Na
svitlobo
dane


krajnske kmetijske družbe

Tečaj VI.
srédo 16. vélikiaa serpana 1848.
List 33
SE
M
MOV
Povést v pesmi
__v
Z délai Jozef Zemlja
(Dalje.)
ospá, dornú ko pride, pripovduje Kar se nakljúčilo je, možu vse;
y
y
De vtogotila ni nikoli huje
Kôt dans nad beracico gerdo se K' legati ji v obraz se ne sram uje
y
y
Kar nemogočiga na sveti je ;
In kak, namést de dar bi bla ji dala Prederzno babo je ozmerijala.
y
Grof, umin mož, prijazno jo pokréga:
»Glej! bratovska ljudi vse veže vez Ne stori ljuba! vec vprihodno téga,
Pred nebam edin je berać in knéz Obdan zamore biti dans od zléga,
y
y
Kdor bil učerej je
bogati
Kréz
y
Gotovo pregrešila si se silno De si žalila rev'co tak obilno«.
y
Pa alj tovarš njem Ijubeznjiv ji vstreze
Z naukam in svarjenjem tim lepim? Razterga svojoglavnosti ji mréže
S pohlevnim glasam svojim in krotkim Kaj še ! močneje terma njé še véže
Jo k
si u
gla
vtolčenim
Brez uma. brez možgan se zdí ji véra
y
De
bi imeti mosla ktera
y
Kralj Bela posije Bana nad Tartare
Da vajvoda ga vojsknim trumam vsém Sovražnika krivične vstavit' kvare
Prederznim ulomiti tile tatém. Ko grof se bije za pravice stare,
Domá kaj nov'ga se zgodi med tém?
y
y
Gosp
ob enim znos' sinóv sedmero
y
Ko komej mescov steče devetero
Vsi Ijubeznjivi so, čverstí in zdra\
y
Zaljubiť va-nje mogel bi se vsak
y
Pa kaj gospá k porodu
mu pravi
Ah
Ko došel blag
zdej
tak?
odba gre s siroto ji po glavi
Sercá
peklen'mu
en úk
>
Zdej še le gonijo jo Evmenide
y
N
manjka dosti, de ob um ne pride
Nad njo zgled imate mogočni sveta!
Zapišite globoko v serce si
y
Kaj tištim hudiga nebó obéta,
Ki do sirot so neusmiljeni Hudoba bla gotovo bi prekléta
Jih zaničvati u njih revšin Sromaka vpitje gor v nebesa i In serdno za-nj ponaša se nar
y
• V #
Viši
Kakó znebiti se sramote take
Zvij
Gosp
modruje, misli dan
y
noc
y
Pa
pota
• v
vsake
• r
preslaba
y
moc
Ker se raztergati ne dajo šake,
Storiti vender zadnjič kaj odloč
Naj lepši iz r ed
kl
d
y
Končati druge vse v nečast si štét
(Dalj
sledi.)
/
„V»
Kako kukca (B£oi*kenkâfer)zatrétL
Vsak borštnar pozná škodljiviga červa, ki ob kratkim po smerekovih in jelovih gojzdih veliko škodo napravi, če se je v lesu vgnjezdil. Po skuš ujali mnogih posestnikov Gr ade nske fare našta jarskim, ktere so v létniku c. k. Štajarske kmetijske družbe oznanjene, naj se zoper tega cerva takole ravná: Deblu dreves, kterih se je ta merčes še le lotil — kar se iz suhotniga in rumeniga smreč ja spozná, — se mora toliko od tal, kolikor delavec doseći zamore, krog in krog okoli dveh čevljev po širokim skorja odlušiti ali obeliti. Potem se te lebi nekterikrat po drevesu s kakim čverstim ba tam ali z ušesmi težke sekíre takó, de se drevó kolikor toliko strese. Ta stres pri ti priči kukca umori; inče nisi pri tem ravnanji nobeniga drevesa izgrešil, bos gotovo tudi gojzd daljne škode ob varoval.
Ako ravno ta pomocek ni nov in tudi vselej ne gotov, je vunder le premalo znan, torej ga pri
poročimo borštnarjem v poskušnjo.
Opornim staršcm*
Starši, ne pušajte nikdar majhnih otrok samih! vpijejo vam Novice 8. lista tega léta, kér vam žalostilo zgodbo oznanujejo, de sta v Ziréh dva otro-čiča samá domá pušena s hišo vred zgorela. nikakor ni pràv ne, de otroci živino pasejo
Starší
y ?

l*) Radi bi zvedili, kako se ta lesni červ še sicer imenuje
9
14©
vas podačijo tudi v 10. listu, kér vam zamudo in škodo zapovedala, kmetijske opravila po kancelijah v sloveu-iz tega pripusenja izhajočo razložijo. S tarai, ne pu- skim jeziku pisati — na Krajnskim se še nić zgodilo ni. štite nikdar otrok spred svojih oči, posebno Torej poslušajte moj svèt, naredite kratko prošnjo po
ne pustite jih za pastirji po pašnikih laziti! zostavkih mojiga poduka v 26. listu Novic na Dunaj
^	«	~	~ m ~	•	«	• «	« •	1	•	• i	V	•	1 • 1	«	i	1 • V
opominjajo vas danes iz usmiljenja do otrok.
_ ^ i • V	V	1	t	V ,	• « il	VV
ski zbor,
V/
in naj to prošnjo veliko kmetov podpise
y
Bliža se čas, de hruške, jabelka, češplje in sploh kteri želé, de bi vsi spiski iz kancelij na kmete v do-
otroci mačim jeziku bili narejeni ; pošlite to prošnjo na mé, in
jez bom oskerbel, kar je potreba. Tako Vam bom, ljubi
sadje se bo začelo trebiti, to je, zrelosti blizati se,
pa, kakor sami dobro véste in skrivej, če je
zreliga pneakati nemorejo,
V
se
tako zeleno
y
se
ga nabasejo
y
hitro glavo
zbolijo, in vam tako žalost, skerb in potroške na iiakopljejo, sami sebe pa še večkrat pod zemljo spravijo. Čujte nad njimi, in vse to boste lahko odvernili.
Ob času, kader bo krompir, turšica in kostanj zacel zoriti, otroci posebno radi na paši kurijo, in de imajo kaj peči, iz bližnje, naj bo čigar koli njive zmaknejo. Ce tudi sčasama v veči pregrehe ne zabre-
moji domorodci, izvižal, de sim terd Slovenec in d® za Slovence živím
?
Danes smo se v zboru pervikrat jeli od kmetij skih reči pomenkvati. Kaj dobro se za kmeta ka
cr ©
rajšinskih
ze; vsi smo prepričani, de se mora kmet od zavez ločiti, zakaj v deželah, ktere se ustavno vladu
y
jejo
y
ne more biti clovek v zavezi podložnika.
Ambrož.
dejo, vender se morajo otroci in pravice spoštovati učiti.
V
ze
v mladosti ptuje
blago
Slovencam zavoljo liemske barbe!
V r
0C1
Kakó nevarno pa de je male otroke iz pred svojih
Pri pozivi
i
ki

je gosp. Gustav Hajman
in s pastirji pušati, nej vas
* f uci
žalostna prigodba , Ljubljanskimu nemškimu časopisu pod štev. 93. tega léta
ktera se je přetečeno jesen na Dolenskim v Rov. Ker- v obziru na nemsko pomorsko brodovje prilozi!, se
skiga
kantona
zgodila.
Zjutrej
žene
7 lét star fantič
Slovenci spomnite Virgilijevih besed:
Yi
Sic vos non vo
kravo na pašo in vzame seboj 4 léta staro deklico paši oginj napravita in se grejeta ; ali kaj se Deklica se ognju približa, srajčica se na nji
y
na
zgodi ? vžge, fantič
bis nidificatis aves. i. t. d." To se pravi: Takó ptice ne delate gnjezd za se; takó ovce ne nosite
rún (v o 1 n a t i h k o ž) za se; takó čbele ne nana zraven stoječ se prestraši, zbeží in domů k staršem «ate sterdí za se; takó voli ne vlačite pluga
tece
deklica za njim tudi k mateři běží, obléká se
še
za se. Jez še pristavim: Sic vos non vobis aedificatis
bolj vname, in preden domu přiteče, že skorej vsa na naves, to je, takó vi barke delate, pa ne za se.
Tih besed so opomnile pred nekoliko leti Novine
nji
zgon.
Kakó milo je vpila, kake strašne opekljíne je
terpela, in čez malo ur svojo nedolžno dušico Bogú iz- herv. Zagrebske, ko so cule, de je en brod na Ter-ročila! Strašna smert je starše skorej ob pamet pri- žaškim morji bil dobil imé : „Germania." Dandanašnji
pravila.
Jelenčan.
bi pa Slovenci
v
se
nemsko pomorsko brodovje na
pravljali ! Saj nimate slame v glavi! Ako mislite na
Ođperto pismice Slovencam!
. j	Iz Dunaja 8. velikiga serpana.
V Ljubljanskih nemških novicah (Illirisches Blatt) nek gosp. Grud en tirja, de bi jez razodel, kaj de sim
morsko brodovje,
ga delajte
za se in za Avstrijo
9
kadar se bo vam zdelo in kadar bote
zamugli.
bedasti niste, de bi vas
mogli
ptujci
va siga
Tako
prida opo
na vseucelisu (Aula) tistikrat govoril,
V «
ko sim nasiga rojaka gosp. Fiistra pozdravil. Jez sicer nisim dolžán odgovora dajati od utvT)5u
rodei želé , tedej jim hočem povedati.
svojiga djanja
kér pa to domo
minjevati. Vam nemškovavci dobiček v ptujim duhu obe-tajo ; spomnite se besed nekdanjiga Laokoona : ;?Timeo Danaos et dona ferentes" — to se prosto pošlove-
Kdor konja lovi, mu me rve molí." Ce ti
ni
V)
samopriden sosed kaj
dobriga ,
morde tudi le k videzu
Jez sim 9.
maliga
serpana učencam v učelišu s
kratkimi besédami oznanil, de smo tudi po daljnih de
želah z veseljem glas prostosti zaslišali, ktero so nam
pa zraven tega želimo, de
Dunajcanje pridobili
y
de
hi se glas v djanje spreobernil in de bi mi to prostost v resnici vživali. Zraven tesra sim opolnil, de velik del
■ppnvi ■ HHRPIP ©■
naše prostosti že v tem obstojí
, de bi se naš jezik v sole in v kancelije vpeljal in de naj nikar ne mislijo
storí, bo svojo dobroto tavzentkrat přecenil in ti jo ocital. Vso čast in spoštovanje si zasluži Nadvojvoda Joan ; on preljubeznjivi, ki je pri svojim poslovljenji rekel. de bo vedno navezan na ljubo domovino, in de tudi v svojim novim pokliču ne bo nikdar nehal za svojo predrago Avstrijo in za nas si prizadevati, kolikor mu je moč. Tode njegovi Nemci niso vse eno z Avstrijanci in Slovenci.
M. R. P
Dunajcanje in Nemci
Stránské želje
kim ljudstvam
y
de zavoljo tega tirjanja kake
napenjamo, marvec
smo mi radi z vsa
prijatli, ako
nam nase narodnosti ne krati.
Take
prijazne besede sim govoril, in zavoljo te«:a
y
ka
so se mende jeli nekteri strahljivci že takó plašiti kor de bi bil celo krajnsko deželo že Nemcam izdal.
Naše narodnosti nam tukaj nobeden ne krati, protivnike imate le v domaći deželi*) in to so vsi tišti kteri materniga jezika ne spoštujejo.
y
y

lz Poljskiga
y
iz Moravskiga
in iz Ceske dežéle smo
veliko protokolov od volitev za Dunajské poslance v do mačim (Slovanskim) jeziku dobili,
smo jih pregledovali
in poterdili in nihče se ni čez to ravnanje grozil. Vidite , de dragi narodi že razumejo svobodnost, zakaj pa naši ljubi Slovenci molčé, zakaj se posebno v krajnski
dezeli po kancelijah še nič ali pa cio malo v domaćim jeziku ne piše! Slovenci iz spodnjiga Štajarskiga so že zdavnej prošnjo v Celjovec poslali, de bi apelacija
Istrijaiiški Slovenci
med Teržaškim in Reskim morjem.
(Dalje.)
Tudi pri porodili in kéršenji imajo Istrijanski Slovenci posebne veselice in pràv za pràv rêci, vesel blag dan (praznik). Kér se pri nas malo kdo vùnkaj oženi je v večih hišah jih po dvoje, troje, tudi po desétero in se več ožénjenih, kteri vsi v eni hiši bivajo. Postlje so blizo skupej po hiši. Kader ima žena ( kakor se sploh pravi) v Rim iti, gré poprej k spovedi, in sev prečisti (obhaja) in se priporočí posebno Materi Božji. Ce ravno so v vsakim večim sêlu poterjene pomocnice porodje-nja (babe jih-imenujejo), vender jim naše Slovenke toliko ne zaupajo, ampak raji pokličejo stare žene iz sela, ktere imajo že od matere do hčere to delo in ve-
*) Slovensko družtvo v Ljubljani bo to rec oskerbélo.
w T	« • V

Resnióne besede!
Vredništvo.
**) Zató, kér prave ljubezni do domovine nirnajo
ceravno
slovenski kruh jedó.
Vredništvo.
«H	■■Vredništvo.
Gosp. Gustav Hajman je kupec v Ljubljani, pa ne Krajne. To naj bo vsim rečeno, ki gosp. Haj man a ne poznajo, de ne bojo mislili, de kak Slovenec za nemsko barko bera-čuje,	Vredništvo.
liko zaupljivost.
v
Ce jih zavoljo tega vprasas in
okre
bolj pri sercu bila, kot
njegove lastne potrebe. Naroda
i
rečejo, de ni bilo časa poslati po babo; in kakošna pooblastniki morajo le osrečenje in pravice cele velike
Ako parva majka naša Eva občnosti v skerbi imeti, in tako bo prav za nar veči
serčna odgovori :
r.i
gas bolj
brez babe porodila jest, znamo i me. našimi Slovenkami nesrečniga poroda, še manj pa jih za
u
Malo je med množico prebi\
Kaj tedej, če ptujci
med nami žive', kteri bi v
P*
voljo tega umerje.— Kakor v starim zakonu med Izraeljci, sarnicah in šolah raji kakošne ptuje jezike iméli? takó je tudi med našimi Slovenkami velika sramota, ako Ako hočejo pri nas biti in ostati, se morajo tištim po ktera žena nič otrók nima , in zaničljivo jo imenujejo : stavam vkloniti, ki so za občni prid nar bolji, tištim
j
sci r ka.
7)
U
Dete nesejo precej
v cerkev kerstit, ne
cr Î5
ledajo ne
ki po .sklepu in pravicah naroda domovini strežej
tega nočej
lijo gosti
biti

Ako
kteri so sreči naroda
na dež, ne na mraz , čeravno imajo nekteri po dve uri nasproti. Ali bo narod take proti
gosti sprejel
jih
Dan kčrsta
jim je blagdan, posebno če
in še dalje iti.
je fantič na svet přišel, ima oče veliko veselje; za punce
bo glédal na svoj
emlj
Ménim de ne! Ce se pa
ptujc
m i r
domaćim postávám vdaj
bodo vsakimu
niga
se toliko ne pečajo, in ce je ktera mati toliko ne- postenimu srečna, de samo dekleta ima, jo mož clo malo čislja. Za kume vzamejo poštene in poštovane ljudi, večidel
kader eden druzimu na kčrst derži
odu dopadljivi sosedje. De bi se pa težav
znebili, kar jih
zavolj občne rabe domačiga, njim
neznaniga jezika doleti, bodo dovelj pripomočkov našli;
iz svoje
rodbine, in
?
se
bodo, postavi
i
jezik naučili, prestavlj
najeli i. t
imajo potem med sabo duhovno rodbino, ktero jako spo
(duhoven), kteri kèrsti
Jim
štujejo; tudi tišti rodovnik je v posebni časti, in ga imenujejo : Gospod kompare
Tacih pripomočkov pa narod nemore in ne smé za vsaciga ptujca oskerbovati, ker bi tega ne konca in ne kraja ne
bilo, in bi se takó kmalo domaće potrébe
pozabile, ali
(conpadre)
De boste še bolj spoznali čast in za- saj domovine prid kratil
vezo. v kteri so kumi med
v cziu, v ivicu ou rvu ni i ...tu sabo, vam povem, ^ »vi.«.«
prepira in pretepanje se s tem vbrani, kér se večkrat
de veliko
(K
sledi,)
sliši reči, kadar se
dva med sabo skarata: „Ala! dami
n
^lovstvo.
Na
meščanski soli v Gradci 1847.
(Dalje.)
Raba prašavnih, kazavnih in oziravnih zaimén je pri naših stajarskih sosedih po nekoliko zbégana. Na 29. str. 2. so té zaiména lepo razložene, in je opomnjeno, de vsakimu vprašavnimu zaiménu se oziravno in kazavno protimérja, vender se v djanji ali
ki
nebiš bil kum! —Kader pridejo od kèrsta nazaj, imajo Kratka slovenska slovnica za pervénce pojedino in si napivajo na zdravje otroka in matere svitlo dal Dr. J. Mursec učitelj veroznanstva pri et. st.
njegove.	r	* < .
Po porodu ostanejo žene več časa domá, ne gredo iz hiše, in tudi čevljev (postoli) ne obujejo, ampak v
3
samih nogovicah hodijo po hiši,
potém gredó „na ma
v u
SOu ,
to je
i
po
blagoslov v cerkev.
(Dalje sledi.)
Odgovor
praktiki
gosp
na besedo gosp. P. Micingerja zavoljo vpeljanja je ondi v govorjenji uterj
1	v*	i	•	I	i	. F ^	M -m m m.	-m
pisatel derži navade svojih deželanov
i
j
ter piše postavim na 4
slovensine v pisarnice
(Poglej Novice 2. véliciga serpana 18-18.)
Po resničnih postavah pravice vsacimu umnimu
str. 3
desir

Koliko glasnik
tolik
logo V,
.Ci
je očitno, de po slovniških vodilih bi namesto
člověku v serce zapisanih , je vsakterimu dano
„koliko",
moglo
oziravno ..kolik
»
stati
)
kér se
?
kar je
namrec kazavno in
takóle vjémate: Kolik
prav
in dobro storiti, brez de bi
ga kdor
v tém smel tolik
i
ali pa
toliko kolik
U1 ,
Oziravno utegne tudi
motiti. Ravno take pravice, kakor jih ima clo vek med pred kazavnim biti; na to ni gledati, ktero pred drugim
ljudmí, jih ima tudi národ med narodi, in od nekdaj so
stoji
Na 9. str. spodej pod pa se bere
»
Vidiš
tišti ukazi večne pravice za vse narode in njih ravnanje germa ali bregasto je strašno debeliga člověka), kakor
veljali, po kterih smo mi Adamovi sinovi med seboj ži- sčm kobaca
Tukej pa je oziravno »kakor" namesto
veti dolžni. Postavim: Kar je člověku po pravici moč v prašavniga fali bolj
reči
f
svojo last pridobiti, si svobodno vlasti rod. brez de bi druziga kratil,
s komur na- začetku 27. se ber
je drug
V)
Kd
kazavniga) govori, je p
»
kal\
u
V
obogatéti zamore, tega
se
govori,
?
d koga
kom
se govori, je tretj
mu nihče ne bo branil ; s svojimi rečmi vselej po svoje osoba." Tukej so pa pr ravnati smém ; svoj jezik smem vselej govoriti, nobedin spodrinile oziravne : kdo
kd

kom
?
mi druziga ne more
siliti
5
svojiga jezika se vedno der- stavki so namreč
kom
oltni, to se pi
y
koga Enaki
?
ko gar. de je nekaj za
žati tudi narodu ni prepovedano, še dosti
in tacih pravíc je molčani
ako bi hotli uni stávek polno spisati
i
bi
i
ki jih vsakdo vé, in ki so narodam
pnrojene

mogli
reči
na priliko
t
?
kd
govori, je perva
kakor posameznim človékam.
uni kom
se govori, je
uga
?
tist
?
d kog
Ostanimo pri pravici svobodné rabe lastniga jezika, se govori, je tretja osoba. Ravno unimu nasproti se
Práv in dobro je, de vsaki národ po vsi svoji moči do mači jezik varje, brani,
govori
gladi,
čisti
terdi in
gotovo pravico
ga časti, to storiti, in
zopet namesto
začetku 32
n
h
(tudi nekodi na Krajnskim)
„ n i h c e r ",
u. Enake preméne se najdejo tudi v v 33. §. I., in semtertje po ti slovnici,
Vsak narod i má tedej tudi
nihče mu je pošteno ne more vzeti. Skerb za občno iz cesar se vidi, de se je raba tih zaimén pri štajarskih srečo celiga naroda in ohranjenje njegovih pravíc pa je Slovencih po nekterih krajih
drugači
razvila in vstáno
izrocena naroda pooblastnikam in
vladarjem, tištim
ki v
vila
?
kakor po Krajnsi
čimur se pa ni čuditi
i
1
iménu in namesti celiga ljudstva so se tega po njegovi ta razméra med vprašavnimi, oziravnimi in kazavnimi volji lotili. Komu neki morajo potem njih děla vstreči? zaiméni, gle dé n,a njih obli ko (formo), je lastnija
ečja, ki je ni v druzih slovenskih
kakor v mno-
Kakošni namen naj ima njih trud? Ali ne v vsim v prid slovensk
f9
bodo zastran do m a ci ga jezika
domovine? Ali ne
tudi le v tém naménu dělali? Ga ne bodo tedej berž ko berž v šolah svojim in svojih bratov otrokam dali uči- menijo
narečjih. Precej pri Hervatih v ti
reči
i

druzih, vsa drug
naše i
sega
vlada . desii
i
i
de je
ti
i
ali ne
kér le ž njim veliki domovini služijo
vaniga il irski g
ecja
i
po vsih kancelijah ga vpeljati ukazali? Nikjer pase stopiti dalo
in stopiti moglo, in
ni nobedin učenik pravice tega terdil, de bi naroda vladařstvo moglo prid in srečo vsaciga deželniga prebivavca
posebej oskerbeti, de bi cio množica ptujcov narodu
namesto v pisari
der
azločki med slovensk
nekteri
ečje podnarečje tako imeno-
in de bi se z unim v eno
de bi se po Slovenskim
arečje , ven-ečjem
1 ovenskiga tako imenovano ilirsko r e vpeljalo. Nam je ilirsko narečje ljubo
in
k
14«
so preveliki,
jiareóji pozná
Razloček med slovenskim in ilirskim narečjem je
de bi se to zamoglo zgoditi ; in zná, mora to spoznati,
kdor obé precej polno in se grozdje že méca. če resnico ljubi, še dosti in celó pod ceno.
Stariga vina
je
veči
9
kot med
kim in slovaškim
»
erskih
Slovencih), vender so se tudi poslednji v slovstvu od
CP
Ziiies.
pastirji). V nekim Švedskim kraj
na
Ceh o v ločili , ko so jeli svoje lastno slovstvo dvigati, desiravno so bili ž njimi že več sto lét poprej v ti reči
večidel sklenjeni ; Slovenci pa s Hervati še nikoli niso
Smalanškim imajo velike
čede ovác, ki jih
pa ne pasejo
mpak psi, ki so nalaš k temu priučeni
ljudjé, a
pès dobi zjutrej svoj
Tak
kos kruha ; ko
na pašo pride, ga
bili v slovstvu sklenj
zakoplje, in
ko je lačen, ga odkoplje ter se nasiti
(Dalje sledi.)
klican
(Kregan kmet). Nek kmet
je bil h gosposki po
Slovstvine novice.
?
komej ga oskerbnik (Verwalter)
gleda.

začne z vsakorsnjimi
perimki gerdó zmerjati
Kmet je
Slovenska slovnica zaNemce, ki so jo nas izverstni slovenski jezikoslovec gosp. Caf izdelali, bo prišla do konca tekočiga léta popolno na svitlo. Ona bo vse slovenske narečja razložila in v razlaganji
dolfiro poslušal, ko je pa to le predolgo terpelo, in £:o
to
©
9
je kmet na noge stopil in rekel
spod ni hotel jenjati „Gospod, ako ne jenjate, Vam bom rekel, kar Vam še
........... - - - — -	' "!« je
lasov in pregib sosebno ilirsko-slovansko, v iz
O"
gledih pa tudi druge
nihče nikoli nikjer ni rekel.u ;.No pa zakričal oskerbnik. «Gospod oskerbnik! Vi ste vre
porednež
r>
Cela
slovanské narecja obsegla. knjiga bo znesla okoli 25 pol, in bode prav lična iz zaloire Graške knjigarnice Damiana in Sorga.
din in pošten gospod;" klonivši, ter je odšel.
je
kmet odgovoril
se per
(Wčela.)
©
Slavenski ju
& 9
tega mesca v
Zagrebu izhajati
nov časopis, je začel 6. dan
ki bo vsak teden
v
Oznanilo darov
9
za St. Vid 9 Soderšico in Brezovico.
trikrat na svitlo hodil in kterimu se bo vsak teden
Gosp. J. Oresnik za Soderšico 2
gold.
in pol,
tudi pridajal list za prosto ljudstvo, pod nadpisamPri- za St. Vid pol ja tel puka (polka). Vrednika sta: Dragutin Kuš-
gold.
En
O"
ts
ospod, ki noče imenovan
biti
5
gold.
za St. Vid
9
o
gold.
za Soderšico.
En
lan in Nikola Krestič. Celolétna cena s poštníno gospod za Brezovico 5
gold.
Gospá Frolih Kat.
vřed je 10
gold, in 20 krajc.
za St. Vid 1
2 gold.
god.
Gosp. Globočnik Jožef, katehet
A. B. R.
Zlahtna gospá Nagi 2
gold.
»ve neizreceno veseli novici přete- 3 gold. — Gosp. stanonik 7
Gosp. Pet. Sliber fajmošter 3
ceiiisa tedna.
gold, gold.
gold.
F. S. 5
26 krajc. za vse
Presvitli Cesar so v Inspruku 5. dan tega mesca poslance deržavniga zbora pràv prijazno sprejeli, in jim na njih povabljenje, de naj pridejo na Dunaj nazaj, taie
odgovor dali:
„Veseliga serca Vas sprejmem gospode poslance deržavniga zbora. Vselej le za prid Svojih deželá sker-
ben
tri kraje.
Sívala komur li vala své
Smartinska fara pri Litii je bila ena nar pervih, ki je svojim sosedam St. Vid šk i m pogorelcam na pomoč hitela, namreč z 101 gold.
se po dokazanih okoljsiuah rad vdam Vasimu vo-šilu ter se bom med Vas na Dunaj nazaj vernil. Akoravno
Popravki važnisili pogreškov natisa.
Na 129 str. 30. lista, v predzadnjim stavku odspodej v
9
moje
zdravje še ni popolnama terdno, se bom vunder
2. razpoli je brati: Radi
?
de se e nekoliko drugači
8. dan tega mesca na pot podal na Dunaj
— k Svojim
zvestim Avstrijancam; bom pa zavoljo še slabiga zdravja
Zagotovilo Vaših blažih
vsaki dan le manj.si pot storil. misel z radostjo sprejmem
izrekuje, vender ménimo, de bi prav bilo, ko bi se znamnje
m HMBHHBBBIHilfll
V predposlednji versti ondi amke.
opušalo v enacih nakljuckih, de
proste mesto
po svojim izgov
slehern bravec enake zIoï
: na
k
beri
u
Po tem takim so ljubeznjivi Cesar s Cesarico
9
Z
Str. 130 16. versta izgovarjaj namesto izgovarja. V 25. versti odmetnivši namesto odmetivši. V 4. versti odstav-ka odspodej beri: desiravno (kolikor nam je znano) nihče . . .
Na 138 strani 32. lista v 16. versti od zgorej namesti pod-
— v 27. versti namesti naše bêri
dan tega mesca) na Dunaj nazaj prišli, kjer so Jih že tako svoje, - v 13. versti odspodej namesti za narodnosti bèri
nadvojvodam Franca m Korlnam in njegovim sinám
nad vojvodam Franca m Jožefa m přetečeno saboto Í12. ložniki bêr» deželani,
željno pričakovali, de bo sedaj dajanje novih postav v lepim redu in urno od rok šlo.
Spet so milostljivi Cesar očitno pokazali, de so
nar o dnosti.
N
nam sercno ljubeznjivi oce ! Slava tacimu Cesarju !
Druga imenitna novíca je, de je 6. dan tega mesca naša armada na Laškim poglavno mesto Milano v svojo oblast dobila, de je tedej zdej kmalo konec Laške vojske pričakovati.
spisek c e r k i
nj
S
Hvale vredni
»
^osp

B
>sp. J. S. v Zadru. PHHH|| smo přejeli in ga slav. vredniš
P
dali
9
kterimu je bolj kot No
vicam primerjen. Duhovni gospod, ki so ga skozi in skozi poterdili.
ga prebrali
9
so
Danasnjimu listu je perdjan 14. dokladni list.
Veliko naših vojakov je sicer pri mnozih zmagah
pretečeniga tedna življenje zgubilo, in tudi junaškiga desetnika C erne ta, ki je bil pred nekimi tedni z zlato svetinjo
ovenčán
9
je pred Mil a na m
krogla
zadéla, ko
si je ravno prizadeval sovražniku en top (kanon) vzetí.
Jr MjjuMjanix I Mír nj »t,ji
Žitni kup
(Srednja ce
12. véliciga šerpa
na.
véliciga ser pana.
gold. I
gold. I
V
Iz Štajarskiga«
Iz Štajarskiga poleg Marburga nam gosp
C.
24. dan pretečeniga mesca pišejo: „de se létina dosihmal dobra kaže, zernje iznemši žito je jekléno, posebno
lepo
pšenica ; pri krompirji se še nič kvarú ne
vidi
9
cvetè in jabelčica se, kakor že nekaj lét ne, pràv zo-ríjo. Sadja bomo le nekaj sliv imeli. Po vinogradih je
mernik Pšenice domaće
»	» banaške
» Taršice.......
» Soršice.......
» Reži.........
» Ječmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
1 2	12 I	2	5
2 i	20 I i	2	12
	■	1	18
1 —	- I	1	40
1	30 I	1	27
1	2 I	—	—
1	40 I	1	37
I —	- 1	1	28
—	49 J		52
Vrednik Dr. Janez Bleiiveis.
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.