočil grški vladi, naj pristane na poslednje predloge iugoslovenske ^ade za rešitev vprašanj, ki so še nere-Š6na v odnošajih med našo državo in Grško. Razen tega se poroča, da je poslanik Simon ob tej priliki izjavil, da bo francosko zunanje ministrstvo v enakem pravcu interveniralo' tudi v Beogradu. Zakon o hudournikih Beograd, 16. februarja č. V ministrstvu za šume in rude je bil sestavljen zakon o ureditvi hudournikov. Zakon obsega 8 poglavij z 39 členi. Zanimivo je, da sloni zakon o nekih določbah na dosedanji razdelitvi državne oblasti. Zato bo treba zakon po vsej priliki spremeniti, ko bo postala aktualna preureditev drž. razdelitve. Čl. 2. predvideva, da se imajo ustanoviti šum-sko tehnične izpostave za hudournike v Nišu, Užicu, Skopi ju, C eti ni ju, Splitu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani (za ljubljansko in mariborsko oblast). Beograjska podu-navska. sremska in baška oblast bodo priključene neposredno ministrstvu za šume in rude. Dividende Narodne banke f Beograd, 16. febr. p. Ob navzočnosti ves likega števila članov, se je vršila danes ple* nama seja upravnega odbora Narodne ban» ke. Glavna skupščina bo 10. marca. Divi« denda za eno delnico znaša 400 Din. Odhod psHskega konzula iz Zagreba Zagreb, 16. februarja č. Včeraj je priredil tukajšnji konzularni zbor poslovilni večer odhajajočemu poljskem« konzulu in doajenu konzularnega zbora v Zagrebu Barthelu de Waidenthal v hotelu Esplana-de. Novi doajen konzularnega zbora, italijanski generalni konzul Rochita. je v svojem govoru proslavljal odhajajočega poli» skega konzula kot sposobnega moža, ki ie užival vsestranske simpatije. Cena živinske soli Beograd, 16. februarja č. Monopolna uiprava je v sporazumu s finančnim ministrstvom določila za vso državo sledeče cene živinske soli: Kamena sol. rumunska 140 Din za 100 kg. mineralna briketirana iz Kreke 160 Din. morska bela 160 Din. morska siva 140 Din Trgovci, ki hi prodajali denaturirano so! za čisto, bodo kaznovani. Poslanik Galli ori ministru Ktimanudiju Beograd, 16. febr. p. Italijanski poslamik Gnili je danes posetiil zastopnika zunanjega ministra d:r. Kumawudija ter ostal pri njem dalje časa v razgovoru. _____ Admiral Toi*o obolel Tokio. 16 febr (be.) Zmagovalec pri Cušimi admiral Heihahiro Togo ie težko obolel. Zaradi visoke starosti je njegovo stanje zelo resno. Aretacija madžarskih komunistov Berlin, 16. febr. g. Tukajšnja policija je areti- ! rata 20 madžarskih emigrantov, ki so pri staž i komunističnega gibanja. Devet so iih pridržali v zaiporu, keir niso imela osebnih dokumentov. Peti vsesovjetski kongres Moskva, 16. febr (mo.) Dne 16. moja se sestane v Moskvi peti sovjetski- kongres. Na dnevnem redu bo v glavnem vprašanje razvoja gospodarstva v prihodnjih pe-tiih letih, vprašanje obnove poijedelistva, poročilo vojnega in mornariškega komisarja. član Prpičeve tolpe zblaznel Na smrt obsojeni Josip Vrbanac, pajdaš Prpiča Malega, je znorel in zato najbrž ne bo obešen Zagreb, 16. februarja, č. Danes je sodni izvedenec psihijater dr. Herzog ugotovil, da se je na smrt obsojenemu članu Prpičeve razbojniške tolpe Josipu Vrbancu zmračil um. Zdravniki so že več dni opazovali čudno vedenje Vr-banca, ki je postal do svoje okolice docela apatičen. Že več dni leži nepremično v svoji celici, ne odgovarja na vprašanja, odklanja hrano in se sploh ne zmeni za ničesar. Dr. Herzog ga je davi ponovno preiskal in ga zbadal z iglo. vendar pa Vrbanac na vse to ni reagiral. Dr. Herzog naglaša v svojem poročilu, da je Vrbanac v čudnem duševnem stanju v nekakem letargičnem snu, ki izključuje vsako simulacijo. Po njegovi sodbi je Vrbančevo duševno stanje tako. da po zakonu justifikacija ni dopustna. V ostalem pa doslej tudi krvnik Hart še ni prispel. Po vesteh iz Sarajeva je sicer že odpotoval, vendar pa sedaj ni znano, kje se nahaja. V Zagreb še ni prispel, a tudi v Sarajevo se ni vrnil. Pepca Kureševa pomiloščena Pred obnovitvijo razprave — Razen nje je izmed štirih obsojenk pomiloščena še ena — Napeto zanimanje pariške javnosti za misterijozno zadevo Pariz, 16. februarja. Jugoslovenska državljanka Josjpina Kureš, ki je bila lansko jesen obsojena na smrt pod pe- zo suma, da je umorila malo Carmin Burniauxovo, je pomiloščena. Z njo vred je pomilostitve deležna še ena izmed štirih žensk, ki so bile zadnji čas pred pariško poroto obsojene na smrt pod giljotino. Niuna kazen je izpre-menjena v dosmrtno prisilno delo. Vendar pa se v pariških pravniških krogih zatrjuje, da bo sodni proces proti Pep-ci Kureševi najbrž v kratkem obnovljen in to zaradi nekega tajinstvenega pisma. ki ga je nedavno od nepoznane ženske prejel branitelj Pepce Kureše-ve, odvetnik Henry Canet. V tem pismu izjavlja neznana ženska, da je pripravljena stopiti pod giljotino namesto Pepce Kureševe, ako bi slednji bila pomilostitev odklonjena. Kakor znano je bila smrtna obsodba nad Pepco Kureševo izrečena lani 13. oktobra po tridnevni razpravi, ki je vzbudila senzacijo v vsei evropski javnosti. Dokazi za krivdo Pepce Kureševe so bili sicer pomanjkliiivi toda pariška javnost je v usodni dvorani tako ostro manifestirala svoie ogorčenje zaradi zločina nad 14 letno Carmen Burniauxovo, ki so jo 2. julija 1927. našli zadavljeno v bulon.iskem gaiu, da so očividno tudi porotniki stali pod vplivom splošnega neraznoloženja napram obtoženi inozemki. Posvetovanje po- rotnikov je bilo nenavadno kratko, trajalo je komaj 35 minut in krivdorek je potrdil vsa vprašanja senata, zanikal pa samo vDrašanje glede olajševalnih okohiosti. Tako je bila Pepca Kureševa po nenavadno nagli odločitvi obsojena na smrt pod giljotino in obenem na plačilo 20.000 frankov odškodnine staršem male umorjenke. Pepca Kureševa. ki je ves čas razprave odločno tajila vso krivdo, se je po prečitanju obsodbe onesveščena zgrudila v roke prisotnih stražnikov. Odkar so jo prepeljali v žensko jet-nišnico St. Lazare je Pepca Kureševa neprestano zatrjevala svojo nedolžnost in v neprestani grozi pričakovala končne odločitve. Vest o pomiloščenju je sprejela z velikim vzradoščen.iem. Pariška javnost zdaj z napetim zanimanjem pričakuje obnovitve procesa, ki bo nedvomno vnovič vzbudil interes pravniških krogov v Evropi. Svoje grozne usode pričakujeta v jetnišnici St. Lazare še obsojenki Bru-cy. ki ie umorila svojega soproga, in Davidova, ki je zadušila nekega otroka. starega par mesecev na ta način, da mu je potisnila v grlo klopko bom-baževine. Za slednji dve ne pričakujejo pomilostitve, vendar sta njuna odvetnika ukrenila vse potrebno, da bi svoji kl'ijentinji morda vendarle rešila giljotine. Dr. Topalovič o socijalni politiki v naši državi Iz razgovora z glavnim tajnikom centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu. Liubliana, 16. febr. Številnim konferencam, ki se vrše v okrilju svečane otvoritve novega doma Delavske zbornice v Ljubljani prisostvuje tudi glavni tajnik Delavskih zbornic v Beogradu dr. Topalovič. Naš poročevalec je imel danes priliko razgo-var-jati se z g. dr. Topalovičem, ki je gotovo med prvima poklican, da tolmači poglede jugosloven-skega delavstva na socialno politiko v naši državi. lz interesantinega razgovora navajamo: Osnovnega pomena je za nas zakon o zaščiti delavcev. Ta zakon je bil sprejet 1. 1922. Iz tega je razvidno, da ni točna trditev v nekem nedavno na najvišjem mestu izročenem memorandti, da je bil ta zakon sprejet, ko je v naši državi vel boilijševiški veter. Saj je bila komunistična stranka že 1. 1921. razpuščena. Zakon o zaščiti delavcev pa žal kasneje ni bil izvajan v mnogih svojih bitnih določbah. Zlasti so bile določbe o dela-vniku trajno izigravane z različnimi uredbami. Nadejamo se, da bo novi minister, gospod Drinkovič, nasprotoval dosedanji praksi in da bo po anketi, ki se vrši 21. febr. v Zagrebu, popravili in približal uredbo zakon«, mesto da jo od zakona oddalji. Kakor je torej veMka zasluga takratne vlade, da je zakon izdala, vendar ne smemo pozabita, da je bil 1. 1922. delavski pokret znatno jaöj nego je danes in je tudi po vsej Evropi segal delavski vpliv mnogo dalje in je naposled napredek socialne politike bdi v vseh državah mnogo večji, nego je danes. Od 1. 1922. delavstvo ni doseglo nobene pridobitve več, temveč je bilo v polni meri zaposleno z borbo, da se ta zakon sploh izvede v praksi. Se danes vlada proti temu zakonu ponekod težak odipor socijalno nepravilno OTijemiranih ljudi. Važna sta tudi zakon o zavarovanju delavcev in zakon o inspekoiiji dela i z istega časa. Zakon o zavarovanju delavcev je bil kasneje poslabšan s tem, ker ni biilo izvedeno ne starostno zavarovanje. ne zavarovanje za primer brezposelnosti. Vrhu tega so bile iz tega srčnega zavarovanja izvzete tudi važne kategorije delavstva, n. pr železničarji, rudarji i.n delavstvo, zaposleno pri javne h gradnjah države. Zakon o inšpekciji dela pa ni pokaeal vse svoje učinkovitosti zato, ker je prenjalo inšpektorjev, ki imajo dolžnost nadzorovati podjetja in paziti ali se izvajajo predpisi. Mirne duše lahko rečemo, da se je vršilo od 1. 1922 naprej neprestano demontiranie socialne politike in da so to leta njenega nazadovanja, ne pa njenega napredka. Cmtira.lno tajništvo Delavskih zbornic bo imelo, danes in Jutri v Ljubljani seje, in se bo ba-vilo pred vsem s sestavo memoranduma, ki bo na podstavi številk dokazal, da so trditve tako o preveliki; obremenitvi, kakor o težkih predpisih delavskega zakonodavstva netočne. Nadalje bo tajništvo razpravljalo o uredbi, t« Joči se nižjega železniškega osobja in o uredbi o zavarovanju rudarjev. Ako bodo dovoljevala sredstva namerava tajništvo organizirati enotno statistično centralo za vsa gospodarska vprašanja ter ustanoviti centralno socialno politično biblioteko v Beogradu. Politična amnestija v Franciji odklonjena Pariz, 16. febr. (be.) Justiüwi minister je Stavil vprašaeje zaonpmice ter ]e francoska zbornica s 320 f*rotj 225 glasovom odklonili socija-MstMni predig za splošno politično amnestijo. Norveška ratificirala Kelloggov pakt Berlin. 16. febr. (be.) Norveški stortimg je soglasno ratificiral КеЦощху protivojnd pakt, Težave Poincareja s kongregacijami Pariz, 15 februarja, s. Vlada zadeva v vprašanju pripustitve misijonskih kongre-gaci.i in vračila cerkvenih posestev slej kot prej na resne težave. Včeraj je moral ministrski predsednik Poincarč spraviti nov poraz. Finančna komisija zbornice se je z 20 proti 17 glasovom odločila za predlog sccijalista Renaulda, da se zahteve stilizi-rajo v posebnih osnu&ih in ne zberejo v zbirnem zakonu. Tudi radikali so se izrekli za ta socijalistični predlog. Ogromen požar v Buenos Airesu Buenos Aires, 16. febr. (be.) V tukajšnji luki je izbruhnil velikanski požar in se raz* širil na zaloge alkohola ter petroleja, ki so s silnim pokom eksplodirale. Požar je pozneje objel tudi v bližini se nahajajočo avtomobilsko garažo, kjer je zgorelo 600 avtomobilov. Skoda se ceni na 60 milijonov dinarjev. Politični atentati na Kitajskem Peking, 16. febr. (be.) Pred kratkim sta bila izvršena p-roiii Čaragkajšku dva atentata. Pri pr-. vem atentatu v Hsu-čoivu je bil Čangkajšek lahko ranjen. Drugi atentat v Nawkingu se je popolnoma po-nesr-eM. • Stalin obračunava z opozicijo Kovno, 16. febr. (be.) Kakor poročajo iz Moskve, je ruska vlada izgnala v Sibirijo 150 pristašev Troc'kega. Iz istih razlogov je bi'o izgnanih iz Rusije večje število inozemskih komunistov. Ameriško pomorsko oboroževanje Washington, 16. febr. (be.) Proračunski odbor poslanske zbornice je odobril kredit 700.000 dolarjev za takojšen prič et ek .gradnje novih krd-žark. Anglija skliče pomorsko razorožitveno konferenco Washington, 16. febr. (be.) Kakor je izjavil angleška poslanik, bo Anglija prihodnji teden oii-crijelno poskušai'а sklicati razorožitveno konferenco najvažnejših pomorskih velevlasti. Žrebanje obveznic vojne škode Beograd, 16. februarja, p. Pri žrebanju dobitkov obveznic državne vojne odškodnine so bile izžrebane: Serija 2778 št. 869 Din 50.000. 30—928 Din 100.000, 4682—304 Din 100.000, 1790—689 Din 50.000, 4341—679 Din 250.000, 2147—712 Din 50.000, 3609— 238 Din 50.000, 792-307 Din 500.000, 3378— 709 Din 50.000. 328&-225 Din 50.000. 1644— 933 Din 100.000, 3674—207 Din 50.000, 2123 -729 Din 50.000, 2154-437 Din 50.000, 1924 66 Din 100.000. 2135—432 Din 100.000. 4662 —218 Din 50.000, 2390—629 Din 250.000, 4682—304 Din 100.000. Razen tega je bila izžrebana še cela vrsta dobitkov po 25, 10 in 5 tisoč dinarjev. Hmeljski trg Žatec, 16. febr. h. Tedensko poročilo. V pre-tckilem t edin u so se dnevno zaključile manjše kupčije kljub temu, da so bile manilpulaci/Je s hmeljem zaradii mraza skoraj onemogočene. In-teresenitj so bili fe inozemstva. Tendenca le bila zelo т?тпа. Cene 1300 do 1550 Kč za 50 kg. Hmeljarji so v svojih zahtevah zelo čvrsti ter prodajajo samo po pofaih cenah. Javni ma.rka-cijski urad v Zatcu je do petka markiraj 89.000 meterskfli stotov žatešlkega hmelja. Varuh naših gozdov V sredo je obhajal, ka.kor smo kratiko že poročali, gozdarski referent tjuMj-anskcga velikega župana g. inž. Агкся Šnič 50-tetmeco svojega rojstva. O odličnem in zaslužnem, a taiko skromnem stirotkovmjaiku en o njegovem plodonosnem delu, smo prejela Je naslednji prispevek: V Sloveniji ie ono ravnotežje med poljem in gozdom, ki se ustali kot zaključek priročnega gospodarskega razvoja, do malega dovršeno iu večina gozdov je na izključno eozdmih. za drusrovrst.no obdelavanije nespo-sobnh tleh. Kljub temu zavzemajo gozdi 687.408 ha a»i 44% vsega površja, ker je svet pretežno gorat ali pa kraški. In ravno svojstvo sveta, na katerem stoje, izredno poveča občo in narodno - gospodarsko važnost gozdov, ter imperativno zahteva, da se ohranijo. Značilno ie za Slovenijo in gospodarsko odločilnesra pomena, da gozdi niso. kakor v druzih pokrajinah naše države, državni, imovinski afi graščinski, temveč, da je okroz 530.000 ha ali povprečno 80% vseh gozdov v kmečkih rokah. porazdeljeno na približno 160.000 posestev. Pri nas ie kmetijstvo nerazdružno spojeno z gozdarstvom, k eozda ne dobiva kmet le lesa in drugih potrebščin za dom. zanj je «ozd zakladnica, kamor se v sili zateče. Gorje kmetiji, če so nie gozdi izčrpani, praznil Vzooredno z napredkom kmetijstva se mora z vsemi sredstvi, zlasti s smotrenim nazornim podukom. povzdigniti tudi gozdno gospodarstvo. To nalogo si ie nadel in v tem oravcu dola požrtvovalno že mnoeo let inž. Anton Šivjc. višji gozdarski svetnik in oblastni gozdarski referent v Ljubi ja ni, ki ie rbha-jal 13. t. m. petdesetletnico svojega rojstva. Naše gozdarstvo je zadnje desetletje i.n že prei najtesneje sipoieno z niegovo osebo in s ponosom lahko zre ob petdesetletnici nazaj na svoje dosedanje plodonosno delo. Rojen v Ljubljani je po dovršenih gimnazijskih in visokošolskih študijah in po štiriletni zasebni in državni sdužbi na Štajerskem in Koroškem prišel leta 1906. v Radovljico kot referent okrajnih eozdnih nadzorstev Radovljica in Kranj ter bil poklican 1. 1911. v ena-kem svojstvu k deželni vladi v Ljubljano, kier je polag središčnih uradnih poslov upravljali gozdno nadzorstvo političnih okrajev Ljubljana - okolica in Kočevje, a med svetovno vojno tudi drugih. Na obeh mestih se ie uveljavila njegova taksativna ustvarjajoča narava in neumorna delavna moč in ko je prevzela ob prevratu Narodna vlada upravo Slovenije in mu kot najboljšemu strokovnjaku in poznavalcu razmer poverila organizacijo gozdarske službe. Ob razdel tvi Slovenije v dve oblasti 1. 1924 je postal oblastni gozdarski referent za ljubljansko oblast. Vse ni a? ovo službeno delovanje, posebno v povojnem času. ie usmerjeno na to, da se izabrani prekomerno izkoriščanje gozdov, da se ohranijo normalne lesne zaloge in seka le letni prirastek ter zasigura trajnost v gozdnem gospodarstvu. Vtisov in opazovanj izza službenih potovanj ne upoTabüa inž. Sivic Ie za uradne Po sile: pri takih prilikah nabrano gradivo mu ie tudi podlatra za slovstveno cMo. In tako se le nabralo tekom let samo v »Kmetovalcu« preko 60 poučnilh gozdarskih spisov. od kojih je nekatere izda'a »Kmetijska družba« v ponatisu med svojimi »Gospodarskimi navodili«. Mnogobroine njegove razprave sta priobčila od prevrata sem »Šumarski list« in »Jugoslovenska šuma«, veliko ie raztresenih po raznih dnevnikih in koledarjih. Leta 1914. je izdala »Kmetijska družba« kot XIV. zvezek »Kmetijske knjižnice« njegova »Poljudna navodila za merjenje lesa«, ki so namenjena, kakor se v predgovoru poudan.ia. predvsem za kmečke gozdne posestnike. da se priuče sami izračunati množino in ceniti vrednost lesa in se pri prodajah obvarujejo škode. Kako potrebna so bila ta navodiia. se vid; iz teea. da so izšla I. 1922 še v drugi izdaii L. 1923. ie Izdala ljubljanska podružnica Sirmerskegia udruženja ilustrirano spomn-sko kmiigo »Gozdarstvo v Sloveniji«, ki se gbde vsebine in opreme lahko primerja s prvovrstnimi strokovnim; spisi tujine. Uredil io ie inž Šivic in napisaJ zanjo članke o gozdarstvu in lovs'.vu v Sloveniji. Lani ie priredil m izdal inž. Šivic lično opremljeno krnjgo »Gozdarstvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927«. Knjiga je namenjena najširši javnosti in vsa snov je tako nazorno urejena, da si lahko vstvari vsakdo pravo si ko naših gozdnih in gozdarskih razmer. Več let iie že iniž. Šivic urednik »Lovca«, glasfra Slovenskega lovskega društva in njegov sotrudnik. Mnogo zanimivih člankov in vesti je Pisanih od njega. Občudovanja je vredna vztrajnost, s katero se inž Šivic ob svoiiih mnogovrstnih, dostikrat prav težavnih uradnih poslih, še slovstveno trudi za povzdieo in napredek gozdarstva Borno ie naše gozdarsko slovstvo in tem zaslužneije njegovo stremljenje. Največ lepega in koristnega nam ie ustvaril baš inž. Šivic. mnogočesa pa si še obetamo od njega. Odličnemu strokovnjaku, zaslužnemu kulturnemu delavcu in ljubeznivemu tovarišu iskreno čestitamo k življenskemu jubileju in srčno žeiitmo. da bi še mnogo let delal s prirojeno žilavostio za napredek našega gozdarstva, stal še mnogo let s svežimi močmi na braniku našega zelenega loga! _ Inž. A. G. Poljski glas o naših krajih Pod naslovom »Ohrana prirode je glavna naloga slovanske turistike« je g. Walery Götel napisal dokaj obširno poročilo o tret» jem shodu Zveze slovanskih turističnih društev v Ljubliani leta 1928. Poseben od» tisk iz VI. zvezka planinske smotre »Wier= chv« (Vrhovi) je avtor poklo-nil posamez» nim prijateljem v belem mestu. Odšedši iz Krakova 23. septembra 1928. s tovariši, so poljski zastopniki na Dunaju srečali češko odposlanstvo in prispeli skupaj v Maribor, kjer jih je sprejel »svmpatyczny« dr. Se* njor. Nadaljnja pot je zanosit slavospev naši pokrajini. Po jrozdravu z delegacijo SPD so odšli na stanovanja v Unionu, »čistem in dovršenem v vsakem pogledu«. Zborov a« nja so se udeležili tudi Hrvatje in bolgar» ski zastopnik poleg oficielnih udeležencev. »Razprave so se vršile kakor vselej v rod» nih jezikih slovanskih vsakega izmed dele« gatov in ponovno smo mogli potrditi, da je pri počasnem in jasnem govorjenju bilo možno razumeti slednji slovanski jezik, osobito pa so se severni Slovani, Poljaki, Cehi in Slovaki doumevaii brez najmanjših zaprek zaradi neobičajne podobnosti svojih govoric.« Obrazloživši delo zasedanja, poudarja člankar zlasti otvoritev treh narodnih par» kov v Jugoslaviji po češko*poljskem zgledu. Na megleni, deževni 26. kimavec so »sa» mohodi« (avtomobili) odpeljali goste na Bled, kjer se je prikazalo solnce in vsej družbi pripravilo neizbrisnih vtisov z jeze» ra in okolice. Navdušeno popisuje tudi Bo» hinj, z vsemi pritiklinami. Prikazovanje zveni tem prijetneje, ker se imenovani pla» ninair ozira venomer na svoje domače raz» mere. Izredni užitek izleta, organiziranega po g. Maksu Hrovatinu, se je nudil v zave« tišču Sv. Janeza, kjer so gostje čuli sloven» sko pesem, »brezprimerno po blagoglasju in po zvezi z gorami«. Ne mislim prevajati Goet-lovih poklonov našim snažnim kmet» sk ;m domovom, visoki civilizaciji, redu Ko so jih avti privedli med Mojstrano in Kranjsko goro, so severnjaki kar obstali у nemem strmenju. Skupina Martuljka jim je: zjavisko nieziemskie (nadzemski pojav). Špik, ki je pokazan v uspeli sliki, pa ideal gorskega vrhunca. Poevetivši pokojnemu Aljažu nekaj toplih vrstic omenja pošlo» vrini banket, na katerem je predaval profe» sor Jesenko o zaščiti narave in narodnih parkih, dr. Tominšek ml. pa piscu razlagal napor planinskga narščaja v Jugoslaviji. Dne 28. septembra so naši bratje odhajali z vlakom proti severu »iz prekrasne zemlje slovenske s počutkom, da je jugoslovanska turistika na dobri poti in korakajoč dalje pod geslom .čuvati prirodo' bo najbolje uresničila geslo svoje sijajne narodne him« ne ,Lepa naša domovina'.« (K) Pred odhodom v toplo zavetje Dve gospodični iz Radovljice sta po »Jutrovem« članku o bedi v ljubljanskih barakah vzeli po dva otročička čez zimo na svoje domove V četrtek zvečer sta v uredništvo »Jutra« priskakljali dve srnici iskat strica Toneta, pa ga ni bilo. Kakor sta napovedali, sta bili v petek ob pol 11. že zopet pri »Jutru«. »Na pustno soboto, ko sva se pripravljali na maškerado, sva se jokali, ko sva brali v »Jutru«, kako ubogi otročki zmrzujejo v barakah.« Spokorno sem priznal, prosil za odpuščanje in obljubil, da ne -bom nikoli več pisal kaj takega, da bi morale ve-kati. »Kaj pa da ne! Še mnogo več pišite, nama pa dajte otročke, da jih vzameva se'boj v Radovljico.« V snegu se trese drobna, bleda Mle-na, tista, ki je prevelika in nam je vse povedala, kje so punčke in fantki najbolj uibožčki. Dobro dete, samo odstopaš sreičo drugim! Vedotna, saj je že učenka IV. razreda. In pametnejša kot draga deca enakih let, ker jo stara boj za košček kruha. Z bratcem pomagata Poldeta, vsem Ljubljančanom znanemu koliporterju »Jutra« in »Slov. Naroda«, ki z berglami poganja svoj voziček in ropota po mestnih ulicah. Zadnje dni se je ulboffi fant brez nog drsal na sankah, sedaj je pa sneg prevelik. Kaj je z njim? Milena in njen bratec mu hodita v tiskarno po časopise — in sam največji Po izbiri pred barakami Od leve proti desni: Iskrova Milka v naročju svoje mame. stric Tone, gdč. Jelena Pe» ganova z Boltetovo Milojko v naročju in veselo žarečo Polikovo Mileno pred seboj, za njo Boltetov Milivoj na roki svoje mame, gospodična Mladka Celestinova z Iskrovo Zvonko na roki in njenim bratcem Rastom, dalje pa Polikova družina Želodčne bolečine, pritisk v želodcu. zapeka, gniloba v črevesu žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak iezik. bleda barva obraza izgineio česito oo večkratni ucorabi naravne »Franz-Josef-ovc« greneče s tem da io izoiiemo koza'-.-;, ipredno ležemo spat. Soeciialni zdravniki za bolezni v prebavilih iziavliiio. da ie »Franz-Josef-ovo« vodo toplo nrinorrčat: kot v te nauene služeče domie zdra' ,Io. Dobi se v vseh lekarnah dr.izeriiuh in ipeceri rekih trzovinah. « Kaj takega ne bi bil nikdar pričakoval in milo se mi je storilo, da se mi kar sitno zdi. O zlata gorenjska srčka, take so bile torej Vajine pustne misli, ko je vse drugo norelo! Tudi na magistratu so bili presenečeni, da so kar ponudili denar za vožnjo dece v Rado-vKico in nazaj. Neprestano cvrčanje in žvrgolenie je prenehalo, ko zavili na Grudnovem nabrežju med kope snega, ki prikrivajo očem bedno kolonijo barak ob zaimrzli-Ljubljanici. Mokro so se zale-sketale lope oči, ko --Pedale čudne, žalostne stavbe. №s'ta mogli razumeti dobri deklici. S streh, ki ni ž njih s'kidan sneg, segaj« rumeni umazani ledeni slapovi do tal, z rdeodn »kodrom« je obita najmanjša baraka. Plahe, prestrašene oči strme skozi mala okna na nenavadne goste. Tež.ka je bila iizbira. Sramežljivo skrivajo matere svoje marogaste otročke in se v zadregi opravičujejo, da ni vode. Še ne petletni Stanko se stiska za mamo in se korajžno odreže: »Jaz že ne grem,« njegova triletna sestrica zajoka, najmanjša M ika pa z zanimanjem ogleduje lepi in prijazni gospodični. Kako presunljivo žalostne so Milenine oči. ko ji povemo, da ie prevelika. Ali gospodična Mladka zna vabiti in gospodična Jelena zna pregovarjati, pa smo se pogodili. saj je tudi tako toplo v naročju prijaznih gosipodičen. Müo.'ka ;ю kar mahne za M ladko, ko gremo proti drugi baraki. siromak, ju dobro nagradi. Kakopa. da gre Milena tudi v Radovljico. Igrala se bo г malo Milojko in v šolo bo hodila, pa prav pridno se bo učila, saj je tudi tu gospodična učiteljica z njo prav zadovoljna. Miloiika še nj 5 let stara' in gre, čeprav bi mamica raje dala slabotno Nado, ki je pa v bolnici. Tako je slaba, pravi, da n-ič ne je. kakor tudi Milena ne more jesti od slabost?. Gospodična Jelena, hčerka notarja Alojzija P e g a n a, je brez mame, sedaij bo pa ona dobra mamica še ne triletni Zvonki in njenemu še ne petletnemu bratcu Rastu. 17-mesečna Milka ostane v baraki pri mami, ki je pri-šia nedavno iz bolnice, kjer )i je umrl majhen fantek. Atetk, p i smo noša Ivan Iskra, jeseniški rojak, tudi ne more v službo, ker ga boli noga, ko je padei na lediemh tleh. Mladka, hčerka pokojnega sod. svetnika Ruperta C e I e s t i n e, bo s svojo dobro mamo negovala 10-letno Mileno, eno izmed sedmerih otrok bivšega kočijaža Avgusta Potoka, in pesto-vala še ne petletno Milojko trgovskega potn.ka Franca Bofteta. Njen atek Ie redko pride domu. a mamica Albina čaka na šestletno Nado, da se vrne iz bolnice, n nt ie še ne štiriletnega Mi-livoja. C rapocr ne sramujte se, in stopite v t • bar al ), da vidite, kaj je red in snagf 'lars catera gospodiinia bi se laNko šls. č' • to barako, L.iuibl.ian ,i, visi se učite od hčerke uradniške v svoj h skupnih ležiščih, se je prav razširila novica o okrepčevalnicah in zjutraj je bil naval na jčajarne« vse hujši kakor včeraj popoldne. Tedaj šele je pridihala v tiste pros-ore vsa ogromna ljubljanska beda. Priropciali so h podstrešnih sobic po siop-njirah na ces!"> mali otroci, ki so uživali doslej v neredkih primerih le po enkrat dnevno toplo hrano, prihajali so njihovi tovariši iz barrk, ki drgetajo v mrazu vse dni in noči. Po.neJaü so se mednje bradati, izčrpani možje, mfr.d; fanlie, ki iščejo dela, in nastavljale so p'y«odiee revne matere, katerih otroci leže drma, ker zaradi pomanjkljive obleke ne morejo na ulico. Toplega čaja so izpili vsi ti becniki danes nad 1000 litrov in prejeli nad 730 lepo zapečenih hlebčkov. Dobro je obiskana tudi ogrejevalnica v poslopju Borze dela, kjer je toplo zakurjena velika soba. Zbirali so se siromaki ves dan. posedali po klopeh in se pogovarjali o strašnih časih. — O ja, prav dobro je tu! zatrjujejo drug drugemu. Pa pripomni ta ali oni: — Hei„ da je bilo tako že početkoin tedna, ko je brila zunaj burja! — Kako pa z delom kaže? — Danes so jih odposlali zopet 50 gori na Zidani most, omenja eden. — Prav, pritrdi drugi. Počasi pridemo na vrsto vsi! Ne bo zmanjkalo snega na progi! Vsi še pridemo do zaslužka! Naj bo 3.50 Din na uro, da je le nekaj! Ko se jame mračiti, postajojo ljudje, ki se grejejo v tisti sobi, va; tišji. Na duše jim leže težka skrb. Bliža se osma ura in morajo zopet na cesto. Kam sedaj? Pred poslopjem spregovore med seboj še po par glasnih besed, nato pa se porazgube v uoč kakor sence: odhajajo iskat prenočišča po večini ven i/, mestnih zidov, v Šiško, na Jezico v Drav-lje, Št. Vid in drugam, kjer se pač lahko zarijejo v seno na skednjih. Pred sodniki Zankarji Zankarji hodijo po hostah iu cr.slavljV-o divjačini zanke. Uboge ujete živalce postanejo često plen lisice, mnoge tudi izkrvave in poginejo ali pa zmrznejo. Te dni ie pri razpravi pred okrajnim sodiščem naslikal zasebni udeleženec, odvetnik dr. Krejči zanka rje kot ljudi, ki nimajo srca. ker se jim ne smili uboga divjačina. Zanke nastavljajo, pa največkrat sami od tega ničesar nimajo, le žival se muči in počasi pogine, kajti zankarii, v večnem strahu pred zasledovalci, le včasih plašni stikajo za zankami in gledajo, če se je kaj ujelo. Okoli božiča je prišel France K., delavec iz Podgoriee, klical svojega znanca Franceta D., posestnikovega sina, naj gre z niim v gozd. Oglasila se je fantova mati. ki je sinu branila hoditi s Francetom K., ker je znan divji lovec. Sin pa ni ubogal matere, danes mu je žal, ko čepi v tritedenskem zaporu, dočim bo sedel njegov tovariš še enkrat toliko. France D. se je lorei bil dal pregovoriti in je odšel s svojim znancem v gozd »llrib-r blizu domače vasi. Pričela sta rezati šibe. Ko sta jih narezala, je dejal France. »Zdaj bova pa nastavila zanke.t Tovariš se ni branil, držal je zanke, a France jih je privezoval. Ko sta prišla čez nekaj dni gledat, če se je kaj ujelo, ju je zasačil lovski čuvaj. Ta svoj izlet sta zankarja zaključila pred sodnijo. France D. je skesano priznal, da je šel s tovarišem, a je šele v hosti spoznal, da namerava nastaviti zanke. Držal mu jih je, a sam ni nastavljal. France K. se je pa jezil, češ. da je zanke našel v hosti in je hotel enkrat poskusiti loviti nanje. Predlagal je svojemu znancu, naj gre z njim, da poskusita z zankami svojo srečo. čuvaj je dejal, da je našel enega zajca v zanki, a od drugega samo še dlako v grmovju. Morda je drugi zajec pobegnil, ali pa se je ujel za malico tetki lisici, ki ji v tej hudi zimi tudi primanjkuje zajčje pečenke. Slab prijatelj >Zdavnaj te že nisem videl, kako se pa imaš?« je pozdravil lani jeseni kmeta Jožo za Ljubljano njegov znanec Janez, ki je pri sodniji dokaj slabo zapisan. Jože ni bil posebno vesel svojega znanca, ki je kar pri-sedel na njegov voz in se peljal z njim na njivo. Kmetic je imel na ročici obešen suknjič in v njegovem žepu 70 Din. Ko je prišel na nj.ivo, je pustil voz na stezi in sam hitel po razorih. Med tem je Janez urno segel v žep suknjiča in vzel denar. >No, pa pozdravljen, Jože, priporočam se ti,« je vpil Janez in odhitel Jože je prepozno spoznal, zakaj se mu je Janez priporočal. Naznanil ga je in zdaj bo Janev, petaaj-slič sedel: za vsakih б Din en dan. Milejše vreme grozi s plazovi Znaten popust mraza — Na solncu se je že začel tajati sneg Potniški promet se izboljšuje LJubljana, 16. februarja Prilhaja jug v deželo. Po sedmih tednih snežnih metežev in trdega mraza se je začelo vreme mehčati. Zjutraj ie bilo že po vsej Sloveniji milejše vreme, sprva oblačno, tu pa tam je še naletaval redek sne-žič. toda popoldne se je zjasnilo in marsi-kod ie posijalo solnce. Popoldne je bilo talno in južno, zato se je začel sneg pov-s< d, zlasti oa Po gorah hitro tajati. Po poročilih iz Gorenjske preti vedno večja nevarnost plazov. V Ljubljani je davi termometer na prostem kazal —10 C. okoli 14 pa samo še —3.5 C. barometer se dv.ga in kaže danes stalno 760. Povprečno se ie temperatura v Sloveniji gibala med —5 do —13 C. najnižja je bila še vedno na Rakeku. Popoldne ie že bilo tako toplo, da je živo srebro skočilo čez ničlo ter doseglo 2 C. Jutranje vremensko poročilo navaja naslednje stanije termometra (v oklepaju prejšnjega dne): Bohinjska Bistrica —10 (—11), Kranjska gora —12 (—16), Jesenice —8 (—14). Tržič —12 (—11), Kamnik —10 (—16). Ljubljana Ki kol. —10 (-12), Celje —6 (—14), Brežice —6 (—9), Dravograd-Meža —10 (—13) Maribor —7 (—9), Ljutomer —5 (—7), Ko-toriba —8 (—12), Št. Janž na Dolenjskem —8 (—14). Novo mesto —6 (—11). Kočevje —7 (—13) in Rakek —18 (—25). Železnice v borbi proti plazovom Z nastopom toplejšega vremena snežni plazovi na mnogih krajih ogražaio železnice. Ovirajo že itak skrajno reducirani potniški promet in dovoz živil v najvažnejše centre Slovenije. Ponoči pa je promet vlakov težaven do sveže zledenelih tračnicah, ker se začno kolesa lokomotiv kar na mestu vrteti in vlak ne more več dalje. Spričo teh kalamitet so imeli tudi danes vlaki velike, mnogourne zamude. Na črnih deskah objavlja ljubljanski kolodvor danes vlaki velike, večurne zamude. Na drugače minimalne, to pač zato, ker te najbolj interesirajo domače potujoče občinstvo. Križi in težave potnikov Brzi in ekspresni vlaki so danes prihajali v Ljubljano še z velikimi zamudami. Inozemski potniki se sedai iz Trsta zbirajo v Ljubljani in čakajo, da iih prvi brzovlak odpelje dalje v Avstrijo. Češkoslovaško in na Madžarsko. Trumoma oblegajo prometno pisarno in naši vrli prometniki so jim vedno z nasvetom in informacijami na us!lugo. Prometna pisarna ie te dni podobna pravemu mravljišču. Po mnogih dogodivščinah so se tud; razni slovenski potniki, ki so se začetkom tedna ali že prejšnji teden odpravili iz Ljubljane na daljše potovanje. danes, srečno in veselo vrnili. Doooldne ob 9.30 je prisopihal bčograj-s^b^vlal^j^kolodvo^ve^snežen im okrašen z ledenimi svečami. Vaeoni oa so bili toplo zakurjeni Imel je s seboj tudi jed ilni voz. v katerem so dobivali potniki vso vožnjo okrepčila Brzovlak št. 4^ie iz Beograda odsopihal v četrtek ob 20. 2e po sremski in slavonski ravnini ie s težavo zmagoval ovire. Privoz;l ie v Zagreb vče-raii okoli 14.. kier je na glavnem kolodvoru počival do 19.45. nakar so ga porinili na savski kolodvor, kjer ie zopet ždel do polnoči. Postajati pa ie mo^al tud na naslednjih postaiah prav dolgo, tako v Savskem marofu 184 minut, v Zaprešiču nad 300 minut in v Brežicah 62 minut, nakar se ie vožnja razvijala v Irtreišem temspu Poročila z Gorenjske Ze včeraj smo opozarjali na pretečo nevarnost plazov za primer, da nastopi milejše vreme. Z Gorenjske so danes prišla kratka poročila, ki soglasno navajajo nagli preobrat vremena, in poudarjajo, da je s tem nevarnost plazov povečana. Na Mrzlem Studencu ie bilo popoldne izredno toplo. Sijalo ie solnce in sneg se ie začel naglo tajati. Na Jesenicah ie bilo popoldne jasno in solnčno. Termometer ie na kolodvoru kazal cb 14. že 2" C nad ničlo. Ogražena je Posebno proga med Je-šenca-mi Ln Dobrovo, kjer se z Mežaklje posebno radi utrgajo plazovi. V Bohinju ie dopoldne še snežilo. Opoldne pa ie nastopil nenaden preokret. Temperatura je ob 14. dosegla —2 C. So'ncno in toplo. Zato ie tem večja nevarnost lavin Med Sotesko in Bohinjsko Belo ie železniški čuvai včerai popoldne preprečil večjo nesrečo. Snež.n; plug je oral sne? po progi od Boh. Be!p proti Soteski in čuvai je pravočasno opazil bližanje manjšega plaza, ki bi b:l sicer lokomotivo s plugom vred zagrebel. Tako pa se ie lokomotiva še pravočasno ustavila, a zato ie moral SOE čakati v Soteski, da ie bila proga očiščena. kar se .ie zgodilo v pol ure. Posledice zime v kranjskem srezu Kranj. 16. februarja Davi ie termometer v Kranju kazal —12 C. a popoldne se ie nebo zjasnilo in ie postalo prav solnčno vreme. Posledice hudega mraza in prometnih ovir tudi Kranjčani prav zelo občutijo Industrijskim podjetjem primanjkuje premoga in so zato skrčila obratovanje. Občutno škodo trpi tudi kranjska trgovina, ki ie koncentrirana v mestu za vso Gorenjsko. Zarad; slabih železniških zvez in zasneženih cest ni bilo ta teden nikakih živahnejših st:kov z oddaljenejšo okolico Trgovine so imele s'a-be posle, tržn; dnevi so bili skrajno slabo obiskani Povsod vlada zaradi mraza vel'ka stagnacija. osobito pa v lesni industriji, za katero, ie Krami gJavno 'tzbaiališče. Pred nastopom zime so kmetje dnevno dovažal' do 150 voz lesa in drv. dočim so sedai popo'-noma izostali. Mnogim kmetom so zmrznile velike zaloge krompirja !n drugih pridelkov. Nasprotno v kranjskem okraju ni znan noben primer, da bi bila kmetom zmrznila živina ali prašiči. Kranjski kmetje imaio pač dobre in moderne hleve, ki varujejo živino pred vremenskim; nepri-likami. Šolski pouk zaradi mraza in snežnega meteža siino trpi. Poprej ie b M pouk na gimnaziji prekinjen zaradi pojava epidemi-čne influence. Zarad; pomanjkanja kurjave Pa ie sedaj ravnateljstvo ukinilo pouk od 18. do 25. t m. Pouk na osnovnih šoteh se še vrši. toda v slabo kurjenih sobah. Pri sreskem šolskem referentu ie drugače 15 šolskih upraviteljev zaprosilo za dovoljenje. da sm-eio zapret; šole za 5 do 10 dni zaradi mraza, visokega snega in pomanjkanja kurjave. Obisk šol ie v nekaterih krajih kranjskega sreza zadnje čase itak skoro popoinoma opešal. Omejitve nedeljskega prometa Na progah Ljubljana—Maribor in Zidani most—Zagreb vozita danes le po d v; Zaradi očiščenja prog in da se olajša dovoz premoga in živil v mesta, se ie železniška uprava odločila za dalekosežno redukcijo prometa na današnjo nedeljo. Redukcija se nanaša samo na glavne proge Ljubljana — Maribor, Pragersko — Koforiba in Zidani most — Zagreb ter velja samo za nedeljo. V ponedeljek vozilo zopet vsj vlaki, razen onih. kj So bili že pred dnevi n? nedoločen čas ukinjeni. Danes vozijo samo naslednji vlaki: Na progi Ljubljana — Maribor vlaka štev. 613 in 625 z odhodom iz Ljubljane ob 5.15 in 17.40 ter prihodom v Maribor ob 9.37 in 22.00. v nasprotni smeri pa vlaka 515 in 525 г odhodom iz Maribora ob 5.20 in ob 17 20 ter prihodom v Ljubljano ob 9.59 in 21 45. Na progi Zidani niost — Zagreb: vlaka štev. 515 in 525 z odhodom z Zida- a para vlakov nega mosta ob 8.03 in 20.02 ter prihodom v Zagreb ob 10.25 in 22.20. v nasprotni smeri pa vlaka št. 616 in 526 z odhoc' im iz Zagreb ob 5.35 in 16.35 ter prihodom na Zidanj most ob 8.06 in 18.58. Na progi Maribor - Pragersko - Ko-toriba vozi v vsako smer samo po en vlak in sicer iz Maribora vlak št. 1118 z odhodom iz Maribora ob 16.18 s Prage rskega ob 17.00 in s prihodom v Ko-toribo ob 19.41, iz Kotoribe v Maribor pa vlak št. 1123 z odhodom iz Kotoribe ob 5.48. s Pragerskega 8.35 in prihodom v Maribor 9.10. Na ostalih progah vozijo vsi vlaki razen onih ki so bili že dose^ai u^;nie-ni. Brzovlaki vozijo danes tudi na glavnih progah, vendar pa ie še negotovo, koliko se bodo mogli držati voznega reda. Anketa o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev Ljubljana, 16. februarja V okvirju socialno političnih razprav, ki so združene z otvoritvijo palače Delavske zbornice v Ljubljani, je bila danes ob 10. dopoldne o-tvorjena anketa o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev. Anketa naj odgovori na dve vprašanji: Kako izpopolniti osnutek pokojninskega zavarovanja, ki ga je sestavil pokojninski zavod v Ljubljani na podlagi izdelka paritetne konrsje pri tem zavodu udeležen h poslodavcev m po-slo.iemalcev, in kako razširiti pokojninsko zavarovanje na zasebno nameščenstvo vse države. Anketi so prisostvovali mnogi predstavnika zainteresiranih stanovskih, zavarovalnih in socialno političnih ustanov. Pokojninski zavod ie bil zastopan nc svojem podpredsednik« Evgenn Lovšinu in po svojih ravria^elMh dr. Saga-dinu :n dr. Vrančiču. Zvezo zasebnih nameščencev Slovenije je predstavljal njen predsednik dr. Obersnel. Opaženi so bili zastopniki slovenskih, hrvatskih in srbskh stanovskih organizacij iz Ltubliame, Zagreba Sarajeva. Novega Sada. Beograda. SUZOP sta zastopala ravnatelj dr. Giaser in načelnik Matja-šič. Anketi je predsedoval predsednik Saveza zaseb^h nameščencev g. Pfeifer. bi ie uvodoma pozdravil delegate, med njimi trd; zastopnika ministra za socialno pnl:t!k<\ načelnik я Tui14>v;ča ter obrazložil glavna vprašania anke'e Delegate je nato po-zdravil še tajnik Delavske zibornice g. Uratni'k kot domačin. Pavnateli Pokorni nekega zavoda v Liubliani dr. ^agadin, ie nato oodal po--oč;lo o dosedanjem razvoiu pokoin'n-skega zavarovanja zasebnih nameščencev. Po daMših :zvajanfb о гюкопгп-skem zavarovaniu v trvš' Avstro-Osrrski navada poročilo o razvoju oo-VoaniTiskeiga zavarovanja v naši državi to-le: Stanje p^Vomiiisk^a navawamia v pa?1' Pokojninski zavod v Liubliani ki ga ie narodna vlada takoi oo prevratu ustanovila. ie v letih 1919 in 1920 zbral vse potrebne podatke da nadaljuje nreišnie zavarovanje Naša vlada ie z zakonom z dne 12 5 192? SI Nov 125 prilagodila zakon novim razmeram Vendar mamo za dobo 1919 do 1923 velik primanikliaj ooleg Po-Dolne izgube premoženja za dobo 1909— 1918. Šele od 1. januaria 1924 naprej se more govoriti o zmernem prib'izaniu našega pokojninskega zavarovanja realnim Dotrebam z zvš.aniem prispevkov na 180 Din mesečne premije v najvišjem razredu za predvojnih 30 K. Z julijem 1926 se ie zavarovanje zvišalo nadalie od 18 000 Din na 24.000 Din z najvišjo premijo 240 Din n od 1 oktobra i. 1928 naprej na 33.000 Din z mesečno pre-miio 3.30 Din. Upokojenci, ki so bili neposredno po preobratu v vel ki bedi. so bili deležni dra-ginjskh doklad iz Pokrajinskega pokojninskega sklada. Sai so imeli pravico le do rent v predvojni izmeri 5 K do največ 75 kron na mesec. Istočasno ie prva vo'jena uprava Pokoj-nnskeea zavoda započeia akcijo za sanacijo predvojnih izgub. To se ie posrečilo na ta način, da je prešla od 4 % na 6 % obrestovanjp imovine. S pravilnikom o draginiskih dokladah. ki ga je odobril minister za socijalno politiko, ie valoriz,ira'a od 1. julija 1924 vsem upokojene с m prejšnja vplačila na 12-kratno vsoto. t. i. za 30 kron ie vračunala 90 Din mesečne premije, upoštevaje pr; tem draginjske doklade iz Pokrajinskega pokojninskega sklada. Ta pravilnik ie od I ianuarja 1928 naorei še izboljšala na 136 Din za vsakih prejšnjih plačanih 30 K. 45 Din ;n 90 Din. ki so se brli vplačali od leta 1909 do leta 1023. Pred tem t. j leta 1923 in 1924. pa ie upokojencem priskočila na pomoč z enkratnimi podporanv V prvih 10 letih svoieva obstoia ie Pokojninski zavod dokazal necbhodno potrebo svoiesa obstoia. Danes izplačuje svojim 600 upokojencem 4 milijone D'n pokojnin in doklad letno. Poleg tega se je. uveliavifl tudi na gospodarskem polju. Sezidali je I svoie lastno uradno poslopje. sezidal v Ljubljani 45 stanovanj in v Mariboru skupino 4 hiš s preko 30 stanovanji Razen tega ie dovolil 6 milijonov Din stavbnih kreditov privatnim nameščencem po znižan obrestni meri. Tudi trgovini in industriji daje na razpolago cenena posojila Za državo ie zavod ravno tako velkesa pomena ne glede na njegovo ve'iko sociialno politično važnost temveč tudi v tem pogledu. ker nastopa kot stalni kupec državnih papirjev. Poleg tega daje cenena posojila občinam in oblastim, da morejo izvršiti svoje naloge v javnem interesu. Delokrog Pokojninskega zavoda ie še danes omejen na Sloven .io in Dalmacijo. Šte-Viilo zavarovanih čiar.ov znaša preko 8000 in celo'etna premija do zadnji noveli septembra 1928 20 milijonov Din letno. Premoženje. ki ga upravlja danes Pokoinr.ski zavod, znaša okroz 100 milijonov Din. Sedanje stanje pokojninskega zavarova-i nia ie v kratkem prikazano v izvlečku glede dajatev, a celoten veljavn; zakon v posebni brošuri g podd rektoria dr. Vranči-ča. ki io zavod oddaja za pačilo nabavnih stroškov 10 Din. Debata o načrtu splošnega zakona za pokojninsko zavarovanje Za tem je podTavnateij pokojnčnekfrza zavoda dr. Vrančiič podal reierat o načrtu zakona o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki naj bi bil sprejet za vso državo Podrobnosti tega zakonskega osnutka so naši javnosti iz ponovnih časopisnih člankov znane Na dotx)i(!an-ski seji so še govorili gg. Lovšin. Tujkovič in dr. Obersnel. ki so pozdravljali anketo. — Dr. Obersnel je oipozoril na h i stori jat tega zakonskega jsnutika. Komisija, ki ga je sestavljala, se je sestala I. 1924 in je razpravljala o novem načrtu štiri teta. ta-ko da ga je završila šele aprila I 192« Komi-siija ie bila sestavljena partetno iz zastopnikom poslodavskih organizacij in delegatov nameščencev. Pri sestavi tega zakona so se pojavile velike težkoče Pred vsem je že materija prav težka Nadalje obstoja nasprotstvo med interesi nameščencev in pn-slodavcev. Za tem sc je moralo upoštevaH matematične račune. Skrbelo se je tudi zato. da je dosežejo čim višji pla-6:lm razredi skrajša zavarovalna doiba od 40 na 35 let. Urediti le W5o vprašanje pravične razdelitve premi.! na nameščence in posiodavce. SkrbeM smo nadalje, ■Ja dosežemo čim brnljšo valorizacijo premii, ki so bile vplačane od 1. 1909. Zaito ie ko.m:siia proučevala vsa ta vprašanja štiri dolga leta in završila svoje delo s kompromisom. Načrt ie bil sprejet z vsemi preiti enemu glasu Po mnenju govornika ie najbolje, da se maftprei osnutek razširi na vso državo in da se šele potem pirstoni k proučevanju novih tehroič-iV-h mož-no-sli Temelina misel osnutka je kap:tal-no pokritje onega, kar ie predvideno za dajatve Vse drugovrstne zahteve bi pa pomenile le ob-lljube brez motnosti, da se faktično izpolnijo. Popoldanska raz-prava je bila otvorjena ob 4. ! Na popoldan^k1 seji. ki se ie zače'a nb 17.. ie prvi govoril zastopirk beograiske delavskp zbornice g. Prav;ca. ki ie :ziavil v razpravi da ie treba pri tem vprašanju postopati oprezno in da razmere v Srbiji še niso dozorele za pokojn nsko zavarovanje nameščencev. Zato nai se zavarovanje razšir; šele postopoma ter pritegnejo v obveznost zavarovanja zaenkrat bančno uradništvo in nameščenci akciisk'h podjetij Za vse osta'e kategorije na nai bi se z zakonom normirai' rok s I januarjem 1935 katerega stop; to zavarovanje splošno obvezno v veljavi. Zavarovanje naj bi se priključilo bolmškemu zavarovanju in pride-Ülo Središnjemu uradu za zavarovanje delavcev. V en?ikem snrslu glede organizacije pokojninskega zavarovanja so govorili tudi naslednji govorniki. Mnenja so bila deljena le giedc fdkultat vnega in obligatornega zavarovanja Večina dele«atov se ni poglabija'a v tehnično ogrodje predloženega osnutka. Generalni ravnatelj SUZORa g. Milani Glaser ie govoril o zavarovalni obvezi, o roku. do katerega nai se izvede zavarovanje in o sam onganizaciji. Posegel je nazaj k zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maia 1922. V zakonu ie bilo predvideno po'eg zavarovanja za primer bolezni in nezgode še starostno in brezposelno zavarovanje, ki bi mora'o stopjt: v veljavo že s 1 julijem 1923 Žal. do izvedbe fega zav?rova.nia ni prišlo Središnji urad wzdiravlja misel prkiiučitve starostnega '^varovanja k dosedanjemu bo'niskemu zavarovanju. ker smatra, da bi se to moglo ceneje izvrševati, kakor pa na podstavi treh aili več zasebnih pokrajinskih zavodov, kakor jih predlaga osnutek. G. Glaserju le odgovarjal dr. Obersnel, ki smatra, da je treba upoštevati tudi mišljenje zavarovancev in poslodavskih krosov v Sloveniji. I.i so odiočno proti zavarovaniu potoni Sred šniega urada v Zagrebu. Smatra da ni dobro postavljati junk-tima med splošno uvedbo tega zavarovanja in med postopnim ker bi se s tem onemogočil napredek tega zavarovanja in bi bil oškodovani interesi zasebnih nameščencev. G. Lovišin je opozoril delegate na dose-danij-i sistem finančne politike Pokojninskega zavoda, ki podpra s svnijtni sredstvi tudi v irdaLii meri gospodarsko delovanje pokrajine odkoder se stekajo v zavod denarna sredstva, isti sistem je treba uvesti tudi splošno za pokojn nsko zavarovanje zasebnih nameščencev in za ev. nove zadevne zavode. Končno je treba upoštevati, da je Pokoininsk zavod v Liubliani prevzel ogromni deficit, k za bo z raciional-nim gospodarstvom pokril v 20 do 30 letih. Tega deficita se ne more in ne sme naprtit; drug'm pokrajinam Delegat voivodinsk:h bančnih uradnikov se ie iziavii! za sistem pokraiinske ureditve pokoin nskega zavarovanja Zaključno besedo ie imel dr Vrančič. ki ie opozariai, kako gre razvoi oo vsem svetu za soec n-kaciio Avstrija. Nemčija. Češkoslovaška. Poliska imaio posebne zakone za zavarovanje zasebnih nameščencev, ital ja je edina država Evrope, ki ie obe zavarovanji združila. S tem je bila razprava zaključena, nakar je predsednik ankete, g. Pfeifer, predlagal naslednic RESOLUCIJO: i-Anketa, sklicana na priporočilo IV. kongresa delavskih zbornic po zagrebški delavski zbornici v zvezi s centralnim tajništvom delavskih zbornie, ie preštudirala načrt >Za-kona o pokojninskem zavarovanju name ščencev«, zaslišala ustmene in pismene opombe in predloge posameznih zbornic, organizacij zasebnih nameščencev in ostalih zainteresiranih udruženj, ustanov, korporacij itd. ter izrekla naslednje mišljenje: 1.) Načrt »Zakona o pokojninskem zavarovanju naine-čeiu-ev«. ki ga je sestavil pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, naj tvori podlago za zakonodajno delo. 2.) priporoča se ministrstvu za socijalno politiko, da ta načrt z iznešenimi opombami in predlogi ankete po zaslišanju interesira-nih krogov na splošni anketi in po končni redakciji v pogledu zakon, tehnike in siste-uiatike uzakoni in izvede v vHjavo. 3.) Delavske zbornice se naprošajo, da na podlagi tega mišljenja energično delujejo na to. da se pretresam načrt «zakoni.« Za tem je bil sprejet še dodatni predlog, naj vlada čim prej uzakoni tudi starostno in brezposelno zavarovanje delavstva. V zakliueni bese li se je predsednik ankete zahvalil za sodelovanje delegatov in naprosil prisotnega delegata ministrstva za socijalno politiko, naj bi želje in zahteve ankete predložil ministru dr. Drikoviču. Popoldanska posvetovanja Konferenca prosvetnih referentov delaiv-skih zbornic, določena za 10. uro. se ni vr-š la. ker niso prispeli Drosvetni referenti drugih zbornic, das; so bile zastopane vse zbornice razen sarajevske in spijtske Zaradi nasta'Sh prometnih ovr ie onim iz Splita nemogoče priti drugače, kakor preko Trsta in Jesenic. Zastopniki ;iz Sarajeva pa lahko še pridejo. Zastopane so torej zbornice Za«rcb. Ljublana. Beograd in Novi Sad Prva ie do članstvu naitno5nei-ša. šteie 150.777. druga 97.683. tretja 78.837, četrta 77 184. sarajevska 62.042. sDlitska pa 26.101 člana Ob zaključku lanskega leta ie bilo torei 474.605 vol'icev deiavskib zbornic naše države. Seia centralnega tain-štva DZ. Pač da se ie pod >ldne vršila seja odbora centralnega tajništva delavskih zbornic in se ie razpravljalo o raz.nih vprašanjih centralne uprave in o važnih zadevoh. ki pridejo v ponedeljek pred skupščino Delavske zbornce in o katerih bodo do tedaj razpravljali tudi klubi delegatov plenuma. Tako se je razpravljalo o proračunu centralnega tajništva v Beogradu, o proračunu palače Delavske zbornice v Beogradu, o znani spornen ci gospodarskih krogov, o organizaciji cenlraine statistike in o cen-tra'n; socijaiir knjižnici, katero namerava osnovati centrsJa delavskih zbornic v zvezi z ministrstvom socijalne polit-ke. Pro-učevabne hi ustnc bolezni. v'-Ju/dno паотапја, da юутбще od 1. marca t. 1. dalje v Ljubljani. Metelkova ulica St. l./I. ' nadstropje, pole? Srca Jezusovega cerkve, zobno prakso m ordinire vsak delavnik o7 ima tele/on štev. 3301 KARL MAY v slovenščini! I. zvezek se dobi v Maribor. Cirilov! knjigarni, 2776 Lak za nohte na dkg satno v drogeriji A. Kane smo-va, Ljubljana, Židovska ulica. 15574 LOVCI! NJ brajte in hranite kož*, da jih čimveč p »šljete na dražbo )t Divje kože1' v Liubliano, vileseieoi, ki bj 25 marca ■ Etna - 'a m г ava HB hisjiijemčoo najbolj pcipoba, ni nJkaike nevarnosti zm ranjen j a vode, pri naiveöjem mrazu se je iiz-borno obnesla. Naprava sama in po®cm zelo poceni. VZIDAVA POD GARANCIJO za načodSič-nejše fumkcijoimranje. Prospekte in proračuue döMte brezplaičro potom zastopstva Lulthelzunssbauzesellschaft, Wien. XVII. 1. Tehnični biro »TEHNA«, družba z o. z., LJUBLJANA, Mesta! trg 25, I. Teletom št. 25—80 Salonit I Iz Ljubljane cementno azbestni škrilj je za pokrivanje zgradb nad-boDši materija!. RpvmafiT»m tr&anie v kosteh, giht, ivevmauzem, ižijaSi zdravi naj* uspešneje REUSANAL PASTA. Dobi se v vseh lekarnah. Proiz» vaja lekarn« ARKO. Zagreb, L ilica št. 12. u_ Adlerwerke, vorm. Heinrich Kleyer, A. Frankfurt a. M., ena najstarejših nemških tovarn avtombilov. znana po svojih kvalitetnih 6 in 8 citinderskih vozovih se je odločila izdelovati cenejšo 4 cilinder-sko tipo. Ti vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od 6 cilinderske tipe, bodo stali franko Ljubljana, ocarinjeni s kompletno opre. mo, 70.000 Din za odprte in 80.000 Din za zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile. Prvi vozovi nove tipe prispejo koncem februarja v Ljubljano ter bodo promptno dobavljeni pri glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER«, Ljubljana, Ahacljeva cesta 10. 37 u— Koncert komornega kvarteta Zika Iz Prage v Ljubljani. V ponedeljek 25. L m. bodo koncertirali v Ljubljani »Zikovci* in sicer v FiMi ar menični dvorani. Na programu imajo za Ljubljano popolnoma nove točke in sicer komorne kvartete starega češkega klasiku Vaclava Pichla. dr. Josipa Mandiča in dr. Antona Dvofaka. Vse ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na koncert Zikovcev, ki je že več let zaporedoma pri nas vselej atrakcija koncertne se-zije. Predprodaja vstopnic od torka dalie v Matični knjigarni. u— Popis davčnih zavezancev. Mestni magistrat ljubljanski poziva vse stranke (hišne posestnike, najemnike in podnajemnike), ki so prejele popisne pole »B*. da jih vrnejo brez izjeme najkasneje ln zanesljivo do vštetega 19. t. m. v mestno posvetovalnico na magistratu, da se obvarujejo nepotrebnih potov. Proti vsem onim. ki bi popisnih pol ne vrnil v tem roku. se bo moralo postopati po obstoječih predpisih. u— Pouk na II. državni realni gimnaziji na Poljanski cesti v Ljubljani se bo pričel v sredo 20. t. m. ob 8. Dijaki naj takrat točno pridejo k pouku. u— Tehniška srednja šola in trgovska akademija zaprti do 24. t. m. Direktor tehniške s rede nie šole in direktor državne trgovake akademije v Ljubljani javljata učencem in učenkam, da ostane zavod zaprt do 24. t. m. n— Tudi na okoliških šolah ukinjen pouk. Zaradi pomanikani'a kuriva ie ukinien pouk tudi do nekaterih okoliških šolan. Tako so prenehali s poukom dne 14. t. m. na Viču ter v St. Vidu in bo ostala šola zaprta do prihodnieza Detka. Ako v doslednem času ne bo sledila zadostna preskrba s premogom in drvmi. bodo ukinile pouk še nekatere druge okoliške šole. u— Splošno žensko društvo bo imelo občni zbor v nedeljo 3. marca ob 4. pop. v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. u— Lutkovni odsek Sokola I. na Taboru bo priredil danes ob 15. veseloigro >Raz-sipnik«, ob 17. pa igrokaz »Lažni grof«. Piedstavi se bosta vršili v stranski spodnji dvorani ter je vhod od severne strani nasproti vojašnice. Vstopnine ni. vendar se prostovoljni prispevki za kritje režije hvaležno sprejemajo. u— Mestna hranilnica ljubljanska je vo-tirala 6000 Din za ogrevalnice. organizirane od občine. u— Šentjakobski gledališki oder ponavlja danes 17. t. m. izvrstno uspelo burko »Svetnik«. Občinstvo se je izvrstno zabavalo in temeljito nasmejalo. Vstopnice so v predprodaji izjemoma danes dopoldne v Šentjakobski knjižnici na Starem trgu. u— Popoldanska plesna zabava Jenkove šole s poukom novitete taragona danes v nedeljo od pol 4. do 7. pop. v Käzini. — Trening za plesni turnir. 354 u— Čajanka — plesni večer danes v nedeljo in v sredo 20. t. m. ob pol 9. zvečer r balkonski dvorani Kazine. Aranžma Jenko. 354 u— Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora U družen j a rezervnih oficira : ratnika se obveščajo, da poziva na zbot pododbora in volitev nove uprave, ki je iz* šel v dnevnem časopisju in ki so ga podpis sali gg. dr. В. Kurbus, S. Velkovrh, J. Štu* kelj in A. Kos. ni smatrati kot poziv pod= pisanega pododbora, ker ni sklican po ob« stoječem upravnem ali nadzornem odboru niti v zmiski društvenih pravil oziroma društvenega zakona. Poziv je torej izšel pTOti pravilom in sklepom naših občnih zho rov. Uprava ljubljanskega pododbora Udru« ženja rezervnih oficira i ratnika. u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili priiavlieni ooliciii na-slednii dogodki: 1 tatvina umivalnika. 1 tatvina iopice. 1 telesna coškodba. 2 za-strupljenji s plinom, 1 poškodba tuje lastnine. 1 nezgoda 2 Drimera nedostoinega vcdrM.a. 1 prestopek trsrovii^ih p-^do1«! v 1 ivestrpek obrtnega red.i l '"•tsionka avtonobilskih orednisov :ч 42 nres'oukov cestneg? policijskega reda. Aret:ran:h 'e bilo 5 oseb. in sicer: Iv. N.. Janez K ter Josip P. zaradi vlačugama «er Tancz U. in Anton H. zaradi beračenja u— Nezgoda zaradi splašenega konja. Ko je vozil včeraj dopoldne posestnik Andrej Knific iz Smlednika z enovprežnimi sanmi po Dalmatinovi ulici v smeri proti Dunajski cesti, se mu je na oclu omenjene ulice zaradi ropota avtomobila nenadoma splašil konj. ki ie napravil oster ovinek proti Dunajski cesti, zaradi česar so se sani nagnile in je Knific Dadel n4. tla. Na saneh pa ie ostala z njim se v.-.zeča posestnica Mana Stenovčeva. ki ie skušala pograbiti za vajeti. Po nekai sto metrih pa je konj zavil v stran v sneg. kjer so se sani prevrnile in je padla v sneg še Ste. novčeva. ki jo je konj vlekel s seboj š« kakih deset metrov, nakar so pasantje konja ustavili. Knific ter Stenuvčeva sta navzlic razburljivim trenutkom dobiia ie fažje poškodbe. u— Prenočišča v lupah nad Vičem. Viška stražnica je bila te dni. obveščena, da pohajajo v razne skednje nad Vičem razni sumljivi ljudje, ki iščejo tamkaj prenočišča. Na podlagi prijave ie bilo sklenjeno. da se priredi nočria racija, ki so jo stražniki izvršili predsinočnjim. Tam so v eni izmed šup res izsledili ponoči tri mlade delavce, stare od 18 do 20 let. ki pa niso bili nikaki sumljivi tipi. Ubožce je prisilila !e brezposelnost in revščina, da so iskali prenočišča v skednjih. Vsi trije so bili prej zaposleni v tamošniih opekarnah, kjer pa je sedaj zaradi snega in mraza ustav-i'jen skoro vsak obrat. Premrzle delavce so stražniki odvedli na policijo kier so se ogreli, nakar so jih zopet izpustili. u— Kaj vse kradejo. Trgovec Hinko бе-var na Starem trgu št. 34 je naznanil, da mu je nekdo odnesel 150 Din vreden umivalnik. Ševar ie imel železni, belo pleskani umivalnik spravljen v veži poleg trgovine Kako ga ie mogel tat odnesti, ie ostalo doslej zagonetka. u— »Saj sem mislila popolnoma pošteno,« ie dejala Tinea Р., ko so io prijeli in privedli na stražnico. Povod za aretacijo je bil naslediTji: Postrežnica Ivana Želez-nikarjeva. stanujoča v Rožni dolini, je Imela pred nekako štirinajstimi dnevi opravka na borzi dela na Masarykovi cesti. kier je pustila nekaj časa svojo košaro, v kateri je imela lepo. modro pleteno jopico, brez nadzorstva na klopi pred poslopjem Ko se je čez čas vrnila, ie sicer našla svojo košaro na mestu, a jopice ni bilo- v njej. Železnikarjeva se je. seveda, neznansko jezila, pozneje pa ie že skoro pozabila na tatvino. Pot jo ie včeraj dopoldne zopet privedla v omenjeno poslopje, kjer ie na svoje presenečenje zagledala tudi Tinco. in sicer oblečeno v njeno modro jopico. Železnikarieva ni rekla ničesar, marveč je hitro poklicala stražnika. Tinea je bila v neznanski zadregi in ie tat-vino na stražnici tudi priznala. Opraviče-vala se je, kakor pove naslov, in pripomnila še. da je vzela jopico samo zaradi prehudega mraza, a jo je pozneje nameravala zopet vrniti lastnici . . . u— Razžaljeni ljubimec z nožem. Marica V., stanujoča v Mencingerjevi ulici, se je podala na pustni torek v družbi svojega fanta v neko gostilno, kjer je bilo precej živahno. Marica se ie tekom večera močno razvnela in ni odklanjala tujih plesalcev, zlasti še zaradi tega, ker se ji ie njen fant pošteno zameril. Janez se je namreč kaj malo menil za svoie nezakonsko dete in je bil materi Marici in otroku prav slaba opora. Ker je Marica raje plesala z dru-girni, se je v Janezm zbudila ljubosumnost in Janez ie pričel svoje dekle zmerjati na vse pretege. S prepirom sta nadaljevala tudi pozno ponoči zunaj na Miklošičevi cesti, kjer pa se te Janez nenadoma tako razhudil. da ie potegnil svoj čevljarski nož, dekle zabodel v hrbet ter mu prizadejal precejšnjo rano. Po dejanju ie Janez pobegnil. Marica pa se te ihteča napotila na najbližjo stražnico, odkoder so jo spravili v bolnico. Ljubosumnega čevljarja Janeza zasleduje policija, da ga izroči sodišču. h Celja e— Zaradi izredno hude zime in pomanjkanja premoga je gostovanje mariborskega gledališča, napovedano za nedeljo 17. t. m. odgodeno. Že kupljene vstopnice veljajo za poznejši čas. e— Umrla je v Rečici ob Paki gospa Ana Lešnikova, stara 87 let, vdova po državnem cestnem mojstru iz Šmarjete pri Celju Zapušča dva otroka, od katerih je eden postajenačelnik v Smarju-Sapu. Blag ii spomin! e— Pouk na vseh celjskih šolah ukinjen. Doslej se je vršil pouk le še na meščanski šoli. na drugih šolah je bil ukinien Včeraj je pa ravnateljstvo meščanske šole dobilo brzojavno obvestilo, nai ukine pouk od 17. do vključenega 24. t. m. Tako so vse šole v Celju zaprte. e— Mestni vodovod v Celiu še funkcionira in ni pričakovati večjih komplikacij v glavnih vodovodnih ceveh. Zamrznjene so nekatere hišne vodne napeljave in nad polovico angleških klosetov. e— Falska elektrarna ne bo ustavila toka. Ljubljanski radio in »Slovenec« sta včeraj poročala, da bo falska elektrarna »stavila električni tok. Včeraj je ravnateljstvo falske elektrarne izjavilo, da so te govorice neosnovane. Namočena polenovka odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC. CELJE e— Preskrba Celja s premogom. V Ce- fju vlada občutno pomanjkanje premoga. Da bi temu pomanjkanju vsaj nekoliko od-pomoglo, ie mesto ukrenile vse potrebne korake. Cinkarna je razdelila včeraj 30 strankam 500 k.g premoga na podlagi izkaznic- ki so jih stranke dobile od mestne občine. Želeti bi bilo, da bi temu vzgledu sledila še druga celjska velika podjetja, ki so dobro preskrbljena s premogom. Mestni občinski svet je nabavil za svoje uradnike dve toni premoga iz premogoko-pa Huda jama. Mestnemu svetniku Šubiou se je posrečilo izposlovati z osebno intervencijo od ravnateljstva TPD v Ljubljani 30 ton premoga iz Hude lame za celjske trgovce, ki na drobno prodajajo premog. Ta premog bodo morali pripeljati v Celje z vozovi, kar bo težavno, ker so ceste zasnežen e. Velenjski rudnik je pripravljen odstopiti mestni občini vsako množino premoga, ker ga Ima dovolj, toda v Celie ga ie treba spraviti z vozovi, kar ie zelo tež- j ko. Mestna občina ga bo skušala pripeljati v Celie s Svojim novim tovornim avtomobilom. Premog bo pa drag, kajti Velenje je oddaljeno od Celia 40 km in dnevno bodo mogli pripeljat; v Celje le dve toni premo- e_ Čiščenje ulic. Mestni občinski svet je prekoračil proračunsko postavko za čiščenje ulic za 15.000 Din. Magistratu se je posrečilo dobiti od občinskega sveta odobre-trje za naknadni kredit v znesku 30.000 do 40.000 Din. Danes je zaposlenih v Celiu na cestah 45 delavcev. Mesto ie brzojavno prosilo dravsko divizijo v Ljubljani za vojaško pomoč 50 mož za čiščenje ulic. e— Proti navijalcem cen. Mestni magistrat ie izdal proti navijalcem cen življenjskih potrebščin oglas na prebivalstvo in producente, v katere.n opozaria na zakon proti draginji in brezvestni špekulaciji. Iz Maribora a— Josip Kostanjevec 65 letnik. V torek 19. t. m bo minulo 65 let odkar se je v Vipavi rodil 1. 1864 Josip Kostanjevec. kj je z raanimi deli obogatel slovensko literaturo. Bil ie agilen delavec. Sodeloval je pri Ljubljanskem Zvonu. Slovenski Matici in Mohorjevi družbi. Sedaj živi v Mariboru in ie kljub starosti še vedno delaven. Jubilantu iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo let a— Kare! Pfrlmer umrl. V četrtek zvečer je umrl v 82 letu starosti Kari Pfri-mer, bivši mariborski žtupan in stric sedanjega nemškega občinskega svetnika Juli;a Pfrimeria Bil ie med Mariborčani ziast: pa med mariborskimi Nemci zelo oopula ren ter ie uživa! velik ugled a—»Koncertna pevka Fančl Čadeževa iz Ljubljane, nastopi v petek 22. t. m v kazinski dvorani Na programu bodi La'o-vic. Skerjanc. Dev. Osterc. Parma, Wiener in slovaške narodne pesmi Na klavir-ju jo bn spremljal pianist g Lipovšek a— Odpovedano predavani^ Zaradi srežnih žametov ie univ prof tir. Vouk iz Zagreba odpovedal svoje predavanje o temi »Ali imajo rastiline dušo«, ki bj se imelo vršiti v ponedeliek 18. t. m., na Ljudski univerzi v Mariboru. a— Javne ogrevalnice v Mariboru. Mestni magistrat mariborski ie včerai razglasi! sledeče: Z jutrišnjim dnem otvori mestna občina mariborska javna ogrevali-Šča za ubožneiše sloje. Taki ogrevališoi bosta dve v deški meščanski šoli v Krekovi ulici (v šolskih razredih v pritličju) do ena za odrasle in za otroke. nada'je v otroškem vrtcu v Meliu 2 (samo za otroke) ter v dekliški šoli II. (v magdalenskem predmestiu) 2 za odrasle in za otroke. Otroc bodo pod nadzorstvom učiteljstva Mestna občina ie dobila zagotovila, da dobi iz premogovnika Peklenica premog, ki ga bo oddajala prebivalstvu po 100 kg. — Danes se prične v čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu pri mostu deliti za ubožne slojp čai s kruhom. S seboi je prinesti posodo (lonec, kozarec ali slično). Od ponedeljka dalie se bo čai s kruhom delil še na treh alti štirih krajih. a— Pralnica - svetlolikalnica Rakuša, Slovenska ul. 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča.. ■ 276 f lili i— Posrečen lov za kraguljem sredi litij» skega trga. V včerajšnjem »Jutru« smo po» ročali o drznem obisku nekega kragulja, ki je zletel za ubogim ščinkavcem celo v La» povo vežo, odkoder ga je spodil gospodar. Prezebajočo roparsko ptico so, kakor nam poročajo naknadno, opazovali že nekaj dni, kako je posedala celo po kostanjih pred litijsko cerkvijo in se poganjala za ptički, ki so se naselili okrog hiš in ptičjih krmil» nie. Kraguljevo izzivanje sredi hiš pa je po* stalo zanj usodno Premraženo ptico so po* novno opazili in jo brez posebnega truda prijeli. Ptič je zdaj v rokah g. dr. Ukmarja. Značilno za letošnjo zimo je, da je mraz nagnal celo roparske ptice prav na obljude: ne ulice. i— Otvoritev prepotrebne gostilne v Jev» nici. V nedeljb je bila na svečan način in ob številnem posetu prebivalcev iz gornje in spodnje strani Zasavja otvorjena p repo« trebna gostilna na jevniškem kolodvoru. Gostilna je last g. Antona Godca, ki se je tudi neumorno trudil, da se je postavil v Jevnici kolodvor. Nova gostilna ima tudi nekaj prenočišč in bo prišla posebno prav turistom, namenjenim na Janče ali pa k Sv. Miklavžu. i— Ustvaljen obrat Fincingerjeve fužine v Šmartnem. Znana stara šmarska fužina, ki jo vodi g. Nace Fincinger, občuti to zi» mo vso ostrost mraza Mraz je zledenil vso vodo v žlebovih in na kolesih, ki so gonila obrat. Ves trud delavcev, da bi očistili fu» žino ledene ovire, je bil zaman, ker voda sproti zmrzuje in tako onemogoča vsako nadaljnje obratovanje. Najstarejši Šmarča» ni ne pomnijo, da bi kdaj v zadnjih petde* setih letih njihova fužina toliko časa »praz» novala«. h Krania r— Ukinjena sokolska telovadba. Zaradi mraza ie začasno telovadba v Narodnem domu ukinjena za vse člane, članice in nas raščaj Sokolskega društva. r— »Liliom« v Stražišču. Znano igro »Li* liom« bodo predstavljali danes popoldne v Sokolskem domu v Stražišču. Igrali bodo združeni diletanti iz Kranja in Stražišča. r— Ukinjen 7 razred dekliške šole. Nad» zorstveno šolsko oblastvo je na dekliški osnovni šoli ukinilo 7 razred ter ga zdru» žilo s 6. Sedmi razred je obiskovalo samo 5 učenk. Zato je premeščena učiteljica Albi* na Bradaškova iz Krania na osnovno šolo v Šmartnem pri Kranju, kjer je otvorjena nova vzporednica. Z Jesenic s— Posledice silnega mraza na Jesenicah. Že par tednov sem se giblje živo srebro v termometru stalno med 18 do 27 stopinja» mi pod ničlo. V četrtek je bil sejmski dan sv. Valentina na Savi. Običajno je bilo vsa» ko leto postavljenih na ta dan na sejmi» šču 20 do 30 stojnic, v četrtek pa so bile le tri. V noči od četrtka na petek je padlo kakih 20 cm suhega snega, v petek dopol» dne pa je nastopil silno mrzel veter. Zara» di trajnega mraza vlada tudi veliko po» manjkanje vode. Mnogo cevi je povsem za» mrznilo in morajo stranke v dolgih vrstah po cele ure čakati nä vodo pri enih vodnja» kih, ki še za silo funkcijonirajo. Zelo ob» čutno primanjkuje tudi kuriva. Ravnatelj» stvo Kranjske industrijske družbe je mora» lo zaradi pomanjkanja premoga ustaviti svojim nameščencem za 14 dni vsako izda» jo premoga. Zaradi pomanjkanja premoga je tudi obrat v tovarnah resno ogrožen. Bo» lezni hudo razsajajo zlasti med delavstvom in železničarji. V posameznih družinah so oboleli vsi člani. Bolniška blagajna bratov» ske skladnice beleži najvišje število obo» lenj tekom zadnjih 10 let, to je od 1. 1918., ko je tudi pri nas silno razsajala španska bolezen. -- s— Na naslov ravnateljstva elektrarne v Žirovnici. Prejeli smo iz obrtniških krogov in objavljamo: Zaradi pomanjkanja vode je elektrarna v Žirovnici odvzela Jeseni» cam in okolici tok vsak večer med 22 in 23. uro ter ga zopet da zjutraj med 5. in 6. uro. Ofe nedeljah in praznikih pa smo ves dan brez toka. Pomanjkanje toka zelo občutijo obrtniki, zlasti pa hotelirji, ker prihajajo vlaki na Jesenice ponoči z več» urnimi zamudami, ter potniki zaman priti» ska jo na gumbe električnh zvoncev Se hu» je ob čut j o to številni bolniki, ker njihovi svojci ne morejo priklicati v kritičnih urah zdravnikov z električnimi zvonci, nego mo» rajo klicati zdravnike z vpitjem ali pa z metanjem kamenja v njihova okna. Razen VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 16. februarja 1928. Višina barometra 308.8 ra. IM»>H<»MMH>t»«l»»«t»M>»»»tH ................................ Kraj Caf Barom. Teimper. л ьо Smer vetra in brzina O C o Ki »H Padavine opazovanja B* aj * v m in «ek. 1 i o Vrst» v mm do 7. ure Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 760-2 756-6 758-7 763-0 -8-7 —7-0 —7-0 —9-0 80 80 95 80 mimo mirno WNW N 1 10 10 10 8 sneg sneg sneg 40 9-0 0-6 40 Skoplje 7 •o 30 Split 755-4 -2-0 70 NE 1 3 dež 0-3 Solnce vzhaja ob 7.1, zahaja ob 17.28, luna vzhaja ob 10.4, zahaja ob 0.11. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —4.8, najnižja —9.5; v Mariboru —8.0; v Zagrebu —8.0; v Beogradu —10.0; v Splitu —3.0. Kakor ogromna trdnjava se je držal mrz» И zrak domala ves teden nad Evropo, tvo» reč območje velike anticiklone. Depresije so ga tako rekoč oblegale, glavna nad se» vernim Atlantskim oceanom, katere vpliv pa je ostal omejen na morje samo in kvečje» mu še nekoliko na obrežne dele kopnega. Proti kontinentu ni mogla prodreti, marveč se je celo maksimum zračnega tlaka raz» širil na njen račun proti zapadu. To pa je bilo v zvezi z drugo depresijo, ki se je raz» vila nad Sredozemskim morjem in se dr» žala tu trdovratno ves teden. Sredozemska depresija je imela svoje sre» dišče v severnem delu Sredozemskega mor» ja. Kot ogromna črpalka je vlekla proti sebi zrak od vseh strani, zato so imele jadran» ske dežele silovito burjo, južna Francija silovit severni vihar mistral, severna Afri» ka močan zapad. a južna Italija južni veter ali široko. S kontinenta je tedaj dotekal vanjo mrzel zrak, a od Afrike topel južni zrak. Obe struji sta se držali nekako v rav» niovesju in spričo tega je pri nas snežilo bre; oddiha. Jedro depresije se je razširilo v prvi polovici tedna proti zapadu, proti južni Franciji, kar je imelo za posledico, da se je mrzla struja čez srednjo Evropo zagnala proti zapadu. Tako je naposled do» bila mraz tudi Francija, ki ga dotlej skoro še ni čutila; v ponedeljek zjutraj je imel Pariz še 0 stopinj C. v torek 12 stopinj, a v sredo že 13 stopinj C pod ničlo; Cler» m on t v centralni Franciji je imel v pone» deljek zjutraj še 1 stopinjo nad ničlo, v sredo pa že 22 stopinj C pod ničlo Tudi atlantsko Francijo je zajela mrzla popla» va, pa tudi večino Anglije, kjer je bilo v Londonu v sredo že 10 stopinj piod ničlo. Edino Irska je ostala še v območju atlant» ske depresije in njenega južnega vetra ter je ohranila temperaturo nekaj stopinj nad ničlo. Med tem se je situacija tudi v kontinen» talni anticikloni spremenila. Njeno središče se je prestavilo na zapad nad severno Skandinavijo in Finsko; njen anticiklonski vetrovni sistem je spričo tega potegnil zrak z Ledenega morja proti jugu čez Rusijo Ker pa je bila poprej atlantska depresija topli atlantski zrak daleč na sever, ie pri» hajal sedaj ta po ovinku okrog Skandina» vij v Rusijo. Po poti se je sicer precej shladii, vendar je bil še vedno toplejši nego zračne plasti, ki so poprej stagnirale nad Rusijo Spričo tega se je tudi tam zima iz» datno omilila in Moskva, ki je imela še v nedeljo zjutraj 27 stopinj pod ničlo, je ime= la v sredo samo še 13 stopinj pod ničlo. V drugi polovici tedna se je razširila sre» dozemska depresija nekoliko bolj proti se» veru. Spričo tega je mogla tudi njena juž» na struja prodreti dalje na sever; prepla» vila je že precejšnje dele Balkanskega polotoka in dospela v Podonavje, kjer pa jO je težji mrzli vzhodni tok odrival od tal v vi» šine. Ob zaključku tedna se zdi, da se de» presija znova oddaljuje. Situacij pa osta» ne vendarle nesigurna in spremenljiva; pred povratkom mraza nikakor še nismo zava= rovani. Zakaj temeljito spremembo na bolj= še n.ore prinesti šele atlantska depresija. Seveda pa si je ne moremo želeti še v bli» žino, ker bi to pomenilo drugo opasnost. veliko verjetnost poplav. Nadaljnji potek vremena je odvisen od gibanja zračnih to» kov, ki se običajno ravno v drugi polovici januarja in v marcu močno spreminjajo. Dunajska vremenska napoved za nedes Ijo: Dvig temperature bo mogoče jutri še napredoval, vendar pa se približuje svoje» mu koncu ter se bo pričetkom prihodnjega tedna umaknil zopetnemu valu mraza. Vre* me negotovo. Sigurna eksistenca! Pod'vzetne privatne osebe z gotovino ca. 40.000 — 50.000 Din si zamorejo (brez predznanja) ustvariti sigurno stalno eksistenco z osnovanjem tvornice brezalkoholnih pijač z mlečno kislino. Tvorničarji soda vode, ki imajo že svoje stroje, morejo ž njimi te pijače brez nadaljnjega proizvajati. V vseh mestih province iščemo po enega proizvajalca naših z zakonom zaščitenih pijač, ki vsled svoji;h posebnih lastnosti ter posebnih sestavin iz zajamčeno pristnih sadnih sokov daleko nadkriljujejo mnoge dosedanje proizvode. V slučaju potrebe uredimo kompletno tvornico po najmodernejšem sistema. Radi zelo ugodnih pogojev od strani naše centrale izkazujejo tvornice brezalkoholnih pijač „ ogromno rentabilnost. Pobližje ustmene ali pismene informacije daj-e centralna uprava te organizacije za kraljevino SHS, ki :o poti ob poljanah, boš večkrat zag'edal v snegu črno liso. Stopiš tja — zmrznjena vrana. Ob otvoritvi palače Delavske zbornice v Liubliani Palača Delavske zbornice je najmo» numentalnejše poslopje na Miklošiče* vi cesti. Težji in masivnejšj je sicer Po« kojninski zavod, ker so pri njem bolj poudarjene horizontale, Delavska zbor niča je pa lažja in nekako vitkejša, ker jo dviga na sredi sedem naznačenih pi» lastrov, ki se nad atiko združujejo z ne* bom s sedmimi Dolinarjevimi sohami. Vladimir Šubic je ustvaril to arhi» tektonsko umetnino. Kakor ustvarjaio pesniki iz verzov, muziki iz tonov, sli» dohod, prosim, čeprav ni dolgih kori» dorjev in obširnih stopnišč. Vhodi so namreč čisto navadne krat» ke veže, namesto koridorjev so pa ča» kalnice. Vse veže, stopnišča in čakalnice se zapirajo z nihalnimi vrati, da ni ni» kjer prepiha. Sedaj pa pomislite na na» še kavarne, rcsravracije in večje stav» be, kjer mora biti povsod nekaj vrat Pogled na palačo Delavske zbornice z Miklošičeve ceste karji iz barv, je potomec stare in naj» večje slovenske umetniške družine Su» bicev to svoje delo stvoril iz betona, opeke in železa. Lep je ta hram dela, in resen, globoko zamišljeno resen. Ka» кот je lep in globok namen stavbe. Namen stavbe mu je narekoval obli» ko. Delo ne rabi reprezentacije, ker je veličastno in najlepše, če je samo za sebe. Zato je arhitekt vso lepoto do» segel le iz smotrenosti. Tu ni imponu» jočih stopnišč in vestibulov in ni dob gih birokratskih hodnikov, kjer stran» ke plašno iščejo oblastnike. Saj smo že rekli: To ni palača! Same prijazne sobe, tople in doma» če. brez luksuza, zato pa vse dostojno, zelo dostojno, praktično in — prav za» to — lepo. Vse smotreno. Kar poglejmo, kako se mu je posre» čilo. Najprej so mu naročili naj na parce» li ob Miklošičevi cesti in Čopovi ulici postavi hišo, kjer bo dosti prostora za vse urade Delavske zbornice, Inspek» cije dela, za Borzo dela, razne delav» ske organizacije in še za mnogo sta» novanj. Ko so bili načrti za stavbo, ki ki zavzema 1100 ms, gotovi in so že zi» dali, so se odločili še za dvorano na dvorišču ter za njo določili okrog 500 m1. Sploh so stavbni gospodarji med zidanjem zamislili marsikaj potrebne» ga, da je bilo treba večkrat že med zi» danjem izpreminjati prvotne načrte. Tudi to je arhitekt Šubic rešil tako, da se stavbi nikjer ne pozna pri nas sko» raj neizogibna »flikarija«. Ko je bila sklenjena dvorana na dvo» rišču. so uvideli, da bi bila ob njej pri» pravna tudi mala okrepčevalnica, ta» ko»Ie za čašo malinovca ali žemljo s šunko. Pa so jo napravili v podpritlič» ju in iz nje je zrasla javna kuhinja, ki so jo nameravali namestiti v pritlič» ju. Iz drvarnic in kleti so nastale čed» ne sobe in najmodernejša kuhinja v Sloveniji. Tako je bilo tudi s kopalnimi soba» mi po stanovanjih in, ne vem, še s čim vsem. Pa je vse pripravno in dobro ter tudi nikjer ne moti celote. Na Miklošičevi cesti sta dva vhoda ln dva s Čopove ulice, kj eden služi tudi za dovoz na veliko dvorišče. Če» tvero stopnišč, prav navadnih stopnic vodi na kvišku tako, da ima vsaka par» tija pisarn po dvoje izhodov, vsako stanovanje pa tudi direkten dostop na stopnice. Prav tako imajo tudi vsi pro» etori direktno luč in vsaka soba svoj zabitih, da prepih ne potegne ljudi in oprave na cesto. Glavni vhod je na Miklošičevi cesti proti Pražakovi ulici. Zunaj je okra* šen z Dolinarjevimi karijatidami ter je enak drugemu vhodu na tej strani, v Čopovi ulici so pa portali preprostejši in okrašeni le s težkimi arhitravi. Sploh je vsa fasada zelo preprosta. Ometana je s terro nuovo razen rdečega tretje* ga nadstropja pod močnim vencem, ki se nad njim dviga atika s kipi. Le okna so obložena z umetnim kamnom, ki so iz njega tudi vsi podstavki. V tej veži sta na vsaki strani dve de» ski z vrezanimi napisi: V SVRHO ZAŠČITE IN PRO-SVETITVE DELAVSTVA DEMOKRATIZACIJE JAVNEGA ŽIVLJENJA OMILJENJA STANOVANJSKE BEDE POVZROČENE PO SVETOVNI VOJNI. TA PALAČA JE BILA ZGRAJENA V LETIH 1927—1928 IZ SREDSTEV MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE, DELAVSKE ZBORNICE ZA SLOVENIJO, JAVNE BORZE DELA PO NAČRTIH MESTNEGA ARHITEKTA ING. VLADIMIRJA ŠUBICA. Na levi je popolnoma ločen Izselje» niški urad, kjer gospodari komisar Fink v dveh sobah, na desni so pa prostori Delavske zbornice in vhod v podpri» tličje v Javno kuhinjo. Dvorana Naravnost iz veže pa pridemo skozi bel vestibul z garderobo in stranišči v monumentalno veliko dvorano za zbo» rovanja, predavanja, kino, gledališke predstave in koncerte. Zanimiva so že vrata iz veže v beli, štukaturni vestibul. V lt s vdelane šipe varuje cinobrovo rdeča železna mreža, mesto gumbov za odpiranje in zapira» nje so pa od vrha do tal medene pa» lice. Enake palice praktično krase tudi troje visokih črnorjavih vrat v dvora» no, ki so druga tik druge skoraj čez vso širino dvorane. Ker smo že pri vratih, omenjamo, da so skoraj vse gladke in iz vezanega le» sa, ki nikdar ne razpoka niti ne posta» ne vegast. Kakor v vsej hiši nj nikjer patroni» ranih sten, je tudi dvorana gladko oliv» no prepleskana. S to barvo tvorijo ži» vahno harmonijo barve ostalih arhitek» tonskih delov: cinobrovo rdeči beton» ski stropnjaki, ki nosijo s črnorjavim politiranim vezanim lesom pokrit strop z vdelanimi žarnicami, širok teman hrastov okvir okrog odra z dvema zla» tima maskama — tudi delo Lojzeta Do» linarja —, črni okvirji desetih okrog» iih oken z zlatimi nastavki, zlasti pa 6 mogočnih, po 3.06 m visokih, na sre* di okrog 70 cm debelih stebrov iz čr» nega kamna. Dvorana je dolga 18 m in 13 široka ter 7 m visoka in ima pro» štora za 263 sedežev, v nižjem prosto* ru za stebri ob stranskih vhodih je pa še 90 stojišč. Oder je 10 m širok in 6 m globok z moško in žensko garderobo in drugimi potrebnimi prostori ob strani, pod njim je pa prostorna soba za godbo. Povsod je predvidena električna venti* Iacija. Pod dvorano je centralna kurjava z dvema kotloma, ki ogrevata dvorano in pritličje ob Miklošičevi cesti, vsi drugi prostori imajo pa peči. Samo poslopje dvorane s pritiklina» mi je stalo kompletno 1.500.000 Din. Edino nova cerkev v Šiški po Plečni« kovih načrtih je še monumentalnejša, saj je tudi mnogo, mnogo večja, dru» gače se pa tudi največja ljubljanska dvorana po monumentalnosti ne more primerjati s tem malim prostorom. Prostori Delavske zbornice so iz veže na desni. Na prvi pogled so vsi prostori zelo pisani pa so kljub svojim pestrim in močnim barvam mirni in resni. Seveda to niso puste in dolgočasne kanclije. temveč udobne le po 3 m široke in 5.50 dolge celice, kjer morajo biti funkci» jonarji vedro razpoloženi tudi pri naj» težjem delu. Kakor mavrica je pisan Kuhinja Melhijor Čobal, predsednik Delavske zbornice pogled skozi teh 7 sob, ali harmonija barv je ona sila. ki ustvarja, da so vsa» kemu tako všeč in se tako dobro po» čuti v njih. Ti živahni in kontrastni akordi barv so zdravje za utrujene živ» ce. Ampak, če bi se te krepke barve, ki jih je po troje popolnoma različnih v vsaki škatljici — kako naj pa rečem drugače takim prijaznim sobicam — do najmanjšega odtenka in prehoda ne skladale med seboj, potem pa pri» sežem na delirij vseh funkciionarjev Delavske zbornice v treh tedn'h. Pa je vendar ta barvni luksuz in noblesa naj» cenejša sobna slikarija, samo izbiro barv mora imeti pravi mojster v ro» kah. Že čakalnica je kakor bogat salon. Temnocinobrove stene, moder strop z rdečim živalskim krogom, ki vsakega čakalca opazaria, da čas neprestano hiti. in pa bele klopi ob stenah ter beli težki stoli okrog dolge bele mize. Opra» va po glavnih sobah je namreč tudi na» rejena po Šuhičevih načrt;h, zato so prostori tako enotni in celotni. V sejni dvorani se z belega, kaseti» ranega štukaturnega stropa preliva5') rumeni od^nki v zobčasto lomljen:h horizontalnih pasovih od belega do temnorumenega do tal. Okrog ogrom» ne, skoraj trioglate m'"ze z izdolbino za predsednika na vrhu stoje enostavni, a j sila komodni, prenrosti leseni našlo» niači brez blazin. Dvorana ie elegant« na in svečana obenem, čeprav ni prav nič dragocena. Seveda je vse solidno in iz najboljšega in trpežnega materi» jala, ker ie stavba zidana za več ge» neracij. Tudi udobno ie vse in okusno ter praktično in ne drago. Z malimi sredstvi doseči tako lepe in reprezen» tat'vne prostore je pač umetnost. Po sobah so razvrščene Tratnikove risbe raznih strok dela, za sejno dvo» rano pa dela slike. Ostalo pritličje, kjer ima Inšpekcija dela 3 sobe ter imaio svoje prostore tudi Javna knjiž» n'ca in čitalnica. Javna borza dela in j Narodni klub, je potrebam primerno j popolnoma enostavno. Vse sobe so svetle in zračne ter sploh odgovarja» jo vsem zahtevam higiiene ter tudi svojemu namenu. Povsod prevladuje bela barva, da se vidi prah, strašni kanclijski prah z zalegami bacilov in birokratskih sitnosti. To nadlego pa v novem, modernem poslopju kar sproti obrišejo, okrtačijo, pometejo in vržejo na smeti. V največji sobi je javna čitalnica kjer imajo ob dolgih mizah pri naj» boljši razsvetljavi obiskovalci 70 sede» žev. Kadar se naveličajo čitanja, pa gledajo po stenah obešene slike naših mladih v Umetniški Matici organizira» nih umetnikov. Tudi nekaj kipov je tu, tako da so prav za prav vedno tudi v umetnostni razstavi in imajo od obiska čitalnice korist od večih strani. Goto» vo hvalevredna ideja Prosvetnega od» seka, ki naj pa umetnine večkrat me» na izraba prostora in iz smotrenosti razvita visoko umetniška in idejno bo» gata arhitektura krasnih proporcij. Javna borza dela V Čopovi ulici, tam, kjer se od zadaj pride v kavarno Leon, se pri zadnjem vhodu palače pride tudi v Javno borzo dela. Ljubljanska je najstarejša in matica vseh borz dela v državi. Ima podružnici v Mariboru in Celju. Vse delajo tiho in z največjim uspehom. Največji industrijalci in trgovci se z zaupanjem obračajo na njo. Leta so pretekla, p redno je borza razbila predsodke, da se v borzi ponuja le eni, ki drugače ne more dobiti dela. Ker delojemalci vedo, da je mogoče dobiti tudi najboljše Čitalnica nja, da bo večja korist in tudi spozna» nje, kaj je umetnost in kaj ni. Slike naj pa vise le na dobro razsvetljenih pro» štorih, ne pa med okni, da pridejo bar» ve do veljave. Kar je nad pritličjem in pod njim, nam ni treba opisovati obširneje, ker so prostori podobni nazadnje opisa» nim in prav tako praktični. Omeniti pa moramo, da so vsi stro» povi v poslopju železobetonski, česar menda še ni v nobeni večji ljubljanski zgradbi. Proti Miklošičevi cesti so v 9 sobah organizacije strokovne komisije, na oglu eno stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami, na Čopovo ulico je pa 5 sob Jugoslovanske strokovne zve» ze, 4 stanovanja po 2 sobi in 4 sobe Organizacije jugosl. grafičnih delav» cev. Drugo nadstropje ima 9 stanovanj in sicer: ob Miklošičevi cesti troje stano» vanj po 3 in eno s 4 sobami, ob Čopovi ulici je pa 5 stanovanj s po dvoje sob. Od vseh nima le dvoje stanovanj v II. in III. nadst. kopalnih sob. vsako se zapira z enim ključem ter ima svoje podstrešje in klet. Vsi prostori razen Kopalnic imajo direktno luč. Kopalnice so bile namreč napravljene šele z iz» premembami prvotnega načrta. Tretje nadstropje je enako drugemu. Na podstrešju so ob cestnih straneh podstrešne shrambe in 4 skupne pral» niče. torej za vsako stopnišče ena. Na višji dvoriščni strani je 5 stanovanj z 1 ali 2 sobama in ženski azil s 4 soba» mi, da bodo ženske v sili lahko preno» čevale. Streha jc ravna, železobetonska z nasutim krovom. V podpritličju so nameščeni arhivi, drvarnice, kleti, vsi prostori javne ku» hinie jn 8 sobic azila za moške. Ker so javna kuhinja, borza dela. knjižnica in čitalnica opisane v drugih člankih, naj zapišemo le še nekaj važnih imen in številk Dne 15. julija 1927. je mestna obči» na začela zidati na 2837 ms veliki par» c-1; O! 'ZD s prispevki mestne občine. Delavske zbornice in Javne borze dela palačo, lani'pa dvorano. Stavbna tvrd» ka ing. Dukič in drug je po načrtih mestnega gradbenega svetnika arch. ing. Vladimirja Šubica in pod vodstvom mestnega gradbenega urada izgotovila palačo v glavnem že lani do meseca novembra, dvorano pa minuli teden kljub težki zimi in mrazu. Kompletna stavba s parcelo stane okrog 8.000.000 Din, od česar odpade na dvorano 1,500.000 Din. R-tZf-n splošno koristnega namena odlikuje novo palačo skrajno praktič» službe, se prijavljajo tudi najzmožnej-ši. Zlasti radi se v ta zavod zatekajo emigranti iz Julijske Krajine in zadovoljni ga zapuščajo. Seveda, če jim je ustreči mogoče. Pleskarjev, zidarjev in hotelskih slug ter šivilj in pletiljk pozimi pač nihče ne išče. pisarniška in trgovska stroka je nadštevilno zasedena in brezupna, služkinjam s slabimi izpričevali pa tudi ni mogoče priskrbeti dela v mestu. Večina jih namreč пюсе na deželo, čeprav so na ponudbo najugodnejša mesta z vseh strani države. Takim pač ni moč pomagati. Lani je iskalo dela v Ljubljani 11672 brezposelnih, ponujenih služb ie bilo pa 6454. Borza je oddala 4554 mest. Tekom leta je odpadlo ali odpotovalo 6049 brezposelnih in jili je ostalo v evidenci le še 1069. Kdor je bolniško zavarovan in je delal 4 mesece na leto ali 2 meseca v 2 letih, ima pravico na podporo za 14 dni. Za 8 mesecev v enem ali 12 v dveh letih za 3 tedne, za 12 mesecev v enem ali 16 v dveh letih za 4 tedne, za 20 mesecev v dveh letih za 5 tednov, če' je pa delal nepretrgoma nad dve leti, pa na 6 tednov podpore po 10 Din dnevno in za vsakega rodbinskega člana po 3 Din dnevno, vendar pa podpora za rodbinske člane ne sme presegati 18 Din na dan. Borza dela pa pozna tudi izredne podpore, če je potreba skrajna. Tako je lani izplačala samo v Ljubljani 1524 rednih. 72 izrednih in 92 potnih stroškov v znesku 211.586 Din, v Mariboru 61.371 Din in v Celju 35 tisoč 878 Din. kar znaša znatno vsoto 308.835.50 Din. Poleg tega je pa izdala objav za polovično vožnjo v vrednosti 629.936.89 Din za vso Slovenijo. Skoraj en milijon je že lep denar! Minuli mesec januar je bil težak, zato so bile samo v Ljubljani izplačane 204 redne podpore v znesku 36.250 Din in 6 izrednih v znesku 890 Din, nadalje 2 potnini 103.25 Din, 180 objav za polovično vožnjo v vrednosti 10.896.24 Din. Pri teh številkah pa moramo pomisliti, da domačine podpira mestna občina. Borza dela računa, da imamo v vsej ljubljanski oblasti do 3000 brezposeir-Ui obeh spolov. Številka je presenetljivo nizka, kar je gotovo zasluga vestnega dete Borze. Čakalnica je za moške in žen-ske ločena. Moških je v čakalnici dnevne po 150, žens>k se pa prijavi novih po 10. Evidence, statistike, poizvedbe itd., itd., obenem pa vsak dan. čez glavo opravka z brezposelnimi in delodajalci, da telefon nikdar ne miruje. Vsega uradništva je pa manj kakor prstov na eni roki in. vendar je v uradu vse mirno in prijazno, nikjer ni kričanja niti psovk, najmanj pa nervoznosti. Naj si Obed niča »JUTRO« št. 4! 8 Nedelja. 17. II. 1929 и M Щ ШЛ H jih vzamejo njih nezadovoljni klijenti za vzgled! Pod zemljo Samo vestnost v službi me je pre magala. da sem se podal v skušnjavo in prestopil prag javne kuhinje in Brezalkoholne gostilne, Javna kuhinja je že opoldne zasedena in še vedno se oglašajo novi. Noži in vilice ne vise na verižicah od miz in tudi ponje ni treba hoditi, kakor v dunajskih ljudskih kuhinjah. Brhka in prijetno okrogla dekleta nosijo jedi na belo pogrnjene mize, ki jih kra-se vrste papirnatih servijet in steklenice s kisom. Že zavese so na oknih, pa vendar ni nobel, da bi se človek ne upal notri. Prav prijazna gostiln;; je to, kjer se moraš udomačiti prvi dan. Prvi dan, ko so odprli kuhinjo, jih je Prišlo osem, seveda iz radovednosti, däües je aboniranih tristo Hrana je razdeljena na А, В in C. V A sede pri mizah, ki je na njih napeto belo povoščeno platno in imajo zajutrek, trikrat na teddn kosilo z mesom in za večerjo mlečna ali močnata jed. V В imajo na mizah bele prte in opoldne zakuhano govejo juho, goveje meso in prikuho odnosno omako in prilogo. Kadar se menja goveja juha z drugo, sledi pečenka, v postih pa sladica, večerjajo pa meso in priloge, odnosno močn.ate in mlečne jedi. V C so pa gospodje, ki jim pravijo »melšpaj-zarji«. ker imajo poleg hrane В še vsak dan sladico. V A za 10, v В za 14 in v C za 16 Din vse tri obroke, samo kosilo pa stane v A 5, v В 8 in pri »melšpajzarjih 10 Din. Pijačo dobi vsak, kadar hoče, hrano !Pa le po naročilu, da ni v kuhinji ostankov. Če kdo zamudi, mu pripravijo dunajski ali naravni zrezek, jajčno ome-leto s šunko ali palačinke. Najdražja jed je velik dunajski zrezek za 10 Din. naravni stane 7, palačinka pa le 5 Din, kakor večina jedi po naročilu. N^ samo naše gospodinje, temveč tudi gostilničarje, zlasti one z dežele in iz industrijskih krajev, seveda pa tudi vse naše industrijce ta obrat gotovo zanima. Naj si ga ogledajo, saj voditeljica gdč. Rezika Kmetičeva, naša priznana gospodinjska strokovnjakinja, vsakemu rada vse pokaže in pojasni. Najzanimivejša je gotovo kuhinja. Ogromna mora biti za tak promet, si mislite. Kaj še! Le 6.50 m je dolga in 5 m široka, torei manjša kakor vsaka gostilniška kuhinja na deželi. Ampak, kako je urejena! Vse na plin, vse na mašino. Zato je tudi čisto. Na sredi stoji srednjevelik štedilnik, v kotu sta dva kotla po 200 in 100 1 za juho, tik njih je pa pečnjak z drugo nad drugo razvrščenimi pečicami. Ob stenah, ki so vse obložene z belimi ploščicami, so še za delo potrebne mize. To je namreč moderna kuhinja, ki niso več velike, temveč po ameriškem vzorcu vse stisnjene, da je kuharici vse blizu in pri rokah ter ni treba tekati sem in tja. Družinske kuhinje v Ameriki. seveda moderne, so tako majhne, da gospodinja lahko od štedilnika doseže z roko vse, kar rabi pri kuhi, ne da bi pri tem skakala sera in tja. Poleg kuhinje je ročna shramba, soba za sna-ženje servisa in za porcelan ter pomi-valnica. Da je povsod, kjer je potrebna, napeljana mrzla in vroča voda, je samo ob sebi umevno. Da so gostje s hrano čimbolj zadovoljni, si izvolijo v vsakem oddelku po enega zastopnika, da se z gospodično voditeljico pomenijo o jedilnem listu. Torej, kakor doma! Zato se pa gostje vsak dan množe in ima OUZD naročeno tu hrano za svoje bolnike, daje mestni magistrat nakazila dobre hrane potrebnim, kakor tudi Delavska zbornica vajencem. Ni čuda, da mislijo že na povečavo te vzorne kuhinje, ki obeta postati celo regulator cen v Ljubljani, čeprav ne dela nikake konkurence gostilnam, ker daje, kakor že rečeno, hrano le po naročilu. V kuhinjo prihajajo vsi sloji od preprostega delavca in, dijaka do uradnika in visoko inteligentnega duševnega delavca. Vsein je v korist, mnogim v rešitev. V Urejuje dr. Milan Vidmar Kombinacije v končnicah, presenetljive po svojih globinah, obdrže vedno karakter fines. Z malim materijalom se mora ope« rirati varčno, izcizdirati je treba vse do skrajnega. Končnice večjega kalibra so predvsem duhovite. Toda v šahu tiči več kot duhovitost, več kot finesa, več kot skrajna izraba materi» jala. Fine ideje niso edina forma lepote ša» hovsko igre. Lepa je tudi neukročena sila, lepe so elementarne katastrofe boja. Duh o» vrtost in moč sta oba pola v šahu. Reti je duhovit, Niemcovič tudi. Silen je bil Čigorin, veliki ruski mojster, silen Billsbury, genijaini Amerikanec. Največji mojstri so skoro vedno silni, toda včasih, ko drugače ne gre, duhoviti. Pred dr. Laskerjem, oboževalcem sile, je bil Siemitz svetovni prvak. Ustanovitelj moderne šole, samoglav, bizaren na stara leta, je bil velikan v svoji nedisciplinirani in vendar skoz in skoz umetniški nasilnosti. Ni odveč, če danes oživim spomin na kra» sen konec Steinitzove turnirske partije igra» ne proti v. Bardeleben»u v Hastmgsu leta 1895. Ta konec ilustrira izredno jasno dej» stvo, da tiči v šahu več kot duhovitost, da opazovalca prevzame vsega ogromna sila boja, da je torej boj sam po sebi lahko lep. Po staroverskem začetku igre, s hitrim mobiliziranjem figur, pri čemur je v. Bar» deleben zamudil pravi moment, da spravi kralja v normalno sigurno rošadno pozicijo, je došlo do sledeče kritične situacije: a b с d e f g h Steinitz je bil žrtvoval kmeta, da je ob» držal črnega kralja v sredini tabora in čim je bil s TI18—c8 baš razvil svojo trdnjavo. Direktne nevarnosti na videz za črnega ni, na De2—h5 dovrši črni s Kf7—g8 umetno rošado. In vendar je črni že izgubljen. Z elementarno silo začne beli svoj direktni napad na črnega kralja, provede ga pa s kombinacijo, kakršnih je malo v zgodovini šaha. Beli: Čmi: Steinitz v. Bardeleben 1.) Dc2—g4! g7—g6 Beli je grozil Dg4Xg7-f- in Dg7—f8 mat. Na 1.) . . . Se7—g6 bi seveda Se6—g5+ upropastilo črno damo. Radi mata na g7 in f8 je seveda tudi Tc8Xcl nemogoče. 2.) Se6—g5+ Kf7—e8 Seveda črni ne sme vzeti skakača, ker mora kriti svojo damo. 3.) TelXe7+!!... Silno presenetljivo in vrhu tega veliko bolj komplicirano kot bi človek mislil. Da črni z damo trdnjave vzeti ne sme je jasno. Na 3.)... Dd7Xe7 bi seveda prišlo 4.) TclXc8-f- TaSXc8 5.) Dg4Xc8+ m beli ima figuro več. Pa tudi kralj ne sme vzeti trdnjave! Na 3.)... Ke8Xe7 sledi 4.) Td—el + na kar črni kralj ne sme na d8 da krije svojo damo zaradi 5.) Sg5—еб+, Kd8—e7 6.) Sc6—o-f in beli dobi damo. Na 4.). .Ke7—d6 pa pride 5.) Dg4—b4-f- Kd6—c7 (5.). . Kd6-c6 6.) Tel—cl -f ali 5.)... Tc8—c5 6.) Tel— e6+) 6.) Ss5—e64- Kc7—Ь8 7. Db4— f4+ Tc8—c7 8.) Se6Xc7, W7Xc7 9.) Tel— e8 mat. Izgleda po vsem tem, da je beli oobil fi» guro, da je vrhu tega črna dama izgublje» na, da je torej konec, katastrofa. Toda kombinacija je šele pričela. Črni je igral 3.)... KeS—fS! кет je videl, da beli ne z damo ne s stol» pom črne dame vzeti ne sme. V oebh slu» čajih bi namreč sledilo Tc8Xcl mat! To pa še ni vse. Kako naj beli sploh krije mat. ki mu preti? Ali naj se vrne s stolpom na el: Te7—eP In .dama na g4. ki je tudi napadena? Ali naj vleče D'j4— dl in pusti drzno trdnjavo na e7. kjer je seveda izgubljena? Nazaj je belemu pot odrezana, torei mora pogumno naprej. 4.) Te7—f7-f ... Arkadi j Avenčenko: Fant je sklenil, da se cženi Mati »Oženil se bom«, je rekel materi. Mati je trenutek pomislila, vzdihnila, potem si je obr isala solze in vprašala: »Ima kaj pod palcem?« »Ne vem,« je odvrnil sin. »Upam, da bo imela vsaj nekaj dote. Saj veš, kako je v zakonu: pogrebe so velike, zlasti v začetku. Potrebuješ srebrno posodo, pribor, to. in ono in tretje. Vse je treba kupiti: žlice, nože, servi-jete... Treba bo tudi popraviti salonsko opremo, ker je njej blišč že omedlel. Morala si bosta kupiti novo spalnico ... Ali si jo vprašal, če ima vsaj posteljnino?« Na vse mogoče je pomislila mati, vse je vprašala sina, le enega ne: če ga ima nevesta trdi kaj rada. Prijateljica »Ali že veš. da se oženim?« je dejal svoji prijateljici. Vsa je prebledela. »In kaj bo z menoj?« je vprašala s trepeta'očrn glasom. »Skušaj me рогат,« je rekel hladno. »Zastrupila se bom!« je zagrozila. iiШш »Če si me imela le trohico rada. opusti te misli na samomor!« »Jaz da sem te ljubila? Smešno! Tvo.i or jatelj Sergej ;e bi! danes trikrat tukaj. Prihodnje dni odrinem z njim v Nizzo.« Po kratkem odmoru je še dostavila: »Ali je bogata?« »Mislim, da je.« Tedaj ji je postalo lahko pri Sircu. Skozi možgane ji je šinila misel: Mene je vsaj 1'iubfl, njo pa vzame samo iz pohlepa po denarju. Ta zaikon me ne bo ranil. In tako se je zgodilo, da niti prijateljica ni vprašala fanta: »Ali jo vzarneš iz ljubezni ali iz drugih vzrokov?« Služkinja »čujite, jaz se oženim,« je dejal služkinji, ko je prišla zjutraj v sobo. »Oprostite vprašanju — ali to pomeni, naj si poišče m drugo službo?« »Niikakor ne, Fini,« je odvrnil, lahko ostanete.« »Hvala, gospod. Prosim pa, uvažujte, da mi boste morali zvišati plačo. Kadar ie dama pri h'g?, naraste delo. Prosim i torej, da mi zvišate plačo za pet rub-I ljev na mesec.« Tudi preprostemu dekletu iz ljudstva ni prišlo na um, da bi vprašalo: Ali ljubite svojo bodočo ženo? Zopet črni ne sme vzeti trdnjave. Na Dd7Xf7 sledi kakor v prejšnji potezi TdXc8-}-. Zato beži kralj še naprej: 4.)... KfS—g8 Sedaj je trdnjava na f7 vsaj krita. Beli bi mogel braniti mat s Dg4—dl. Nerodno je pa vendar, da visi skakač na g5, ki krije trdnjavo na f7. Umik bi bil še vedno ne» pravilen. Toda kako naprej? 5.) Tf7-g7+II... Steinitzev elan je krasen. Ideja udara ga žene sama naprej. Kralj trdnjave vzeti ne sme, кет mu pa» de dama s šahom. Dama seveda tudi ne more odstraniti vsiljive trdnjave. Se vedno bi sledilo Tel Xc8+. Interesantno pa je vr= hu tega, da čmi kralj ne mere na fS nazaj radi Sg7Xh7-f- in črna dama pade. Torej naprej v beg: 5. )------Kg8—h8 Seveda beli ne popusti. Ideja še ni izčr» рапа. Na dlani leži nadaljevanje: 6.) Tg7Xh7+ --- in zopet je jasno, da je trdnjava nedotak» Ijiva. Če bi bila šahovnica brez meja, bi bi» la trdnjava mogla in morala zasledovati so» vražnega kralja venomer naprej. Tako pa pride druga faza kombinacije. 6. )------Kh8~gS 7.) Th7—g7+ --— Ta šah ni prazna obnovitev že odigranih napadnih potez. Med tem je namreč izgi» nil kmet na h7, odprla se je krajna linija in po tej liniji udere sedaj bela dama. 7. )------KgS—h8 Da čmi ne more na f8 je povedano že zgoraj 8.) Dg4—h4+!I Kb8Xg7 Kon čno je vendar trdnjava padla. Odslu« žila je. Na njeno mesto stopa močnejša fi« gura, ki konča igro. 9.) Dh4—h7+ Kg7—f8 10.) Dh7—h8+ KfS—e7 11.) Dh8—g7+ Ke7—e8! Na 11.)... Ke7—d6 odloči 12.) Dg7X f6+ takoj 12. Dg7—g8-f- KeR—e7 13.)Dg8—f7+ Ke7—d8 Seveda zopet ne gre Ke7—d6 radi Df7X f6+ 14.) Df7—f8-L Ddf—eS 15.) Sg5—f7+! Kd8—d7 16.) Df8—d6+mat. Ta prekrasna igra ima poleg svoje zvi» šene tragike tudi še svojo komično stran, kakor stare grške drame. Nesrečni v. Bar» deleben je prenesel prvi udar, pogumno be» žal s kraljem od e8 na h8 toda nazadnje ga jc pa vseeno prevzelo. Zadnjih enajst po» tez sploh ni igral več. Na tiho je pred zad» njim šahom trdnjave zginil iz turnirske dvorane, ker je videl, da bo Steinitz na» povedal mat v enajstih potezal. Spustil se je sam v divji beg. Napoved mata v enaj» stih potezah je Steinitz moral vpisati v svoj turairski protokol. Partija je dobila posebno nagrado. Pobeg» li v. Bardelebcn pa je prejel posebno grajo komiteja in nekaj časa sploh ni dobil več vabil na mednarodne turnirje. Mogoče je bilo to prekruto, ker mož je doživel v sami paTtiji dovolj. Kolosalna sila napada te več» 110 lepe igre pa nas očaruje vedno zopet iz» nova. Kdor obsedi pri opisani kombinaciji s pravim razumevanjem, ne bo iskal večje» ga estetičnega užitka. Šah ni enostavna igra. V njem tiči več, veliko, veliko več. Zaradi Napoleonovega pohoda v Rusijo Poljska aristokracija in nič manj tu» da ostala poljska javnost pričakuje z velikim zanimanjem, kako se bo zvršil proces, kj ga vodijo med sabo člani znane veleplemenitaške rodbine Radzi» vilov. Knez Aleksander Radzivil, ki živi na Madžarskem, toži svoja daljna so» rodnika, na Poljskem živeča kneza Al» brehta in Jana Radzivila, ker bi rad, da bi mu odstopila majoratni posestvi Olyk in Niezwicz (60.000 ha!) in pa od» škodnino 50 milijonov zlotov. Zgodo» vinska osnova tega procesa je nasled» nja: Kneza Dominika Radzivila je car Aleksander I razlastil vseh posestev, ker se je za časa Napoleonovega po» hoda v Rusijo postavil na francosko stran. L. 1813. je padel kot francoski polkovnik pri Hanau in njegovi po» tomci so se nastanili na Madžarskem. Aleksander Radzivil izvira v direktni liriji od kneza Dominika. Z razlašče» nim imetjem tega kneza se je zgodilo tako, da ga je car prisodil njegovemu bratu Antonu, a Jan in Albreht sta nje» gova potomca, ki štejeta nekdanja Dominikova posestva še vedno med svojo last. Ker so pa na Poljskem iz» dali zakon, po katerem se razveliav» ljato vse razlastitve, ki iih je ročel iz političnih razlogov bivši carski režim, je menil knez Aleksander, da mu mo» rata po'iska sorodnika po tem zakonu vrniti navedena majorata Slučajni znanec Slučajni znanec je imel prijazen obraz, ki je vsakogar navdajal z občutkom simpatije. Ko ga je srečal fant, ki se je pripravljal na žemtev, mu je že od daleč zaklical: »čujte, iaz se oženim!« Slučajni znanec se je ozrl po njem, ' stresel 'e z glavo in odsekano zinili: »Tepec!« »Prosim?« je zazHa'1 razočarani ženin. »Vi ste tepec!« mn je še enkrat ponovili oni. Tudi slučajni znanec ga ni vprašal: Alj ljubite njo, ki vam postane žena? Prijatelj »Ti, jaz se oženim!« je povedal svojemu najboljšemu prijatelju. »Nu, kaj talkega si nisem mislil!« je prijatelj tlesknil z rokami Pomislil je, napravil nekaj korakov in rekel: »Kaj pa najino prijateljstvo? Alj se bo razdrlo?« »Čemu vendar? Ostaneva si dobra kakor doslej!« Tedaj je vprašal prijatelj ženina: »Ali te ima tvoja bodoča žena rada?« Fant. ki je bil sklenil, da se oženi, je pobesil pogled in odvrnili tiho: Izvleček iz radio-programov: LJUBLJANA (577 m 4k\v), ZAGREB (.309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (464 m 4kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (380 m 4kw). DUNAJ (517 m 15 k\v), LONDON (Daventrv 1604 m 25 k\v) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m -j k v.), STOCKHOLM (Motala 1383 m 33 kw). ponedeljek, 18. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glas-ra. _ 13.30: Stanje vode in borzne vest?. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Francoščina. — 19.30: Predavanje o tuberkulozi. — 20: Sonetni večer — trio (čelo, flavta, klavir). 1. Bach: Sonata za flavto in Klavir. — 2. Beethoven: Sonatr. za čelo in klavir. _ 3. Vieniawski: Legenda VIII. — 4. Masse-net: Serenada pitrosque (celo - solo). Izvajajo člani opernega orkestra. — Koncert radio - orkestra. - 22: poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana gla?»-ba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prosto za prenos. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. _ 20.30: prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 20: Litprarno - glasbeni večer. — 2O.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — VARŠAVA 20.30: Mednaroden koncert poljske komorne glasbe (Noskowski, Paderewski, R oz vek П. _ 22.30: Godba za р1ез. _ DUNAJ jt: Dopoldanski koncert. _ 16: Koncert kvarteta. — 20: Pevski koncert. _ 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — Koncert dunajskega koncertnega orkestra. — BERLIN 16.30: Ura skladateljic. — 20: Literarni večer. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — FRANKFURT 16.35: Koncert operne glasbe. — 20.15: Stara cerkvena glasba. — 21.15: Koncert Verdijevih skladb. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. _ 21: Godba na oembale. _ Koncert lahke glasbe. — STUTTGART 16 35: Koncert iz Frankfurta. — 20.15: Veseloigra in koncert lahke glasbe. _ TOULOUSE 21.30: Notturno. — 21.55: Operne arije. _ 22.25: Klavirski koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert tria. — 17.40: Ciganska godba s petjem. _ 19.30: Koncert filbarmnničnega društva. — Lahka godba. — LONDON 19.45: Uiindlove violinske sonate. — 20.15: Lahka glasba. — 20.45: Mešan večer. — 21.40: Govor waleskega princa. _ 22.35: Koncert komorne glasbe. — RIM 17.30: Prenos klavirskega koncerta iz filharmonije. _ 20.45: Zabaven večer. _ STOCKHOLM 18.30: Koneert lahke glasbe. — 20.15: Koncert švedske glasbe. Torek, 19. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. _ 18.ЗО: Zima in zimska turistika. — 18: Antologija slovenske lirike; predava ravnatelj Bratina. _ 19: Nemščina. — 19.30: Dim in saje. — Električna kurjava in razsvetljava. _ 20: Schiller: >Kovarstvo in ljubezen -, izvajajo člani Narodnega gledališča . — Koncert radio-or- kestra. — 22: Poročila in napoved časa. _ ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. _ 17: Poljuden popold anski konc°rt kvarteta. — PRAGA 16.30: Koncert češke filharmonije: glasba zn mladino. — 19.05: Godba za ples. — 20: Zabaven večer. — 21: Koncert lahke glasbe. — 21.40: Klavirski koncert — Lahka glasba. — BRNO 19.30: Dvorakove in Smetanove pesmi. — 20: Komorna glasba. — 21: Orkestralen koncert. _ Lahka godba. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koneert. j REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI — 19.20: Prenos iz poljskega gledališča v Katovicah: Wagnerjeva opera »Tannhäuserc. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra in solistov. _ 20: pevski koncert. — 20.40: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra. — BERLIN 16.30: Komorna glasba in orkestralen koncert. — 20: Dramski večer. — FRANKFURT 16.15: Koncert iz Stuttrraria. _ 20.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 21.30: »Oedi-pus«. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Glasbeni in recitacijski večer. STUTTGART 16.15: Baletna glasba in pe-snu za ples. — 20.15: Koncert vojaške god-' — 21.30: Veseloigra »Komorna glasba«. — TOULOUSE 21.30: Valčkov večer. _ Л.Ј0: Pesmi. — 22.05: Koncert orkestra in solistov. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške gedbe. —. 12.05: Ciganska godba. _ 17.10: Orkestralen koncert lahke godbe. — 18.30: prenos iz kraljevega gledališča: Wagnerjeva opora »Walküra — Ciganska godba. _ LONDON 19.45: Händlove violinske sonate. — 20.45: Pevski koncert in vojaška godba. — 22.40: Igralski večer. _ Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Bizetova opra »Iskalci biserovc. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe. — 19.45: Koncert vojaške godbe. — 22.10: Starejša godba za ples. Sreda, 20. februarja. LJUBLJANA 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Milčmski pripoveduje pravljice. _ 19. Srbohrvaščina. — 19.30: Pomen antike za razvoj evropske kulture. — 20.: Wagner-jev večer. — Izvaja radio - orkester. _ 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Izpre-hod po Evropi. _ ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 20.30: Jugoslovenski večer. — PRAGA 19.05: Prenos koncerta iz Brna. _ 20: Jugoslovenski večer. _ 1 Državni himni. — 2. Dr. Uhlif: Češkoslovaško - jugosiovenska interesna skupnost. _ 3. Koncert._ 4. Drama. — BRNO 19.05: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos jugoslovenskega večera iz prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert. — 20.30: Jugoslovenski večer: glasba in recitacije. — 22.30: Koncert lahka godbe. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.10: Dunajski koncertni orkester: jugosiovenska glasba. _ 17.20: Chopinova sonata v В - molu. — 19: prenos iz gledališča: Wagnerjeva opera >Lohengrin«. _ Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLL1N 20: Zabaven večer. — 21: Čajkovskega koncert za violino in orkester, op. 35. _ 21.30: Koncert moderne glasbe. —' FRANKFURT 17.45: Prenos jugoslovenskega programa iz Langenberga. — 20: preno« iz gledališča: Lortzingova romantična opera jUndina«. _ LANGENBERG 17.45: Jugosiovenska ura. _ 1. Srbske narodne pesmi. — 2. Violinske skladbe. — 3. Hrvatske narodne pesmi. ~ 20.15: Carusov nesmrtni glas. (Arije iz francoskih oper.) — 21: Veseloigra in kom-prt lahke glasbe. _ STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 17-45: Jugoslovenski program iz Langpnberga. _ 19.30: Simfoničen koncert. _ TOULLOUSE 21.30: Arije iz komičnih oper. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert tria. _ 12.05: Klavirski koncert. .— 17.40: Koncert ciganske kapele. — 20: Reproducirana glasba."— 20.30: prenos jugoslovenskega večera iz Zagreba. _ LONDON 1С.45: Händlove violinske sonate. — 20.45: Klavirski koncert. _ 21.30: Jugoslovenski večer — 22.35: Komična opera. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Prenos opere. — STOCKHOLM 18.30: Godba na harmoniko. — 20.80: Švedske romance. _ 21.40: prenos inozemskih postaj. — 22.10: Pesmi s spremi Se vanjem lutne. Otroke, ki obiskujejo šolo, najsi gurneje obvarujejo od nalezljivih klic okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera »Ne vem... Mislim pa, da ne posebno ...« Prijatelj je pomelčal in vprašal dalje: »Kakšna pa je? Dražestna?« »Očarljiva! Elegantna, svetska, p!a-volasa!« »Hm. prav. Le vzemi jo!« je rekel. »Da, vzamem jo, prav zares jo vzamem.« In oriiaitelj se je nasmehnil in je bil zadovoljen z novico. Arkadi! Avenčenko: Materinstvo V četrtem letu Dve majhni deklici sedita na podboju globokega okna in se tiho pogovarjata: »Vera, tvoja punčka ne raste.« »Saj res, ne raste! Bog ve, zakaj ne?« »čudno, kaj? In vendar otroci ra-sto!« »Danes so takšni, jutri pa že tolikšni!« »Kadar odrastem. se poroo'm in bom '■mela otroke... To bo veselo pri nas. Znočka!« pravi de.klica in zasanjano gleda predse. »Koliko jih boš pa imela?« Vsaj pet. Eden bo moral imeti zelene, eden pa črne oči.« »Ne, ti ne smeš imeti toliko otrok... Nekaj jih moraš pusii'ti memi____ »Nu pa si jih nekaj vzemi!« »Prvi bo imel rožnate, drugi rumene, tretji be:!e, četrti rdeče oči... Vsi jih bedo gledali na urici. Tako zali bodo moji fantje!« Zinouki se stisne srce in reče: »Če ne boš molčala, te udarim po glavi!« In že popade Vero za lase in krik napolni sobo. V dvanajstem letu »Fedja, čestitam vam, dobro ste napravili skušnjo!« »Da, Zinočka, obljubili ste mi, da me vzamete za moža, kadar nekaj dosežem. Zdaj sem nekaj, vidite!« »Fedja, poljubite mi roko!« »Z;noöka, nikoli se nisem poniževal pred ženskami — ampak vam poljubim refoo in vem, da mi ne bo žal.« »Če ste mi poljubili roko, me morate vzeti za ženo... Imate radi otroke?« »Imam, oe so t:h'.« »čujte Fedja. imela bi rada dvoje de-ce. fantka jn puntfko ... Fantek bo nosil '-mo obleko iz žameta, ^unčka pa rožnato in na glavi bo imela širokio pentljo Nn/iini otroci bodo srečni...« »Da, saj bodo otroci ljubezni!« Kraljestvo mode Bluze Stanovanje brez „moderne" navlake Splošno dela občinstvo pogreške. ker slepo in brez kritike kupuje, kar mu trgovec ponudi, češ da je moderno in gosposko teT bo trajalo na veke. Seveda ima tudi to stališče svojo dobro stran, vendar pa nikdar ne bomo imeli individualnega doma. ker bi moral biti mizar izvrsten psiholog, da bi med pogajanji za naročeno opravo «spoznal, kakšna oprema ie za naročnike. Za one. ki pri izbiri mobilij nimajo določenih namenov in niso sigurni, za kaj naj se odločijo, na drugi stkani pa tudi nimajo smisla za slog ali celo ne dobrega okusa, taki naj vprašajo sipretnega arhitekra, ki se bavi s temi stvarmi. Najprej ne smemo nabasati svojega stanovanja, ker vendar ne gre za to, da bi nadačin svoje stanovanje z množico bogatega mo-bilarja. pač sj pa nabavimo le ono, kar odgovarja individualnosti naših razmer, prostorov in legi stanovanja in nazad nie tudi enotnemu vtisu stanovanja kot celoti. Razmere so navadno take. da moramo čimbolj ekonomično izrabiti prostor in včasih smo prisiljeni celo izpremeniti spalnico tako. da v njej lahko sprejemamo tudi goste. Če nam ni mogoče opremiti stanovanja, da bi vsa oprava tvorila enoto, si priredimo vsaj kotiček v sebi ali pri oknu na svoj način, tako da bo vsaj ta tr.aihen del odraža! naš dobri okus. Kjer pa ni okusa, bo pa prav ta individualni kotiček razstava našega špisarstva. Na naših slikah smo poskusili pokazati nekaj vzorcev apartnega stanovanja, ki se nanašajo zlasti na zgoraj omenjene podrobnosti in so tudi odločujoči za vtis vsega stanovama. V stanovanjih s centralno kurjavo ie važno, kako naj pokrijemo sobni ogrevalnik. Ker ta železna naprava detoje navadno zelo dolgočasno, jo lahko spremenimo na ta način, da jo obložimo z navadnimi opekami, kar napravi vtis intimnosti in primi-tvnega kamina. Zlasti je pa prileten zaradi svoje živahne rdeče barve. Ozadje mora biti tudi enobarvno, a žive barve, kar je zlasti v zadnjem času zelo moderno. Stoli morajo biti v takem prostoru popolnoma enostavni, vendar pa komodni. Neprepie-skani stoli z malimi blazinami iz kretona učinkujejo vedno dobro. Ozadje kamina lahko izpolni dobra pokrajina ali tihožitje, seveda delo dobrega umetnika, nikdar pa ne reprodukcija, ki vedno deluje kakor ю-narejen nakit na fini dami. Na kamin lahko postavimo kako domačo staro majoHko, fin starinski porcelan ali pa keramiko, ki jih v izbornih vzorcih izdeluje naša kera- mična šola na tehniški srednji šoli. (Slika 1.) Večkrat smo prisiljeni, da izpremenimo svojo malo kuhinjo v nekako sobo za stanovanje. Zato jo opremimo na način naših kmečkih hiš Zlasti se pri tem moramo ozirati na okna. Na oknu naj bodo bele zavese, okvir naj bo prepleskan živozeleno. glavno na oknu so pa lonci z nageljni in drugimi cvetlicami.. Navaden kmečki stol se najbolje prilega tako aranžiranemu oknu. (Slika 2.) Danes v dobi velike mode kaktej misli vsaka gospodinja, da ne sme biti brez teh apartnih eksotičnih gostov. Mizico s kaktejami postavimo pred okno z zavesami iz surove svile kar deluje izredno ugodno. Mizica naj bo prepleskana živordeče, da se pitoreskne oblike in barve kaktej tembolj odražajo od trje. (Zadnja skica zgoraj). V moderni sobi polagamo veliko važnost na prikladne prostore za odpočivanje. Naša zadnja slika naju kaže blazinasto zoto, ob nji pa moderen fotelj, nekaj živahno ornamentiranih blazin, ogledalo v modernem okvirju iz kovane medi- svetilke na steni v podobi krogel in pisano obrobljeno okmo z drobno desinirarco tapeto kot ozadje Ker Imamo po osvobojenju v naši državi prav mnogo orijentalskih umetnostno-obrt-nih izdelkov, moramo paziti pri njih, da jih ne zlečemo preveč na kup. Zato nam naj pa spodnja slika na levi dokaže kako neokusno, je naše stanovanje, če ie opremljeno tako, kakor turški harem v panopti-ku na velesejmai. To spomladi pri kostu mu pre potrebno oblačilo je letos najrazličnejše vrste. Pogosto vidimo enostavne, moškim srajcam podobne tipe, ki jih pa nosimo le dopoldne. Moderne so tudi zanimive proti sredini nekoliko nabrane bluze, ki so večkrat okrašene s fišijem ali podobnim nakitom. Tak model vidimo na naši sliki na prvi skici. Njeni robovi so iz tenmomodrih lakastili trakov. Prav tako so tudi mali okrogli gumbi temnomodri. Na tretji skici vidimo svetel telovnik, ki ga predpisuje moda v zvezi z ohlapno jopico kostuma. Ta bluza je ob strani všita in ima zato sedaj tako priljubljeno vsločeno obliko, ki izdaja vedno bolj sc uveljavljajoč ameriški okus. Mnog bluz je letos sešitih iz tankih tkanin linona ali batista, ki se perejo. Te tkanine so namreč zopet prišle л- modo in se bodo gotovo tudi držale. Prav lepo bluzo vidimo na naši drugi sliki. Nosi se za krilom in se končuje s širokim pasom ter je okrašena po sredi z gumbi, ob strani pa z robčki in zapetimi žepi. Ovratnik je ozek in okrašen s široko svileno penoljo. Tudi torbice morajo biti pomladanske Napačno je mnenje, da smo pomladanski modi že zadostili, če si nabavimo novo obleko in nov klobuk. Paziti moramo poleg tega še na tisoč malenkosti. ki jih moda zahteva, če hočemo biti elegantni Znano nam je, da elegantna rokavica, apartna torbica in dober čevelj lahko zelo povzdigne tudi drugače skromno obleko. Ker so pa te stvari zelo drage, moramo pač tako izibirati, da je vsaka stvar porabna za najrazličnejše prilike. To velja zlasti, za torbice, ki so zadnji čas izdelane tako, da jih lahko nosimo h kostumu ali pa tudi h plašču in promenad-ni obleki, na drugi strani se pa skladajo tudi vse z vsemi modnimi barvami. Na naši sliki vidimo nekaj takih modelov, ki so pripravni zaradi svoje nevtralnosti za vsako priliko Na prvi risbi vidimo enostavno a praktično torbico ki se odlikuje po kvaliteti usnja in svoji lepi nevtralni barvi. Originalen ie zlasti ročaj, ki ie sestavljen iz krogel iz želvinega ščita ali slonove kosti Torbice iz kačjih kož v podobi denarnic (slika 2) nosimo sedai samo na eriem jermenu in so zlasti zaradi te hoti-mične primitivnosti prav mične. Učinki pisanih pletenin in barvne gobe-linske vezenine (spodnja skica) so zeio priljubljene, ker se njih pisane barve skladajo z vsako obleko. Vi potrebu ete samo eno kožno kremo, kajti NIVEA-CHEME ie dnevna in nočna krema obenem. Podnev» Vas varuje škodljivih vplivov sla* begi, vremena pronikne v nasprotju z ma-stilno zlato krem« popolnoma v kožo ne da bi zapuščala blesk — Ponofc učinkuje FUCFRIT kot hranilno «sred^vn kožo. vse staničje pomlaiaioča. ol:repčujoča ш neguioča. Samo NIVEAU KREMA vsebuje EUCERIT ln v tem temelli njena svoj^vr^lsa učinkovitost Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. T. R. V. Ad I. Po vašem opisu ni mo» či uganiti, za kaj gre. Kakor smo povedali že neštetokrat, ne zadošča za diagnozo kož« nih bolezni često niti najboljši strokovnja» ški popis. Stopite vendar h kakemu derma» tologu, da vas pregleda. Ad 2. Velja isto kot za 1. — Ad 3. V splošnem velja načelo, da je teža v tolikih kilogramih primerna, kolikor meri človek nad 1 metrom. Kdor tehta torej 90 kg, mora biti 190 cm (= 1 m plus 90 cm) visok. — Ce imate razširjeno srce in vam noge otekajo, potem je potreb« no, da vodi shujšaJno кито zdravnik, odno» sno, da vas ima pod nadzorstvom. Vseka» kor vam pa ne more škodovati. Če vam svetujemo, da ne uživate preveč tekočine (tudi ne vode) kaj še alkoholne pijače. Na» dalje ne jejte mnogo. Izogibajte se poseb» no močnatih, sladkih in mastnih jedi. Malo nezamaščenuga mesa, sočivje, salate in ne» sladkega sadja. — G N. P. v C Brez oseb» ne preiskave in mnogokrat daljšega opazo» vanja ni mh bom imela! Dva, dečka in deklico ... Oba pojdeta v šolo, deček bo inženier, v obraz bo bled in aristokratski gladlko obrit in ne bo pil ne kad 1. Deklica postane slavna igralka. Kadar bo igrala na odru, bodo vsi spraševali: Kdo pa je njena mati? Pokažite nam mater te nadarjene krasne mlade dame! In jaz ji bom izbrala moža . . . Poiščem ji slikarja, ki bo bled v obraz, gladlko obrit in ne bo ne pijanec ne kadilec... To je moj iideal moža.« V dva'ndvajsetem letu »Sergej, saj nič ne rečem, amrpalk pri tvojih skromnih dohodkih imeti otroke — to je blazno!« »Zinločka!« »Ne, to je nepreračunljivo! Kadar se popravi fcvoi gmotni položaj, ne bom oporekala, Zdaj .. Ne!« V tridesetem letu »Sergej, sedaj mi je sedem in dvajset Po stasu me :ma vsak za mlado dekle.. Pomisli, če pride otrok!... Ali ne veš, da otrok pokvari figuro?« »Vrag te uimej! Prej si vedno stcikala. da ne moreva imeti otrok zaradi gmotnih razmer. Zdaj sva si postlala, da lahko udobno leživa, ti pa najdeš zmerom kak nov izgovor!« »Sergej, pomisli, da mi je sedem ш dvajset let... Saj imava še časa ... « V osem in štiridesetem letu »Doktor, pomagajte mi vendar, rada bi imela otroka!« »MKostljiva, sam Bog more pomagati. KoJiko vam je let?« »Če smem povedati resnico: šest in štirideset... Saj ženska v teh letih še lahko postane mati?« »Seveda lahko postane, posebno vi, ki ste še mladi, zdravi in čv rstt!« »Dclklfcor, osrečite nesrečno žensfko, storila vse, kar je v vaši moči!« Šele zdaj je Zinočka zapopadla smisel svetega materinstva ... Rad. Peterlin-Petruška. Sreča v nesreči Tita Dobrote Tita Dobroti, uradniku v ministrstvu financ, .ie nenadoma zbotela žena. Tri dni in tri noči je sedel pri njeni postelji in jo tolažil, da bo že bolje in da bo še vse prav dobro; proti jutru četrtega dne je pa revica izdihmila svojo blago dušo. Hudo je bilo Titu Dobroti, inako se mu je storilo in solze usmiljenja so ob- lMe njegova baržunasta lica ter mu zalile svetlo rumeno bradico. V globokem premišljevanju je čakal, da je vzšlo solnce nad šumnim mestom, potem se je pa oblekel, vzel palico, zakleni'1 vrata za seboj in šel v pogrebni zavod. Iskal je pogrebnega zavoda — bila je nedelja — pa je srečal s potoma tri prijatelje: Janeza, Ivana in Janka. Potožil jim je svoje neznansko gorje. Vsi so bili do dna duše ginjeni in so ga iskreno pomilova-li. Stopili so v bližnjo zajtrkovalnico in pri kozarčkih dobrega žganja, p va in vina jim je nesrečni Tit neštetokrat raztolmačil svojo globoko bol. In ko so v pozni nočni uri zapustili gostilno, so imeli tudi prijateljčki rosne oči in drug pred drugim so vabili nesrečnega Tita k sebi na dom. Tit Dobrota pa si je obrisal obraz in odvrnil: »Ne, dragi prijatelji! Idite lepo mirno domov, jaz pojdem pa spat k svoji dragi, nepozabni ženici Marički!« Težka in nerodna je bila pot v tretje nadstropje. Ko je pa stopil v sobo, se je brez luči slekel, otipal z roko posteljo 'n pokojnico na nji in tiho prisedel. Nekaj časa je sedel molče, potem je pa vstal, se skloni nad mrtvo ženico, ji segel z rokami pod pazduho, jo nežno podvinil k stenj ter legel poleg nje na posteljo »Moia ljuba ženka, moja sladka Ma-rička! Toliko let si mi stregla. Ponoči si vstajala s postelje in kuhala meni nesrečnežu čaj. Jaz sem pa ležal pri zidu in bui'ji] vate s svojimi grdimi očmi in te ošteval, ker ni bilo vse že pripravljeno. To noč spi ti pri zidu. odpočij se, revica, a jaz bom ležal na kraju in ti postregel, če bo treba. Lahko noč. Ma-rička, lahko noč!« Objel jo je z levico in zaspai. In spal je do drugega dne, dokler ga opoldamsiko zvonjenje in cing-Ijanje ni zbudilo iz sladkega spanja. Pome! si je oči. pogledal okoli sebe in skočil iz postelje. * Po pogrebu je taval Tit Dobrota тю mestu kakor izgublren. Hodil je iz gostilne v gostilno. Vse bolj in bolj se je zanemarjal, tako da skoraj ni bil več človeku podoben. Prihranki so tajali po krčmah kakor sneg pod južrcnm vetrom. Liter za litrom je natakarica nosila na mizn Dobrota ie na pripovedoval zamiznikom čedalje lepše stvari o svoii ženici Marčki. Slavil jo je kot mučenrco in jo povzdigoval do nebes. Poslušalci pa so kimali in — pili. Nekega dne ga dobe prijatelji v predmestni gost!lnic\ ko je prišel ravno s pokopa!;šča. Sedejo k njemu in se razgovore po starem. V njih družbi je tudi postavna dolgoletna Jankova liubica. Marijanica ji je ime in na klobuku ima Po tedanji modi malone celega golob-čka prišitega. Kmalu opazijo prijatelji, da se Trtu Dobroti oči nekako svetlikajo, kedar se ozropoMarijanici. Najrajše se mu ustavijo na golobčku, od ondod pa jim švigne pogled kakor nehote na zdravi Ma-ri.ianičin obraz in zdrkne, samo za trenutek. malo niže na njene junaške prsn. »Kljuje!« pravi Janez Ivanu na uho in trči z vsemi. Pri dragem litnu postane Tit zgovor-nejši. Nagne se malo k Marijanici in ji polglasno pripoveduje o pokojni že-nki, kako mu je stregla in kako da se počuti samotnega, odkar nima Človeka, kateremu bi mogel zaupati vso svojo notranjo bol. Pri tretjem litru se mu oči razširijo in poostre. On takoj opazi, ako se kdo dotakne Marijanice četudi le s poželjivim pogledom in pokara Janka, ko sbü z roko v Marijaničin muf, češ da se to ne spodobi. Sam pa nagne glavo naenkrat čisto blizu k Marijanici. kakor da občuduje golobčka. p™ladi ga z levico narahlo in zašepeta. toda tako, da ga sliši Mariianica. sladko, presladko: »Go-lobček! Qdobče-ek!« »Meni se Dobrota smili,« pravi Ivan tovarišem, ko so stopili malo v vežo m pustili ona dva sama. »AJfo se kanalu Iz življenja in Majhen izrez iz zimskega Pariza Pogled na zasnežene vrtove pariškega Trocadera in na kip nosoroga, ki Je v perspektivi zime še iantastičnejši kakor v žarkem poletnem solncu Kadar grmijo plazovi v doline.. Nevarnosti plazov — O plazovih in njihovih nevarnostih je bilo že dosti pisanja in nasvetov, a še vedno premalo, kakor dokazujejo nesreče, ki se dogajajo vedno znova in ki so, žal, tudi pri nas v zadnjih ča» sih zahtevale več človeških žrtev. Kadar je računati z naglimi vremenskimi spremembami, o čemer nas tisk dandanes že zelo za» nesljivo obvešča, kadar beremo o udi» ranju plazov in ob močnih snežnih me» težih je najbolje, da se potovanju po nevarnih ozemljih za nekoliko dni sploh odpovemo. Ta nevarna mesta moramo dobro poznati, če kam gremo in tudi svaril domačinov nikar ne pre» zirajmo! Dobro je tudi, če se ne poda» jamo na smučarske in podobne ture nikoli sami temveč vedno v družbi izkušenih to» varišev in vodnikov. Tudi na opremo polagajmo potrebno pozornost. Nikoli ne bi smeli na zimskih turah pozabiti na posebno varnostno vrvico, ki kaže v slučaju zasutja reševalcm pot do po» nesrečenca. Strmine in obronke, ki so na glasu radi plazov, obidimo v velikem loku Če le mogoče se poslužujmo poti po skalnih grebenih, tudi če bi morali pri tem smuči od časa do časa nositi. Po nevarnih pobočjih stopajmo dalč drug od drugega in ne» privezani, nikoli naj bi ne bila več ne» go ena oseba na nevarnem kraju. Pri» vežimo si gori omenjeno varnostno vr» Zora vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na-. ravno barvo. ZaK. Zast. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, drogerijam, parfameriia-m, brlvnioam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. ne oženi, bo popolnoma propadel, le žena ga še more rešiti.« »Vesta, kaj?« reče Janko. »Marijani-ca bi bila zanj ravno prava. Jaz mu jo iz zgolj prijateljstva prepustim. Meni je bi'la vedno zvesta in tako bo tudi njemu.« »Imenitno!« zakriöi Janez. »Uredimo to stvar že našemu prijatelju Titu na ljubo. In sicer kolikor moč hitro!« Sežejo si v roko. »Zdaj pa brž na delo!« Ko stopnjo v sobo, se jim ponudi kakor nalašča krasen prizor: Tit Dobrota drži z obema rokama Marijaničino desnico, jo nese k ustnicam in poljubi, enkrat, dvakrat, trikrat, ter vselej za-šepeta »Goilobček, gctfobček, golobček!« »Živel mladi par!« zakriče vsi trije in hite k njima ter jiraa čestitajo k zaroki. »Alo, natakarica, liter šentjanževca ла mizo!« ... Tako se je za Tita Dobroto vse srečno končalo. Še tisti večer je vzel nevesto Marijanico k sebi na stanovanje in sam osebno je šel k njenemu gospodarju odpovedat službo. Oklieali so jih enkrat za vse trikrat. Svatba je bila v isti gostilni kakor zaroka in svatje: trije prijatelji Janez, Ivam in Janko so se prav dobro imeli in piii neštetokrat na zdravje srečnemu mlademu paru. Kako se jih ubranimo. vico in stopajmo tiho in počasi, brez skokov in teptanja. Ne delajmo pre» globokih sledov, a starih se poslužuj» mo le, če so varni. Če ne vozimo s smučmi poševno navzdol naj bodo le rahlo privezane na noge tako da se jih v slučaju nevarnosti lahko takoj reši» mo. Če zaidemo v plaz, ohranimo mirno kri, odvrzimo deske, skušajmo se plazu s palicami upirati in ostati s plavalnimi gibi na njegovi površini. Zasute tovariše skušajmo ko» likor mogoče hitro odkopati in le te» daj, če sami nič ne opravimo, pojdimo po pomoč. Elektrika v človeškem telesu Profesor Jolly z londonskeoa vse» učilišča se bavi z raziskovanjem elck» tričnih pojavov v človeškem telesu in je podal v ožjem krogu učenjakov do» kaz, da nastopajo že ob najmanjšem čustvenem razgibanju. Dokaz se je iz» vršil približno takole: Neki dijak je legel na blazino, ki je bila prepojena z določeno raztopino. Pod roko in na roko so mu dali manj» šo blazino, preparirano na isti način, a vse te blazine so bile v zvezi z gal» vanometrom. Drug dijak je začel po» tem prvemu pripovedovati kakšno dra» stično zgodbo, n. pr. prizor pri zobo» zdravniku. Že pet sekund pozneje se je pojavila reakcija in igla galvanome» tra se je začela premikati. Prof. Jolly pravi, da potrebuje nje» govo odkritje še mnogo podrobne iz» delave, šele tedaj bo postalo praktično pomembno. Zdravilna veda bo dobila s to metodo vsekakor zanesljiv pripo» moček za dijagnozo in zdravljenje raz» nih bolezni. Na londonski kirurgični kliniki poskušajo že pospeševati ce» Ijenje ran s slabotnimi električnimi to» ki na ranjenem mestu. Rezultati teh poskusov še niso znani. Posledice ponesrečene operacije Procesi, kakršnega imajo ta čas v Parizu, so zelo redki in sipecijaliteta naše dobe. Gospa Leguenova, lastnica neke pariške modne trgovine, se je zaupala nekemu kirurgu, da b; ji z operacijo popravil linijo noge. Po operaciji pa se je noga vnela n namesto da bi postala lepša, so jo morali odrezati. Nesrečna pacijentka je tožila kirurga j za odškodnino. Sodišče še ni izreklo ' sodbe, ker mora na;prvo ugotoviti, ali je nesrečo zakrivil kirurg ali pa kakšna druga okol ščir.a. Jasnovidec odkril tatove Praški listi poročajo o zanimnvem slučaju iasnovidenja. Znani telepat in jasnovidec Erik Jan Hanussen je s svojimi okultivnimi zmožnostmi odkril družbo tatov, ki je pred dvema letoma oplenila denarno pismo z 10.000 dolarjev, last Češke komercijalne banke. Banka je zavarovana pri praški podružnici zavarovalnice Riunone Adriatica di Sicurtä in ta je bila dolžna svoji kli-jentinji povrniti ukradeno vsoto, kj je bila odposlana v Rumunijo. Že I. 1927. je predlagal vodja transportno-odškod-ninskega oddelka zavarovalnice Ehren-stein podružniškemu ravnateljstvu, naj se posluži za ugotovitev storilcev gori navedenega jasnovidca. Ravnateljstvo pa je ta predlog odklonilo in je šele pred kratkim, po znan h lanskih Ha-nussenovih uspehih v Pragi (o čemer smo tudi mi poročali) poklicalo tega na pomoč, potem ko so ostala vsa druga poizvedovanja brez liaska. Hanussen se je pozivu odzval in je odgovoril na podlagi svoj:h eksperimentov, da živijo storilci v Rumuniji, kjer jih ne bo težko izslediti. Glavni krivec po Hanussenovem popisu bi moral biti namreč vodilen uradnik na pošti v rumunskem mestu Satu- mareju. kier ga poznajo vsi zaradi njegovega izumiteljskega delovanja in kjer uživa mnogo protekcije. Njegova specijaliteta ie sestavljanje radioaparatov. Možakar je še mlad. a v njegovem stanovanju bodo našli kos lista, s katerim .ie napolnil denarno pismo, ko je pobral iz njega s svojimi pomagači ukradene dolarje. Te navedbe so bile tako precizne, da ravnateljstvo še vedno ni hotelo verjeti. Poizvedovalo je še vedno po češko-siovašk h poštnih uradih, čeprav je Hanussen trdil z vso odločnostjo, da so tatovi Rumunci, in .ie ponudil zavarovalnici visoko bančno garancijo, da jih sam najde najdalje v teku 14 dni. Končno sta se Hanussen in Ehrenstein odpravila v Satumare in po nekoliko dnth je sedela vsa tatinska družba v zaporu. Naši' so takšne dokaze za njeno krivdo, da jih ni bilo mogoče spregledati — in v tej družbi je bil gori opisani poštni uradnik. Tudi od ukradene vsote so rešili samo del. Ce bi bilo zavarovalniško ravnateljstvo že pred dvema letoma poslušalo Ehrensteinov nasvet, bi lahko rešilo vseh 10.000 dolarjev! Egmtski kralj obišče Evropo Iz Prage poročajo, da bo egiptski kralj Fuad v prvi polovici tega leta obiskal Srednjo Evromo do Nemčije. Ob tej priliki pojde tudi v Prago, da vrne predsedniku Masaryku poset. ki mu ga je ta pred časom napravil v Egiptu. Pogreb španske kraljice-matere Marije Kristine v minulem tednu so pokopali špansko kraljico-mater Marijo Kristino, mater kralja Alionza XIII. Položili so jo k večnemu počitku v obleki tretje rednice in z lesenim križcem v roki. Mrtvaški sprevod na naši sliki se pomika skozi vojaški špailr na kolodvor, kjer so prenesli krsto v poseben vagon in Jo odpeljali v Escurial. Tam so položili rakev s truplom v cerkev avguštinskega samo stana Miss Evropa išče orijentacije Gdčna. Simonova v Parizu vprašuje policijskega stražnika po imenu ulic in trgov Kako rešujejo stanovanjski problem na Češkoslovaškem Odkar je stopil v veljavo zakon o pomoči gradbenemu delovanju, t. j. od 1. jun. 1921.. ie dalo češkoslovaško ministrstvo za javna dela preko 3 Va milijarde kron podpore v to svrho. Zgradili so v tem času 26.472 hiš s 56.801 stanovanjem. Celokupni gradbeni stroški so znašali skoraj.4% milijarde kron Na Prago odpade 2116 hiš z 12.350 stanovanji. Edisonov surogat za gumi Izumitelj Edison, ki je dne 10. t. m. praznoval svoj 82. rojstni dan, je ob tej priliki oznanil prijateljem in znancem, da se že dalje časa bavi z odkritjem, ki bo velikanske važnosti za razvoj tehnike v bodočnosti. Posrečilo se mu je najti nadomestek za gumi, in sicer v obliki rastline, ki ima podobo trave. Rastlina se goji kakor žito, ni pa nujno, da bi se vsako leto nanovo sejala, ker ostane štor v zemlji in poganja rast naslednje leto sam iz sebe. 20.000 kvadr. milj novih rudninskih nahajališč Okoli permanske reke Yurimagua in v bližini Amazo.nke so preiskali 20.000 kv. milj prostrano ozemlje, ki je pre-bogato na rudninah vseh vrst. Konsor-cij denarnih magnatov iz Zedmjenih držav se .ie pogodil s peruansko vlado, da mu nrepustj to ozemlje, ki ga odlikuje tudi milo podnebje, v eksploata-cijo. V bližnji pomladi se naseli tu baje 50.000 evropskih kolonistov. Ameriški konsorcij bo gradil preko te koncesije železniško progo z izhodiščem v pristanišču Painti. Zopet rekord v zrakoplovstvu Mlada, komaj 181etna Američanka miss Bobby Troutova, ki Je vzdržala v zraku z letalom 17 ur, S minut, 37 sekund in je potolkla vse dosedanje ženske vztrajnostne rekorde v zrakoplovstvu 45-a 1-е o t is x :E=> ^ izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi in največji pažnji je še vedno potrebno dajati bolniku in rekonvalescentu lahko preoavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem. To se najlažje doseže z Papeška država: Gitta di Vaticano 1. Vlale del Interno. 2. Vatikanski vrtovi. 3. Etiopski kolegij. 4. Palača kardinala Merry de Vala, Dajte bolnikom 2—3 žličice OvomaJtine za dopoldne in južino in povrni'li jim boste v kratkem času zdravje in svežost. Dobiva se povsod! Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list, pri Dr. A. VV A N D E R - U D. D., Z A G R E В Naše delavstvo in slovenska kultura - Ob otvoritvi palače Delavske zbornice v Ljubljani Dejstvo, da je dobil osrednji zavod slovenskega delavstva — Delavska zbornica — to, o čemer so sanjale generacije naših |xo-leiarcev: svoj reprezentativni dom, nas vodi tudi na kulturno področje. V tem domu ima prosvetni odsek Delavske zbornice veliko knjižnico: tu bo poslej centrala kulturnega dela med slovenskim proletarija-tom. V dneh, ko se ta dom slovesno otvarja. mislimo o tem. koliko važnih kulturnih nalog čaka kroge, ki jim je poverjena reprezentanca slovenskega delavstva. Predvsem: razširiti, poglobiti kulturo naših delavcev, dvigniti duševni nivo slovenskega delavstva. Problem narodove kulture ni samo kar na obilneiša in najizvirneiša produkcija, marveč tudi kulturni Konzum. Zakaj ne bi teh delavcu tako znanih pojmov prenesli na področje kuturnega dela?! Tu producenti: pisatelji, likovni umetniki, glasbeniki. Tam konzumenti: delavci, kmetje. meščani, intelektualci. Aii naj producenti slovenske kulture ustvarjajo le za omejen krog meščanov in ^intelektualcev? Ali so zato napisane dobre knjige, da jih čita le ozek krog ljudi? Ali ustvarjajo slikarji in kiparji svoja dela zgolj za bogate Mecene, ki jih ni več, ali za galerije, ne pa tudi v okras in ponos vsem na 5im hišam, kier se tolikokrat šopiri ničvredno tuje blago? Problem, kako razširiti vrste kultu-nih konzumcntov, kako prodreti z dobrimi knji gami in umetnostnimi deli v najširše sloje, ni samo problem tako zvane »ljudske prosveten. To je tudi problem tako zvane » visoke kulture t, vprašanje vseli, ki pri nas kulturno ustvarjajo. Slovenski pisatelj iti umetnik imata danes zelo omejeno polje. Slovenska knjiga ne gre v tisočih med ljudi, ne teče kakor močan, osvežujoč tok širom našega ljudstva, marveč kaplja nočasi kakor apnenčeva voda v kraških jamah, ustvarjajoč nekake otoke posameznikov, ki se zanimajo za lepo knji go ali umetnino. Lahko bi ugovarjal: Kdo naij kupuje tako drage knjige? Kako naj si preprost človek kupi le reprodukcijo domačega originala? To je eno. Drugo je to: Kako naj preprosti ljudje razumejo naše leposlovne knjige, ko so pisane tako visoko? Vse to je v medsebojni zvezi. In še drugo ie s tem v zvezi: Težave našega zatožni štva, nizki pisateljski bonorarj,i, obupna izoliranost likovnih umetnikov. Zastoj, odrevenelost našega kulturnega življenja. Doma bi težko našli recept za ozdravljenje. Poglejmo preko meja, v tuji svet: V Nemčiji. Franciii Amgliii in danes fudi že v Rusiji, na Češko s Jo vaške m in drucod. kjer si ie delavstvo pridobilo s socialnim boiern ugodnejši, to se oravi: pravičnejši zmotili Dolc/ai. prehaia znaten del njegovih sil na kvlturjpo področje:____ Od meseca do meseca raste število delavcih kulturnih društev, ljudskih vseučilišč. večernih tečajev prosvetnih domov. kniižnic. izobraževalnih zavodov, časopisov itd. Silna narodna plast, ogromen nlaz I«udi. se pomika tia. kier so še pred desedetii stali izbranci s šolskimi sončeva H v že du in često z obupno praznimi glavami in srci. Pomika se plaz ne da ruši kulturno, marveč da ii prinese nov materija!- gradivo za nov. mogočnejši raz-voi • da prinese kulturnim oroducentom tisoče in tisoče hvaležnih konzumentw. Rekli smo: Kdo nai kupiiie drage kniige? Število irstvaria čudeže: deset tisoč kou-znmcntov stori, da draga kniiea postane preeni. Rekli smo: Kak.n nai preprost človek razume »boljšo< kmisro? Vzgledi naprednejših narodov nas uče: Treba ie dela. gibanja — treba zanesti v ljudske vrste pobudo: za pobudo pride zanimanie za zanirnan'em počasi trnd: umevanie V ora-vi lepi književnosti ni nič takega, kar ne bi bilo raü'ivo človeku. ki se ie vzgoiil za čitanre. V mučni književnosti imamo knii-gc za različne stopnje: tu ie potrebno predznanje vendar ovire niso niti tu nepremagljive. Delavcu, ki hoče in delavstvu, ki se zna oori.ieti dela za svoi napredek, se odpiralo široke možnosti. Demokratizacij družbe — neizogibna, neustavljiva, nedoliiva — prinaša kulturo v vse s'oi-e. v vse družabne vrste. Gre za to. da tudi mi ottne-mo najširše sloje pogubnemu vplivu neznanja, neodločnosti. alkohola in drugih zatiralcev in da z močno socialno zakonodajo omogočimo vsemu delavstvu duševno živlienie. ki zahteva nekai več časa. denarja, .truda in zaunania vase. Palača Delavske zbornice ma eni nai-lepših liubl'ianiskih ulic ie simbol tega prvega prebuienia. začetek nove dobe v našem soc;alnem presnavliarau. Mimo prostorov, ki vodiio v jedilnice, mimo potov k debri. ceneni telesni hrani — tudi to ie važna pobuda, »omemiben vzgled! — zaviieš k skladišču duševne hrane, v čitalnico in knjižnico. Ob tei hudi zimi so toplo zakurjeni prostori oolni liu-di. Danes še vsi ne čita:o. Vsai z zanimanjem ne. Nekateri se Ie greieio. To ie črva stopnja: najprej ie treba zadovoljiti človekove tejesne potrebe. Toda drugi se že pridno poglabljaio v časnike; nekatere vidiš, ki z zanimanjem obračaio strani revije. To so razne stoottie v delavčevem duševnem razvoju. A talentom ie odprta pot še višje, na.ivišie: Maksim Gorkii. Pa-nait Istrati in drugi so vzgled. Po stenah umetniške slike. Stalna razstava naših socialno čutečih umetnikov: stalen poziv delavcem, da nai se zanimaio za delo imetnikov. Dobe police rež k o obložene s knjiga mi. Desettisoči knjig. To ie knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice, odiprta vsak dan od 10. do 12.. od pol 18. do 21. ure. Tz neznatnih začetfkov raste skoro skokoma. V ianuar.iu leta 1927. ie štela 4SI obiskovalcev, v decembru 1649 Lani v ianuariu 2029, v decembru 1811 — število se izpreminia vendar: če oregledaš mesece v celoti, vidiš stalen porast članstva. Lani v ianuariu ie bilo izposoienih 4051. v decembru 3798 kniig: slovenskih: v ianuariu 2419 v decembru 1703: nemških: 1390 — 1814: hrvatskih 242 — 263. Izmed teh: leposlovnih 3670 — 3261. znanstvenih 2SI _ 5.37. To so številke dveh mesecev, ki iim ie treba dodati še to - le: Več kot polovica obiskovalcev so delavci. četrtina diiaki, ostalo drugi poklici. Ta statistika še ne pove ničesar, vendar je dejstvo da se naše delavstvo čedalje boli kulturno prebuia. da vstopa v slovensko živlienie kot kulturni konzu-men-t. Nimam še statistike o tem, kar bi bilo najzanimivejše: kakšne kniige in katere avtorje najrajši čitaio naši delavci? Ne moremo še določiti nivoia našega pro-letariiata ki je kai različen: Živeč še vedno v sila trdi borbi za gmotno živlienie. ne more delavec žrtvovati veliko časa za kulturo, ne čuti še dovoli globoke kulturne potrebe. Treba se ie greti treba ie premagovati bedo in strah za bodoč- • nos t.. • V tem prvem svitu novega socialnega življenja slovenskega industrijskega delavstva. v luči prvih uspehov v veliki borbi ie reprezentativni dom Delavske zbornice v Ljubljani ognjišče nove delavske samozavesti, nove vere v uspeh, ki drami naše delovne sloie in iih soaia z narodovo kulturo. Delavsko ognjišče — to ie velika knjižnica v Ljubljani, h katere- se ie že rodila manjša. —- v Mariboru., Ogniišče so predavanja Frosvetnega odseka za delavstvo: za začetek 33 izdelanih predavani" vsako s sikioptičnimi slikami. Predavania o francoski revoluciji, o starh kulturah o tuiih deželah, o delavskem življenju in delu v tujini — vsako gre približno osemkrat na l©to med ljudi: v Celje, Trbovlje. Hrastnik, Zastorie, Prevalie. P tu j Jesenice. Tržič. Se ie vel ko dela še mno.go načrtov toda podlaga ie ustvariena in z Miklošičeve ceste v Ljubljani utegnejo kedai teči še silneiši. preraiaioči tokovi kulturne pclnde in vere... __B. PISMO IZ ZAGREBA. Literarna društva in reviie Mrtva društva — potreba širše in bolj literarne usmeritve — Tradicija brez elana — Revije na rissifco — Ali se literatje lahko zedinijo? V Zagrebu, 15. februarja. Srečal sem nekaj naših književnikov, ki so presenečeno odprli oči, k( so slišali, da je^ «Društvo hrvatskih književnika» imelo občni zbor in izvolilo novi odbor. Glejte, take so vezi književnikov z 'Društvom hrvatskih književnika». Brez dvoma je, da je bil ta občni zbor ob-avlien nekje v listih v rubriki «Današnje prireditve», toda človek ki teh prireditev ne obiskuje, je pač težko izvedel, da- je nastopil tisti dan v letu, ko to društvo oživi. Popolnoma tako ie tudi s staro «MaHco Hrvatsko». Mladi, naprednejši književniki so že zdavnaj resignirali na obe društvi. Nekoč, ko so še imeli ambicije, da bi iz njiju kaj naredili, so doživeli razočaranje: preglasovali so jih člani neknjiževniki. A ti imajo brez dvoma večino. Kdo naj se potem takem bojuje z mlini na veter? In zadeva je zaspala ... Še eno združenje književnikov obstoji v Zagrebu Pen-klub. Tudi tu ie zmagalo blaženo načelo parlamentarnega preglasovanja. Posamezniki so reprezentativni časopis, je lansko jeeen prenehal izhajati. In vendar se čuti potreba velike reprezentativne literarne revije, ki bi zbrala okoli sebe vse jugoslovenske književnike. Taka revija bi imela danes bolj ko kedaj se zaokvirili v svoje interesne sfere, spravili v klub (v nasprotju z njegovimi pravili!) ljudi, ki nimajo nič skupnega z literaturo, zagotovili si volilce in izvajajo svoj kardinalni program: večerjajo v Espianadu. S tem bi bil problem literarnih združenj rešen, če v Zagrebu vendar ne bi živeli tudi — Iiteratje. Oni, ki so se po tej razvrstitvi v interesene sfere znašli na robu literarnih društev in tisti, ki so docela prekinili z njimi, imajo takisto potrebo družabnega življenja. Kazen osebnih pa obstoje še interesi hrvatske književnosti; prav v interesu te hrvatske književnosti nastajajo potrebe nekega skupnega dela. medsebojne moralne rešitve in peneči — nastajajo |Ю-trebe kolektivne reprezentance. To. kar je in kar :e bilo storjeno, da bi se organizirali naši književniki, se ie razbilo in se še razbija ob ozki bazi plemenskih pretenzij v literaturi in na preširoki, platformi društvenega članstva. Bolj kot kedaj ponrei s« čuti danes v mlajših krogih zagrebških literatov potreba Pncuje. с organizacije v docela nasprotni smeri: na b januarja 1929 pri omenjeni založnici platformi kujiL, ______ zbrali v eno organizacijo? Ali jie to zares tako nemogoče? _ Ka Mesarij. Iz francoske književnosti Nepregledna je vrsta knjig, ki se kopičijo tako rekoč dnevno na francoskem knjižnem trgu. Že sam Pariz jih daje v tisočih, a tudi provinca je zelo pridna. Francoski literarni kritiki imajo ogromno — seveda specializi» raneg:'.— dela. da določč spisom pomemb» nejših avtorjev mesto, ki jim gre v celokup» ni slovstveni produkciji. O aktivnosti francoskih založnikov naj da vsaj medel pojem pregled knjig, ki jih je izdalo ali jih napoveduje založništvo «Xouvelle Revue Franchise», znar.o pod kra» tico «nrf». Ta pregled, objavljen v najno» vejši številki «Les Nouvelles Litteraires-», di, ki so bili iztrgani očetovski avtoriteti in tradicionalnemu redu in v katerih so povzroci'a silna in mnogovrstna vznemirjenja, da so rastli hitreje nego katerakoli generacija pred njimi. Ernest Gloeser je opisal vse strani te globoke in obsežne živ-lienske drame. Prebujenje spolnosti pri mladih dečkih, čutne in čuvstvene krize — to je zgolj ena stran drame mladega rodu. Bistvo problema pa .ie predvsem socialno. rod. V tem romanu čitamo. kako ie tr široki platformi pretendj v književnosti; čuti se potreba centralnega zeiinjenega združen',n vseh literatov naš? države, z ozko omejenim članstvom. Takšno združenje bi moralo biti zbirališče samo in edino ie literatov. Tako jugoslovensko združenje je t"di edino jamstvo, da bi se mogla naša narija kulturno in umetnostno postaviti v isto vrsto z ostalimi evropskimi kulturnimi narodi. In če bi ta pobuda prišla iz Zagreba, mislim. da bi bila simpatična tudi Sle vernem in Srbom, zakaj Zagreb bi lahko te zasnove realiziral. Tradicija ne more tekmovati z dirom današnjega časa. Samo mlade sile bi lahko obvladale tehniko časa in ji vtisnile sodobne kulturo. Zato ie potrebno skupno delo. A literarne revije bi mogle in morale biti odraz takega dela. Zagreb je v zadnjem času dal dve ali tri zanimive literarne revije. Res ie. reprezentativne revije Zagreb še vedno nima, kljub temu, da je bila za tako proglašena — pač v zmotnem umevaniu literarne reprezentativnosti — «Hrvatska revija». ki ima dobro tehnično opremo. «-Hrvatsko revijo» izdaja Matica Hrvatska. To je društvo, ki je že zdavnaj izgubilo vsak kontakt s časom. In bi bila potrebna temeljita regeneracija. Urednik revije dr. Brali i m i r L i vad i č se brez dvoma jalovo trudi. da bi iztisnil iz tega posušenega drevesa kakšno živliensko kal. Zdi se, da je s »vo-jimi prizadevanji brez moči v tem miljeju. «Savrenter.ik», organ Društva hrvatskih književnika», izhaja edino le po dobri volji treh kompanjonov tiskarne ^Merkantile», ki ga tiska. Pred desetimi leti je nemara ta Savremenik kaj pomenil v našem literarnem življenju, ki mu sicer ni dajal smeri, vendar ga je vsaj do neke mere ilustriral. Pozneje je tudi on prenehal izhajati, potlej se je pojavil znova in zdaj izhaja nekam mlačno in nerodno*, рз milos'i tiskarne. Toda njegovo izhajanje nima rezonance. Sama tradicija ga ne more rešiti. 'Lani je znčel izhajati v Zagrebu «Književnik». Izdaja ga človek, ki sam nima nikakih vezi z literaturo, izvzemši simpatije. Imel pa je to nesrečo, da .ie vsak drugi mesec izpreminjal urednika. Nekaj časa ga je urejeval Julije Bcnešič. Ta preioda je bila cvet tega lista. Nato je eno. morda dve številki uredil Milan Regovič in list je za čud o izgubil na vrednosti so'rudnikov in vsebine. Sedaj ga urejuje neki anonimni rdbor. List ie _ baje — po zaslugi lastnikove agilnosti dol >ro fundiran; sam njegov pojav v našem književnem žil теп n je prikupen in zanimiv. Toda manjka mu značilna in bistvena stvar: linija. Za novo leto je ustanovil mladi zagrebški pisatelj dr. Mladen Horvat svoj lastni list: «Pantheon».-'Doslej sta izšli dve številki. Horvat ima velike pretenzije: skuša dali listu nekak mednaroden značaj. Zato prinaša sestavke tujih književnikov v ori-nalnem jeziku. Tako ima vsaj v programu. V prvi številki je priobčil Mauricca Deko-bro. V drugi številki mu sicer manjkajo internacionalni sotrudniki. zato pa ima nekaj novih domačih imen. Vse to je za enkrat zgolj — zanimivo. Renomirana«;Kritika» Stevana G o 1 o g a-že trpi za nerednim izhajanjem. Večne finančne neprilike idealnega literarnega delavca! Golognža je dal svojemu listu izrazito socialno-literarno smer. On je edini pri nas afirmiral sodobnost v literaturi. «Sociialna Misao». ki io je lani ustanovil znani publicist dr. Božidar A d ž i j a nima leposlovnega značaja, čeprav je v zadnji številkami je «Socialna Misao» dosegla svoj to kulturno - socialni časopis. Že z nekaj številkami je cSicialna Misao» dosegla svoj popolni rezon. Naposled — morda je ianes važnejše obravnavati socialno kulturne probleme nego pisati beletristiko ... dre'o in Brahmsov koncert za violino, ie igral Zlatko Balokovič skupno z največjim svetovnim violinistom Lionelom Thertisom. Dirigiral je eden prvih nemških dirigentov prof. Ernest Wendel. Kuncev «Koncert za violino» je imel velik uspeh. Kritika prinaša simpatične sodbe o tej novosti; povdarja sicer francoski vpliv, vendar pa pravi, da imajo hrvatski ljudski motivi, ki govore iz skladbe, baš po zaslugi mehke, razrešeni; francoske tehnike tem večii učinek. Z izvajanjem v Berlinski filharmoniji se je Kunčeva skladba dobro afirmirala v tujem svetu. ★ Praski učiteljski zbor. — Voiee - band. _ Janačkove kompozicije v inozemstvu. Dne 3. t. m/ je v nevvvorški Metropolitan- Ijubiie kompozicije lani umrlega češkega skladatelja Leoša Janačka. Minule ini je bila v Berlinu na koncertnih programih cela vrsta Janačkovih komornih, instrumentalnih in orkestralnih skladb. Berlinska državna opera pripravlja v novi režiji opero f Jenufa», ki jo je uprizorilo že mnogo nemških gledališč, nedavno pa je bila zanosno sprejeta tudi v Metropolitnnski operi v Newyor-ku. Vse kaže, da bo «Jenufa» resen tekmec Smetanovi «Prodani nevesti», ki se je igrala že na 246 tujih gledališčih: ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki, na Japonskem, Kitajskem, v južni Afriki Hd. 0:1 ruske glasbe je imela lani v Evropi največ uspeha ruska opera. V Parizu so živahno pripravljali te dni otverjeno Rusko operno gledališče», ki ga je zgradil iz lastnih sredstev M. Kumaoovoj - Matena. Lani so igrali v Parizu v ruščini «Mesto Kitež», «Sadko» in «Brfko o cartu Saltanu» Rimckšj-Korsakovega, «Knjaza Igorja» BorcKiina, Ev-gena Onjegina» in «pikovo damo» Čajkovski operi nastopilo pevsko društvo praških ' skega, da omenimo le na.-fbolj znane mojstro-učiteljev. Ondotni listi so polni hvale o tem j vinP!- Kot dirigenti so nastopali sloveči skla-pevskem zboru in povdarjajo zlasti novo slovansko noto, ki so jo občutili Američani v petju čeških pevcev: dosihmal so sodili Slovane večinoma po Rusih. Češki skladatelj, E. F. Burian ima velike uspehe s svojo pevsko - recitativno skupino voice - band. Voiee - band je v moderni mu-ziki novost; ie nekaka analogija umetnostnega instrumentalnega iazz - b 'nda. Voice - band je ondan koncertiral v Milanu. V Nemčiji so se v zadnjem času zelo pri- datelji: A. Glazunov, S. Slravinjskij, P. če-repnin in drugi, iz Amerike pa je prišel gostovat S. V. Rahmanjinov. Naročajte „Ljubljanski Zvon" pri Tiskovni zadrugi vodne knjižnice, priročnikov in knjižnih pomočkov. ITspeh te zveze, kakor javlja nova smotra »La Cooperation intellec-tuelle«, zavisi donckod od vprašanja, ali bodo moralič-Živko. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17. ob 16.: Jesenski manever. Ob 20.: Ra{3st nastop' kot Cavaradossi v Puccinj-:,evi operi -»Tosca*. Naslovno vlogo po-'e ga. Vilfan-Kunčeva. Scanpiia г. Primožič, cerkovnika г. Betetto. Kako se je Maca izkazala Maca, Iju/bka mlada mačica, je šla v svet sreče iskat. »Bodi vedno vljudna,« ji je svetovala mati pri slovesu, »nikoli si ne pozabi očistiti šapice, če si bi'la kje zunaj v ■dežju in blafcu in pred vsem skušaj postati kortetna človeški družbi. Lena mačlka. ki pušča za seboj sledove umazanih, mokrih šapic, nima nikoli uspeha v svetu!« Nu, mačica Maca, ki je bila ubogljiva mačica, je kmalu našla prijazen dom in je storila vse, kar ji je bila mati svetovala. Vedno in povsod je bila vljudna, nikoli si ni pozabila osnažiti šapic, le nekaj ji je delalo težave — kaj naj stori, da postane koristna živalca. »Rada bi u!ovila miško.« si je mislila Maca, toda iskala jo je zaman, zakaj v kleti in na podstrešju ni bilo miši. A nekega dne je našla na mizi leseno kletko in v njej je sedela drobna bela miška. Maci se je zdelo malce čudno, da je miška bela, vendar se je tolažiila s tem, da je miške treba uloviti isti pojesti in da je naposled vse eno, ali je miška beta ali rjava. »Zdaj bom postala koristna!« se je razveselila Maca. In takoj se je spravila na posel in udarila miško s šapico skozi špranjo kletke. »O porednica grda!« so zavpiti otroci. » Jankovo beJo miško hoče pojesti, ko leži ufoogj Janko bolan v postelji!« »Tega ne razumem,« je rekla Maca. »Prepričana sem bila, da imajo radi le one mačice, ki love miške.« Drugi dan je šla v gostinsko sobo, da bi lovila muhe. »Taka se bom izkazala!« si je mislila. Oh, kakšno razočaranje! Nagnali so jo iz sobe in ošteli, zakaj prevrnila je bila vazo in natrgala zastor. Tudi naslednie dni ni imela sreče. Hotela je pomagati kuharici pri prelivanju mleka iz tonca v skodelico, a nesreča ie hotela, da se je pri tem Maca prevrnila v lonec. Kuharica, ki je bila prepričana, da je Maca to nalašč storila, jo je zapodila iz kuhinje: »Ti gr-dobica!« je vpila na vse grlo. »Ali ni že dovolj dela v hiši, ko le ubogi Janko tako zelo bolan?« »Joj. kako sem nesrečna,« je vzdihovala Maca, »prav ničesar ne najdem, s čimer bi se izkazala koristno!« Stopila je v spalnico in skočila na toaletno mizico, da bi se grela na soln-cu. A kolikšno je bilo njeno začudenje, ko je videla, da je skočila obenem tudi ne'ka druga črna mačica na toaletno mizico. Tuja mudka je budila in buljila v Maco. »Joj, kaiko je neotesana!« si je mislila Maca in vzdignila šapico, da bi naučila svojo nasprotnico boljšega vede- Ä glej, črna mačica je storila isto kakor Maca. »Nesramnost!« se je raziburila Maca in skočila v sovražnico, a kaj, ko se je tisti mah tudi tujka zagnala vanjo. Vendar nis»ta mogli doseči druga druge, zakaj med njima je biio steklo. »Takoi io bom imela,« si je mislila Maca ter iztegnila glavo iu šapico za ogledalo. A tam ni bilo mucke. Nato je ponovila ta poizkus z druge strani, a tudi tu zaman. Tedajci pa se je začul smeh, ki je prihajal od postelje. »Mamica, glej! Maca lovi samo sebe v ogledalu!« Odslej se je Maci prav dobro godilo. Otroci so jo vzljuibili, pestovali iu milo-vali; celo kuharica je kazala svojo naklonjenost s tem, da ji je skledo napolnila s slaščicami. »Janku se obrača na bolje!« so vpili otroci. »Odikar je videl Maco, kako ljubko se je igrala pred zrcalom, se spet zanima za svojo okolico!« Maca se le popraskala za ušesom in se čudila. »Kakor vidim, sem vendar postala koristna živalca.« si je mislila, »a nerazuimli>vo mi je. na kak način sem to dosegla; težko je vse razumeti, če nisi človek — ampak samo mala mačica . . .« _ Še Него in Sultan (Srbska narodna pripovedka.) Него je prišel k sultanu in mu pri« nesel v dar košaro hrušek s svojega drevesa. Stopivšj v sultanovo sobo, vi« di pet. šest možakarjev, ki so bili nekaj ukradli in so jih janičarji prijeli in pri» vedli pred sultana, da jih sodi. Него, to videč, sc stisne v kot sobane in od« nese tja tudi košaro, pokrito s preve» zo, ki jo je snel z glave, da bi mu oni lopovi hrušek ne ukradli. Ko je sultan slišal obtožbo, zapove: »Vse skupaj v ječo!« in odide v drugo sobo. Janičarji povežejo vse one lopove in Hera ž nji» mi vred; Него pa se jame braniti: »Kaj ste ob pamet, ljudje božii? Mar ne vi» dite, da sem prinesel sultanu hruške v dar in da nisem v družbi teh lopovov!« Ali niso mu verjeli, mislili so, da laže in so vrgli nesrečneža s tatovi vred v temnico. Čez leto in dan gre sultan pregledat jetnike in čuje njih pritožbe; nekatere izpusti, druge pa pusti še da» lje v ječi. Pride do Hera in ga vpraša: »Odkod pa ti tukaj. Него, bes te plen» taj?« »Nobene krivice nisem storil, če» stiti sultan, po nedolžnem so me spra» vili semkaj! Lani sem tj prinesel v dar košaro hrušk, pa so me tvoji biriči z onimi tatovi vred zvezali in vrgli v je» čo. Bodi mi milostljiv in Bog naj ti to povrne!« Sultanu je biio močno žal. »Povedi ga v moje dvore,« zapove svo* jemu minis'. i, »in karkoli si poželi naj vzame in ik j domu.« Minister odve» de Hera ter mu pove, kaj je sultan uka» zal in mu reče: »Tukajle, v tem zaboju je denar, vzemi ga. kolikor te je vo» lja.« Него vzame, ali samo deset pe» tic; potem jame brskati po hiši ter naj» de in vzame neko prav debelo knjigo iz sultanove omare in sekiro, ki jo je zagledal v kotu. Minister se zavzame nad tem čudakom in krene z njim na» ravnost pred sultana ter mu pove. da ni hotel Него ničesar drugega vzeti, sa» mo deset petič, koran in sekiro. Sul» tan se jame smejati in pokliče Нега k sebi. rekoč: »Glej ga. glej, zakaj pa si vzel samo deset petič?« »Več ne potrebujem, s tem pa si mo» rem kupiti opanke, da ne pojdem bos domov.« »Čemu pa ti bo sekira?« »Oa tisto hruško doma posečem.« »Kaj pa boš s koranom?« položim obe roki nanj in se zakolnem, »Ko se vrnem domov, da vsako leto položim obe rok nanj in se zakolnem, da ne bom poslej nikoli več nosil sul» tanu darov.« Sultan se jame od vsega srca smeja» ti in mu napolni žepe z denarjem ter zapove, naj mu vsako leto nakažejo iz njegove blagajne plačo, dokler bo živ. Danilo Gorinšek: Pulk a noče v vodo Метка goska, gaga gag, izvalila jajčka, goske tri so, en gosak — putka kratkosrajčka, paga gag. Mamka goska, gaga gag, plavat že jih žuti, komaj pridejo do mlak, — putka jo odkuri, gaga gag. Mamka goska, gaga gag, jo prizvati hoč", putka pravi: nek — пак — nak. putka v vodo noče, gaga gag. Mamka goska, gaga gag, solze jeze toči. žaba v mlaki, kvak — kvak — kvak, — v smehu se razpoči. Gaga gag. Alojzij Boh: Mucka in čarobne igle Nekega mrzlega jesenskega dne ie šla stara ženica v gozd po drva. Ko se je zvečer vračala z butaro drv na rami. je zapazila bolno mačico za plotom, ki je žalostno mijavkala. Uboga žena jo s sočutjem vzame v naročie ter jo odnese domov. Na poti ji prideta naproti njena otioka. Ko sta videla, da mati nekaj nosi v naročju, sta jo vprašala: «Mamica, kaj nosiš v naročju?» in sta hotela imeti mačico. Toda milosrčna žena ni hotela dati otrokoma mucke, boječ se, da ji ne bi storila kaj zalega, pač pa je mucko položila na mehke cunje ter ji dala piti sladkega mleka. Ko se je mucka okrepčala z dobrim mlekom in zopet ozdravela, ie mahoma izginila. Cez nekaj dni gre uboga žena zopet v gozd in ko se zvečer vrača z butaro proti domu. pride k mestu, kjer je našlo bolno mucko, in zdajci zagleda tam lepo gospo, ki ji migne, naj pride nekoliko bližje. Ko žena pristopi, ji vrže v predpasnik pet pletilnih igel, nato pa izgine. Žena ni vedela, kai na stori s tem čudnim darilom. Zvečer je igle položila na mizo ter odšla spat. Drugo jutro pa. ko je vstala, je opazila na mizi par novih nogavic. To se jj je zdelo zelo čudno: zvečer je igle zopet poio-žila na mizo in drugi dan je spet našla izgotovljen par nogavic. Sedaj je žena videla, da je bila za svoje sočutje z ubogo mucko obdarovana z iglami, ki so same pletle nogavice. Ko je imela dovolj nogavic narejenih, jih je prodajala in je bila tako preskrbljena do konca svojega življenja._ Sirota Slavka V neki gorski vasici je stala siromašna kočica. v kateri je živela vdova s svojo hčerko. Slavka je bila kaj ljubko dekletce in vsi so io imeli radi. Ko pa je prišla jesen, je njena mati zbolela in obležala. Slavka ji je stregla od .ranega jutra do poznega večera, a nič ni pomagalo. Cez nekaj dni je umrla. Odslej je sirota sama opravljala vse gospodinjske posle, v prostem času pa je sanjarila o bogastvu in sreči. »Kaj naj storim, da si lahko nabavim čedno obleko? Če bi imela kaj obleči, bi lahko hodila v mesto prodajat mleko in tako bi sčasoma obogatela!« Stopila je k sosedi, bogati posestnici, ter jo prosila za delo, da bi mogla kaj zaslužiti. Soseda jo je sprejela v službo in dejala: »Pomagala mi boš v gospodinjstvu. a jaz ti bom zato kupovala obleko.« Tako se je tudi zgodilo. Odslej je služila Slavka nri sosedi, kj jo je kmalu vzljubila. A Slavka s tem ni bila zadovoljna. Želela si je lastnega doma. Ko je prišla pomlad, je imela Slavka že lepo obleko, bel predpasnik, rjave nogavice, rjave čeveljčke in lepo čepico. Vsa srečna se ie ogledovala z vseh strani in naposled prosila gospodinjo za dan dopusta. Soseda ie rada ustregla njeni želji in Slavka se je odpravila na pot v bližnje mesto. Napolnila je lonec z mlekom in si ga postavila na glavo, da bi ga nesla na trg. Dolga je bila pot in Slavka je jela sanjariti: »Oh, kako srečna in vesela bo moja bodočnost! Mleko bom prodala in si bom kupila nekaj putk. Putke bodo znesle mnogo, mnogo jajec in poleti bom imela mnogo mladih pišk... Potem boni prodala nekaj perutnine in za izkupiček si nabavim mladega prašička. Prašiček bo rastel in se redil in ko bo že zelo velik in težak, ga prodam, za dobljeni denar pa kupim lepo kravico in telička. Tako bo postala sčasoma po-sestnica; uredila si bom lep dotn in bogastva ne bo konca ne kraja ... Bogata bom in srečna!« Od samega veselja je Slavka poskočila, ne videč kamna, ki je ležal sredi ceste. Sirota Slavka! Spotaknila se je in lonec z mlekom — temeljni kamen njenega bogastva — je pal na tla in se razletel na drobne kose. Tako je bilo konec lepih sanj. Zbogom putke. prašiček, teliček, kravica in bogastvo! Lahko si mislite, kako velika je bila Slavkina žalost! Sedla ie na kamen kraj poti in milo zajokala. Kar začuje za seboj glas: »Zakaj plačeš?« Slavka se je obrnila — in glej, tasi je stal star možiček z dolgo belo brado in zakrivljeno palico v roki. Slavka mu je potožila svoje gorje in starčku se ie ubogo dekletce zasmililo. Segel je v žep ter ji podaril lep zlatnik, rekoč: »Nä zlatnik, a svetujem ti. da v bodoče ne zidaš več gradov v oblake. Niti najlepši cilj ne more pomagati tistemu, kdor ne pazi pred vsem na to. kam stopi!« Slavka je Ubogala starčev nasvet. Kadar je hodila v mesto, ni več sanjarila o bogastvu Marljivo je delala od zore do mraka in ko je gospodinja umrla, je zapustila vse posestvo niej. Kdor išče vzrok, ga najde Lep bel janček se je pasel na trav« niku. Kmalu se je naveličal zelene tra« vice in skočil k potočku, da si ugasi žejo. Toda iz gozda je prišel sestra« dan volk. zagledal jančka in zarenčal: »Zakaj kališ vodo, ki jo hočem pi» ti?« »O, gospod volk« se je zgovarjal jan« ček, »nikar se ne jezite, saj teče od vas proti meni!« »Kaj za to! Voda je vendarle kal« na. In razen tega se spominjam, da si me lani obrekoval!« »To ni mogoče, gospod volk. saj lani še nisem bil rojen!« je pojasnjeval jan« ček. »Če nisi bil ti, je bil pa tvoj brat!« »Nimam brata, gospod!« je odgovo« ril janček. »Tedaj je bil nekdo drugi iz tvoje rodbine; razumel boš, da se mi hoče maščevanja!« Tako govoreč je skočil volk k janč« ku, ga zadavil in odnesel v gozd, kjer ga je požrl. Za spretne roke Mlinček na sapo Mlinček na sapo je prijetna igrača, kj nič ne stane, pa je vendar zelo zabavna. Potrebujemo samo pet lepih gosjih peres, dolgo iglo in nožiček. Od peres si narežimo štiri po 10 cm dolge cevke. Cevki št. 1 in št. 2 napravimo skozi eno samo steno majhni luknjici, v katere bomo vtaknili osi kolesca. Cevki št. 3 napravimo z nožem natanko v sredi zarezo. Št. 4 zopet izvrtamo majhno luknico skozi eno steno in sicer 3 cm od vrha. To cevko zamašimo na vrhu s pečatnim voskom. Kolesce: od peres od režemo dve 4 cm dolgi cevki, ki morata biti na obeh koncih odprti. Št. 5 naredimo v sredi zarezo, skozi katero potegnemo št. 6. Obe morata tvoriti pravokoten križ. Skozi središče tega križa zvrtamo luknico, kamor vtaknemo tan.jšo cevko, skozi katero zdaj potegnemo iglo. Ko smo si vse to pripravili, sestavimo mlinček tako, kakor nam kaže slika 7. Pri A pihamo v cevko in io toliko časa naravnavamo naprej in nazaj, dokler se ne prične loviti zrak, ki uhaja skozi luknico, v votle cevke kolesca. Tedaj se prične kolesce veselo vrti ti in mlinček na sapo je gotov! Koliko jajec je pojedel Brdavs na tešče tisto jutro, preden se je bil s Krpanom? (eno, potem ni bil več tešč) Sem najtemnejša, ko je najsvetleje, naj» toplejša, ko je najbolj mraz in najhladnej« ša, ko je najbolj vroče. (klet) V čem sta si podobna slikar in lovec? (oba bi rada zadela) Slepi je videl zajca, kako teče, hromi ga je ujel, goli ga ie vtaknil v žep, kaj je to? (laž) Najin prvi lov na tigre Moti je zatrobila na poplah. Pone« vedoma se je bila z rilcem dotaknila mrtvega tigra; v svoji ženski bojazlji» vosti je odskočila nazaj, zaletela se v naš «mahan» in ga podrla. Mislite si ta polom! Vin je bil pal na g. Radcliffea, name je pritiskal stric Sam z vso svojo težo; vsi smo hiteli, da bi se čim preje izkopali izpod sloni» činih nog. »Va! Va!« je vreščal vodja domačih lovcev in «mahavt» je na vse pretege miril razburjeno žival. Toda »biser« je mahal z rilcem okoli sebe in se ni dal potolažiti. Vodja domačinov je prižgal svojo plamenico ob »mahavtovi« in nas je peljal k mrhovini. Željno smo jo ubra» li za njim. Kdo popiše naše zadošče» nje, ko smo zagledali mrtvo tigrico, zleknjeno nedaleč od nažrtega bivola! Ubita je bila tedaj samo ona. Kje je bil njen tovariš? Ali se je besen plazil okoli nas, da osveti njeno smrt? Strahoma smo se ozirali po temni džungli, pripravljeni, da zdajci spet zagledamo žareči krogli njegovih oči. Morda jih je videla Moti, kdo ve? Vsekako je bila tako razburjena, da nas ni hotela spustiti nase. »Tedaj moramo peš ostaviti džun» glo.« je rekel gospod Baigree ter po» slal domačina naprej, da nam je sve» til s plamenico. Stric Sam se je zdaj pa zdaj oziral preko rame in lahko si mislite, da jaz tudi. Vsi štirje smo držali puške nape» te v rokah. V svoji domišljiji sem vso pot videl tiste ognjene krogle, da. ce» lo zver, kako je prežala na nas izza dreves. Globoko sem se oddahnil, ko smo prišli iz gozda in zagledali zvez« de, ki so sijale na nebu. Ko smo dospeli na piano, sc je Moti vendar že pomirila in nam mi'ostno dovolila, da smo zlezli nanjo. Jadrno jo je ubrala proti domu in tako smo srečno dospeli v tabor. Drugo jutro smo šli brez nevarnosti po ubito tigro. Dolga je bila skoro deset čevljev. Vin se je kakor zaljub« ljen sklanjal nad njo; a vendar jc za» trjeval. da njegova sreča ne bo popol» na, dokler ne podere njenega kraljev» skega soproga. »Gvale« so trdili o njem. da se še vedno klati po okolici. Nekdo ga je bil videl, kako se je utrnil v visoko travo; drugi ga je upre» žal, ko se je senčil pod velikim slivo» vim grmom — obakrat v bližini doli» niče med gričema. Vse »gvale« so bili slišali riovenje. s katerim je nepresta« no klical tovaršico. Bivolove kosti so bile obrane do belega in gospodar džungle je spet postajal lačen, »Progasti« — so strahoma namiga» valj o njem domačini, zakaj vsak se ga je bal nazvati s pravim imenom: »bagh«. Midva z Vinom sva upala, da bo spet podrl kakega bivola, toda vodja domačinov je trdil: »Ne pobiti bivola, odkar izgubiti samico«. »Nu.« sem vzkliknil, »nadejam se vsaj, da tiger ne misli umreti od žalo» sti!« G. Radcliffe nama je to pojasnil. »Noben tiger se ne loti sam dorasle« ga bivola,« je dejal. »Na tak posel se spravita vselej dva. Eden mu skoči na grlo, drugi pa mu raztrga kite v kole» nih, da ne more naprej. S pohabljeni» mi nogami postane bivol lahek plen in pogosto pade, ne da bi prišlo do boja.« »In tigri napadejo vselej le bivola, ki je zablodil v stran od črede,« je do» dal stric Sam. »Dokler je čreda stmje» na. se ji noben tiger ne upa približati, zakai vsi bivoli bi se vrgli nanj in tež» ko da bi odnesel zdravo kožo.« »Stric Sam,« sem vprašal, »ako se tiger premisli, preden öre sam na bi» vola. kako bomo mi prišli tigru do ži» vega?« »Vprašai g. Baigreeja,« je rekel stric. G. Baigree se je smehljal, če» prav ga ie noga še vedno bolela. »On nerad ždi v »mahanu« pri mrhovini; njegov način je. da gre za tigrom in ga poišče, ne pa da bi čakal tigra, kdaj pride k njemu.« »Ali pojdemo na tigra, g. Baigree?« je z drhtečim glasom vprašal Vin. »Pojdemo, pojdemo,« se je nasmeh» nii g. Baigree. »Naročil sem slone za jutri.« Vinovj lasje so se naježili od raz« burjenja, da se mu je kar čepica vzdig« nila na glavi. »Slone!« je vzkliknil. »In — midva s Tomom bova smela z vami?« »Kakopak.« je rekel veliki lovec in ga potrepljal po ramenu. »Če si le za« upata, da je vajin pogum tej nalogi kos. Tak lov zahteva trdnih živcev, bi» strih oči in urr'h rok. Vidi se mi, da ima moj mladi prijatelj vse troje.« Vin je od radosti zardel kakor mak. »Hvala vam, gospod,« je zajecljal in solze so mu zalile oči. »Vse svoje živ» ljenje hrepenim po tem, da bi postal lovec. Skušal bom biti prav tako spre» ten in neustrašen, kakor ste vi.« Mislite si najina čuvstva, ko sva dru» go jutro zagledala šest slonov, tri ve» like s »havdami« na hrbtih in tri manj» še. Le»ti, med n jimi tudi Moti. so no« sili samo gonjače, veliki pa so bili na« menjeni za nas lovce. G. Baigree in »mahavt« sta imela svojega slona. Vina so povabili v »hav» do« strica Sama in g. Radcliffe se je zadovoljil 7. mojo druščino. Na poti v džunglo smo prišli do travnatega močvirja: lepšega si tiger ne bi mogel izbrati, da se v njem ohla« di od soinčne pripeke. »Oglejmo si najprej tu,« je velel go« spod Radcliffe. Lepo je bilo gledati trojico manjših slonov, kako so na povelje svojih »ma« havtov« slovesno krenili v travo, med tem. ko smo mi v svojih »havdah«, vsi v enakih razdaljah drug od drugega, napeto čakali, kdaj piane »progasti» iz močvirja. »Splašiti utegnemo vsakojako div« jad,« mi je rekel g. Radcliffe, »zajcc. jelene ali celo divje svinje; toda ker smo se odpravili na tigre, Tom, je da» nes prepovedano streljati na kaj dru« gega.« »Oh, razumem« — in komaj sem to rekel, je že nekaj šinilo po visoki tra« vi. Vsi kakor eden smo dvignili puške. Kakopak! Bil je samo jelen, ki je v dolgih skokih bežal proti džungli, ne da bi ga kdo nadlegoval. A v tem je prilomastilo nekaj druge« ga; začuli smo jezno kruljenje in takoj nato Motin bolestni krik. Vzdignila je bila čemerikavega merjasca, ki jo je zlovoljno ubral mimo nje in se pri tem ni pozabil obregniti ob njeno nogo. Tedajci pa je drugi slon, ki je dotlej .nolče klobuštral po travi, visoko dvig» »m"l rilec v zrak in nato jezno udaril z -»jim ob tla — znamenje, da je nevar» nost blizu. 'Konec prihodnjič.) Iz življenja gozdnega samotarja Dobrodušni kosmatinec — Medvedova jutranja molitev — Moje prvo srečanje z medvedom — Medved Mujko in njegov mali prijatelj — Junak Blagoje izpod Viloroga Odkar sem lovec, čutim za njega posebne simpatije in, odkrito povedano, spoštovanje. Nai bo kdo kakršen hoče, jaz gledam na srce, Ln kar se tega tiče, moram dati medvedu najboljše spričevalo. Dobričina ie, in ne vem. kako je mogel priti na glas hudobne in nevarne zverine. Sai že to govori zanj, ko ima smisla za humor, za šalo, in ljubi godbo, — in to v toliki meri, da se pusti celo ponižati na ulogo plesaea in glu-mača pri ciganih ... Z živalmi pa ie kakor z ljudmi: hudobni ljudje ne poznajo šale, kvečjemu kako prav surovo. Volk. ta je rojen razbojnik in zločinec, krvoločen morilec, ki ni vreden da živi, ampak medved, njemu ie kup hru-šek4esnik ljubši nego kaka mastna ov-nova gnjat. in če že mora prelivati kri, stori to le v sili, kadar ni drugega za pod zobe. Takole spomladi, ko zapusti svoj zimski brlog, ko ie ves slab in sestradan. pa ni zanj nikjer še pravega živeža, takrat r:a rado zapelje kako prijazno rejeno živinče na zeleni paši. Drugače pa . . . Neka statistika bosanske uprave iz leta 1910. ceni letno škodo, povzročeno na živini od volkov, na 200.000 kron. škodo od medvedov v istem času pa na samo 800 kron. Torej malenkost. In medvedov je v Bosni bogme veliko, po brbljinskem pogorju se iih ie jeseni paslo včasi kar po šest skupaj na divjih hruškah. Medved ie miroljuben samotar, ki se človeka najrajši ogiblje. Njegovo stališče napram človeku je čisto pravilno: Pusti me na miru, saj ti tudi jaz nič nočem. V resnici ne vem primera, vsaj dokazanega ne, da bi se medved kdaj sam od sebe lotil človeka. Kar takole pripovedujejo, to so same bajke. In gotovo tudi tista dva medveda, ki sta raztrgala vseh 42 hudobnih dečkov, ki so zasmehovali starčka Elizeja, nista storila tega iz lastnega nagiba, ampak na višji ukaz. Službeno takorekoč. — Kaj drugega pa je. kadar je medved ranjen ali drugače kai razdražen: takrat Bog s teboj, brate, če te dobi v svoje strahovite šape, s kremplji, ki so kakor jekleni srpi! Na medvedu je simpatično tudi to. da kadar ubija, ubija spodobno, usmiljeno: en udarec njegove mogočne šape, in vse .ie končano. Dočim volk, ta mesari na najgrše. najgrozovitejše načine, trpinči svoje žrtve brezsrčno. Videl sem kravo, ki ji je volk iztrgal iz živega telesa. iz ledij kos mesa. Očividno ni bil niti lačen, ampak je storil to zgolj iz krvološtva, v svojo zverinsko zabavo .. . Medved ni t.ik. On si vzame samo, kolikor potrebuje, da si uteši glad. Seveda, nič ne rečem, tudi pri medvedih so izjeme, kakor pri ljudeh. — pa se urajrna včasi kakšen izprijenec. kriminalen tip, ki ga je treba iztrebiti. Meni je medved vedno imponiral že zaradi orjaške svoje moči. Čudovita je ta moč. Na lovu na Zvezdi-planini sem videl medveda, ki so ga gonili psi, kaka se je pognal čez širok prepad kot pšica, — bil je to skok, ki bi ga ne zmogel noben gamz. A ne le to, kako .ie skočil, ampak še veliko bolj to. kako se je onkraj zasadil v popolnoma navpično steno, da ni zdrknil v globočino. Moč teh šap. teh krempljev! Na Hrbloini pa so mi seljaki pokazali kraj, kjer je medved pobil junca in ga nato čez visoko skalovje zvlekel gor na vrh. Kako je to napravil, mi je uganka, in da nisem videl tiste krvave proge] ki je zaznamovala njegovo pot. bi tega nikoli ne verjel. Celo seljaki. vajeni marsikake »medvedje«, so zmajevali z glavami in dejali: »Naj ga le ima junca. Bogme, zaslužil ga je.« Dva dni za tem sam imel srečo, da sem tega istega medveda videl na lastne oči. Bilo je ob jutranjem svitanju, ko sem zapustil svoje skrivališče v brinju, kjer sem prežal na petelina - ru-ševca in stopil na bližnji vrh, da z daljnogledom malo preiščem okolico. In takrat sem ga opazil, na kakih 600 metrov zračne razdalje. Na golem ploskem griču je stal orjak, ves oblit od rdeče zarje in se umival z roso. Pri tem je delal kretnje kakor musliman, kadar se v molitvi klanja Alahu. Dolgo sem ga mogel tako opazovati in je bil to najlepši pogled, ki sem ga kdaj imel kot lovec. Prvo srečanje s stricem kosmatincem pa sem .doživel na Igman-planmi, prav za prav s teto kosmatinko. In to srečanje ni bilo nič prav prijetno. Pripetilo se mi je to vročega poletnega dne na neki jasi, ko sem baš obiral maline, ki jih je bilo tam vse rdeče. Puško in nahrbtnik sem bil obesil na drevo, slekel tudi suknjič, zavihal rokave in se tako lepo miroljubno že precej časa pasel po gostem robidovju. ko je čez jaso naenkrat prilomastila medvedka z dvema mladičema. Vrag vedi, odkod so se vzeli — a naenkrat so bili tu. In jo ubirali naravnost dol k meni. Toda kakih deset korakov nad menoj so zavili v stran, in vse bi bilo dobro, da se ni tisti hip en medvedek zapletel v robide in zavekal kot otrok. Bliskoma se je stara okrenila — in takrat je zagledala mene. Pa je gotovo mislila, da sem jaz malemu kaj zalega storil, zakaj votlo je zarenčala in se dvignila pokoncu — komaj pet korakov od mene. O —1 Hip sva si pogledala v oči, jaz v njene togotne, strahotne, ona v moje prestrašene, obupne ... In še danes sem prepričan, da .ie uprav ta moj obupni pogled ganil medvedkino srce — ženska je le ženska — da me ni naskočila, mene siromaka brez vsakega orožja, ampak se je spet pomirila in se nato s svojima otročičema naglo izgubila v goščavo. Ustrašil pa sem se tako, dami je potem postalo slabo. Marsikaj bi vam vedel povedati o medvedu, kralju in gospodarju samotne divjine, in to več dobrega nego slabega. Tudi ganljive zgodbe vem o njem. V Fojnici so mi gozdarje vi pripet e-dovali o mladem medvedu, ki so ga imeli pri hiši. Bil je čez vse dobrosrčna mrcinica in z domačim sinkom sta si bila neločljiva tovariša. Nekoč pa, medved je bil tedaj že precej odrasel, ko ga je gozdar zaradi nekega pregreška kaznoval, ga je to tako užalilo, da je ponoči pobegnil in ga r.i bilo več nazaj. Cez leto dni, neke nedelje, ko je bila doma sama služabnica z otrokom, pa se sredi dneva naenkrat pojavi na verandi velik medved. Služabnica je od strahu skoro omedlela, otrok pa je za-vriskal: »Mujko, o Mujko!« in stekel medvedu naproti. In potem se je ta medved z otrokom igral po vrtu in po hiši celo uro, tako je pripovedovala služkinja, dokler ni spet odšel. »Mujko!« je jokal otrok za njim, in medved je res še enkrat obstal in pogledal nazaj. potem pa ga je zagrnila šuma. Prišel je bil samo. da še enkrat vidi milega prijatelja svojega detinstva in da vzame slovo za vedno . . . Dobričina je medved in ni zaslužil, da je na tako slabem glasu pri ljudeh. Pa sai je največ le od lovcev tako razvpit kot strašna in nevarna zverina. Razumljivo. Medveda ustreliti, to je imenitna stvar. To pride celo v časopise ... In čim nevarnejše je prikazan lov na medveda, tem imenitnejše izgleda to za lovca. Vendar ne vem, če je to kaj junaškega: zvabiti medveda na kako mrhovino in ga tam z visoke varne preže počiti. Ali pa ga takole pričakati nad njegovim brlogom takrat, kadar prvič spet prileze ven, še ves krmežljav in oslabljen od dolgega zimskega spanja, pa mu od zgoraj dol za-vratno pognati strel v glavo. Junaško pa je to, kakor je naredil moj prijatelj Blagoje izpod Vitoroga. ki je, ko sta se nenadoma srečala z medvedom, kar meni nič tebi nič sprožil vanj svojo staro zarjavelo šišano, s katero bi komaj ubil mačko, in sta se nato z medvedom spopadla. O, to je bil res boj na življenje in smrt. iz katerega je^ Blagoje, hvala svojemu nožu. sicer izšel zmagovalec, — ampak kakšen. Bože moj, kakšen! Tri mesece je ležal Blagoje v bolnici, da so,ga zdravniki mogli za silo spSt zakrpati. In če ga zdaj sreča kaka ženska, se prestrašeno prekriža. Blagoje pa se za to nič ne zmeni: Kaj. če je malo popačen obraz in drugo. Samo da je srce ostalo živo. srce junaško, in da so oči ostale zdrave, oči sokolje, pa hvala Boku! Josip Jr. KnaHič. Kino Pismo iz Hollywooda (Od našega poročevalca.) Moj prijatelj scenarist, ki je že pet let zaposlen v Hollywoods, je imel sprva velike težave s plasiranjem filmskih zgodb pri filmskih producentih, tako da se je končno odločil poslati jiih nekemu newyorikemu me-šetarju z manuskripti v eventualno prodajo. Le-ta je eno teh zgodb nedavno poslal nekemu hollvwoodskeniu produeentu, ki ю je takoj kupil. Seveda je bilo avtorjevo ime na manuskriptu psevdonim, producent, ki ,ie potem iskal pisatelja, da mu napiše scenarij, je nevede poklical pravega avtorja k sebi in ga je angažiral za scenarij. Toda prej je še hotel čuti njegovo sedbo o kvaliteti filmske zgodbe, pisatelj je seveda rekel: »Kolosalno!« — Komično, ne? Najstarejša hollywoodska filmska igralka je Marija Pereivalova, 77letna komparska, ki je pri filmu zaposlena že celo vrsto let. Nastopila je tudi z manjšo ulogo v Janning-sovem filmu »Kralj Soho<. Nemškega zvezdnika je njena mimika tako prevzela, da je rekel: »Ta ženska samo zato ni postala velika filmska diva. ker v njeni mladosti še ni bilo filmske industrije!« Če vas, čestiii čitatel i in čitateljioe, kaj zanimajo statistike, pot^m vam bom z naslednjimi številkami brez dvojbe ustregel. V hollywoodskih ateljejih je v vseh strokah filmske industrije zaposlenih po priliki 43.000 oseb. Skupno je tod devei velikih in pet in štirideset mrJihnih ateljejev. Tehničnih in trgovskih naštavljencev je okrog 14 tisoč, komparsov pa 27.000. Vsi komparsi so vpisani v centralnem uradu za oddajanje ulog, ki jih potem po potrebi pošlje različnim ateljejem. Polepševanje žen Spisala Greta Garbo. Naši časi zahtevajo od žene. da .je lepa in da se polepšuj?. Bolje povedano: ženo silijo rnzmere k polepševanju. Lepota je zanjo življenski boj in s tem boj гд srečo. »Tako je bilo vedno,« porečejo modri gospodje, ki vedo kaj o lepi Heleni, Klfopatri in Pompadurki. To so žene. ki so živele pred stoletji in tisočletji ter so bile lepe brez slehernega polepševanja in so s svojo lepoto povzročile razne zapletlja.ie v zgodovini. Toda mi ne maramo, da bi- bile take (lame ideal naše dobe. Nismo postale bog ve kako moralne, toda lepoto si lahko predstavljamo tudi brez greha. Prei :e bilo ženam lahko. Že od rojslva so pripadale gotovemu družabnemu sloju in tam jim ni I j II-» ležko najti si moža, ker so za to skrbeli drugi _ roditelja, tete, strici in dr. Rodbina je smatrala za svojo dolžnost, da najde dekletu moža. Če je dekle bilo lepo, si je krog moških, s katerimi ie lahko računala, povečalo, toda krog je vedno ostal tako ozek, da se ženam ni bilo treba mnogo truditi s polepševanjem. Danes je to drugače. Žena je bolj navezana sama nase kakor je bila prej. Priborila si je svoie meščanske pravice, nič več ni sužnja okolice in ima priliko, da pride njena osebnost bolje do izraza. S tem pa je dosegla, da se ljudije manj brigajo zanjo, in zato mora sama skrbeti, da bo ugajala moškim in da si bo dobila moža. Razen tega se ne maramo odpovedati ljubezni. Prav za prav bi brez ljubezni, te ve-kovne in največje iluzije v naši mehanizirani svetlobi, ne mogle živeti. Moškemu pa, ki si ga nemeravamo pridobiti, se moramo kazati lepe in prikupljive. V tem položaju pridejo moderni ženi vsakovrstne slvari na um, da si razvije in oplemeniti svoje čare in lepoto. Mnsiža in gimnastika, šport in kozmetika, higijena in negovanje telesa, ne- koč privilegij moškega spola, odličnih in imovitih dam in sveče nie Venere, so danes postali skupna dobrina vsega ženskega spola. Zeue polepšujejo svoj stas, hojo in barvo. Današnja žena je nasproti včerajšnji pravcato >razuzdano bitje r. Ne vem, ali so današnje žene bolj zadovoljne. Mislim pa, da so srečne. Jaz scim srečna, da živim v teh časih. Številke govore Več ko deset tisoč angleških milj je bi* lo potrebnih, d-.i je Lon Chanev dosegel svojo današnjo popularnost. V to številko računa John Nicolaus, šef Metrogoidwyno» vega oddelka za kopiranje filmov samo fil* me, ki je v njih Loti Chanev nastopil kot zvezda. Gre namreč za milje celuloidnega traku, na katerih so bili kopirani Chaneve* vi filmi, pri čemer niso vračunani cbligatni odpadki, ki jh je gotovo tudi kakih deset tisoč angleških milj ali 180 milijonov me* t rov. Filmov Johna Gilberta je bilo kopiranih po priliki 85 milijonov met л v. Za njim je na vrsti Norma Shearer s 67 milijoni. I Io bart Boswarth. ki je nastopil že v prvih fib mih, ki so vobče bili posneti v Kaliforniji, pozneje pa sodeloval v sedemsto filmih, ima 22 milijonov metrov. Edward Conelly, star karakterni igralec, ki je nedavno umrl, ima 4 milijone metrov, Greta Garbo ima za seboj 6 filmov in 1,600.000 metrov celu* loidnega traku. Te številke se zde neverjetno visoke. To= da vpoštevati je treba, da napravijo vsa* kega negativa najmanj 40 kopij, večinoma pa več sto in tako nam postanejo gornje številke razumljive. V Ameriki pripravljajo filmsko adaptacijo najlepših Anderseiiovih pravljic. Novi film Grete Garbo bo imel naslov »Tigrova koža«. Ernst Liibitsrh pripravlja film »Večna ljubezen«. V glavni ulogi bo nastopil John Barrymore. Frank Capra (USA) vrti film »Moč tiska». King Vidor r^žira film, v katerem f>odo igrali sami črnci. SociltilitD politika Zanimive socijaino-gospo-darske publikacije Delavske zbornice Delavska zbornica za Slovenijo je slo* vensko publicistično knjižnico obogatila z važnimi in zanimivi publikacijami: izdala je »Letno poročilo Zbornice za Slovenijo za leto 1927 in 1928« in posebno brošurico »Iz statistike našega delavskega zavarova* nja«. Letno poročilo ni navadno poročilo z naštevanjem suhoparnih dogodkov in po* datkov iz poslovanja Zbornice. Poročilo je znanstvena publicistična zbirka načelno važ* nih člankov o perečih socijalnih problemih delavstva in zbiri-;a zanimivega socijalno* političnega statističnega gradiva. S tem delom je delavska zbornica za ve* lik korak stopila bliže eni svojih glavnih nalog: vsaka stanovska zbornica mora biti poleg administrativne korporacije, ki oprav* 1 ja tekoče dnevne posle v zaščito interesov svojih članov, tudi korporacija, ki proble* me javnega življenja znanstveno obravnava in tako pripravlja edino pravilno osnovo za temeljito in trajnejšo ureditev medse* bojnih interesnih odnošajev. Delavska zbor* niča je stopila na pravilno pot: pojave dnevnega življenja hoče objektivno znanst* veno analizirati in s tem pri reševanju pro* blemov izločiti dostikrat samo slučajnostni vpliv razredne moči ali morda cek> dema* gogije. Pri nas na splošno manjka znanstveno* studijskega dela, objektivne poglobitve v govorice številk ter raznih socijalnih in go* spodarskih pojavov. Zato se dogaja, da skušamo marsikak problem rešiti z napač* nimi ali nesposobnimi merami ali samo na pol. Vidi se, da se Delavska zbornica tru* di, dati realne osnove novemu modernemu delovnemu redu. V resnih razmotrivanjih se poglablja v skrivnosti povojne pravne discipline. Delavska zbornica ustvarja no* vo civilizacijo: spoštovanje pred delovnim pravom. V tem delu je velik kos soudelež* be Delavske zbornice na delu pri konsoli* daciji države in pravnega reda ter pravne varnosti. Poročilo razpravlja o unifikaciji obrtnega in rudarskega prava in pri fem podčrtava nove pridobitve na polju juri* dičnega raziskavanja o osebnih in materi* jalnih pravicah človeka. Poročilo prinaša osnutek zakona o službenih odnosih po* možnega osobja, v katerem kaže smernice novega delovnega prava. Posebno pažnjo zaslužijo statistične štu* di je. Popolna in poučna je študija o mez* dah. ker ona ni izumetničena, empak sestav* Ijcna na dejanskih razmerah in nudi v mar* sikaterein pogledu važno snov za študij so» cijaloe in gospodarske strukture Slovenije. Študija o potrošnji in gibanju cen nudi ver* no in realno sliko življenja delavca. Studi* v Španska hripa! i Za ojažanje rekonvalescen-tov je i z Ь o r п o «redstvo 1797 e INFLUENCA »Leciterria4 Vprašajte zdravnika za f vet Dobiva ее.v lekarnah. ja vsebuje bogate statistične podatke. Po» scbno poglavje je posvečeno gospodarski in socijalni statistiki rudarstva v Sloveniji. Davčna statistika odpira pogled v zanimi* vosti naše davčne zakonodaje s stališča so* eijalnih vidikov, iz pregleda mezdnih in drugih pokretov ter stavk moremo sklepati na uspešno praktično dnevno zaščitno delo Zbornice. Izredno poučna je tudi brošurica »Iz sta* tistike našega delavskega zavarovanja«. Delo in materijal za to študijo je nudil po svojem statističnem oddelku OUZD. Ma* terijal je obdelan pregledno in poučno, ta* ko da morejo podatki delavskega zavarova» nja služiti kot dober gospodarski baronte» ter. Tudi v tem leži pomen in važnost za» varovanja in OUZD s svojim statističnim delom brez dvoma vrši važno narodno» gospodarsko studijsko in praktično delo. Delavski zbornici pa gre zasluga, da je pod* črtala potrebo znanstvenega obravnavanja problema delavskega zavarovanja nasproti površnemu gledanju na stvar. Nova ureditev prispevkov za bolniško zavarovanje. Minister socijalne politike je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odločil, da se boini«ko*za varoval ni prispevki od 1. fe* bruarja t. 1. pri posameznih okrožnih ura* dih urede sledeče: 36 odst. tedenska premi* ja od enodnevne zavarovane mezde velja za okrožne urade Ljubljana. Zagreb, Beo» grad, Banjahrka. В slovar, Brod, Karlovac, Mostar, Niš, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje. Sombor, Subotica, Suš-ak, Travnik, Tuzla,' Vršac, Zemuii, Društvena blagajna «Mer* kur» v Zagrebu in Trgovsko bolniško pod* purno društvo v Ljubljani, 39 odstotna premija velja za Dubrovnik, Veliki Becke* »ek, Osijek in Varaždin, 42 odst. premija pa za Okrožni urad v Splitu. S tem je delno odstranjena možnost, da posamezni okrož* ni uradi slabo gospodarijo na škodo onih, ki gospodarijo dobro, kar je bilo pri enot« ni, za vso državo enaki premiji mogoče. Državna podpora starcem v češkoslo* vaški republiki. Socijalno politični in pro* računski odbor praškega parlamenta sta dne 7. in 8. t. m. sprejela zakonski osnutek, s katerim se zaključi veliko socijalno zava* rovalno zakonodajno delo bratske republi* ke. Zakon dopolnjuje in izpopolnjuje sta* rostno zavarovanje. On misli na one ose* be, katere po zakonu o starostnem zavaro* vanju radi previsoke starosti ne morejo bi* ti sprejete v redno obligatorno zavarova* nje. V poštev pridejo tako delavci, kakor tudi oni obrtniki in trgovci ter mali po* sestniki, ki so izvzeti iz zakona o starost* nem zavarovaniu samostojnih oseb. Vsem tem starim osebam priznava novi zakon po* sebno podporo iz državnih sredstev, ne da bi bila z zakonom ukinjena dolžnost ubož* nega skrbstva občin. Podpora sicer trenut* no ni velika, vodar pa ustvarja načelo red* ne državne podpore proti nesistematične» mu in ponižujočemu sistemu ubožnih pod* por po občinah. Podpora bo znašala Kl- 5€0 na leto. Tej podpori morajo občine iz last* nih sredstev priznavati posebno doklado nd 10 do 20 odst. državne podpore. Tako je čsl. republika znala ustvariti predpogoje, da je vsak njen državljan za slučaj potrebe vsaj skromno preskrbljen. Znižan ie nezgodno^zavarovolne premi* je na Češkem. Nezgodna zavarovalnica za Češko v Pragi je zavarovalno premijo za I. 1929. znižala cd 6 na 5 in pol vinarjev za vsak nevarnostni odstotek pri Kč 100 zavarovanega zaslužka. Pri nas znaša pre* mija 6 odst.. kar ima svojo utemeljitev po* leg v raznih drugih momentih tudi v tem. la pri nas znaša najvišja renta 109 odst. zavarovanega zaslužka, pri praški zavaro» valnici pa le 66 in dve tretjini odstotka zavarovanega zaslužka. Najboljše najtrajnešje, zat< najcenejše! Dr. I. L.: Mumija «Najnevarnejše so maske, ki so naj* bolj zakrite.» «Kako to misliš?» «Za takimi maskami se navadno skriva zvijača, past... Ne eden se je že vjel. Ali pa se skriva pod masko star, nelep obraz. Mogel bi vam pove* dati slučaj... Ko se je tista maska razkrinkala, smo bežali in bilo nas je skoraj sram ...» «Ne vselej, ne vselej! Dovolite, da povem zgodbo, ko je bila taka maska izjema,» je rekel Mario. «Pomislite, da je predstavljala mumijo. Ali si morete misliti bolj nehvaležno masko od mu*, mije. Nehvaležna maska je tista, ki se ji vse umika. In zdaj pomislite: mu* mijo. Že na zunaj nekaj neprikupnega. In poleg tega si misliš: za to mumijo se skriva stara ali grda ženska. Mogo* če te pozna in te hoče vleči, ali pa te ne pozna in se hoče zabavati. Za obo* je je škoda časa, ko skačejo okrog te* be škrateljčki, odaliske, ciganke, pie* rete, kolumbine in sto različnih ljubkih podob iz vseh bajnih in daljnih krajev in izpod vsake krinke žari dvoje mla« dih gorečih oči, in bele roke in lepe noge — vraga, saj nisi znorel, da bi se v takih trenutkih zanimal za murni* je... Toda takrat je bilo kakor zakle* to; kamor sem se ganil, je bila mumi* ja za menoj... Videl sem, da me za* sleduje. Preštel sem na prste vse žen* ske, ki sem iih poznal zadnji čas in ni* sem mogel dognati, da bi bila katera izmed njih. Moram reči, da jc bila nje* na maska nele nehvaležna, ampak na* ravnost ponesrečena. Bila je zoprna in odbijajoča. Pomislite, da taka ma* ska popolnoma prikrije oblike telesa in da je to vselej sumljivo. Bila ie po» dobna ruiavi vreči z velikimi obkolje* nimi očmi. Skušal sem prodreti v skriv* nost skozi tisti dve odprtini, za njimi so se kazale temne neznane oči, ki so gledale vame živo proseče. Bilo me jih je strah in sem se jim izogibal. Toda mumija je bila vedno za menoj; pri prvi priliki je stopila molče k meni in s poklonom prosila za ples. Veste, da v takem slučaju ni mogoče odreči. Da bi ji pokazal svojo nevoljo, nisem ho* tel začeti razgovora. K sreči so me ji kmalu druge maske iztrgale iz rok. A to je ni motilo, da bi mi ne bila sledila, kjerkoli sem se ustavil, mumija je bila za menoj in me je gledala... «Jaz te poznam,» ie rekla mimogre* de in je imenovala letovišče, kjer sem prebival preteklo poletje. Tudi to me ni zvabilo, kazal sem se ravnodušnega, kakor da me ne zanima. Skušal sem se ji izogniti, toda zaman. Zopet se mi je približala in me vzela nagajivi ple* salki ki sem jo zelo nerad izpustil iz rok. To me je spravilo skoraj v slabo voljo. Imenovala je zopet kraj na Ie* tovišču, kamor sem hodil na sprehod. Ni bilo dvoma, da me je poznala... «A kdo si?» sem jo vprašal končno, da bi razjasnil skrivnost, ka iti zaman sem si klical v spomin ženske obraze iz pretekle sezone. «Ne smem povedati.» «Zakaj?» «Ker sem tu na skrivnem. Nihče ne sme vedeti.» «Hm, zato si mumija?» «Da, zato, vem, da nisem lepa. A če prideš v sredo na medicinski bal, me boš videl.» «Mogoče. A kako bom vedel.» «Sama se ti bom dala spoznati. Da* nes ostanem samo do enajstih, potem pobegnem. Ne poizveduj za menoj. Prideš?» «Pridem.» Vesel roj plesalk je naju obdal in iztrgale so me iz rok nesrečne mumi* je. Bil sem zadovoljen. Prepustil sem se razposajenemu veselju iti le parkrat mimogrede sem še videl mumijo, ki me je gledala od daleč. Bil sem vesel, da sem bil prost in da me nihče ne moti sredi veselega rajanja. Mumija je izginila. »Mogoče«, sem si mislil, »se skriva za njo kaka lepa skrivnost in ni lepo, da se ne zanimam, kdaj in kam se bo odpeljala.« A takrat mi ni bilo do avantur . bil sem zadovoljen v svoji samoti in gledal sem življenje od daleč, ne da bi se hotel kakorkoli udeležiti njegovih slad-kosmešnih neumnosti, ki nosijo s seboj toliko britkoresnih bolesti. Vračal sem se z maskerade po lepo pobeijenem mestu in poezija snežene noči mi je bila skoraj zabavnejša od plesnega šuma, ki je izzvenel skozi razsvetljena okna visoke dvorane. Komaj da sem se drugo jutro še spomnil na mumijo — a spomin je bil kakor britek očitek na mojo brezbrižnost za usodo neznanke, ki se mi je bližala. V sredo sem šel na ples. Priznati moram, da brez posebnega zanimanja, in sem sklenil, da z ničemer ne pokažem svojo radovednost, kajti v resnici bi bil šel na ta večer tudi brez njenega povabila, ker sem bil tiste dni zelo razpoložen za predpustno rajanje. Veste. da mi včasih postane družba zoprna. Zato nisem imel vzroka, da bi bil vstajal doma. Sedel sem v iotelju na koncu dvorane, ko se je približala . . . Mlada, lepa dama, v beli oblek:, črni lasje, temne 'oči . . . Mumija . . . Gospoda, takrat sem ostrmel . ... • »Torej'vi ste prišli . . .« »Bil sem namenjen.« Gledal sem jo. Nisem se mogel spomniti, da bi jo bil kdaj videl na letovišču »Jaz sem mumija . . .« Moraai priznati, da sem bil presenečen. Rekli boste: to je slučaj. Da, slučaj. priznam, tudi jaz bi nikoli ne verjel močio prikritim maskam. A tu e bila izjema. Ni se nama ljubilo plesati. Gledala sva se. Kako zavzeto drug v drugega Najin pogovor je b i zelo prostodušen. Ze dolgo se nisem pogova;-ja! tako cd srca. piosto in neprisiljeno f »di ia sva Vb stopnicah na galerijo. Sredi stopnic se je ustavila, sklonila se in m? poljubila z otroškovročim po-Arborn, e - me .it pi.-senetil Ko sva prišla na vrh. sva go\p;iia o vseh mogočih stvareh, kakor da se ni nič zgodilo. V resnici božanski doživljaj. Povab 'a me je. naj pridem drugi dan v Rožne vrtove, da pojdeva na izprehod. »Sneg je.« »Nič ne de, vi se bojite?« »Ne, pridem!« Pohorska Ribnica v snegu in ledu Počasi skoro leno in nekam nezado» voljno, rekel bi na pogled, se valijo mrzli, ledeni valovi Drave, drveče iz dežele Koroške, skozi ozko in tesno odmerjeno strugo, ki jo ji obrobljajo na južni strani široke noge in obširna stopala zasneženega Pohorja, na sever« nem bregu pa srebrnosvetli, dragoceni čreveljčki obmejnega in zato samoza« vestno«ponosnega našega Kozjaka. Pa to se izletniku, ki je, bodisi na smučeh, bodisi po železnici, izpostavljeni nevar« nim plazovom in snežnim zametom, dospel na postajo Ribnica»Brezno, na prvi mah samo tako zdi. Koroška Dra« va, ledena, zmrzla vsa in vsa s snežnim peskom pomešana, ljubi nad vse zim« sko, štajersko Pohorje in se očitno, če jo opazuješ delj časa, kar ločiti ne more. Sedaj se poslavlja, od Pohorja, potem zopet od Kozjaka; sedaj podaja v slovo svojo roko sv. Lovrencu, po« tem zopet sv. Urbanu; sedaj boža in poljublja sv. Antona in sv. Primoža, potem zopet objema vse svetnike in svetnice, ki, vsi zaviti v tople, bele zimske plašče, bahato gledajo z belih hribčkov in holmov mladega Kozjaške« ga gorovja. Vse tajnosti in skrivnosti pristne koroške duše nosi v svojem sr« cu skrite s seboj; zato je njeno slovo od te krasne zimske pokrajine tako težko, da se. odhajajoč, vedno in ved« no v Itdenih, pa vendar toplih pogle» dih, švigajočih kvišku ob skalah in če« reh. ozira z ledenimi solzami na svojih rudeče»svežih licih nazaj na ono po« horsko zimo, ki je ne bo videla nikoli več. To je v Dravski dolini pri kolodvoru, ki se imenuje Brezno»Ribnica. Je že res, da se vidijo tu pa tam tudi osamljene, zapuščene breze, ki jih teža debele, snežene plasti tlači k tlom, da poljub» Ijajo s svojimi nežnimi vršički ledena in trda tla zmrzlega dravskega obrežja. Očitno blizu Ribnice na Pohorju, 715 m visoke, tudi rib ne manjka v mlade« niško razposajeni pohorski reki Velki, ki kaže v globoko razjedeni, s snegom in ledom obzidani debri, tujcu pot k Ribnici. ("le se ob zasneženi progi dr. Lenarčičeve železnice in zmrzujoče, a večino glasne Velke poganjaš v strje« nem snegu na smučeh od žage do žage, od mlina do mlina, dokler ne dospeš v Lehen, do snežnobelega Grobelnika, te venomer pozdravljajo veseli, sedai sre« di hude zime krasno pisani, razkošni povodni kosi; pa tudi gorske, rumene pastiričice. ki tik ob deročih, ledeno« mrzlih valovih na ledu, ki pokriva po« tok skorai docela, žde, čepe in prežijo na svoj sladki plen, na rdeče»pikčaste postrvi in še mnoge druge slastne ri» bice, ali pa se za zabavo kopljejo in potapljajo v svojih zimskih kopališčih, v Velkinih tolmunih. Pa če dospeš skozi Lehen in skozi pohorsko, s snegom pobeljeno gorsko idilo Velkar in Solarjevo do tja, kjer se pokažejo v zimskem solncu se leske« tajoče sive brade Velike in Male kope, Višavja m Jezerskega vrha, vse na» pravljene iz samega snega in leda, te spelje z izhojene. prave poti mična cerkvica, stoječa na oblem zasneženem bolmu, sv. Lenart, prijatelj pohorskih voznikov in drvarjev in v novejšem času gotovo tudi zaščitnik številnih pohorskih zimskih izletnikov, smučar» jev in sankačev. I Vse v ledu in snegu ti prisrčno in veselo poda svojo roko v pozdrav, da ne moreš, da se ne bi vsaj za trenutek ustavil pri njem, si ogledal za njego» vim oltarjem čudno podkev iz turških časov in pogledal malo tudi na zasne« ženo pokopališče, ki je vse njegova last in kjer počivajo bivši pohorski Rib» ničani in Ribničanke v grobovih, za« znamovanih in okrašenih s tako boga« timi in krasnimi spomeniki, da takih cela naša Slovenija nikjer drugod v ta« ko izbranem okusu in sijaju na deželi nikakor ne zmore. Srebrni sneg in led, pohorski, črno»bleščeči se mra» mor, vmes pa udarci toplo čutečega pohorskega srca: vse to je tu v krasni zimski pokrajini zlito v eno samo mo« gočno bučečo simfonijo, polno najlep« še harmonije. Razgledni stolp S tega zimskega počivališča pobožnih pohorskih Ribničanov je samo še četrt ure, ki bije mimo snežno bele žive me» je, skozi drevored in mimo križevega pota v vas Ribnico na Pohorju. To je skupina, ki jo je neznana umetnikova roka stvarnikova naslikala vkljub hudemu mrazu, snegu in ledu na svetlo, belo hrbtišče, ki veže glavni pohorski greben z vzporedno razteza« jočo se Orlico, to je družina, velika, ob» širna in štvilna, v kateri vlada more» biti baš zavoljo hude zime, debelega snega in trdega ledu tako velika med« sebojna ljubezen, da se vse tišči okoli ene točke, da vse sili samo k onemu središču, k beli, zasneženi cerkvici, kjer je tudi sedaj, sredi hude zime, v srcih vseh toplo, vroče, da se, zlasti v zimskih praznikih, kar gnete množica pobožnega pohorskega ljudstva; mno« žica ljudi, ki prihajajo semkaj, neka« teri s krivci od ruševca za klobukom, drugi pa v težke raševinaste kožu» he zaviti; nekatere brhke in lahko» krile, druge zopet po nepozablji» di dostojanstveno oblečene, z visokih vi stari in dragi šegi in nava» višav vsi, vsi s samotno nad 1000 m visoko ležečih kmetij, ki žde, s snegom in ledom pokrite in tudi obdant, a od zimskega solnca in tople domače Iju» bežni ogrete, sredi pohorskih gozdov, tik pred najvišjimi gorskimi vršaci in njihovimi snežnimi zameti. Prihajajo Hribrniki, Kopniki, Pisniki. Kralji in Samci, pa še mnogi drugi, vsi veseli, zdravi in orujaveli, kakor da bi jib bilo opeklo južno solnce dalmatinsko. Cerkev, ljudska ali državna osnovna šola, tri gostilne, dve trgovini, lepa občinska hiša in nekaj čednim vilam podobnih hiš, vsaka posamezna in vse v celoti obdane od vestno negovanih vrtov, sadonosnikov, njiv, travnikov in pašnikov, v večji daljavi pa od buko« vih, borovih, smrekovih in jelovih gozdov, povsod na vsakem mestu vasi, posebno pa nad vasjo, kjer ječi star oreh pod neizmerno težo svoje sneže» ne zimske obleke, z obsežnim in kri» stalno čistim razgledom na krasni po» horski in kozjaški zimski svet; vse pol» no svežega, visokogorskega zraka, pol» no toplega zimskega solnca, polno pri» jetne svetlobe na jasnem, odprtem br» du, polno melodijozno žuborečih voda: To je po zimi, v snegu in ledu, Ribnica na Pohorju. Ne le solnce, kojega žarki, lomeč se ob obronkih glavnega pohorskega gre» bena, prihajajo črez Višavje in obe Kopi v svetlih, rudečih in violetnih pramenih, semkaj, izhajajoč iz velike, tako mirne solnčne plošče, da ji lahko gledaš v oči. tudi luna. ki de'a velikan» ske sence in teme pohorskih vršacev, na srbrnosvetli zimski odeji cele po» krajine, oba, solnce in luna, združu» jeta v svojih mirnih in stalnih pohodih preko pohorskih grebenov, hrbtov in vrhov toliko krasote, milobe, toliko taj» nih in skritih občutkov, da se popotai« ku, prišedši v sneg in led pohorske Ribnice, komaj zaveda, kdaj ga obja» me prijetno spanje in sanje. Spodaj v gozdu pod sv. Lenartom nekje se oglaša ponočna ptica, kakor da bi jo bilo strah nočne samote; višje gori blizu idilične cerkvice sv. Volben» ka pa uka, zdravja in mladostne moči in kreposti prekipevajoč, razposajen mladenič, izzivajoč vse, kar se greje v toplem hramu, pa tudi svetnike in svet» niče, ki zmrzujejo v sedaj zapuščenih pohorskih svetiščih v vaseh, na križ» potih v kapelicah v snegu in ledu. Pot. ki vodi z Višavja mimo Pisnika in Hribrnika, skoz trati Lepenarico in Berglico, dalje skozi Ribnico mimo sv. Lenarta doli do Velke in njene do» linice, je, kadar so jo drvarji in voz» niki s hlodi in bruni izorali in izgladili, krasno in sijajno sankališče. ki vedno lahko tekmuje z onima v Karavankah na Ljubelju in na Semerinku pod Du» najem. Ta krasni zimski kotiček pohorski, do sedai širšemu svetu še malo znan, pa vendar od tujcev bolj obiskan ka» kor pa od domačinov, bo, čim bo pri Ribniškem jezeru (1530 m) zgrajena no» va turistovska postojanka, šele zašlo« vel širom naše ožje domovine, pa tudi preko njenih mej tako, kakor spričo svoje srečne in lepe le«e zasluži po vsej pravici. Dr. Fr. Mišič. staši Protogoreva ;n Varnče Mihailova. vse to ie znatno zrahlialo njihovo moč in niihov vpliv in posledice se sedai že kažejo. Javnost si zopet upa eovorit; in izražati svoie muenie (lovori sedai šc pohlevno, poudarja potrebo miru in reda in izražq želijo, da bi v krogih, k' iih dolže »razornih in nasilniških akcij«, vladal duh samoobvla-dania in oomirliivosti. toda vse kaže. da ie led prebit in da bo v doslednem času tudi v Bolgarij' Prišla do veljave pravilno Dojmovana politika ra.zuma. Mariborska koča na Pohorju Po slovanskem svetli Trezen bokarski glas Da je bila politika raznih bolgarskih vlad v preteklosti popTešena. poudarjajo sedaj tudi že v Bolgariji sami. zato se vedno če-šče čujeio v bo'garski javnosti glasovi, ki svare merodajne kroge, da bi zopet zašli na pota. ki vodio neizogibno v propast Tako je te dni priobčil »Mir«, glasilo bolgarske narodn? stranke, velezanimiv uvodnik. v katerem razpravlja p:sec Iv. St. Ge-šov o pogreškah bolgarske državne politike v minulosti, ter roti svoie rojake, nai se v bodoče ne daio voditi čustvom, marveč razumu. Izvajania Iv. Gošova so zanimiva tudi za one. ki pozorno zas'edujejo politiko posameznih slovanskih držav, zato ni odveč, ako podamo tudi mi čitateliem glavne odstavke. »Zadnji čas ie že.« pravi Gešov. »da se otresemo pogrešk. ki jih delamo od časa do časa hi da se prenehamo igrati z ognjem. Spori, atentati, bombe, katerih se tako često poslužujemo, nam povzročajo samo škodo in prav nič ne koristijo. Zlasti sedai. ko se razvijajo okrog nas novi in usodni dogodki, moramo biti oprezni, previdni in skrajno vzdržljivi. Zasledovati moramo doeodke pazmo in oprezno in iih ocenjevati po njihovi pravi in realni vrednosti. ne da bi zahtevali od niilh takojšnje ah celo predčasne koristi. Predvsem pa ie nam potrebno potrplie-nie :m hladnokrvnost, ako hočemo dočakati z nado in vero v srcu bollišah dir in nejših razmer. In boljši dnevi pridejo morda prej, kakor si m s: imo. zakaij tudi ča'^ opravlja svoie delo in pogrebe tudi niso večne Ne bodo se več vrnili časi. ko smo meje nove Bolgarije risali po sofijskih ulicah. ne oziraje se na takratni mednarodni položaj in njegove težnje. Žalostni razultati so dobro znani in so nam otrovaili naše duše do groba. Takrat. 1. 1913. in 1. 1915.. smo zakrivili take grehe, da iih bo pove-stnica zabeležila kot z-loaue. Krivci teh grehov so ostali nekaznovani, njih imena pa bodo preklinjala še bodoča pokolenia . . . Nai nam prošlost služi v svarilo, da se spametujemo . . . Razvoj dogodkov na bližnjem vzhodu, z'lasti pa na Balkanu, bo ustvaril nov položaj tudi za Bolgarijo, toda samo pod pogojem. da vladajo v Bolgariji mir, red in javna varnost. Prijetno nam je. da lahko ugotovimo, da so ieli to istino poimovati tudi oni krogi, ki jih javnost najboli obtožuje zaradi raznih nasilnih akcij. Med temj opažamo sedai zatišje. duh samoob-vladania in pomirijivosti. Dobro bi bilo. da vztrajamo na tem stališču tudi v bodoče.« Tako Gešov v »Miru«. Zdi se. da se na Bolgarskem res pripravlja preokret v javnem življenju. Do nedavnega so imeli v Bolgariji, to ie bilo znano vsemu svetu, glavno besedo makedonstvujušči in v'ada ie morala plesati, kakor so ii velevale razne makedonske organizacije. Teror teh organizacij je bi tako velik, da se ni upal nihče iavno nastopiti proti kvarnemu vplivu. ki so ga imele te organzaciie na vladne kroge im na vladno politiko. Razkol v teh organizacijah, borba na no/ med ori- 10-letnca smrti voineza ministra dr. Ste-fanika. Dne 4. maja t. 1. poteče 10 let. odkar se je pri Bratis'avi smrtno ponesrečil prvi vojni mmister češkoslovaške republike general dr. štefanik. vračajoč se na itali-anskem letalu v svojo domovino. Na Slovaškem. predvsem v Bratislavi in Košicah. nameravajo ob tej priliki prirediti veMke spominske svečanosti, sai ie bil slovaški rojak dr. Štefanik eden izmed borcev za ustanovitev češkoslovaške republike. Tudi v Pragi bodo velike spominske slavno-sti. Aranžma svečanosti ie v rokah Masa-rykove letalske lige. ki ie sklicala vse svoie pododbore in raizne patrijotske korporaciie na sestanek v Prago dne 20. t. m. s svrho. da se sestavi program za cm najsiiainejšo proslavo sponrlna velikega narodnega heroja dr. Štefanika. Kai zahteva mesto Ciroan. Mesto Cirpan. k; ie štelo ШЮ0 prebivalcev, ie lani. kakor znano, popo'noma uničil in razdejal potres, ki je razsajal meseca aprila v iužn vvzhod-ni Bolgariji. Ciroamc: so te dni poslali posebno deputacijo v Sofijo in zahtevaM. da i m vbda dovoli iz državnih sredstev: 6.750.000 levov za napravo vodovoda in električnega omrežja. 11.000.000 za kanalizacijo. 6 i« pol milijona za vodovodne cevi. 5 milijonov za napravo cest. 4 milijone za mestno gledališče in čitalnico. 3 in pol mi- lijona za zeradbo občinskega doma. 2 ia pol miijona za tržnico. 2 milijona za bolnico in aitmbulatorii itd., vsega skupaj nad 53 milijonov levov, poleg tega oa še 44 milijonov levov za napravo in popravilo cest v mestni okolici. Vlada ie obljubila, da bo Cirpancem oo možnosti ustregla iz razpoložljivih sredstev državneea posojila Snaln; vozovi III. razreda v Bolgariji. Bolgarska železniška uprava se ie odločila uvesti na brzih vlakih tudi spalne vozove III. razreda, ki nai mani premožnim slojem omogočijo udobno potovanje. Bogarska javnost je to misel pozdravila z velikanskim zadoščenjem Kakor poročajo bolgarski listi, bodo spalni vozovi uvedeni takoj, ko se izpremene gotove točke železniško-prometnih konvencij, ki poseeaio v to vprašani e. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuie knjižničar Matiia Rode. (Nadalievanie.) Sienkiewicz H.: Na ooliu slave Povest iz časa kralia Jana Sobieskeea. 4400/01. Tavčar dr Iv.: Zbrani soisi lil (ur dr. Iv. Priiateli): Otok in struza. Tiberius Pan-nonicus Kuzovci Vita vitae meae. Janez Solnce. 4402/04. Wallace E.: Die toten Augen von London. 10383n. Wallace E.: Die blaue Hand 10388n. Holländer W : Schicksale eebündelt E;n Menschenpanorama von heute l0384n. Lothar E: Der Hellseher. Roman. 103S5n. Sochaezewer H.: Henri Rousseau. Novelle 103S6n. Ross Colin: Der Wee nach Osten. Reise durch Russland. Ukraine, Persien usw. 103S7z Koch-Weser E.: Russland von heute. Das Reisetagebuch eines Politikers. 10389z. Briand A.: Frankreich und Deutschland. 10390z Vollmer W.: Flug in die Sterne. Der Roman eines Weltraumschiffes. 10391 n. Viereck G. S. und Eldridee Р.: Meine ersten 2000 Jahre Autobiographie des ewigen Juden. 10392n. Soupault Ph.: Der Neger. Ю.393n. Wille H. J.: Juan Sorolla. Roman, 10394n. Machard R.: Triumph des Eros. Roman, 1СЭ95П Berg В.: Arb.ona Charlevs Junge. 10396n. Zimmermann W.: Liebesklarheit. Eine Frucht aus Erlebnis Erkenntnis und Tat. 10397z. Katz O.: Neun Männer im Eis Dokumente einer Polartragijdie. Der autenti-sche Bericht der Krasin - Expedition. 10398z Behounek F.: Sieben Wochen auf der Eisscholle. Der Untergang der Nobile-Exoedition 10399z. Auburtin V.: Einer bläst die Hirtenflöte. 10193n. Wescott G.: Die Towers. Der Roman einer Familie 10194n. Brunn L.: Van Zantens wundersame Reise 10195n. Кеглю H.: Johnnie. Vagabund des Lebens. 10178n. Lewisohn L.: Der Fall Herbert Crutnn. Roman. I0l80n. Sinclair U.: Präsident der U. S. A. Roman aus dem weisen Hause. 10182n. Franlk В.: Die Fürstin. Roman. I0204n. Machard A.: Der schwarte Mann. Roman. 10172n Heller F.: Marco Poloc Millionen. 10158n. Heller F.: Die D'agnosen des Dr. Zim-meriiir Roman. 10159n. Rolland R.: Die Leoniden. I0164n. Rolland R.: Palmsonntasr 10l65n. Knjižnica posluje vsak delavn:k od 3. do pol 8 ob nedeli2h in Praznikih oa od 10. do 12 Križanka „Riba" poben besed. Vodoravno: 3. bog vetrov; 6. južna rastlina; 8. okrajšava za denar; 10. ptič; 12. Egiptovsko božanstvo; 14. polotok; 18. Epirski kral; 19. vzklik; 20. reka; 2]. pesnitev; 24. Egiptovski bog; 25. del voza; 26. naslovna kratica; 27- osebni zaimek: 28. matematični izraz; 29. del dreva; 31 duhovnik Zoro- astrove vere; 32. jaz (italj.); 33. veznik. Navpično: 1. osebni zaimek; 2. predlog; 4. predlog; 5- spartanski zakonodajalec; 6. igralna karta; 7. bog vojne; 9. medmi'd; 10. perzijski kralj; 11. ptič; 13. vzklik; 15. žensko ime; 16. pravo; 17. dolžinska mera; 21. zlato (fr.); 22. veznik; 23. naziv očeta; 25. moško ime: 26. čas; 30 osebni zaimek. Pripovedovala mi je o svojem življenju. Sanjala je ге'о lepo, a bila je pod skrbnim nadzorstvom. Zato je hotela krasti trenutke, kakor vsi, ki nimajo svobode, da bi živeli. Tisti sprehod .gospoda, po lepem belem snegu, daleč ven iz mesta. »Vi ste utrujeni, vem,« je rekla, »a mora biti tako.« In potem? Mraz je bil zunaj. Tretji din sem dobil pismo. Danes imam koncert. A ne pojdem, pridem ob osmih k vam. Mumija. Prišla je, lepa, v koncertni slavnostni obleki. Hotel sem izvedeti nje postajajo njihove sence, prihajajoč od svetlordečih barv v višini preko vijoličastih v temno črne nad grabami iti prepadi. Kakor kresnice v vroči poletni noči se pomikajo skozi nje svetle, ognie-nordeče. žive pike, ena oddaljena od druge; a ne v neredu; pač v različnih vrstah, a v vsaki vrsti vse usmerjene v isto siner. To so plamenice. ki kažejo pobožnim Pohorcem pot v roženvenske cerkev na Ribnici, da tam. stari možje in stare žene. odrasla mladina in celo otroci, v ledenomrzlem Božjem hramu s topli-m občutkom zapoje.io ali vsau čujejo svojo pobožno pesem. Tik pod nami, na nasprotni strani »Cerkvice«, spi, vkovan in vklenjen v tisoč ledenih verig, sivobradati orjak Jezernük v mrzlih vodah Ribniškega jezera. Okoli njega in tudi okoli nas je razprostrt beli prt snežene odeje, prijetne ne le za oko. ampak tudi za vse, kar pokriva. Le tu pa tam je slišati, če veter zopet potegne močneje, zamolklo ječanje mladih smrečic, ki se. kakor visoke breze do tal upognjene, še niso navadile skozi celo. dolgo zimo nositi težke bele oblekice, in se zajočejo na glas, če jih zbudi veter iz zimskega spanja, da se na celem telesu tresejo od mraza. Tam blizu jezera, tik pred Jezerni-kovim gajem, pred njegovim grajskim vrtom, ki ga tvori nizko, zimi in mrazu že davno prilagodeno ruševje, se dviga samotna smreka, pokonci stoječ, od vr« 1000 com modeli 1929 DOSPELI 2315 in so razstavljeni od 18. t. m. dalje v Izložbenih prostorih generalnega zastopstva O. ŽUŽEK, LJubljana, Tavčarjeva uii. 11. Prepričali se bodete, da je trditev nemških strokovnih listov ob priliki zadnje avtomobilske razstave v Berlinu, da so A. J. S. motociki; 1929 najm odernejše konstrukcije, najlepši in najsolidnejši na svetu za šport, ture in najtežji štrapac, upravičena. Ogromno šte vilo na londonski, pariški in berlinski razstavi prodani« A. J. S. motociklov je najboljši dokaz temu, da odgovarja zgornja trditev resnici. — Nekaj modelov 1928. 350 in 500 ccm po ZNATNO __ZNIŽANIH CENAH še na razpolago! Kmetijski vestnik Inozemska gonja proti naiemn hmelju Ob novem letu sem pojasnil našim hmeljarjem vzroke slabih cen zadnjih dveh let. Kot glavni vzrok sem navedel brezglavno širjenje hmeljarstva v neprikladnih legah Vojvodine in poplavo svetovnih tržišč s tem slabim blagom. Kvarna posledica tega je silna gonja nemških in češkoslovaških hmeljarjev proti jugoslovenskemu hmelju. Ta gonja se nadaljuje z vedno hujšo silo. » Saazer Hopfen- und Brauerzeitung« od 9. t. m. piše dobesedno: »Poročevalec časopisa »Bohemia« poroča 26. januarja o položaju na niirn- berškem trgu:____V tranzitu ponujajo na vse pretege malovredno blago jugo-slovenskega izvora, ki mu predpiše ceno vsakokratni kupec.' To je višek vsega. Ker za tem blagom nihče ne povprašuje. temveč se izključno le ponuja, ne moremo o notiranju tega blaga sedaj več govoriti. Kakšna ie le cena, ki jo kupec predpiše? Bržkone jih je sram. take cene sploh imenovati. Če se gode na trgu take stvari, si pač lahko vsakdo predstavlja položaj. Kaj nimajo jugoslovenski voditelji hmeljarjev več nobenega vpliva na svoje ljudi? Kaj lahko mirno gledajo to početje? Zakaj ne zadržijo svojih ljudi pred takim blaznim ponujanjem? Taki načini trgovanja so v Niirnbergu in Žatcu povsem neznani. Tako trgovanje mora na imenovanih tržiščih povzročiti popoln razkroj. Jugosloveni se pa še čudilo, če se nemški in češkoslovaški hmeljarji branijo na vse kriplie pred poplavo tržišč s takim blagom. Čemu ne napravi srednjeevropski hmeljarski biro konca temu početju? Sedaj naj pokaže, da ima pravico do obstoja! Sestajati se in kras-nosloviti je brez pomena. Tako početje zaustaviti — to bi bilo delo. Če se ne povzdignejo Jugosloveni do drugačne taktike, bi bilo pač pogrešilo, če se še kda.i nemški in češkoslovaški hmeljarji vsedejo z njimi k skupni posvetovalni mizi; tisto malo statistike bomo že sami sestavili. V vsc-h hmeljarska okoliših Evrope ie še mnogo hmelja, a nihče ga ne razmetava na tak način. Če se hočejo ti ljudje na vsak način tnaterijal-no uničiti, jih pač ne more nihče od neudeležencev zadržati pred to norostjo. Nikakor pa ne gre, da bi se dali hmeljarji drugih dežel potegniti z njimi vred v vrtinec!« Tako nas upravičeno bije inozemstvo. A mi? Poldrugo leto ie že preteklo, odkar sem opozoril naše hmeljarje na izjavo vodilne osebnosti v srednjeevropskem hmeljarskem biroju: »Če boste širili hmeüarstvo v Jugoslaviji tako brezglavno v neorikjadnih legah. Vas bomo morali zaradi prevladujoče slabe kakovosti izključit' iz naše srede in Vas šteti med nekvalitetne kraje. Saviničani boste s svojim res prvovrstnim pridelkom naiboli prizadeti, zato si skušaite zagotoviti svojo obligatno znamko, da se rešite iz vrt'nca.« Mislite, da je kdo poslušal iu verjel? Vsa zadnja leta je svari! naš tisk pred brezglavnim širjenjem hmeljarstva in slikal z zgovorno besedo gospodarski polotn celih pokrajin, ki mora nujno slediti. Storili smo svojo dolžnost. Naš delež je bil vsestranska zamera. Od gotovih strani smo bili na to tudi pripravljeni. Nerazumljivo pa nam ostane vedno čudno s ta1 išče voditeljev našega hmeljarstva in naših starih hmeljarjev. ki bi bili morali po svojih dolgoletnih izkušnjah in strokovni izobrazbi vsa.i isto predvidevati. Kdo je torej kriv, da smo zabredli tako daleč? Ali nismo imeli pri kmetijskem ministrstvu posebnega oddelka za hmeljarstvo z načelnikom inž. Gjuričem in referentom inž. Teržanom. G. Gjurič je Dred vsem «vetom postavil tezo: »Pridelali bom več in boljšega blaga kakor Čehi in Nemci ter bomo prva hmelj pridelujoča država na kontinentu.« ha do najnižjih vejic, segajočih do tal, s snegom pokrita, ne samo s snegom, tudi z božičnimi darili za Jezernika in za nas. Dragocena težka so in zelo mnogo jih je; zato se njene vejice ši-bijo do tal. In ko svetla luna, vedno višje in viš;e se dvigajoč, o polnoči, ko je pri »Cerkvici« že umolknilo zvone-nje zvonov, ubrano petje in pobožna molitev, s tisoč in tisoč čarobnimi biseri in demanti v blestečih se snežnih kristalih začne prižigati tisoč in tisoč lučic in svečic v vseh mogočih barvah, tedai stoji tam doli. med nas in Jezernika postavljeno, pravo božično drevo s takšnimi nebeškimi darili v tako lepi nebeški svetlobi, da si sličnega še nobena umetnikova roka nikoli ni znala postaviti. Pa ko se utrga z nebeškega svoda zvezdica in v srebrnosvetlem loku blizu nas nekje pade na zemljo, zapuščajoč za sabo vidno sled. segajočo od pohorskih vrhov gori do nebes, tedaj vsi vemo. kod in kam: tako jasna je zimska noč vrh Pohorja. Dr. Fran Mišlč. To je bila parola za razmah hmeljarstva, ki ga je inozemstvo tudi pravilno razumelo kot vojno napoved in izvajalo posledice, ki jih občutijo tisoči naših hmeljarjev. Ali naj povem še to. da je poslal 1927. leta mariborski veliki župan strokovnjaka za živinorejo gledat rasti nsko bolezen peronospero na hmelju? Ali naj zapojem staro pesem o črni deski itd? Kako pridemo hmeljarji do tega. da naj plačujemo z ogroženjem svojega obstanka in dolgoletno tlako take eksperimente in si damo dopasti. da vpri-zarja za nami vse prizadeto inozemstvo vedno hujšo gonjo. Mar se ne bo-I ste zganili hmeliarji niti ob 12. uri? Zahteva vseh poštenih hmeljarjev mora biti: dajte nam zakon o izvoru hmelja z obveznim signiranjem hmelja! ___—ko. Hišni vrtovi in obrezovanje grmičja Lepota naših mest. trgov in vasi ni izražena samo v okolici, temveč se poudarja tudi s sliko vrtov, ki obdajajo posamezne hiše. Čim pestrejši vrtič, tem živahnejši okvir. Grmičje in drevje, posuto s snegom in i v jem, nudli v zimskem solncu kaj slikovit pogled. Komaj pa bo v nekaj tednih skopnela snežna plast, že se bo vrt popolnoma spremenil. Mehke barve rumenocvetoče forsitije. puhasta srebr-nina muck im nežnost dolgih lešnikovih čepkov, bodo hiteli oznanjat bližnjo pomlad. Žal. da vsa ta lepota mi dostopna tudi onim, ki nimajo lastne padi zemlje, pač pa dušo polno hrepenenja po sveži pomladmi harmoniji in hodijo sklonjeni mimo težkih, temnih cipresnfh ograj, obteženih še s prisiljenimi. obrezanimi kronami okrogiih akacij in jesenov. Alj bi ne bila ulica živahnejša, če bi preko ograje padale kaskade cvetja in | zelenja, k' bi tudi mitnoidočemu dovo-I l.ievale pogled na pisane vence notranjosti? Če bi bila za ograjo mehka trata polna rož? Izpeljava vrtiČev pri hišah ob cesti nai se ne bi usmerjala za tem. da se kolikor mogoče zakrije pogled na vrt, temveč naj bi vrtič skozi rahšo ograjo nudil idIKčno in sprememb polno sliko vsem, ki hrepene po mehki pesmi cvetja. V to svrho imamo veliko množino različnega drevja in grmičja, ki po barvi listov, cvetja in oblikf rastline same nudi toliko izprememb, da ne dela zasaditev vrta ob cesti dolgočasne slike zazidane ulice. Eden najlepših vrtov v Ljuhljami je vrt na Erjavčevi cesti nasproti vladne palače. Tam se preko ograje sklanja v mogočnih kaskadah starodavna vrba žalujka. Pod njo rase razno grmičje in praproti; iz teh se smejejo pisane glavice najrazličnejšega cvetja. Tulipano-vo drevo ustavi ob času cvetenja korak vsakogar. Vrt, kot razširjeno stanovanje, je v svoji obliki samo okv'r. Pravo sliko nam da šele pravilno gojeno grmičje, drevje in cvetlice. Za pravilno goiitev je v zadnjih zimskih tednih pred vsem najnujnejše obresovanje cvetličnega grmičja, da nam tekom leta bogato cvete, obenem pa ohrani znači no obliko zdrave rasti. V tem oz:ru se pri nas mnogo greši. Marsikje nam nudi pogled skozi vrzel v vrtu zanemarjeno in stisnjeno grmičje, ki komaj dil:a ter se med seboj bori za solnčne žarke in ped zemlie. Posled' ca tega je žalostna slika celega vrta in s tem tudi polagoma ugašajoče zanimanje posestnika za vrt. Obrezovsnje cvetličnega grmičia se ne da naučiti iz knjige. Treba je eelo-etnega opazovanja, kako grm rase, kaa.i cvete, iz kakšne mladike požene cvet, kakšen prirastek ima ter kakšne oblike. Pomen obrezovanja je pred vsem ta, da se da grmu čim naravnej-so obliko, kolikor mogoč razvoj bogastvo cvetja. Vsled tega moramo že pri saditvi paziti, da damo grmu dovolj prostora. Ne smemo pa nikdar dopustiti, da se nam zasadi tako na gosto, da nastane tekom par let goščava in smo prisiljeni najdragocenejše grmčie izruvati in zavreči. Glede obrezovanja se nam je ravnati po treh glavnih točkah. Vrste, pri katerih izidejo cveti iz predletmh popkov kot magnolije, drevnate potomke, španski bezeg, ne smemo • obrezovati pred cvetom, temveč iz režemo samo slabejše vejice, osfale obrežemo po cvete.niu. Pri drugi skupini, ki požene cvete iz lanskih krepkih pogankov. kakor pri den t z Mi. forsitiji, keriji, jasminu, weigeiiijah, skušamo doseči -z močnim prirezovanjem starejšega, iz črpanega lesa silen, prirastek za bodoče leto. Tretjo vrsto, katera požene cvet na dvoletnem, triletnem lesu, kakor kutina, negmoj, lepotična jabolka, beli trn, starejšega lesa ne smemo obrezovati, temveč prikrajšamo na njem samo enoletne mladice na 6—8 očes. stare:še pa pustimo popolnoma pri miru. Solitere skušamo ko'j'kor mogoče malo obrezovati: nri teh skrbimo le, da imajo dovoli z^aka s tem. da izrežemo samo pregoste, slabejše vejice. Kakor sem že omenil, je pri obrezovanju gledati na to, da se ohrani naravna oblika in bogastvo cvetja. Naj nam bo narava sama učitelj. Vsako mrcvarjenje cvetličnega grmičja nas kaznuje z golim vejevjem m žalostno sf ko vrta.__L. Šmarnica in druge samorodnice Proti ameriški necepljeni, direktno rodeči trti šmarnici kakor tudi proti drugim ameriškim samorodnicain (iza-bela, elvira. delavare. otelo, hunting-don) ter proti raz-nim križankam ali hibridam (z ameriškimi križane žlahtne trte) se vodi že nekaj let precejšen boj, ali naj se te vrste trt še nadalje pomnožujejo ali naj se popolnoma iztrebijo. V Sloveniji je pomnoževanje teh trt že od leta 1923. uradno zabranjeno ter morajo do 1930. leta vsi taki nasadi sploh izginiti. Poseben boj se vodi proti šmarnici, ker je ta samorodnica najbolj razširjena in povzroča tudi največje zlo v smo-trenem vinogradništvu in v reelni vinski kupčiji. Ker ta trta izredno obilno rodi in ne zahteva posebne nege. se njen pridelek lahko toliko cenejše oddaja, kar dela precejšnjo konkurenco dobrim vinom žlahtnih trt. Glavno zlo te trte pa tiči v kvaliteti njenega vina, ki je zoprnega okusa, neprijetne rumene barve ter vsebuje poleg običajnega neškodljivega etilnega alkohola zdravju škodljivega metilne-ga alkohola izredno mnogo, ki človeka do nezavesti hitro opijani ter povzroča glavobol, vrtoglavost, bljuvanje in v večji množini zavžit, eventualno tudi smrt. Omili se. seveda, ta slab efekt. ako se šmamično vino zmeša z drugim boljšim, milejšim vinom. In prav to početje daje največ povoda za boj proti strupeni šmarnici, kajti s prodajo takega vina se kvari celotna kvaliteta, zaradi česar izgubljajo bolša vina na svoji veljavi ter napredni vinogradniki, odnosno celi vinski okraji na potrebnem ugledu. Tudi po avstrijskem štajerju ln po Nižjeavstrijskem se je pričela ostra bora proti saditvi samorodtiic ter proti mešanju vina teh z vini žlahtnih trt. Istotako kakor pri nas je ost boja obrnjena v prvi vrsti proti šmarnici. katero imenujejo tam kratkomalo «gnojnico«. Deljena so pa tam še mnenja glede razmnoževanja dobrih križank, z vzgojo katerih se nekatere trtnice, zlasti obsežni državni nasadi višje vinarske šole v Klosterneuburgu zelo intenzivno bavijo. Ako presodimo objektivno današnji položaj našega vinogradnika in današnje vinske kupčije, moramo odločno zavzeti protivno stališče napram razmnoževanju samorodnic, zlasti pa šmar-nice. kajti še popolnoma brezhibno vino se s težavo spravi v promet, čeprav se to nudi pogostokrat s strani producenta ali tudi s strani vinskega trgovca po skrajno nizkih cenah, ki večkrat ne krijejo niti pridelovalnih, oziroma režijskih stroškov. Če pojde še malo let tako naprej, bo tvorilo vinogradništvo samo še neko posebno luksuzno panogo, kateri naši revni, mali vinogradniki ne bodo več kos ter bodo primorani obdelovati svojo vinogradniško žemljico s kako drugo ko-likortoiiko dobičkanosno rastlino. Že letošnja izredna zima bo najbrže marsikaterega vinogradnika prisilila do take spremembe. Fr. Gombač. Gmrtvičenost dihalnih organov Kaj pospešuje in kaj ovira dihanje — Vo-liv vina in močne kave na delovanje človeških pljuč. Dihanje, ki se vrši v normalnih prilikah čisto avtomatično, je podrejeno nekemu dihalnemu centru, ki leži pretežno v mozgovmi med možgani in hrbteničnim mozgom, v tako zvanem podaljšanem mozgu. Dražljaj k delovanju dobiva ta center v prvi vrsti od količine ogljikove kisline v krvi. Poleg oglj.ko-ve kisline povzročajo takšne dražljaje tudi druge kisline v telesu, n. pr. mlečna kislina, ki nastaja radi delovanja mišic. Pri težjih obolenjih, zlasti pri infekcijah in zastrupljenjih. se dostikrat zgodi, da izgubi dihalni center deloma ali celo popolnoma to dražljivost in кгг je to skrajno nevaren pojav, je v takšnih primerih potrebno ume no spodbujanje njegovega delovanja. Zdravilna veda in običajna praksa poznata mnogo spod-bujajočih sredstev in v naslednjem hočemo imenovati le nekaiere najvažnejše. Močna vina Že dolgo časa vedo ljudje, da manjše množine tako imenovanih »močnih« vin ugodno pospešujejo dihanje. To je v prvi vrsti zasluga v vinu vsebovanega alkohola in v drugi vrsti »buketnih snovi«. ki dajejo vinu svojevrsten prijeten aroma. Poleg alkohola se poslužuje zdravilstvo tudi etra. kakršnega uporablja v svrho narkoze. Z alkoholom pomešani eter prodajajo po lekarnah pod imenom »Hoffmannove kapljice«. 20—40 kapljic na kocko sladkorja povzroči v kratkem času normalno dihanje. V novejšem času priporočajo, zlasti po nar-kozah in zastruplienjih s parami pruske kisline, vdihavanje čiste ogljicme kisline. Vbrizgavanje kafre Kafra spada med vrsto rastlinskih strupenih snovi, ki dražijo dihalni center. Sem spadajo n. pr. tudi kofein, atropin in lobeliu. Ker se kafra v vodi težko razstopi in pa radi svojega neprijetnega okusa in močnega duha, jo uporabljajo, raztopljeno v olju, v podobi injekcij. Dandanes nadomestujejo kafro večinoma s surogati. ki so v vo raztopljivi, predvsem s trikrat močnejšim heksetonom. Močna kava ali močan čaj sta v pomanjkanju čistega kofeina oz. njegovih solnih kemičnih spojin dobro sredstvo za pospešenje dihanja." Pri teh dveh pijačah vplivajo dražilno tudi neke druge aromatične snovi, podobne buketnim snovem v vinu. Injekcije s salicilno ali podobnimi kislinami zvezanega kofeina pa vplivajo seveda neposredneje, hitreje in močneje. Posebo zato je kofein priporočljiv, ker učinkuje tudi na možgane in srce. Zlasti pri zarupljenjih џ mamili (morfin, opij, veronal) je nenadomestljiv. Zgoraj smo omenili atropin in lo- pri slabokrvnosti no prestani težki bolezni uživajte samo Chinoferpin Dobi se v vsaki lekarni. 3-a belin kot isto tako uspešni sredstvi. Njiju slaba stran je ta. da ju je treba radi silne strupenosti uporabljati v količinah komaj nekoliko tisočink grama, dočim prenese organizem veliko večje količine neškodljivega kofeina. Stekleničke z dražilnimi snovmi Dihalni center je v posredni zvezi z večino čutnih živcev in se da po njih vplivati k močnejšemu delovanju. To dejstvo so izkoriščali v starih časih, ko so pri omedlevicah. ki so bile v zvezi z zastajanjem diha, uporabljali stekleničke z močno dišečimi snovmi, t. j. s solmi, ki razvijajo neke eterične spojine. kakor sivkino olje. amonijak itd. Tudi duhanje octove kisline ima podoben uspeh. V pomanjkanju takšmn o-vi poskusimo lahko s ščegetanjem nosne sluznice, z draženjem kože. zlasti na podplatih in v želodčni okolici, bodisi z roko, s krtačo ali s šibkimi električnimi toki. Tudi masiranje z gor-čičnim špiritom in polaganje gorčične-ga testa ali gorčičnega papirja na občutljivejše dele kože vpliva pospešujoče na delovanje dihalnih organov. čudežni možgani Na budimpeštanski policiji se je zgla-sil neki kmet iz Košeca ob Vahu in povedal, da so mu neznani storilci in morda celo njegov lastni brat odvedli petletnega sinčka Emerika, bržkone zato, da bi se okoristili z njegovimi čudežnimi sposobnostmi. Ta Emerik. ki smo svoječasno tudi mi o njem pisali, je res pravo čudo. Imenovali bi ga lahko živo računalo. V najkrajšem času ti na pamet pomnoži petčlenska števila, izračuna iz brzine kakšnega gibanja v trenutku čas. ki bi ga rabila premikajoča se stvar za kilometer poti, kvadrira in kubira nemudoma tričlenska ali štiri-členska števila itd. Računa pa v madžarskem. nemškem in češkem jeziku. Nikomur ni znano, kakšnih skrivnostnih metod se poslužuje pri svojem računanju in profesorji brnskega češkega vseučilišča, ki so pred nedavnim eksperimentirali ž njim, so moglii ugotoviti samo to, da ima abnormalno razvit spomin za številke. Dečka so bili angažirali za nastope po varijetejih. Dete, ki piše drame. V Newyorku imajo podobno otroško čudo. Šestletna Lorraine Jaillet. hči nekega v Newyorku bivajočega francoskega tovarniškega ravnatelja, govori hrezhibno francoščino, angleščino in španščino. V teh treh jezikih je sama natipkala že prav znatno število črtic in dramskih prizorov, ki baje niso brez literarne vrednosti. Kadar ne »pisate-ljuie«, se v ničemer ne razlikuje od otrok, ki so ji po letih enaki. Štirinajstletni doktor. V devetdesetih letih prošlega stoletja je svet občudoval malega genija Karla Witteja. ki je z devetim letom položil zrelostni izpit čez gimnazijo, a s štirinajstim letom ie dovršj vseučilišče in postal doktor Kako ie bilo pozneie ž njim. nam ni znano. Premnogi čudežni otroci se že v mladeniških letih spridijo in ne postanejo to, kar so obetali. A to ni pravilo. Resnica je tudi ta. ua so postali amogi genijalni otroci genijalni možje. Naj navedemo za primer matematika Karla Friderika Ganssa, ki je že kot otrok izdelal celo vrsto matematičnih problemov, ki so tvorili osnovo njegovega poznejšega neminljivega dela. — Torquato Tasso, Goethe, Schiller. Pope. Viktor Hugo in nešteti drugi pesniki, so kazali že kot šibki poganjki, da .iim je namenjeno postati mogočna drevesa; Händel je štel iS let, ko so uprizorili njegovo prvo opero. Mozart je komponiral že s šestim letom, Beethoven z desetim, istotako Rossini. Narav-nost neumljivo je, česa so včasih sposobni mladi človeški možgani. Neki Karel Seisier Iz Monakovega je obolel v svojem 6. letu na vnetju možganov in je ostal idijot. ki so se na šolah zaman mučili ž njim, da bi ga naučili pisati in računati. Toda njegov spomin je postal po bolezni tako trden, da se spominja natančno na dan in uro vsakega dogodka, ki se je pripetil v njegovi okolici. Imenujejo ga »živi koledar«. Še bolj čudno je to. da ne pozna niti najosnovnejših računskih operacij, pa ti pove v hipu in brez pomisleka, na kateri dan in teden pade katerikoli datum od 1. 1916.—1940. In tega se ni mogel naučiti na pamet, ker ne zna brati ne številk ne drugih koledarskih tekstov. Spričo takšnih pojavov se ne moremo nič več čuditi, če so bile kdai in so še starejše oisebe. čijih možgani žonglirajo s sposobnostmi, kakršnih normalni možgani ne poznajo. Antonin Dvorak, slavni češki skladatelj, je imel izreden dar, da ti je znal povedat; na pamet vse staroavstrijske železniške zveze z natančnimi urniki in številkami vlakov. Ce se je v urniku karkoli spremenilo, je o spremembi samo enkrat bra! in se mu je vtisnila neizbrisno v spomin. Na pariški Sorbonni študira dijak, ki zna na pamet 40.000 zgodovinskih datumov z dogodki, ki so se ob teh datumih zgodili. Svoje brezprimerno znanje izpopolnjuje neprenehoma. Nan še na list papirja 50—500 novih datumov z zadevnimi dogodki po vrsti in jih prepiše še enkrat, še dvakrat — potem jih ne pozabi nikoli več. V Liverpoolu živi drugače povsem normalen človek, urar Jenny, ki ti lahko vsak čas na minuto in na sekundo natančno pove. koliko kaže ura — pa na uro nikoli ne pogleda. Samo če se ne počuti zdravega, se bo zmotil, toda nikoli ne za več nego kvečjemu pol minute. Edino enkrat ko so zdravniki eksperimentirali ž njim in ga gnjavili z vsemi mogočimi sekaturami več ur. se je zmotil za 45 sekund — tri četrt minute. Notabene: Ves ta čas ni niti enkrat pogledal na uro. ki jo je imela samo zdravniška komisija v rokah in tudi zdravniki so mu povedali šele na koncu preiskave, kdaj so mu zastavili kakšno vprašanje in v koliko so se njegovi odgovori strinjali z resničnim časom. Veda stoji pred temi pojavi kakor pred »terro incognito«. Pravi sicer, da izvira;o takšne čudežne sposobnosti iz podzavesti, a ker še do, danes ni povedala. kai je prav za prav ta podzavest, ostanemo no takšnih pojasnilih prav tako pametni, kakor smo bili prej. 11.000 km brez pristanka Pred nekoliko dnevi smo priobčili sliko novega angleškega monoplana «Skrivnost», o katerem trdijo njego* vi konstrukterji, da lahko ostane tri dni in tri noči v zraku, ne da bi mu bilo treba obnoviti zaloge in pristati. Monoplan tipa Falrey Napier deloval neprenehoma več nego 70 ur ima 35 m krilne razpetine in motor NapiersLvon s 450 k. s., ki je konstru» Iran na no\' način, tako da porabi ve* liko manj kuriva nego dosedanji mo» tor j i. Ob neki preizkušnji v tvornici je deloval neprenehoma več nego 70 ur. kar pomeni, da bi premagal brez teža« ve 11.000 km dolgo progo iz Londona v Kapsko mesto in nazaj brez pristan« ka. Na to pot se poda orjaški umetni ptič za poskušnjo in za dosego novega rekorda v nekoliko dneh. Letalo je opremljeno s signalno napravo, ki avtomatično uravnava polet v pravo smer. Kako ta signalna naprava prav za prav deluje, Angleži nočejo izdati. Ku» rivo je nameščeno v tanke v ogrom« nih krilih. Za rekordni polet bodo vze» li 4500 1 kuriva, kar bo dalo z vsem aparatom težo 10.160 kg. Kurivo bodo gnali v motor trije tipi sesalk, ena običajna, druga na veter, tretja na roko. Druga bo stopila avtomatično v funkcijo, čim bi prva odpovedala, a tretje se bo pilot poslužil v skrajni ne» varnosti. Sedež za pilota tvorijo pnevmatične blazine, a posadka lahko počiva na istotakšnih posteljah. Poleg mnogih drugih aparatov, s kakršnimi ni bilo doslej opremljeno še nobeno letalo, je omeniti aparate, ki ohranjajo jedila topla ali mrzla, kakor je pač posadki in potnikom po volji. Sport ŠPORTNI DROBIŽ Letos se vrši v Madridu kongres FIFA, na katerem se bo na svečan način proslavil 25 letni obstoj te nogometne organizacije, obenem pa 251etno delovanje tajnika Hir.sch marina. FIFA bo g. Hirschmannu ob tej pri« liki izročil dar, h kateremu bodo prispevali vsi nogometni savezi, ki so včlanjeni v FIFA. Ali bo naš savez zastopan na tem kongresu po svojem delegatu, je zelo dvom» Ijivo, ker bi bili stroški za to preveliki. Dunajski »Sporttagblatt« objavlja članek o srednjeevropskem pokalu, v katerem pra» vi, da je mogoče, da se bo mogoče mora'o zaradi neugodnih vremenskih razmer od» goditi tudi to tekmovanje. Pomanjkanje ter» mimov bo v spomladanski sezoni tako veli» ko, da bodo avstrijskemu nogometnemu sa» vezu komaj zadostovali za prvenstvene tekme. Isti položaj je tudi v Pragi. Ma» džarska pa zaTadi odhoda FTC m Hunga» rije v Južno Amriko letos niti preveč ne forsira to tekmovanje. Z ozirom na vse to je prav lahko mogoče, da se to tekmova» nje letos sploh ne bo vršilo. Pruski prosvetni minister je obvestil nem» ški nogometni savez, da je v novi načrt za telesne vežbe uvrstil tudi nogomet kot učni predmet. Slavni teniški igrač Cochet, ki je na sve» tovni listi teniških igračev za leto 1928. na prvem mestu, je moral te dni v Lillu na turnirju v hali doživeti od Boro tre v finalu poraz s 6 : 4, 7 : 5. 6 : 4. Tudi v doublu ni imel sreče. Brata Borotra sta premagala par Oochet»Job s 6 : 4, 6 :4. 7 : 5 Avtomobilski klub češkoslovaške republi» ke je 10. t. m. zimsko vožnjo na 205 km dolgi progi Praga—Podebrad in nazaj. Ta vožnja je bila za vozače zaradi vremena prava tortura. Pri 30 stopinjah pod ničlo je startalo 76 konkurentov. Že po kratki vožnj' so bili tekmovalci docela premrznje» ni. Večina je prispela na cilj z nevarnimi ozeblinami. Kljub temu je absohiralo vso vožnjo 62 vozačev. Pet tekmovalcev se je moralo zateči na progi po zdravniško po» moč. Razpis smuških tekem dne 24. februarja у Mojstrani Smučarska kilub Dovje - Mojstrana razpisuje za nedelje, dne 24. februarja dopoldne medklubski štaieMii tek na Drogi 32 km s startom in ciljem v Mojstra«. Start ob 9. zjutraj. Štafeta obsega 4 tekmovalce, a klubi lahko prijavijo poljubno število štafet. V soboto zvečer v hotehi »Tri-giavc zdravniški pregled. Prijavnima 1>ю 10.— га oseb», zaikitjuček prijav 23. t. m., naknadne prfcive le proti dvoj™ prvjaivmšm. Start a* i morejo le verirpciiraaii tekmovalci JZSS. Zmagovalec — k hib sprejme častno darilo m diplomo. Popoldne ob 14.30 se vrši na skakalnici v Moj-sttrami ska«a'ina tekma, otvonjena za verificirane tekmiovaiice JZSS. Pr®av«žna D*o 10.—, naknadno dvojno, prijaivim rok do 23. t. m. Prvi trije prejmejo lepa prarktnčna dacila. Tekmuje s« po teikmov&knem pravilniku JZSS. Mladinske drsalne tekme SK ttšrjja izvede dane« dopoldne od 10. do 12. »re na svojem drsališču drsalne tekme za moško fei žensko milad-iino v skupinah do starosti 16 let ter aad 16 do 18 let. Pričaikovaif: je mnogoštevi.1-«« udeležbe, saj ima na vseh drsališčih glavno besedo naraščaj, dečki in deklice. Zlasti zarai-mjvo obeea brti pro-sto drsanje, v katerem bodo в*>гй ma.fi in mladi tekmeci izraziti še v večji nteri svoj teksrw in aimbioajozniost koit v obveznih vajami. Prij-aive se sprejemajo v garderobi na drsališču do 9JO, ko se morajo vsi tekmovalci in tekmovalke predstaviti razsodišču. Na zahtevo morajo prifja-vlieni predložiti dickaz o starosta s šolsko knjižico aH krstnim listom. Prijavnine ni. običajna vstopnina za drsališče se udeležencem tekme povrne. Zmagovalci v vsaki skupini dobijo darila, obdarovani bc-do tudi vsi ostali Eek-n:ovaiei m tekmovalke. Smučarski patrolni tek v Ljubljani Da>na5jnji pat.rokrc tak bo novost za naše smučarje. Te vrste te&em do sedaj pri nas še nismo prirejali, prav priljubljen« pa so pri drugih narodih. Dolgost proge znaša 10—12 km. tako da lahko tekmujejo tudi začetniki in jimioiü od 17. leta dalje. Stairt je na Dolenjski cesti v bližini rwkovntöke cerkve. Tekmovalci se zberejo v gostilni Jeiač-in na Dolenijsk.j cesti, in sicer ob 14. Do te we se sprejemajo tudli prijave. Iz domovine zimskih športov Da so Švedi tudi v hockeyju na ledu moj» stri, so pokazali na lanski olimpijadi v St. Moritzu, kjer so zasedli drugo mesto za ne» premagljivimi Kanadijci in se pokazali kot najboljše moštvo Evrope. Letos so se ta prvenstva VTŠila v Budimpešti in, kakor znano, je zasedla prvo mesto bratska Če» škoslovaška, ki je s tem zopet dokazala, s kako naglimi koraki se bliža ostalim veli» kbm narodom na športnem polju. Boj je bil izredno ogorčen. Madžari, A v« strijci in na tihem so tudi Italijani upali na zmago. Vsi so upali tern lažje, ker ni bilo najhujšega nasprotnika — Švedov, šele po» lagoma prihaja na dan, zakaj prvaki niso šli iskat naslova. Udeležba bi bila stala mnogo več kot bi lahko prinesla. Moštvo ki doma le malo igra in se zbira le za tur» neje, je bilo premalo vigrano in najbrže ne bi mogio častno nastopati kot lanski prvak. Zima je nastopila pozno in brez ledu — ni hockeyja. Igralci nimajo niti sedaj, ko je sezona na višku, mnogo prilike za igranje hockeva, ker se povsod igra le — bandv (nogomet na ledu). Bandv igra 11 igralcev na prosoru, ki ima enake dimenzije kot no» gometno igrišče. Igra je zelo popularna in ima skoraj take množice pristašev kot no» gomet. Nedavno se je norveški prestolonaslednik Olaf zaročil s sestrično, švedsko princezi» njo Marto. Ob tej priliki osvežujejo šved» ski listi spomine na priljubljenega presto» lonaslednika kot športnika. Že njegov oče. Gustav Adolf, goji kot 451eten mož še ved» ло lahko atletiko. Olaf prekaša vse člane kraljevske rodbine in ne goji športa samo za sebe, temveč sc udeležuje tudi tekem. V Amsterdamu je bil med veslači v norve» ški olimpijski regati. Bil je tudi pni član vladarskih hiš, ki je defiliral kot tekmova» lec pred častno tribuno v Amsterdamu in s tem dokazal, da šport vzgaja zdrav duh in zdravo telo v vsakomur. Olafov najljubši šport ie smučanje. O n jem se lahko reče. da je bil rojen s smuč» mi na nogah, ker rti bil še tri leta star, ko »e je pričel učiti. Njegov učitelj in trikrat» ni zmagovalec v Chamonixu Thorlcif Haugh je rekel o njem: »Če Olaf — vsi Norvežani ga kličejo domače po krstnem imenu — ne bi bil rojen zato, da postane kralj, bi bil prvak na smučeh, ker je izredno nadar» jen za to panogo. Njegova vzdržljivost je čudovita.« Kot dijak se je prestolonasled» nik udeleževal vseh visokošolskih smuških tekem in je stalno tekmoval tudi na slavni skakalnici v Holmenkotlu, kjer je odnosel svojim tovarišem marsikatero lovoriko. Glodalcev je bilo često do 25.000. vsi ene misli: Naš bodoči kralj bo vreden hradicij svoje zemlje! Tudi njegova zaročenka švedska prince» zinja Marta, je navdušena športnica. Usoda je izbirala dobro, da sta se oba prijatelja športa spoznala in vzljubila na lanski o4im» pijadi, sredi boja za zmago silnejšega duha in trdnejše volje. Princezinja je navdušena plavačica; zelo rada tudi kolesari. To izvi» ra odtod, ker je rodom iz Danske, kjer je »vse« na kolesih. Statistike iz Kodanja ka» žejo, da ima 800.000 prebivalcev 2GO.OOO ko» les, torej vsak četrti. Saj res nič čuda, če se zdi danska prestolica kot veliko dirkali» šče, kjer diTka vsak s svojim ciljem Sokol Občni zbor Sokola v Šiški V nedeljo 10. t. m. je imel šišenski Sokol svoj redni občni zbor v sokolski dvorani pri Kregarju. Stora-sta brat Ivan Zakotnik ie pozdravil zastopnika ljubljanske sokolske župe podsloroslo Juvanca, se spominjal umrlih bratov in sester in podal nato obzirno poročilo o delovanju društva v minuli poslovni dobi. Telovadnico je Sokol dvakrat med letom izgubil ter kontno našel svoj krov pri g. Kregar.iu. Da pa pride Sikol do svoie lastne strehe, apelira na vse članstvo, da se žrtvuje za sokolsko delo ter tudi gmotno podpira ne samo Sokola, ampak tudi društvo za zgradbo, ki si ie nadelo nalogo postaviti leto« Sokolu lastni dom. Lepo sestavljeno tajniško poročilo ie podal br. Hinko Klavora. Društvo ima pred-niački zbor. prosvetni, socijalni in upravni odsek. Društvenih sei, rednih in izrednih, je bilo 29. Da pridobi društvo nekaj denarnih dohodkov, ie Sokol vzdrževal plesno šolo in kino. ki je priredil do zdai 6.? predstav Društvenih prireditev je bilo 11. ki so v=p prav lepo uspele. Lep napredek kaže tudi sokolski orkester pod vodstvom br. principa. O tehničnem delovanju društva ie poroča! načelnik br. Stane Buria. Prednjački zbor je štel 6 članov in 3 članice ter se sestal k 18 rednim in 1 izredni seji. Telovadba ie ravno zaradi pomanjkanja telovadnice mnogo Irpela in bo moralo društvo napeti vse sile, da se telovadba pri vseh oddelkih zopet poživi. Prvega tečaja JSS za vodstvo naraščaja in dece sta se udeležila dva člana. V 1. 1928 je bilo vpisanih 1504 oseb. v 382 urah je telovadilo 6291, povprečno 16 na uro. Telovadili so vsi oddelki ter sta najštevilnejša moška in ženska deca. Društveni praznik se je proslavil 8. julija z delnim žUpnim zletom. ki je prav lepo usnel. Pri drugih društvih je sodelovalo društvo šestkrat. Pri lahkoatletskib tekmah je društvo doseglo 2 prvi in 2 tretji mesti. Drugo mesto v župi pa je dosegel br. Davo Burja г 50 točkami. Iz blagajniškega poročila br. Kosirnika oosnemamo, 65 predstav. Nameravani dramatični odsek se ni mogel ustanoviti zarodi premalega zanimanja članstva. Glavna krivda, da se prosvetno deio ni moglo tako razmahniti, kot bi bilo to zn ^iSko potrebno, je pomanjkanje lastne strehe. por( Pilo statističara br. Romana Boltauzer-ja navaja, da šteje šišenski Sokol koncem 1. 1928 239 članstva, in sicer 170 članov in 69 članic. Članstvo naj bi redno plačevalo svoie prispevke ne samo društvu, ampnk tudi savezu in župi. Namesto obolelega gospodarja br. Novaka je podal gospodarsko poročilo br. Kosirnik in ie bilo soglasno sprejeto. V imenu revizorjev ie podal br. Leben br. blagajniku in ostalemu odboru absoln-torij. Ponovno je bil med viharnimi ovacijami članstva soglasno izvoljen za starosto požrtvovalni in neumorni br. Zakotnik Ivan. za podstarosto br. dr. ing. Ladislav Gu/elj. za načelnika br. Ri.dolf Berdajs, za načelnico s. M'ra Otrinova. za prosvetarja br France Kovic, dalje 16 odbornikov, 12 namestnikov in 2 preglednika računov. Br. starosta se je tinto v lepili besedah zahvalil /.a izvolitev in apeliral na vse članstvo, da se z vso ljubeznijo oklene sokolskega dela, da se uresniči želja po lastni slrehi. XXI. občni zbor Sokola v Ptuju se je vršil dne 20. januarja ob 20. uri zvečer v Narodnem domu. Starosta br. dr. Šalamun ie orisal delo d ruši .'a v preteklem letu. Iz poročil posameznih funkeijonarjev posnemamo: Odbor je imel 14 rednih in 5 izrednih sej ter prejel 2f>9. odposlal pa 225 dopisov. Predn jaški zboi je štel 11 članov in 6 članic in vodil 10 oddelkov. Telovadilo iie povprečno 250 oseb. Sodelovali smo pri 6 nastopih in priredili 3 akademi ie in 1 Tel n i nastop ob prliki ot voritve letnega telovadišča. Pri župnih tekmah ie dosegla vrsta članov in člnnic 3. mesto, vrsta naraščaja pa 1. mesto v župi Prosvetni odsek ie priredil skupno 40 nagovorov. 9 predavanj in 6 družabnih večerov. Knjižnica se je v preteklem letu popolnoma preuredila in šteje 189 izvodov tehniških in idejnih ter 2.19 leposlovnih knjig. Blagajna je imela 98.117.Л9 Din dohodkov in 95.910.89 Din izdatkov Stavbni odsek ie pomnožil svo: fond za cca. p-0Г0 Din. Socialni odbor je oh priliki Miklavž-vega večera dece obdaroval 204 nantščajnike in dece. Zdravstveni k!sek je pregledal vse oddelke in |x>slal v počitnicah dva defka na morje. V preteklem lelu «i ie društvo uredilo tudi arhiv in nabavilo lelno konstrukcijo. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji bratje in sestre s staroeto dr. Šalamunom na čelu. Občni zbor sokolskega društva na Jet senicah se je vršil 7. t. m. v društveni telo« vadnici. Bil je prav dobro obiskan. Staro» sta br. dr. Maks Ober snel je po pozdravu omenjal v daljšem govoru važnejše dogod» ke v savezu, društvu in župi. Tajnik br. Ru« dolf Ogrin ie poročal, da je bilo v pretek» lem letu 11 sej, došlo je 123 dopisov, od» poslanih pa jc bilo 194. Društvo je štelo med letom 232 članov in članic, pristopilo je med letom 45, odšlo, odnosno črtanih je bilo 42. Načelnik br. Buh je poročal, da so vsi oddelki telovadili redno in da je v 40') urah telovadilo 7334 oseb, povprečno 15 telovadcev na uro. PTav agilen jc smu» carski odsek, ki šteje že nad 30 članov. Zelo skrbno sestavljeno poročilo je podal blagajnik br. Srečko Čop. Društvo je ime» lo v minulem letu 325.711 Din 62 p prome» ta ter da je letni prebitek znašal 27.336.70 dinajjev. Prosvetar br. Klavora je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 9 dra» matičnih predstav, dalje proslavo O. Žu» pančičeve 50 letnice in proslavo državnega ujedinjenja. Predavanja so bila 3, filmska predstava 1 ter 1 pevski koncert Društve» na knjižnica šteje 564 knjig. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: starosta dT. Maks Obersne!, 1. podstarosta Rudolf Ozvald. II. podstarosta Jaka Čop, načelnik Anton Buh. prosvetar Franjo Klavora, novinar Ma» tija Sušnik, tajnik Rudolf Ogrin, blagaj» nik Srečko Čop. matrikar Črnko Viktor, za» pi-snikar Josip Truhlar. gospodar Mirko Štebih. praporščak Ivan Potrato Odborni» ki: Pepca Ravnikova. Branka Stegujeva, Franc Hlehanja, Jože Polajnar. Jože Čebulj, Lovro Humer, Janko L'lcaT. Namestniki: Franc Rabič, Ivan Napokoj, Franc Vovk mlajši. Stane Gorup. Preglednika: Ivan Še» ga in Stane Zoreč. Gospodarstvo Izvoz našega vina ч 9 na Češkoslovaško Vino spada med glavne kmetiiske pridelke naše države. Saj bi se ga v normalnem letu lahko izvozilo 1 milijon in več hektolitrov. kar bi predstavljalo za našo trgovinsko bilanco znatno aktivno postavko. Vendar ni naša izvozna trgovina doslej pri nobenem od naših glavnih kmetijskih pridelkov pokazala tako malo uspeha, kakor baš pri vinu. Tolažili smo č let so se naši merodajni krogi trudili. da bi omogočili izvoz našega vina na Češkoslovaško. Pet let iie trajalo, preden se je doseglo, da smo dobili od Češkoslovaške kontingent, po kalerem moremo lelna izvažati v to bratsko državo neke malenkosti, in sicer vsega skupaj 110.000 hi letno (100 tisoč hI v sodih. 10.000 hI v buteljkah). Tn dasiravno je češkoslovaška vlada nazadnje pristala, da se uvažajo naša vina pod istimi pogoji, ki veljajo tudi za uvoz itnliu-nskih in francoskih vin. smo na koncu morali ugotoviti, da ne izkoristimo niti malenkostnega kontingenta od 110.000 hl. V 1. 1927- nismo izkoristili nili polovice kontingenta, prav lako ne 1. 1928. V tem zadnjem letu smo izvozili komai eno tre>Tino kontingenta, okrog "5.000 hI. O^l te količine odpade še «t sedmin па В a ti л t (Vršac), a samo ena sodni i ti a na vsa ostnla vina Jugoslavije. Slovenija je izvozila v 1. 1928. le par sto hektolitrov! Nas zanimala dve stvari: 1.) Zakaj lahko Ban.af izvozi znatne količine, а Slovenija, ki ima mnogo boljša vina, ne izvozi v Češkoslovaško skorai nič? 2.1. Kako bi se dal izvoz vina iz Slovenije povečati? Pri prvem vprašanju isrra veliko ulogo okolnost, da je produkcija vin я v Banatu mnocro ceneiša, nego v Sloveniji in so zato tudi banaška vina cene'sa. Produkcijski stroški za liter vina znašajo v normalnem letu za Brmat sr.mo 2 Din. medtem ko se računajo za Slovenijo na 6.50 Din. Vzrok tiči v tem. ker je obdelava v Banatu cenejša (ni treba n. pr. rabiti toliko modre gali-ce. kakor v Sloveniji) in ker je tam tudi količina pridelka na bektar mnogo večja, Pesto trikrat tako velika, kakor v Sloveniji. Vse lo vpliva na višino proizvajalnih stroškov. a ebenem пя ceno pridelka. Na Češkoslovaškem Irgu ie treba konkurirati predvsem s cenimi italijanskimi vinskimi pridelki. V tem pogle lu so d с-sle i, uspela iz Jugoslavije samo banaSka vina. ki imajo iz navedenih razlogov nižjo ceno. a so obenem tudi dobro pripravljena, ker je vinogradni ska in k'etnrskn tehnika v Banatu na vis .-«ki stopnji. Slovenska vina so dobra, kletarstvo zelo dobro, toda cene so previso':e. — Vsaj za vino v sodih to velja. Man.je je razumljivo. da ni izvoza slovenskega butel skega vina. Za izvoz slovenskega vina se mora nekaj ukreniti. Slovensko kmetijstvo doživlja udarec za udarcem. Izvažali smo mleko v Avstrno. to ie prenehalo. Izvoz težkih ko-niev je popolnoma prestal. Izvoz mesnih prašičev skoraj ne bo več mogoč. Z lesom je tudi vedno večja težava. Perutninarsivu prav tako pripravljajo težave Cn. pr. švicarska zahteva žigosanje ia jc) itd. Težave nastopajo predvsem pri onih pridelkih, katerih produkcijo lahko uvozne države same rfzvijeo. Tako je Avstrija močno razvila svoje mlekarstvo in svojo prašičjerejo ter zaradi !egn dela težave uvozu iz Jugoslavi je. Sličnti useda utegne zadeti še* druge nase pridelke. Toda pri nekaterih pridelkih te boiazui ni, ker naše uvozne države nimajo prirodnih pego:ev za osamosvojitev. M^d te pridelke spada gotovo tudi vino. Severnejše države lahko poskušajo, kar hočejo, lod.a vina take kakovosti, kakor je nnJugoslovenski Lloyd' poroča v svoji številki od 15. t. m., da je bila od strani upravnega odbora Slavenske banke orevlležena poni viha za poravnavo, po kateri bi upniki dobili 22.5odstot. kvolo. Kakor smo se informirali. ta ves tni točna. Doslej upravni odbor še ni stavil konkurz-neni'i sfHišču nikake ponudbe Pričakovati pa je, da bo v kratkem predložil ponudbo, po kateri naj bi upniki dobili 20odstotno kvoto. = Anketa o nafrtti zakona o nepošteni konkurenci. V' črtrlek se ie vršila v zagrebški Zborn ici za TOI .mketa trgovskih, industrijskih in obrtnih organizacij, ki se je pečala z načrtom zakona o nepošteni konkurenci. ki ga ie izdelal ravnatelj direkcije /я zaščito industrijske svojine g. dr. Šuman. Po daljši razpravi in ponovnih debatah so organizacije v načelu izjavile svoje soglašanie z načrtom zakona. V podrobnostih so predstavniki saveza trgovcev stavili izpreminie-valne pre«d!oge glede do'opb. ki se nanašajo na razprodaje. Na podlagi ankete bo zagrebška zbornica podala trgovinskemu ministrstvu svoje mnenje ter bo izrazila željo, da se zakon čim prej uvel ia vi. — preložena konferenra o Tprašanju re-vizMP iirebe o odpiranju in zapiranju abra-tovnlišč. Kakor znano, ie minislrstvo za socialno politiko sklicalo za 21. t. m. v Zagrebu anketo o vprašanju revizije uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč. Iz Beograda pa je včeraj prispela vest, da je konferenca preložena na 1. marc — Uprava monopolov prejela zadnji nbr:»k kratkoročnega posojila v angleških funtih Kakor znano, je uprava monopolov lani za-klučila s skupino angleških bank posojilo od 1.080.000 angl. funtov. Te dni je na račun tega posoMla preiela zadnji obrok v višini 270.W0 funtov ali 74.7 milijona Din. Dotok deviz iz tega izplačila bo dobrodošel Narodni banki, ker se bo z zamenjavo v dinarje povečal njen devizni zaklad. = Živinska «ol. V kratkem bo uprava monopolov pričela prodajati živinsko sol. Odredila ie že prodajne сече, ki jih ie sevlaj finančni minister potrdil. Prodajne cene za vso državo bodo naslednje: kamena sol (romunska) 140 Din z a 100 kg. mineralna bri-kelirana iz Krehe 140 Din. morska bela 160 Din in siva 140 Din za 100 kg. Mnlo-prodaialci, ki bi namesto čiste soli prodajali denaturirano živinsko sol. bodo kaznovani v smislu čl. 81 finančnega zakona za tek. 'elo Menama kazen znaša po tem členu 150 do 900 Din). — Proti uvozu starih tekstilnih strojev. Na ustanovni skupščini Saveza tekstilne industrije SHS. ki se je vršila le dni v Beogradu. je zagrebški industrijec g. Milan Pr-pič razpravljal o uvozu starih strojev, z.'asti tekstilnih, v našo državo. Glede па пч'по potrebno racijonalizaciio naših industrijskih obratov je uvoz starih in neracijonalnih si rojev ter instalacij škodljiv in gn ie treba nieprečiti. Skupščina ie enodušno odobrila predloge glede preprečenja uvoza starih s! rojev. Novi člani uprave monopolov. Kakor po ločajo iz Beograda, je kralj na predlog finančnega ministra imenoval za člane upravnega odbora n'onopoloske uprave upoko>-nega gimnazijskega ravnatelja g. Mihaila Ranica in zemunskega mestnega senatorja dr Nikelo Fugera. V kratkem bodo imenovani -e štirje novi člani. R.-uroj trgovine, obrti in irdustri'V v 4|o-veniii od I. 19*13 do 1. 1927. Kakor doznava-mo. ;e Zbornica za TOI v Ljubljani zbrala obsežne statistično gradivo, ki se nanaša na razvoj trgovine, obrti in industrije v Sloveniji od I. 1903 do I..1927 in ki bo v kratkem ebjavlieno v obliki kniige. == Sfat!st:ka набега brodarstva. Oddelek trgovinskega ministrstva za zunanjo trgovino ie zb-^1 podrobne podatke o našem broehrstvu (pomorskem in rečnem) na Dod-asri katerega bo nrnisrstvo v kratkem iz-da'o obširno statistiko o slaniu našeaa brodarstva. — Kako naj se izpoin' davčna prijava za pridobnino Zveza trgovskih gremijev ie založila 4000 i7vodov ponatisa predavanja zborničnega konzulenta g. Žagarja o vprašan iu. kako naj se izpolni davčna prijava za pridobnino. predavanje, katerega vsebino -mo objavili v izvlečku, je za pravilno 17.-nolnien:e davčne prijave velike važnosti Zveza trgovskih gremijev je ponatise raz poslala gremi em. kjer jih lahko dobijo posamezni interesenti. Prijav» je, kakor znano, treba vložiti pri pristojni davčni upravi najkasneje io konca t. in., in sicer osebne ali priporočeno po pošti. = Ovire v deviznem poslovanju zaradi zastoja železniškega prometa. Zaradi zastoja v železniškem prometu niso dospeli iz Beograda čeki Narodne banke, ki so jih zad-uje dni kupile banke. S tem so nastale tež-koče v dis])ozicijah posameznih bank. Iz Zagreba je bila s tem v zvezi predložena Narodni banki nujna predstavka. v kateri se zahteva, da bi zagrebška podružnica lahko sama izstavljala Peke. ki so bili kupljeni v Zagrebu. = švedski ržigaličiii trn«t je dal že za 10 milijard Din državnih posojil. V zvezi s prevzemom vžigaličnega monopola v posameznih državah in s sličnimi transakcijami je švedski vžigalični trust doslej dal posameznim državam posojila v skupi višini 183 milijonov dolarjev ali 10.4 milijarde Din (od tega odpade 22 milijonov dolarjev na Jugoslavijo). Seveda švedski trust denarja ni dal iz iastuih sredstev (čeprav je kapitalska moč Irusta ogromna), temveč je izdal lastne obligacije po nižji obrestni meri kakor pa znaša obrestna mera danih posojil. Obligacije trusta so na svetovnih denarih tržiščih zeio priljubljene, ker ima publika veliko zaupanje v le papirje. Zato je tudi obrestna mera za te obligacije zelo nizka in znaša le 4.5 do 5 existotka. dočim se od Irusta državam elana posojila obrselujejo po 6 do 7.5 odst. Poleg ugodnosti, ki jih je trust za dana posojila dobil v posameznih državah glede produkcije in prodaje vžigalic, znaša že danes zaslužek trusla pri razliki na obrestih okrog 3.5 do 4 milijone dolarjev ali 20'J— 230 milijonov Din lelno. = štirir.aj-t novčaničnih bank je odobrilo kredite za stabilnost romunskega ieja. Kakor znano, se ima del romunskega zunanjega posojila porabiti za stabilizacijo romunskega leja s tem, da se z odplačilom državnega dolga pri romunski Narodni banki poveča likvidnost in kritje novčaničnega obtoka. Poleg tega pa ie romunska Narodna banka za ohranitev stabilnosti leja dobila — kakor je bilo doslej prt valuinih stabilizacijah že običajno — še (>o?ebne kredite od velikih novčaničnih bank. Te kredite so odo brile naslednje novčanične banke: Bank of England, Federal Reserve Banks (U. S. A.), Banque de France, Deutsche Reichsbank, Banca d' Italia. Banque Nationale Suisse, Nedtrlandscbe Bank. Sveriges Riksbank (švedska). Bank Pol.-ki, Narodni banka čes-koslovenska, Oester reich isehe Nationalbank, Banque Nationale de Belgique, Finnlands Bank in Magyar Nemzeti Bank. = Razširjenje newyorske efektne borze. O bajnih cenah, ki se plačujejo za sedeže na nevvvorški borzi, smo že ponovno poročali. število sedežev, ki dajejo pravico elo članstva borze, je že 50 let omejeno na 1100-Ker je to število članov -л ogromni promet že davno premajhno, je bilo te dni sklenjeno, da se število poveča za 275 ali 25 odstotkov. Da pa ne bi bili oškodovani dosedanji člani, bo vsak dosedanji član debil pravico na eno četrtino sedeža, ki jo bo lahko tekom 3 let prodal. Glede na cene, ki so se zadnje čase plačevale za sedeže, je računati, da bo znašala cena za pravico do ene črtrtine novega sedeža okrog 7 milijonov Din- — Občni zbori. Redni občni zbor Združenih opekarn d. d. v Ljubljani se bo vršil 25. t. m. v prostorih Jadransko-podunavslte banke v Ljubljani; redni občni zbor Strojil-ne, lesne in kemične industrije v Polzeli 26. t. m. v prostorih Jadransko-pexlunavske banke v Ljubljani; redni občni zbor Tovarne zaves rStora», d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano 26. t. m v posvetovalnici Zadružne gos|x>darske banke v Ljubljani, redni občni zbor Javnega skladišča in prevozne družbe, d. d. v Семи (znižanje delniške glavnice); redni občni zbor Ljudske hranilnice r z. z o. z. v Slovenjgradcu 19 t. m. in redni občni zbor posojilnice v Trbovljah r. z. z n. z. 16. t. m. = Dobave, prometno - komercijelni oddelek državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg kristalne sode, gradbeni oddelek pa do 26. t. m. glede dobave ležišč za progovne vozičke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave ležajev kurilnih vral, pokrovov inašiljk, tulnic za podveze, povratnih okro-vov, vodilnih puš in batnih teles. Direkcija državnega rudnika v Veieniu sprejema do 25. t. ni. ponudbe glede dobave volnenih konjskih odej ler glede dobave 450 komadov žarnic Položaj na naših borzah Ljubljana, 16. nbruarja Na ljubljanski borzi ie bil pretekli teden devizni promet slab. Znašal je le 14.2 milijona Din napram 18-3. 14-2. 15*8 in 22-8 milijona Din v zadnjih 4 tednih. V tečajih posameznih dev'z ni bi o tekom tedna znatnejših sprememb. Deviza na London ie obdržala višji tečai zadn.iesa tedna (po povi-šaniu diskonta) od 27(V60. Zaradi interva-lutarne oslabitve švcarskeaa iranka se je deviza na Newyork okrepila od 56-83 na 56-87. deviza na Dunaii pa za malenkost popustila na 8-0065. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Voi-na škoda tudi pretekli teden ро'акота po-ouščala Zanimanje ni b !o znatno in tudi promet ie bil slab. navzlic temu. da se ie danes izvršilo v Bcosradu žrebanje za dobitke. Tcčai promptne Vojne škode ie tekom tedna nazadovali od 433 na 428. tečaj Voine škode za februar na exl 433 na 427. Tečai investicijskega posoj la se ni bistveno spremenil. Koncem tedna ie to Pe>sojfo notiralo 88—89. vendar zaradi pomanjkanja f'otantnexa materijala ves teden n: bilo ni-kakesra prometa. Tržišče zasebnih vrednot ie bilo bolj za-nemarieno Med bančnimi paoirji so bili običajni zaključki v Praštedioni po 930. v IJnionbanki no 55. v Jusobanki do 90-5—91 in v Ljubljanski kreditni po 125. Pole« te-so bili zaključk; v Poljedelski po 17-5 (stara em sija) in 16—16-5 (nova emisija). Tudi za industrijske vrednote ie bilo le v početku tedna nekai zanimanja, proti koncu tedna pa ie bil promet minimalen. V Trboveljski n br o prometa ter ie koncem tedna ostal tečai nespremenjen 470—4в0. Vevče so popustile na 118 denar. Slaveks se ie tgroval po 102-5—104. Slavonija pa po 5-50. Jadranska plovidba. ki ie büa zadnji teden na borzi uvedena po 580. se ie okrepila na 600. včerai Da ie zopet popustila na 585 denar Duhrovačka Da se ie okre-a',1a na 490—500. Zaključki so bili še v Večera ni po 475 in v Pivovarni Sarajevo po 200—225 Liubliana (Prosti promet). Berlin 13.52-Curih 1095-9 Dunai 8-0(VS5. London 276"6, Newyork 56.87. Praga 162-6. Trst 208-1 Curih. Zagreb 9.1285. Pariz 20.3075. London 25.24. Newvork 519.975. Milan 27.195. Dunaj 73.06. Berlin 123375. Bruselj 72.275, Praga 15.385, V'aršava 58.275, Sofija 3.7525, Michel Zevaco: 54 У krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. »Gospod vitez,« je brezčutno nadaljeval Espinosa, »dal sem vam besedo, da boste lahko živi in zdravi odšli iz Aicazarja. Držati jo hočem zato, ker vem, da vas bom izlalika našel — in tedaj gorje vam, zakaj stri vas bom brez usmiljenja! Zakaj? Zato, ker ste ovira mojim važnim, zdavnaj, zasnovanim načrtom. Idite, gospod, in čuvajte se.« Pardailian ga je pogleda! z iskrečimi se očmi in mu z neustrašno samozavestjo zabrusil: »Tudi vi se čuvajte! Zakaj namenil sem se, da vam izpodnesem ■te važne, zdavnaj zasnovane načrte; in kadar jaz kaj obljubim, je moja navada, da tudi storim.« To rekši je s trdimi koraki odšel iz sobe. Čuden smehlnaj je krivil inkvizitorju ustnice, ko je gledal za njim. Favstin načrt. Ponte-Maggiore je bil odvede] Montalta iz Aicazarja. Nc da bi izpregovoril besedico, ga je peljal na zapuščene bregove Guadal-fluivirja, nedaleč od zlatega stolpa. Menih, dozdevno zatopljen v globoko premišljevanje, je stopal nekaj korakov za njima ter opazoval sleherno njuno kretnjo. Na bregu reke se je Ponte-Maggore ustavil pred Montaltom in izpregovoril z glasom, ki se je trgal od razburjenja: »Čuj, Montalto! Kakor v Rimu, te vprašam tudi tu, a posled-rrjikrat: al! se odrečeš Favste?« »Nikoli ne!« je z mrko odločnostjo rekel Montalto. Vojvodove črte so se spačile in njegova roka je krčevito zagrabila za bodalo. Toda z nečloveškim naporom se je premagal ter skoro proseče nadaljeval: »Ne da se ji odrečeš, bi se... do nadaljnega ... vsaj lahko ločil od nje. Poslušaj... Nekdaj sva bila prijatelja, Montalto, in bi laiiko spet postala... Če hočeš, se vrneva oba v Italijo. Ali veš, da je papež bolan? Tvoj stric je star in iznemogel, bati se je konca... Oba imava važne razloge, da na.u najde tisti trenutek v Rimu: ti si določen za Sikstovega naslednika, meni pa je obljubljeno mesto moje strica, kremonskega kardinala.« Ko je vojvoda omenil Siikstovo bolezen, se je Montalto nehote zdrznil. Tiara je bila od nekdaj višek njegovih častihlepnih sanj. Nekaj trenutkov je omahoval med ljubeznijo in častihlepjem. Treba se je bilo odločiti "ali naj pohiti v Rim, da se polasti papeške krone, in ostavi Favsto, da je ne vidi nikoli več — ali pa naj ostane pri Favsti ter pokoplje visoke načrte. Toda dolgo se ni obotavljal. »Lažeš, SfoTidrato.« je dejal jn v saditi odločnosti zmajal z glavo. »Kakor jaz, se tudi ti malo meniš za papeževo smrt in za vprašanje nasledstva... Tebi je le do tega, с'з me oddaljiš od nje!« »Nu da, resnica je!« je zarenčal Ponte-Maggiore. »Misel, da živim jaz daleč od nje, med tem ko jo ti laiiko vidiš in govoriš in ji služiš... ter si laiiko morda celo pridobiš njeno ljuobzen ... ta misel me spravlja ob razum!... Zato hočem, da odpotuješ z menoj! Jaz je ne bom več videl, a tudi ti je ne boš... Tako bom vsaj rešen te strašne muke, ki me preganja vse dni in vse noči!« Montalto je srdite skomignil z rameni in zamolklo odvrnil: »Brezjumneš! Njena bližina mi je potrebnejša od zraka, ki ga sopem... Osiaviti jo!... Zakaj ne zahtevaš, naj rajši prestanem živeti!...« »Pač, zahtevam!« je zarjovel Ponte-Maggiore in navalil nanj z golim rapirjem. »Umri!« Montalto se ognil sunka s tem, da je naglo odskočik Med sko-f:om je- po bliskovito izdrl svoj meč in se postavil v bran. Rezili sta za zažvenketali drugo ob drugem... Oba nasprotnika sta bila enako močna, oba polna smrtnega sovraštva, oba sta hlepela drug drugemu po krvi. Njiju srditi boj je trajal že nekaj trenutkov. Bliskovitim sunkom so sledile enako brze parade, skoki naprej in nazaj so se menjavali z mačjimi priklekj — vse to ob neprestani toči kletvic in psovk, ne da bi se nagnila sreča na to ali na ono stran. Naposled pa se je Ponte-Maggiore po dveh ali treh spretnih fin-tah v nenadnem izipadu zagnal naprej in njegov meč se je zadri v nasprotnikovo ramo. Toda v trenutku, ko se je vzravnal in zarjovel v okrutnem zmagoslavju, je zbral Montalto vse moči ter mu porinil svoj meč v rebra. Oba sta zakril la z rokam! in se zrušila na tla. Tedaj je stopil menih iz zatišja, v katero se je bil potuhnil: pristopil je k ranjencema. pogledal ju in neutegoma krenil proti Zlatemu stolpu. Dospevši do tajnih vrat je potrkal nar.je na poseben način, in ko so se odprla. je kakor senca izgnil v notranjem zgradbe. Čez nekaj trenutkov se je vrnil z dvema menihoma, ki sta naložila onesveščena ranjenca na nosilni с e in ju z vso opreznostjo prenesla v stolp. Montalto, ki je bil manj težko ranjen, se je prvi zavedel. Ležal je v neznan: sobi na mehki postelji s skrbno spuščenimi zastori. Ob zglavju je stala mizica, polna zdravil, mazil jn povojev. Nekaj dalje v stran je zagledla drugo, takisto zavešeno posteljo. Med posteljama je menih tiho hodil sem ter tja, mešal nekaj v marmornati skledici, zlival goste tekočine in z neskončno skrbjo pripravljal rjavkasto mazilo, od katerega se je očividno nadejal čudežnih učinkov. Ko je menih videl, da se je ranjencu vrnila zavest, je pristopil k postelji, odgrnil zaveso in vprašal s krotkim, spoštljivim glasom: »Kako se počuti vaša prevzvišenost?« »Dobro!« je s šibkim glasom odvrnil Montalto. Men h se je zadovoljno nasmehnil. «Ш^ЗИШё ч Vašo korist do 0 ce nabavite b!sgo ?a obleke plašče perilo itd Jans KONGRESNI TUQ 15 že na€* najmodernejših desenov angleških In čeških kamgarnov za prehodni? cas in pomlad | ?г!епзпо naiuscdnejsi nakup! O^elte si zalogo i Strogoso?!dn3 postrežba! P.'eoriča|te se! öfeldtPtateci za popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih араs ratov in blagajn. ß*st$. H&r&ča, ЩиЬЦатп, Seter»he8rgc0er si tako za s-učaj poroke zasigura izdatno pomoč. Zavaruje se lahko v vseri treh oddelkih. Navodiia pc šilja proti znamkam KRЕШТКЗА reg. рот. Ьбзд. IttARiBQR Palača Pokojninskega zavoda» Zanesljivi zastopniki se spre emaio v vsakem okraju. над Ро«зг>аш1а *rs čiščenje oroslja izvršuje najceneje in najvestneje F M t/ ÄIQFQ ptiškar, L3U5L3ÄNA • сЧьВ ОД £4J kongresni trg V' DAME! Priglasite se k pouk-J za izvršitev svoje spomla-• Pričetek 1. marca. Modni atelje M. SAKC M'kioštčeva cesta "Л danske garderebe 2811 Na novo je izšia v založbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani karta zgodovinskega razvoja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1804—1918. v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh kn'iccarnah za ceno S Din Ustanovljeno 1852. TeoA Korr. LJUBLJANA Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. 1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI Prvi del velja brošiTan 100.— Din vezan v platno 134,— Din Drugi del velja broširan 100,— Din vezan v platno 124,— Din Radio a para t z-л. prikl.iuiek na ejleklriSni tok in vse radio po . trebäüine / O Vam na ili Bij- / ceneje / Д / > / > /'«O /tone ^ / POLJŠAK O- / Strokovno podjetje za splošno radio-tehniko LJUBLJANA Alekssn rova c. 6. Kupujte ori tvrd'/ah ki inserirajo v našem listu! GUM Ako želite zaupa> njv in f'neso kupite »OLLA«. Iz ognere se nevarnosti Dokazano ie najpopoir.ejša. JifcieiOvi IK N/ sesAKt kullrana tovarna 1Ш * SvIcl Največja eal.»a» UR, ZLATNINE in SRF.BS-NINE St 100. Knvlnast» anker-Rosknpi Din «9.69 Sl II«. Kovinjsta anker-RoskopI • radium Številkami in kazale« Din 64.20 Št 105. Budilki. !t cm »tsoka. t prvovrstnim ankur-strojem, Din 64.20 ZAHTEVAJTE ВООАТО ILUSTRIRANI CE-NIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKO! od H. Sulice«*, Lfubjztn • 4 Kupujte «amo KINA SRE-B«N0 JEDILNO ORODJE S PETDESrr LETNO TO-VARNlSKO GARANCIJO pil H. SUTTNER Ljubljana, Prešernova olica WMF po v re=nifi najveiji fo-vražnik mtadocti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dame «EXCELS10R - HENNE» od dr. Doraine & Cie., Pariz, barva las*, perfekt-no in enako v vseh niansah Samo barvanje je jako lahko in enostavno га v-a-ki-.ra po^aaietnesa. Ne mažft roke, glave niti perna Popolnoma ueško-iljivo га .a>e in га uspeh vtal:emu jamčimo. Garnitura 36 Din CENT1FOLIA, kozmetišk) zavod. Zagreb. Jurišičeva 8 — Zahtevajte brezplačne ilustrirane proektel ž2G-a RevmafizemS akuten in kroničen, giht. i8i-jas. trganje, kostubolje. gla vobol najsigurneje oz'ravi RUSKI MELEM (l|«orablja.jo ga ie nad 18 let t najboljšim о>-|и-Ьит kar dokazujejo razne га hvalnice, ki prihajajo dnev no — Cena originalnemu omotii s poštnino vred 25 Din Dobite ga v vseb le karnah in drogeiijah jo v-ej državi Po poŠti ga' Vam pošlje dvorska apote ka M. Bogojeviü. Skoplje Dvorska lekarna Bogo'evvii. Skoplje. Psneh uporabe Vašega ruskega Mel^ma proti revmatzmu in drugim boleznim je popolnoma siguren, o č'-mer sem "iveri) ne -amo jaz temveč tudi v?i moji prijatelji, ki tem jim ga bil priiioroSil Zahvalju jem »e Vain za uspeh in prosim še za pet škatljic Spoštovanjem Radisav Ve jkovič. Jrevljar. 10. aprila 192S, Zajeiar. Dobi se v LJubljani v apoteki BAHOVEC In v Mariboru v apoteki ALBANEZE 2810 a STANKO KOS шетгаща v svojem. kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, da ,ie njegov ljubljeni brat. gospod eeneralštabni major, komandant 10!. vasdi'hoo'ovne čete v Rai-lovcu Dri Saraievu dne 15. febr. 1929. ob Va 12. uri preminul. Pogreb nepozabne.га se vrši v Rajlovcu. Liubliana. dne 16. febr. 1929. Potrtim srcem naznanjam vse sorodnikom, prijateljem in znan cem tužno vest, da je moja predobra soproga, sestra, teta itd., gospa Josipina Svetlfčič roj. Kenda i v soboto, dne 16. t т., nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 18. t. т., Lz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Žiri, dne 16. februarja 1929. Franc Svetličič, soprog — in vsi ostali sorodniki. Хлг&иЛл. иъ tir л dopts* t+i&c*. и. аизЈлЛг oglasov, padat** леи OgLum. odAtUk JITTRA, LfubLfOJUZ, Ргьмпигиа, iU~4 CeJunnu, гаЛмл, рогЫл кгалЉиел 1/иНјалљ.А TaUfoib sbnudka 2492 JLclLl oglase, ki iluzijo v posnuLoiKihu. иыосцаЬи яааьвлл, obasutua.. шока beseda 50par. McyaianfrL тллмк Vin. Pnfiojbuia. га bfro Via,J— ZisUto*, cLoptsovcuya.tn oglas*, trgovskufa. ah rddanuuMja гла2суа.т usaka bifida Von, r-Hajnuuyjv isustk Dut.ro- Pristojbina zaftfrv Vta.5^ Ure pmlojbi пл. ja. vparlah. оЬеллт, z naročilom., tunrs* одСалвлргиЈхфг виаШь oglasov za, pro-ibunLko JUTRA и. zuLklfo/*, /Lan, presL izidom. Ušla, ob 17 ust. РохЛ4{€. rprtjih- oylaso botLo prv~ občem' tr naslA/injo ittutUus usta. TaUforv sUudkcL 24 g 7 iütibvdvvi Trgovski pomočnik popolnoma izvežban špece-rist, vojaščine prost, vešč slovenščine in nemšč.ne, se »prejme takoj pri tvrd-ki Franc Maheicovi nasl., Brežice. 3140 Kroj. vajenca »prejiueru takoj. Na.lov v osladnem oddelku «Jutra». 3070 Praktikantinjo iz dobre rodbine, veščo nemščine, sprejmem v tehničnem podjetju za pisarno in ekadiiče. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pol štev i9 3370 Učenca za soboslikartko in бгко-slikareko obrt želim Hrana in stanovanje v hiši Fr. Ambrožič, Maribor. Grajski trg 2. 3301 Kovaškega mojstra z dobro prakso, 6ta.rost od | 28 let dalje, samca, iščem za takoj. Ponudbe pod šifro »Kovaški mojster« na podružnico Jutra v Celju. 2s77 Štikarico dobro izurjeno na «Adler» «roj, sprejme Ferenčak. ,pre}mem и. Železniki, Gorenjsko. 3.54 ü Miček Tiček piše :n riše Ksenija Prunkova. 23. »Glej, striček. vse ti dam, le poslednje kar imam: meh za smeli!« Tedaj sta se po godila. Stric mo je dal šiTanko in pipec, zato pa je Miček izpraznil svoje žepe in dal stricu zlato ništro, zidano voljo in meh za smeh. Tedaj se je striček zasmejal, da so mn solze tekle po licu. Miček pa si Je pri-pasal šivanko. se globoko priklonil, zadel pipec na ramo, zlezel po stričevi nogi na tla in smuknil čez prag. 24. Sredi dvorišča je stal petelin. Njegova roža je bila rdeča kot kri, a v repu je imel dolga, zavihana peresa. Menda se je zavedal svoje lepote, ker se je zelo imenitno držal. »Hm. kako lepa peresa,« si je mislil Miček. »Ko bi mu mogel v-aj eno izmakniti. Meč in sabljo imam, še perjanica mi manjka, pa bi imel popolno viteško opremo.« Oprezno «e je približal kokotu, in — smuk — že je bilo pero njegovo. Petelin ni ničesar opazil, ker je prav tedaj з globokim občutkom zakikirikal. Uradnik lesne trgovine, z večletno prakso, strokovnjak, vod ja obrala, želi premeniti mesto. Gre tudi za naku povalca Zmožen je vseh manipulacij Ponudbe na oglas odrtelet «Jutra» pod šifro «Lesni strokovnjak». 3260 Modistinja pridna in poštena želi me sto za tako; Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 3326 Šivilja psrfektna, samostojna v vseh delih, tudi v krojenju, zmožna popolnoma .-aino-stojno voditi damski salon želi mesta tu alj izven Ljubljane. Cenj ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »popolnoma samostojna« 3:180 Za natakarico začetnico gre pridno in pošteno dekle ra Štajersko ali Koroško Do sedaj je bila v gostilni v pomoč kuhinji in natakarici Nastop 1. marca ali takoj Naslov v ogl. oddelku Jutra 3-86 Prodajalka mešane stroke želi službe, najraje v mestu Na-topi lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pol «Marljiva moč». 3390 Frizer za dame prvovrsten v friziranju in vodni ondulaeiji, speoija list za trajno ko Iranje in barvanje la« s Hčnnč jelj službo v Ljubljani Nastopi lahko takoi Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 3387 Ločena gospa trg izobražena, želi mesta v kaki fgovini kot prodajalka ali blagajničarka Po niiiibe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Poštena 50П» 3404 Korespondent'nja za slovt-r.sko. srbohrvatsko in n-emškj kor-spondeneo. izurjena strojepiska, z v,6 letno prakso vestna in za nesljiva želj oremeniti službo On ene ponudbe pod «Samostojna» na o?l oddelek «Jutra». 3378 Kontoristinja z večletno prakso želi premeniti dosedanja služ heno mesto Ponudb» na oelas. oddflek «Jutra» pod ♦Izurjena 88». 3388 Gospodinje! Podgane ubija RAI OL i>oljsk* miš: ubija ARVirjy Ičurke ubija GAM \DIN h Hatzov& ulica št 25 Telefon 59 69 Avtomobili in motocikli Največja izbira rablj n h osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov raznih znanih znamk, po zelo nizkih cenah O žužek, Ljubljaba, Tavčarjeva ulica 11. 2815 Zbirko lepo in veliko -tarih ba-kro- in ji klotiskov (Kupfer- u. Stahlstiche), starih oljnatih in dru-rih slik kakor tudi originale od L. Layrja, Langusa in Lehmanna ter stare knjige zamen am za dobro, malo rabljeno motorno kolo event s prikol;co — Ponudbe n:i og'a ni oddelek «Jutra» pod šifro «Redka prilika». 3318 Avtomobili CHEVROLET, osebni, odprt. petsedežn; avtomchil 1927 tipe. v zelo dobrem stanju 35 1)0(1 Din: CHEVROLET. o.-ehni odprt petsedežni avtomobil 1927 tipe. z usnjem tape ciran. dve rezervn,. gu me. amortizerji, no-a? za prtljacro 40 0(10 Din; CITROEN osebni, odprt, petsedežen avtomobil, do b'o ohranjen 10/24 k t 26.0(10 Din: PEUGEOT petsedežen. od prt osebni avtomobil ma io vožen dobre gume — 10/24 k s . 26 000 Din; PEUGEOT štirisedežen od prt. malo rabljen nvtomc bil, 5/12 k «. 25IVK1 Din РЕГЙЕОТ poltovorni av tomohil. .VI? k s. prevožen 17 000 km 19 000 Din; FIAT 501 Sport tipe pet-sedežen odprt avtomobil nevp gume. novo Duco ličan. 32 000 Din Informacije daie V I M Bareš'č & Co.. Ljubljana. Dunajska cesta 12 2658 Г7. -Jt П Radioaparat 4cevnt. kompleten, poceni prodam. Maribor, Tomano-va ul. 5-1. 3305 OfrUtžiU* Salonske polčevlje št 42, skoraj ocve poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 3244 Prostovoljna razprodaja obuval Prodajalna obuval v Se-lenburgovi ulici 1 razpolaga ši s precejšnjim številom damskih. tudi najfinejših čevljev Prostovoljna javna dražba teh čevljev [>' 'čne 18 t m ob 9 uri predpoldne. Poleg čevljev «t bodo razprodajah tudi drugi predmeti t. je: vezalke, raziv kreme. vložki itd. kakor tudi celokupni inventar prodajalne 3156 Moški kožuh nov. dolg, suknen. za potovanje kupim. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod značko «Kožuh 156» 8270 Več damskih oblek in plaščev malo rabljenih, snažnih, za srednje postave prodam Na slov v oglasnem oddelku Jutra. 3360 Perzianski plašč eleganten za 6000 Din Naslov v ogl oddelku Jutra 3354 Industrijalci Posestvo 2500 kv metr., s tovarno olja ali bres nje, 70 metrov ob industrijski pregi in glavni cesti, 5 minut od kolodvora. otv-toječe iz hiše. 2 stanovanji na razpolago, skladišče, garaža, hlev ш tovarniški objekt. 220 kv metr. primerno za vsako industrijo ali trgovino — prodam «vent z montira nim motorjem na sesalni plin. 18 HP. 1 stroj za vijanje pločevine in 3 ci lindrL Josip Flego, Cako vec. 3197 Črna obleka fe ne rabljena, naprodaj. — Poizve se v Rožni ulici 29 3403 Drva suha m zdrava — laniske sečnje kupimo 4—5 vago nov Ponudbe pod «Drva» na oglasni oddelek «Jutra» 3112 V slaščičarno delikateso, pekarno ali trafiko gre boliše dekle. Ponudbe na ogiasni oddelek «Jutra- pod «Začetnica — Nemka» 3308 Boljše dekle želj mesta k otrokom ali obenem kot pomoč pri go spodinjs'vu Ponudbe na iffla.-ni oddelek pod «Nem ka». 3297 Kontoristinja vešča v й p h pisam»5kfh del, z večletno prab-o. želi mesta Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Zmožna in zanesljiva» 3296 Kmečko dekle pridno in pošteno, iz dobre hiše. s<> želi brezplačno izučiti kuhanja v hotelu ali večji boljši gostilni v Lju bi ja ni Nastopi takoj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3293 Prodajalka ' zmožna špecerijske, galanterijske in modne stroke, želj mesta. event tudi kot blagajničarka — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Spretna-poštena». 3290 Stenotipistka samostojna koret-pondentka zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. z daijšo pisarniško prakso želi službe. Cenj ponudbe na oglaenj oddelek pod »Samostojnost«. 33ui Uradnik z večletno trgovsko jn bančno prakso želi katerekoli službe, tudi na deželi. Dopisi pod »Trgovsko na-obražen« na oglasni oddelek Jutra. 3357 Pisarniška moč vsestransko verzirana — r. večletno prakso jn znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, samostoj. nega knjisrovodstva in trg-korespondence. želi primernega mesta v kakem podjetju v Ljubljani Ponudbe na oirlasni oddelek »Jutra« pod iifro »Izvežbana moč«. 3029 Prodajalka želi premeriti mesto Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »poštena prodajalka«. 3315 Stavbni polir vrčč poleg prakse tudi pi-»arnišitih de! gre tndi do 15. ma"1* za polovično plačo. evenfiielro samo za fta-noranie In hrano Pomvlbe pod šilro »marljiv polir«. 3311 Puhasto perje razpošiljam po povzet j u najmanj 5 ku po Din 38 kg — Izkoristite priliko, ioklet traj4 zaloga - L Bropovič 7. igri b Ilica 82. Kemična čistilnica perja 189 Drva nukove m nr*.-t"ve odruii-ke od parketov dostavli» no niiki снп> o» ilom parna Inf* V Scagnetti Ljubi a-t» eorenjskim kolodvo rom 38 Konjskim športnikom! Originalno rusko konjsko vprego za enovprežne sani nrodam na Poljanski cesti št 12/1. 3366 Bukova drva lepa. suha klana 1 m dol-га za takojšnjo dobavo več vagonov prodam Pismene ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »bukova drva« 8276 Premog Industrije, ki rabijo premogov zdrob opozarjamo, la imamo še okrog 100 ton antraeitnega zdroba od O— 5 mm na razpolago Cena 160 Din za tono fco vagon Škofljica pri takojšnjem plačilu Га »drob (suh) ima srlasom fakultetne analize 7102 kalorij. 17 odstotkov pepela in 4 odstotke žvepla Za mešanj« z rjavim zdro-bom je posebno prikladen Pojasnila daje pisarna rud-nka »Orle« v Ljubliani. Tavčarjeva 12 telef 22S8 aii uprava rudnika »Or1»« p Škofljica. 3317 Stereoaparat s 100 stereoslikami prodam zelo usodno. Krasni aktni posnetki Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod š:fro »Diskretnost« 3340 Stroje za eumbnice in Siva'ne pro^a Vokač Ljubljana. Krekov trn- 10. 3392 Šoferska šola oblastven*' konnr-M'ijoniranA Camernik Ljubljana Du najsk» Я6 Telefon 2236 -Permanentni tečaji za vse 254 Kdor prodala ali kupuje AUTO naj se obrne na naslov: Kai.il Латегпјк Ljubljana, Dunajska ciwt2 36 fjugo Auto telefon 2236) in vpo šlje popis voza kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem itosredovanju se najbolj varujejo interesi prodajale, in kn,e na ogla.-n; od delek «Jutra» pod šifro «No vopo-ročenca» 3363 Starega upokojenca ali upokojenko sprejmem z vso oskrbo do smrti po do-■-ov.ru Naslov v ogiisnem 3345 n Melk" Jutra 3335 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj majhni družini v Zeleni jami 315. 3H06 Stanovanje soba in kuhinja, oddam. Naslov v oglasnem oddel'u »Jutra«. 3371 Stanovanje opremljeno sobs in kuhinje takoj oddam. Na-lov pove oglasni oddelek «Jutra» 3393 Stanovanje v D. M v Polju oddam s 1 marcem. 2 veliki sobi. v 1 se lahko [»stavi štedilnik Elek luč. vodovod in pri-tikline Naslov v cgla.-nem oddelku Jutra. 3334 Do 500 Din mesečno da stranka 2 oseb za stanovanje. obstoječe iz ene večjp sehe. kuh'nje ter pritiklin Cenj nas ove na o^Ia«. oddelek »Jutra» pol »Vselitev 1. maja, event preje«. 3377 2 d jaka nižješolca iščeta stanovanje s popolno skrbo. z dobro domačo hrano Naslov pove ogiaoni oddelek Jutra 3320 Dr ja k srednjetehnične šole išče stanovanje z zajtrkom. — Dopis« na 02-la-ni oddelek «Jutra» pod «Dijak». 3397 Дш<|(< iiiiit /r» if.i Domačo hrano dobro, iščeta 2 gospodični. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Dobra hrana«. 33G9 Abonente na domačo hrano sprejema zajutrkova nica v Kolodvorski ulici 26. 3356 Več gospodov in gospodičen sprejmer.i na dobro domačo hrano Xa«iov pove ог! oddelek «Jutra» 3389 Opremljeno sobo elegantno, s strogo separi-ranim vhodom. centralna kurjava, elektr razsvetljava. dvigalo etc., z razgledom na Miklošičevo cesto oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3131 Sobo oddam takoj 1 ali 2 gospodoma v bližini obrtne šole in univerze Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 3221 Kot sostanovalka k preprosti družini gre solidna in mirna, ves dan odsotna gospodična Po nudbp na oglasni oddel-k «Jutra» pod šilro «V -re dini mesta» 3 94 Za sostanovalko sprejmem gospodično v le-po subo Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3353 Prazno sobo veliko, »eparirano z elektriko takoj oddam Na?iov v ogiasaem oddelku Juira. 3350 Prazno sobo podstrešno takoj oddam —» Novi Vodmat 62. 3o58 Lepo in čisto sobo oddam 2 gospud.čnama ki sta ves ian odsotni, po nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3359 Gospodično sprejmem kot sostanovalk» s hrano ali biez Naslov v og.asnem oddelku «Jutra». 3367 Za sostanovalko na stanovanje in hrano V sredini mesta sprejmem gospodično Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra. 3-78 Opremljeno sobo razgled na cesto, parket, oddam. Gosposvetska 12-Г. 32Й8 Opremljeno sobo dobro kurjeno želim v bližini kolodvora do artilerijske vojašnice z okolico Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kurjena soba«. 3264 Lepo sobo ali pa tidi 2 z modernim konfortom oddam v vili blizu Sv Petra — Naslov pove oglasui oddelek Jutra.. ЗЗЛ Lepo sobo v centru oddam za marec. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8346 Sobo z vhodom iz -topnišča iščeta 2 gospodični. Ponudbe rta oglasni oddelek «Jutra» pod «Nujno». 3:;:;i Elegantno sobo v centru mesta oddam za* stonj proti Primernemu posojilu Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod ši"ri» »Soba za tonj«. .'j. Ji Sobo z oknom na ulico oddam solidni osebi v bližini gl. pošte. Naslov pove ocrlsu. oddelek »Jutra«. 3364 Opremljeno sobico s posebnim vhom- D™ 1-80 dam. batist. robci, vezeni . „ „ 2'60 dam. battet. robci г a jo uro 30/30 om......kom. „ 4'— dam. svileni robci, beli............2*90 moški robci, zefir, progasti n n 2*90 „ „ svileni, beli . „ » 5'80 Damsko perilo Od 16II. do 5. lil Trakovi svileni (taft) beli in bairv. 3 cm šir....... . m Dim 1*— 5 cm sir....... . m „ 1'50 10 om siir........m „ 2'50 glavnika mali za »buht«..........1"— Prodaja pletenin po znižanih cenah Prepričajte se o kvaliteti bl Oglejte si nase izložbe! srajca \i šitona z vezeffino kom. Din 18 — komtoineža - hlače, bat., s čipka- mi, bela........ • • M 26 — komibineža - hlače, bat. šiioa, s čipkami......... 1« 36*— kombineža - hlače, ' bat. lifo®, s čipkam»......... M 44'— komibtneia - krilo, bait. šifon, s öiipkaimj......... « 40'— spalna srajoa, bat. Sifon, bela H 52-— spalna srajca, bait. šifon, s čšpik. H 59'— pyjaima iz orepe rožKastega . . w 113 — tricoit - hlače, bombaž., št. 3 . . H 29'- >, » »vila . . . . , H 45 — mase flor s kratkima roikaivi . . M 19-— Pošiljamo proti povzetju? Blago s predplačilom rezerviramo dva tedna Moško perilo šifon sraijca. bela, s trdimi prsi Din 59 — šifotn sraijca, beJa, s trdimi prsi in marošet....... . . r» 69-— ovratniki tirdii, dvojni Ie . и 9-— ovratniki tirdii, dvojmi I a, dunaj- ska znamka..... . . t» 11-50 spalna srajca iz šifon a , , • * и 95-— hlače ap., kratke . . . « ! t •a 26'— Svila jaiponska, bela, 90 om šir. . . m Din 29-— japonska bela za perilo . m t* 43 — japonska bela za obleke . . m >• 110-— sutrova svila, SO cm šic. . . m 49-— surova svila »Honanc, 88 cm šir......... . m •f 45"— Čipke - vezenine vložki (-čipke).....od Din 1"— vezenima........m „ 2"50 vezenima, šifon-bat., 60 cm lir. m „ 19"— veze nem a na etarronu, 110 cm žir. .........m „ 49'— Nogavice damske svilene.......DLn 19*50 damske тЫё . . . Din 17.—, Din 14"— moške svilene, kratke...... 22"— Pošiljamo proti povzetju! V Dubrovniku se bom zdravil začetkom marca. Samostojne spremljevalke prosim za beeeilo in sliko (diskretno) pod »14 dni miru« na oglasni oddelek Jutra. 3307 Vdova srednjih let s stanovanjem v Maribora žeii znanja z boljšim delavcem, k; ima stalno službo. Ponudbe na podružnico ».lutra« Maribor pod »Vdova«. 3272 и--- Šivlja stara 27 let. visoke, korpu-lentne postave, čedne zunanjosti. v ljubezni varana, želi znanja z gospodom popolnega karakterja. Dopise na ogla-ni oddelek Jutra pod šifro »Kdor vara je sam va.ran!«. 3279 Zahvala sestrici! Zdaj j.A prišel čas. se oglašam in sicer s. četrtinko! Torej se zanesi na 29. februar. Evo me! Brat I., sestra II. 3343 Gospod 40 let Seli poznanstva s samostojno gospodično ali vdovo. Dopise z naslovom na ogl. oddelek Jutra pod »Dobro situiran«. 3330 Gospoda iz K. maskerada Narodni dom — prosim, da mi. ker se kot dogovorjeno nisva sestala, eporoči. ako še priprav ljen za turo Krvavec na oglas, oddelek «Jutra» pod »Krvavec«. 3400 Sijajno bodočnost si želijo pridobiti trije slovenski samotarji, z imeni: Frenk, Joe in Radko — potom lepih in veselih Slovenk, v starosti od 17 do 22 let Intereeentinje naj se javijo, če mogoče s priloženo sliko na zgoraj navedena imena na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Sijajno». 3253 Speeijalno vino Prökupac Riatina, in kor-čuianski «Grk» se toč; v vinski kleti na Sv. Petra cesti 43. 3209 Foto atelje Holynski, Dunajska cesta 6 Slike za legitimacij^ takoj Vsa dela ceno in solidno. 3402 Vata, odeje izdelovanje, popravila. — Rožna ulica 19. 3381 Za izvršitev vsakovrstnih kleparskih jn kovi-nostiskarskih dej se priporoča tvrdka Jo?. Otorepec, Za Gradom št 9 (oh koncu Streliške ulice i, Ljubljana. ЮС2 Ribje olie sveže, najfinejše, norveško iz lekarne dr G Piccoli-ja v Ljubljani, ее priporoča bledim, slabotnim osebam 257 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugo H i b š e r, Ljubljana, Sv. Petra c&eta. Urarska popravila izvršuje najprecizneje in najceneje Franc Wülfing, urar, Gosposvetska с 12, 3883 Klavir poučuje po najuspešnejši metodi. Prijave na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Siguren uspeh«. 3299 Lisičje, pol- ve onisko mssi m vseh drugih divjih živali kupuje stalno skozi celo letu D. Zdravič, trg. usnja, Ljubljana, Florijan-ska ulica 9. 1830-a Volčjega psa dobrega čuvaja, starega 2 leti prodam. Pi-mene ponudbe na grajsčino Volčii potok, p. Radomlje. 3337 Šivalni stroj Singer G6 prodam. — Ponudbe na poštni predal št. 216. Ljubljana. 3382 ovosjna lavna Dne 27. februarja 1929 ob V2 12. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani v pritličju, soba štev. 37 prostovoljna javna dražba dedičem po Angelu Aita, opekar-nariu v Dragi in na Škofeljci solastnih zemljišč in sicer: 1.) hiše št. 24 v Lanišču z dvoriščem, vrtičkom, drvarnico in malim travnikom za liišo z izklicno ceno 115.000 Din; 2.) opekarne v Lanišču z opekarniško pečjo, lopo za opeko, delavsko stanovanjsko hišo in več parcelami, z izklic-! no ceno 182.000 Din; 3.) stavbne parcele v Lanišču med državno cesto in kolodvorom, z izklicno ceno 2100 Din; 4.) hišice št. 11 v Malem vrhu s pašnikom, z izkMcno ceno 7500 Din. Pod izklicnimi cenami se ne bo prodajalo. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št 37. 2808-a £.ninice matrace), posWjne mreit. železu» oustelj» (iložljivsj, otoman>j, djvant is lapetDi Ške izdplke nnr|! najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 iiolt-g Mestnega doma 86 Vreče oove ta rabljene rseh vrst ter nto za embalažo ima vedno v galogi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova 11 se prodaja vsak d-aai sveže. Dcbe se klobase in in salaime гагLiune vrste. — Kupijo se tadi konji za klanje. MARINŠEK IVAN, mesar, Prečna ulica St. 6. Prosim, zaibeSažiite si številko teJeacma 3078. Domača turistovska salama SMUK edino v delikatesni trgovini K. JARC »PRI TURISTU« Dunajska cesta St. 7. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so ein: Stroj ,6 ii лег n Adle*44 za dom obrt in industrijo le pri JOS PETEL1NC Luol ena po'eg Prešernovega spomenik* ob voch Р.шк »ezenja Dre Ježen Večletna garancija Zahtevajte ponudbe 21 a Meteorološka mU Mi nastop toplega ena vsled tega je umestno, da si vso potrebno Vam pomladansko blago nabavite pravočasno. — Vse to blago za dame in gospode nudimo v ogromni izbiri in v prvovrstni kvaliteti po najnižji ceni na daljše ročno odplačevanje brez vsakega posebnega pribitka! Obfačilnica «ILIRIJA* Ljubljana, Mestni trg štev. 17, I. nadstropje. — Telefon 28-25. •JüUCÜJi ti л li 11 Я JL к Л Л ЛХ JLOJÜLäJULaJu; . s a Pristno s'ivovko droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, esenčnega kisa, ča] v zavitkih in odprt po ugodnih cenah v trgovini JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka ulica št. 19 !=: tovarna za Izdelovanje likerjev, deželnih □ vin in sirupov. Na debelo! 15742-a Na drobno! u p □ □ LJ 0r. Scheeferjev tpmpsan proti Najboljše tamburice Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja ob jamstvu stara hrv. tvornica tamburic Stjepan M. Шџ S!SAK 61 37. Kačičeva 174 (Hrvatska» Cenovnik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zlatima kolajnama. LEPOTA - ZDRAVJE! Oboje potrebuje prave nege, toda samo z zdravstvno z an es* ljivimi sredstvi, kot Fellerjeva Eisatpomada za obraz ter za» ščito kože (tudi proti solnčnim pegam), nadalje Elsatpomada za rast las. [>va lončka za vnas prej poslanih 40 Din. Fellerjeva Etsazmila zdravja in lepote, vse» bujejo dobro delujoče sestavi® ne (šest vrst: iilijino, rumenja« kovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter milo za britje). Od teh za poizkus 5 kom. po izbiri za vnaprej poslanih 52 dinarjev — dostavi lekarnar FELLER, Stubica Do> nja, Elzatrg 245, Hrvatska. — Za pranje glave: Elsa' Shamz poon 3 Din 30 p. '«m lültg агеО 10. iei pajiisue 3r, 3van £a h v Knjigi spominov, broširana velja Din 30.-, v - platno vezana Din 40 - - jzüala >Љ Knjigarna Tiskovne zažruge v £;uMian> Prešernova 54 fnasprot» 91. nošte: smmw najboljši pisalni stroj Samoprodaja: Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Telefon int. št. 434. MESEČNA NAROČNINA SAMO 12 DIN NAROČI SE V LJUBLJANI KNAFIJCVA U1JCA STEV. K se ie izborno obnesel tekom 15 let Dnevno prihajaio priznanja. Pojasnila in naročila izvršuje lekarna Sv. Stieoanu Mr. M. __Fister Osijek HI._1772 levmatizem. Izjava zahvataosti Beograd, Saraievska 70. Spoštovani £Os,p. doktor! Vaš spasonosni lek Radio - Ba'isamika me je reš i dolso-letne.üa revmatizina tn nimam besedi, da bi se Vam zahvalil za trud za rešitev člove-čanstva. Vporabil sem samo eno steklenico n takoi sem občutji, da me neznosna bolest zapušča ter sem že več kot le.o dni rešen tesra groznega in neznosnega trganja. Tukajšnjem lekarnarjem sem priporočil Vaše zdravilo in hvala Gospodu, lekarna Matjč ga ie naročal Velika Vam hvala, nesmrtni doktor, in živeli! Vaš hvaležni sjpoštovatelj Dracutin V. Protič, sr poglavar v p. Stip. 4. novembra 1925. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, pro« dala in razoošilia nroti naolačiiu Laboratorij Radio - Balsamlka dr. I. Rahle-ieva -Beograd. Saraievska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerjjah. a,eeedaaael6S. umJhw -dgo enia bfsko mm Hionotifne Dr.reditve. poskuse moderne sugestije, oseb. magnetizma, telepatiie itd.. lahko proizvajate doma takoj, edino po najnovejših orig. ameriških metodah. Neuspeh izključen! Zahtevajte prospekte! Krasna knjiga z navodili 28 Din. »Veda in znanost«, Celje, Razlagova ulica 6. 1312a «□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Г1 g Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Rokovniač spisai Fr. Govekar III. izdaja Broširana kniica velia Din 20.— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani 23i □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ опппапппппппптппапппаппасзпс Kupujte pri tvrdkah, ki inseriraio v „Jutru" и—ВМШ'Щ 'ЧИИИММИИМИЯИШ L. MIKUŠ Mestni trg št. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Da najboljši je to znaj C0L0MB0 CEYLON ČAJ Cai ..Ova Lengera v originalnih omotih sloveče ruske firme GUBKIN-KUZNECOV. Osnov. 1843 v Moskvi. Potrjeno z uradno analizo je brez primesi barve. Dobiva se v vsaki večji kolonialni trgovini. Generalno zastopstvo: »Slovenska Uzajamnost« Beograd. Frankopanova 24 — Fab. 136. Cenik pošiljamo na zahtevo trgovcem. Centrala: 14S7a The A.vatic Trading Corpor. London li! raka) sc zadovo ^ Ijitfe 5 drugimi . izdelki, Ki so baje, pravno tako dobri; [akomožde vendar povsod i dobili pravi original: гшашж I MILO Pristni Harzer ji oi 10 M naprej predpevci, р;ет»пьк] puri, snt-žnobeli kanarčki, kletke. tiSja krma. zdravila za tiče. — Ilustrovani cenik zastonj Veleptičjereja Heydenreich Bad Suderode 150. — Hari ,,, щ več tfroS slik od Kar ne ugaja ее Velika moda so pomladanski in letni plašči, ром-biio če eo fini in krai-no iz.ielani Predno si letos nabavite plašč, pod nobenim pogojem n*-opustite si preje ogledati novi veliki ilustrovani cenik veletrgovine STER MECKI, radi tega pišite še danfts po njega, ker ga dobit» popolnoma zastonj Cene plaSfev so: modno križasti 258 Din. moderno melirani 350 Din, kasha 410, к.-»чћа s svilo podložen 585. coverkot 600. kasbn dunajski model 840 in 1115 Din. Razen tega najdeta v ppniku kra.-ne modele od bluz kostumov, kril. _ otroških oblake in raznih drii4ane ob-газ v Ш—24 dnob oouila.ieo Izgubi jo »r sa »edno gube madeži p« ge. ooboljice mašita tu ш groba ko ža Obraz postan- nrlen svež ii mehek kakor pri majhnem otroku Garnitura stane 92 Din LJUPITEV KOZE Znani specialitbt cElixn Mystl-cum» od dr Dorraine & Cie. Pariz za uevidno lup ljenje koie Го «reiietvo je ct-nadkriljavo za odstrani, tev velikih napak tena VWike gube groba minirana. stara ш uvela soia mastni rdeči in rumen' rn-vieZi sr te > prvim in*"Vom izgubijo Po Ijuitlj*. Diu iobitno mlado m gla ikc kožo - Го biološko vulkansko sredstvo »hsolmno n: škodljivo Garnitura vsebuje 5 oreparalov — Strne 185 dinarjev FLUID OE BEALTE «NOVELIA» Moderna izumitev ( kozmetike katera v 5 minutah pokrije vse , napake obraza Ako smo indisponirani ali pa Beza dovolim s svojim obrazom radi smb nodočnjakcv podbuhlosti ili aven>-lo-ti orevlfiVmo obra? j Fin idam tn za 5 minut je ten obraza po pravljen Obr.u dob svojo nežnost polnost in mla dostni izgled Nenadomestljivo Za veselice, gleda-lišča oromenado 65 Din. lepa. okrogla in pol NA prsa so okras vsaki dame öt orav so РГлэ gt tako jako znkržllana iri vi seča. dobila bodo » opora bo cLait de Juno» zavidni bnjnost okrosrlost in trdost v najkrajšem času 8.' Din GOLD POW'DER. najidealnejäi Woloäki angleški pnde, K-akod Jabek «e priljubi vsakemu obrazu ter ea dela nežnega in pikantnega Fino parfumiran Puder par eiellence r vseb barvah,— Stane 27 Dia centifol1a. kozmetiški zavod. Zagreb, Jurišldeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! Veliki ilustrovani Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 101-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. Татйшге od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje. de s ото six CHRYSLERJ EV IZDELEK D'dcrfa 9 » t O priliki neobvezne poskuinz vožnje, Vam bomo pokazali nenavadne vrednosti tega novega Chryslerjevega proizvoda. Na njegovi hitrosti, na njegovem pos-peienju brzine, na njegovih hidravličnih zavorah • na njegovi lepoti, bodete spoznali, kaj sploh pomeni moderni, šest cilinderski automobil. Za nizko ceno Vam nudimo največjo protivrednost. Za vas De Soto Six. DOLENC & TÖNNIES, DVOftAKOVA UL. 3, LJUBLJANA. coupe roadster rOURING sedan (s vrati) sedan (4 vrata) luxus seda» luxus coupe i^tmmtymtmt^nwko' V bcrgte pvtem , , / 5 zadctoijni l Au<)im stalno vsa К и itino^inu kostanjevega laumskeoa lese, smrekove skorje cele n dmbliene srmekuve meljevt drogt abt ent dobro ot ran em sodt od strojnega n edilne a olja po na vtšiib renah \kreditivno občilo Prane Öse; Iv Peter v S^n «'» 513 i Najpopolnejši Stoewer bivalni stroji ca šivilje, krojače ш čevljarje tet t» vsak dom Preden s* nabavite stroj oglejte si to zrednosi pri tvrdki Lud. Baraga, миьнгпв Seltnburgova ulica 6 I. iraisiateii зиик is-ietn. jeranciji Telefon št 980. л „SPECTRUM" d. d. IN? KOPISTA DUBSKY IN KRSTIC tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII. se nahaja od 1 novem-bra na Celovški cesti 81 telefon 2113. Zagreb. Osiiek. - Središniica Zagreb. Zrcalno sfeklo portalno steklo, mašin» >ko -.teklo 5—6 rum ogledala, brušt-na v vseh velikostih 'n oblikah kakoi tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med — Fina. navadna ogledala. 82 ipeciiaina tovarna strojev и ooaeiavc lesa KLEIN & STIEFEL v Fnldl Zastopnik Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta mizarski m bo« iarski stroji posamezni m v vsaki kombinacij« г vdelani» mi elektromotorji (pogon brez jermena) kakoi 'ud' vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage iahteva|tt ponudDo ali brezplačni obisk zastopnika Ljudska Immml v Mariboru S tem se najprisrčneje га ivaljujem za izda'no podporo v največji meri org dom >mrti m je ži.ne Ivanke za kuia^tno ii lakojš je zplačilo Иг poročam vsern težko pr zadetim to utledno ins:.tuci;o Franc Žnideršič, pol, oficijal v p. PERJE! Razpošiljamo perje, naravno, ne skubljeno: Mehko pun'e perje razprodano. mehko kokošje perje, rumeno . . Din 20.— za kg mehko kokošje perje, pisano . . Din 15— za Rg gosje perje ........Din fiO.— za kg račje perje, sivo.......Din 50^ za kg franko Maribor' Proti povzetju. Vreče zaračunane po lastni ceni. V paketih po 50 kg razpošiljamo po pošti: 5 kg mehko kokošje perje, pisano 5 kg rumeno kokošje perje . . ■ 6 kg gosje perje....... 5 kg sivo račje perje Din 110.— Din 135— Din 440— Din 290— Ьruto za neto, franko po pošti proti povzetju ali predplačilu zneska, Kxportna družba Sfatheis. Suppanz in drug. Maribor, Cvetlična ul. IS. Lesna industrija Parna žaga s polncjarmenibom, venecSanko ter vsemi cirkularji, parketarna ter vodna moč (ža-sa) z moderno parilnico in sušilnico, v cozdnem >kraju bukovine in hrastovme. tik kolodvora, a godno nai?rodaj. Ponudbe pod značko »Petek« na Mjserait-ш oddelek »Jutra=. 2758 РшШсш I штшг soadaio med naioriliuhlieneiše čtivo v vseh literaturah Sem spada dr. Vošniakova kniisa U borb! za uiedinfeßi? naroefnu driaun ki ie Izšla za in ie silno Interesantna in z ozirom пз oravkat se vršeče spremembe veleaktualna Juko elegantno oprerrl'ena kniiga obsega 410 «rani in velja broširala Dm 120.—. v oiatno vezana na Din 140— NaroSa se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešarmva ulica 54. Urejujt Davuriu Ravljiu . IzJaja lonzortij eratni del je jdguvoreD \iojzt_i Novak Vsi v Ljubljani