GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
?	Chicago» IU„ četrtek, 7. Junij» (June 7), 1928.
leto-tkab
ŠTEV.—NUMBER 188
AN 10 socialisti
Irtï 1
krivi pošaaja voro?
Jaiaokitajsko armafc aapoiaiijojo Poking
Duhoven izgnal mater z detetom v naročju ia cerkve.
Dolavoo Izvabljajo
v Nikaragvo
Posredovalnica za delo računa delavcem seveda visoke pri-* stojhine.
{Santlago de Cuba. -fNeka tukajšnja posredovalnica za delo vabi kubanske delavce v Nikaragvo pod pretvezo visoke mezde. Posredovalnica računi vsakemu delavcu sedem dolarjev za posredovanje. Gospodarska depresija je tudi na Kubi in zaradi nje je veliko delavcev brez dela. Ta brezposelnost je pa zopet prisilila delavce, da so plačali pristojbine posredovalnici za delo v nadi, da dobe dobro plačano delo v Nikaragvi.
Zapadno-indijska delavska federacija se boji, da bodo morali zaposljeni delavci delati za nižjo mezdo, kot jo prejemajo delavci v» Nikaragvi, ako bodo hoteli sploh dobiti delo, ali da postanejo atavkokazi, pa je obvestila Panameriško delavsko federacijo v Washingtonu, da po-izve in dožene, ako res primanjkujejo delavci v Nikaragvi. To je edina pot, da se izve resnica in delavci obvarujejo pred ško-
Tako poroča delavski department Združenih držav. '
Chicago, IU. — Ko je napočil mesec april, so delavci v splošnem pričakovali, da ae delavski poloiaj obrne na bolje.
Poročilo delavskega depart-menta Združenih držav, ki je bilo izdano za mesec april, ne po-trdi tega pričakovanja. Najnižje število delavcev je bilo zaposlje-nih v mesecu januarju. Nato se je položaj nekoliko izboljšal. Število zaposljenih se je v ¿veh mesecih povišalo za dva odstotka. V tem mesecu se je pa Število zaposljenih delavcev znižalo za pej desetink odstotka. Število zaposljenih delavcev je bilo v mesecu aprilu za pet odstotkov in štiri desetinke odstotka nižje kot v mesecu aprilu leta 1927. Tudi mezde se je delavcem izplačalo manj za šest odstotkov in devet desetink odstotka, kot pred enim letom. To pomeni, da so delavči prejeli v mezdi toliko manj denarja, da pokupijo produkte, ki so jih producirall delavci.
Poročilo za mesec april poka-zuje, da se je v 70 odstotkih a-meriških tovaren delalo manj kot s polnim časom, v 23 odstotkih tovaren se je pa delalo le deloma.
Število zaposljenih delavcev v tovarnah je zdaj malo nižje, ko je bilo v letih depresije 1921-22. Pa tudi mezde v splošnem se je izplačalo veliko manj kot v mesecu aprilu leta 1923. In sicer za 11 odstotkov in tri deiptujke odstotka manj, kot v mptoJš" I>Hlb leta 1VŽ9 In za 81ocMBT-kov in dve deaetinki odstotka ,m'anj kot leta 1920. In to se je zgodilo, dasiravno ae je mezda ])ovišala individualnim delavcem. To pokazuje, kako veliko je število delavcev, ki zaman iščejo delo od tovarne do tovarne. V celoti se izplača tovarniškim delavcem 125,000,000 manj na teden v mesecu aprilu leta 1923. Ako se pa v celoti izplačana delavska tedenska mezda primerja z mezdo, ki je bila izplačana v mesecu aprilu leta 1920, se prepričamo, da se na teden izplača devetdeset milijonov«, dolarjev manj v mezdi.
Naslednja tablica nam daje pregled o številu zaposljenih delavcev in izplačani mezdi zadnjih 12 let v mesecu aprilu:
Število Tedenska Leto delavcev mezda
1917	10,090,000 $168,000,000
1918	19,090,000 208,000,000 !919 9,100,000 215,000,000 •92(1 10,280,000 298,000,000 ^21 7,290,000 189,000,000 1I}22 7,238,000 16*000,000 ^23 8,868,000 231,000,000 !»24 8,800,000 221,000,000 ,!,25 8,090,000 215,000,000 1!'26 8,150,000 222,000,000 1!,27 7,965,000 221,000,000 1<J26 7,618,000 205,000,000
Število zapoeljenih delavcev je padlo v mesecu aprilu v vseh k'ajih Združenih držav, razen v vhodnih severno centralnih državah, kjer se Je pomnošilo šte-*>lo nastavljenih delavcev v av-toindustrlji. V Novi Angliji »n srednjih atlantičnih državah še J« število zaposljenih delavcev krčilo za osem odstotkov, v juž-"" atlantiških za štiri odstotke •n *e«t desetink odstotka, v centralnih in zapadno južnih drža-i ah i* več ko sedem odatotkbv. «Število delavcev ee je znižalo v Jeklarski, železarski, lesni, us-njarukl in drugih induatrijah.
1'olicaj podedoval «206.000.
rh»cago. — Frank Sikowski. MicaJ v Brookfieldu, Je prejel "bveetilo, da je podedoval $200.-,KH» po Hvojem stricu, kl Je pred i*' tHni umrl v Mercerju. Wl». N« prihodnji seji mestnegs od-M"a m m me rs v a Sikow*kf podati »vojo Mnignacijo.
Hihbing, Minn. (izvirno.) — Bilo je v mesecu maju, ko »e je čitala maša zadušnica v katoliški cerkvi. Med verniki, ki so prišli v cerkev, je sedela tudi mati, ki je imela v naročju dete, staro od dveh do dveh in pol let. Ko so verniki zatopljeni v molitev sedeli in klečali, je pa dete zajokalo v materinem naročju, kot je zigokal duhoven, ko je bil star dve leti. Dovolj je bilo za duhovna, ki je bra! mašo. Takrat se je duhoven obrnil proti vernikom in povedal odločno, da mora mati z detetom v naročju ven iz cerkve.
Minila je maša, verniki so odhajali iz cerkve. Med njimi tudi mož, star okoli 40 let. Sto-pajoč iz cerkve, je govoril: iestnajst let že nisem bil v cerkvi. Sel sem vanjo, da izpolnim svojo bratsko dolžnost do < ruštvene sestre. Toda kaj ta-cega še nisem doživel. Ko sem bil star okoli osem let, so me učili, da je Krist dejali "Pustite male k meni, kajti njih jo nebeško kraljestvo." Ampak to, kar se je zdaj zgodilo, mi ostane vedno v spominu. Zdaj razumem, zakaj vera peša."
z javil Je, da Kalija ljubi vso narode — tudi Jugoelovanoke barbare * najbolj pa Ameriko! "Očetovski" naavet 8lo-vencem In Hrvatom.
Letalci laiajo težavo sa vzlet. — Lindbergh pravi, da ta polet
Žolozaiiki Mavoi v mezdnem gibanja
Washington, D, C. - Brook-Ingsov inštitut, privatna naprava sa gospodarake in vladne pre-lakave v Waahlngtonu, naznanja, da uvode na Portorlku popolno gospodarsko In Industrijsko preiskavo. Ravno to naprava je pred kratkem izvedla prelsksvo o rssmerah v Indl-janeksm teritoriju In odkrila mlseme razmero, kl so tam. Trna poročilo nI poved**, de ae za u Žalostne razmera odgovorni uradniki Indijanskega biroja.
Bkosi zadnjih šestnajst let ae organizirani delavni na Portoriku poganjajo akosl svojega zastopnika, B a n 11 a g o Igleelaaa, predsednika Svobodne federacijo portorlških delavcev, In kon-gre ss. da se preiščejo mizerne razmere na otoku In s prslskavo došene, da na otoku primanjkujejo šole in sanitarne naprave, pa dozdaj ao še nič sgodllo.
Zastonj Je bilo njih moledovanje. __1
HtJHAfEM primanjkuj* denarja.
Prispevki ee ee zmanjšali, odkar je Wheoler umrl.
Washington. D. C. — Jasen dokaz, da Protisalunska liga ne more več nabirati denarnih skladov za svoje namene v lati meri, kot jih jo, ko Je organizacijo vodil pokojni Wajrne Wheoler, Je podal senatnemu odboru ia prslskavo prispevkov v kampanjske sklade Edward B. Dun-ford, pravni svetovalec Proti aalunsk« liga.
Dunford Je prod senatnim odborom izjavil, da Je na apel, ki ga Je izdala liga, da sbere fond $25,000 se pradzonvenčnl boj proti "mokrim" predsedniškim kandidatom, prinesel Io $S,t22. Od U vsote Je liga potrošila dva Uaoč dolarjev v namene, sa ka-tero je bil zbran.
■vaj» vea svet. On študira ta fenomen ali no more ga objeti, ker Je preveč kompliciran in vrši oe prod našimi očmi Kaj pride Is tega, pokaše bodočnoet.
Polinezi, ki so bili še prod nekaj desetletji kaniball. Otoki so večinoma gola peščenina in skale zgrajeno iz koralj.)
Bt. Loula» Mo. — Chsrles A. Lindbergh je dejsl v torek, ds je polet "Southern Crosaa" naj-loljši in najuspešnejši, kar jih je bilo do danes čez morja.
ZA ZNIŽANJE BREZP08EL-N08TI.
V low I ee priporoča grsdenje cest.
Dos Meines. Iowa. — Tuksj so izšli ksmpsnjskl letskf. v katerih se priporočs, ds državs izdu obveznic zs sto milijonov dolar-jov zs gradnjo dobrih cest, ds bo zsposljenlh okoli 50,000 dele vcev.
Apel zsključuje: "PomsgsJte rešiti vprsšsnje brezposelnosti v državi Iowl._
ZVEZNE KAZNILNICE PRENAPOLNJENE.	1
Število kršilcev Volateadevegs zakona ae veča.
1»Z08VETA
T-ÍUNU A.
PROSVETA¿IS
•PE08VBTA"
"THE ENLIGHTENMENT"
DnftifeMjMkaMtil
vm
fektaj*
eert. ki je bO protzrs jaa pretek-k>	v dvorani «Jot. farne
Šole v Chkoga. kot ga je vil ajcjpv prvi nastop v drora-
_ ni S VRI dne ». aprila. Neddj-
_laki komi oi bfl niti senca. kar
je bil prvi. Vzrokov ni iakati v iakati jih je v
RUDARSKA
ZaUjiétk
STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVANIA IN OHH).

a N. P. J.
Pri društvu itev. 54 3. N. P. J., pri katerem je Nace Zlemberger élan, ni hotel nihče izmed Slovencev sprejeti mandata za omenjeno konferenco dne 22. februarja v Bellairju, O. Izvoljen je bil brat, ki se je očitno bahal, da je komunist Društvo mu je dalo nalog, da se izvoli samo od pomožni odbor za sUvkujoče rudnike. Tega pa ta delegat n! storil, ampak na konferenri je udrihal po Nace Zlembergerju in gL odboru S. N. P. J. Društvo štev. 54 S. N. P. J. mu je dalo kasneje nezaupnico, ker se ni ravnal po inštrukcijah društva. Ta delegat je bil Albert Lučich, kl je imel dne 14. maja dopis v hrvatskem "Rad-niku" in ki je odpotoval v Rtttijo. Bil je prvi, ki se je oglasil, da se zanj zalaga asesment iz sklada izrednih podpor in pri tem je naglašal, da Slovenska narodna podporna jednota to lahko stori, ker je milijonarka. Obenem je hujskal tudi druge, da se naj zglasijo za plačevanje ases-menta. Ko je Albert Luéich odpotoval v Rusijo, je pa zase in svojo družino plačal asesment za šest mmeetr naprej. Preje ni imel denarja za asesment, ko je bilo treba vzeti potni list ga je pa imel toliko, da ga je lahko plačal, kar aa šeet mesecev naprej. Nace 2kmberger želi br. Lučkhu veliko sreče» a obenem ga svari, ko bo tam, če bo tako delal, da ga bo imela čejka kmalu v svojih pesteh.
Nace Zlemberger pravi v svojem poročilu: "Ta ele- ^ . ment (to je Ludcbove vrste) ze zdaj študira, kako bi do- ^'¡^	J
bil večino na prihodnji konvenciji B. N. P. J. Bratje in W Jlh	"*	*
sestre S. N. P. J., stojmo na straši, da ne pride jednota v roke provokatorjem in zg&gmrjem."
V mesecu marcu je brat Nace 2lemberger še enkrat prejel ček za pet 'sto dolarjev in enkrat pa za tisoč dolarjev, nekaj pa od društev in klubov, kot je bilo objavljeno v številki 86 "Prosvete" in "Proletarcu." To vsoto je dal in raiposlal društvenih tajnikom, da so jo razdelili po Zlembergerjevem navodilu. Tako je Nace Zlemberger nekako zadovoljil večino, hudi nanj ao menda še na Neffsu. Nace Zlemberger jt vsega skupaj prejel $8,-G0ÉUJ0, ako zraven prišteje še vsoto od J. R. Z. Stroškov je imel le SS6.10, ki jih je plačala jednota in ki so biH v resnid malenkostni, ker je obenem uravnal tudi druge zadeve jednote, ki jih je bilo treba rešiti pri društvih. V to je bil seveda pooblaščen.
Zdaj ima Nace Zlemberger še nekaj nad sto dolarjev na roki. O tej vsoti prsvi sam: MAko bi se Is kdo oglasil, za katerega nisem vedel, da se nahaja v potrebi in dokaže, da je v potrebi, da mu lahko dam podporo/^
K sklepu svojega por<*Mla piše Nace Zlevnberget» uredništvu:
le«. p« elkder r m)ie tt«l)»e|e Uka ittoTMii Sole kal «dej t
ti
>aa|a.
ée y V«
-Te lete m«
niœna	pft ífig^li^k
daSll pulp in dttUrlM.
Itatoe «e ■»«■*e|ei Mare A»rtri|f kl pmcrafi
aaerel »àrtvatl pred leaferjl. hi ee ait k« •S vaehl prlliieaatl krW prallk*lpe*lalal
■■Mile iiiki amkmamú I« ph la i ■(.»• aapravl« reeved»* aei kidala» Aaapeh le ee émm** «Udkl «pMelel ne te hé ee ari ad* »el.ahaataa. ah» SS prWcJeei a keep. hI aeat PS 1 tataét henéenle ed «t real pw«kHi
>«'l«ei aejve#|etee aaapreteéke ee privaMa» ie*e. lake ehreàeveS Ia peeveS. ha* ae «mm. Ii •he raiMf» « >»<■>■■ atl la»el|*eK de ae ha trato **vher)eai Se-lMl aèladerev.
Ra pav ¿evite* Si i**e mm Ul milim la apaavee « »viieeil. Trpel la vae tiha, hev le Me «a m»l» la%aHia dalevae Ia aeaadeM «a. da k«a#ae pHde le raoatoa aa #aa.
' S ~Mre«ee tralla Sel» le V aH »ene Heraa* « Neffea. O. —— Selge M MeaS V pHtklN»« Had mmmi eé Idle -aha« fe ea-areátva. S«U#v al pindSa i» (reel pilM ttmmmm 1 N. P.ipe
-•>•«. pehverlmee» ............... Kav «na. da ala aaa
pralakeei lKw*ehelee«S*s» lra«t« kmmirnrn padIa Ileal, «daeettai «a It Ha peSe»	daaala» v aprava. Svete-
bm »uma. de ae) ee Siaiii pr«**àat«vaheaS VpSva. her te kmmrn-efatlfae ¿ikteiar» vedaa Ia d*tei«va. aifctetara pe ae eter* pAae-a aponte evaptaa Apetiaaei aa ala. ael
h« |e me ee ee»tsO aaMa aeei*>aa v » vele
hateeaht trw*U da m aCtSTSrU»c, paateS ailalal e prtepevhl aa ItrelkerJ».
Nizek etrop. vaepolno oken. Id ao bOa odprta, zmaj pa trot* in Mtejtv ia raketov. kot M Mi 4. jaHj. Drugih, publi-ka: Vettko večina prisotnih je pokazala, da Ae dolgo ne bo zrela za aftfaae koncerte. Prerivanje aemintja, brezpomembno smejanje. govorjenje. premikanje a atola na stol. drsanje istih — vse to je faglednlo kot bi ae človek, ki je priid na koncert natega davfta. da oliva, znaftd v pivnici, ne pa v konta rt ni dvorani. .v kateri je vladala — bog-me — hlevska atmosfera. Tretjič. jokanje otrok, prenaianje dece ves in nazaj, ko ae je mašo umirila. Skratka, bil je to pravi karneval. Kako naj človek sledi In užhre program? Take izredne nerodnosti ne motijo aamo poslušalca, pač pa. kar je te bol j izredne nerodno <xi strani vod-stvs. netijo tudi pevca samega.
In četrtič: operni pevec Subelj ni iatel tiste kooperadje v spremljanju glasovirja, kot je je zaslužil vsaj toliko kot je je imel v SNPJ dvorani, ko ga je spremijaJ neki Ceh. Spremljanje je bilo, pravim, tako lepo mehanično vas skozi in tako dopolnjeno oatematično. da ni dalo nikakega življenja, temveč je te pevca motilo. Na povrh: Oder neokusno prenabaaan e "pahna-mi"; aeenerija odbijajoče tepo-ča. Ljubko dekletce je pevcu med dekhuniranjem podarilo iopok krasnih rož, pa je neki moiko prijadral ter
kam drugam na odrske deske
V takem ozračju naj uživa človek nalo lepo slovensko pesem, kl nam jo izraža nni slav-ček! Prvovrstno slaba akustika v dvorani, izredno velik nemir in rspoUnje, na povrh pa te tako isborno mehanično nabijanje po rfaaovirakih tipkah! Izvrstna kombinacije! Bariton dubelj si je pač zaslutil boljte. Človek, ki je alilal njegov prvi koncert v Chlcagu, ee naalajal in zajemal, kot te nikdar v življenju, pa pride na karnevalski koncert neugnane mase, ki bi morala i-meti vsaj par rediteljev v dvorani, da bi jo držali tiho in mirno. Pokvarili so mi ves večer in človeks ae poprime jsd in srd, ker nerede is koncerta "domačo zabavo" in insult ns pevca.
Na vstopnicah sem tudi opazil reklamo alovenskegs odvetnika Lauricha, kl bi ne smela Ijnetl meata na vstopnicah umetniškega koncerta. Taktaa nerodna ravnanja, kakor tudi oznanjevanje prodajanja številk z odra na koncertu, na rede stvar "cheap". Vedstvo bi morslo vedeti, kaj apada in kaj ne apeda k stvari.
Vtis in nsd vsa pričakovanja velikanako uživanje, kl eem ga ar kal na prvem koncertu nalaga pevca • umetnika, me je pri ne-deljakem koncertu aiUl, da eem protestiral proti nedeljskemu kravalu v dvorani. Naj ie pripomnim. da tudi v SNPJ dvorani ea nekatere osebe paradlrale po dvorani, ko jdi je bilo najmanj potreba, niti niao imele najaianjiega opravka, pa ao ae kaaale In amolno ploaknle kot kakšni klavni, ker mlalijo. da je bil koncert njihov, a po bile tako redke, da jih nikakor ne morem primerjati nedeljakemu hrupa.	L. It
IJTTNK A nWWittTVA.
Sotrth K«rk, Pa. — A. R -
Vatemu doplea ate pozabili pri-taliti konec in podpia. PoSljlte oboje, da (»riobčimo. Pozdrav!
D. C.— Mednarodna strokoma organizacija lesnih delavcev je izdala knjižico v angleSkem. španskem, franco-wm in danskem jezi-ku o razmerah v lesnih taboriščih v iumah Brazilije. Argentini je in Holnadske Sumatre. Ta brošura spominja čiutdja na ¡n fekoriščanje domačinov v kavčukovih iumah ob roki Amazonki v interesu njih britakih fskaviščevalcev. Mednarodna strokov ria organizacija lesnih dala rese je napravila a to knjižico prvi korak, da ae izboljšajo življenske razmere vseh delavcev v lesni industriji.
Ameriški kapitalisti, ki so vložili svoj denar v lesna podjetja v Južni Ameriki, Holandski Vzhodni Indiji, bodo ¿Hali z zanimanjem prve strani te knjižice.
Knjižica razpravlja o svobodi šumskih in lesnih deisvcev v A-meriki in Evropi in pravi, da kitajskim Isanim delsvcem. ki delajo v močvirnatih šumah na Sumatri ali Jamskim delavcem v Argentinij^ ni dovoljeno pustiti dda. kadar hočejo. Tako se godi tudi izscMeniku. ki je zašel v šume v BraSftiji. Ti airomaki. ki ao zašli v teh deželah med ¿umske delavce, se ne morejo več rešiti tega dda. Proti organiziranja teh delavcev so strašne in velike potežkoče. Edini na-dn, da ae jim pomaga, je ta, da ae napravi pritisk na apatične vlade, da ae zavzamejo za te nesrečnike.
Bogat Kitajec na Sumatri izkorišča avoje rojake, ki umrje-jo vai v taboriščih. Uprava akr-bi. da ao vedno zadotteni. edina pot zanje sa beg je odprta v džunglo, katero čuvsjo tigri in strupene kače. V Argentiniji so kreolski kapitalisti, ki s pomočjo britskega kapitala izkoriščajo Indijance. V Braziliji pa mednarodni kapital izkorišča šumske delavce, šumske delavce izvabljajo v brazilske šume s pravljicami o lepih prilikah, da človek postane hitro bogat.
Panameriška železnica, ki naj bi merila deset tisoč milj in bi vezala Severno Ia Južno Ameriko, nima v resnici drugega namena, kakor da se opuatošijo tropične šume, da se hitro izkoristijo vse prilike sa pridobivanje kavčuka in raznega olja.
Delavcem v tropičnih šumah primanjkuje veegs potrebnega. Pa tudi v Argentiniji ni nič boljše. Ti delavci nimajo dobre pitne vode, akorat nobene zdravniške pomoči, bivališča so primitivna in v slabem stanju. Skoraj 70 odstotkov teh delavcev ne sns pissti in dtstl. Zenitbe ao ako-raj nepoznana stvar med njimi. Ti delavci navadno umrjejo, preden doeeftejo pet in ttirideaeto leto. Vlada je korumpirana. Podjetniki goljofajo delavce za precejšnji del njih mezde. Kadar ao volitve, tedaj naloie delavce na vozove za provažanje ¿ivine. Izroče jim glasovnice, ki so zaznamovane za vladne kandidate, kl jih zopet podpirajo lesne družbe, da v zahvalo vlivajo zaščito. Zadnji unijski organiia-tor. kl je prildl. da organizira argentlnake Aumske delavce, je bil hitro bo nedolžnem obtožen umora in obaojea ne pet in dvaj-
efi ivi jace.
Razmere v brazilskih lumsklh taboriščih se ločijo v toliko, da so še slabše. Tu jih ne zna čitati in piaati Sft odstotkov delavcev. Vlada potroši vcHko denarja za zvabljenje tujih delavcev v Brazilijo. Kadar pa pridejo, ne do-be dela. dokler ae ne pogreznejo tako daleč, da paetanejo šumaki delavci. Delavake unije ae potlačijo z vojaštvom In policijo.
Poroillo pravi, da ao delavske In žhrljenake razmere lumekih delavcev v teh deietah gnile akoz in
lektorjev) toliko
v knagraan. For-torej ljudstvo aa dan volitve ne izvoli prulBednih» marveč eiektorje, U naj sanj Sesujejo. Dejanski pa stranke imenujejo svoje predsedniške kandidate, volile i glasujejo sa kandidate te aM one stranke in izvolitev dektorjev je postala le gola formaliteta» kajti qni oddaje jo svoj glas tu. v kogar listi so bili izvoljeni Kdo naj bo ehftŠor te ali one stranke, določa državna konvencija dotične stranke. Ker ti doktorji le predstavljajo, ko-liko glasov je poedina država oddala za tega ali onega kandidata, in ao prim orani glasovati n svojega strankinega kandidata predsednik in podpredsednik
Združenih držav dejanski izbira potom splošnega glasovanja vo-lileev. Vsaka akapina dektorjev enostavno predstavlja kandidate dotične stranke.
Tn posebnost ameriškega po- _ litičnega sistema rozjašnjaje. zakaj ao nacijonalne politične ki se nazh konvendje tolike važnosti. Le volilni dap sam. ko ljudstvo izbira izmed kandidatov pašami nih strank, je večje važnosti politični kampanji
Izven kon venčne dvorane, po vsej deždl, mnogo tisoč ljudi
s svojih Mikrofoni ee bili prvič postavljeni v konvenciji i 19M.
Dnevni red konvencije začne z otvoritvenim govorom (key-
datdja, ki ima poudarjati uspehe stranke dd poslednje konvendje in nnanšati tekoče probleme, kl stojijo pred stranko. Ta govor vedno vsebuje tudi kritiko naaprotne večje politične stranke _
prsd konvencijo.
Ze mnogo pred eestnakom narodnih konvencij je začela agitacija (boom) za enega ali več mogočih kandidatov te ali one stranke. Letos smo doživeti živahen "boom" za takf demokratične favorite kot ata governor Alfred Smith in senator Jim Reed oziroma za republikanske favorite Herbert Hoover, podpredsednika tiawes in druge. Pristaši istih so pOSkrbdi potrebno propagando, obelodanjen je njihovih životopisov, organiziranje odborov za agltadjo v njihovo koriet itd.
Oni, ki se potegujejo, da bi jih stranka imenovala evojim predsedniškim ksndidatom, moremo deliti v tri vrste: "Fsvo-rites", "Dark horses" in "Favo-rite son«". TI izrazi ao precej popularni v časopisnih vesteh tekom predsedniške kampanje. 'Favorite' (priljubljenec) je na-vadno kak dobro znani politični prvak, ki ima pristaše po vsej deželi sli vsaj is večjega dete iste. To utegne biti kak federalni senstor z dolgoletno službo, katerega ime je vsakemu znano, ali pa kak popularni državnik ali pravdnik. Pokojni Theodore Roosevelt je bil tipičen favorit na republikanskih konvencijah. Izraz "dark horse" (črni konj) se rabi za osebo, Id ni široko znana in ki utegne biti izbrana za predsedniškega kandidata, ako nihče izmed favoritov ni mogel biti izbran^ Dogaja ae često v takih slučajih, kadar ae dva favorita borite za nominacijo, da izberejo kompromisnega kandidate, ki utegne biti kak "dark horse". Nominacija takega je presen« čenje zá vso delelo. Nominad ja Woodrow Wilsona L 1912 in Warren Hardinga L 1920 je pri šla na tak načlu. "Favoriti ■ona" je izraz, ki oanačuje kandidata. ki je v svoji Ustni državi jako priljubljen, klic na newjroriki narodni konvenciji i 1924 "Alabama oddaje avojih 24 glaeov kar je načelnik vendje ponovil pri tridaost In več glasovanjih, dokler ee ni pojavil siguren zmagovalec, tipično opisuje u dano* t lokalnih delegatov za svoje "favorite ali "domače sinove*, dtlri do pet dni t vi je konvencije tačanjajo satje prihajat v maete dje (Coavsntian City)
kako aaj si i svojih teženj.

odbora stranke. Dvo-kf je laaetiaisi in doatt-krat drži petnajst tisoč sli več ljudi je nabito polna. Rosun r. njihovih namestnikov ia aiibovib šea skupijo se polittfnrji is vseh drtdv. senatorji in poslsnri is na. iurnalisti in
drugih partizanov. Za-poedinih držav, narodne zastave, znaki ia gambi favori-ii ranih kandidatov ao povsod na izvid. Godba igra popularne arije in gftednlri pozdravljajo odlično oeebo/ko vstopi v
Izvoli ae posebni odbor, Id naj izdela In predloži volilni program. (platform). Ta obstojs iz vrste reaolorij o ij
nazivajo "planks" (deske). Ker v isti stranki utegne biti več fakcij, se program navadno formulira tako, da ae zadovolji vsem grupam. Navadno se ta program odobri, dssi je bilo stu-čsjev, da se je o posameznih
resolucijah povedla ostra borba med posameznimi skupinami in državnimi delegacijami. ('Platform*) pomen j a pravzaprav stojišče sli oder zgrajen od desk. Radi tega se posamezne točke programa zovejo "planits").
Nato sledi imenovanje kandidatov. Predsedništvo poziva države po abecednem redu, ko pride red na državo, kateri kak aspirant za nominacijo pripada, uvožen ddegat stopi na oder in v hvalepolnem govoru predloži dotičnegn kandidata Drug delegat podpre nominadjow Potem ze nadaljuje a pozivom držav.
ia izletnikov napolni kotiček v vsakem hotelu.
jI
dokler ee niao vae države odzvale in eo vel aspiranti predloženi Povprečno je kakih sedem ali osem teh predloženih kandida-datov. S tem je konvendja pri šla do zadnje točke programa, do gkaovanja za predsedniške kandidate.
Glasovanje ae vrši tako-le: Tajnik konvencije poziva imena držav, začenši z Alabamo in do-vršivši z Wyoming. Ko pokliče ime države, načelnik dotične dr žavne delegacije izjavi, kako je delegacija njegove države glasovala. Niito ae seštevajo glasovi in proglasi izid. Na republikan ski konvenciji mora kandidat dobiti nndpoiovično večino, da se progiaai predaedniškim kandidatom stranke. Na demokratični konvenciji pa ss zahteva dvetretiueka večina za nomina-djo. Tradicija obetoja, da po zmagi kakeka kandidata vae druge skupine umaknejo svoje manjšinske kandidate in vsa konvendja enoglasno potrdi izvolitev zmagovitega kandidata.
Glasovanje ee ponovi, dokler kak kandidat ne dobi potrebne večine. Eno glasovanje sledi za drugim, dokler ne pride do "break" (preloma), ko sla f akcije opnaMjo manjše kandidate in aa pridružujejo enemu poglavitnih kandidatov ta "break nastopi z neodoljivo silo; ene delegacija ss drugo preskoči k dozdevnemu zmagovalcu; premaganci vržejo proč avoje embleme ia znake in Pridružujejo ae vskiikajočim zmagovalcem. To ae imenuje (divji naval) in je »pisnega razburjenja.
Konvencija aa to pretopi k izvolitvi podpredsedniškega kan-dkleta in a tem jo delo konvendje dovršeno. Utegne ae zgoditi, da ae pridanega kandidata nočejo pokoriti strankini disci-
Medtem ko se je te dni hlad-belins visokega severnega
_pobratila s italijanskim
kritem in nosil« križa, tako pobratila. da jih ne pusti od sebe. so fašistovski generali v uniformi in ornOtu izustili nov pro-nunciameoto.
Zsdrski škof je — kakor sporoča brzojavka — zložil nov oče-Brzojavka je pojasnila, da je woi ne aamo dostojan-t . nik italijanske cerkve, pač pa tudi vdik apostol fašizma. To je v redu. Glavi italijanske cer-kve ja sicer malo tesno pri srcu. ker vlečejo njegovo "vesoljni/' za rogove in rep v vinogra.i Muaeolinijev, \kaj se če. Tako je po svetovni vojni, ko se «vet podira...
v Zadru je spesnil nov — ali pa je revidiral — ki ee zdaj gla-i: "Oče naš, Id si v nebesih, daj nam dnnea nafto Dalmacijo itd." Ce kdo misli da je to šala. vedeti da italijanski ikof. je ne poznajo šale — kakor »e ne pozna Jehova, Id je v nekem slučaju pokončal vse do sedmega kolena. Ako zadrski škof irmoti tak očenaš v cerkvi, ki je polna fašistov, tedaj to ni več šala. Tudi najzanikrnejii župnik vam lahko pove, da kdor moli, ne moli za šalo.
Italijanska cerkev torej prosi Boga, naj da Dalmacijo Italiji. Da li bo uslišana, ne vem. Nekdo — ki pa ae morda le šali — je povedal da je Italiji zelo favorizirana. Italijani imajo pno klop v nebesih. Imajo tudi veliko krdelo svetnikov in svetnic, in če se vsi ti spravijo ns stran zadrskega škofa, good-by Dalmacija!
Naša brez verska pamet lahko smatra vse to za grobo telo. vendar si ne more kaj, de si ne bi privoščila onih jugoslovanskih siromakov. Id se trgajo na dvoje med italijansko cerkvijo in domovino. Navduševati .«e za italijansko cerkev in jugoslovansko domovino je dsndsne« bolj težko; na zunaj se lahko pofcima tako in tako, ali na dnu srca nekaj ni prav. Jugoslovanski pristaši italijanske cerkve se morda danes ali jutri raikači jo in javno pošljejo Bogu apd: "Pusti nam Dalmacijo in zraven nam daj Reko, Gorico in Trstr Italijanskim škofom pa bo to blssfemijs in — lshko ne nekaj zgodi. Kriza je res velika.
Gospodje, ki se igrajo demokrate v Jugoslsviji, vidijo izhod iz te krize: jugoelovanski verniki se naj oklenejo jugoslovanske cerkve in čast domovine — in svetega Nikole — bo rešena. Potem bodo škofje na obeh straneh meje lahko brez skrbi bombardirali nebeškega očeta vsako nedeljo s novim ošenašem — in Jehova bos še bolj gluh kot je bil doslej.
Naj bo kakor hoče, smerno bi bilo do Boga — če bi ljudje ne trpeli.
P. S. — Nedolgo tega je bik) tukaj rečeno, da ee naj brigajo ze Dalmacijo predvsem oni. ki so tam, namreč v Jugoalsviji. Amerika ae že ne bo brigala in briga ameriških Slovencev izlete boš toliko kot novi očenaš zadrakega škofa. Gospod Trunk se ne strinjs s tem in nas imenuje verske in nerodne odpadke. Dokler g. Trunk ne predloži detajliranega načrta, ki pove, kaj nam je storiti da rešimo Dehnadjo iz krempljev zadrega škofa in Muesolinijs. smatram njegov izbruh zs grobo korotensko šak>. Ali ae moram« mi v Ameriki bolj brigati M jugoelovanaka vlada 7
plini in ae odcepijo. Tak ap-r proti stranki se imenuje "bon . More priti do razkola v strsnki. ns kar nastane strastns in razburjena volilna kampanja. Gla-sovit "boit" je bil oni priata*v (»okojnega RoosevelU na repu^ likansk! konvenciji L 1912. Pri-hlo je do ustvaritve "trrtj atranke, ki je vedno dogodek hi-storične važnosti v amerilk. m političnem življenju. AH taki "bolts" so redks stvsr. Na vedaa se nasprotne fakdje udajejo m izvoljen kandidat postane ksn d Ida t celokupne stranke, podprt od vseh fakdj v stranki. FU*
Vesti iz Jugoslavije
•OVSTRUKCIJA VUKtfJE-VlCEVE VLADE.
(Izvirao.) Beograd, v maju. ^nji položaj vlade gospoda
„ičeviča ni prav preveč trden ¿0 smemo kaj verjeti časo-Bim vestem, je pričakovati v
,tkem ¿asu ali padca vlade, a-M rekonstrukcijo vlade. Po-
političnih dogodkov v Beo-u je v zadnjem času silno t kajti g. Vukičevič in nje-w ožja okolica radikalov, se iq bojita naraščajoče moči o-¡cije, ki si je nadela ime — ,tsko - demokratska kpali-* Pribičevič in Radič sta še ,o skupaj, hodiU po najraz-,j§jh jugoslovanskih krajih pripravljata smrtni udarec tdj gg. Vukičeviča — Korošca gpsha. Vukičevič to dobro ve, j je ves nervozen, nervozni so predvsem tudi ofti, l^i se-po njegovi milosti v vladi in se boje, da bodo padli iz nje. Tako je opaziti silno nervoz-it policijskega ministra dr. iton Korošca. Čeprav g. Koro-silno mnogo potuje po Mace-jiji in izjavlja, da vlada v icedoniji red in mir, da prebi-\st\o ni samo zadovoljno, ne-veselo, da se je pod ministrovem Korošca, katoliškega du-ivna in Vukičeviča, povrni} in mir v deželo macedonsko. veda pa je ta red in mir samo luf, prevara in ničesar druge-Saj smo že parkrat poročala je v Macedoniji prav tak red, kakor je bil, da so v Ma* Ioni j i še vedno atentati in da ti atentati znak, lepih in čed-razmer, ki morajo vladati v ij deželi. Korošcu je seveda to fgeeno — vseeno pa to ni opozi-iji, ki neprestano razkriva po-ibno politiko Vukičevič-Koro-ve vlade.	r p
Narodna skupščna tudi prav !o dela. Ministri te vlade ma-obiskujejo celo seje in tako opaziti takoj, da vlada v Beo-|du po polen zastoj. Izdela se
ko da se potem druge lahko flejte, kako.lepe zakone smo iela in s tem reče ljudstvu: — m dali, Pa pravite, da nismo »rijatelji ljudstva! —- Ali dru-Btče pa je silno malo čutiti izboljšanje s te strani. Značilno je tudi to, da so vedno glasnejši klici tudi v vladi ss-mi, da je pogrešeno to, ds je za »litijskega ministre dr. Koro-«c. Korošcu se majejo tla in v«led tega se pričakuje če ie ne Udca vlade, pa vsaj rekonstrukcijo. Gospod Radič bi bil, vsaj )o nekaterih verzijah se to čuje, ripravljen sodelovati z «vlado, »veda s samo določenimi pogoji. katere bi diktiral on in ne Vukičevič. Vendar pa je za en-crat zelo malo verjetno, da bi fciičevci mislili sodelovati v vla-ii- ker so dosedaj Uko Kompakt-10 i» mergično vodili opozicijo» inozemskim posojilom je še talno: ničla. Ne ve se, ali bo ali
*	bo. Finančni miniitfer potuje J" inozemstvu ter išče in išče.
olitiki v Jugoslaviji- pa so ne-«rpni kakor malokje, ker ne ali bi naj bili proti poso-Jilu ali za njega.
Kdorkoli pazno motri U polo-mora reči,, da je ves konfu-^ položaj. Vse pa bi sicer še ■J(mm), ako bi Radič in Pribi-»vk .TT včasih res stvarno krilata delo vlade, sama kdaj-izkazala, da bi ona dva de-drugače, kakor delata danes *"r"Mc ¡n Vukičevič.
"Mjšanje more nasUti sa-J® 1« daj, če bo v jugoslovan-Parlamentu močna socia-j"*na opozoclje. Le aocialistič-
*	opozicija more stvarno kriti-
»n razgaljati namene me-*»n«t\a in ukazati delovne-■J ljudstvu, da Je v njegovem terenu, da ae dela tako in ne Dokler pa v Narodni plNčial v Beograda ne bo aoci-Pj^mh, res delavakih poalan-Cj čaaa pa bo položaj £***aki, kakor edino pravo tr-Kmetako - derno-koalicije.
J1 Mebljaae. Na magistratu
^»jo z roko v roki — tisti, ki
*	t;tadajo. To ao demolura 111 klerikalci. Delaja fi^
kakor je v njihovem interesu. Ze mesece in mesece čakajo uslužbenci mestne občine ljubljanske, da se jih prevede v višje skupine in da dobe nekoliko fic-kov več plače. Ali tem gospodom se prav malo mudi. — Kajti pripravljajo — znižanje družinskih doklad in pa znižanje plač. — Svojo socialnost prav dobro kažejo. Pa uradniki in delavci si jih bodo že zapomnili in bo prišel tudi v Ljubljani čas, ko bodo govorili delavci in uradniki — proletarci!
Pospeševanje gospodarskih od-nošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Gospodarski odn. trgovinski odnašaj i med Jugoslavijo in Nemčijo niso bili doslej nič kaj posebno veliki in prisrč-^ ni, to pa zato ne, ker niti Nemčija, ki je bila pač z drugimi stvarmi veliko bolj zaposlena, še manj pa Jugoslavija ni imela dovolj velike brige, da bi za dobre trgovinske in gospodarske odnose skrbela.
Sedaj gie v tem oziru nekoliko na bolje, kajti jugoslovanska gospodarska invazija postaja večja in išče vedno intenzivneje Stikov, pa to kakršnihkoli z inozemstvom. To je razveseljivo dejstvo za jugoslovansko narodno gospodarstvo in pričakovati je vsled tega, da se bo v bodoče marsikaj bistveno izpremenilo. — Tako vidimo, da je pooblaščena trgovinska agentura Jugoslavije v Berlinu, takozvana Pri-viligierte Handelsagentie des Koenig. SHS in Berlin, organizirala posebno uvozno oddeljenje, ki se bo bavilo samo s posredovanjem pri uvozu proizvodov Jugoslavije. Ts odelek pa bo vršil tudi druge posle in bo predvsem fungiral tudi kot komisi-jonar. Posrednina in komisgra-nina se bo določala in plačevala po neki določeni tarifi. Tako se bo blago, ki bo poslano tej agen-turi v Berlin, predvsem lom-bardiralo po najbolj ugodnih pogojih, nakar se bo blago držalo v skladiščih toliko časa, da bo-io prišle bolj ugodne prodajne prilike. Za jugoslovanske izvoznike bo brezdvomno ta ustanova imela velike koristi, posebno pa še za take, ker se govori, da bo istočasno ustanovljena tudi stalna razstava naših, jugoslovanskih proizvodov, z namenom, da se seznani nemške izvoznike z jugoslovanskimi izvoznimi predmeti. '
Tako se vidi, da se vendarle dobe ljudje, ki imajo smisel in razumevanje za napredek jugoslovanskega narodnega gospodarstva. ¿a bi le v Beogradu gospodje ministri tske stvsri forsirsli in ustanavljali, kajti Jugoslavija le premalo skrbi za svoj ugled v inozemstvu. Ce bo tega več, bodo tudi razmere drugačne. ..
Konferenca tajnikov jugoslovanskih borz. Sredi maja se je vršila v Beogradu važna in zanimiva konferenca, ki so Jo sklicale jugoslovanske borze zs blago in vrednote. Konference so se udeležili vsi tajniki borz v Jugoslaviji, ljubljansko je zastopal dr. Dobrila. Na konferenci se je sklenilo, da se predloži v odobritev tekst pravilnika Sa-vezs borz krsljevine SHS, kateri je bil od borz definitivno sprejet. — Odredilo se je nsdelje ns tej konferenci, ds bo zastopal jugoelovanslce borze tajnik zagrebške borze za blago in vrednote, g. dr. Peruči, na kongresu srednjeevropskih borz v Prssri in na Dunaju. Dobil je te potrebne inatrukcije. Nato se je razpravljalo še o nekaterih drugih pravilnikih, Uko o pravilniku glede izvršenja odločb in razsodb inozemskih borznih razsodišč v Jugoslaviji in obratno, dalje tudi pravilnik o Urifiranju vagonov na železnicah'. Govorilo se je tudi o telefonski službi med domačimi, to Je Jugoslovanskimi In inozemskimi borzam». — "Končno Je konferenca Ujnikov jugoslovanskih borz sklenile definitivno redakcijo donavskega kontrakU za trgovino z žitom med srednjeevropskimi borzami.
Konferenca sama Je pokazala obilo razumevanja za trgovske in gospodarske stvsri, Uko da je pričakovati, da ss bo ob iz-
gospodarski položaj v Jugoslaviji izboljšal, predvsem pa izboljšal finančni položaj jugoslovanskih borz.
Zborovanje čevljarskih mojstrov iz Slovenije. Koncem aprila t. I se je vršilo v Celju veli-ko zborovanje slovenskih čevljarskih mojstrov. Navzočih je bilo 64 čevljarskih mojstrov, ki so zastopali 6 zadrug iz mariborske in 7 zadrug iz ljubljanske oblasti. Zborovanju je predsedoval čevljarski mojster Anton Krajcer iz Maribora, ki je v svojem referatu podal tudi sliko gospodarskega položaja v Sloveniji s posebnim obzirom na čevljarsko obrt. — Njegov referat je bil vseskozi stvaren. — Zborovanje samo je naredilo več konkretnih sklepov, ki so važni vsled tega ker od njih sploh zavisi še nadaljni obstoj čevljarskega stanu v Sloveniji.
V	Slovenijo se namreč silno mnogo izvozi čevljarskih izdelkov iz inozemstva in to predvsem iz Cehoslovaške. Jugoslavija in beograjska vlada se mak) briga za domačo obrt, za to mora U obrt pred inozemsko konkurenco popolnoma propasti. Znaki propadanja so že tu in se je bati popolnega poloma. Radi tega so se zborovale! obrnili na merodajne faktorje, da bi slovensko domačo obrt zaščitili vsaj s tem, da bi naložili na uvoz čevljev iz inozemstva, večjo carino. Le na ta način bo mogoče, da bodo čevljarji v Sloveniji še varni svojega obstoja.
V Jugoslaviji bodo ukinjene privatne posredovalnice za delo.
V	ministrstvu za socialno politiko v Beogradu so izdelali načrt zakona, s katerim bodo ukinili poslovanje privatnih posredovalnic za dslo. Ministrstvo je namreč prišlo do spoznanja, da privatne posredovalnice ne koristijo interesom delavcev in uradnikov, ki iščejo služb, nego. je vse to le izkoriščanje. Saj obstojajo Ukozvane Borze dela v več več jih krajih. Te je treba povečati in njihove delokroge razširiti, pa bo ustreženo tudi delavstvu in uradništvu. — Ta ideja ministrstva za socljalno politiko jt pametna in jo je pozdravljati.— Seveda pa ne bodo s tem načrtom zadovoljni posredovalci, k! so dosedaj delali mastne dobič ke. Zahtevali so včasih celo pr vo mesečno plačo in na U način lzsesali od delavca aH uredniks prav lepe novce. Sedaj pa jim bo to odklenkalo, kajti Borz« dela bodo posredovale popolnoma brezplačno in še nudile druge ugodnosti.
Konkurz Slavenske banke. Zbor slovenskih upnikov proti upravnim oblastem. II. maja se je vršil v LJubljani, v palači Zadružne gospodarske banke zbor slovenskih upnikflfc "Sls-venske banke". Zastopanih je bilo nad 60 milijonov dinarjev terjatev. — Zborovale! so najostreje kritizirali brezbrižnost u-pravnih oblasti za konkurz Slavenske banke, ki je, zlasti kar se tiče Slovenije, silno kvarno, da se s končnim rešenjem vedno 1« odlaša in ne privede h koncu. Izreklo se je zato mišljenje, da moraU vlada v Beogradu in tudi javnost delati na to, da se kon kurz Slavenske banke privede h koncu. Zborovalci so nato soglasno sklenili, da se odpošlje trgovinskemu ministru dr. Spahl v BeogrSd, brzojsvka, v kateri se zahteva, da se v najkrajšem času skliče konferenca vseh upnikov t«* onih, ki so na polomu Slavenske banke soddovali in so kar se konkurza tiče, prizadeti. Na tej konferenci se naj potem odloči, kako In kaj ja početi v naprej. Zlasti pa Je želeti, da bi im tej konferenci prišlo do mirne m hitre likvidacije. - Ker Je umrl dr. Horvat, ki Je bil svoje-časno imenovan upraviteljem konkurzne maae, želijo slovensk upniki, ki imajo nad «O milijonov dinarjev terjatev, da se I-menuje novega upravitelja konkurzne mane, ki pa naj bo Klo-venec.
Smrtna kosa. V središču ob Dravi je umrl v visoki sUroet 7» let goatilničsr in poaeatnlk Franc Horvat. — V Ljubljani Je umrl Viktor Kallšek. ain posest-nika In gostilničarja na Pužl n*h. — V javni bolnici Je umrl v 30 letu »Uroetl Anton Klslle-ger. steklar Iz Btraže pri Roga* cu. V Isti bolnici Je umrl Vletn Rudolf Andreje, sin kočarja iz Kokarj*.
Ii J ■Nitka laaažiip ia tlav
w H i.|«n«	WWW ¥
Danilo Goriaftek:
Manjiinfcko vpraiaaje v Italiji.
O HlavniM.il t Trste ss. Mate*. Zanimanja m*d .ljudstvom ni Uko bilo absolutno nobonaga. SploAna a-paUja. na rasns ssstank«* in tborova-nja so s« podali ljudjs, ki ao pa* morali, po vstini ao bili V> pl**ani, Uko celo uradhikl na braojavnvm uradu, ki bi bili »icsr U dan prosti in ao bili pacvani na delo, da Jih vidi oarsd-nji ravnatelj, »o dobili poa«bno na-rrado. Vas poftUo oaebj« ionskega «pola pa js U dan prsjslo novs obleke, ds ss predsUvi načelnikom U Rima v tiralspil obliki.
Hiini gospodarji v Trstu ao prejsli od faftja posiv, da morajo skrbeti, da bodo njihovs hit* rasavstljene. Nekateri hiini gospodarji ao ae res dali preatraiiti in ao a svojs atrsni pritiskali na najemnika, tako. da Js bila vsaj tu pa Um kakina hiša raaavst* Ijena. Hujia ja bila stvar v okolici. Tako ao v spodnji okolici, slasti v Rojanu učitelji obdelovali tosadevno učence in jim ponujali sveče, ds bl s njimi okrasili okna. v zgornji okolici pa so hodili fašiatovski voditelji od .hifts do hiis in naravnost s grožnjami narekovali, koliko aveč mora i-meti poaamesno okno.
V	Trstu aamem ja bU poaebno ii-vahen promet a tramvajem. Vasm balilam in malim IUlijankum js bila namreč dovoljena brssplačna voftnja po meatni ieleinici. Tako ae js do-Itajalo, da ao bili vat tramvaji proti Barkovljam polni Uks dsce, celo v <aau, ko so Turatl in fai. veljaki abo-rovali ns deiju na vsliksm trgu.
Is Lokve in iz Divais bi seveda tu-it moraU priti val lolaki otroci v Trat, toda ftatoatno ao prilomaatiH Trst samo iUlijanski učitelji brax vsakega aprematva. v Lokvi bi se morali »braU is ob fi. uri pred iolo, toda šaman jih je čakal učitelj, is man js tudi hodil od hlie do hlie. Povsod ao ie vsi mirno apali, med tem ko ae js ubogi učiUlJ ailno mučil i idejo, kaj mu bodo rskli predatoj oiki, ako ne priians črede nedolinih Trst.
V	Materiji Je dal tamoinji podsitat •klicati vse aUrle, ter jih Je aačel imerjati a a vin Jami in praaci, ksr iiočejo vpiasti svojih otrok msd ba lille, Ur js groail vaakemu tačaano le s globo 50 lir, kdor ne bo vpiasl svojih otrok. Zs posnsjs pa ai pri-Iriuje is hujis kasni.
Sicer pa govori dovolj jaano o ns uapshu slavnosti iUvilo novih miličnikov, ki Js po atatiatiki, ki jo te ima io celo manjie nego aa Gorico.
Slavnoat pa J* Imsla tudi drugo •msino spiaodo. Ta dan Js namreč kakor ie mano iaisl Popolo di Tri •aU v posebno prasniiki obiski, in ob tej priliki Js prinašal tudi poadrave rasnih vojakov. Bevada nI manjkal tu-di med temi triaiki podekat Areh, psrdon, aedsj Archi, toda pri Um Js Imsl amolo. Zameni 1 Js namrsč »m« ftkscslsnco AvgusU Turattija, osred nJega Ujnlka fai. strsnke, ki Je pri ¿la U dan. v Trst i Filipom Turattl Jem, znanim voditeljem Julijanskih ocijalpatrijotov, ki Js na salo dra-«tičsn način moral zbsiati iz lUliis in ilvi sadaj v Pariau, kjsr vodi ak »iJo iUlljanskih Izgnancev. Najlepi« pri stvari pa Js, da Js objavil U po tdrav asm Popolo di TrisaU in da nI nlhte oVazil prsgrsiks, daai Js i ms celo snano vasm lUlljanom/ kakor i ms AvguaU.
1« še o gonji proti aloessskisi fo «poda rak i si zavodom. v Sv. Kriiu pri Trstu as Js kakor ia aporočsno pred dobrim Ud no m vriil občni sbor smoinje posojilnic*. Pri »ahUvi f ai. Ujnika is Nabrsiins, ki je naravnost ikaaal, da aa mora isvolitl sa prod tednika učitelj Mane«, ki ni niti čisn «svoda, pač pa hud fail*, so bili .«voljeni aSMi domačini Hlovsncl. Mansa Ja odnašal samo glaaove od «Upajotih odbornikov, k*r so bili pri liljsni Uko glaaovati. Radi Uga Je •svoda naatalo hudo rssburjsnje
fai. taboru. Tajnik U Nabreilne Je ukoj vloill avoj veto proti volitvl, ¿si, da ne gre, da bl U kdo aoper-«Uvil fai. ukazom. In r*s Js pridi v*l Ujnik v apr*matvu drugih fsi pajdsiev in omenjenegs učiUlJa M« nssa v »v. Krii is so tsm krstkomslu ■ občnogs zbors in bres člsnov i man ov aH novo vodstvo posojilni«» Oblast s«v*da gr* mirno pr*ko Uga ssvsds, saj so U aagr*iili faiistl.
V svojem govoru J* podal tudi po rofllo o dosedanjem stanja fai. orgs ni ter i J« cele pokrajin* ujnik Gori-ike pokrajine.
Tako isvsmo, da Je v goriiki po kraji ai 30 faijev s d*v*timi kroiki in da ae i* *n failj ustsnavlja Sicer ia se Js lotil tajnik, da večine pot* ličnih ujnikov as J* Icksaala nsspo tobns m svoje nalog». k*r niso počasti posebnih krajevnih pollttfnO. ras mer. Sploh pegrei»«»" v Um o-«emiju ljudi za vodstvo Radi uga Js moral on s sodelovanjem pr*f*ku sa htevsti premestitev msrsIlraUrsg* (ai. uradniks, ds J* dobil ns prsve* »Ui prsvo osebo. DoJpolavoro tuje S000 članov. O r gsniserija UUfl Meje II «hčlnsk.h odborov Hi ISS aefcrij, ki <4»**fal* 2849 predst raSetks la S7S7 belili. U-les Je pristopile v strsnke SS7 pred •trsinikev In med prsdeteaie SS belili.
Malih lulljsak ia tonskih belili > 4600 Mladih fu ti jen k, ki odgovarja Je prede«rsinOsm, Js MSO.
"Ako bi ne gledala ravno vaša mati semkaj, vam bi ukradel poljub r
"Sramujte se gospod! — Hi-cer pa Je moja meti kratko-
Tako se je začelo: Vsa pre-lest mesečne, zgodnje pomladne noči je šumotals liki mogočen slap skozi okno. V sobi sta bilo učiteljica Majda in on, umetnik Mirko. Njeni mehki, beli prstki so drseli po tipkah klavirja, on Je pel: "Mero ne plači..." Na vasi je sanjal pokoj. Slap mesečine skosi okno, pokoj na vasi, sanjavi akordi klavirja in mehki glas Mirkov, vse se je strnilo to noč, — mogočno jima e zaplapolalo v srcih . .. Pretrgan akord... Mirko jo je l>U ugrabil, da sU sdrknila na divan poleg klavirja. Tako in tisto
noč se je začelo. % e
Potem je prišel tiati veliki dan. On, umetnik Mirko je so» del v naslonjačku, v naročju je pestoval Majdo in govoril. Zde-o se Ji je, da jo polje v daljne ln neznane, vse s solncem obžar» ene pokrajine. To ni bil več on, ki jI Je govoril, nekdo drugi e bil, ki Je govoril Iz njega. Ona je to čutila. Ta hip je sa» slutile vso svojo mslenkost ob njegovem silnem csrstvu. Amps k Msjds je hotels Mirka zase, da bosU imela sobico in kuhinjo in da bosta srečna. Tako pač ni hotela v njegovo carstvo. Bala se je zanj. Kajti njegovo carstvo Je prostranejše od več nosti... Tisti dan ga je prosila, •da bi prosil sa kako službo, ln Mirko, umetnik Mirko jo Je poljubil in mislil da je zmagal < sebi umetnost — Majdi na IJu bo. In je prosil za slutbo. To
je bil tisti veliki dan.
»
Cez dva meseca je prejel: "Mirko Majhen, svršeni simna zijalec iz Podbrda, posUvljen Je upošti i telegrafu Ljubljana za pripravnika u 6. grupi II. ka tegorlje". Tlatl dan je Mirko naravnoat Is Majdlne aobe, ves srečen in omoten, nastopil službo na pošti. Paketna pošta. Mirko je sedel sa mizo, pisaril, pred nJim so pregrinjalo števil ke list za listom, a Mirko ni vedel za te številke, dele. ko ga Je tovariš opozoril, se Je zave del. Tako so tekli dnevi. Vn enaki. Učiteljica Majde je šivala balo. V vsako nitko j« vplela utrip svojega srca zanj, za Mirka. Nitka sa nitko, nitko za nitko, in src4 Je zsgorelo mogočnem koprnenju... Ns pošti pa je sedel Mirko zs miso in sešteval: Tri, devet, dvajset dvajseUest, pred očmi pa so mu zaplesale note, v ušesih mu je zabrnela melodija, par sekund je strmel zamaknjen v tajnost no godbo, poUm pa se Je spe zavedel in začel od kraja: "Tr, devet, dvaftet, dvajsetšest... A komaj je sajel s očmi številko tri ,in jo polglasno ponavljal se, #e so gs odvedle melodijs ln mu je završalo pred očmi in v ušesih, številka tri je izginjals pred očmi, kot pokrajina v gosto meglo, godba mu Je nsra ščala v ušesih, nevede Je s svinčnikom udsrjsl tskt, nsenkrst ps se je zdrznil in plenil po koncu. Zsvedel se js spet, godbe nI bilo več, z dlsnjo si Je obrissl potne srsge ns čelu, per korakov htsatnih ln nervosnih stopal po pisarni, poUm pa spet: Tri, devet, dvajset, dvajset-Aest... Zvečer ob šestih njego-vo delo še zdaleka nI bilo opravljeno. Ostsjsl Je po pol noči v pissrni in delal. Po noči ao mu vsUjale j »red očmi ŠUvllke, tri, devet, dvejset, dvajsetšest In tako naprej. Obrnil se Je v postelji proti zidu, a tedaj so mu lezle številke iz zidu, liki črni ščurki. PoUgnil Je odejo čes gte vo, a številke ao sažarete pred njegovimi očmi, liki avetle zver de po noči. Vstal Je Mirko, se oblekel in drvel na ceato.
• .
DrugI dan Je bil jirvi v meee-cu. Mirka Je čakalo ogromno delo. Vea utrujen Je sjatruj sedel za mizo in odprl okeae» za stranke. Tedaj še ni bilo no bene stranke. Mirko se je n* slon i 1 na štel, narahlo zamlžel ln tiho požvižgaval. Videl In slišal Je vao pred «abo kot Je želel: Polno gledališče, Orkester buči, zdaj jočejo tiho »sati. polagoma naraščajo glasovi. Vse tone v gledišču, vse Ume v teh akordih . * Mirki dirigira, krili z rokama. In — f*poje... K » ae sagtade akosl okenc», vidi, da
e čaka mnogo strank. Kri mu ine v lice. Opravi prvo stran-io, sešteva, sešteva, a spet mu buči v ušesih, sačne od kraja s seštevanjem, a ne pojde, skoči kvišku vbs oblit s potnimi srs-gami; ves bledi... Tisti dan so ga poslali domov. Bolan je. Ces teden dni so ga pozvali k predstojniku. Tam je prejel: "Gospod Mirko Majhen, pripravnik u A. grupi II. kategorije, pošte i telegrafa Ljubljana, otpušten Je na osnovu čl. 284. zakona o čl-novnlcama I ostalim držsvnlm službenicims, is držsvne službe interesu iste."
Mirk6 je dolgo strmel v od-pustnlco, potem p* je klonil ln odšel. — Ko Je prišel ns Majdi-no stanovanje, je vsa srečna Šepnila na njegovo uho: "Oče si!" Mirko je zbežal Is sobe... Vi jI povedal o odpustu, e
Mirko je bežal proti gledališču. Vso pot do gledališča je i)ežal. Pred gledališčem je obstal. Z notranjščine je svenela godba. Taka, kot mu je zmerom brnela v ušesih. Vsega ga e objela. V*s je trepetal. MTu sem vendar enkrat doma" Je savrlskalo v njem In je stekel po stopnicah do rsvnsnteljske piaarne. Ves rdeč je obresložil: "Ves sem vaš, sleherno sekundo sem vaš, bres gledališče u-mrem 1" Rsvnstelj se je naame-Jal* "Prijatelj, mladi ste, samo mladi. Zato Uko mlalite. Kri-za je, velika kriza, reduetramo, torej sedaj razumete!" Mirko Je gledal kot ix ssnj. Tako je tsm, kjer Je doms? Kriza Je, veliks kriza... Mirko je stopal
počasi is piaarne.
s
Bresizrasno strmi Mirko v vodo. Bresizrasno, topo. Krisa, velika krisa. .Ne ve nič, kar se godi krog njega. Nekdo gs potreplje po rami. Majda Je. Pelje ga domov. On ne ve, da hodi, še manj kot hodi. Krisa, velika kriza. Gospod ravnatelj ju je srečal in ss nssmejsl... Kriza.
(Domači PrIJaUlj.)
Dober spomla.
Profesor K lun se vrsča s svojo leno iz restavracije:
"No, danes pa ne boš rekla, da sem pozabljiv. Spomnil sem se in vzel moj dežnik in še tvoj, ki si ga ti pozabila."
"JoJ, Jože. saj nisva vsela danes niti ti niti jaz delnika. ko
sva Šla od doma."
*
Majhna Akoda.
Gospod zdravnik Keber gostilničarju: "Cujte, snoči sem vam pozabil plačati večerjo ln pivo. Kaj bi bilo, če M ponoči u-mrl?"
Gostilničar: "No, majhna ško-
da, gospod sdravnik."
s
Pripomoček.
"To ss mi sdi čudno, komsj teden po nesreči, pa že letaš o» koli popolnoma zdrav."
"To mi je moj sdravnik Ukoj povedal, ds bom leUl. On mi js namreč Uko sasolil račun, da sem moral prodati avtomobil, da sem ga plačal. Tako sem postal navesan ns svoje čevlje.". -
HendlU oropala gledališče.
Milwaukee, Wis. — Dva bandits sta v pondeljek zvečer vstopil/ v urad upravitelja Oriental gledališče, kjer sta s orožjem prisilila dva mošks ln blsgsjnl-Čsrko, ds so jims Isročlll 9500. Oba bnndita sta po ropu pobsg-nlla v avtomobilu. V gledališču je bilo ob času ropa nad dva tisoč oseb.
HMOfitMtal kotifek
MsAČevanJe zavrnjenega čeatll
ca.
Zgodilo ss Je na neki maške-radi. Mlada, kakor rošica lepa damica, v lahkem, mnogo prekratkem krilu In s isdstnlm de-koltejem je bila deležna zasledovalca. ki ga ps nikakor nI ma rala.
' Ker Je bil častilec le preveč vsiljiv, gs Je dsmics nahrulila: "VI, predrsnik, če ne bosU dal miru, vam bom že pokasala!"
Vsiljivec (mirno): "Kaj, še več hočete pokazati T" Prosim, prosim. .
V trgovski šoli.
Gospod profesor vprsšuje d! jake o krajšanju in pomenu ns alovov trgovakegs snsčsjs, kakor ns pr.t "Tlt/\ "P. n.", "8 t." itd. V predssdnjl klopi nad verno poalušsjoč dijsk, ki ae že v svoji zgodnji mlsdostl peče s politiko.
"No, Cemsžsr, vpraša profesor: "Kaj pomeni krst les "p.
p .'T
Nsdebudni fsnt vstsne in ss
odreže: "Krstlcs PP pomeni —
Psšlč Pribičevič t" s
V «all.
Učitelj: "ftedsj bomo tvorili sUvke z osebnimi zaimki: Jsz, ti on, itd. Ce torej n. pr. oče re-če: "Jsz grem," ksko bi potem mstl rekle očetu T" Učenec: 'Ti osUneš domet" e
Ce M Prefteren živel.
Profesor; "Vsi veliki možje, poaebno peanikl, ao bili v življenju nsrsvnost obsovrsženi, komsj po smrt! so Jih zsčali časti-ti. Kaj mialite, vi Klun, še bl naš |aranik Prešeren še živel, da bi ga Uko občudovell kot ga de-nea T"
Dijak Klun: "Hevsda bi ga.
ker bi imel že celih 12M let In M
bil naJaUreJši fllovenec."
e •
Ona: "VI me hoMe poročHI, dasi me posnaU komaj tri dni."
Oni "O, gospodična, Jas vss l»maem še mnogo delj časa. »II s#m pet let uradnik v banki, v kateri ima vaš oče naloten de-nar.H
ta» Jt mogate vsUvljsa, ksr al bil plsása. Ako Js vsi Ust piala ga as prajmstsk Ji mogoče vat a vi Jen valed
navedlU stari la NsM ssetepnth
št veni UJalltl la
la ^mf^lkte JÍINMÍ.^ 8iS
8. N. F. J. doplačajo f4.80 as
IfrtOi KA pol
Sa mesto Chicago la Cícera
sa leta 87 JO, pel leta 88.78, m
i lane II.SA.	' ÍtilÍÍ"
$4.50, ss vss Ista p8 88.88»
Tednik stane m »Hipi fl.78. Ckurf doplačajo sams 80s *
I I itwi® Ml
Ma 11.20.
Nareiatee lahke poftljete as ssslevi
UPRAVNIIVVO
41PROS VET A "
8857 8. Lairadali A ve.
CHICAOa IUL
POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POftllJATt» IJ KM RAZNIH NAZNANIL.
. HM. •
Kadar pošljete lista Praof» U kakoršnskoll naznanila la 18» hvsls a smrti, tedaj vselsj povej* U ▼ pismu, all žeKU Imeti plačan oglas sil kot navadna vest Ako Je prlobčeao kot navad as
v sat, ss Izpusti Is sshvsls la ter
bresplslne. Kadar pa kočeU Imeti prleklsns eete vreli rssnlh Imen la dragih stvari Js pa Isregtae, sa katerega ii amsa plateti, u veljs ss llsas la m ai-člene. Nadalje veljs Ista Ml ss resne prlrsdllve. Itd. Vselsj Je sU hočete Imeti
sleče Je m
bcij
stvar Is
tudi v takem rest, aa kratke la i ■del. Ce p aaj be plečaa _ .
». kar sakUvaU. lili taka velja sa vea
Sa f»
prodaje.
lake stvsri ss mot dati, da aaj be la brat naj se leti prlebfi la da dete ssaj plačali. Ti pojsaum dajem radi lega, ker Je «• keavearlje. da m petem ratsa-mo vsi, draüva, «sal, aars«*
J
r»

Položaj v sovjetski Rniji in priziJivMji izsilnikiv
(p»
ptef MilM««eua
Delavci. kawKk «■ trge** v a*v>sUti talJL —
ta delavstvu tRu-m kmete, kjer ae vanj skrivaj
siji nikakor nteo idealne, a UU- kkb kepta—M f «mm i lih bi akorv> ne mogli i»i itahtfra ratmerr nekoliko omilile le priti. ¿e upoštevamo »tališče vlade šfte je. da je in pa njene odaošaje a polje**- trgovine isssbnikov. ako ao pod-ci. ki ji delajo preglavice. Zlasti pirali drtavno posojilo. Trgovci premošoejši kmetje »padajo v eo o&vidno šli aovjeton na ro-sektor privatnega kapitala, ka ke, saj leta IS2S ae od bilijona
dris\nega poaojila oni podpiaali tretjino
Driavni prorašan aovjetov ne
k cm'. Nenaklonjenost kmečkega pokanje še nikakaga aodalistit-sloja je torej v veliki meH nega vpeljevanja, temveč je i*-
t ere mu je sedanja vlada na. dasiravno ee našati xa večji del tvojih dohod-
vzrok, da ae pološaj tv ga delavstva ne more "boljšati. Prej kot je bile uvedene nova ekonomska politika, je ¿zboljšanje zadrtevalo tudi zapostavljanje privatnega kapitala, kar je povzročilo, de je večji del tvor-nic bilo zaprtih. Kakor hitro pa so sovjeti uvedli nep. se je trgovina t industrijo puvidignila vsaj ta trikrat. Tedaj eo razmere delavstva tudi nekoliko izboljšale.	e
Komunistični reiim je bil predvsem nastopil proti trgovcem. Dalj časa je bila privatna trgovina sploh prepovedana in veliko trgovcev se je preeelilo
ključno po kapftalietičnih principih. Krijejo ga največ direktni davki aa slhafcelne pijače. Ta indirektni davek prinaša čedalje večje dohodke in je tudi glavni vir sovjetoas. Tudi te letnice prinašajo nekolike indirektnaga davka, ali tek ni mogoče posebno obložiti, ker itak zahajajo v deficit Vošnja je draga, lato je davek na skoro nemogoč. Pioinčan pa hitro narašča, vaakf leto akoro a bilijon, to je. pet ia šoat bilijonov sadnj i leti ia fctoe sedem bilijonov. Vendar ao «x>va obdavčenja skoraj nemogoča.
Da se sovjeti ae morejo goepo-
•TT'
povzdigniti, je kriv kapft-ki se poleg njih razvija, je akoro vsako vladno I s kapitalistih-Izgleda tudi ni. da bi ae dala Rusija pod takimi okoiišči-kot eo danee. pripeljati Privatno podjetni* ttvo in trgovina ae ne daata odpraviti. ker ao sovjeti v veliki meri odvisni nanje.
fie večje neprilike naslajajo v zunanji politiki, kar je dvoje-Sovjeti bi v zunanj politiki radi doeegii dvoje in po tem uravnavajo svoje stremljenja in delovanje. Po eni strem bi radi aaalomba ia goepodarekih m a kapitalističnimi dršavami. pa drugi strani pa bi radi ravno v te drla ve zanesli komunistič-propagando. Zunanje drla-va eo v teku desetih let obatoja še preeej različno sfallšča napram Uniji sovjetskih republik. V začetku eo bile odkrito nasprotne, potem je prišla ko ao republike prisnavala. zatem pa zopet zadnji nastop oddaljevanja, ko ao nekatere dr-tave, kot na prinMrAngtija.ee-Ia pretrgale vse diplecnatake stike a eovjeti. Kapitalistične dr-iave ao mogoče mlellle, da bodo BSfJtti ovrgli propagandistično
pr ——
08 V

btit
politiko, zato ao jih priznale. Da eovjeti tega načrta niso o-vrgU. Je razvidno zlasti z a ajega zborovanja m. internad-Prodeedovall ea Ruai in .ft^^^tk je bOo šestnajst dni-

Hilaa Pugelj:
IB06A BEKLICA
Val izpijejo.
—	Zapleši, Kamila. oh I
Kamila uboga svojo aoaodo, gre na sredo med mizo in sode. dvigne ob obeh straneh tvoja krila do kolena, nalahko prične peti in premikati svoje male in krasne noge. Poje strast-neje, pleše hitreje, s desno roko seše za glavo, ki jo vrlo v tilnik, in golči toplo In vrošo pesem tvoje domovine.
—	Reja. hoja!
Vedno hitrejša to njrna mala stopala, oko jim še komaj sledi. In to njen hejaheja poje brumno vsa drutba, gibajoč v iztegnjenih rokah polne in visoka češe.
Zunaj je oblačno nedeljsko dopoldne.
Bogomir Pravnik leti na snetnobeli poete-Iji ob steni. Nalahko te zgane in par trenotkov nič ne dahne. Nato odpre oči Najprej temo na polovico. Nad tabo vidi strop Ia gornji rob stene. Koše v kotu otropa to velike, teške, njemu neznana. Stena je rdečkasta, pokrita g drobnimi zelenimi IleUi. Začudi te, odpre oči širje in sdaj vidi še natančneje, da mu je vet »trop neznan. Tudi okrasek v sredini je taj in kje jo električna fvetflka t iarnico? Hoče te ia vsako ceno predramiti ia zato odločno potrudi. Dvigne nekolika glavo le zagleda omaro t zrcalom. Te št ¿i nikoli videl Blizu postelje stoji na upogojenih nogah miza. ki je tudi ae pašna. In vena. rdeča, viaoka vaza in roievnjejl Od mize dalje je okno. Je manjše kakor v njegovem stanovanju in «stori to lehki. beli. proeojal. In še eno okno je tukaj. A tam?
Kamilt sedi ob drugem okna. V beli obleki je. ki je vta pooota t ne* no rožnatim! cveti. Ne kolenih drfti knjigo in člta. Sloni na komolcih in tišči obraz v tvoje bele. podolgovate dlani. Par tenkih, belih prstov v prosojnimi nohti gleda is črnih lat. ki te košatijo na drobni glavi
—	Kje pe sem?
Kamila se ozre, prime knjigo in vstane.
—	Dobro Jutro, pravi.
—	Tako, taka
Pravnik ae prične nečesa spominjati. Po u*eeih mu zazveni petje, t naenkrat vtt utihne Gre nekod po temi. gre In gre In ee drši nekege ienakega bitja, ki mu je všeč. Potem ga nekdo potegne stran, mu kriči na ušeaa. ga nekam vleče, kjer je št bolj temno.
—	Jas sem bog pijancev Up aladoatraatne-»ev. Baechus po imenu. Padi predme In me moli! Pravdnih te kleči, toda neka šenaka ga vleče kvišku. Nato ne ve ničesar več. kar ga spravlja v zadrego.
—	Se-le zdaj sem ee predramil, pravi. Se vsega dobro spominjam. Kje eo pa oatall?
—	So III svojo pot. TI. fantek, al legel na mojo poateljo in takoj aaspal. Kmalu nato je nastal zunaj silen piš. Sla sem k oknu In gledala. Megla se je trgala akosl vaje golega drevja in bešala. bešala kakor Jata plahih, po-nitnih dni. Potem te je zdanilo In sedla eem k tebi aa poateljo. Gledala eem to. Dihal al mirno, roke si držal na prsih. Pride čas, sem mislila, ko to bo gtedela tako tvoja šena. Jat pa tem temo boga boječa, uboga punčka. In da ti ustrešem tudi v spanju, sem utrgala t lončka tik lamo. pa ti jo neala k ustnam. Videla sem. kako ti ugaja njpn vonj. Obrat U je it-ralal krasne sna je. Ali eem bila pridna?
On poaluša prav poaorno. ker komaj lovi zmiael ki tiči v njeno spakedrsni nemščini.
Pridna si. jo pohvali. Prosim to. dal mi ta*> vode.
Dvigne se, nalahko zakašlja ia ta ogleduje po oobi. Srajca ae mu za vratom odpne. Njegov obraz je prav moški, poln energičnih črt. vrat je «lok, vitek, toda jabolko, ki mod iz njega, je nekolika veliko. « — Ali popiješ kavo ali hočeš čaj?
—	Ne, hvala. Zajutrkoval bom v kavarni.
—	Rekli sta včeraj, da «no vti ljudje bratje. Proefan ta, povej mi, kako bi rekli danee?
—	Zakaj?
—	Zato. ker nočeš piti kave. ki ti jo ponujam jaz, revna punčka.
—	No. pa jo prlneei.
—	Takoj bo kuhana.
Kamila grt brhko in lahko iz eobe. Izpod krila ee kažejo njene ozke, male pata in njeni ntini beli gicftnjl.
Pravnik je tam. Naglo vstane ia te ozre po obleki Vse Je zravnano na stolu tik po-
in čevljih. Nato stopi k umivalniku in se umiva. Gleda sem In gleda tja in vae mu postaja
mah mizici, zrcalo, rože, stoli In preproge. Stopi k oknu. da vidi, kje je. Za drevjem vije cesta Ia ob njej eo vrata nizke hiše preprostih ljudi. Zadaj, akoro v hosti. je tovarna. Dimnik je vieok akoro do oblakov. To je predmestje. neko Atijnje predmestje.
Kamila prinese kavo. Skodelica je nežna, dekliška, enaka krožnik. Potem odpre omaro in vzame ia nje rožnat peharček z kruhom.
—	TI ti fotovo razvajen, toda drugega
Sede spet It oknu in te drši z obema rosa atol. 'Počasi ae guga. Okrog vratu te ji šopirijo čipke, dvignejo te in ji tilljo v lice In brada. Njen obraz je dober, nedolftan. Ljubka je, selo ljubka.
—	Dober tok.
—	TI al še Jako mlada punčka. Povej mi, koliko let Imaš?
—	Ne aprašuj me tega fantek. Leta tako hitro baše, in jaz se tako bojim misliti na ita-rott. Vprašaj m« kaj drugega.
Pravnik pije kavo in jo gloda. Premišlja, kaj jI hoče reči, toda negotov je, danes ne ve. česa želi ali Išde.
h« — Kako da se bevtš t tvojim poetom?
—	Jeg aem plaho dete, ki išče zaščito, ljubezni. Ah, najde jo samo trenotno, nima orače. Bita aei* še otrok In še ao name kričali. Najprej mačeha, potom stric, teta, daljnji eo-rodnik. Nato aa me dali v prodajalno, kjer eo me vso tbagali Gospod sam me Je «grabil ea kite In me vrgel po tleh. Nlaem se vrnila nikoli več. Zdaj, Jeseni je prelepo. Sedim pri oknu, čttam pogrni In tik mene diše eiklame. telim si da bi bila clklama in da bi tako II-vela! •
Pravnik vstane in gre po aobi. Prej ga Je motila» njena semščlna, edaj aa ne več. Zdi ae mu, da ae JI vae prilega. Ustavi te pri njej in Jo boža.	»
—	No. sdaj pojdeš.
—	Ali me Ima kaj rada?
—	Danee to še nimam rada, odgovori ona začudeno.
—	Toda latols me boš. , — Kdo to ve?
Pravnik ee zamisli In ee prične oblačiti dalje. Natakne ovratnik, kravato, maašeto. Pogleda na uro, otlplje lep, v katerem ima denarnico.
—	Zvečer ee vrnem. Ne hodi nikamor.
—	Ne vem.
—Torej neobvezno. Ce pridem in te ee najdem doma, je prav. Ce me čakaš ia me m je tudi prav. In če pridem in me čakaš?
—	Ne vem. ponovi Kamila reano. naglo
vstane in mu ponudi roko.
—	Zbogom.	(Nelje pribedsjtf.) .
gib držav. Rykpv je kritiziral delegacijo^ češ. da druge države ne storijo ničesar in pa da ne bodo nikoli ničesar dosegli, ako se ne ležijo Izražal te je dokaj optimistično in napovedal da te bo kocetq leta že marai-kje pokazal začetek v smeri proti komunistični preuredbi. Na zborovanju je bil todi izbran odbor, ki vodi propagando po kolonijah. Iz vsega tega je jasno, zakaj ao kapitalistične države vedno bolj nasprotne sovjetom Ostali del govora je predavatelj posvetil ruskemu izselni-štvu, ki ae množi kajti iz Ru sije se ljudje še vedno eeie.
Iz Rusije so te kajpada izseli» predvsem vladajoči sloji birokracija, plemstvo, podjetniki Itd.; toda ti tvorijo samo mal odstotek rnakega izeelništva. Med civilno vojno ae je izaelilo zlasti veliko koaakov. kajti ti eo tvorili da ooemdotet odstotkov bele garda. Izseljeni ao v veliki meri tudi intelektualci znanstveniki in aodaliati Ti niso številni, ali imajo prOcej vpliva v tujini
Med emigreji ta je še parkrat porajalo gibanje aa združenje, de bi tktipno delovali proti obstoječemu redu v Rusiji. Povsod to bili te storjeni poizkusi za skupno fronto teh ruekih iz-eelaflcov, toda radi velike razlike v njih mišljenju in taktiki, ni nikoU prišlo do kake organizacije. Med emigreji je deeno n levo krilo. Deanega tvorijo konservativci, ruaka aristokracija. plemstvo in generali. TI to ida za povratak razmer car-tke Rusije. Levo krilo pa, katero e veliko jačje in ga tvorijo intelektualci. socialisti in rapobli-iki demokretje (h katerim ae prišteva tudi Miljukov), to natprožni nekdanjemu absolutističnemu redu; potegujejo te za republiko. Pri razlaganju tega stališča Je Miljukov dejal:
"Priznamo, da ima ruska revolucija tudi svqjo dobro stran, tajti odpravila je veliko gnilega in je aama na sebi dcUra gonilna sila na jfotu razvoja. Toda ni-cakor ne snjitramo. da je doba boljševizma v Rueiji vaa revolu cija; to Je samo ena faza revo-ucije. Kakor nismo trpeli aril stokrscije pred revolucijo, tako je tudi a^laj ne. Priznamo, da e v federaciji republik precej dobrega, taj je bila še pod cariz-mom tte polno bojev in odporov narodnih grup, vendar stremimo in delujemo za tam, da ae aristokracija odpravi."
Predavatelj je razložil kako e mišljenje intelektualcev za nastop proti sedanji vladi. Val so tega mnenja, da nastopa ne sme biti z bajoneti in tudi ne takega tujim denarjem, ker bi bil le proti ruaknmu ljudstvu. Pa tudi izjalovil ee Je Še vsak tak poizkus.
Pred leti Je prevladovalo mnenje, da je med emigreji vsaj o-aemdeaet odstotkov miUtaristov. Ma to to računali zlasti leta 1926, ko eo caraki plemenita!i in generali ustanovili nekako legijo v Parizu ta ao Imeli celo volitve, da pokažejo, kako zelo legalne ao njih zahtevo. No in ravno volitve ao poknzale, da je velikanska večina emigrejev republi kancev aH aocialiatov. Pričakovali ao, da bodo ruski emigreji (z Jugoslavije, kjer je največ ruaka aristokracije in generalov, etoprocentao aa staro carako vlado; toda od 20^000 emlgrejeV Jugoslaviji se jih Je izreklo samo 7% m caretvo. Na Ce-škem je voMlo samo 6% ruskih stotnikov ga earttvo. Tako
konferenca, ki jo je snoval vojvoda Nikolaj Nikolajevi*. ras->linlla. Dozdevno močno deeno □rilo je bilo mrtvo in generali eo Izgubili vos upanja da bi še kdaj zavladali v Rueiji.
Toda t tem ni rečena de so prenehali pokkuai toper sovje^ te. Veliko tzaelnikov se je skušalo podati domov. Sli so na ko-munisttfhe" konzulate, kjer ao im podali dolge aezname vprašanj. Ko ee je pokazalo, da ao proaild za povratak največ nekdanji belogardisti, to bili odvr-njenl. Zelja za povratak do-Jt tudi odjeajala. ko ao ae razširili glaeovi. da so bili povrnjene! doma zaprti Ia nekateri celo ubiti Sdaj sploh al več po-laku sov sa pevratok.
Med emigreji so tudi terorietl Ta so največ mladi ljudje, ki bi sovjeto radi vrgli t nasiljem. Nekateri ekešajo nazaj ia če se Im to peereči. hujekajo proti obstoječemu režimu. NuUni ae
morejo povaročlti dobrega k do nepotrebnega prelivanja krvi lahko pride. Se neka druga aku pina je, ki je nasprotna eovje-tom- To je ruaka ^evrazija," ki je dobila ime po svoji zagrizeni nacijonalnoetl Ti ljudje smatrajo. da Rusi ne tpadajo niti v Evropo ne v Azijo (zato tako i-me), temveč da ao narod t tvojo kultura ki ne trne biti oekru-njene z zapndno. Precej vpliva imajo ti ljudja ker ao trdni pra-voalnvci in je v njih vrstah duhovščina. Njim je nadvse drag ruaki nacijonalizem in kot taki ao proti komunistom.
Levo krilo emigrejev, namreč socialisti in socialni republikanci ae zaveda, da masa ne more vladati ali lahko pa pričakuje demokracijo v Rusiji. Upoštevati Je treba, da jt Rus po vsem mišljenju demokratičen m je bil tak celo pred revolucijo. Da se razmere tako razvijajo, je tudi pripiaati dejstvu,- ker Rusija nima meičanstva in je inteHgen-tov le malo. Burtvazija se formira aedaj in tafco tudi število inteligence raste. Levo krilo e-migrejev računa na to, kar ea zaveda, da bo intelektualec bodoči vladar RuzUe. Za carja v Rusiji ni več meeta, kajti tradicije ao razbito in nihče se več ne ogreva za mušikovega carja. Kak bo razvoj, se ne da napovedovati gotovo pa ¿a da bodo mase hotele močno vlado ia republiko. Napredni isaelniki si prizadevajo, pojaaniti masi svoje načrte in delo ae vrši z uspehi. Olajšano Je tudi ker izginjajo ekztremi na levi in desni med emigreji
Se več olajšave pri delu svobodno rusko republiko pa na» previja sovjetska vlada Deeno krilo z Kaleninom in Rpr kovom ter drugimi intelektualci sicer nima odtočnih osebnosti, kakor je Stalin, toda s tvojo izobraževalno taktiko početi dobiva prestiž. Na te sile v Rusiji ter na izseljene izobražence je torej računati, da v bodoče t sistematičnim pripravljanjem ruskih množic uvede v Rusiji nov, svobodnejši in stsnovitnejši družabni red.
7. JUNUA.
' LKPA PRILIKA
en rajnka ki nima dela ia nekaj
Proda te 6 sobna hiša; lota meri 50x160, furnace, elektrika in plin v hiši. Garaža za eno kara en ton truck, ter vsa potrebna priprava in precejšnje število kokoši in kupcu tudi prepustim moje dela Za ceno in pojaanfla pišite aa. naalov: 'Prodajalec', 2657 S. Lawndale A ve., Chica-go, m.
Zagovoril ae Ja
Nuša: Povej, ali me boš imel potem, ko bova poročena, tudi tako zelo rad?"
Dušan: "Srček moj. kako** moreš o tem dvomiti? Poročene žene imam že od nekdaj najraje."
■■■■■ Ji
Soproga možu, ki je zdravnik:
Poglej Ivan, ? tu v listu berem, da dobe moški sive late od klobukov. Ali je to ree?"
Mož: "Seveda, toda od klobukov njih žena!"
POZO« SLOVENKfc;
Nudi qa izvrsten dom z.1 bro slovdmko gospodinjo aem sam, srednja starosti [1 mam nekaj danarja. Tudi vdr z enim otrokom ni izvzeta I lim žensko v starosti 25 do let Sprejmejo se samo rJ ponudbe. Vsa pisma je našlo ti na naalov: Frank Rock 2657 S. Lawndale Ave., (S go, ni—(Adv.)
Slabega zdravja in nerve
j um, ni mogla spati.
Ur». T. a Br»d. H,i	. ,
SEL.'
mmikoUU	k»	' ^
Bil. Na MU i„	* +
Bite
li
»tel »I mteH m
oprtrl I I» PO
»ete »dr*v>,*ll0i7i/
te Ukt «iroo ,pim ^
NUCS-TOM." V^ U mIHJm IMi. moA in ^
K*« idr«
tes«. ki w i
flalailii, kromiBem i« MkarM. ib^J te mm. tor «Stala boku
^	__ - koU»»ni ali ,
Ml. totaj M mu ímmí Nucs-Tm*. I v trgovinah a adravih Ako n, «-»«¿i. »U r. ■ Mtesstolia , uinr ____(Aíy.
prOu.
=
III di Frases
SEST DNI PREKO OSEARA
■•»s se
»a.
FRANGE, 15. Ja - 6. lilija PARIS, 22^-15. mm
IOS patean.)
— Pites*
FRENCH UNE
mu.
VABILO M VELIKI PIRRIK
katerega priredi
Drašhro «tv. 4 J.S.K.J., Fatltral, Pa.
v gozdu aadej «a Slovensko dvorano v Presto, Pa. dne 10. Junija 1928
Zeletefc ob 2. url
Vabljene so vss druitva io posamesnlld domači Ia is MsedaJih lelbhk. de nas posetHe v obilnem številu.	B^^H
, . - - m---------------Na raspolago js ie ne-
ksj Newyorftke pristne kapljice. Zabave bo dorolj aa vee. Torej na ■vklenje dne 10. junija v gozdu u dvorano vabi In klié»~ODBOR.
9
ZM2ANA CEHA KHJK
KNJIŽEVNE MATICE & N. P. J.
Peeeeeeeeeee«
la Ishke rasnih ke-

SLOVENCI—isvrstns strsal, trdo vassaa, vrsdaa svoje cene, staaa SLOVKNSKO-ANGLBftKA 8LOVNICA-sele rssmaljiva knjige sa ašsnje saglsšfine, s
ristnih informacij, staas i
ZAKON B10GENBZIJE—tohaafl aaravas satana te splolBl rw-
voj, knjiga is katere sasMrsls črpati mnogo aaekev ss teUeno la dnševnf dobro .......................................7Sc
PATKB M AL A VBNTURA—V RLABAMTP ssiilmlts povest Is «idjeaje ameriških fraaSlikaaov. la došlvljaji rojaka, famstao ■popolnjoaa s slikaad.........«...*......................TRs
ZAJEDALCI—resnične povest la psuva Uustaadjs doslsj skrit«*«
dola življenja slovenskik delavcov v Ameriki..............7re
J1MMIE HIGGIN8—krasna povest, ki je ja spisal alojritl sms-itfkl pisatelj Upton Sinclair, poslovsaD pa Ivaa Molek ....«te
ZAPISNIK š. BEDNE KONVENCIJE S. N. P. J„ tU strani aish-ko vsaaaa, stane samo.........*..*....*•................les
"IIKSTENICA"-drama v trsk dsjsnjfli s prilogom ia epilogom mehko vssaaa, stane ssmo...»...«.»»....».....»»»...«»Išs
**IN PORMATOS"—knjliica s vsemi potrebah* podatki o S. K.
P. J. selo priporočljiva aa špena-^taaa ................lk
Vse knjige skupaj vam psnjsBm as PM.

KNJIŽEVNA MATICA S. N. P, J.
m7 Sa. Lawaáfl» Ave« Ckisego. O.
Tiskarna S. N. P. J.

u
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabita a veselice in shode, vizitnioe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleSkem jeziku in drugih
VODSTVO TI8KA&NB APELIRA HA ČLANSTVO S.N.P. J^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI
tmlisko delo prve vine. Vsa pojasnila daje vodstvo tisku«
S.N.P.J. PRINTER Y
TAM SB DOBE NA ZBUO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA
« ' 1 «,«•»,
... —