OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 12, 1951
ŠTEVILKO (NUMBER) 72
NOVI GROBOVI
^ARY KOCJANČIČ
Kakor smo včeraj poročali, je ^^minila na svojemu domu ^ ""S- Mary Kocjančič, stara 62 '2 ^^novala je na 1246 E. 58 Doma je bila iz vasi Ljubin ® Gorenjskem, odkoder je pri-Ameriko pred 38 leti.
ukaj zapušča sopoga -Johna, Mrs. Mary Louis, dva sino-Vn 1?°^"	Rudolph ter dva
2j ^	se vrši v petek
ob 10. uri iz Zakrajško-pogrebnega zavoda na po-opališče Calvary.
A CERGOL
*^TONl
Snoci je podlegla srčni kapi ® onia Cergol, rojena Stru-70 leti. Stanovala je 805 Luther Ave. Doma je pri Ljubljani, Joh	sestri Jožef o in
%o Rozman. V Ameriki se ^^hajala 50 let in je bila čla-^ krožka št. 2 Prog. Slovenk.
ift A ^3-Pušča sinova Franka 11 vnukov, brat Felix
PtOl
in več sorodnikov. So-
Anton je umrl leta 1940, gf^^^tonija pa leta 1942. Po-
7.15 ^ v soboto zjutraj ob jp % iz pogrebnega zavoda Žele in sinovi, 6502 St. ob g	v cerkev sv. Vida
^alv nato na pokopališče
Ci,
^Nestini se obmejni boji
%
11. aprila sl{o premirju med Židov-prjgj "^^avo Izrael in Sirijo je pfg^j^ 5® ponovnih obmejnih stfa puškarjenj na obeh Ce^ • židje obtožujejo Arab-začeli z sovražnostmi nahajale židovske pase je ^ '^^"^ilitarizirani zoni, ko Od g. .^^čelo streljanje na njih ^^^'jske iptieje.
pa trdijo, da so Židje jo y bomb na vasi, ki leži-
Žid-	Sirije,
(ejo 'Nadalje navajajo, da ho-hajgjo ^^^ti močvirja, ki se na-.®®verno od Galilejskega 'io Uporabiti izsušeno zem-^^^'^^ktivno poljedelstvo.
Sirije pa zopet na-mora to močvirje "^6(1 Vmesni odbojni teren 6ma državama.
kitajska j4®ka v Indokini
k	11. aprila—
• ^isW ^^aljon, ki je vdrl iz j®	®®verno Indokino, se
Sžijjjj ' ^ komunističnimi do-so ugotovile .Vojaške oblasti. Iz te-81'G za edinico v ^ra ^"^^stične kitajske voj-vojaške oblasti V Y ' L v tem koraku sit '^^kin^^ Kitajske vdirali
■ kin	■'J-iiojaivc vujiai
'®Vojgi ^ ^ečji oddelki kitaj ^^eda pod imenon. 1%)^ ZgJJl® ^'Vizije," kakor se K^%a^ ^ s kitajsko soude
jw	Jasen. Nekateri
ie	pod imenom
1, '"

bi"'r ^ drugi pričaku-'ot Pris'1. ^"^oska vlada v da podvzame 'P ontiatske korake.
kt,
napadi na vlado in da pričakuje pri tem podporo republikanske stranke. Ohijski senator Robert Taft je pred nekaj dnevi zagovarjal MacArthurja in tudi on zahteval, da se uporabijo nacijo-nalistične kitajske čete za vpad na kitajsko komunistično celino. Pri tem se naglasa, da je senator Taft zvočnik republikanske zunanje politike, ko je senator Vandenberg še vedno bolan. Toda to so samo ugibanja.
Iz Evrope, predvsem iz Anglije in Pariza, prihajajo ugodna poročila o odmevu velikega koraka predsednika Trumana. To je razumeti tem lažje, ker je bilo znano, da so britanski vojaški enako kakor politični krogi minirali vojaški položaj generala MacArthurja, Francija pa vidi v vsej svoji zunanji politiki edino skrb za svojo varnost in ne bi rada videla, da bi se preveč interesa posvetilo Daljnemu vzhodu, s tem pa bi bila odvr-njena pažnja od zapadne Evrope predvsem od Francije, ki da mora igrati v vprašanju svetovne varnosti prvo vijolino.
UPADNA EVROPA BI BILA OBRKIU HRBET AMERIKI
WASHINGTON, 11. aprila—V washingtonskih krogih se podčrtava, da za usoden korak predsednika Trumana ni bilo samo odločilno stališče njegove vlade, nego je uvidel, da bi nadaljna politika, ki jo vodi Mac Arthur, čeprav brez naslova, odtujila dva glavna zaveznika t. j. Veliko Britanijo in Francijo.
Kakor smo že obširno poročali, ste vladi v Londonu in Parizu ponovno zahtevali od Wash-ingtona, da da generalu Mac-Arthur ju potrebna navodila, da se ta drži strogo na vojaškem polju in ne skače preko plota t. j. v občo zunanjo politiko tako Amerike kakor Združenih narodov. Po poročilu tajnika Pacea je bilo tudi to predočenje generalu MacArthurju zaman. Dne 6.
decembra 1950 je odredil predsednik Truman generalu MacArthurju, da ne poda nobenih izjav, da ne govori, da ne dovoli razgovorov s tiskom ali se spušča na polje zunanje politike dokler ne dobi za to in za besedilo dovoljenja od državnega tajništva. Tudi ta odlok predsednika Trumana je naletel pri generalu MacArthurju na gluha ušesa.
Tudi s strogo vojaškega stališča naglašajo odgovorni krogi,
da je bil general Mac Arthur preveč zgovoren. Koncem lanskega leta, ko se je začela velika severno korejska ofenziva, je obljubil vojakom, da bodo za Božič doma. Dajal je izjave raznim magazinom in časopisnim agencijam, kakor tudi posameznim listom.
Predsednik Truman pojasnuje svoj korak
Predsednik Truman ni opustil te prilike, da ne bi podčrtal ogromnih vojaških zaslug generala MacArthurja za ameriško skupno zavezniško stvar.
Imenoval ga je za enega največjih poveljnikov zgodovine. Ameriški narod mu je dolžan zahvalo za odlične in izredne zasluge,
ki jih je general izkazoval in dovršil za ameriško državo.
Predsednik je tudi ponovno izrazil svoje obžalovanje, da je prišlo do tega'koraka, t. j. do odpusta generala MacArthurja z njegovih položajev, a ta korak je bil potreben.
Diplomacija svoja,
Mac Arthur svoja pota
Tudi potom združenega glavnega štaba je bil MacArthur še 20. marca 1951 opozorjen, da Združeni narodi študirajo možnost kako ustaviti sovražnosti na Koreji diplomatskim potom,
vsled česar naj se počaka s prehodom večjih sil preko 38. paralele na Koreji.
MacArthur je potem kar na svojo roko pozval komunistične vojaške voditelje, da se pogajajo o miru na terenu.
Novi poveljnik Ridgway
Pot na Korejo je novega poveljnika vodila direktno iz Washingtona. Ko je Ridgway prevzel poveljstvo nad osmo ameriško armado po smrti bivšega generala Walkerja, položaj ni bil rožnat in so kitajski komunisti pritiskali na zavezniške čete in jih gnali izpod 38. paralele. General Ridgway je zbral ameriške sile in začel čeprav omejeno, vendar uspešno of en živo dne 25. januarja, katera ofenziva še vedno traja.
Kaj bo storil general MacArthur?
Nato vprašanje je teško odgovoriti. Nekateri predvidevajo, da se bo general MacArthur vrnil nazaj v Ameriko, toda ne bo pri miru ampak bo začel z
Ne zazibajmo se v brezskrbnost
WASHINGTON, 11. aprila — Šef za mobilizacijo Wilson se je obrnil na javnost in jo svaril, da naj ne bo ravnodušna, ko gre za oborožitev zoper komunistično nevarnost.
Wilson je naglasil, da s tem, ko se vrši oborožitev, ni bilo udarjeno hišno gospodarstvo. Dalje, da bo izvedel naloge, poverjene mu od predsednika Trumana, vestno, nesebično in da pričakuje, da mu bodo sledili tudi ostali.
Wilson je izrazil željo, da bo dala nova posvetovalna komisi-za državno mobilizacijo, ki je imenoval pred kratkim predsednik Truman in v kateri je zastopano delavstvo, kmetijstvo, industrija in javnost zadostne pobude, da se bo program izvedel na osnovi pravičnosti in požrtvovalnosti.
Nezanesljive elemente iz službe
WASHINGTON, 11. aprila — Poveljstvo mornarice je odslovilo na Madžarskem rojenega Stephen Brunauerja, ki je užival v mornarici visok položaj in to kot strokovnjak za eksplozivno orožje in s tem imel v posesti gotove tajnosti tudi atomskega orožja. Istočasno je bila odslovljena njegova žena Esther, kije zasedala važno mesto častnika za vezo med obrambenim tajništvom in predsedstvom Združenih narodov.
Brunauer je priznal, da je bil v mladih letih v zvezi s komu nisti, da pa je sedaj lojalen Ame rikanec, da ni komunist, ampak obratno njegov hud nasprotnik.
Brunauer je zavzemal med zadnjo svetovno vojno važno mesto v mornarici ter je bil soudeležen tudi pri pripravah za atomsko eksplozijo leta 1946 na otoku Bikini.
"ENAKOPRAVNOST" POSLALA BRZOJAVKO PREDSED. TRUMANU
Uredništvo "Enakopravnosti" je poslalo včeraj v zvezi z najnovejšimi dogodki predsedpiku Trumanu brzojavko naslednje vsebine: "Hvala Vam, gospod predsednik, za vaš pogumni čin. Z njim ste upravičili ustavo Zedinjenih držav ter podprli nade vsega človeštva za svetovni mir pod vodstvom Združenih narodov."
IG-LETNI VETERAN
S Koreje se je vrnil komaj 16 let stari James W. Wallace, katerega je armada poslala domov, ko se je zvedela njegova prava starost. Ko seje vpisal k vojakom, je rekel, da ima 18 let, in so mu tudi verjeli, ker tehta polnih 242 funtov. Navzlic temu, da je imel v žepu $70, pa je prišel domov tako lačen, da je skoro podrl vrata, in prva njegova beseda je bila, da hoče jesti. Njegovi starši stanujejo na 4816 Bridge Ave.
STATISTIČNI PODATKI O DOHODKIH AMERIKANCEV
WASHINGTON, 11. aprila — Statistični urad je objavil podatke o dohodkih ameriškega prebivalstva. Približni dohodek 49,580,000 družinskih glav in članov breS sorodstva znaša v Ameriki $2,599.
Približni dohodek v državah severovzhoda, severa in zapada znaša $2,900.
Približni dohodek juga pa znaša $1,940 ali skoraj za polovico manj nego drugod.
Delovno moč v ožjem pomenu obsega 59 milijonov ljudi. Od leta 1940 se je število delavstva pomnožilo za 13%,> dočim kaže zapad celo 40%-no povišanje, severovzhod 6^f, južni kraji pa
1254.
Na splošno je padlo število nezaposlenih in se povečalo število zaposlenih v civilni službi; padlo je število poljedelskih delavcev, enako ženskih moči pri gospodinjskih delih, povečalo pa seje število uradništva in na-polstrokovnih delavcev.
Zakaj in kako se je zgodilo, da je Truman moral odstaviti MacArthurja
AMERIŠKI ZAKONI IN RAZPOROKE KER MOŽ SMRČI
CHICAGO. 111., 11. aprila — Zakonca Michala sta v pravdi za razporoko. Moža toži dvajsetletna žena Florence na razporoko. ker mož smrči. Pripravljena pa je stopiti nazaj v zakonsko skupnost, ako se mož Richard Michala v 30 dneh privadi temu. da ponoči ne bo smrčal.
Ubogi Richard je dobil od advokata tožnice Florence poln koš navodil, kako se ta napaka odpravi in celo pisana navodila. Po razpravi sta oba zakonca skupaj brala brošuro, na kak način se odpravi smrčanje. Med drugimi navodili je tudi ta, da naj nosi mož čez dan stisnjene ustnice, da jih bo imel tudi ponoči.
* *
MU IZKAZUJE LJUBEZEN A MEČKA ZLIKANE HLAČE
ERIE, Pa., 11. aprila—To-žiteljica Frances Lattin je dosegla razporoko, ko je na sodišču izpričala, da zavrača njen mož Jack znake njene ljubezni in to vsled tega, ker je v strahu, da bi mu žena pri tem zmečkala zlikane hlače.
BRITANSKI PRORAČUN
LONDON, 11. aprila—Predloženi državni proračun Velike Britanije izkazuje $11,751,000,-000 a od tega $4,172,000,000 za oboroževanje Velike Britanije. Proračun znači višek britanskih proračunov v mirni dobi a tudi višek izdatkov za oboroževanje. Davki na dohodek se bodo povišali na splošno in brez razlike na 5 in pol odstotka.
Po nekaterih ameriških izjavah je edino Velika Britanija tista država, ki izpolnjuje v celoti obveznosti iz Atlantskega pakta. Proračun to potrjuje.
ZADNJE VESTI
WASHINGTON, 11. aprila— Predsednik Truman se je obrnil na ameriški narod potom radija in je v svojem dolgem govoru trdil, da je bil odpust gen. MacArthurja v interesu svetovnega miru, kar je več kot interes^po-sameznika. Ameriška zunanja politika na Daljnem vzhodu se s tem ne bo spremenila in se bo borba na Koreji nadaljevala do hitrega in uspešnega zaključka.
GENERAL JE DO ZADNJEGA VZTRAJAL NA TEM, DA ON DELA POLITIČNE ODLOČITVE
WASHINGTON, 11. aprila—"Globoko obžalujem, da vas moram kot predsednik in vrhovni poveljnik vojaških sil Združenih držav odstaviti kot vrhovnega poveljnika zavezniških vojska Združenih narodov in vzhoda. Poveljstvo vaših položajev z veljavnostjo takoj izročite generalu Matthew B. Ridgway-u," s tem je predsdenik Truman rešil krizo med vlado v Washingtonu in med vrhovnim poveljstvom zavezniških čet na Daljnem vzhodu.
Morda ga ni bilo akta v zadnji
COBLENZ, Nemčija, 11. aprila—Gen. Eisenhower je oh vesti, da je'gen. MacArthur odstavljen, izjavil, da ne more komentirati tega koraka. Upa pa, da se gen. MacArthur ne bo vrnil v Ameriko in da ne ho predmet razdora med ameriškim narodom. Kdorkoli pa si da nase vojaško uniformo, sprejme nase istočasno tudi gotove prepovedi.
Kosglov, 11 aprila—Sovjetsko časopisje o odpustu gen. MacArthur ja za enkrat molči, diplomatski krogi pa so mnenja, da je napetost popustila in da je olajšana pot k pogajanju.
PARIZ, 11. aprila — Francosko javno,mnenje je skoraj soglasno v kritiki Trumanovega koraka in ga odobrava.
LONDON, 11. aprila—Zunanji minister Morrison je namignil, da je z odhodom MacArthurja dana prilika, da se ponudi Kitajski nov mirovni predlog.
WASHINGTON, 11. aprila^ Mnenja v političnih krogih so glede MacArthurja deljena. Republikanci odobravajo številna pisma in brzojave iz vseh krajev v državi, da se predsednika Trumana postavi pod obtožbo. Na drugi strani pa ni jasen noben kongresni korak, ki bi kazal na to, da bi nasprotniki Trumana začeli kako velikopotezno akcijo. MacArthur je najavljen v Ameriko kakor hitro bo mogoče.
GLAVNI STAN ARMADE NA KOREJI, 11. aprila—Novi komandant gen. Ridgway je od-letel v Tokijo, da sprejme poverjene mu posle. Vojaštvo na Koreji je bilo prvi moment osup-Ijeno nad odpustom gen. MacArthurja, toda je v isti sapi pridružilo se gen. Ridgwayu, o katerem se izjavlja, da ga ljubi in da je bilo slišati o njem vedno samo dobro kot človeku in vojaku.
zgodovini, ki bi vzbudil toliko odmeva doma in po svetu med civilisti in vojaki, kakor je odslovite v generala MacArthurja enega najbolj znanih generalov iz zadnje svetovne vojne kot komandanta ameriških sil na Pacifiku in zmagovalca nad Japonci.
Razlika med MacArihurjem in Eisenhower jem
Ko se vzporejuje dvoje velikih imen v ameriški vojaški kari j eri t. j. generala MacArthurja, ki je vodil do zmage v zadnji svetovni vojni na Pacifiku in generala Eisenhower j a, ki je dokončal zmagovito vojno v Evropi, se podčrtava, da je general Eisenhower nedvojbeno tudi vojaško kos generalu MacArthurju, da pa je bolj človeški human, sicer odločen v vojaških konceptih, neupogljiv, a v političnem pogledu bolj pregleden in taktičen nego MacArthur, kateremu se priznavajo vojaške vrline.
Evropski listi se enako sklicujejo na to prispodabljanje in omenjajo dogodek podrejenega generala Pattona, kije našel pc vojni smrt v Nemčiji in ki je nehote žalil bolnega ameriškega vojaka v bolnici na Siciliji. Slučaj generala Pattona
Ob vdoru zavezniške vojske na Sicilijo je bil marsikateri vojak živčno zrušen vsled strahovitega bombardiranja; tako tudi ta ameriški vojak. General Patton, kije vodil ameriške vojne operacije, je ob priliki obiska ranjencev v bolnici zapazil tega skrušenca. Ni imel zunanjih ran, pa je general Patton, tudi vojak do kosti, mislil, da simulira. Naslovil je nanj nekaj nevljudnih besed in ga nalahno ošvrknil po obrazu. Ko je za ta dogodek zaznal general Eisenhower, je naročil generalu Pattonu, da gre v isto bolnico, da da pred vsemi navzočimi, ki so bili prisotni tudi tedaj, ko se je dogodek izvršil, popolno zadoščenje. General Patton je to tudi storil.
Nadalje se ne opušča v nemar prikazati generala Eisenhower-ja v njegovem delovanju na polju znanosti in kulture kot predsednika univerze v New Yorku. Listi prinašajo izvlečke njegovih govorov, ko se je ob zadnji vojni poslavljal od Evrope in katerih vsebina bi delala čast rimskemu Cezarju ali predsedniku Lincolnu. Pri vsem tem pa je general Eisenhower mož discipline in uvidevnosti in med vojaštvom priljubljen kakor morda le nekoč Napoleon.
General MacArthur je nediscipliniran
Ameriška in svetovna javnost je zbrala materij al, ki ga uporablja za sliko generala MacArthurja kot osebnosti. General ni nikomur odgovoren!
vanj uradnega in privatnega značaja med vlado v Washingtonu in generalom MacArthur-jem ter njegovim glavnim stanom, je general MacArthur odklonil idejo razčiščen j a nasprotnih nazorov ter podreditev zunanje politike pod kompetenčno washingtonsko vlado. Še neposredno pred odpustom je zahteval od posebnega odposlanca tajnika Franka Pacea, ki se je mudil v Tokiu v odposlanstvu obrambenega tajništva, da se pošljejo nadaljne čete na Daljni vzhod, da tako Amerika podpre bojujoče se sile Združenih narodov na Koreji. Njegove druge zahteve so bile:
Da morajo prispevati drugi Združeni narodi več moštva in orožja nego so to storili do sedaj.
Da se č"^a omejitev koliko morajo prispevati članice Združenih narodov na vojnih silah v borbi na Koreji.
Da se uporabijo v vojnih operacijah na vzhodu kitajski naci-jonalisti. Azija se ne sme zanemarjati, čeprav se istočasno gradi evropska obramba.
Komunistični agresiji se mora zadati smrten udarec ali pa se bo razširila .
S kitajskimi komunisti se bo mogoče pogajati le, če bodo ti uvideli, da bojujejo boj brez upa zmage.
Iz teh zahtev generala MacArthurja je razvidno, da ni popustil do washingtonske vlade niti v eni točki in so bili celo njegovi branilci republikanci prisiljeni sprejeti resolucijo, s katero poživljajo predsednika Trumana, da pozove generala v prestolico na osebno poročanje in osebni razgovor.
ODStOPLA ITALIJANSKA KOMUNISTA TEPENA
FERRARA, Italija, 11. aprila —IV^ala skupina mož je danes napadla in pretepla Aldo Cue-chija in Valdo Magnanija, ki sta pred kratkim izstopila iz komunistične stranke, ker ne soglašata z diktaturo iz Moskve. Mag-nani je dobil poškodbe na glavi.
Ovira za gambler je
Na ukaz državne oblasti je telefonska družba ukinila telefonsko službo vsem znanim lokalom, kjer se sprejemajo stave na konjske dirke.
Himen
V soboto zjutraj ob 9. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine, 881 E. 222 St., Euclid, O., Miss Anil Godlar, edina hčerka poznanih Mr. in Mrs. Frank Godlar, 21670 Fuller Ave., in Edward H. Cooke, sin Mr. in Mrs. Walter Kucharski, 3525 E. 72 St. Poročna slavnost se vrši zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Novoporočencema čestita-
mo in jima želimo vse najboljše Ko je bilo nešteto posredo-' v zakonskem življenju!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
12. aprila 195^
"ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ooe Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$10.00 - 6.00 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
Slovensko-ameriški narodni svet
POGUMNI ČIN TRUMANA
Ko je že izgledalo, da je general MacArthur uspešno pogazil civilno oblast Zedinjenih držav—da niti ne govorimo o prizadevanjih Združenih narodov in naših vodilnih zaveznikov v zapadni Evropi za uveljavljen je rednega diplomatskega postopanja v kritični situaciji na Daljnem vzhodu—je predsednik Truman, ki je s potrpežljivostjo Joba dolge mesece skušal preprečiti, kar je končno postalo neizogibno, storil #dini korak, ki ga je mogel podvzeti, ako ni hotel priznati, da je vlada Zedinjenih držav, izvoljena po ljudstvu in odgovorna ljudstvu, postala dekla vojaške oblasti.
V	drugem členu ustave Zedinjenih držav stoji med ostalim zapisano: "Izvršna oblast je v posesti predsednika Zedinjenih držav. . . Predsednik je vrhovni poveljnik armade in mornarice Zedinjenih držav, ter milice posameznih držav, kadar je pozvana v dejansko službo Zedinjenih držav."
V	istem členu ustave Zedinjenih držav je podana tudi prisega, katero položi vs^k predsednik republike, kadar nastopi svoj urad. Ta prisega se glasi: "Slovesno prisegam (ali izjavljam), da bom zvesto vršil urad predsednika Zedinjenih držav, in da bom po svoji najboljši sposobnosti hranil, ščitil in branil ustavo Zedinjenih držav."
Generalu Mac Arthur ju so kristalno čisti predpisi zvezne ustave znani. Navzlic temu je izbegaval ali pa enostavno ignoriral navodila, ki mu jih je dajala vlada v Washingtonu v zvezi s konfliktom na Koreji in skušal preko glav svojih predstojnikov, ki so odgovorni ljudstvu, dirigirati zunanje posle ter si lastiti oblast, kakršne ni imel še noben vojaški "lovek, odkar obstojajo Zedinjene države.
Kako si je razlagati to skoro neverjetno oholost in iz-zivalnost? Javna tajnost je, da je general MacArthur, ne-glede na njegove izključno vojaške kvalifikacije, katerih rnu ni odrekati, zelo samoljuben in ambicij ozen mož, ki po svojem nagnenju za teater, pomp in ceremonijo močno spominja na gledališkega igralca stare šole. Veliki in mogočni finančni interesi so izrabili to njegovo slabost in s pomočjo velikega tiska in politikov, ki služijo tem velikim interesom, z vztrajno in dosledno propagando ustvarili podobo, kakor da MacArthur ni človek iz mesa in krvi, temveč skoro nekako božanstvo. Omamljen od tega dobro zamišljenega malikovalskega kulta, je postajal od meseca do meseca bolj drzen in pritiral položaj tako daleč, da je odločitev na eno ali drugo stran morala pasti.
Značilno pa je dejstvo, da preprostega ameriškega vojaka ta malikovalski kult ni nikdar varal. V ostrem kontrastu z razpoloženjem tople prisrčnosti in instinktivnega spoštovanja, ki so ga imeli in ga še imajo naši vojaki jaki za generala Eisenhowerja kot poveljnika na evropskih bojiščih v drugi svetovni vojni, pa so bili do generala MacArthur j a kot poveljnika na Pacifiku hladno ali celo mrko razpoloženi.
Čin, katerega je izvršil predsednik Truman, ko je odstavil generala MacArthurja, je zahteval neizmerno poguma, kajti elementi, ki so rabili generala za svoje orodje z očividnim namenom, da Ameriko zapletejo v odprt konflikt s Kitajsko in s tem ves svet pahnejo v novo vojno, so mogočni in se ne bodo kar tako uklonili. Najbolj držni med njimi že dvigajo krik, da se Trumana sodi in odstavi od predsedništva. Vsa znamenja kažejo, da se veliki tisk v deželi pripravlja na gonjo, kakršne morda zgodovina te dežele še ne pomni. Ta gojna bo dosegla višek, kadar se MacArthur vrne domov, da se postavi v svojo novo pozo— pozo junaka-mučenika. V težki preizkušnji, ki ga čaka, bi moral imeti predsednik Truman neomajno in lojalno podporo vsega preprostega ljudstva, kajti borba, v kateri se nahaja, je v polnem pomenu besede ljudska borba.
S tem, da je general MacArthur odstavljen, kriza, v kateri se nahaja svet, seveda ni rešena, toda prilike, da se konflikt na Koreji ne bo razširil v tretjo svetovno vojno, so se neizmerno izboljšale. Predsednik Truman je pred vsem svetom dokazal, da je Amerika poslala svoje čete na Korejo samo z enim namenom—da se v kali ustavi agresija, kateri so dali pogon člani moskovskega politbiroja, ki svoj imperijalizem skriva jo pod krinko komunizma. Zdaj je čas za Kremelj, da neha natolcevati proti vsakemu narodu, ki se noče ukloniti njegovemu diktatu, in da svojo ljubezen za mir podpre z dejanjem, kakor je storil predsednik Truman.
Cleveland, Ohio—Poročilo o prispevkih v pomoč otrokom in materam v Sloveniji. Frances Kovacich, tajnica društva 314, SNPJ, Buhl, Minn., je nabrala vsoto $54.00; prispevali so: Anthony Cherne $10, drugi pa od 50 centov do $3.00.
Člani društva 151 SNPJ, Witt, 111., $9.50; nabral Luka Podbre-gar. Pri društvu 407 SNPJ, Windsor, W. Va., nabiralec Rudolf Hribar poslal $10.50. Društvo 386 SNPJ, Library, Pa., $25.00; poslal Nick Triller in iz Willard, Wis., poslal Jos. Slemec $10.00 za društvo 198 SNPJ.
Chas. Bogataj, Lisbon, Ohio, poslal $40.00 od društva 358 SNPJ. Društvo št. 20 SNPJ, Ely, Minn., in društvo 237 SNPJ, Conneaut,
Ohio, vsak po $5.00.
Ženski odsek Slov. narodnega doma, Detroit, Mich., poslal $100.00 po Mrs. Katherine Krainz. Tajnica podružnice 30,
Sans, Josephine Cvelbar, Sharon, Pa., nabrala na seji društva 262 SNPJ, $18.00. Bon Air Lodge 254 SNPJ, Pa., $25.00; poslal Frank Jacoby. Za Slov. delavsko dom, Springfield, 111., poslal $25.00 John Goršek, tajnik. Društvo 232 SNPJ, White Valley, Pa., in društvo 91 SNPJ, Johnston City, 111., vsak po $5.00. Iz Milwaukee, Wis., $5.00 od društva 234 SNPJ.
Mrs. Jennie Machek iz Sam-stila, Fla., poslala $50.00 za društvo 603 SNPJ, in za društvo 36 SNPJ, Willock, Pa., $15.00; poslal J. Stark. Jos. Malečkar, Cleveland, O., $2.00; Anton Zor-nik, Herminie, Pa., nabral $4.00; Joseph Skoff, Barberton, Ohio, nabral vsoto $10.00 Od društva 112 SNPJ, Bear Creek, Mont., prejeli $5.00. Od društva 377 SNPJ, Ren ton, Wash., $16.00; od društva 57 SNPJ, Black Diamond, Wash., $10.00, in od dru štva 449 SNPJ, Cicero, 111., $10.00. Društvo 60 SNPJ, Lloy-dell. Pa., $2.00. Društvo 591 SNPJ, Belleville, 111., $5.00, in društvo 434 SNPJ, Arma, Kansas, $10.00. Združena društva in podružnice Sansa v New York p o s 1 ala preostanek blagajne $40.29. Društvo 617 SNPJ, Lincoln, Hill., Pa., $7.00. Društvo 81 SNPJ, Red Lodge, Mont., $5.00, in društvo 586 SNPJ, Cheswick, Pa., $10.00.
Jože Torkar, Carolina, W. Va., poslal $3.50. Za društvo št. 1 SNPJ, Chicago, 111., $25.00; poslala Helda Svoboda. Mike Pike iz Jenny Lind, Ark., poslal $5.00,
in od društva 132 SNPJ, Klein, Mont., prejeli $10.00.
Progresivne Slovenke, krožek 13, Aliquippa, Pa., nabiralke Theresa Gerzel in Anna Ranics nabrale $78.10, darovali so društvo 721 SNPJ, $25.00; krožek 13, Prog. Slovenk, $10.00; Joseph 'svet: Jaklič, $5.00; Mrs. A. Smrekar,
$3.00; po $2.00 darovalo pet oseb; eden $1.25; 19 prispevalo po $1.00; 9 po 50 centov in ena oseba 35 centov.
Ivan Rode poslal $11.00 za društvo 180 SNPJ, Liton, Ind.
Društvo 94 SNPJ, Colorado Springs, Colo., $5.00, in društvo 293 SNPJ, Farmington, 111., $4.00. Jacob Pavcic, Strabane, Pa., poslal vsoto $22.00; darovali so sledeči: Društvo Postojnska jama 138 SNPJ, $100.00; društvo Pioneer 589 SNPJ, $50.00; društvo 149 ABZ, $25.00; Gospodinjski odsek društva 138 SNPJ, $15.00; Progresivne Slovenke, krožek 16, $10.00; Louis in Frances Bartol, $5.00; dva po $3.00; eden $2.00, in 13 prispevalo po $1.00.
Za društvo 518 SNPJ, Detroit, Mich., poslal John Gregor $25.00. Društvo 257 SNPJ, Cleveland, O., $10.00; Mrs. Mary Celin iz Salem, Ohio, poslala $34.50, katere je nabrala med sosedi. Od društva 139, Cleveland, O., nabrala Josephine Gerlica vsoto $14.50. Progresivne Slovenke, krožek 1, Cleveland-Collinwood, izročile vsoto $25.00, katero je poslal Anton Stassich iz Worcester, N. Y., na željo njegove umrle soproge. Iz Mt. Clare, W. Va., poslala Miss Louisa Ann Man-koch $15 za društvo 475 SNPJ. Jos. Jež, Warren, Ohio, poslal $17.50 za društvo 321 SNPJ, in od društva 75 SNPJ, Roslyn, Wash., $5.00.
Društvo Orel št. 21 SNPJ, Pueblo, Colorado, darovalo $50.00; poslal Louis Malenšek. Federacija SNPJ za sevef-no Ohio, $25.00; poslala Paulina Knaus. Mrs. Mary Stih poslala $10.00 za krožek 12, Progresivnih Slovenk, Sheboygan, Wis. Victor J. Tome poslal $10.00 za društvo 100, SNPJ, Chicago, m.
Iz Butte, Mont., prejeli $8.00 od društva 249 SNPJ. Frank Česen izročil $5.00, katere sta darovala Ciril in Mary Rant iz Detroit, Mich.
Pri podružnici 39 Sans pa so prispevali sledeči:Napredne Slovenke, 137 SNPJ, $50.00; Jugoslav Camp, 293 WOW, $10.00. V uradu Enakopravnost izročeno $40.00; prispevali: John in Frances Pole, $20.00; po $5.00, Mrs. Mary Somrak, Mr. in Mrs. Math Ule in . Mrs. Mary Stos-sich; dva po $2.00, in eden, $1.00.
V	upravni sklad Sansa prispevali sledeči:
Društva Cleveland, 126 SNPJ, $30.00; društvo Lunder-Adamič, 28 SNPJ, $25.00; prijatel Sansa, $20.00, in Vincent Beno, $5.00.
V	imenu odbora vsem naj iskren ejša zahvala.
Za Slovenski ameriški narodni
vsote denarja so do danes že prinesle predstave teh filmov, s posebno značilnostjo, da je bil ves ta denar namenjen in tudi že vporabljen v dobrobit Slovenije v razne humanitarne svrhe.
Vsekakor Primčeva dva vršita sijajno delo in priznanje zaslužita, ker sta pripravljena kazati slike vsaki organizaciji, katere namen je v zvezi pomoči Sloveniji. Bila sta na obisku incognito, brez vsakih oficielnih vezi in prav lahko rečemo, da sta do danes izmed vseh, kateri so že bili na obisku, storila največ dobrodelnostne pomoči potrebni rojstni domovini.
Naše farmarce
Tako imenujemo Ženski odsek farme Clevelandske federacije SNPJ, ki vas vabijo na prireditev v nedeljo, 6. maja v dvorani farme. Ako bo ta dan bolj pusto ali pa morda celo mrzlo vreme, prav nič se tega ne bojte. Farma ima že vzidana okna in v slučaju mrzlega dne pa se bo lahko zakurilo ogenj v "fajar plesu" in orkester Richie Vad-nala pa bo vas tudi segrel.
Torej, da pridem k stvari: v nedeljo, 6. maja bo odsek pri pravil na farmi v dvorani dobro kosilo, katero se bo pričelo ser-virati že ob 1.30 uri popoldne Vstopnice za to južino se dobijo v predprodaji pri članicah za ceno $1.25. Ako še nimate teh vstopnic, kar preskrbite si jih
do časa, ker te SNPJ farmarce so danes že dobro poznane v Clevelandu poradi dobre postrežbe in izvrstno pripravljenih obedov. Prireditev ta dan ne bo kaka "oficielna otvoritev" farme, novih oken itd., prav nič tega ne bo, ker to je stvar "farmskega odbora," in kdaj se bo nekaj sličnega vršilo, bo že odbor podal informacije.
Prireditev Ženskega odseka bo le nekaka spomladanska skupščina ljudi in članov SNPJ, kateri želijo eno popoldne preživeti na farmskih prostorih in da ne bo nihče lačen, se je odsek zavzel, da bo za vse in vsakega, ki bo ta dan na farmi, pripravil kosilo, za katerega seveda bo moral vsakdo plačati in si v naprej rezervirati kosilo ali po naše "diner."
Lansko leto je odsek naredil prav dosti koristnega za farmo in tega bi pa se ne moglo narediti, ako bi publika ne posetila njih prireditve in tu gre zahvala vsem podpirateljem, kateri so bili na prireditvah. No, pa se vidimo 6. maja pri naših farmar cah. John Šorz, ako se ne motim, je nekje in nekomu rekel, da kdor bo uganil, kaj in koga po menijo črke JS-FB, ga bo tretal pri novi bari, katero se je v zadnjih časih moderniziralo v far-marskih klubovih prostorih.
Vincent Coff.
Jadran poda opereto "Začarani zvonovi"
Cleveland, Ohio — Kot predsednik pevskega zbora Jadran si štejem v nalogo, da opozorim našo slovensko javnost, da nas poseti v nedeljo popoldne, 15. aprila, ko bomo pevci in pevke podali spomladansko prireditev. To pot bomo vprizorili krasno opereto "Začarani zvonovi" na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. uri popoldne.
Prepričani smo, da boste imeli nekaj ur dobrega duševnega razvedrila in užitka s to opereto. Jadrančani vedno skušamo podati nekaj dobrega na oder, kar občinstvo zadovolji, in tako boste tudi v nedeljo veseli, če boste nas posetili.
Pevci in pevke Jadrana se vežbamo in trudimo že več mesecev, da bi čim bolj popolno podali naše vloge. S temi vajami se razume, da so zvezani veliki stroški, in da bomo zmogli vse to kriti, je veliko odvisno od ljubiteljev naše prelepe slovenske pesmi in kulture vobče. Rečeno je bilo, da se bo gotove dele te
operete, oziroma predstave fil-miralo in filme poslalo v staro domovino, da bodo naši ljudje tamkaj videli, kaj zmoremo postaviti mi ameriški Slovenci na naše odre. Še bolj pomembno je to, ker Jadran v večini tvori tu rojena mladina slovenskih staršev. Torej že vsled tega, bi se morali bolj zanimati in posetiti prireditev v čim večjem številu. Mi radi gledamo premikajoče slike iz stare domovine, tako pa je razumljivo, da tudi tamošnji rojaki se zanimajo za slike o nas ameriških Slovencev.
Po predstavi se vrši plesna veselica in zabava v obeh dvora nah. Najeli smo kar dve godbi— v spodnji dvorani, kjer se bo tudi servirala okusna večerja, bodo igrali Krištofovi bratje, v zgornji pa Vadnalovi. Torej, do volj bo razvedrila in zabave z!a stare in mlade—pridite vsi in vse. Jadran vam bo hvaležen za vaš odziv, vi pa boste tudi imeli dober užitek.
Na svidenje!
Louis Smrdel, predsednik.
John Pollock, tajnik.
RAZNO IZ COLLINWOODA
Jadranova 'prireditev
V nedeljo, 15. aprila poda pevski zbor Jadran opereto "Začarani zvonovi" na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. uri popoldne; vstopnina $1. Po odrskem programu se bo tudi servirala večerja v spodnji dvorani. Po večerji se vrši ples. V spodnji dvorani bodo igrali Krištofovi bratje in v zgornji pa Vadnalovi.
Jadran je svoje vrste posebnost v naši naselbini, člani in članice zbora niso aktivni samo pri zboru, pač pa v vseh panogah naših društvenih aktivnosti. Jadran je edini pevski zbor ameriških Slovencev, kateri je daroval iz svoje blagajne v razne dobrodelne fonde v zvezi s pomočjo stari domovini lepo vsoto $1,700 do danes. V nedeljo je dan zt6ra, in nič več kot pravil-
na pri opereti "Začarani zvono vi."
Koncertne prireditve so v zadnjih letih bolj poredkoma podane v naših narodnih domovih, in kar je še kulturnih organizacij med nami, je to naša dolžnost, da jih po svojih močeh podpiramo, da ne zaidejo v prerani kulturni grob, kjer je. že toliko kulturnih društev ameriških Slovencev našlo svoj grob. Ako ste teh misli, v nedeljo vas gotovo ne bo manjkalo na tej Jadrano-vi opereti.
Film iz Slovenije, katerega sta posnela zakonca Tony in Jennie Prime ob priliki svojega obiska rojstnega kraja, je postal prava posebnost med ameriškimi Slovenci ne samo v metropoli, pač pa tudi po zunanjih naselbinah. V soboto, 21. aprila bosta kazala te slike v barvah v mestu Johnstown, Pa., in v nedeljo, 29. aprila ob 2. uri popol
no je, da bo dvorana nabito pol- dne pa v Strabane, Pa. Lepe
Zahvala odbora Ameriškega rdečega križa v 23. vardi
Cleveland, Ohio—Spodaj podpisani se v imenu Ameriškega rdečega križa za 23. vardo iskreno zahvaljujevi vsem, ki so tako plemenito darovali našim prostovoljnim delavkam pri po-r hiranju prispevkov tekom kampanje za leto 1951.
Iskrena hvala vsem našim tr govcem, profesionalcem, obrtni kom, hišnim gospodinjam kakor tudi vsemu cenjenemu ob činstvu za tako lep odziv. Hvala tudi našim društvom, ki so se tako lepo odzvali našim pismom in darovali iz svojih blaganj. Hvala tudi našim lokalnim listom Enakopravnost in Ameriška domovina za dnevno oglaševanje tekom kampanje.
Posebno zahvalo izrekamo našim pridnim ženam, ki se niso ustrašile ne snega ne dežja, ampak so neumorno delale, da so nabrale lepo vsoto $1,977,16. Imena naših žena, ki so sodelovale so;
Pauline Stampfel, 6108 St. Clair Ave.; Josephine Grdina, 6113 St. Calir Ave.; Dani Fifolt, 1237 E. 60 St.; Anna Rode, 6310 Carl Ave.; Frances Legat, 6922 Hecker Ave.; Mrs. John L. Mi-helich, 1200 Addison Rd.; Frances Brancel, 1246 E. 59 St.; Frances Oblak, 1237 E. 60 St.;
Jennie Maver, 5617 Cary Ave.; Rose Retar, 988 E. 77 St.; Rose Petrovčič, 1035 E. 70 St.; Ste-fania Paulin, 6622 Bliss Ave.; Uršula Unetic, 1249 E. 76 St.; Mrs. Chas. Skully, 1024 E. 72 St.; Mary Cira, 1039 E. 68 St.; Mrs. William Tirve, 1733 E. 45 St.; pa tudi enega fanta smo imele, ki je sodeloval z nami, namreč poznanega John Tavčarja, tajnika Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Ako želi še kateri rojakov darovati za Ameriški rdeči križ, lahko pošlje na American Red Cross, 1227 Prospect Ave., Cleveland 15, Ohio.
Še enkrat topla hvala vsem!
Cecilia Šuhcl, načelnica;
Josic Siwan, podnačelnica.
odbor, ki bo na to delal, W pa upam, da bodo sledila.
Do sedaj vemo, da bodo sodelovala štiri društva, namreč d® društva, ki spadata k SNPJ ^ dva pa k SDZ: društvo Tabor, št. 139 SNPJ in Na JutroveJ št. 477 SNPJ; Danica, št. % SDZ, in Naš dom, št. 50 SDj
T. 9?
Prvi skupni sestanek DO aprila ob 2.30 uri popoldne | Slovenski delavski dvorani ® Prince Ave. Apeliram, da bi ti v ta odbor izvoljeni vsi, ki se®, to razumejo; pri društvu dom bi priporočal, da bi iz'® Franceta Štemberger v od#
Nekaj bomo delali v društev, nekaj za "good nekaj pa za reklamo. Upam.
bo šlo vse dobro naprej m
dabf
mo imeli veliko veselja in užf s tem. Bomo pa še kaj več o poročali, saj to je menda poročilo iz naše naselbine ^ letu—tako smo napredni.
A. Vatovec,
tet

Koncert Adrije
Cleveland, Ohio—Pevski Adria priredi svoj pomla' koncert in ples v nedeljOi aprila ob 4. uri popoldD® American-Jugoslav centru _ Recher Ave. Ta zbor je še in člani in članice so tukaj ni. Večina teh pevcev so člani mladinskega pevsk®' zbora Škrjančki, ki-se je v Euclidu pred leti, potem P® razpustil.
A več teh pevcev se je lo in ustanovili so novi zbor r imenom Adria. Pdridriižili s" še drugi, tako da je že močan zbor in upajo, da . nadaljevali s pevskimi in sicer z vašo pomocjO' , pravi pregovor: "Pomag^^, sam in pomagali ti bodo s® gi," in tako je prav.	^
Kolikor ie meni znano, ..
ge
lo trudijo, da bi se največ f
naučili, in se ne sraniuj^J''^^^ so sinovi in hčere sloveu®''^. ja tere. In če so otroci	ijj
so Slovenci, ne vera, ^ jih tudi vi starejši ne .pj^l in jim dali vso pomoč, ki j"
trebujejo.
Za pevovodja imajo znanega Mr. Anton ScW ^ podučuje najboljše pevske
v Clevelandu in drugje. * ste vabljeni, da napoln®''®^^|j!; rano, in gotovo boste in rekli boste: "Dobro so ^ še jih pridemo poslušat-
Po koncertu se začne P.^ tudi za večerjo bo vse P ^ Ijeno. Ob 8, uri pa nastop^^ nalov orkester, tako da bra postrežba za vse. j Torej, ne pozabite koO^^^ p
tu rojenih slovenskih deklet pri Adriji v n aprila v Euclidu, Ohio
ZSSR KUPUJE STROJ® SUROVINE	.pil
Po podatkih o mednaro
govini, ki jih je zbral a trgovinski oddelek, je za
Iz Jutrovega
Cleveland-Newburgh, Ohio — Pri nas na Jutro vem nameravamo napraviti nekaj posebnega za to poletje. To stvar je sprožilo društvo Danica, št. 34 SDZ in upamo, da se kodo pridružila še druga društva v naselbini.
Nameravamo namreč prirediti veliko balincarsko tekmo na balincarskih prostorih Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Vsa društva so z veseljem sprejela to novico, zdaj se bomo pa pričeli počasi pripravljati.
vjetska zveza pospešeno vati na svetovnem trg^i količine kavčuka, kositr^^^^j^i ne, bakra, bombaža i" ® Poročajo, da je kupila So ^ zveza samo leta 1950 8 kavčuka, v glavnem ^ j)* pred drugo svetovno
okrog
Uršula Mule j, 1218 E. 74 St.; Nekatera društva fco že izvolila
je uvažala samo ton letno. Mislijo, da so ^ ton malajskega kav^ f premljenega v Hong ^ slali večinoma v Sovje^^pj]; zo. Sovjeska zveza je istem razdobju 700 okrog dva milijona fii" y baža in 42,500,000
stralske in novozelands
prvi vrsti ^
Stroje, v kupuje Sovjetska zveza ji in Veliki Britaniji- ® / prodala leta 1950 jgicf'' zi za milijon dolar
nih strojev in industrij®
teriala. Belgijsko-sdvj^^^ r, govinska pogodba	'''j,
določa izvoz industriji teriala v približno en®
uosti.
J
12. aprila 1951.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
BELI SOVRAŽNIK
(Nadaljevanje)
"Tudi pred glavnimi samostanskimi vrati je bila straža. Ponoči so prihajale tako imenovane 'kurirke' v vojaških plaščih, ki so ostajale pri oficirjih vse do jutra. Zjutraj so nam to pripovedovale straže, se nad tem zgražale in to obsojale. Toda 'kurirke' so prihajale še na prej." (Ko je bila govorica o skrivnih ženskih nočnih obiskih pri belogarcžstih v samostanu polna že vsa dolina, je kaplan Mohor, ki ga je kot sodelavca ^lih [pozneje se je tudi sam oborožil in odšel med nje] stvar bolela, poskusil napraviti sra-Dioti konec s pridigo pri fari, da Je ženskam prepovedano zahajati v samostan, in ostal seveda glas vpijočega v puščavi. Op. I.
P.)
"Neprenehoma smo se pri belogardistih pritoževali," beremo pri pater priorju dalje, "ter se ^ i^jimi prepirali, ker so se obnašali in delali tako, kakor da je Samostan njihov, brez vsakega Vprašanja in dovoljenja rabili ^a debelo samostanska drva, je-^ali samostansko seno, dajali odvažati drevje, ki ga je posedal samostan itd., z druge strani pa so govorili, da komunizem •^tiičuje zasebno lastništvo in da je treba zato boriti proti nje-na življenje in smrt." Ta čudna farovška vojska, s ^^ancoskimi puškami kakor fi-^olovkami, baskovskimi čepica-in plačami v lirah, je bila ^Ma s svojim narodom in sama ."led seboj. V komandantih niso ^^deli lepega zgleda. Kaj bi se I'oteni čudili, če so belogardisti ®^oje častnike sovražili. "Komandantom so ugovarjali in jim ^^čkrat odrekli poslušnost ter Potili, da bodo odšli in celo, da Jih bodo pobili," piše pleterski Pater prior o tej stvari.
'Ob nedeljah so imeli po na-^*di na samostanskem dvorišču službo božjo in pridigo. V samo-®tanu je stanoval duhovnik Ko-Plenik iz, Orehovice." Prior ga videl nikoli, "niti se ni sam ^ikoli prišel predstavit. Bil je ^^den. Oborožen je bil do zob.
ridiga je bila političnega zna-^^ja. Na Brezovici pa je bil voj-duhovnik Sinkar, ki je nosil puško, revolver, okoli pa-Pa ročne bombe." Prior ga je Prašal, ker je prišel včasih v ^ eterje, "kako sme kot duhov-
ril t&ko oborožen. Odgovo-JG, da je to za samoobrambo p. jim je bilo to dovoljeno iz Prior je dejal, "da je to
Cisto
■izključeno, ker je očitno
cerkvenem pravu, je ^f'j^alostneje je bilo, kadar prišel v samostan italijanski iz Št. Jerneja in prine-Pa ^®i°gardiste plačo. To so belim po pravici naj-J zamerili. Dali so se od oku-
Sq plačevati za službo, ki proti svojim lastnim jjjj^^^'^dnjakom, in tudi mi smo t^ji ° zelo zamerili ter jim oči-(Sg ! So italijanski plačanci. Se	svoje prepričanje, naj
a	idealizma brezp
„ to Judeževo plačo.
j® potem čudno, da so bele porazili? Tudi Zasto dobivali od Italijanov jaii 1 Makaroni jim niso pri-jih zlivali v kanal. . . V jij • januarja 1943 je prišel na inšpekcijo bele Gambara .. . Pred četi j® dal Gambara vsaki je	lir, da si kupijo, kot
pijače . . .
■^bti^v^^l^anje belih in njihovo v *0 bili najčrnejši dne-^^"^ovini Pleterij. Koliko vbI zavoljo njihove
neuglajenosti in brezobzirnosti, nesramnosti in divjaštva, je težko opisati."
Tako popisuje življenje bele garde v pleterskem samostanu pater prior, dr. Josip Edgar Leopold. Ni čudno, če se mu po vsem tem izvije težak vzdih: "Kolikšna sreča, če bi odšli."
Tudi poveljenik partizanske prve operativne zone, Milovan Saranovič, pravi tisti čas v svojem poročilu o boju za Pleterje: . . tišino tega samostana so zmotili s svojo navzočnostjo be logardisti, ki so se vanj naselili in s svojim nenravnim in razuzdanim življenjem oskrunili samostan."
Partizani v gozdovih pa so sklenili, da bodo Pleterje zopet osvobodili in svobodno deželo, ki se jim je ob okupatorjevi ofenzivi zožila, zopet razširili.
DA SE SAMOSTAN OČISTI
Obroč belogardističnih postojank okoli Gorjancev so partizani začeli razbijati že dobra dva tedna po končani okupatorjevi veliki jesenski, tako imenovani "tretji" ofenzivi. V ponedeljek, 23. novembra 1942, sta Cankarjeva brigada in gorjansko-belo-kranjski Vzhodnodolenjski odred napadla belogardiste v Sv. Križu pri Kostanjevici. Ko so jim partizani že uničili edino strojniško gnezdo v zvoniku, zajeli orožje in mitraljezce—eden od njih je padel iz stolpa—ter jim je pretil pogin, so belogardiste rešili Nemci in Italijani, ki jih je nemški sekretar z Bro-da, Weispflock, zgrda prignal na pomoč v gosti megli iz Kostanjevice po nemški strani.
Stari svetokrižki župnik Andrej Zupane, si je v svoj preprosti dnevnik poln hvaležnosti zapisal: "Tisti Weispflock, ki nas je hotel prej uničiti, nas je sedaj rešil." Nesreča belih v zvoniku pa mu je tila očitna kazen božja, ker so šli z orožjem v cerkev.
Boj sam pa je izpričal, da Sv. Križa beli ne bodo mogli braniti.
Že štiri dni kasneje napadejo slovenski partizani in žumber-ška 13. proletarska brigada močno utrjeni Suhor na drugem koncu Gorjancev, del posadke uničijo, del zajamejo. One, ki so prelomili obljubo, da ne bodo nikoli več služili okupatorju, pa so že drugič padli v jetništvo, po-strele, prostovoljce uvrste v svoje oddelke, ostale pa poduče o zločinstvu izdajstva, jim vze-mo uniforme ter zapode domov.
Podgorci so bili tisti dan priče nenavadnim prizorom. Videli so bose ljudi, prihajajoče od Su-horja, v samih spodnjicah in bežeče- v celem po snegu na vse strani. Človeškim naseljem so se izogibali ■ po velikih ovinkih, iščoč samotnih poti in steza.
S Suhorjem je popustil najtrdnejši steber v belogardistič-nem obroču okoli Gorjancev. Udarec po belih, ki so se lahko miselno predali omami lastne propagande, da so uporniki iz-trebljeni, je bil kakor levja šapa po brezskrbni živali. Belih po sadk se je polastil brezglavi po-plah. Iz Sv. Križa so zbežali v Kostanjevico; škocjanski so se raztepli, njih komandant je s prepustnico za Nemčijo pribežal v Kostanjevico; iz Dobravskega gradu, Gracarjevega turna in Orehovice so se umaknili že prej. Major Novak je svoje velike strateške načrte v naglici pospravil; kakor se je bil iz noči vzel, ga je noč z njegovimi sanjami o letališčih na Gorjancih zopet vzela.
(Dalje prihodnjič)
Zagorski fo to am ate rji razstavljajo
Litija, 31. januarja. — V Zagorju ob Savi je močna fotoa-materska organizacija (38 članov), ki se je po osvoboditvi razvila kot odsek Ljudske tehnike, zdaj pa se je osamosvojila in ustanovila samostojno "Foto-društvo" Zagorje (FDZ), ki ima svoje klubske prostore. Prostor je sedaj že premajhen in se člani bore za udobnejše prostore. Člani se spopolnjujejo v tečajih in pri razgovorih v klubu. Prav zdaj so priredili poseben fotoamaterski tečaj za tamkajšnje .pionirje, ki ga vodi član FDZ, tovariš Miklič.	'
Fotoamaterji so začeli v zadnjem času z razstavami vzbujati zanimanje za fotografsko umetnost. Najprej so razstavljali v Zagorju, potem v Hrastniku, kjer je fotoamaterstvo že precej razvito, v nedeljo 28. januarja so prenesli Zagorjani razstavo v Litijo, kjer je bila odprta do 5. februarja.
Razstava v Litiji je nameščena v verandi mestnega gostinskega obrata na Pošti. Za razstavo je v Litiji precejšnje zanimanje in ljudje—tudi kmetje in mladina — pazljivo ogledujejo posamezne motive. Razstava bo povsem dosegla svoj namen, verjetno tudi v tem, da bodo obnovili fotoklub v Litiji fotoa-matersko idejo precej močno razvito. Fotoklub Litija je bil eden prvih v Sloveniji in Litija-ni so imeli eno prvih fotografskih razstav na podeželju.
Zdaj pa še nekaj besed o nekaterih razstavljalcih in njihovih važnejših razstavljenih delih. Zagorski zdravnik dr. Kaj-zelj je znan planinec, o žetvi z njegovih potovanj govore uspele slike. Kajzelj je izvrsten kra-jinar, ki je obhodil precej našega sveta, kamera mu je ohranila mnogo teh spominov. Rudniškemu nameščencu Stravsu bodo Zagorjani še čez leta hvaležni, ker je nalovil obilico motivov iz sedanjosti, razstavlja več uspelih posnetkov o ženi rudarja, kopači, motivi z elektrifikacije ki rudarskega dela itd.
Največ razstavljajo zagorski železničarji. Grebenčev posnetek "Delo na progi," je dokument o delu naših železničarjev pri obnovi—med narodnoosvobodilno borbo—porušenega železniškega omrežja.
Priman snema rad tihožitja. Goričan je delavec v zagorskem rudniku, ki je delal svoj čas v Franciji ter je tudi član FDZ. Njegov motiv zasavske soteske, imenovan "med gorami," kaže posrečen izraz enega izmed lepih prizorov z naše Save, v ozadjih so zagorske apnenice in hrib Rigel, ki izginja, ker ga krušijo apneničarji. Kretnik zagorske postaje. Miklič sega rad po fiz-kulturnih motivih, na primer Kolesarji, fizkulturniki v sprevodu itd.
Gotovo je, da so za preproste ljudi najbolj privlačni motivi iz naše domače doline. Kajzelj pa ima lepo število posnetkov tudi iz drugih delov naše države. Zagorskim fotoamaterjem je treba priznati, da so podjetni, ter so se spravili k delu, ki mnoge druge zaradi težav pri nabavi foto-materiala ovirajo.
Ta prva njihova razstava prikazuje njihove motive še brez selekcij. Zbrali so nad sto povečanih slik in bi nekatere lahko izločili, zlasti tiste, kjer so posnetki preveč narejeni in osebe na sliki strme v fotografsko lečo, namesto da bi jih posnel amater neopazno. V bodoče bi lahko te izpadle iz javnih razstav. Razstavo bo treba tudi bolj smotrno urediti.
H koncu bi želel, da bi ta razstava res razmajala litijske fo toamaterje, ki naj bi pričeli s
BOLEČE
NOGE?
•Kurja očesa »Žulji "Revmatiki podobne bolečine "Oiiski "Trudne, boleče noge • Krčeviti prsti 'Boleče pete
Ne glede kakšne neprilike imate z nogami, vam bodo naši izkušeni prodajalci pokazali kako je na tisoče ljudi našlo hitro, ceneno olajšavo z zdravili in pripomočki, Dr. School's Foot Comfort Remedies, Appliances in Arch Supports.
MANDEL SHOE STORE 6125 St. Clair Ave.
dvoja vrata od North American banke
HURT?
* Corns •Callousof 'Rheumatic-like Foot and Leg Paint > Bunions • Tired, Aching Feet • Cramped Toes 'Sore Heels
No matter what your common foot trouble may be our highly skilled attendants will show you how thousands have found quick inexpensive relief with Dr. Scholl's Foot Comfort Remedies, Appli-' ances and Arch Supports.
MANDEL
SHOE STORE
6125 St. Clair Ave.
Two Door From North American Bank
fotografiranjem dokumentarnega gradiva iz Narodno osvobodilne borbe in petletnega ustvarjanja. V našem okolišu je treba posneti in ohraniti kot dokumente mnoge podrobnosti, ki jih še vse doslej nismo ohranili v sliki, tako na primer razne partizanske bunkerje, kurirska zavetišča, podzemno tiskarno v Cirkušah pri Litiji in partizanske pa tudi švabske utrjene postojanke na Veliki Preski in drugod, ki jih bo treba na vsak način ohraniti zanamcem. • ž.J.
(Ponatis iz "Ljudske pravice".
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu iv dome'
POTROŠNJA CIGARET
Če verjamemo statistikam, so leta 1950 kadilci v Zedinjenih državah pokadili 350,000,000,-000 cigaret.
SVETOVNO PRVENSTVO BO NA BLEDU
Beograd, 26. febr.—Na'konferenci podkomisije za padalstvo Mednarodne letalske federacije, ki je bila 17. in 8. februarja v Haagu, so sprejeli predlog, da se prvo svetovno prvenstvo v padalstvu organizira letos v Jugoslaviji. Proti temu predlogu se je izjavil delegat Sovjetske zveze, ki si je prizadeval, da bi se svetovno prvenstvo poverilo kateri koli drugi državi. Drugi delegati pa so zavrnili sovjetski predlog.
Ti delegati so razen tega izjavili, da bodo njihove padalske ekipe, kakor tudi ekipe nekaterih drugih držav, ki še niso mogle poslati delegatov na to konferenco, sodelovale na tem prvenstvu. Sklenili so, da bo prvo svetovno prvenstvo v padalstvu avgusta letos v Lescah pri Bledu.
PEVSKI ZBOR JADRAN'
v p R I z o R I ROMANTIČNO OPERETO V DVEH DEJANJIH
"Začarani zvonovi"
v nedeljo, 15. aprila 195*
v SLOV. DEL. DOMU NA WATERLOO RD.
PRIČETEK OB 4. URI POPOLDNE
V
PROGRAM
Pozdravni govor ......................... Joseph Durn
OSEBE
HENRIK, grof PREMSKI .................. Frank Kosich
MARKO PERETIČ, ribič.................Peter J. Kotorac
GAŠPAR, skopuh ........................ Frank Kristoff
ZEMLJAK, vaški župan...................Peter Tomsic
MILENA 1 _ . . .	......... Angela Zabjek
ANICA r Gašparjev. varovank........Stephanie C. Tolar
JERICA ^	..........................Vida Kapel
IVANK^ /	......................Wilma Glazar
VAŠKA DEKLETA IN FANTJE....................Zbor
PLESALCI IN PLESALKE
Frances Godnavec	Ruth Vidrich
Anthony Kolenc	Tony Zakrajsek
Dirigent ............ Vladimir Maleckar
Režiserka...........Florence Yeray-Slaby
Pianistinja...............Dolores Kaucic
Prevod pevskih točk.......Mary ivanusch
Prevod besedila ......... Marion Urbancic
Napovedovalka ............Manca Bashel
Masker .................. Louis Kaferle
Električar................Walter Lampe
Mojster odra.................John Sorc
Kostumer ................ Wilma Glazar
Rekvizitor ............... Ernest Tibjash
Oskrbnica garderobe.....Louise Zabukovec
PRVO DEJANJE: Na Premu DRUGO DEJANJE: Isti dan opolnoči, na vrtu pri gradu
PO PROGRAMU SE VRŠI PROSTA ZABAVA IN PLES IGRATA VADNAL IN KRISTOFF ORKESTRA
"TESLA"—DOMAČ RADIJSKI APARAT V PROSTI PRODAJI
Zdaj so v prosti prodaji tudi radijski aparati pod enakimi pogoji kakor drugo industrijsko blago za široko potrošnjo. V prodajo je prišla že nova vrsta domačega radijskega aparata "Tesla 51."
Novi radijski sprejemnik je vzbujal veliko pozornost že na jesenskem zagrebškem velesej-mu. Zdaj so prve zaloge novega domačega sprejemnika v Beogradu že razprodali. "Tesla 51" je v primeri s "Kosmajem" precej izpopolnjen. Lastniki sprejemnika "Kosmaj" pa radi potrdijo, da tudi prva vrsta jugoslovanskega radijskega aparata ni slaba.
Med obema vrstama domačih sprejemnikov pa je največja razlika v tem: "Kosmaj" je iz-Sfelan skoraj iz samih uvoženih sestavnih delov, medtem ko je "Tesla 51" nad polovico iz domačega materiala. Strokovnjaki uvajajo dan za dnem več novih domačih sestavnih delov. Ko bo obratovala toavrna elektronk v Nišu, pa bodo jugoslovanski sprejemniki iz samega domačega materiala.
(Ponatis iz "Ljudske pravice"^
RAZNO
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 1-9138
DOBRI NAKUPI
v notlinghamski okolici
Lepa hiša s 6 sobami; fornez na plin, beneški zastori, zimska okna in vrata. Vse v najboljšem stanju. Samo __________________________________ $11,900
Hiša za 2 družini na E. 141 St. 5 in 5 sob. Lota 240x140; pohištvo v drugem nadstropju je vključeno
v prodajni ceni_________________$13,900.
Za podrobnosti se oglasite pri
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE .1-5030
RAZNO
Naprodaj je kuhinjska ^ peč na plin.
V zelo dobrem stanju. Pokličite HE 1-5062
HIŠE NAPRODAJ
2 hiši, vsaka za eno družino, na eni loti, se proda. Ena ima 6 sob, druga 3 sobe. Se lahko takoj vselite.
Pokličite MU 1-6880
DELO DOBIJO MOŠKI
KLERKINJA ZA PISARNO
v starosti 18-30 let
Dobra prilika če želite stalno delo v snažni pisarni. Mora znati nekoliko tipkati. 5Vž dnevni tednik. Plača $55.
OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave.
Drill Presses
SMALL SINGLE SPINDLE
Lathe-Lo Swing Operators
Lathe
CENTERING SPEEDCHUCK AND HAND CUT-OFF
Lathe
AUTOMATIC CUT-OFF
Robbing Machines
VERTICAL OR HORIZONTAL
Press Helpers Assemblers
LINE AND HEAVY NON-PRECISION
Burring Machine
OPERATORS
Tool Makers
Toolroom Machine Operators
Toolroom Cutter Grinders
Threading & Tapping
MACHINE OPERATORS
Boring Machine Operators
HORIZONTAL MULTIPLE
Radial Drill-Large Milling Machine
POWER HORIZONTAL
Assemblers-Correction
DOBRA ZAČETNA PLAČA
Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8. zj. do 4.30 pop.; ob torkih in četrtkih tudi od 6.30 do 9. zvečer; ob sobotah od 9. zj. do poldne.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0300
DELOMA IZURJENI
in
neizurjeni delavci
DOBIJO DELO PRI
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
Visoka plača od ure. Prilika za napredovanje. Na vzhodni strani. Begunci dobrodošli.
1088 IVANHOE RD.
2[avarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
DELO DOBIJO MOŠKI
KOVINSKI DELAVCI
za industrijsko kovinska dela Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR
THE FOUNDRY EQUIPMENT CO.
1831 COLUMBUS RD.
(med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajo)
NEDRŽAVLJANI
Ali bi radi delali v naši moderni kovačnici? Ako bi, vam bomo skušali izposlovati potrditev od vlade Zedinjenih držav za vašo uposlitev.
Izkušnja ni potrebna. Vas bomo trenirali' na najbolj moderni opremi, pod najboljšimi delovnimi razmerami v deželi.
Ce želite zanimivo in kor-ristno kariero,
ZAPROSITE SEDAJ
Dobra plača od ure in idealne delovne razmere. Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift.
Uposljevalni urad odprt od 8. zj. do 5. pop. vsaki dan. Ob sobotah od 8. zj. do 12.
TH9MPSON PRODUCTS. INC. '
23555 EUCLID AVE.
, OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
12. aprila 1951.

t

MIMl MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN
X
A
A
V	v
(Nadaljevanje)
Dolina, ljudje . . .
Zazdelo se jim je, kakor da so že zdavnaj zapustili dolino in odšli v gozdove. Dnevi v gozdovih so bili dolgi. Minevali so med menjavanjem na straži, stikanjem za hrano in drvmi, pričakovanjem sporočil iz doline in ugibanjem, kako se bo vse razvilo. Vsi ti kovinarji, ki so se zbirali v Možaki ji, niso v vsem svojem življenju toliko ugibali o politiki in postavljali tako drznih in neverjetnih domnev, kakor v dolgih dneh, ki so jih prebili v gozdni globeli. Na Jesenicah je bilo življenje težko in izhoda ni bilo nikamor drugam, kot v gore, v borbo. Ljudje so prišli v gozdove in tu se je šele nekaj začenjalo. Med prvimi je prišel Drago Mu-šič. Morda bi še vedno tiho trpel v dolini, da ga ni naključje pognalo na težko pot. Videl je, kako so odpeljali njegovo mater, a je zbežal k znancem in se skril. Tovariši komunisti so se zavzeli zanj in ko je prišel v Možaki jo, je prišel tja z določenim ciljem. Partija mu je poverila poveljstvo nad deset-ko ljudi, ki naj bi prižgala plamen upora. Drago Mušič sam pa si ni bil tako na jasnem, kot tovariši na Jesenicah. V glavi mu je megleno blodila misel o nekakšni revoluciji, ki naj nastane v Nemčiji sami in pomete z hitlerjanci. K tej desetki se je pridružil Gašper, ki je prinesel s seboj celo harmoniko. Njemu je bilo vseeno, ali bo v
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
HELP WANTED—Domestic
COMPETENT Woman. Assume full charge 2 small children. Mother employed. Nice home for right party. Stay.
HAymarket 1-3283
COMPETENT Woman to assume full charge of children. General' housework. Mother employed. Stay. Private room. Good salary.
TOwers 7172
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Family (3 adults), one schoolage boy, need 4-5 room apartment unfurnished. North, Northwest. Near school. Moderate rental to $55.
,	EAstgate 7-3060
Nemčiji revolucija, ali je ne bo. Hotel se je boriti proti Nemcem, ki so zasužnjili domovino, in je kaj malo mislil na to, da so ti Nemci fašisti. Za njim sta prišla Miha in Albin, ki ju je prignala sila in strah. Vsa šest-najstorica pa je verovala, da bo vojne kmalu konec, najkasneje v dveh mesecih. Potem . . . potem se bodo pač vrnili v tovarno in življenje bo teklo dalje.
Miha je razmišljeval o vsem tem, ko so trudbma lezli proti soteski Vintgarja. MaloTeren'je bil, v nemško revolucijo ni verjel in tudi v to ne, da bi bilo vojne tako hitro konec. Nemci so trezni, preračunljivi ljudje, hladno misleči. Miha je bil na-čitan in je vedel, da so Nemci delali revolucije na papirju. Saj celo Hitler govori o neki revoluciji, ki da se je izvršila takrat, ko so nacisti prevzeli oblast. Končno, saj je pri tem tudi tekla kri. Te'kla je kri delavcev komunistov, ki so jih nacisti pobijali skrivaj in ponoči po cestah. Do jutra so izmili celo sledove te krvi, da bi ne vzbujala gnusa pri solidnih meščanih. Ko bi pa Nemcem le prišlo na misel, da bi se uprli, bo že gestapo poskrbel, da jih bo ta želja hitro minila. Če je pa položaj ta, in Miha si je moral priznati, da ni drugačen, je dobro in prav, da so se podali v dolino in bodo nekaj začeli.
Iz misli ga je zdramil klic. Drago se je ustavil, stopil ob stran in počakal, da so vsi prišli do njega. Stemnilo se je že tako, da so se komaj še prepoznavali.
"Kaj je? Ali bomo počivali?" je vprašal hripav glas.
"Nič počitka," je odvrnil Drago. "Eden ali dva naj pregledata okolico, če je pot vama. Kdo se prostovoljno javi?"
"Jaz!" — "Jaz!", sta skoraj hkrati odgovorila Miha in Albin. Tudi drugi so se oglašali.
"Dva sta dovolj," je odločil Drago. "Preglejta, če so Nemci v vasi in kmalu se vmita. Čakali vaju bomo v bližini vasi."
Miha si je popravil nahrbtnik, ki ga je rezal in mu žulil ramena in se ujezil, čemu ga pravzaprav vlači s seboj. Partizanu vsega tega ni treba, samo ovira ga. Stisnil je zobe in dvignil roko k ščitku.
"Previdna bodita!", ju je opominjal Drago.
"Nisem prvič v teh krajih," je odvrnil Miha.
Z Albinom sta se ločila od skupine. Partizani so ostali na mestu in gledali za njima, pa so ju kmalu izgubili iz vida.
Molče in urno sta se vzpenjala navkreber. Včasih soju oplazile mokre veje po obrazu, zapenjale so se jima na nahrbtnike in ju vlekle nazaj. Miha je stopal lahkotno. Albin ni bil tako odporen, večkrat je postal in duškal. Tako sta dospela' na vrh grebena in pod njima je zazijala črnina doline. Slabotne lučice so migotale v raztreseni vasi. Ustavila sta Se.
HELP WANTED—MALE
NECESSARY DEFENSE WORK
TOOL & DIE MAKER
EXPERIENCED MEN — TOP WAGES PART OF WORK IS DEFENSE PROJECT PAID HOLIDAYS AND VACATIONS 8 TO 4:30
JOHNSON FARE BOX CO.
4619 N. RAVENS WOOD
"Samo da sva na vrhu," je zasopihal Albin.
Miha se je zaničljivo posmeh-nil. Pot ga ni ugrela. Še obleka se je skoro posušila na njem in to mu je dobro delo.
"Ali si še moker?", je vprašal Albina.
"Moker, od potu," je povedal ta.
"To je dobro," je rekel Miha. "Takole hitro stakneš pljučnico. Toda, kdo bi zdaj mislil na to! Zboliš lahko doma, ko potem polegaš v postelji in ti mama kuha čaje. Mi pa ne bomo smeli več zboleti. No, pojdi-va navzdol."
"Kje bova našla četo?", je zaskrbljeno vprašal Albin.
"Jih bova že nekako našla. Da bi le v vasi dobro opravila," je menil Miha.
Brezpotja je bilo konec, stopila sta na kolovoz, ves razrit, z globoko drčo po sredi. Tod so vaščani vozili debla v dolino. Zdaj sta vedela, da je to najboljša in najkrajša pot v vas. Pospešila sta korake. V vasi spodaj je zalajal pes in oglasili so se mu psi z vseh dvorišč.
"Ali slišiš? Zakaj neki tako lajajo?", je vprašal Albin.
"Nič ni. Zalaja eden, pa se mu vsi oglasijo," je menil Miha.
Bližala sta se hiši, pred katero je bila skladovnica debel. Miha se je ustavil, premišljal in menil
"Tu se ne bova ustavljala. Pojdiva kam drugam."
Umaknila sta se nekoliko nazaj in obšla veliko hišo. Hodila sta dolgo in prišla mimo druge hiše. Tudi tu je Miha krenil dalje.
"Še v Krnico naju boš prignal," je zagodrnjal Albin. "Zakaj bi ne vprašala kar pri prvi hiši."
"Saj prav zato," je rekel Mij ha. "Čim bližje Krnice, tem bolje morajo vedeti, ali so Nemci prišli v vas. Preklicano dolga vas, ali ne? Tri ure hoda, pravijo, da je od prve do zadnje bajte."
Na mali jasi, ob šumečem potočku ' sta uzrla majhno, leseno bajto. Miha je odločno prebre-del Radovino in krenil proti bajti. Pod noge se mu je zaganjal majhen, bel psiček, in srdito bevskal,
"Prekleta mrcina, še izdal naju bo!", je zagodrnjal Albin.
Pasji laješ je odmeval okoli in iz daljave so se oglašali drugi psi. Miha je pogladil čuvaja po glavi in se mu dobrikal. Pes je kmalu utihnil in jel mahljati z repom.
"Vidiš," se je Miha v temi nasmehnil Albinu.
"Ali poznaš ljudi?", je vprašal Albin.
"Nikogar," je odgovoril Miha. Vkljub temu se je pogumno približal bajti. Na koncu je stala preprosta ograja, ki je obdajala mali vrtič. Bajta je bila tako nizka, da sta se morala skloniti pod ostrežjem. Ustavila sta se pod oknom in prisluškovala. Iz hiše je bilo čuti nerazločno govorjenje. Videti nista mogla ničesar, okno je bilo skrbno zagrnjeno. Miha je odločno potrkal na šipo.
Govorica v bajti je utihnila. Za zastorom se je premaknila senca. Nekdo je šel po hiši. Ca-'kala sta, nato je Miha še enkrat odločneje potrkal. Pes, ki je doselj molče stal ob njem, je ob trkanju znova zalajal, se zaletel na konec hiše, bevskajoč obletel bajto in se vrnil k njima.
"Kdo pa je," je iz hiše vprašal dekliški glas.
Miha se je nasmehnil. Zamikalo ga je, da bi se pošalil z dekletom, pa je takoj odgnal to misel.
"Odprite; pošteni ljudje smo," je rekel zamolklo.
"Domačini so," je rekel dekliški glas. Moški glas je nekaj zamomljal.
Senca se je spet premaknila mimo okna. Potem so zaškripa-
la vežna vrata in zapah je zdrsnil vzid. V temo je pogledala snil v zid. V temo je pogledala
"Kdo je? Kaj pa hočete?," je zvedavo vprašala.
Miha in Albin sta se približala vratom.
"Dober večer," je pozdravil Miha.
"Kdo pa ste?", se je dekle vznemirilo in se umaknilo v vežo.
"V hiša naju pusti, bova takoj povedala," je odvrnil Miha.
Dekle se je zmedeno, ritenski umikalo proti hišnim vratom. Odprla jih je na stežaj, da je planila svetloba v črno vežo, poblisnila po starih, pretoplje-nih sajah na steni in obsvetila oba partizana. Molče sta ji sledila v nizko hišo s stropom iz macesnovih brun in z veliko pečjo v kotu. Pri peči je sedel postaven fant, bolj podoben delavcu, kot kmetu. Iz zapečka je gledalo po hiši dvoje zakrpanih škornjev.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in Čitajte "Enakopravnost!"
Pomlad na domačih vrtovih
Med najbolj zgodnje cvetlice, ki jih v teh tako zvanih srednje gorkih krajih vidimo spomladi na vrtovih in v mestnih parkih, spadajo zvončki (snowdrops) in nunka (crocus). Njim sledijo scille, narcize, hiancinte in tulipani. To so čebularice, katerih čebulice je treba za pomladno cvetje posaditi na prosto v jeseni. Ker so večletne, ostanejo lahko leto za letom na istem mestu. Kjer ni teh bolj ali manj trajnih zgodnjepomladnih cvetlic, si nekateri domači vrtnarji pomagajo z marjeticami (bel-lis) in mačehami (pansies), katere je v mnogih krajih možno zgodaj spomladi kupiti poceni že cveteče. Za male gredice ali obrobke pri hišah so te cvetlice zelo prikladne, ker cveto v aprilu in maju, predno moremo računati na cvetje poletnih cvetlic. V vroči poletni sezoni se te cvetlice, dasi so večletne, ne obnašajo posebno dobro, zato jih domači vrtnarji navadno nadomestijo z raznovrstnimi poletnimi cvetlicami.
Enoletnih cvetlic, ki zrastejo, cveto in umrje jo v eni sezoni, je velika izbira. Večina ne potrebuje niti posebne nege, pa daje mnogo pestrega cvetja. V naslednjem so navedene nekatere z imeni, pod kakršnimi jih je možno kupiti v tej deželi od trgovskih vrtnarjev ali od semenskih tvrdk: Ageratum, antirrhinum, balsam, aster, calendula, centaurea, clarkia, cleome, cosmos, dianthus, delphinium, es-chholtzia, godetia, helianthus, heljlchrysum, kochia, lobelia, mi-mulus, mignonette, morning glory nasturtium, nicotiana, petunia, phlox, portulaca, ricinus, sanvitalia, scabiosa, sweet pea, stock, salvia, verbena, zinnia.
Sicer je še mnogo drugih, pa navedene spadajo med tiste, ki jih je prilično lahko vzgojiti s semena in cveto prvo leto, ako so imele dovolj zgodnji začetek. Tudi niso preveč izbirčne glede podnebja. Sadike skoro vseh je možno kupiti pri trgovskih vrtnarjih.
Vse cvetlice ljubijo sončno lego, toda nekatere enoletne cvetlice uspevajo prilično dobro tudi v nekoliko zasenčenih prostorih. Med te spadajo; nasturtium, petunia, nicotiana, calendula, mimulus, godetia, tagetes, cleome, lobelia, impatiens, mignonette, centaurea in torenia. Vse te cvetlice so enoletne. Izmed gomoljastih cvetlic uspevajo precej dobro tudi v nekoliko zasenčenih prostorih razkošne kane (cannas). Cvetlica, ki prenese dosti suše in vročine in ki se zadovolji z najslabšo zemljo, je portulaca.
Cvetlice kot nasturtium, mignonette (resedica), morning glory (slak), helianthus (sončnica) in sladki grah (sweet pea), ne prenesejo dobro presajanja, zato je najbolje posejati njihova semena naravnost na določena mesta na prosto. Isto velja za navadni enoletni mak.
Kljub pozni zimi v nekaterih krajih se izplača semena nekaterih enoletnih cvetlic sejati kar na prosto, kadar vreme dopušča, ker se hitro razvijejo in nastavijo cvetje. Med te cvetlice spadajo: petunia, tagetes, balsam, nasturtium, eschholtzia, calendula, nicotiana, mignonette (resedica) in centaurea. Znane poznoletne astre (aster) se v velikih industrijskih mestih malo kdaj kaj prida obnesejo; najbrž jim škoduje velikomestni dim in prah. Isto velja za go-moljaste cvetlice dali je ali geor-gine, ki malokdaj dobro uspevajo v velikomestnem ozračju.
Med najbolj hvaležne cvetlice lahko prištevamo vsakemu znane- petunije, ki uspevajo povsod in zahtevajo zelo malo nege za obilico pestrega cvetja. Druga zelo hvaležna cvetlica je tako zvani turški nagelj, ki je v tej deželi imenovan marigold ali tagetes.
Domači vrtnarji, ki gomolje kan (cannas) spravijo čez zimo v pripravnih kleteh, jih običajno tri ali štiri tedne pred posaditvijo na prosto posadijo v lončke ali primerne škatle v dro-ban pesek ali zemljo ter zalivajo, da začno že v kleti rasti. Proti koncu maja jih posadijo na prosto, ko imajo že precejšnje poganjke. Ako se suhe gomolje sadi na prosto, zelo počasi začnejo rasti in nastavijo cvetje pozno.
Marsikatera gospodinja želi imeti v kuhinjskem vrtu razne dišavne rastline, ki se rabijo v kuhinji. Seme petršilja in korenja se poseje na prosto, kakor hitro je mogoče zemljo obdelovati. Gojitev teh rastlin ne zahteva dosti truda. Druge upoštevane dišavne rastline so: pre-
..
žilka (sweet basil), kamilice^ (camomile), kimel (caraway) janež (dill), meta (pepermint), drobnjak ali šnitlih (chives), • majron (marjoram), rožmarin (rosemary), vinska rutica (rue), žajbelj (sage), timijan ^ (thyme), pehtran (tarragon), pelin (wormwood). Drobnjak, meta, rožmarin, pehtran in pelw se more kupiti v koreninah pri boljših vrtnarijah ali semenskih . tvrdkah, za ostale dišavne rast-line pa se dobi seme.
v gornjem so navedene neka-i tere skromne informacije in su-gesti je, ki bodo morda nekate- .. rim domačim vrtnarjem in vrt-naricam prav prišle pri urejevanju hišnih vrtičev, ko bodo vremenske razmere tako delo omogočile.
—NOVA DOBA
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Pelkovšek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprej^ mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
EMPIRE C O A L - 8202 Broadway
OLGA POCOHONTAS
IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN
VUlcan 3-3416	Anna For luna, lastnica
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
4 Pairs




4 Months
Deški "Tuffie" elastični vrhi
Blazer Stripe
I Borabažm Anklets
A
pan
z nylonom utrjene nogavice na prstih in pe-teh, za dodatno nošo. V živih pisanih barvah, z elastiko na vrhu, ki v resnici drži nogavice na nogah. Mere 7 do 11.
Po^na ali telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000
Basement oddelek z deško opravo
4
Deški in dekliški
Razprodaja! R^ulami Q W
iz pristnega elk usnja
Oxfords
Mere 8V2 do 12, I2V2 do 3 V Cordovan (temno-rdeči) barv»
(Saddle Oxfords v tan in temno-rd«®' kombinaciji)
Privlačni novi stili za šolsko in nično nošo—z zapono ob strani, z zami ali v saddle stilu. Vrhnji del elk usnja in usnjenimi notra")' podplati, za trajno udobnost in do B nošo, pete in podplate iz gumija-
Basement oddelek s čevlji