TRETJA RAZVOJNA OS Evtanazija: da ali ne? str. 12-13 Od koga je odvisna gradnja ceste? str. 2-3 NA PRAZNIČNEM OBISKU V ■ Občini Kozje str. 28-29 ■o Im It- ■cn ■m im "o St- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 16/ Leto 74 / 18. april 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Slavili smo pred petnajstimi leti! Rokometni bogovi so bili leta 2004 doma v Celju. Čudežne sezone, izjemnega uspeha in svoje zelo nenavadne zgodbe se v intervjuju spominja Uroš Zorman. str. 17 INTERVJU Petra Giacomelli, predsednica Okrožnega sodišča v Celju str. 26-27 Do polnega vozička brez mošnjička Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička! novi tednik radio celje ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 GO, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € +• davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.25 €). TEDENSKA PRODAJA MAUH TELIĆK; * cca 200 250 кц1 Jk Zagotovljena plačilo v dveh dneh na va£ bančni račun. ^jy^iei "Paarte s4., Uti.ii Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana O > Ш > X CNJ novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 16, 18. april 2019 ZADETKI »Tudi kazenski sodniki se v postopkih srečujejo s hudimi življenjskimi situacijami. Kljub temu je treba ostati profesionalen. Sodniški poklic je takšen, da te zadeve spremljajo ves dan. Tudi kdaj ponoči ne pustijo spati.« Petra Giacomelli, predsednica Okrožnega sodišča v Celju »Želimo postati najboljši delodajalec na širšem celjskem območju za inovativen in >brihten< kader.« Tine Prislan, eden od direktorjev podjetja Brihteja »Otrokom običajno razlagam, kaj pomeni dodana vrednost lastnega dela in truda. Lahko prodamo moko za evro ali naredimo testenine za desetkrat večjo vrednost.« Maja Kukovičič, gostiteljica v Kukovičičevem mlinu »Tristo ljudi sem spremljala. Samo trikrat sem od umirajočih slišala željo, da si želijo umreti. Od sorodnikov pa večkrat. Ker smo mi tisti, ki težko prenašamo bolečino bližnjih.« dr. Manca Košir, pisateljica in prostovoljka hospica »Čeferina sem poprosil za morebitno pomoč pri organizaciji našega obeleževanja stoletnice nogometa v Celju. Predvsem da bi nam pomagal poiskati atraktivnega nasprotnika za prijateljsko tekmo.« Bojan Šrot, celjski župan in član upravnega odbora NK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK > 17 ^ 4 \l/ 20 -Al 4 O SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 21 H^fc- 4 уГ Nl/ 22 6 O to ca < Ö Od koga je odvisna gradnja ceste proti Koroški? »Savinjčani hočemo cesto za Korošce, ne za gradbene barone« Poslanec Aleksander Reberšek in predstavniki združenih civilnih iniciativ občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki so minuli petek organizirali terenski ogled tras tretje razvojne osi s priključkom v Šentrupertu in Arji vasi. Čeprav je bil seznam vabljenih precej dolg, so se vabilu odzvali zgolj trije poslanci. Poleg pobudnika še Željko Cigler iz Levice in Franc Rosec iz SDS. Reberšek je večkrat poudaril, da je trasa od Šentruperta do Velenja vsiljena. Še isti dan se je odzvala tudi koroška Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, ki je ogled pospremila z ogorčenjem in ga ocenila za nedopusten politični pritisk na ustavno sodišče, ki naj bi o usodi sprejete trase odločalo še ta mesec. LEA KOMERICKI KOTNIK Glavni namen terenskega ogleda tras hitre ceste je bil, kot je poudaril pobudnik, poslanec Aleksander Reberšek, da bi tisti, ki krojijo usodo ljudi, začutili dejansko stanje in bi se tako lahko lažje in pravilneje odločili. Med povabljenimi so bili poleg poslancev, članov odborov za infrastrukturo in kmetijstvo še obe pristojni ministrici Alenka Bratušek in Aleksandra Pivec ter okoljski minister Simon Zajc. Nihče od naštetih za ogled ni imel časa, nad čemer so bili v Spodnji Savinjski dolini močno razočarani. Aleksander Reberšek je ob tem povedal, da si večina krajanov te ceste ne želi, a da obstaja tudi peščica tistih, ki gradnjo ceste ob pobočju Gore Oljke podpirajo, saj želijo svoje nepremičnine prodati. Kot enega glavnih problemov je izpostavil: »Da ima država te ljudi za norce. Bomo rušili, ne bomo rušili. Ne smete graditi, lahko gradite. Povejte nam že enkrat, da ali ne. Zato si želim, da bi ustavno sodišče čim prej sporočilo svojo odločitev.« Ob tem se še sprašuje: »Kdo ima v naši državi interes graditi? Zakaj nam vsiljujejo dražjo cesto, ki ima tri tunele in enajst viaduktov. V naši državi nimamo denarja za obnovo lokalnih cest in nimamo denarja za vzdrževanje te infrastrukture. Na drugi strani trasa F6 ponuja zgolj en viadukt.« Predstavniki združenih civilnih iniciativ so ponovno predstavili sicer že večkrat predstavljene številke. »Trasa Šentrupert-Velenje ni le zahtevnejša, daljša in dražja, ampak odnaša tudi 54 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, porušiti bi bilo treba 143 objektov Združene civilne iniciative zagotavljajo, da se ne bodo predale in da bodo naredile vse, da cesta doline ne bo preklala na dvoje. Ne izključujejo niti pritožbe na evropsko sodišče. 5Д - TO SODOV i« TO NISO HIŠB r^uENlHZAB0WH^ A3 DRUŽIN 6„?1 ^ avtocest^capametv Al ШШт Svet zavoda potrdil finančni načrt bolnišnice za leto 2019 Nižji stroški dela, daljše čakalne vrste Na svetu zavoda Splošne bolnišnice Celje je bilo pred dnevi dokaj burno pri razpravi o potrjevanju finančnega načrta za leto 2019. Tega namreč svet najprej ni potrdil. S prvotnim načrtom in z novelacijo sanacijskega programa s preseganjem odhodkov nad prihodki v višini 2,7 milijona evrov člani sveta niso bili zadovoljni. Vodstvu je tako svet naložil, naj pripravi načrt, ki bo izkazoval »uravnotežen rezultat«. SIMONA SOLINIC Ko je vodstvo to storilo, je svet finančni načrt za letos potrdil. Tako prihodki kot odhodki so načrtovani v višini malo več kot 116 milijonov evrov. Dokument predvideva zaposlitev enajstih zdravnikov specialistov, devetih medicinskih sester, diplomiranega fizioterapevta, diplomiranega delovnega terapevta, varnostnega inženirja in zdravstvene administratorke. Ogromno točk investicijskega načrta je usmerjenih v začetek del za nadomestno novogradnjo bolnišnice, posodobitev drage medicinske opreme, ureditev čistih prostorov v lekarni, informatizacijo bolnišnice, nujne zamenjave dotrajane medicinske in druge opreme ter v obnovo starih objektov za zagotovitev dodatnih posteljnih zmogljivosti za internistične bolnike. »Skupna vrednost načrtovanih investicijskih vlaganj znaša približno 18 milijonov evrov, od tega je 12,7 milijona evrov sredstev Ministrstva RS za zdravje,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Ocenjujejo tudi, da je potrjen finančni načrt zelo zahteven zaradi zviševanja stroškov dela v skladu z dogovorom s sindikati, ki so komaj »pokriti« z dvigom cene zdravstvenih storitev za leto 2019, a tudi za nazaj manjši dvigi stroškov dela še vedno ostajajo nepokriti. »Poleg tega so se z letošnjim splošnim dogovorom spremenila plačila posameznih dejavnosti, na žalost za Splošno bolnišnico Celje na slabše, na področju nekaterih ključnih storitev. Ugotavljamo tudi, da se je spremenil obračunski model za plačevanje izvajanja urgentne dejavnosti. Ocena izračuna kaže, da nov model ne prinaša pozitivnih finančnih učinkov, obstaja celo tveganje glede možnosti doseganja načrtovanega prihodka. Poleg tega ministrstvo za zdravje zaenkrat ni potrdilo vlog za iz- AKTUALNO 3 Pobočje Gore Oljke, ki velja za sveto goro Spodnje Savinjča-nov, bo morda že kmalu precej drugačno. Hiše, novogradnje, bo zamenjala cesta z večdesetme-trskimi stebri in nasipi. Ју№Ут _ —bj in 43 stanovanjskih hiš ter raz-seliti 150 ljudi. S traso od Arje vasi do Velenja bi bile uničene tri stanovanjske hiše, bilo bi uničenih zgolj devet objektov in 13 hektarjev slabših kmetijskih zemljišč.« Reberšek je ob tem dodal še: »Velenjčani si želijo traso do Šentruperta, ker bi radi po bližnjici prišli čim prej v Ljubljano. Vrednost del na trasi od Šentruperta do Velenja brez odkupa zemljišč in rušenja objektov znaša 308 milijonov evrov ter na trasi Arja vas-Ve-lenje 119 milijonov evrov. Z razliko v višini 200 milijonov evrov bi lahko uredili vse ceste v regiji.« Na nogah tudi Korošci Težko pričakovana hitra cesta ne povzroča skrbi zgolj Savinj-čanom, temveč tudi Korošcem. Čeprav bi država že lahko gradila del ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, se ves čas opira na krak od Velenja do obstoječe avtoceste - posledično ji je uspelo spreti Korošce in Savinjčane. Reberšek ob tem sporoča: »Korošci bi si cesto zaslužili že včeraj. Savinjčani hočemo cesto do Koroške. Potrebujejo jo ljudje in potrebuje jo gospodarstvo. Ne oviramo gradnje. Hočemo to cesto. Ze- limo pa, ker se nas močno dotika, tako okoljsko, družbenogospodarsko kot tudi cenovno, vplivati na izbiro trase.« Vse oči so zdaj uprte v ustavno sodišče, ki naj bi še v tem mesecu razsodilo, ali so bili vsi postopki umeščanja trase F2-2 skladni z ustavo. Ob dolgotrajnih postopkih je res težko napovedati, kdaj bo država začela to nujno potrebno cesto res graditi. Spodnjesavinjčani so jasni, da ceste ne želijo. Kot pravijo, bodo naredili vse, da bo država zgradila cenejšo in okoljsko ter družbeno manj škodljivo cestno povezavo med Velenjem in Arjo vasjo. V koroški Mladinski iniciativi za 3. razvojno os so z ogorčenjem pospremili srečanje v Spodnji Savinjski dolini. Kot so zapisali v dopisu, je vlada januarja 2017 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za traso F2-2 (DPN Šentrupert-Velenje). Ta je bila sprejeta šele štiri leta po tem, ko je bil leta 2013 sprejet DPN Velenje-Slo-venj Gradec. »Dokler odločitev o trasi tretje razvojne osi v odseku med štajersko avtocesto in Velenjem ni bila znana, smo bili Korošci dolgo prikrajšani za začetek gradnje hitre ceste na Koroško. Ko je januarja 2017 vlada končno potrdila traso do Velenja, je to pomenilo zeleno luč za začetek projektiranja in gradnjo koroške hitre ceste.« Prepričani so, da sta občini Braslovče in Polzela z združenimi civilnimi iniciativami z vloženo ustavno presojo ponovno prižgali rdečo luč za koroško hitro cesto. »Korošci še danes trepetamo, kakšna bo odločitev ustavnega sodišča in kakšne posledice bo ta imela za začetek gradnje severnega dela tretje razvojne osi.« V Mladinski iniciativi za 3. razvojno os so prepričani, da je bil zadnji ogled tras nedopusten politični pritisk na neodvisno sodstvo. »Javnost obveščamo, naj bo pozorna, katere politične stranke s figo v žepu dajejo podporo koroški hitri cesti in kdo bo moral prevzeti odgovornost za koroško prometno odrezanost,« zaključujejo. »Nehajmo se preganjati okoli tras, začnimo graditi« Reberšek je krajanom obljubil, da bo za mnenje glede gradnje hitre ceste proti Velenju povprašal tudi premierja Marjana Šarca. In ga je. Premier je v odgovoru na poslansko vprašanje ocenil, da bi se pri projektu hitre ceste do Velenja morali nehati »preganjati okoli tras« in namesto tega začeti graditi. »Če ne bomo tretje razvojne osi začeli hitro graditi in je ne bomo tudi hitro zaključili, bodo nazadovali gospodarstvo in vse druge stvari,« je opozoril Šarec. Strinjal se je, da mora biti vsak projekt, tudi ta, zgrajen transparentno, okoljsko sprejemljivo in v korist državljanov. Je pa opozoril na številne civilne iniciative, ki se pojavljajo ob tovrstnih projektih. »Nekatere imajo dober namen, druge spet drugačnega,« je menil. Dodal je tudi, da na splošno velja, da bi vsi želeli cesto in drugo infrastrukturo, a ne mimo njih. »Prav je, da se pogovarjamo, da izmenjamo stališča, a trasa, ki je zdaj predvidena, je bila izbrana po dolgih mučnih postopkih,« je nadaljeval Šarec. Poudaril je, da nobena od dveh tras do Velenja ni idealna. »Če želimo, da bomo začeli tretjo razvojno os res graditi, da bomo res enkrat dočakali tudi odprtje, moramo nehati ta večna premetavanja sem in tja in s spreminjanjem tras,« je opozoril premier in dodal, da je bilo opravljenega veliko dela, ostaja pa še problem finančne konstrukcije. Foto: Tone Tavčar Saga z umeščanjem hitre ceste se je začela že leta 2007. Ko je bila možnost F2-2 leta 2013 umaknjena zaradi pretiranega posega v kmetijske površine, je pristojno ministrstvo prižgalo zeleno luč za gradnjo kar nekaj stanovanjskih hiš na pobočju Gore Oljke. Ko je vlada Mira Cerarja to traso ponovno obudila in so pristojne službe kljub negodovanju lokalnega prebivalstva sprejele državni prostorski načrt, se je nočna mora za marsikoga v Spodnji Savinjski dolini šele začela. Novogradnje, ki jih je odobrilo ministrstvo, so namreč zdaj predvidene za rušenje. »Pri tem v Ljubljani očitno pozabljajo, da ne gre zgolj za štiri stene, ampak za domove,« opozarjajo pri združenih civilnih iniciativah Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki. Velikonočna poslanica 2019 Kristjani vstopamo v sveto velikonočno tridnevje, ki je jedro celotnega bogoslužnega leta. Ko gledamo in premišljujemo ob Kristusovem trpečem obrazu, v veri že prepoznavamo Njegovo poveličano obličje in pojemo aleluja. Obredi velikega četrtka in petka ter velikonočna vigilija nam pomagajo, da znovapodoživimo skrivnost trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda. Veliki četrtek je dan olja, kruha in vina. Ta dan dopoldne poteka bogoslužje, krizmena maša, med katero pred krajevnim škofom duhovniki obnovimo duhovniške obljube, sodelujemo pri blagoslovu svetih olj in posvetitve svete kriz-me. Zvečer duhovniki v domačih občestvih obhajamo sveto mašo, pri kateri je še posebej poudarjen spomin postavitve zakramenta svete evharistije, Jezusove zapovedi ljubezni, tudi s simboličnim umivanjem nog. Veliki petek je dan teme. Edini dan v letu, ko povsod po svetu ne obhajamo svete maše. V spomin Jezusove smrti na križu molimo križev pot, zvečer pa pri obredih velikega petka poslušamo Gospodovo trpljenje in prejmemo sveto obhajilo. Velika sobota je dan molka in blagoslovov. Jutranji blagoslov ognja in nato blagoslovi jedil se prevesijo v večerno obhajanje velikonočne vigilije, ki doseže višek s slavjem luči, krstom katehumenov in z veselo alelujo, hvalnico vstalemu Kristusu. Velika noč in skrivnost vstajenja. Spominjamo se največjega čudeža in temelja naše vere, to je vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. V tej veri in povabilu k dejavni ljubezni si danes in te dni zaželimo veselo veliko noč. Bodimo blizu Jezusu v njegovem trpljenju in vstajenju. Tako bomo z veselim srcem obhajali velikonočno skrivnost, zaživeli v upanju Kristusove vstajenjske ljubezni, kjer smrt nima več moči in nič ni več izgubljeno. Rok Metličar, škofijski upravitelj Pravila za spremljanje volitev v Evropski parlament 2019 Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku volitve poslancev za Evropski parlament 2019 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji. Organizatorjem volilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katera bomo v skladu z uredniško politiko medija presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. Oglasna sporočila bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika. Uredništvo Novega tednika vajanje posebnih programov za skrajševanje čakalnih vrst z dodatnim delom zaposlenih, s katerimi bi lahko skrajševali čakalne vrste, hkrati ti programi lahko pomenijo dodaten prihodek in pozitiven učinek na poslovanje,« pojasnjujejo v bolnišnici. Dodajajo, da večino odhodkov predstavljajo stroški dela, zato je popravek finančnega načrta v največji meri posegel na to področje. »To pomeni, da so v popravku finančnega načrta opredeljeni dodatno omejevanje nadurnega dela, dodatno zaposlovanje kadra na vseh področjih delovanja in delo po podjemnih pogodbah. Zmanjšanje števila nadur in drugih oblik dela pomeni nižje stroške dela, a na drugi strani tudi neizveden program in daljšanje čakalnih dob,« še pojasnjujejo. Je uprava na novo zaposlovala? Nekateri zaposleni v zdravstveni stroki so nejevoljni, ker naj bi se v zadnjem letu, odkar je v bolnišnici novo poslovno vodstvo, razširilo kar nekaj govoric o dodatnih zaposlovanjih na ravni uprave bolnišnice. Konec lanskega leta je bilo v celotni bolnišnici zaposlenih 2.045 delavcev, od tega je tistih, ki ne delajo na medicinskem področju, 448. »Lani smo v upravnih službah, kamor spadajo splošni kadrovskopravni sektor, sektor za finance in računovodstvo, sektor za ekonomiko, sektor za organizacijo, informatiko in kakovost ter direkcija, zaposlili sedem sodelavcev,« so nam odgovorili v bolnišnici. V tej skupini sta tudi nova poslovna direktorica in njena pomočnica, ki je trenutno odsotna zaradi porodniškega dopusta. Na novo so v bolnišnici zaposlili še vodjo sektorja za finance in računovodstvo, ki vodi tudi sektor za ekonomiko in kuhinjo ter pralnico, ter vodjo sektorja za organizacijo, informatiko in kakovost. Slednje delovno mesto je bilo nezasedeno od leta 2012. Ta zaposlitev je bila posledica sanacijskega ukrepa zaradi boljše organizacije dela administracije, pojasnjujejo v bolnišnici. Na novo so zaposlili tudi strokovno sodelavko v službi za obračun plač, saj se je od leta 2000 povečalo skupno število zaposlenih, ter strokovno sodelavko v službi za kadrovske zadeve in strokovno sodelavko v službi za plan in analizo. »Vse te dodatne zaposlitve so bile opredeljene tudi v finančnem načrtu za leto 2018. Poleg tega smo izvedli nadomeščanja ali delna nadomeščanja oziroma prerazporeditve zaradi odhodov drugih zaposlenih,« pravijo v bolnišnici. »Zaradi dveh štiriurnih invalidskih upokojitev smo v službi za kadrovske zadeve zaposlili še dodatno strokovno sodelavko. Zaradi reorganizacije referata arhiva in prenosa e--arhiviranja v službo za organizacijo smo prerazporedili eno sodelavko iz arhiva v službo za organizacijo. Zaradi odhoda sodelavke v službi za obračun plač smo prerazporedili zdravstveno administratorko v navedeno službo. Prav tako zaradi odhoda informatika smo morali zaposlili novega sodelavca. Zaradi dveh porodniških dopustov smo za določen čas, to je čas nadomeščanja, zaposlili sodelavca v vložišču in pravni službi. V oddelek arhiva smo prerazporedili tudi sodelavca iz pralnice,« še podrobno navajajo v bolnišnici. Nekaj sprememb je bilo tudi v fakturni službi in službi zdravstvene dokumentacije zaradi prerazporeditve in odpovedi dveh delavk, ki naj bi kršili pravila pri vpogledu v medicinsko dokumentacijo. Namesto upokojene delavke v finančni službi njeno delo zdaj opravlja druga zaposlena, ki so jo prav tako premestili. »Prerazporedili, torej brez nove zaposlitve oziroma nadomestne zaposlitve, pa smo še sodelavki iz pralnice v fakturno službo in k blagajni bolnišnice. Prav tako smo zaradi nadomeščanja porodniškega dopusta za določen čas zaposlili informatika,« dodajajo v bolnišnici. Foto: SHERPA NAGRADNA KRIŽANKA POMOČ: ALIM-arabski verski ali posvetni uienjak, AYME-francoski pisatelj (Marcel), KALIPSO-karibski družabni ples, TASTA-klavirska tipka Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 15 se glasi: Igralca v filmu Šazam. Nagrajenci, ki bodo prejeli knjižno nagrado Novega tednika, so: Nejc Košec iz Laškega, Uroš Ropret iz Šenčurja in Petra Konda iz Ljubljane - Polje. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Podpis: TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Šempetrski Sip tudi lani posloval dobro Že tretje leto strme rasti Danes, v četrtek, se bodo sestali lastniki Sipa, najstarejšega proizvajalca kmetijske mehanizacije v celjski regiji. Obravnavali bodo poročilo o lanskem poslovanju podjetja in odločali o delitvi dobička. Sip je tudi lani posloval dobro in že tretje leto zapored dosegel nadpovprečno rast. V primerjavi s predlani je čiste prihodke od prodaje povečal za 26 odstotkov. Rast čistega dobička je bila še višja, saj je družba, ki je v večinski lasti predsednika upravnega odbora Uroša Koržeta ter ostalih dveh članov odbora, ustvarila tri milijone evrov čistega poslovnega izida, kar je za 30 odstotkov več kot v letu 2017. Če bodo sprejeli predlog upravnega odbora, si bodo delničarji letos razdelili malo manj kot 400 tisoč evrov dobička, preostalih 4,6 milijona od skupno 5 milijonov evrov, kolikor je ob koncu lanskega leta znašal bilančni dobiček, bo ostalo nerazporejenih. JANJA INTIHAR Vodstvo Sipa je z lanskim poslovanjem zelo zadovoljno, saj mu je uspelo ponoviti predlansko rast prihodkov od prodaje. Ti so znašali 28,6 milijona evrov, kar je 6 milijonov evrov več kot v letu 2017 in kar 12 milijonov evrov več kot leta 2014. Takšno uspešno poslovanje je predvsem posledica inovativnih izdelkov in še večje usmeritve prodaje na zahodnoevropske in čezoceanske trge. Stroji za profesionalne kmete Šempetrski Sip se je v zadnjih letih usmeril predvsem v proizvodnjo strojev za košnjo trave ter pripravo in zgrabljanje sena. Tako imenovana senena linija, namenjena profesionalnim kmetom, predstavlja že 93 odstotkov celotne prodaje. Lani je podjetje prodalo 4.022 raz- ličnih strojev, kar je za približno četrtino več kot v letu 2017. Trenutno trgu ponuja največjo kosilnico na svetu, ki ima 15 metrov delovne širine, lani je na trg poslalo tudi nov 4-rotorski zgrabljalnik z delovno širino 12,5 metra ter novo skupino pobiralnih zgrabljalnikov, kjer še nima konkurence. Gre za stroje, ki imajo veliko prihodnost, pravijo vpodjetju, saj zaradi številnih izboljšav, ki so plod lastnega znanja, omogočajo višji donos na hektar obdelovalne površine. V štiridesetih državah Čeprav Sip doma zasluži le približno petino prihodkov, je Slovenija zanj še vedno zelo pomemben in tudi največji posamični trg. Največji tuji trgi šempetrskega podjetja, ki ima DISC kupce v štiridesetih državah, so lani bili Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Nova Zelandija, Italija, Irska in Norveška. Zelo pomemben postaja tudi ameriški trg, kamor proda velike stroje. V primerjavi z letom 2017 je Sip lani prodajo v državah Evropske unije povečal za skoraj polovico, z 11 milijonov evrov na malo več kot 15 milijonov evrov. Prodaja v Sloveniji se je s predlanskih pet milijonov evrov lani povečala na sedem milijonov evrov. Prodaja v ostalih državah je ostala na predlanski ravni. Devet odstotkov več zaposlenih Sip že nekaj let veliko vlaga v razvoj in prav zaradi svoje razvojno-raziskovalne dejavnosti ter inovativnosti se je prebil med vodilne proizvajalce kmetijske mehanizacije v svetu. Poleg tega, da so vlagali v razvoj novih izdelkov, so lani v podjetju poskrbeli tudi za posodobitev proizvodnje ter postavili novo prototipno delavnico. Zaradi povečane proizvodnje so povečali tudi öLCViiu z.dpuöiciiiii, in öicci z.d 9 odstotkov. Sip je tako konec lanskega leta zaposloval 247 ljudi, kar ga po številu zaposlenih v proizvodnji kmetijske in gozdarske mehanizacije uvršča na prvo mesto v regiji in na drugo mesto v državi. StP Foto: arhiv NT (SHERPA) Sip je lani prodal 4.022 različnih strojev, kar jeza približno četrtino več kot v letu 2017. Več prihodka in dobička Kmetijska zadruga Šmarje je v letu 2018 ustvarila več prihodkov in več dobička kot leto prej. Prihodki so presegli 18 milijonov evrov, dobiček je znašal skoraj 200 tisoč evrov. Zadruga je odkupila nekoliko manj glav govedi in mleka, je pa njena Hiša vin Emino zabeležila rekorden odkup grozdja, ki je znašal 460 ton. Na nedavnem občnem zboru so člani zadruge izvolili novega predsednika. Stanka Javornika, ki je bil na tem mestu dvajset let, bo zamenjal mlad kmetovalec Jani Erjavec. Zadruga je sicer lani praznovala 70 let obstoja in 30 let delovanja Hiše vin Emino. Kmetijska zadruga Šmarje je v letu 2018 ustvarila malo več kot 18 milijonov evrov prometa, kar je 700 tisoč evrov več kot v letu 2017. Prav tako se je občutno povečal dobiček, ki je v letu 2018 znašal skoraj 200 tisoč evrov, leto prej je znašal 80 tisoč evrov. Direktor Vinko But je ob tem poudaril, da je njihovo poslovanje vsako leto odvisno od številnih dejavnikov, med katerimi je najpomembnejša volja narave. »Drugi pomemben dejavnik so cene na odkupni in prodajni strani. Leta 2018 so se gibale v normalnih okvirih, saj ni ne na eni ne na drugi strani prihajalo do velikih odstopanj.« Velik delež prihodkov zadruga še vedno ustvari z odkupom govedi, mleka in grozdja. Od zadružnikov je v letu 2018 odkupila 2.728 glav govedi in 12,7 milijona litrov mleka, kar je v obeh primerih nekoliko manj kot leta 2017. Največji skok je dosegel odkup grozdja: »Letina 2018 je bila kar 60 odstotkov večja kot v letu 2017 in potrudili smo se, da smo od zadružnikov odkupili rekordnih 460 ton grozdja,« razlaga But. Pomemben del poslovanja zadruge predstavljajo kmetijske trgovine in trgovine Kašča, ki so ustvarile skoraj 8,5 milijona evrov prometa, ter gostišči Zadružnik, kjer so v letu 2018 postregli 166 tisoč malic. Prav tako je zelo dobro poslovala Hiša vin Emino, ki se z vedno več priznanji za svoja vina utrjuje v širšem slovenskem prostoru kot ponudnik kakovostnih vin. Lani je prodala 219.300 litrov vina. »Hišo vin Emino letos čaka pomembna prelomnica, saj smo začeli dela za razširitev in tehnološko posodobitev kleti. Načrtujemo, da bomo naložbo končali do jesenske trgatve,« pravi direktor. LKK Sejem rekordov in industrijskih novosti Mednarodni industrijski sejem je v štirih sejemskih dneh v Celje privabil več kot 15 tisoč obiskovalcev. Veliko mednarodno priznanih razstavljavcev in doslej največja ponudba blagovnih znamk so na sejem privabili kar 25 odstotkov več ljudi kot pred dvema letoma, hkrati je bil presežen tudi rekorden obisk iz leta 2005. Tako razstavljavci kot obiskovalci so potrdili, da gre za enega osrednjih sejmov v regiji in za prostor, kjer se vsaki dve leti predstavijo ključne novosti in dosežki industrije. Mednarodni industrijski sejem je po ocenah razstavljavcev in obiskovalcev največji in najpomembnejši sejem v jugovzhodni Evropi s področij strojegradnje, orodjar-stva, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij. V štirih dneh se je na 350 razstavnih prostorih v sedmih dvoranah predstavilo več kot 900 blagovnih znamk iz 32 držav. Razstavljavci so prav celjski sejem izbrali tudi za kraj, kjer so na ogled postavili več kot sto novosti, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje. Po rezultatih ankete, ki jo je med razstavljavci izvedel organizator, družba Celjski sejem, je več kot 40 odstotkov sodelujočih v času sejma sklenilo nove posle. Spodbuden je tudi podatek, da je večina vprašanih letošnjo izvedbo sejma ocenila kot boljšo ali enako, kot je bila pred dvema letoma. Organizatorji so zadovoljni tudi s tem, da se veliko razstavljavcev v Celje vrača, kar 72 odstotkov je bilo namreč takšnih, ki so na sejmu sodelovali že vsaj tretjič. Sejemsko dogajanje je upravičilo pričakovanja skoraj vseh obiskovalcev. Poleg domačih ga je obiskalo tudi precej tujcev. Največ iz držav balkanskega polotoka (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Romunija, Srbija) ter držav srednje in zahodne Evrope (Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska). Kmalu spet na sejmišče Na celjskem sejmišču bo spet živahno med 9. in 12. majem, ko bo Celjski sejem pripravil tri strokovne sejme - 21. sejem Avto in vzdrževanje, 11. sejem Gospodarska vozila in logistika ter 13. sejem Moto boom. LKK, foto: GrupA Industrijski roboti in robotizacija industrije so bili v ospredju na letošnjem sejmu. Roboti so naša prihodnost, ni se jih treba bati, pravijo strokovnjaki, saj njihov namen ni izpodriniti človeka, temveč ga razbremeniti. Nastop enega od robotov z glasbeno skupino The stroj je bil vsekakor svojevrsten vrhunec sejemskega dogajanja. Marjan Jakob zapušča mlekarno »Res je, lastniki so se odločili za spremembo in po dvajsetih letih vodenje Mlekarne Celeia prepuščam drugim,« je naše informacije, da se v vrhu največje mlekarne v slovenski lasti pripravljajo spremembe, potrdil Marjan Jakob. Kot je še dejal, odhaja v pokoj. Marjan Jakob je vodenje mlekarne prevzel leta 1999, potem ko se je dotedanji direktor Zdravko Počivalšek po uspešni sanaciji podjetja odločil, da bo nove izzive poiskal v turistični dejavnosti. Pred prihodom v Arjo vas je bil Jakob dvanajst let direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, štiri leta je bil tudi predsednik nadzornega sveta mlekarne. V času njegovega vodenja je Mlekarna Celeia podvojila količino predelanega mleka, vložila veliko denarja v širitev in posodobitev proizvodnje, bila prva v Sloveniji, ki je za svoje izdelke pridobila certifikat »pridelano brez GSO«, ter v celoti prešla v last kmetijskih zadrug. Jakob bo na čelu mlekarne do 30. junija. Kdo Marjan Jakob, ki je Mlekarno Celeia vodil pet mandatov oziroma dvajset let, odhaja v pokoj. ga bo nasledil, predsednik nadzornega sveta Anton Pušnik še ne razkriva. Kot pravi, kandidata za novega direktorja še iščejo. Neuradno je mogoče slišati, da naj bi 1. julija vodenje Mlekarne Celeia spet prevzel direktor ene od kmetijskih zadrug na Celjskem. Najbolj pogosto se omenja Vinko But, ki je zdaj direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. JI Foto: arhiv NT (GrupA) GOSPODARSTVO 5 Želijo postati najboljši delodajalec za inovativen kader Od »brihtne« ideje do Brihteje Rast vsakega podjetja je svojevrsten izziv. Z njim se v zadnjih letih zelo dobro spopadajo v celjskem podjetju Brihteja, katerega osnovno poslanstvo je skrb za varnost informacijske tehnologije podjetij. Poleg poslovnega in strokovnega razvoja ter rasti so vodilni kot vizijo razvoja zapisali tudi, da želijo postati zanimiv zaposlovalec. Zato so konec prejšnjega tedna pripravili dan odprtih vrat, na katerem so s sodelavci in partnerji proslavili še selitev v nove prostore. LEA KOMERICKI KOTNIK Kot je povedal Tine Prislan, eden od treh ustanoviteljev, rast poslovanja, zaposlenih in poslovne kulture zahteva tudi rast prostora, kjer se zbrano znanje ekipe lahko širi. V osmih letih je podjetje močno preraslo začetne okvirje, tako pri poslovnih uspehih, številu projektov kot tudi zaposlenih. »Smo inovativno, storitveno usmerjeno in hitro rastoče podjetje, ki ceni in spodbuja vsako >brihtno idejo<. Naši delovni zapovedi sta zadovoljstvo naših odjemalcev in intenzivna skrb za zaposlene,« pravi Prislan. »Nismo podjetje, ki bi nagrajevalo samo s plačo. Res skušamo ustvariti dobro delovno vzdušje.« V podjetju se prepletata dva svetova: svet izkušenj in svet mladosti. »Želimo postati najboljši delodajalec na širšem celjskem območju za inovativen in >brihten< kader. Tesno sodelujemo z izobraževalnimi institucijami, predvsem univerzami po Sloveniji. Ena od naših pomembnejših strank je Univerza v Mariboru, kjer smo s postavitvijo sistema upravljanja iden- titet pomagali rešiti izzive povezane z množičnim dodajanjem pravic ob jesenskem vpisu študentov. Takšno sodelovanje nam pomaga tudi pri pridobivanju kadrov,« je povedal Prislan. V podjetju je trenutno zaposlenih 17 ljudi, do poletja se jim bodo pridružili še trije. Če bodo še naprej uspešni pri pridobivanju projektov v Sloveniji in tujini - do zdaj so projektno sodelovali že na Češkem, Madžarskem, Norveškem, v Nemčiji in Španiji, a tudi v Nigeriji - bodo zagotovo še zaposlovali. »V novih prostorih je 26 delovnih mest,« doda sogovornik. Zadnji dve leti skokovita rast Podjetje Brihteja je lani imelo približno 1,5 milijona evrov prometa, kar je za približno 70 odstotkov več kot v letu 2017. Tudi letos načrtuje rast, ki sicer ne bo tako velika kot v zadnjem letu. Tine Prislan ocenjuje, da bodo v letu 2019 ustvarili za približno 30 odstotkov več prometa. Direktor Tine Prislan pravi, da je v njihovem podjetju vedno prostor za kreativne ljudi z »brihtnimi« idejami. A začetki pred osmimi leti niso bili lahki. Tudi pravi rezultati vsega truda in dela so vidni šele v zadnjih dveh letih, pove Prislan, ki je leta 2011 podjetje ustanovil s prijateljema Simonom Feldinom in Andrejem Zimškom. Vsi so bili zaposleni v IT-podjetjih znotraj večjih sistemov in niso imeli neposrednega stika z uporabniki. »Odločili smo se, da naredimo korak bliže uporabnikom. Ob ustanovitvi smo ugotovili, da je na celjskem še prostor za tovrstno informacijsko podjetje. Danes rezultati dokazujejo, da smo se odločili prav,« je še povedal Tine Prislan. Foto: SHERPA Jagros prevzela druga generacija Vodenje družinskega podjetja Jagros, ki upravlja trgovsko verigo Jager, je prevzela mlajša generacija. Ustanovitelj in dolgoletni direktor Franc Jager odhaja v pokoj, pri čemer v podjetju ostaja kot svetovalec uprave in 11-odstotni lastnik. Z direktorskega mesta se je umaknila tudi Marija Jager, ki je zdaj prokuristka in 4-odstotna lastnica. Vodenje Jagrosa so v teh dneh prevzeli trije sinovi Franca Ja-gra, ki imajo skupaj v lasti 50 odstotkov podjetja, 35-odstotni lastniški delež sta Franc in Marija Jager prenesla na podjetje. S prenosom lastništva in vodenja se je preselil tudi sedež podjetja, in sicer s Podplata v Rogaško Slatino. Kot je dejal eden od naslednikov in solastnikov podjetja Boštjan Jager, ki je bil z obema bratoma že prej vpet v poslovanje podjetja, tudi po tej menjavi bistvenih sprememb ne bo. Podjetje je lani ustvarilo malo več kot 130 milijonov evrov prihodkov, kar je za 7,5 odstotka več kot v letu 2017. Uspešno posluje tudi letos, ko med drugim načrtuje odprtje novega centra v Šentjurju in začenja gradnjo nove trgovine v Selnici ob Dravi. LKK GKN Driveline Slovenija s priznanjem za poslovno odličnost Letošnji prejemnik priznanja za poslovno odličnost je zreški proizvajalec homokinetičnih zglobov za avtomobilsko industrijo GKN Driveline Slovenija. Podjetje je prejelo več kot 500 točk in bo upravičeno do mednarodnega certifikata. V agenciji Spirit, ki certifikat podeljuje, si želijo, da bi pomen doseganja odličnosti prepoznalo čim več podjetij. Priznanje za poslovno odličnost prejmejo organizacije, ki so v slovenskem prostoru dokazale odličnost tako pri poslovnih rezultatih kot pri delovanju organizacije kot celote. »Poslovna odličnost je nikoli končana pot, na kateri prejeto priznanje služi kot smerokaz, da si na pravi poti,« pravi Andrej Poklič, ki se je februarja vrnil na mesto direktorja GKN Driveline Slovenija. Na javni razpis se je prijavilo zgolj nagrajeno zreško »Poslovna odličnost je nikoli končana pot,« pravi Andrej Poklič, direktor zreškega GKN. podjetje, in sicer v kategoriji organizacij z več kot 250 zaposlenimi na področju zasebnega sektorja. Razso-dniška skupina je v obrazložitvi priznanja med drugim zapisala, da podjetje dosega visok ugled tako v okolju, v katerem deluje, kot tudi pri ključnih odjemalcih in partnerjih. Poleg tega je vpeto v Agencija Spirit je na svojih spletnih straneh že objavila javni razpis za podelitev priznanja za poslovno odličnost za leto 2019, na katerega se javne in zasebne organizacije lahko prijavijo do 29. maja. mednarodno skupino GKN, ki je vodilni strateški dobavitelj v avtomobilski industriji. Ta vpetost je omogočila vpeljavo številnih sistematičnih metod na področju vodenja, komuniciranja, nenehnega izboljševanja in učinkovite proizvodnje, ki temeljijo na mednarodnih standardih in svetovnih pristopih in jih podjetje vsakodnevno uporablja in nadgrajuje. To pa je zagotovilo za stabilno poslovanje. Priznanje je izvršnemu direktorju Andreju Pokliču izročil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je ob tem dejal, da certifikat poslovne odličnosti pomembno poveča ugled podjetja na domači in mednarodni ravni, kar omogoča boljše poslovne rezultate. »Če je podjetje odlično, to opaziš takoj. A vendar se s poslovno odličnostjo premalo ukvarjamo. Postaviti jo moramo kot reflektor, saj predstavlja temelje za visoko konkurenčnost,« je še poudaril minister in dodal, da pri tem ni vse odvisno od države. »Ta ustvarja le pogoje, razvoj podjetij pa je odvisen od posameznega podjetja.« LKK Foto: arhiv NT (SHERPA) CROSS MOTION Moško cross kolo PARKIRIŠČE TRGOVSKEGA CENTRA CITYCENTER CELJE OB BEŽIGRAJSKI CESTI 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 16, 18. april 2019 CELJE, LAŠKO - Uradno odprtje kolesarskega odseka Tremerje- Rifengozd »Komaj čakamo celotno pot« Župan Občine Laško Franc Zdolšek in Mestne občine Celje Bojan Šrot ter vodja sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo (DRSI) Tomaž Willenpart so z vidnim zadovoljstvom uradno predali namenu novozgrajen odsek Tremerje-Rifengozd in brv čez Savinjo na nastajajoči kolesarski povezavi Celje-Laško. Ob navdušenju nad novo pridobitvijo so udeleženci izražali tudi željo, da bi bila kolesarska pot kmalu zgrajena tudi v celoti. ROBERT GORJANC Gradnja odseka Tremerje-Rifengozd se je začela leta 2017. Dolg je 2,4 kilometra, medtem ko brv meri približno sto metrov. Skupna vrednost naložbe je znašala več kot dva milijona evrov, brv je vredna 1,2 milijona evrov. Investitor projekta je DRSI, ki kolesarsko povezavo gradi tudi z evropskimi sredstvi, projekt sofinancirata tudi obe občini. »Pogodba Trak za odprtje nove brvi so družno prerezali Franc Zdolšek, Aleš Gedrih (DRSI), Tomaž Willenpart in Bojan Šrot. za odsek Celje-Tremerje je že podpisana, vendar smo se s kolegi, ki vodijo železniški projekt, dogovorili, da bomo počakali na dokončanje večjih gradbenih del, da ne bo po nepotrebnem prišlo do poškodovanja objektov, zato projekt miruje. Računamo, da bi letos jeseni, najkasneje spomladi drugo leto, ta del tudi moral biti zgrajen. Hkrati narejene projekte za del od Rifengozda do Laškega že usklajujemo z edinim preostalim soglasjeda-jalcem, direkcijo za vode,« je povedal Tomaž Willenpart in dodal, da naj bi se dela na tem odseku predvidoma začela prihodnje leto. Kdo bo vzdrževal to pot? Še pred uradnim odprtjem so mnogi zastavljali tudi vprašanje, kdo bo čistil in vzdrževal novo kolesarsko povezavo, glede na to, da gre za državni in medobčinski projekt. Skrbno vzdrževanje in čiščenje je nujno, saj sta pesek in umazanija za kolesarje lahko zelo moteča, tudi nevarna. »Državna povezava je niz infrastrukture, za katero skrbimo različni upravljavci. Tam, kjer gre povezava ob občinskih cestah, jo bo vzdrževala občina, ob državnih cestah naša služba. Se pravi, da bo skrbela za čiščenje, pometanje, pluženje in prevoznost v zimskem času,« je pojasnil Tomaž Willenpart. Foto: GrupA Največji festival dijaške ustvarjalnosti CELJE - Štiri srednje šole iz Kosovelove ulice v Celju so letos že enajstič pripravile največji festival dijaške ustvarjalnosti na Celjskem, imenovan 3-Kons. Ime izhaja iz časov, ko so sodelovale tri šole, potem se je pridružila še četrta, a so ime ohranile. Tudi letos so združile moči Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Gimnazija Celje - Center, Ekonomska šola Celje in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. Kot pravi Vid Burnik, koordinator festivala, ki je bil letos prvič spomladi in ne jeseni, so priprave trajale kar nekaj mesecev, saj gre za zahteven projekt. »Bistvo festivala je, da se šole, ki delujejo v isti ulici, povežejo, in da dijaki vidijo, kaj se dogaja drugje.« 2200 mladih se je tako lahko udeležilo približno 50 različnih delavnic, ki so dokaz, da se na šolah dogaja marsikaj tudi izven pouka. Tudi letos je bila na ogled projekcija dijaških kratkih filmov. Na koncu so si lahko mladi ogledali osrednjo glasbeno-plesno prireditev v športni dvorani Gimnazije Celje - Center. TC V Bukovžlaku odpadki iz goriških občin CELJE - Kot vse kaže, bodo svoje odpadke na deponijo Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku (Rcero) odlagale tudi goriške občine, potem ko so prekinile sodelovanje z zasavskim centrom Ceroz. Za prekinitev sodelovanja z njim so se odločile, ker jim je ceno za odlaganje odpadkov občutno zvišal. Prejšnja cena je znašala malo manj kot 99 evrov za tono odpadkov in nova višja cena 162 evrov. Visok dvig cen v Cero-zu, na katere ne pristajajo župani goriških občin, je posledica velikih finančnih težav, s katerimi se sooča zasavski center, ki ima tri milijone evrov izgube. Namero goriških občin je potrdil tudi mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki upravlja celjski Rcero. »Cena v Celju trenutno znaša 111,43 evra za tono obdelave, kar pomeni, da noben center v Sloveniji ne dosega stroškovno tako učinkovite cene ravnanja z odpadki. Prav zato je v Slovenji povečano zanimanje za sodelovanje z našim podjetjem.« Zidanšek je še povedal, da so zanimanje za odlaganje odpadkov v Bukovžlaku izrazile tudi občine s Koprskega, vključno z največjo, mestno občino. RG Pogumno v podjetnost CELJE - Kar nekaj slovenskih šol že od leta 2017 sodeluje v projektu Pogum (podjetnost, gradnik zaupanja mladih), ki ga vodi Zavod RS za šolstvo. Prispeval naj bi h krepitvi podjetnosti med mladimi, kar je ena najpomembnejših kompetenc za njihovo prihodnost. V prvem letu projekta je 30 osnovnih šol izdelalo operativne načrte za izbran izziv ter jih preverjalo v praksi. V regiji so bile to Osnovna šola Lava, III. osnovna šola Celje, I. osnovna šola Rogaška Slatina in Osnovna šola Hruševec v Šentjurju. Letos vstopa v projekt še 90 osnovnih šol, da bi v praksi uveljavljale modele, ki so jih izdelale razvojne šole. Ob tej priložnosti je bila v Laškem konferenca, na kateri so prikazali primere praks pri razvijanju kompetence podjetnosti ter oblikovali mreže šol na vsebinski in operativni ravni. Kot pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, šola sistematično razvija zlasti digitalne kompetence, ki jih bodo otroci v prihodnosti nujno potrebovali, ne glede na to, kateri poklic bodo opravljali. Učence tako učijo pravilnega rokovanja s pametnimi telefoni, z računalniki ter ostalo tehnologijo, ob čemer se morajo naučiti kritičnega odnosa do spletnih omrežij in njihove varne uporabe. V dejavnosti so vključeni učenci od 1. do 9. razreda pri različnih predmetih, interesnih dejavnostih in v okviru razširjenega programa. Učenci v petih razredih so tako na primer samostojno oblikovali primere turističnih ponudb v digitalni obliki in jih predstavili na spletni strani. V okviru naloge Pasti interneta so učenci samostojno oblikovali pravila za obnašanje na spletu ter preventivne dejavnosti. »Model kompetenc podjetnosti bomo razvijali še naslednja štiri leta. Gre za izjemno pomemben preskok v učnih pristopih, v metodah poučevanja s poudarkom na dejavnostih učencev,« povzema pomen tovrstnega projekta sogovornica. TC Ta petek Festival prostovoljstva CELJE - Celjski mladinski center je lani organiziral več kot 250 različnih dogodkov, ki namenjajo pozornost mladim. Skoraj šeststo mladih je celo leto soustvarjalo program. Center je leto 2018 zaključil uspešno, za njim je tudi kar 13 mednarodnih projektov. Lani so imeli v centru rekordno zasedenost hostla, veliko so naredili za povezanost z lokalno skupnostjo. V sodelovanju so organizirali številne delavnice, prireditve in srečanja, pravijo v vodstvu centra. Ker želijo svoje delo še v večji meri usmeriti v spodbujanje solidarnosti in pomoči, bodo letos izvedli že štirinajsti Festival prostovoljstva. Ta bo 19. aprila ob 11. uri v atriju mladinskega centra. Na njem bodo podelili tudi priznanja naj prostovoljcem v petih starostnih skupinah. Predstavila se bodo tudi različna društva. Trenutno se pripravljajo tudi na Teden Evrope, ki bo v začetku maja in v katerem se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov, na katerih bodo osveščali o volitvah v evropski parlament. V Celjskem mladinskem centru bodo maja pripravili tudi Filmski teden Evrope. SŠol VELIKA DEMONSTRACIJA 9.30 - 11.30 Travnik Rakun Robija Založe 1a, SI-3313 POLZELA 46.285632, 15.081098 SEDEŽ PODJETJA SIP d.d. 12.00 - 16.00 Juhartova 2 | SI-3311 Šempeter Vljudno vabljeni! PRIJAVA n^ftufifiliaSIPSIovenia IZ NAŠIH KRAJEV 7 VELENJE - Reševanje stanovanjske problematike Kmalu nova stanovanja Mestna občina bo najela 35 stanovanj, ki jih je v naselju Selo zgradilo šoštanjsko podjetje Andreje. Namenila jih bo za neprofitni najem, da bi z njimi rešila stanovanjske težave svojih občanov. Že maja naj bi objavila tudi razpis za dodelitev varovanih stanovanj v najem. Zanimanja za tovrstna stanovanja že zdaj ni malo. TINA STRMCNIK V Mestni občini Velenje je bilo po zadnjem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem približno 360 upravičencev. Do aprila je občina rešila 26 primerov, dodatnih enot za najem nima, v kratkem na območju občine ni predvidena gradnja neprofitnih stanovanj. Pri tem je občina dobila ponudbo, da odkupi stanovanja v stolpiču v Kosovelovi ulici v naselju Selo. Ker letos načrtuje večje projekte, ki jih bo sofinancirala z evropskim denarjem, bi bil nakup preveliko breme za proračun. Zato se je z investitorjem dogovorila, da bo 35 stanovanj najela. Devet enot meri med 70 in 80 kvadratnih metrov, ostale merijo od 35 do 60 kvadratnih metrov. Za dodelitev prosilcem so primerna predvsem zato, ker si občani največkrat želijo manjša stanovanja, je poudarila vodja urada za razvoj in investicije v velenjski občinski upravi Alenka Rednjak. Občina bo stanovanja najela za dvajset let. Na leto bo zanje odštela malo manj kot 190 tisoč tisoč evrov, z najemninami najemnikov naj bi si letno povrnila približno 90 tisoč evrov. Z dodatnimi stanovanji in z menjavo že zasedenih stanovanj bo rešila stanovanjski problem za približno 50 upravičencev z veljavne prednostne liste. Na občinskem svetu je bilo mogoče slišati pomisleke, da je najem za občino drag, saj bo v dveh desetletjih pomenil za približno 3,6 milijona evrov stroškov. Svetnik Matej Jenko (Dobra država) je predlagal najem posojila ali lizinga, da bi bila stanovanja last občine. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič (SD) mu je odgovoril, da se občina za nakup stanovanj ne želi zadolževati. »Je pa smiselno, da imamo po koncu večjih naložb, ki so sofinancirane z evropskim denarjem, možnost za odkup stanovanj. Menim, da bomo za to lahko poskrbeli prej kot v dvajsetih letih. Če bo občina stanovanja na primer kupila čez tri leta, ne bo nič izgubila.« Znana okvirna najemnina varovanih stanovanj Jeseni naj bi bilo za vselitev pripravljenih 15 oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih Velenje, ki jih občina gradi v sodelovanju s stanovanjskim skladom. Razpis za dodelitev stanovanj bo najverjetneje objavljen že maja, podlaga zanj je pravilnik o oddaji oskrbovanih stanovanj v najem. Najemnina bo za garsonjero znašala približno 110 evrov mesečno in za enosobno stanovanje približno 185 evrov mesečno. Najemniki bodo plačevali najemnino še za opremo oziroma pohištvo. Stanovanja bodo imela tudi tako imenovano SOS-tipko, s katero bodo lahko stanovalci stopili v stik z osebjem v domu za varstvo odraslih. Najemniki se bodo sami odločali, katere storitve doma bodo uporabljali in jih omenjenemu domu tudi plačali. In kakšni so nekateri bistveni pogoji za najem oskrbovanih stanovanj? Do tega bodo upravičene osebe, starejše od 65 let, ki imajo stalno prebivališče v velenjski občini in so državljani Republike Slovenije. Prav tako morajo imeti urejena pretekla najemna razmerja in plačane vse pretekle obveznosti, je pojasnila Alenka Rednjak. Glede na dohodkovni cenzus bo do najema stanovanj upravičen posameznik, ki bo imel pokojnino vsaj 768 evrov ali par, ki bo imel skupaj vsaj 1.152 evrov pokojnine. Še pred objavo razpisa se je za tovrstna stanovanja zanimalo približno 50 občanov. Foto: GrupA Bilo bi pametneje, da bi občina stanovanja kupila, je predlagal član sveta Mestne občine Velenje Matej Jenko. Ker občinska uprava načrtuje večje evropske projekte, bo vsaj za nekaj let stanovanja najela, nato bo razmislila o nakupu. Andraž, sinonim za prijateljstvo POLZELA - Andraž nad Polzelo v zadnjih letih postaja pomembno prizorišče krepitve slovensko-ameriškega prijateljstva. Letošnje slovesnosti ob 75. obletnici strmo-glavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno sta se udeležila predsednik države Borut Pahor in ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Anthony Gosar. Pahor je v nagovoru izpostavil pomen prijateljstva med Slovenijo in ZDA, odnose med državama je oeenil kot odlične. Povedal je, da ima slovensko sodelovanje z ZDA dolgo tradicijo, pri čemer smo z vstopom v zvezo Nato postali vojaški in politični zavezniki, zato je bila odločitev za praznovanje dneva slovensko-ameriškega prijateljstva odlična. Po njegovih besedah sem in tja naleti- mo tudi na različna stališča. A kljub temu, kot je še dodal, iščemo tiste značilnosti in stališča, ki nas povezujejo, ker je to pomembno tako za Slovenijo kot tudi za ZDA. Kongresnik Paul Anthony Gosar je dejal, da se pri spominski plošči v Andražu spominja služenja in žrtvovanja ameriške posadke, hkrati je to počastitev prijateljstva med Slovenijo in zDa, ki se je rodilo v temnem času druge svetovne vojne. »Počaščen sem, da sem tukaj ne le kot Američan, kot član kongresa, temveč tudi kot vnuk priseljencev iz Slovenije,« je še povedal. Občina Polzela z županom Jožetom Kužnikom je v spomin na umrle zavezniške vojake leta 2014 na pokopališču postavila spominsko ploščo, ob kateri zdaj vsako leto pripravi slovesnost v počastitev dneva slovensko-ameriškega prijateljstva. Gre za enega pomembnejših dogodkov v Andražu nad Polzelo, ki ga vsako leto obišče vsaj kdo od visokih političnih predstavnikov. Uvod v osrednje dogajanje je zdaj že tradicionalni dopoldanski prijateljski nogometni turnir, na katerem so se letos pomerile ekipe Slovenske vojske in policije ter Gasilske zveze Žalec. ŠO VARČUJMO Z ENERGIJO Mojca in Robert svetujeta "Kateri so najlažji načini za varčevanje z elektriko v gospodinjstvu?" O odškodnini na izredni seji ŠOŠTANJ - Ta petek dopoldne bo prva izredna seje občinskega sveta. Pobudo zanjo je dalo sedem občinskih svetnikov, ki opozarjajo, da sta občina in Šaleška dolina ogromno žrtvovali za oskrbovanje države z električno energijo. In da je država lokalni skupnosti dolžna zagotavljati ustrezno nadomestilo, ki bo omililo negativne vplive energetike v tem okolju. Pobudniki izredne seje pravijo, da sprejet sklep iz leta 2017, da se bo občina z energetskimi družbami dogovorila za dolgoročno rešitev glede nadomestila za omejeno rabo prostora zaradi okoljske degradacije ter glede cene vira za toplotno ogrevanje v občini, še vedno ni uresničen. Na seji želijo obravnavati tudi načrte energetskih podjetij o morebitnem kurjenju goriva iz odpadkov, o uvozu tujega premoga ter o predčasnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV) in Termoelektrarne Šoštanj. Pobudniki izredne seje so nanjo povabili predsednika vlade, pristojne ministre ter direktorje Holdinga Slovenske elektrarne, direktorja Teša in PV. TS Spomladansko doživetje ŠOŠTANJ - Velikonočna razstava v dvoreu Gutenbüchel bo na ogled še vse do 22. aprila. Zanesenjaki so s pomočjo občine in donatorjev v tem biseru stavbne dediščine program tokrat zasnovali v etnološkem smislu. Organizatorka dogodkov Mateja Kumer je povedala, da je v dvorcu med drugim predstavljena slovenska ornamentika. Gre za izdelke Katarine Karlovšek, ki je cvetlične ornamente, ki jih je zasnoval njen prednik Jože Karlovšek, prenesla na kozarce, knjige, nalivna peresa in druge izdelke. Na dvorcu je na ogled tudi zgodba pokojnega pletarja Ivana Verdnika. »Njegova družina je obudila njegova dela in jih na ogled pr- cvetlično vič postavila v Vili Mayer v Šoštanju, zdaj pa še v dvorcu. To je že osma razstava, na kateri je predstavljena njegova pletarska dediščina,« je povedala Kumrova. Organizatorjem je v veliko veselje med-generacijsko sodelovanje. Vsako leto se povežejo z učenci Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha. Učenci omenjene šole so letos tisoč pirhov pobarvali v zelenih in modrih odtenkih. Sprehod skozi dvorec je tudi tokrat zanimivo cvetlično doživetje, ki ga vsako leto pripravi florist Simon Ogrizek s svojo ekipo iz podjetja PUP Velenje. Obiskovalci v vsaki sobi dvorca kot vedno doživijo novo zgodbo, lahko pa okušajo tudi dobrote lokalnih ponudnikov. TS, foto: MK "Doma smo vgradili senzorje, da luči ne svetijo po nepotrebnem, uporabljamo svetila LED ter preverjamo moč in porabo pred nakupom novih aparatov. Če se le da, uporabljamo večje porabnike (pralni, sušilni stroj) v času manjše tarife." Mojca Kranjc, TV voditeljica "Še vedno velja ljudski rek, da najmanj porabi izklopljena naprava, v praksi bi to pomenilo, da ne uporabljamo električnih naprav, ko jih ne potrebujemo. Tudi učinek rabe električne energije v obdobju manjše tarife ni zanemarljiv, gospodinjstvo s povprečno slovensko porabo (4.G34 kWh*), bi s spremenjenim režimom uporabe električnih naprav (namesto 2G % porabe v manjši tarifi, na Б0 % porabe v manjši tarifi) po naših izračunih prihranili na računu tudi za več kot 5Q EUR" na leto." Robert Romih, energetski svetovalec ECE * Vir: Statistični urad RS ** Izračun je informativne narave. Za konkretni izračun prihranka in več informacij se obrnite na prodajalca ECE d.o.o. IMATE VPRAŠANJE GLEDE ENERGETSKIH PRIHRANKOV? Pošljite ga na tajnistvo@nt-rc.si ali obiščite spletno stran www.ece.si in brezplačno prenesite brošuro z nasveti o varčevanju z energijo. 4 6C6 I Energija prihodnosti www.ece.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 16, 18. april 2019 ek zvečer v Dvora-ija Kač, zaposlena PREDOLD, BRASLOVCE - Kulinarični uvod v velikonočni konec tedna Dišalo po poticah in salamah Velikonočni prazniki ne minejo brez bogato obložene mize. Med Slovenci že tradicionalno v velikonočni košari posebno mesto zavzema potica, veliko vernikov pa k blagoslovu odnese tudi suho salamo. Festival potic in salamiada, ki sta bila pretekli konec tedna v Preboldu in Braslovčah, sta bila tako ravno pravšnji uvod v praznični teden. SPELA OZIR Festival potic je zagotovo eden najbolj prepoznavnih dogodkov v občini Prebold in edini s tako dolgo tradicijo v Sloveniji. Zadnja leta nad tem kulinarično-dobrodel-nim dogodkom bdi tamkajšnje turistično društvo. Pred šestnajstimi leti je nastal na pobudo domačinke Danice Uplaznik. »Peka potice se mi je zdela zelo zahtevna. Nisem je znala speči tako, kot sem želela. Po nekaj letih sem z nekaj truda in vztrajnosti le uspela osvojiti vse skrivnosti pri pripravi. Ker sem želela, da tradicija pripravljanja te znane velikonočne jedi ne bi potonila v pozabo, sem županu predlagala, da bi v Preboldu organizirali Festival potic. In tako se je vse skupaj začelo.« Skrivnost dobre potice: kilometrina Zadnja leta festivalsko dogajanje traja dva dni. Vsi tisti, ki so želeli z dobrotami sodelovati na ocenjevanju, so jih v petek dopoldne prinesli v Dvorano Prebold, kjer jih je ocenila osemčlanska komisija. Letos je imela kar nekaj dela. Našteli so več kot sedemdeset potic v štirih kategorijah - orehova potica in kolač, smetanova potica in druge potice. Letos je zlato priznanje prejelo več kot petdeset sodelujočih, že tradicionalno so jim ga podelili na petkovi osrednji prireditvi, ki je bila letos še posebej zanimivo zastavljena. Voditelj Tomaž Pančur je številnim obiskovalcem na šaljiv način predstavil pripravo in peko potice. In kakšna je skrivnost za dober izdelek? »Skrivnost za res dobro potico ni nič drugega kot kilometrina. Vsak izdelek, ki ga narediš, poskusiš in ugotoviš, kaj bi bilo naslednjič boljše. Ko jo večkrat spečeš, testo postane bolj mehko, nadev ravno prav sočen in podobno,« je jasna Uplaznikova. Festival ima že od začetka dobrodelno noto. Z vsemi prispelimi dobrotami so se tudi letos posladkali oskrbovanci domov za starejše v Spodnji Savinjski dolini. Vstopnica za državno salamiado Vsi tisti, ki bolj kot na sladko prisegajo na slano, so ta konec tedna prišli na svoj račun v sosednjih Braslovčah, ki so prizorišče regijske salamiade že zadnjih triindvajset let. Šestčlanska komisija pod vodstvom Janeza Šumaka je letos ocenila malo manj kot štirideset salam, ki so jih na ocenjevanje prinesli proizvajalci iz širše regije. Najoku-snejši je bil suhomesnati izdelek Martina Završnika iz Letuša. Drugo- in tretje uvrščeni sta bili salami Simone Felicijan in Gostišča Felicijan iz Boštanja, četrtouvrščena je bila salama Luke Strojanška iz Podvrha. Ker je Turistično društvo Braslovče včlanjeno v Zvezo salamarjev Slovenije, prva štiri mesta prinašajo vstopnico na državno salamiado, ki bo letos 11. maja v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah. Na zaključnem dogodku, ki je bil v soboto zvečer v domu kulture v Braslovčah, vedno znova sodelujejo tudi obiskovalci. Letos so ocenjevali težo salame velikanke, ki jo je izdelalo mesarstvo Jure iz Griž. Najbolj se je teži - salama je bila težka 4.708 gramov - približal Robert Čehovin iz Žalca. Da so pred vrati evropske volitve, sta obiskovalce tako v Preboldu kot v Braslovčah s svojim obiskom opomnili evropski poslanki. Romana Tomc se je sladkala s poticami, Patricija Šulin se je družila z izdelovalci salam. V Komendo po navdih in ob Savinjo po sprostitev POLZELA - Vas zanima, kje na Polzeli lahko krepite svoje zdravje? Ali morda, kje bo vaš navdih največji? Odgovor prinaša geomantijska analiza, ki jo je za območje polzelske občine izdelal Robi Lavin v sodelovanju z domačinom Marjanom Kogelnikom. Predstavitev analize, ki naj bi največ koristi prinesla pri razvoju turizma in prostorskega načrtovanja, je bila v petek zvečer na gradu Komenda. Geomantična analiza obravnava danosti življenjske energije na območju polzelske občine. Kot pravi njen avtor Robi Lavin, poznavanje energijskih značilnosti lastnega kraja domačinom pomaga pri celostnem in odgovornem odnosu do bivanja, ki temelji na ekologiji. »Geomantija je posodobljeno znanje prednikov, dandanes znano kot holistična medicina. Posveča se zdravemu bivalnemu okolju, ekološkemu varovanju okolja, urbanističnemu načrtovanju, reševanju bivalnih bolezni in oblikovanju trajnostnih turističnih programov.« Z vidika geomantije so na območju polzelske občine še posebej energijsko bogati štirje elementi pokrajine, kjer lahko posameznik krepi zdravje, izboljša odpornost imunskega sistema in poglobljeno doživlja naravo. Energijske točke zemlje so prisotne v parku Šenek. Imajo danost za regeneracijo in samozdravljenje ter duševno povezavo z gozdom. Ob pešpoti ob Savinji najdemo sedem energijskih točk elementa vode. Te prinašajo sprostitev in krepitev imunskega sistema. Območje elementa ognja je na gradu Komenda, kjer je središče energijskega omrežja Polzele, ki je še posebno močno z vidika navdiha in krepitve moči. Posebno moč imajo tudi območja sakralnih zgradb, ki prinašajo energijske točke zraka. Območje cerkve sv. Marjete na Polzeli je primerno za duhovno sa-morefleksijo in sv. Nikolaja na Vimperku za pridobivanje vizij. Župan Jože Kužnik pravi, da analiza, ki je bila sofinanicirana z evropskim denarjem, občini prinaša koristi predvsem z dveh vidikov. V projektu Odstiranje znanj prednikov bodo na podlagi geomantijske analize izoblikovali program zelenega turizma. Obenem bodo izsledki služili kot strokovna podlaga za izdelavo smernic pri prostorskem načrtovanju občine. ŠO Voda v povprečju dražja za približno štiri evre ŠENTJUR - Občani od aprila plačujejo dražjo oskrbo s pitno vodo. Štiričlanska družina, ki mesečno v povprečju porabi 16 kubičnih metrov vode, bo plačala štiri evre več. Omrežnina za odvajanje odpadnih voda se je mesečno podražila za 0,44 evra. Storitve so se po besedah direktorja JKP Šentjur Matjaža Žmaharja med drugim podražile zaradi precejšnjih stroškov vzdrževanja infrastrukture zaradi novozgrajenih vodovodov. Čeprav ima vedno več občanov priložnost, da lahko svoja gospodinjstva priključijo na javno vodovodno omrežje, se jih precej za to ne odloči in raje uporabljajo vaške vodovode ali lastna zajetja. Stroški vzdrževanja javnega omrežja ostajajo veliki. »Takšnih gospodinjstev je kar precej, ocenjujem, da jih je približno tisoč. Glede na to, da je vseh odjemnih mest malo več kot pet tisoč, je torej odstotek tistih, ki gospodinjstev ne želijo priključiti na javno omrežje, precejšen.« JKP Šentjur želi med občani spodbuditi uporabo javnega vodovodnega omrežja. Zato jih v zadnjem času tudi z dopisi obvešča, da so po zakonu in občinskem odloku zavezani svoje gospodinjstvo priključiti na javno omrežje, če so zato izpolnjeni pogoji. O kakšnih strožjih ukrepih v podjetju ne razmišljajo. »Vaškim vodovodom bodo vodna dovoljenja potekla v letih 2021 in 2022. Potem bodo morali občani zaprositi za novo dovoljenje. Slednjega pristojne ustanove izdajo glede na to, ali imajo občani možnost, da svoja gospodinjstva priključijo na javno vodovodno omrežje ali ne,« je še pojasnil Žmahar. TS Utež, d. o. o., Teharska c. 34,3000 Celje, Slovenija tel.: 00386/3 428 55 60 fax: 00386/3 428 55 68 gsm: 00386/31 300180 e-mail: info@utez.si spletna stran: www.utez.si / www.utez-celje.si RAVAS-SafeLoad Sistem za zaznavanje preobremenitve na čelnih viličarjih! Vabijo na Doživetje treh dolin SAVINJSKA IN ŠALEŠKA DOLINA - Spodnja Savinjska dolina, Šaleška in Koroška so združile moči in zasnovale turistični produkt Doživetje treh dolin. Ta turista vabi, da v enem dnevu obišče Žalec, Velenje in Zgornje Dravsko dolino. Produkt so turistični delavci vpeljali konec septembra. Na začetku letošnje turistične sezone se že lahko pohvalijo z dvanajstimi rezervacijami. Za promocijo in oglaševanje Doživetja treh dolin skrbi Zavod za turizem Šaleške doline. Sodelavka zavoda Adna Lainšček je povedala, da je bilo lani zanj veliko zanimanja, vendar zaradi konca sezone Koroških splavarjev in fontane piva niso izvedli nobenega izleta. Za maj so v zavodu zabeležili že dvanajst rezervacij. Za letošnjo sezono, ki bo trajala do oktobra, si želijo vsaj pet skupin na mesec. Izlet pripravljajo z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec ter s Koroškimi splavarji. V Žalcu udeležencem izleta približajo predvsem hmeljarsko dediščino, saj jim predstavijo Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, zgodovino Simona Kukca, zgodovino hmeljarstva in pivovarstva, nato jih povabijo k fontani piva. Izlet se nadaljuje proti najmlajšemu slovenskemu mestu Velenju, kjer obiskovalce skozi ta socialistični čudež, kot so mu nekoč rekli, popelje pionirka z rdečo rutico in s kotalkami. Tam obudijo spomine na otroštvo in življenje v času tovarištva. »Zanje smo pripravili nostalgično in interaktivno vodenje skozi mestno središče, ki obiskovalce na koncu pripelje v restavracijo Jezero na pravo socialistično malico,« je povedala Lainščkova. Na Koroškem popotnike s harmoniko v rokah in z nasmehom na ustih pričakajo splavarji. Kot je bilo včasih v navadi, goste postrežejo s šilcem žganja, z rženim kruhom in s soljo. Prikažejo jim tudi sestavljanje splava hlodovca. ŠO, TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGATEC - Kljub luknji v šolski blagajni bi rad ostal ravnatelj »O pozitivnem vzdušju ne duha ne sluha« ni »Sprenevedanj je konec. Velikih dolgov in nenamenske rabe denarja se računovodsko ne da več prikrivati,« je na predstavitvi letnega poročila VIZ OŠ Rogatec dejal župan Martin Mikulič. Kljub resnim očitkom o številnih nepravilnostih v zadnjih letih je ena od šestih prijav na razpis za prihodnje vodenje OŠ Rogatec tudi prijava sedanjega ravnatelja Viljema Prevolška. SASKA T. OCVIRK V svojem poročilu je Pre-volšek dejal, da proračun šole izkazuje 39 tisoč evrov minusa, vrtcu pa manjka 15 tisočakov. »Pri tem ne gre za nikakršne nepravilnosti. Trdim, da se je dolg nabiral zadnjih deset let predvsem zato, ker ob številnih podražitvah in razširitvah šolskih programov v času recesije bremena nismo prenašali na starše in občino,« je pojasnil. Posledično javni zavod dobaviteljem plačuje že z večmesečnim zamikom. Ravnatelja nastavlja svet zavoda. V preteklosti je imel Prevolšek med predstavniki zaposlenih dovolj podpore, da so preglasovali tako predstavnike ustanovitelja kot države. Svet zavoda ga je potrdil kljub nasprotovanju pristojnega ministrstva in občine. »Odgovornost za nastalo stanje zato vsaj toliko nosijo člani sveta, ki so mu položaj omogočili,« je prepričan župan Mikolič. Fredi Ferčec in Viljem Prevolšek Odobravanja ni bil deležen. Ravnatelj je v preteklosti namreč nezakonito odpustil eno od zaposlenih in v prostore šole nezakonito postavil nadzorne kamere. Odpravnina oziroma odškodnina odpuščeni, poplačilo kazni informacijske pooblaščenke in številne odvetniške ter sve- tovalne storitve so šolsko blagajno olajšali za od 50 do 60 tisoč evrov. V nizu finančnih mahinacij je Prevolšek nato pri banki v imenu šole najel kredit. Zanj je jamčil z osebnim premoženjem, poplačal pa ga je s sredstvi šole. Občinski svet si že več let zaman prizadeva pridobiti to kreditno pogodbo. Župan je zdaj zahteval, da jo Prevolšek v tednu dni dostavi na občino. Na račun otrok za račune odvetnikov Seje sveta staršev in sveta zavoda so v zadnjih letih menda burne, polne prikrivanja informacij, groženj in žalitev. Občin- ski svetnik Fredi Ferčec je kot predstavnik sveta staršev tudi član sveta zavoda šole. »Zadovoljen sem, da so nepravilnosti, o katerih govorimo že od leta 2014, zdaj nedvoumno dokazane. Na svetu zavoda smo bili namreč obtoženi prevratništva in pobalinstva. Celo tega, da se gremo vojno.« Prevolšek naj bi sicer že predstavil sanacijski program, a Ferčec se boji, da bo ravnatelj varčeval predvsem na račun otrok. »Ta denar naj bi zbral z varčevanjem pri pisarniškem materialu, čistilnih sredstvih, službenih oblačilih in morda celo pri prehrani. Ob tem se mu ni zdelo sporno nameniti 600 evrov zgolj za pravno preverjanje delovanja sveta staršev in ustreznosti njegovega statuta.« Da je vrag že zdavnaj vzel šalo, je dejal tudi svetnik Izidor Kitak. »O kakšnem pozitivnem vzdušju med starši in ravnateljem že dolgo ni več ne duha ne sluha. Težko sprejmem, da lahko ravnatelj s takšnim načinom dela na svojem položaju vztraja tako dolgo.« Prevolšek se ni čutil odgovornega. »Moj odnos s starši je korekten. Šola je po vseh kriterijih kakovostna, s čimer se strinjate tudi svetniki. Kako je lahko šola dobra, če je ravnatelj zanič?« Prepričan je celo, da gre za osebno naperjeno politično gonjo stranke SD. Ob vidno šokiranih svetnikih je pojav označil kar za »nacistični sindrom«. Župan Mikolič ga je zavrnil z besedami, da je pedagoško kakovostna šola eno, ravnatelj, ki naredi 60 tisoč evrov »pufa«, pa nekaj drugega. \ ■ \\ \ J ■ HOODBURG6R" KMALU V CELJU Drage poznavalke in poznavalci kulinarike, v Celje prihaja Hood Burger. Tisti, ki ste ga že poskusili v Ljubljani, veste, da pri nas hrano jemljemo resno. Hood Burger je novodobna ulična restavracija, kjer strežemo burgerje in steak sendviče iz 100% slovenske govedine, dnevno sveže pečene krompirjeve bombetke in čisto pravi 100% slovenski krompirček. Ja, čisto pravi. Lupimo in režemo ga sami vsak dan, krompir pa raste na kmetiji na Dolenjskem. Prihajamo na Prešernovo 10, točen datum vam sporočimo kmalu, do takrat pa nas spremljajte na naši spletni strani www.hoodburger.si. V MESTU NEKAJ DOGAJA! 10 KULTURA Št. 16, 18. april 2019 S pomočjo razglednic prikazali življenje na Štajerskem »Od tukaj te srčno pozdravljamo« Slovenska in avstrijska Štajerska sta bili nekoč združeni. Do leta 1918 sta tvorili eno od kronovin Habsburške monarhije, ki jo je na najbolj južnem delu zaznamovala dvojezičnost. Gostujoča razstava Štajer-mark, po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920), ki je na ogled v Osrednji knjižnici Celje, s pomočjo razglednic pripoveduje o življenju v tej regiji, sobiva-nju, sožitju, a tudi o nasprotjih nemško in slovensko govorečih prebivalcev Spodnje Štajerske. BARBARA GRADIČ OSET V Osrednji knjižnici Celje gostuje razstava graške univerze. Tam so na inštitutu za slavistiko pripravili zanimiv projekt. Skupina zgodovinarjev in slavistov Karin Alma-sy, Eva Tropper, Jernej Kosi, Martin Sauerbrey in Bianca Sieberer pod vodstvom Hein-richa Pfandla je pregledala več tisoč zgodovinskih razglednic, ki so bile izdane na območju Spodnje Štajerske med letoma 1890 in 1920. Želeli so predstaviti zgodbe o tem, kako je nemško in slovensko govoreče prebivalstvo sobivalo. Kajti šele v drugi polovici 19. stoletja se je prebivalstvo Spodnje Štajerske začelo deliti na Slovence in Nemce. Jeziku je bil pripisan pomen, kakršnega do tedaj še ni imel. Postajal je vedno večji razpoznavni znak, na podlagi katerega se je slovensko in nemško govoreče Štajerke in Štajerce začelo dojemati kot dve različni nasproti si stoječi skupini. »Razglednice so same po sebi kot slikovni vir zelo zanimive, še posebej iz te zlate dobe razglednic. Ti raziskovalci so bili pozorni na to, kakšna sporočila so ljudje pisali na razglednice in v katerem jeziku so naslavljali imena krajev. Razstava gleda na razglednico celostno,« je povedala vodja domoznanskega oddelka v celjski knjižnici Alenka Hren Medved. Preplet slovenskega in nemškega jezika Tako kot se danes v našo jezikovno rabo vpleta angleščina, je bila takrat vseprisotna nemščina, ki ni bila le uprav- ni in izobraževalni jezik, temveč tudi lingua franca tistega časa. »Na podlagi raziskave so potrdili splošno prepričanje, da sta se slovenski in nemški jezik zelo prepletala. Ljudje so se v tistem času bili navajeni pogovarjati in pisati v obeh jezikih,« je dodala Hren Medvedova. Razglednice so bile vsakdanji komunikacijski medij, ki ga je uporabljala večina prebivalstva tistega časa. Bile so medij, ki je bil na prelomu stoletju popularen, praktičen in lahko dostopen, zato so ga uporabljali tudi tisti, ki drugače skoraj nikoli niso pisali pisem ali česa drugega. »Prav takšna pisna poročanja so še posebej zanimiva, saj omogočajo resničen vpogled v tedanjo vsakodnevno rabo jezika. Razglednice nam torej poročajo o različnih občutkih pripadnosti, socialnih in regionalnih ozadjih in različnih I i !ЈЛ- pogl 09 prelomi vsakodnevnih dejavnostih,« so zapisali avtorji razstave v katalogu, ki je izšel ob razstavi. Dvojezičnost je bila pravilo in ne izjema Naslov Štajer-mark je sestavljenka, ki na igriv način združuje slovensko besedo Štajerska in nemško Steiermark. Kot pravijo raziskovalci, je bila v resničnosti dvo-jezičnost takratne Spodnje Štajerske prej pravilo kot izjema. Foto: GrupA Razglednice so bile vsakdanji komunikacijski medij, ki ga je uporabljala večina prebivalstva tistega časa, zato nudijo tudi pogled preprostih, »malih« ljudi tistega časa. Od leve: vodja Pavlove hiše in predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Waitlaner, ena od avtoric razstave dr. Karin Almasy in Alenka Hren Medved Žalski simfoniki in godalci z roko v roki Zaključni dogodek, na katerem župani podelijo vsakemu malčku medaljo, je za male bralce prav posebna izkušnja. Na fotografiji je ujet trenutek z dogodka v Preboldu, kjer so letošnjo bralno sezono že sklenili. Foto: FB Jolande Železnik V svetu knjig že najmlajši Savinjčani Medobčinska splošna knjižnica Žalec bralno kulturo spodbuja že pri najmlajših. V teh dneh se končuje že peta sezona bralnega projekta Mali Savinjčani beremo, ki je namenjen vrtčevskim otrokom, starim od štiri do šest let. Vsako leto sodeluje več otrok iz vseh vrtcev Spodnje Savinjske doline. Letos je s starši in z vzgojiteljicami bralo že malo manj kot 800 otrok. Direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik pravi, da jim vsako leto ponudijo seznam kakovostnega otroškega branja. »Gre za knjige, ki so večinoma nagrajene z znakom zlata hruška ali nominirane oziroma nagrajene s katero drugo nagrado. Zagotovo je to literatura, ki malim bralcem pomaga odrasti v veliki svet.« Na letošnjem seznamu so se znašle znane slovenske pravljice, kot je Kdo je napravil Vidku srajčico, in tudi vzgojne, kot sta Oprosti, žal mi je in Živijo, adijo, na laži te vedno dobijo. In po kakšnih knjigah sicer najraje posegajo najmlajši? »Seveda so to večinoma otroci, ki sami še ne znajo brati, zato jim berejo starši in stari starši. Najbolj so jim všeč knjige, ki imajo veliko slikovnih vložkov, s pomočjo katerih ustvarjajo svojo lastno zgodbo.« Zaključne prireditve s podelitvijo priznanj za najmlajše bralce so že bile v občinah Žalec, Prebold, Tabor in Vransko. V Braslovčah bo danes in na Polzeli prihodnji teden. Za najmlajše bralce so to, kot še dodaja Železnikova, prav posebne priložnosti. »Vsakokrat so z nami župani, ki malčkom izročijo medalje in jim podajo roko, kar je za te male občane velika čast. Temu primerno so mački lepo oblečeni in urejeni, slovesen dogodek vsakokrat pospremi še kulturni program, ki ga pripravijo tamkajšnji vrtci.« ŠO Simfonični in godalni orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec sta prejšnji četrtek zvečer ponovno združila moči. Njuni člani so pod vodstvom dirigenta Andraža Slakana v Doma II. slovenskega tabora Žalec nastopili na tradicionalnem letnem koncertu. Prvič po nekaj letih sta oba glasbena sestava nastopila brez solistov, ki so bili zaradi neprecenljive izkušnje otrok sicer stalnica tovrstnih dogodkov v preteklih letih. Predstavila sta se s pisano paleto skladb, s katerimi sta navdušila nabito polno dvorano, v kateri ni manjkalo ponosnih obrazov staršev in drugih sorodnikov mladih glasbenikov. Godalni orkester v povprečju šteje od dvajset do petindvajset članov, medtem ko simfonični orkester sestavlja petintrideset učencev. Tako prve kot druge vodi profesor Andraž Slakan, medtem ko ostale pomembne funkcije, kot je koncertni mojster, prepuščajo učencem. Koncertna mojstrica godalnega orkestra je bila Kristina Anžič in simfoničnega Zarja Sagadin. »Menimo, da je to še en korak naprej, s katerim otrokom zagotavljamo celovito orkestralno vzgojo in ne le sodelovanje v orkestru,« je prepričan ravnatelj mag. Gorazd Kozmus. »Orkestralna igra je namreč posebna nega za učenčev posluh, doživetje, ko se družijo in igrajo skupaj, pa je za vse nepozabna izkušnja.« Poleg godalnega in simfoničnega orkestra v žalski glasbeni šoli delujejo še pihalni, kitarski, citrarski in revijski orkester ter orkester harmonik in flavt. Najstarejši med vsemi je harmonikarski, ki deluje že od ustanovitve šole leta 1957. Letošnje šolsko leto je najbrž posebno za člane kitarskega sestava, ki letos obeležuje petindvajset let delovanja. Ob tej priložnosti bodo slavnostni koncert pripravili maja. ŠO Simfonični in godalni orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec sta ponovno združila moči. Prejšnji četrtek sta nastopila na letnem koncertu. Foto: arhiv Glasbene šole Rista Savina Žalec St. 16, 18. april 2019 KULTURA 11 Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur praznuje Dvajset barvitih let šentjurskih ikovnikov Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur ima za seboj barvitih dvajset let delovanja. Na jubilej so člani opozorili z razstavo, ki krasi stene Galerije Zgornji trg. Ljubiteljskim likovnikom načrtov ne manjka. Poleg tega, da želijo izpopolniti svoje ustvarjanje ter razstavljati svoja dela, bi radi v tem letu ponovno izpeljali slikarsko kolonijo z naslovom Ipavčeva paleta. TINA STRMCNIK O eni prvih razstav Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je prvi poročal prav Novi tednik, pod besedilo se je podpisal tedanji sodelavec medijske hiše Tone Vrabl. In ta prispevek je pomemben dokument časa, ki ga društvo skrbno hrani v svojem arhivu. Zdaj ko sta za likovniki že dve ustvarjalni desetletji, so spomini na prva leta še posebej lepi. »Takrat smo bili vsi zelo zagnani za tovrstno ustvarjanje. Izkušenj sicer res nismo imeli. Kot mentor nam je ogromno pomagal ustanovni član, likovni pedagog Ivo Brodej. Znanje je z nami delil v učilnici Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, kjer je poučeval likovno vzgojo,« pravi predsednik društva Dragan Podovac. Šentjurski likovni ustvarjalci so dve leti delali na črno, se pošali podpredsednik društva Martin Čater. Toliko časa so namreč delovali kot sekcija pod okriljem ljudske univerze, leta 1999 so oblikovali samostojno društvo. Pri tem sta jim poleg mentorja pomagala še vodja šentjurske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Anita Koleša in tedanji direktor šentjurske ljudske univerze Ludvik Mastnak. Zvesti svoji likovni govorici Nekdaj je bilo v vrstah šentjurskih likovnikov trideset članov, danes jih je trinajst, ustvarjajo pa v svojih prostorih v eni od hiš na Ulici skladateljev Ipavcev. »Kot v drugih društvih je tudi pri nas težava zagotavljanje podmladka. Čeprav si želimo, da bi pritegnili nove člane, je to zelo težko,« poudarja Čater. In doda, da pod okriljem društva deluje še deset šivilj in vezilj. Ustvarjalci, ki radi vihtijo čopič, se nagibajo predvsem k realistični likovni govorici. Ker gre večinoma za samouke, ima pri njihovem delu z nasveti in usmeritvami še danes pomembno vlogo mentor Ivo Brodej. Člani z daljšim stažem skušajo svetovati začetnikom. Doslej so sodelovali na več kot 260 skupinskih razstavah. Marsikdo je doslej pripravil tudi kakšno samostojno razstavo. »Smo ambasadorji občine, glas o našem ustvarjanju seže daleč, tudi čez meje naše države. Veliko namreč sodelujemo s hrvaškimi društvi. Za nas ni ovir, meja, znamo se družiti in veseliti. Je bilo pa doslej pri našem delovanju veliko lepih, a tudi žalostnih trenutkov. Čeprav beležimo tako vzpone kot padce, želimo svoje poslanstvo gojiti še naprej,« pravi Čater. Kot enega zadnjih večjih uspehov omeni razstavo Harmonija štirih palet, s katero so se trije člani društva in njihov mentor predstavili v Čeprav vsi člani društva niso ravno mladeniči, so veseli, da jih imajo spet dvajset. Tako so se pošalili ob odprtju zadnje razstave v Galeriji Zgornji trg. Slednja predstavlja izbor likovnih del, a tudi nekaj zanimivosti iz arhiva društva. Foto: Tomaž Kolar domačem Šentjurju, a tudi v Galeriji Josipa Generalića v Hlebinah na Hrvaškem. Ipavčeva paleta tokrat posvečena Malgaju Hvaležni so prav vsem podpornikom, ki so jim doslej pomagali na njihovi poti, donatorjem ter sodelavcem občinske uprave in vodstvu občine. In tudi vsem tistim, ki spremljajo njihovo delo in obiskujejo razstave. Po besedah Dragana Podovaca jim načrtov ne manjka. Eden od njih je, da bi kolonija z naslovom Ipavčeva paleta, ki so jo prvič izvedli lani, postala tradicionalna. Letos se bo kolonije, ki jo posvečajo zadnjemu predstavniku znamenite družine Ipavec, slikarju Jožiju Ipavcu, septembra udeleži- lo približno 35 ustvarjalcev. Tematika tokratnega srečanja bo posvečena Franju Malgaju, saj letos v občini Šentjur obeležujejo sto let od njegove smrti in s tem Malgajevo leto. Člani DLU Rifnik si ob tem obetajo druženje, tkanje novih stikov in izmenjavo izkušenj. Dela, ki jih bodo pripravili likovniki, bodo na ogled ob Ipavčevih kulturnih dnevih. Ples je njihova močna strast V Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Plesnem forumu Celje bo ta konec tedna že 11. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - Plesna miniatura 2019. Tudi tokrat bo na odru močna celjska zasedba. Na prireditvi, ki jo organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Celje, se bo zvrstilo 23 vrhunskih plesnih točk. Tema tokratnega ustvarjanja je prosta, tako da so mladi plesalci lahko ubrali povsem svojo pot pri iskanju lastnega plesnega izraza. Na mednarodno tekmovanje v Celju se uvrstijo slovenski plesalci, ki na državnem tekmovanju Opus 1 dosežejo zlato priznanje, ter s pomočjo vide-oposnetkov izbrani plesalci iz tujine, ki letos prihajajo kar s treh celin, poleg Evrope še iz Amerike in Azije. Plesno tekmovanje se bo začelo ob 17. uri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, prvi bodo nastopili plesalci starostne skupine B (rojeni med letoma 2000 in 2004), ob 18.30 bodo plesali tekmovalci starostne skupine C (rojeni med letoma 1995 in 1999). Dogajanje se bo ob 20.30 uri preselilo na oder Plesnega foruma Celje, kjer bo na ogled premiera plesne predstave prejemnice Opus Alisa Kiker in Pia Jelena Džakulin z mentorico Gordano Stefanović - Erjavec (Foto: osebni arhiv) produkcijske nagrade 2018 Kaje Vajdetič O vseh mojih materah. Ko se popolnoma posvetiš sedanjosti V soboto bo tako mogoče na odru SLG Celje občudovati mlade Celjanke, Ano Cvelfar v plesu Con-cept in Aliso Kiker in Pio Jeleno Džakulin v predstavi Sense, ki so ju ustvarile pod mentorstvom Gordane Ste-fanović - Erjavec. »Sense je angleška beseda, ki pomeni razum, pamet, smisel, čut, čutilo in občutek. Želeli sva ustvariti duet, ob katerem se midve in gledalci počutimo dobro, prijetno in navdihnjeno. Raziskovali sva, kako se telo odzove, ko začneš biti pozoren na vsako podrobnost in si res prisoten v trenutku. Ne razmišljaš o preteklosti ali prihodnosti, temveč se s popolno pozornostjo posvetiš sedanjosti,« je o duetu povedala 16-letna članica Plesnega foruma Celje Pia Jelena Džakulin. Dekleti sta pred sobotnim nastopom samozavestni, saj že plešeta več kot deset let. »Če sledim najinemu konceptu, mi ne bo treba skrbeti. Samozavestna sem in vem, da občinstvu nudiva kakovosten ples, tehniko in zadovoljstvo. V to ne dvomim. To je vse, kar je pomembno. Ker je ples najina velika strast, bova res vsak trenutek prisotni. Veva, da se bo zgodilo le enkrat, zato bova ta ples res zaužili do zadnjega trenutka. Osebno sem bila pri solu in duetu enako uspešna, moram pa reči, da sem tokrat zaradi izjemne teme in soplesalke, ki je največji biser, veliko manj pod stresom.« Mlade plesalce bo ocenjevala žirija v sestavi Petra Hrašćanec, Alicia Ocadiz in Milan Tomššik, ki bo podelila nagrade za najboljšo plesno miniaturo, najboljši koncept in najboljši plesni nastop. BARBARA GRADIČ OSET V muzej lahko gredo tudi psi Muzej novejše zgodovine Celje je kot prva tovrstna ustanova pri nas postal prijazen za pse. To pomeni, da si lahko muzejske zbirke odslej obiskovalci ogledajo tudi v spremstvu svojega hišnega ljubljenčka, česar se bodo mnogi razveselili. »Psi so namreč za mnoge družinski člani, spremljevalci in družabniki,« pravi pobudnica zamisli kustosinja Jožica Trateški, ki se je pri tem zgledovala po etnografskem muzeju v Zagrebu. Muzej novejše zgodovine se sicer trudi biti dostopen za vse skupine obiskovalcev, tudi za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne. Ti so imeli s svojimi psi vodniki že doslej neomejen vstop v muzej, odslej bo to mogoče tudi za druge »običajne« štirinožce. Jožica Trateški opozarja, da bodo morali lastniki pred obiskom prebrati in spoštovati mali muzejski bonton, v katerem med drugim piše, da so dobrodošli samo primerno vzgojeni, poslušni in ubogljivi psi, za katere lastnik prevzema vso odgovornost, tudi za morebitno škodo. TC Koncert za prvih sto let Pihalni orkester Premogovnika Velenje v letu 2019 praznuje stoto obletnico. Ob jubileju so glasbeniki pod taktirko dirigenta Antona Vrzelaka minulo soboto pripravili slavnostni koncert v Domu kulture Velenje. Člani orkestra so za uvod zaigrali Rudarsko fantazijo mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana, ki jo je uglasbil prav za to posebno priložnost. Nato so poslušalce popeljali na glasbeno popotovanje skozi preteklo stoletje. Kot solistka se je predstavila Tanja Petrej, profesorica oboe v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Nekateri člani orkestra so za svoje dolgoletno delovanje prejeli Gallusova priznanja in značke, orkester je za sto let delovanja prejel zlato jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ta glasbeni sestav bo v sklopu praznovanja stoletnice junija letos izdal še fotomonografijo, ki bo predstavljena na okrogli mizi. Osrednje dogajanje ob častitljivem jubileju bo koncert z gosti, ki bo 20. septembra v okviru praznovanja 60. obletnice Mestne občine Velenje. TS 12 NASA TEMA novi tednik St. 16, 18. april 2019 Razprava o zakonski uveljavitvi evtanazije Smemo upihniti svečo ki je nismo prižgali? V medijih in na družbenih omrežjih je trenutno ena bolj izpostavljenih tem evtanazija. Pobudnik peticije za uzakonitev medicinske pomoči pri umiranju ali medicinske pomoči pri samomoru je Društvo Srebrna nit. Doslej je pobudo podprlo več kot sto znanih Slovencev in približno pet tisoč ostalih podpisnikov. SAŠKA T. OCVIRK Zgoščen odmev strokovnih kro gov je pred dnevi pripravila Slovenska medicinska akademija Pobudniki peticije bodo v naslednjem koraku pripravili osnutek zakonskega predloga in ga posredovali političnim odločevalcem. Pobudniki peticije so na novinarski konferenci sicer izrazili nasprotovanje, da bi vprašanje ostalo v osrednji domeni zdravnikov, ker to vprašanje zadeva vse državljane, ki so sposobni moralne presoje. Po drugi strani že definicija besede govori o medicinski po moči. Zato je naravno, da je prav medicinska stroka zelo jasno izoblikovala svoje mnenje. Foto: GrupA Pravica do smrti kot človekova pravica Dr. Borut Ošlaj s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Če imamo pravico do življenja, imamo tudi pravico do smrti, pravijo zagovorniki ev-tanazije. Čeprav je smrt še vedno tabuizirana, je del življenja. Najmočnejši argument v prid legalizaciji evtanazije je pravica do svobode izbire. Spoštovanje osebne avtonomije pri odločanju o lastni smrti naj bi bilo izraz visoke civilizacijske norme. Pravica do smrti bi torej morala biti priznana kot temeljna človekova pravica. To stališče zagovarja tudi ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Kot je zapisal v eni svojih znanstvenih razprav, bi morala biti konstitucionalna skrb glede vprašanja o življenju in smrti usmerjena tudi v kakovost življenja. In posledično bi morala biti prostovoljna evtanazija oziroma samomor s pomočjo vsaj v določenih primerih - razumno in prepričljivo argumentiranih - dovoljena. »Pri tem gre za temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, pravica do svobode izbire in pravica do učinkovite zaščite človeškega dostojanstva.« Zakon bi bil v nasprotju z ustavo V Sloveniji je evtanazija kaznivo dejanje, ki ga država lahko preganja po 115. členu Kazenskega zakonika kot uboj ali po 120. členu kot pomoč pri samomoru. Po določbi o opustitvi zdravstvene pomoči je lahko odgovorna tudi prav- zagovorniki evtanazije prepričati dve tretjini poslancev. Kultura srca je izgnana iz družbe »Sodobno človeštvo je že komično pri reševanju težav, ki si jih je samo ustvarilo. Kot da ne zna več na svet priti in z njega oditi,« je dejal psiholog dr. Hu- »Hitro so se pojavile skrbne študije, kako velik prihranek pomeni evtanazija. Za Kanado na primer doprinese 140 milijonov dolarjev letno. Povezovanje evtanazije s prihrankom utegne biti usodna napaka v prid neoliberalizma in ne humanosti družbe. Države Beneluksa so po mnogih kriterijih daleč pred nami, a prihaja do resnih zlorab. Mi pa smo država z visoko stopnjo družbene neodgovornosti. Torej je velika možnost, da bi bilo pri nas še slabše. Tudi nobene možnosti ne vidim, da bi pri tem vprašanju prišli do družbenega soglasja. Uzakonitev evtanazije bi prinesla hud ideološki boj in končni rezultat s preglasovanjem. Statistično evtanazija v povprečju majhni skupini ljudi trpljenje skrajša za mesec dni. Za kakšno ceno tektonskih družbenih premikov in možnosti zlorab najhujše vrste?« »Zdravnik noče prevzeti tega moralnega bremena. Noče biti prinašalec smrti. To bi do temeljev omajalo zaupanje,« pravi dr. Pavel Poredoš. na oseba - torej bolnišnica. Če bolnik poda pisno zahtevo, da odklanja aktivno zdravljenje, je protipravnost v tem primeru izključena. To možnost bolniku daje Zakon o pacientovih pravicah. »V vsakem primeru gre za pravno prehitevanje. Glede na trenutno ureditev pri nas uzakonitev evtanazije ni mogoča, ker je v nasprotju z ustavo,« je pojasnil nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger. Za spremembo ustave bi morali bert Požarnik. Pri tem je imel v mislih umetno oploditev na eni strani in nasilen odhod na drugi. Staranje prebivalstva postaja vedno bolj pereč problem. Spremenili so se kulturno-so-cialni okviri. Danes le malo starejših živi v krogu širše družine, v mestih še toliko manj. »Ljudje so obsojeni na domove, umirajo v bolnišnicah. Ljudje smo se spremenili in tudi naše etično dojemanje je v resni krizi.« Ze v razpravi o evtanaziji večina pojmov ni dobro razjasnjenih. »Ljudje ne razumejo, kaj je sploh temeljna dolžnost človeka. Kaj pomenijo prostovoljna usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo, pasivna k slednji. »Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na to. Pešanje religioznosti, vzpon individualiz-ma in liberalizma. Vzgoja srca iz družbe na splošno izginja. Pravzaprav tudi iz šol pre- »Tisti, ki zase zahtevajo pravico do evtanazije, pozabljajo, da mora to izvesti nekdo drug, ki ima prav tako svoje pravice,« opozarja dr. Poredoš. evtanazija, terapija z dvojnimi učinkom, vnaprej izražena želja ... Veliko je nesporazumov.« Sodobni svet se danes deli na dve skupini - za življenje in za izbiro (ang. pro-life in pro-choice). Zahodna družba se nagiba ganjajo kakršnokoli vzgojo. Ni več glasbene, športne in umetnostne vzgoje. Ze beseda vzgoja jim je zoprna do dna.« Smrt sočloveka je tudi priložnost za osebno in duhovno rast. Z evtanazijo si bomo od- vzeli tudi to priložnost. »Ko se govori o evtanaziji, se v glavnem govori o plemenitih čustvih usmiljenja, sočutja in varovanja človekovega dostojanstva. V resnici pa bi bila za mnoge preprosto velika razbremenitev, če jim na primer ne bi bilo treba skrbeti za onemogle starše,« zaključi Požarnik. Smrt bolnika je za zdravnika vedno breme »Osnovno poslanstvo zdravnika je slediti strokovni brezhibnosti in etičnim načelom. Če pravni red in etična načela niso usklajeni, se mora prvi prilagoditi drugim. Zdravniki Irena Rotar, Eko civilna pobuda: Dr. Božidar Voljč o stališču državne komisije za medicinsko etiko »Gibanju Srebrna nit, združenju za dostojno starost, smo V • | • I «VI« • I • • I • M I • I • • • a • sporočili, da somišljeniki gibanja Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije, pod geslom evtanazija - dostojno in pošteno do smrti, podpiramo vse, ki si prizadevajo, da bi pošteno uredili pravico do smrti za vsakega, ki se odloči, da ne zmore več bremen bolezni. Naj vas ne ustavijo mnenja ljudi, ki so proti evtanaziji. Tisti pač te pravice ne bodo izkoristili. Seveda pa je to treba urediti na pošten način.« »Komisija se zaveda, da gre za vprašanje osebnih in zdravstvenih stisk, drugih okoliščin in drugačnih osebnih vrednot, vendar bi evtanazija v naše okolje prinesla izjemno kulturno, etično in pravno spremembo. Za to je treba sprejemati stališča in razpravljati o vseh možnih posledicah na strpen in kulturen način. Komisija ne pričakuje, da se bodo razprave poenotile, a si želi, da bi različna stališča slovensko javnost bogatila, ne da jo dodatno razdvajajo.« NASA TEMA 13 smo zavezani k varovanju človekovega zdravja in življenja od spočetja do smrti, k nudenju pomoči na temelju pravičnosti in enake dostopnosti. Pri tem sta lahko kriterija zgolj narava bolezni in stopnja nujnosti. Nič drugega,« je dejal dr. Pavel Po-redoš, predsednik Slovenske medicinske akademije. Nato se je vprašal: »Kako pa se počutim kot zdravnik, ki bi moral opravljati evtanazijo?« Čeprav je hipokratova prisega stara 2.400 let, večina zdravnikov svojo kariero še vedno utemeljuje na njej. Naj evtana-zijo imenujemo s tisoč in enim evfemizmom, gre še vedno za nasilno prekinjeno življenje - umor. Naj gre za vnešeno sredstvo, predpisano tableto ali pomoč pri samomoru, vse je v nasprotju z zdravniško etiko in s številnimi temeljnimi dokumenti. »Vlogo zdravnika Dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva »Od antike do danes nimamo enoumnega odgovora. Na eni strani je krščanska etika, na drugi usmiljenje do umirajočega. Kaj to sploh pomeni? Belgija in Nizozemska sta se pred Evropsko komisijo zagovarjali zaradi spreminjanja temeljnih evropskih vrednot. Primer v Kanadi - zavarovalnica je bolnici sporočila, da kreditnih točk za draga biološka zdravila za zdravljenje njene bolezni nima dovolj. Ima pa jih še dovolj za evtanazijo. V resnici je prišlo do evtanazije, ki je povzročila razkol med zdravniki. Več kot polovica ljudi evtanazijo podpira zaradi strahu pred slabim zdravljenjem bolečine in pred depresijo. Oboje znamo danes dobro zdraviti.« nomski interesi. Na ta način se lahko družba znebi neproduktivnega prebivalstva. Odprla se je posebna tržna niša, da ne omenjamo spolzkega terena na področju pridobivanja organov. V petih letih se je število evtana-ziranih oseb potrojilo. Na začetku je to možnost zakon predvideval le za neozdravljivo bolne. »Umiranje je stvar odnosov, ne zdravnikov in medicine. Odnosov do sebe, do bližnjih, do Boga ali tistega, ki mu nameravamo izro- v«a« • i • • • i ■ш v« • čiti svoje zadnje upanje,« pravi dr. Koširjeva. Zmore tudi zlomljena duša svobodno izbirati? Na željo po evtanaziji bi v Sloveniji lahko vplival tudi že tako visok koeficient samomora. Med 157 državami smo trenutno na 13. mestu, leta 2013 smo v EU zasedali celo neslavno drugo mesto. Nagnjenost k samomoru je zelo povezana s psihičnimi motnjami. Različne telesne bolezni na primer povečajo tveganje za depresijo in ta za samomorilnost. »Je v takšnem primeru v nameri po pri neozdravljivo bolnih predstavlja lajšanje težav. Zdravnik poskuša odpraviti razloge za evtanazijo. V veliki meri je želja po tej klic na pomoč, ker je pri nas paliativna oskrba slabo urejena,« pravi Poredoš. Za zdravnike je sprejemljivo opuščanje oblik zdravljenja in zahtevnih postopkov, ki ne prispevajo k podaljšanju kakovostnega življenja. »Ne strinjam se, da bi v tem primeru šlo za pasivno evtanazijo. Enako je pri visokih odmerkih morfija, zaradi katerih lahko človek prav tako umre. Ker gre v tem primeru primarno za lajšanje bolečin.« Pasti evtanazije Največ izkušenj prihaja z Nizozemske, kjer letno na ta način umre približno 6.500 oseb ali 18 na dan. Pri vsem altruiz-mu v ospredje stopijo tudi eko- Danes je evtanazija mogoča tudi za tiste z duševnimi boleznimi in za otroke. To možnost lahko izberejo tudi ljudje, starejši od 70 let, ki so preprosto utrujeni od življenja. 244 oseb so evtana-zirali zgolj zaradi visoke starosti in ne zaradi bolezni. Brez njihove vednosti in privolitve evtana-zirajo dementne. Takšnih naj bi bilo od 500 do 600. Po ocenah tretjina evtanazijskih postopkov sploh ne pride v uradne statistike. Evtanazija lahko ogrozi tudi zaupanje v sistem transplanta-cijskega sistema. Trenutno imajo nekatere države določilo, da lahko organe odvzamejo pet minut po smrti. Uveljavljajo se že postopki »akt smrti pri transplantaciji«, kar pomeni, da organe odvzamejo še živim. To je v nasprotju s temeljnim aktom transplantacije, da lahko organe odvzamejo samo mrtvi osebi. »Tristo ljudi sem spremljala. Samo trikrat ■ • • v* i i* v i v i • i • v sem od umirajočih slišala željo, da si želijo umreti. Od sorodnikov pa večkrat. Ker smo mi tisti, ki težko prenašamo bolečino bližnjih,« pravi Manca Košir evtanaziji nekdo še sposoben povezati svoje razloge in posledice?« se je spraševal psihiater dr. Peter Pregelj. Velik del klasičnih samomorov spodleti, izkažejo se za klic na pomoč. Ljudje najdejo pot nazaj v normalno življenje. Samomor s pomočjo pa nikoli ne spodleti. V Skandinaviji odmeva nekaj kazenskih primerov, ko naj bi psihiatrinja vloge za evtanazi-jo odobravala preveč lahkotno. Kljub nedorečeni obrazložitvi »brezupnega psihičnega trpljenja« so namreč usmrtili 38-letno bolnico z asperger- Dr. Igor Švab, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani »Zdravniki se moramo naučiti, kdaj ne smemo skočiti na staro gospo, ker bo reanimacija neuspešna. Ampak ne govorimo o tem. Evtanazija pomeni prelomnico glede stališča, da je življenje nedotakljivo, da so osebne želje nad splošno etiko. Da ima vsak pravico razpolagati s svojim življenjem, to pravico pa mu je dolžan zagotoviti zdravnik. Tega na fakultetah ne bomo učili. Vzgajati moramo ne samo dobre strokovnjake, ampak tudi etične in čuteče ljudi, ki znajo umirajočim pomagati, ne da bi tudi sami izgoreli. Namesto da bi družba uredila paliativo, bi uvedla evtanazijo ter si tako umila roke. Umazano delo pa bi preložila na zdravnikovo vest.« SASKA T. OCVIRK jevim sindromom. Po nekaterih teorijah naj bi ga imel tudi Newton. Trenutno je stanje na Nizozemskem takšno, da niti neenotnost zdravniške komisije ne ustavi postopka. Pogoji za globoko možgansko stimulacijo pri nevrološkem zdravljenju so strožji kot pri odobritvi evtanazije. Upanje umre zadnje Pred vprašanjem evtanazije bi morali seveda veliko več govoriti o hospicu in paliativ-ni oskrbi. Če je pri običajnem OB ROBU Po spolzkem klancu navzdol Evtanazijo smo uzakonili. Hvala bogu, nikomur več ni treba trpeti. Sočutno prihajamo naproti vsem, ki brezupno trpijo. Civilizirana družba smo in vsak se lahko povsem svobodno odloči, kako bo živel in kako bo umrl. Mlada ženska sem, in sicer z rakom v četrtem stadiju. Prognoza je slaba, ampak se borim vsak dan. Nič več mi ne brani dostojanstvene smrti. Družba me pri tem podpira. Stoji mi ob strani pri tej težki odločitvi. Ampak čudeži se dogajajo vsak dan. Pravzaprav nočem izbrati samomora pod drugim imenom. Morda zato nisem dostojanstvena? Ali še huje... s svojo trmoglavostjo brez smisla bremenim družbo? Babica sem. 85 jih imam. Zdrava kot dren, ampak po zlomu kolka sem vseeno morala v dom. Pokojnina ne zadošča. Sin in hči mi za domsko oskrbo doplačujeta vsak po 200 evrov. Ne prideta pogosto, sem ju pa vedno vesela. A mi je vsakič tudi malo hudo. Vnukinja bi rada v jezikovno šolo v tujino, a ni denarja. Sin bi moral zamenjati avto, a ima že dva kredita. Vem, da sem jim v breme... Žalostna sem in krivo se počutim. Nimam več volje, da bi živela. Pa saj je bilo dovolj. Dovolj... Mlada starša sva. Najin čudovit lep fantek je bil še včeraj poln življenja. Zdaj je rastlina. Prometna nesreča. Trenutek nepazljivost na kolesu. Celo življenje bo priklenjen na posteljo. Kdo bi hotel tako živeti... Žena je rodila. Tako sva se veselila, zdaj pa tole. Nekaj je šlo narobe. Otrok bo imel resne težave v razvoju. Ne vedo natančno, kako bo, ampak astrofizik menda ne bo nikoli. Kaj naj narediva? Morda je bolje, da se posloviva kar zdaj. V tej tekmovalni družbi bo vedno ostajal zadaj. To je bolje tudi zanj. Saj bi samo trpel na tem svetu... Še dobro, da smo visoko civilizirana in humana družba. Še nikoli v zgodovini ni bilo takšne... Jernej: Vsekakor podpiram. Sicer pod določenimi pogoji, a vendarle. Zakaj bi človek utrujal sebe in bližnje, če mu ni pomoči in je takšna njegova želja? Emil: Ne ubijaj! zdravljenju podaljševanje življenja prednostna naloga tudi na račun kakovosti, hospic stremi k temu, da umirajoči živijo karseda izpolnjujoče. Hospic dodaja življenje dnevom in ne obratno. Med velikimi promotorji kakovostnega umiranja je pisateljica in dolgoletna prostovoljka hospica dr. Manca Košir. »Vedno znova se počutim priviligi-rano, da smem biti ob nekom, ki odhaja. Njemu olajšam odhod in sebi odpiram srce ter rastem, kot marsikdo drugje ne more.« Doslej je bo izteku življenja spremljala že približno tristo umirajočih. »Kadar pomagamo, dobimo občutek zadovoljstva, ko služimo, dobimo občutek hvaležnosti.« V ZDA skoraj polovica ljudi umre pod okriljem hospica, pol od tega doma, pol v hišah hospica ali v njegovih negovalnih oddelkih. Ničesar od tega v Sloveniji nimamo. »In tudi zato je tako eksplodirala ta razprava. V tako nerazvitem prostoru je to upravičeno. Ljudi je pač strah umiranja,« je prepričana Koširjeva. Jože: Življenje je res čudovit, enkraten in neponovljiv dar narave. Vseeno bi bilo po moje prav, da posameznik z njim razpolaga le v primeru, če so bolečine in trpljenje zanj strašni in neznosni. Irena: Absolutno podpiram, a le v skrajnosti, ko življenje postane eno samo trpljenje. Človek se mora za evtanazijo pisno odločiti sam, odobriti pa jo morata lečeči zdravnik in zdravnik specialist. Če odločitve bolnik ni več sposoben sprejeti sam, na pisni predlog dveh družinskih članov o tem odločita oba omenjena zdravnika. Mateja: Že 20 let delam s starejšimi ljudmi. Videla in doživela sem marsikaj. Ko pride zadnja ura, si vsak želi le zaspati in umreti, a vendar ni to tako lahko. Grdo rečeno, a še kako resnično - vsak pes, ko je star, lahko dobi injekcijo, zakaj je ne bi dobil tudi človek? Na zadnjo njegovo uro, v primeru, da je boj z boleznijo zaman in je njegovo življenje le trpljenje. Nataša: Mislim, da smo mi, ki delamo v zdravstvu, večinoma za evtanazijo. Petra: Ne morem mimo zadnjega. Upam, da gre za izolirano mnenje, in upam, da ne bomo nikoli za. Jaz nisem zato zdravnica. Ljubi bog... Jurij: Glede na to, da je smrt svojca že tako najbolj stresen dogodek v življenju, si ne predstavljam, kakšne dolgoročne posledice bi lahko imel odločevalec. Vinko: Jutri nam bo pokojninski zavod mogoče že ukazoval evtanazijo, a ne bomo imeli možnosti reči ne. Saj je preveč starih in bolnih in stanejo preveč. Nevarna igra je to. Primerna oskrba v starosti in bolezni je potrebna. Jana: Ocenjujem, da so tovrstne odločitve in stališča podani prelahko. Res je, vsi zavračamo boleče in človeka nevredno umiranje, trpljenje umirajočega in tudi svojcev. A vendarle so potrebni temeljit razmislek, ustrezna, enopomenska in dorečena pravna ureditev, da ne bomo pristali na drsalnici. Edvard: Ko pride tako daleč, da ti ni pomoči, sem za! Mojca: Proti evtanaziji! Življenje na tem svetu, prav tako trpljenje, je začasno, verjetno poslano z namenom, da bo večnost lepa. V nasprotnem primeru umetno skrajšanje trpljenja na tem svetu lahko za nekoga pomeni večno trpljenje. 14 KRONIKA Št. ,6 ,8. april 20,9 Predobravnavni narok Rotnik po mnenju bogatega Hrvata odličen menedžer Na celjskem sodišču je bil v petek predobravnavni narok za nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika, njegovo odvetnico Varjo Holec in hrvaškega poslovneža Alexandra Hrkača. Tožilstvo tokrat Rotniku očita preprečitev dokazovanja in krivo ovadbo. Odvetnica naj bi mu pri tem pomagala, Hrkač naj bi lažno pričal v njegov prid. Na tožilstvu namreč menijo, da je Rotnik oviral postopke s tem, da je poskušal zabrisati sledi za izvorom svojega premoženja. To naj bi storil z lažnim dokumentom o prejemu denarja od Hrkača. SIMONA SOLINIC Uroš Rotnik in Alexander Hrkač. Slednji velja na Hrvaškem za enega najbogatejših državljanov. Obvladuje več podjetij, na sodišču je dejal tudi, da ima na Hrvaškem v lasti več kot sto stanovanj. Holčeva se je sodišču opravičila za odsotnost, zato bodo predobravnavni narok zanjo izvedli drugič, medtem ko sta Rotnik in Hrkač krivdo gladko zavrnila. Zatem ko je po aferi Teš Rotnikove finance pregledala finančna uprava in ugotovila velike razlike med premoženjem in prihodki, mu je odmerila približno 1,6 milijona evrov davka. Denar, da je to plačal, naj bi dobil od Hrkača. Ta naj bi za Rotnika trgoval z vrednostnimi papirji že sredi devetdesetih let. Tožilstvo zdaj meni, da je Rotnik lažnivo zatrjeval, da je Hrkač zanj na območju nekdanje Jugoslavije trgoval z lastniškimi certifikati. »Že med davčnim postopkom je bilo omenjeno, da je bil v tem obdobju zaslužen določen znesek na način, za katerega na tožilstvu menimo, da ni bil možen, saj takrat na Hrvaškem privatizacija na ta način še ni potekala,« je dejal specializirani državni tožilec Ivan Pridigar. Ta na začetku predobravnavnega naroka na sodišču niti ni predlagal višine kazni za obtožene v primeru, če bi krivdo priznali. Tožilstvo tudi nasprotuje predlogu Rotnikove obram- be, da bi na sodišču zaslišali številne priče, ki so v devetdesetih letih s Hrkačem trgovale. »S tem bi lahko dokazali, da je bilo takšno poslovanje možno,« je bil ogorčen Alexander Hrkač. Pred novinarji ni skoparil s pohvalami na račun Rotnika: »Ne morem verjeti, da smo tukaj zato, ker je Rotnik moralen človek. Je eden najboljših menedžerjev. Če bi bilo takšnih, kot je on, več v Sloveniji in na Hrvaškem, bi bil standard boljši. Ker ni dopustil korupcije v Tešu in ni želel podpisati pogodbe v višini 300 milijonov evrov, kar naj bi zahtevali nekateri slovenski vplivneži, ima danes težave. Da sem posloval zanj, bi rad dokazal na sodišču tudi s pričami in sodnimi izvedenci, ki točno vedo, da je bilo takšno poslovanje z lastniškimi certifikati možno. Rotnik namreč trdi, da je Hrkača spoznal okrog leta 1995 in mu zaupal denar, da ga je oplemenitil s trgovanjem z vrednostnimi papirji. »Denar, ki sem ga vložil, sem si sposodil, imel sem tudi starše, ki so verjeli, da se da na ta način zaslužiti,« je Rotnik odgovoril na vprašanje, od kod mu takrat tolikšna količina denarja, ki jo je vložil v trgovanje. Rotnikova obramba je na sodišču dejala, da je sprožen tudi postopek zoper davčnega inšpektorja, ki je vodil njegov spis na finančni upravi, ker naj bi inšpektor svoje delo opravljal malomarno. »Poglejte si spis mojega davčnega postopka in boste videli, kako je bil voden. Pridobite tudi rezultate notranjega nadzora in boste videli, koliko nepravilnosti je finančna uprava ugotovila,« je dejal Rotnik. Znano je, da so Rotniku očitali tudi, da je iz davčnega spisa odtujil dokument o višini gotovine, s katero je razpolagal. Rotnik zdaj poskuša dokazati, da so s spisom na finančni upravi ravnali malomarno. Čelno v avtobus in v smrt Ceste v naši regiji so v četrtek zvečer terjale že letošnjo sedmo smrtno žrtev v prometu na območju Policijske uprave Celje. Nekaj minut čez 20. uro se je tragična nesreča zgodila na območju Zidanega Mosta, in sicer v bližini kamnoloma. 36-letni voznik avtomobila je vozil iz smeri Laškega proti Zidanem Mostu in nenadoma zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Na njem je čelno trčil v avtobus, s katerim je nasproti pravilno pripeljala 45-letna voznica. 36-letnik je na kraju zaradi hudih poškodb umrl. V nesreči so se lažje poškodovali tudi 45-letna voznica avtobusa ter vsi trije potniki avtobusa, stari 23, 51 in 52 let. Previdno pri pokanju Nekateri se že pripravljajo na velikonočne praznike, zato policija in zdravstvena stroka že opozarjata na previdnost pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki. Njihova nepremišljena in neprevidna uporaba pogosto povzroči telesne poškodbe, kot so opekline, raztrganine rok in poškodbe oči. Poleg tega pokanje moti tudi živali in onesnažuje okolje. Nesrečam botrujejo predvsem nepremišljenost, objestnost, nestrokovno ravnanje in opustitev nadzora. Ob velikonočnih praznikih, ponekod tudi že prej, je za mnoge privlačno tudi pokanje z možnarji. Ti so po Zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo jih na kulturnih in drugih prireditvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Priznanja tudi za celjske pravosodne policiste Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ta teden ob dnevu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij podelila priznanja najzaslužnejšim delavcem na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Med prejemniki pisnih pohval za vidnejše dosežke so tudi celjski pravosodni policisti Tomaž Tašner, Romana Kristan, Uroš Rihter, Andrej Fideršek, Dejan Nemec, Rok Lešek in Milan Tratar. Ta skupina je lani v zaporu preprečila večji požar, zatem ko je zagorelo v enem od zaporniških prostorov. Priznanje sta prejela še pravosodna polista Marko Gole in Boris Sever, ki sta zaposlena v Prevzgojnem domu Radeče in sta se prav tako pravočasno odzvala ter pogasila požar. Pisno pohvalo je prejela Šola za storitvene dejavnosti Velenje, in sicer za sodelovanje na področju izobraževanja pri izvrševanju kazenskih sankcij. Šola sodeluje s Prevzgojnim domom Radeče. Znak uprave za izjemne dosežke je dobil psiholog iz celjskega zapora Martin Ravenščak. Odnesel šop bankovcev Policisti iščejo neznanca, ki je v četrtek drzno okra-del trgovino v Rimskih Toplicah. Moški, star od 30 do 35 let in temnejše polti, je v trgovini iz blagajne ukradel šop bankovcev po 50 evrov. Prodajalki je pred tem v angleščini dejal, da prihaja iz Dubaja. Ženski je uspelo storilcu iz rok izpuliti nekaj denarja, kljub temu je odnesel 200 evrov. Padel z lestve V Zaborku, to je na območju Policijske postaje Slovenske Konjice, se je v ponedeljek zgodila huda delovna nesreča. Z lestve, ki je bila prislonjena na višje drevo, je z višine s treh metrov padel 65-letni moški. Poškodovanemu so na kraju pomagali reševalci nujne medicinske pomoči, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Prav tako včeraj se je pri sestopu z Boča v občini Rogaška Slatina hudo poškodovala pohodnica. Preiskava tatvine denarja še ni končana Zatem ko smo decembra poročali, da so neznanci na parkirišču podjetja Aktiva varovanje na Trnoveljski cesti v Celju okradli specialno vozilo za prevoz denarja, je januarja v nekaterih medijih odjeknilo, da so neznanci ukradli kar milijon evrov denarja. To naj ne bi držalo, znesek naj bi bil vsaj za polovico manjši. Do danes kriminalistična preiskava še ni končana. Naj spomnimo, da je storilec iz posebnega prostora v avtomobilu, ki je namenjen prevozu denarja, odnesel kovček z denarjem. Šlo je za tako imenovano »blindirano« vozilo, ki naj bi ga na dvorišču varnostnega podjetja parkirala zaposlena in ga pustila brez nadzora do zamenjave izmene. Takrat naj bi vozilo z denarjem morala prevzeti kolega iz popoldanske izmene. Dvema delavcema naj bi bil takoj po dogodku izrečen ukrep disciplinskega postopka, najmanj eden naj bi delo že izgubil. V podjetju naj bi po dogodku uvedli določene strožje varnostne ukrepe. Pijana trčila v ograjo Konec minulega tedna sta se na širšem Celjskem zgodili hujši prometni nesreči. V Paki pri Velenju sta trčila osebno in tovorno vozilo. V trčenju se je poškodoval voznik avtomobila. Vzrok nesreče je bila nepravilna stran oziroma smer vožnje voznika tovornega vozila. V Imenem se je poškodovala 22-letna voznica avtomobila. Ta je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola trčila v odbojno ograjo. V krvi je imela kar dve promili alkohola. Prepoznala vlomilca Policisti bodo ovadili 23-letnika z območja Žalca, ki je pretekli teden vlomil v eno od tamkajšnjih stanovanj. Pri tem ga je zalotila lastnica, ki ga tudi na videz pozna. Moški je lastnici tudi grozil z nožem in s kraja pobegnil, ne da bi kaj ukradel. Osumljenemu, ki so ga izsledili še isti dan, so policisti odvzeli prostost in ga pridržali. Zagorelo v silosu Minuli teden je zagorelo v Spodnjih Lažah na območju Policijske postaje Slovenske Konjice. Ogenj je izbruhnil v kovinskem silosu podjetja. Vzrok požara je bil samovžig prašnih delcev v odpraševalnem vodu sušilnice lesne mase. Tuja krivda za nastanek požara je izključena. Spet vlom v parkomat V Trubarjevi ulici v Celju so pred dnevi poskušali vlomiti v enega od parkomatov. Storilci so s poškodovanjem parkomata povzročil za približno sto evrov škode. Policija neznanca še ni izsledila. ZAPOSLOVANJE 15 TRGOTUR Vodja kuhinje (m/ž) (Slovenska Bistrica) Za večje podjetje s področja prehrane in cateringa iščemo kandidata z delovnimi izkušnjami pri pripravi jedi in cateringa, z obveznimi delovnimi izkušnjami pri vodenju v kuhinji, z ustrezno izobrazbo gostinski tehnik ali kuhar in računalniškimi znanji (MS Office). Kandidatu nudimo zaposlitev za polni delovni čas v dopoldanskem času (konci tedna so prosti), pogodbo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem, razvoj v sodobnem in uspešnem podjetju. Prijave zbiramo do 25. 4. 2019. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Arhitekt, skrbnik kupcev (m/ž) (Prebold) Odgovorni boste za doseganje prodajnih ciljev, delovanje v skladu s prodajno strategijo podjetja, učinkovito upravljanje odnosov s strankami s ciljem ustvarjanja maksimalne donosnosti, izvedbo svetovanja in prodaje v prodajnem salonu in samostojno gradnjo partnerskih odnosov z obstoječimi strankami. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti ter možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Skrbnik kupcev, komercialist (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo izrazito prodajno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, prodajne veščine, širjenje ponudbe, aktivno prodajo, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, vsaj V. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati s strokovnimi znanji arhitekture ter z izobrazbo strojne in gradbene usmeritve, najmanj 2 letoma delovnih izkušenj na področju prodaje (sprejem strank v prodajnem salonu, aktivno iskanje priložnosti za prodajo, svetovanje, priprava ponudb, pogodb). Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-teh-nične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika -angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 29. 4. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Teharje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušen na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Teharje) Od kandidatov pričakujemo srednjo poklicno šolo smeri skladiščnik, prodajalec ali oblikovalec kovin, 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarista, izpit B-kate-gorije, znanje računalniških programov MS Office, natančnost, doslednost, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 1 meseca. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Teharje) Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo smeri strojni tehnik ali ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, izpit za viličarja, dobro znanje tujega jezika, dobro znanje računalniških programov MS Office. Kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 3 mesecev. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo končano vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktivnost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Daplast plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji - ključavničar (m/ž) (Teharje) Od kandidata pričakujemo vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij, vsaj 5 let izkušenj na področju ključavničarskih del, dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Vulkanizer (m/ž) (Žalec) Iščemo kandidata za organiziranje in vulkaniziranje, montiranje in uravnoteženje avtoplaščev, popravljanje avtopnevmatik, skrb za deponiranje menjanih avtoplaščev. Od kandidatov pričakujemo končano triletno srednješolsko izobrazbo, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije in samostojnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Vulkanizerstvo Blaž Križnik, s. p., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Monter (m/ž) (Teharje) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Pričakujemo sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-ka-tegorije, zaželene delovne izkušnje. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni natakar (m/ž) (Dobrna) Iščemo odgovorno osebo, ki ima IV. ali V. stopnjo gostinske smeri in izkušnje s strežbo hrane in pijače. Pričakujemo srednješolsko izobrazbo IV. ali V. stopnje gostinske smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, pogovorno znanje vsaj dveh tujih jezikov, izpit B-kategorije, veselje do strežbe, urejenost, komunikativnost, prijaznost, ustrežljivost, izkušnje z izvajanjem inventurnega popisa, poznavanje HACCP-predpisov, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 3. 5. 2019. Spekter, d. o. o. Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Nastavljalec lepilne linije (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Iščemo kandidata, ki bo nastavil in pripravil linijo, material in polizdelke za lepljenje, lepil izdelke - embalažo na lepilni linji. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju nastavljanja strojev, pripravljenost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoiniciativnost, natančnost, oster vid, ročne spretnosti ter predvsem voljo do dela. Prijave zbiramo do 5. 5. 2019. GEP Štale-kar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe - srednja poklicna šola ali podobna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B--kategorije, osnovno znanje tujega jezika, računalniško pismenost za delo na blagajni, usposabljanje po programu HACCP. Vaše delo bo vključevalo pripravo prodajalne pred odprtjem, prodajo kruha in drugih pekovskih izdelkov, pakiranje v embalažo, označevanje izdelkov s ceno, preverjanje kakovosti, opozarjanje proizvodnje in nadrejenih, vodenje dobavnic, vnašanje zalog v sistem in izpolnjevanje prevzemnih listov. Prijave zbiramo do 11. 5. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. 3 MojeDelo.com SW-inženir (m/ž) (Kamnik ali Celje) Podjetje je prepoznano kot eno najbolj prodornih inovativnih podjetij v Evropi, za kar je prejelo financiranje iz prestižnega razvojnega programa FTI. Zaradi novih razvojnih projektov in širitve v svojo ekipo vabimo SW-inženirja, ki bo skrbel za programsko opremo vgrajenih sistemov oziroma za krmiljenje elektromotorjev. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 26. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljalec fotonapetostnih modulov (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo izobrazbo, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, odgovornost, natančnost, vestnost, predanost, sposobnost dela v timu, sposobnost opravljanja več nalog hkrati ... Bisol Group, d. o. o., Lat-kova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec strojev in naprav (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo V. ali VI. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vsaj pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela s programi MS Office, samoiniciativno, samostojno, natančno in odgovorno delo, prilagodljivost pri opravljanju delovnih nalog. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Asistent direktorju in v pisarni (m/ž) (Šmarje pri Jelšah) Opis delovnega mesta: samostojno izvajanje administrativno-orga-nizacijskih del, izdelava in vodenje baz podatkov, vnašanje, spremljanje in urejanje knjigovodskih listin ter priprava dokumentov za zunanji računovodski servis, samostojno načrtovanju in izdelava naprednih Excell preglednic ... Vorio, d. o. o., Rogaška cesta 42, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prijave zbiramo do 12. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - svetovalec (m/ž) (Latkova vas, Prebold) Zaradi povečanega obsega dela iščemo prodajalca za svetovanje pri prodaji, ki ima veselje do dela s strankami. Uniforest, d. o. o., Do-briša vas 14a, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov gradnje in vzdrževanja (m/ž) (Celje) Ključne odgovornosti in zadolžitve: samostojna priprava projektov prenov stanovanj in stanovanjskih stavb ter projektov novogradnje večstanovanjskih stavb, samostojno organiziranje izvedbe projektnih dejavnosti in vodenje projektnega tima ... Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist - prodajni svetovalec (m/ž) (Savinjska regija) Pogoji: končana najmanj V. stopnja ustrezne izobrazbe, dve do tri leta izkušenj s terensko prodajo poslovnim strankam in dokazljivi prodajni rezultati, znanje angleškega jezika, veselje do prodaje in dela s strankami, izpit B-kategorije. Dobnik Trade, d. o. o., Kolodvorska ulica 35, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Viličarist (m/ž) (Zreče) Opis nalog in del: transport tovora do delovnega mesta ali do mesta odlaganja v skladu s spremno dokumentacijo oziroma z navodili, izvajanje del celovitega preventivnega vzdrževanja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 7. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor kakovosti (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične (zaželeno kemijske) smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, aktivno znanje angleškega jezika, računalniška pismenost, zažele- no poznavanje osnov avtoličarstva in premazov, vozniški izpit B-kategorije. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 5. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: skrb za kontinuiteto nemotenega dela v proizvodnji, zagotovitev preventivnega in tekočega vzdrževanja proizvodnih strojev in naprav, posredovanje pri odpravi okvar na strojni opremi, sodelovanje pri zagonu, pridobivanju in obnovi obratovalnih dovoljenj za novo in obstoječo strojno opremo, skrb za energetske naprave, skrb za urejenost in vzdrževanje objekta. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Delovne naloge: delo v skladišču pri manipulaciji blaga, planiranje prevzemnih in izdajnih aktivnosti v skladu z najavami in s prioritetami, prevzem in odprema blaga, skladiščenje blaga na lokacijah skladišča, priprava blaga za izdajo, urejanje prevzemne in izdajne dokumentacije, opravljanje dela z viličarjem ter druga dela in opravila po nalogu nadrejenega. Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja računovodstva (m/ž) (Laško) Kaj pričakujemo? VII./I stopnjo strokovne izobrazbe, 2 leti delov- nih izkušenj. Poskusno delo traja 6 mesecev. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 26. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Laško) Kaj pričakujemo? IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe, leto dni delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 30. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kalkulant (m/ž (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za izdelavo kalkulacije standardne cene in izračuna rentabilnosti (Profit, Ebit) za končni izdelek (avtomobilsko luč) na podlagi informacij (cena materiala, taktni čas proizvodnje, stroški ...) v procesu razvoja izdelka, za izdelavo pred-kalkulacij sprememb na lučeh in po kalkulacijah, ko je izdelek že v seriji in se proizvaja v proizvodnem obratu . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - mešalec barv (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, poznavanje trgovinskega poslovanja, osnovno znanje dela z računalnikom, dobre komunikacijske in prodajne veščine, vozniški izpit B-kategorije ... Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 5. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Moj lokal - vse generacije Junija bosta minili že dve leti, odkar goste razvajajo v odličnem okolju gostilne Moj lokal, ki jo najdejo na križišču Gregorčičeve in Miklošičeve ulice v Celju, nasproti Gimnazije Celje - Center. Mimoidočim pogled ujame novodobno opremljena terasa z zelenim pohištvom, ki kljub stičišču dveh bolj prometnih ulic v Celju nudi veliko mero odmaknjenosti od množice in s tem priložnost za sprostitev ob skodelici vaše najljubše jutranje kave ali druge pijače po izbiri. Terasa ponuja 70 sedišč, a če načrtujete zabavo ali praznovanje rojstnega dne, je lokal mogoče tudi najeti, saj premore kar 90 sedišč. V Mojem lokalu boste še tako zahtevni okusi našli nekaj zase. Svoje jutro lahko začnete ob skodelici v Sloveniji proizvedene in pražene kave ali čaja. Za tiste, ki kave ne pijete pred zajtrkom, je vsako jutro na voljo sveže pečen čokoladni rogljiček po akcijski ceni 0,70 evra. Za evro boste pošteno zajtrkovali, saj so na voljo tudi različni toasti: klasični s sirom in šunko, s tunino, suho salamo in vegi. Po akcijskih cenah so dostopne kombinacije kave in raznih pijač - tako lahko ob kavi dobite navadno mineralno vodo ali mineralno vodo z okusom za samo 0,80 evra, za kavo in ostale priljubljene gazirane pijače boste odšteli le 1,40 evra. Stalno prisotne akcijske cene v Mojem lokalu so pepsi/ora/radenska, bitter lemon in toast za ceno 2,50 evra, samo 3 evre pa vas stanejo kava po izbiri, cedevita in toast. Če vam »pade sladkor«, boste v ponudbi našli pestro izbiro slaščic. Od tort, muffinov in vse do banan z gosto vročo čokolado in s smetano. V ponudbi Mojega lokala je na voljo tudi več kot 25 vrst piva, tako lager kot tudi craft piva. Postrežejo vam ga tudi v t. i. »žirafi«. Sprostite se lahko tudi ob kozarcu dobrega buteljčnega vina ali penine, za tiste bolj razigrane okuse pa je na izbiro več kot 15 vrst različnih koktajlov. Če želite druženje s prijatelji še nekoliko popestriti, je v Mojem lokalu mogoče odigrati igro pikada in ročnega nogometa. Od 10. aprila je po novem na voljo tudi biljard. Delovni čas lokala je od ponedeljka do petka od 6. do 23. ure, ob sobotah od 9. do 24. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprto. Za več informacij obiščite FB--stran Moj lokal, pokličite na 051 242 465 ali pišite na leon.mojlo-kal@gmail.com. Za informacije iz prve roke vljudno vabljeni, da jih obiščete. Po potico in sveže domače dobrote v Ro co Od ponedeljka do petka med 615 in IS. uro, ob sobotah med 8. in 13. ura. №WUIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 T.: +386 {0)59 937 431 novi tednik C DO RT 1 ~7 Št. 16, 18. april 2019 UrUnl I/ V sredo obletnica naslova evropskih prvakov Petnajst let stara edinstvena zgodba Uroša Zormana W7 ■ ffS^SH m Ж 4- ■ Ljubljančan Uroš Zorman je lani sklenil izjemno rokometno kariero. Postal je član strokovnega štaba v poljskem klubu Kielce. Pred tedni se je kot pomočnik pridružil selektorju slovenske članske reprezentance Veselinu Vujoviću. Kot igralec je s slovensko izbrano vrsto leta 2004 osvojil naslov evropskega podprvaka, v ligi prvakov je bil na vrhu kar štirikrat, najprej s Celjem, nato v letih 2008 in 2009 s španskim Ciudad Realom ter leta 2016 s Kielcami. DEAN SUSTER Vsekakor sodi med najboljše slovenske rokometaše vseh časov. Brez njega najbrž Celje leta 2004 ne bi bilo evropski prvak. Zgodba Uroša Zormana je resnično nekaj posebnega. Ko je v osmini finala lige prvakov leta 2003 Ademar v Leonu kar za trinajst golov nadi-gral Celje, ga ni bilo v postavi španskega kluba. Ko je sledil čudež ob odprtju nove celjske dvorane, je Zorman bil na parketu, resnici na ljubo malo, a je bil. V tistem trenutku, ko so »pivovarji« plesali na parketu in se veselili zmage ter napredovanja v četrtfinale, so bili gostujoči rokometaši »težki luzerji«. Bilo jim je hudo, tudi Zormanu. Zormanu, ki je nekaj mesecev kasneje stopil na rokometni Mont Blanc ... A greva po vrsti. Bili ste gostoljubni, mene in tedanjega novinarskega kolega Gorana Cvijića ste gostili na predvečer tekme v Leonu. Prejeli ste sporočilo, da naslednji dan ne boste v postavi. Niste bili precej razočarani, kajne? Drži, bil sem že vajen takšnih trenerjevih potez. Nisem veliko igral niti v državnem prvenstvu. Po tekmi sem bil se- veda vesel. Zmaga s trinajstimi goli nam je zagotavljala četrtfi-nale. Nihče ni niti pomislil, da bi mi lahko v Celju izgubili z enako ali višjo razliko. Cvijić je bil tako pogumen, da je po novinarski konferenci tedanjega trenerja Ademarja Manola Cadenasa rotil, naj vas spusti v Celje. Se je dogajalo še kaj? Ze pred tekmo sva se sestala s predsednikom celjskega kluba Tonetom Turnškom. Pozanimal se je, kakšne so razmere pri meni. Priznal sem, da imam željo po odhodu. Da bi se vrnil v Slovenijo, da bi podpisal pogodbo s Celjem, kar sem si vedno želel . Zakaj se smejite? Po tekmi sva se ponovno srečala. Turnšek je rekel, da me za slovensko ligo ne potrebujejo nujno. Iz lige prvakov bodo tako izpadli. In se bomo kdaj drugič srečali in dogovorili, je še dodal Tone. In kakšne zgodbe piše življenje. Namreč na povratni tekmi ste dobili priložnost za igro! Ne sicer veliko. Na kratko sem na igrišče stopil v prvem polčasu. Zdi se mi, da v dru- »Tone je bil dobre volje. Dejal je, da se moramo ponovno sestati in dogovoriti. Sestanek sva imela na Trojanah, v petih minutah sva vse rešila.« »Bili so v avtobusu Ademarja in poslušali radijski prenos. Komentator je za vsak moj gol zavpil. Ker je bilo golov veliko, se je po avtobusu razlegal moj priimek. Cadenas se je živčno presedal ...« V drugi polovici oktobra se bosta v Celju od aktivnega igranja poslovila Uroš Zorman in Luka Žvižej. »Rokometna simfonija« bo 24. oktobra v dvorani Zlatorog, organizirala jo bosta RZS in Celje Pivovarna Laško. Dolgoletna reprezentančna soigralca se bosta od igralske kariere poslovila v družbi največjih svetovnih rokometnih zvezdnikov in prijateljev. Zorman je na reprezentančni ravni zbral 225 tekem, kar je največ v zgodovini Slovenije. Žvižej je z 217 odigranimi tekmami drugi na večni lestvici. Na njih je dosegel 702 gola, kar je daleč največ v zgodovini slovenske reprezentance. Z Barcelono je osvojil ligo prvakov. Uroš Zorman je v soboto z zanimanjem listal Rokometno Petico, ki jo je Novi tednik izdal pred petnajstimi leti. Za Flensburgovo obrambo je bil Uroš Zorman prehiter in preveč spreten. gem sploh nisem igral. Bilo mi je težko po porazu in izpadu. Tolažilo me je le to, da je napredoval slovenski klub. In da se nisem vračal v Španijo s soigralci, saj sem imel obveznosti z reprezentanco in sem ostal doma. In kdaj ste prejeli telefonski klic? Ze naslednji dan. Tone je bil dobre volje. Dejal je, da se moramo spet sestati in dogovoriti. Sestanek sva imela na Trojanah, v petih minutah sva vse rešila. Sredi sezone je sledil prestop v Celje Pivovarno Laško. Klub je potreboval kakovostnega organizatorja igre, pred sezono ga vodstvo kluba ni uspelo zagotoviti trenerju Miru Požunu. Četrtfinalni tekmec v ligi prvakov je bil Lemgo s Stephanom, Sch-warzerjem, z Zerbejem, s Kehrmannom, z Baumgar-tnerjem ... Okostje so sestavljali igralci, ki so z Nemčijo gladko osvojili EP v Ljubljani, vi pa ste jih zmleli, doma z 32:25, v gosteh je bilo neodločeno. Zakaj? Bili smo strup za njih. Gladko smo jih izločili tudi v naslednji sezoni v četrtfinalu. Nikoli nismo zviška gledali nanje, vselej smo jih spoštovali in šli »na polno«. Enostavno jim nismo »ležali«. V naslednji sezoni sem v njihovih pogledih prepoznal, da čutijo nemoč proti nam. Leta 2004 smo na povratni tekmi imeli lepo prednost, sodnika pa sta malce pripomogla k remiju. V Lemgu ste dali šest golov. Sledila je najbrž najboljša tekma celjske ekipe kdajkoli, v Ciudad Realu v prvem obračunu polfinala lige prvakov. Proti najdražji ekipi na svetu ste kar trinajstkrat vodili za pet golov. Zmagali ste s 36:35. Vi ste se s kar desetimi goli postavili ob bok izjemnemu vratarju Dejanu Periću. Če daš deset golov Ciudad Realu v gosteh, potem ... Od koder sem vrgel, sem zadel. Imel sem občutek, da bi, če bi ciljal v hladilnik, zadel. Ne bom pozabil klica Pera Metli-čića, ki je ostal v Leonu. Bili so v avtobusu Ademarja in poslušali radijski prenos. Komentator je za vsak moj gol zavpil. Ker je bilo golov veliko, se je po avtobusu razlegal moj priimek. Cadenas se je živčno presedal . Romuna sta sodila zelo dobro, le v končnici sta popustila. Gol prednosti je bil za nas velik kapital. Ш*3 Uroš Zorman v družbi soigralcev pred pokalom na celjskem odru 24. aprila 2004 Toda še enkrat je bilo treba premagati favorita. Evforija je že bila pred vrhuncem, obetala se je prva uvrstitev v finale. Kako ste se počutili? Vedeli smo, da bo dvorana nabito polna. Da nam bodo vsi navijači in gledalci pomagali na ves glas. In da s takšno pomočjo ne moremo izgubiti. Prvi polčas se je končal s 16:16, vse je še bilo možno, tudi padec v igri in ponoven obstanek v polfinalu. Pritisk je bil strašen. Dva ali trije soigralci so bruhali ob odmoru. Na igrišču od žvižgov nisi slišal nič. Morda nam je bil domač teren celo v breme. Pod stropom so bili pripravljeni baloni za slavje. Ko je bilo poldrugo minuto pred koncem že vse odločeno, so baloni začeli padati na igrišče. Zdelo se mi je, da če bi tekma trajala še pet minut, ne bi do konca zdržal nihče. Flensburg je v finale napredoval zaradi več doseženih golov v gosteh v dvoboju z Magdeburgom. V predtek-movalni skupini je bilo Celje brez vas boljše od kluba s severa Nemčije. Ste bili - tudi zaradi izločitve Ciudad Reala - favoriti? Kljub vsemu ne. Pred sezono nihče ni niti pomislil na Celje. Ekipa je bila prenovljena, a predvsem mlada. Odlično je odigrala v skupinskem delu in pred Flensburgom osvojila prvo mesto. S Ciudad Realom smo zgolj priredili senzacijo. Flensburg je bil absolutni favorit. Imel je še povratno tekmo v svoji dvorani. Toda mi smo bili štiri mesece v izjemni formi. Bili smo kot utečen stroj, ki ga vklopiš in brezhibno deluje. Doma smo si priigrali šest golov prednosti. Preobrati so v rokometu stalnica, vodstvo celjskega kluba je kljub slabim izkušnjam pripravilo vse za sprejem v Celju. Ste v Flensburgu kdaj začutili nevarnost? Zaškripalo je pri 24:20, a je Perke spustil zaveso. Zaustavil je dva »zicerja« in kmalu smo Nemce ujeli. V zadnjih trenutkih, ko je bilo že vse odločeno, so Nemci dosegli nepomemben gol. Perke je bil jezen, ker nismo več igrali v obrambi . Pet mesecev je bilo fantastičnih, od začetka januarja do konca maja. Ja, še nečesa sem se spomnil. Zmagali smo v Ci-udad Realu, v ponedeljek sem obiskal klubsko pisarno. Pred dvorano je bila norišnica. Šotori, spalne vreče, nepregledna vrsta pred blagajno ... Ljudje so se borili za vstopnice. Kaj takega! Poglejte, spet mi gredo kocine pokonci. Ne verjamem, da bo ekipa, podobna naši, spisala takšno zgodbo. Flensburg, dansko letališče, prelet Celja, Brnik, Celje in 20 tisoč ljudi, ki vas je pričakalo ... Na letališko stezo je pripeljal klubski avtobus. Presenetilo me je število ljudi pred letališko zgradbo. Na avtocesti nas ni nihče prehitel. Vsi so vozili za nami. Trobljenju ni bilo ne konca ne kraja. Ko smo se približali dvorani, se je začel ognjemet. Bili smo tako utrujeni, da prave fešte nismo uprizorili. Saj smo se imeli lepo na odru in kasneje v šotoru in še kje, toda energije je zmanjkovalo. Za trganje srajc, hlač in oblek pa je je bilo dovolj, kajne? Ja, to pa. V oblekah, ki so bile občutno prevelike, smo izgledali kot »ajzenponarji«. Dejali smo si, da imamo priložnost, da se jih rešimo. Pred naslednjo sezono bomo že dobili nove. In smo začeli drug drugemu trgati oblačila. Še trikrat ste osvojili ligo prvakov in primerjave so nehvaležne . Celjska lovorika je bila nepričakovana. Proračun je bil v primerjavi s preostalimi šam-pioni nizek. S Ciudad Realom smo v eni sezoni osvojili prav vse, kar se je dalo, a ni bilo niti približno tako veselo kot v Celju. Zato na vse skupaj še vedno gledam kot na čudež. Foto: DŠ arhiv NT (GEGOR KATIČ) IQ QDODT novi tednik IO OrURI Št. 16, 18. april 2019 Celjski nogometaši zmagali v Velenju, nato doma izgubili z Muro V nekaj dneh povsem različna obraza Celja in Rudarja Pred zadnjo četrtino tekmovanja v 1. slovenski ligi so celjski in velenjski nogometaši sosedje na lestvici. Celjani so po prepričljivi zmagi Ob jezeru klonili doma proti Muri (bolje bi bilo obratno), »knapi« so po domačem porazu kar s 4:0 zmagali v Kranju. Desni bočni branilec Amadej Brecl je še lepši zadetek kot proti Gorici dosegel v Velenju, kjer so tudi gostitelji dejali, da je šlo za evrogol. DEAN ŠUSTER Prvi imajo 37 točk na šestem mestu, Velenjčani so zbrali 29 točk in so sedmi. Mura, ki je imela v Celju spet glasno spodbudo svojih navijačev, je povedla že v prvem napadu, ko se je žoga nekaj časa odbijala v kazenskem prostoru in nato prišla do Alena Kozarja, ki je z natančnim strelom premagal vratarja Metoda Jurharja. Drugi gol je padel po treh minutah in pol igre, žoga se je spet odbila od domače obrambe, tokrat do Nina Koutra, ki jo je poslal v mrežo. Sledila je agresivna igra gostiteljev, ki ni obrodila sadov. Šest bi jih zamenjal Gostujoči trener Ante Ši-mundža je sijal od sreče, domači strateg Dušan Kosič, ki je že v 26. minuti opravil kar dve menjavi (namesto Benedičiča in Pungarška sta zaigrala Pišek in Lotrič), je rekel: »Tako kot je dejal Ante Šimundža, gledali smo dinamično tekmo. Fantom nimam česa očitati glede borbenosti. Uvod v tekmo je bil zaradi naše nezbranosti in Murine kakovosti za nas zelo neugoden. Kasneje smo skušali znižati zaostanek. Verjel sem, da se bodo fantje vrnili v igro. Nekajkrat je kazalo na to, toda >nogometni moment< nam ni bil pisan na kožo. Moramo športno priznati, da je bila Mura boljša.« In kako pojasniti početje celjskih nogometašev v uvodnih minutah? »Ne vem. V prvih petih minutah nismo niti enkrat odvzeli žoge. Od izkušenih igralcev sem pričakoval, da bodo zmogli opraviti na- logo. Zamujali so v dvobojih. Bili so prepočasni, a moramo vedeti, da so bili gostje zelo dobri. Zamenjal sem dva igralca, videl pa sem jih pet, šest, ki bi jih lahko poslal z igrišča.« Rudi vedno bolj vroč Nogometaši Celja so pred tekmo z Muro dobili še tretji lokalni derbi v tej sezoni, v Velenju so ugnali Rudar s 3:0. Celjani so zlahka zmagali, gostitelji so jim pomagali sami oziroma njihov kapetan Damjan Trifkovič, ki je že v 32. minuti moral z igrišča, ko je prejel drugi rumeni karton. V domačem taboru so se čudili, kako lahko kapetana izključijo na domačem igrišču le po dveh prekrških, toda zdi se, da je imel sodnik Vinčič iz Maribora prav. Gostje so bili nato strpni, predvidevali so, da si bodo v preostalih dveh tretjinah tekme priigrali zrelo priložnost. Dosegli so tri lepe gole. V 68. minuti je akcijo začel Dario Vizinger, podal v globino, Luka Kerin se je za las izognil nedovoljenemu položaju, nato pa odlično podal Rudiju Požegu Vancašu. Za 2:0 je z roba kazenskega strela izjemno sprožil Ama-dej Brecl, pred koncem je Požeg Vancaš dosegel svoj štirinajsti prvenstveni gol in povišal prednost na lestvici strelcev. Nič ga ne ovira pritisk, ki se je ustvaril glede Celje (proti Muri, 4-2-31): Jurhar - Vidmajer, Trav-ner, Zaletel, Brecl - Cvek, Benedičič - Požeg Vancaš, Pungaršek, Kerin - Vizinger. Igrali so še Pišek, Lotrič, R. Štraus. Lestvica 1. SNL MARIBOR 27 19 6 2 64:20 63 OLIMPIJA 27 14 9 4 56:35 51 DOMŽALE 27 11 7 9 55:39 40 MURA 27 10 9 8 38:27 39 ALUMINIJ 27 11 4 12 43:42 37 CEDE 27 9 10 8 37:40 37 RUDAR 27 8 5 14 33:59 29 TRIGLAV 27 8 4 15 36:62 28 GORICA 27 6 8 13 33:46 26 KRŠKO 27 4 8 15 20:45 20 Vsi izidi 27. kroga v 1. SNL: Celje - Mura 0:2, Olimpija -Aluminij 2:0, Gorica - Krško 1:2, Triglav - Rudar 0:4 in Maribor - Domžale 1:0. njegovega odhoda. Maribor se je zelo ogrel. »Pred tekmo sem prejel vsaj petnajst različnih klicev. Ja, dogaja se, ampak bom zdržal.« O tekmi je povedal: »Mislim, da smo v drugem polčasu odigrali zelo dobro, s kratkimi podajami.« Jutri bo na tekmi Celje - Aluminij manjkal kaznovani Tadej Vidmajer (18.15), Rudar bo v soboto odpotoval v Maribor. Foto: SHERPA Pri predsedniku UEFA za gostovanje vrhunskega kluba Polzelski mladinci drugi v državi Celjski župan Bojan Šrot, ki je tudi član upravnega odbora NK Celje, je pred dnevi ob robu udeležbe na konferenci Dan mest v Ženevi na sedežu Evropske nogometne zveze (UEFA) v Nyonu obiskal predsednika te organizacije Aleksandra Čeferina. V pogovoru za našo medijsko hišo je Bojan Šrot razkril nekaj podrobnosti o motivih svojega obiska pri uglednem sonarodnjaku, ki mu je uspelo zasesti vodilni položaj v tako ugledni organizaciji. »Nyon je blizu Ženeve, z Aleksandrom Čefe-rinom pa se poznava že nekaj časa in sva se dogovorila za moj obisk, ki je bil sicer bolj zasebne narave. Ob tem sem ga poprosil za morebitno pomoč pri organizaciji našega obeleževanja stoletnice nogometa v Celju. Predvsem v tem smislu, da bi nam pomagal poiskati kakšnega zanimivega nasprotnika za prijateljsko tekmo na štadionu Z'dežele, s katero bi obeležili jubilej.« Čeferin je obljubil pomoč, zato Šrot upa, da bodo uspešni v svoji nameri in da bo knežje mesto lahko odmevno in slavnostno zaznamovalo ča- stitljiv jubilej. »Slovenci smo res lahko ponosni, da imamo na čelu pravzaprav največje evropske športne organizacije svojega človeka, ki ima izjemen ugled v svetu, gre pa tudi za enega najbolj vplivnih ljudi v Evropi. V UEFI je zaposlenih približno 600 ljudi, kar niti ni veliko, glede na to, s čim vse se ukvarja ta organizacija.« Nad ogledom prostorov je bil prevzet, kot bi bil zagotovo vsak pravi ljubitelj nogometa, ki bi ga doletela ta čast. »Obisk sedeža je name res naredil vtis, od ogleda prostorov za tehnično kontrolo, kjer spremljajo vse tekme lige prvakov in evropske lige do vsega ostalega.« Zanimalo nas je še, ali se je celjski župan morda dogovoril tudi za kakšen povratni obisk predsednika UEFE v Celju. »Morebiti bo priložnost, da pride na kakšen športni dogodek tudi v naše mesto, če ne na samo obletnico, pa mogoče čez dve leti, ko bo Slovenija sopri-rediteljica evropskega prvenstva v nogometu za ekipe do U-21,« je še povedal Bojan Šrot. ROBERT GORJANC MÖJ£M£S1D i» j МОЈШВ 19.4.2019, STADION i PRVALIGA TelekomSIovenije Na Polzeli se je za naslov mladinskega državnega prvaka pomerilo osem najboljših slovenskih košarkarskih moštev. Gostitelji so postali podprvaki. Tekmovalna komisija Košarkarske zveze Slovenije je Košarkarskemu društvu Hopsi Polzela čestitala za izvrstno in brezhibno organizacijo štiridnevnega košarkarskega praznika. Mladi Hopsi so v četrtfinalu prepričljivo ugnali ekipo domžalskega Heliosa s 97:82, v polfinalu so bili boljši še od košarkarjev Olimpije s 83:73. Pred nedeljskim finalom so gledalci skoraj napolnili dvorano. Pol-zelani so se pomerili s Parklji, ki so bili boljši le za odtenek, z 88:85. Približno štiri minute pred koncem so Hopsi vodili z 82:74, na njihovo žalost lepe prednosti niso znali zadržati. Dosegli so le še tri točke, gostje štirinajst. V zadnjem napadu je varovancem trenerja Uroša Godlerja tudi manjkal kanček sreče, saj so zgrešili dva meta za tri točke: »Imamo odlično generacijo košarkarjev. Vzdušje na Polzeli je bilo izjemno. Čestitam Parkljem za naslov. Mi ga bomo skušali osvojiti naslednje leto.« Godler ni izpostavil dejstva, da so sodniki njegovim fantom dosodili 25 osebnih napak (dve tehnični), gostom pa deset manj. Za Hopse so igrali: Urh Jelen, Jan Steblov-nik, Nejc Zmrzlak (v finalu je dosegel 18 točk), Rok Arzenšek (11), Žiga Kramber-ger, Luka Petrovič (2), Iztok Goltnik (13), Jan Copot (12), Nik Dragan (22), Gašper Turnšek (5), Matevž Debeljak (2) in Tadej Šlampar. Nik Dragan je bil najboljši strelec turnirja, Olimpiji je v polfinalu nasul kar 39 točk. DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR Na Polzeli so košarkarji Hopsov postali mladinski državni podprvaki. novi tednik C DO RT 1 Q Št. 16, 18. april 2019 UrUnl 19 Rokometaši Gorenja že triindvajsetič najboljši v občini Tim četrtič zapovrstjo, Janja tretjič Na slavnostni prireditvi v Domu kulture Velenje sta bila za najboljša športnika v občini Velenje proglašena plezalka Janja Garnbret, Korošica, ki je članica Šaleškega alpinističnega odseka Velenje, in deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak. Tim Kevin Ravnjak (desno) in Peter Hribaršek Janja Garnbret (desno) in Anita Horvat DEAN ŠUSTER Garnbretova je prva in edina na svetu, ki se lahko pohvali s tremi naslovi svetovne prvakinje v treh različnih disciplinah. Na svetovnem prvenstvu v In-nsbrucku se je z balvansko zmago najprej zapisala v zgodovino kot prva plezalka z zlatima kolajnama v težavnostnem in balvanskem plezanju, nato še kot prva zmagovalka nove discipline, olimpijske kombinacije. Kot najmlajša tekmovalka v zgodovini je postala še prva športna plezalka s trojčkom zlatih kolajn v treh disciplinah. Poleg tega je na SP osvojila tudi drugo mesto v težavnostnem plezanju. V letošnji sezoni je prav na vsaki tekmi svetovnega pokala stopila na prvo ali drugo stopničko. Skupno je v svetovnem pokalu osvojila šest zmag, dve od teh v bal-vanskem plezanju, štirikrat je bila druga. Med nomini-rankami sta bili še atletinja Anita Hrovat in deskarka Gloria Kotnik. Šestnajsti na OI Član Kluba deskanja na snegu Deska Velenje Tim Kevin Ravnjak je v lanski sezoni drugič nastopil na olimpijskih igrah. V Pjongčangu je v disciplini snežni žleb osvojil 16. mesto. Sodeloval je tudi na drugih tekmovanjih v svetovnem pokalu, vendar so mu številne odpovedi tekem v svetovnem pokalu preprečile, da bi dosegel še kakšno višjo uvrstitev in normo za olimpijske igre v drugih disciplinah. Za njim sta se uvrstila smučarski skakalec Aljaž Osterc in atlet Peter Hribaršek. Nogometaši zapostavljeni? Najboljšo ekipo so že triindvajsetič imeli rokometaši Gorenja. Drugo sezono zapored so igrali v mednarodni regionalni ligi Seha in pristali na petem mestu, v državnem prvenstvu pa so bili tretji. Močno konkurenco so predstavljali nogometaši Rudarja, ki so v državnem prvenstvu osvojili četrto mesto in si zagotovili kvalifikacije v Ligi Evropa. Zaključili so jih v tretjem krogu. Med športniki invalidi sta bila najuspešnejša karateistka Di-andra Bekčič in strelec Gorazd Franček Tiršek. Ne le mlado, tudi športno »Velenje je znano kot mesto s premogovnikom in tovarno Gorenje, kot mesto ob jezeru, mlado mesto, mesto moderne arhitekture, glasbe, kulture in turizma. Vsekakor je Velenje prepoznavno tudi kot športno mesto. Tako je seveda predvsem po zaslugi tistih najuspešnejših, najboljših, najbolj prepoznavnih. Tistih športnic in športnikov z najodmevnejšimi uspehi v državnem in mednarodnem merilu. Nanje smo v mestu izjemno ponosni in to jim skušamo povedati ter pokazati tudi z razglasitvami športnikov leta,« je med drugim dejal predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik. Gost prireditve je bil tudi Timi Zajc. Ime Velenja sta doslej najbolj v svet ponesli atletinja Jolanda Čeplak in teniška igralka Katarina Srebotnik. Foto: ROMAN BOR Od Gradca do Banja Luke Plavalci celjskega Neptuna so zadnji konec tedna tekmovali na treh prizoriščih. Najmlajši so se v Mariboru udeležili mednarodnega mitinga Pomlad 2019. Medalje so osvojili Hanna Naya Hušić, Gaja Plevnik Ivanuša in Vid Čujež. V Banja Luki je nastopilo kar 426 plavalcev iz osmih držav. Na oder za zmagovalce sta se povzpela Hana Pod-bregar in Maks Jereb. V Gradcu se je pomerilo trinajst kadetskih reprezentanc. Lena Bornšek je kot članica slovenske izbrane vrste izboljšala svoj osebni rekord na 100 metrov prosto. DŠ Foto: PK NEPTUN Hano Podbregar in Maksa Jereba je v Banja Luki spremljal trener Martin Karlin. Velik del kolesarske dirke spet na Celjskem Tudi na letošnji, 26. kolesarski Dirki po Sloveniji bo Savinjska regija pustila pomemben pečat, saj bo tako kot lani velik del treh etap od petih speljan po območju Obsotelja, Kozjanskega, ožjega Celjskega, Savinjske doline ... Prva etapa dirke, dolga 171 kilometrov, ki se bo 19. junija začela v Ljubljani, bo imela cilj v Rogaški Slatini. Na našem območju bodo kolesarji prevozili tudi Laško in Celje, od Šentjurja naprej bo etapa podobna lanski, torej bo šla tudi čez Planino pri Sevnici, Kozje in Podčetrtek. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor dirke Bog- dan Fink, bo etapa tokrat omogočala tudi pobege. Tako ni nujno, da se bo v Rogaški Slatini pred železniško postajo končala s skupinskim šprintom kot lani, ko je slavil Nizozemec Dylan Groenewegen, moštveni kolega našega Primoža Rogliča iz ekipe Jumbo Visma, ki je bil skupni zmagovalec lanske dirke. Druga etapa, nekoliko krajša, dolga 146,3 kilometra, bo imela štart v Mariboru in bo v delu poti na našem območju prav tako podobna lanski: kolesarji bodo na naš konec prišli mimo Slovenskih Konjic in prečkali Žiče ter se s Pečice spustili v Šmarje pri Jelšah, nadaljevali mimo Šentjurja in Štor, kjer bo sledil vzpon na Svetino in Celjsko kočo (torej z druge strani kot lani), od tam bo sledil spust v Celje, kjer bodo kolesarji prevozili še en krog in etapo končali v središču knežjega mesta. Tretja etapa, s katero se bo dirka poslovila s Celjskega, se bo 21. junija začela v Žalcu, kolesarji bodo nadaljevali vožnjo do Vranskega, se usmerili proti Kamniku in nadaljevali vse do Idrije, kjer bo konec 169,8 kilometra dolge etape. Cilj Dirke po Sloveniji bo tradicionalno v Novem mestu, letos na obnovljenem Glavnem trgu. ROBERT GORJANC NA KRATKO Kruder navdušil Moskva: Slovensko športno plezanje je slavilo, saj sta Janja Garnbret in Jernej Kruder zmagala na drugi tekmi svetovnega pokala v balvanih. Lanski skupni zmagovalec v balvanih, Celjan Kruder, je navdušil v ruski prestolnici. Edini je v moški konkurenci dosegel vse štiri finalne vrhove. V polfinalu je bil šesti, nato je dosegel svojo drugo zmago svetovnega pokala v karieri. Za nameček je s konkurenco pometla še Garnbretova, članica Šaleškega alpinističnega odseka. Radi bi v prvo ligo Sežana: Prijetno so presenetili celjski košarkarji. V rednem delu 2. slovenske lige so bili tretji, a so v prvi tekmi polfinala v go-steh ugnali ekipo Sežane, ki je bila druga. Najboljša sta bila Jan Rizman s 33 in Tadej Koštomaj z 18 točkami. Drugi obračun je bil včeraj zvečer v dvorani I. osnovne šole Celje, morebitni tretji bo v soboto v Sežani. Izkazal se je povratnik Celje: Slovenska rokometna reprezentanca je v dvorani Zlatorog, kjer se je zbralo kar 3.800 gledalcev, odigrala četrto tekmo v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Brez težav je odpravila nizozemsko selekcijo (30:23) in si zagotovila nastop na turnirju stare celine. Najbolj učinkovit je bil Miha Za-rabec s petimi zadetki, Celjan Vid Poteko je prispeval štiri. Po koncu sezone se bo vrnil v matični klub. Srčni krožni napadalec drugo leto igra za Meškov Brest. S Celjem je podpisal triletno pogodbo: »Zelo sem vesel, da se vračam v Celje. Da sem se prav odločil, je potrdilo odlično vzdušje v celjski dvorani tudi na reprezentančni tekmi.« Slovenijo čakata še dve tekmi. Najpomembnejša bo 12. junija v Latviji, kjer izbranci selektorja Veselina Vu-jovića ne smejo izgubiti za več kot šest golov, da bi zadržali vodilni položaj na lestvici in boljše izhodišče pri žrebu skupin evropskega prvenstva. Odličen uvod v finalno serijo Celje: V soboto bo v dvorani I. gimnazije v Celju druga tekma finala državnega prvenstva v futsalu za ženske (18.00). Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so presenetljivo dobile prvi obračun v Benediktu, od ekipe Slovenskih Goric so bile boljše s 6:3. Sergeja Kos je dala tri gole. Dva je dodala Tjaša Alegro, enega pa Anja Ložar. Za naslov državnih prvakinj je treba zmagati trikrat. Danes prva s Triglavom Celje: Košarkarice Cinkarne Celje so v polfinalu končnice državnega prvenstva brez večjih naprezanj izločile Ježico. Dvajsetič zapovrstjo so se uvrstile v finale, v katerem se bodo pomerile s tekmicami iz kranjskega Triglava. Prva tekma bo danes (17.00) v dvorani Gimnazije Celje - Center. Obetavni Mernik Celje: Člani Kolesarskega društva Knežje mesto Celje so se udeležili druge pokalne dirke, ki je bila v Prekmurju. Mlada kolesarja sta nastopila v združeni kategoriji U15. Sven Mernik je osvojil prvo mesto, Aljaž Škornik je bil osmi. Z Mernikovo zmago se je celjski klub v skupnem točkovanju za pokal Slovenje povzpel med tri najboljše. Lani je bil drugi v kategoriji U13. DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACI JE novi tednik Št. 16, 18. april 2019 STROJI PRODAM NAKLADALKO Sip, 19 m3, silokombajn SK 80 in dvobrazdni plug, 12 col, prodam. Telefon 031 799-476. 565 AVTO STEKLO CENTER Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 KOSILNICO Bcs, širina 127 cm, s sedežem in prikolico za prevoz ene živali, prodam. Telefon 041 592-851. 567 ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, na dva bobna, tračni obračalnik Sip 200 in ležečo tehtnico Libela, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 572 KOSILNICO Sip 165, britev 4 x disk, srednje ohranjena, prodam. Telefon 040 686666. 575 ČELNI nakladač za traktor UTB 550 DTC, čelno hidravliko za UTB DTC ali Zetor 5245 ali 6245, vitel, 5 ton in hidravlični dvig za Sip Spider 350, prodam. Telefon 041 999-910. n FREZO za manjši traktor prodam. Telefon 041 324-256. 579 TRAKTOR Štore 404, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 823-820. 581 VILE za okrogle bale prodam. Telefon 070 708-950. 583 NOVA kolesa, mala za kosilnico Bcs in kosilnico Alpina, obnovljeno, brezhibno, z veliko rezervnimi deli, prodam. Telefon 041 775-328. 584 VILE za bale, prekucne, cisterno Creina, 2.000 l in nakladalno 20 prodamo. Telefon 041 807-853. 588 Naročila aprojomamo na 041Ш 835. astrateHa tnnlam RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE POSEST PRODAM SOSEDJE, КптишГ STOPIMO SKUPAJ! GLASUJTE ZA NAJBOLJŠE PREDLOGE. PREDLOG Z NAJVEČ GLASOVI BOMO URESNIČILI. V 70 Mercatorjevih prodajalnah po Sloveniji lahko z rdečim žetonom oddate svoj glas za lokalna društva. Njihovim projektom z največ glasovi bomo donirali skupaj 70.000 evrov! Sodelujte in oddajte svoj glas do konca aprila. Več o akciji Radi delamo dobro na www.mercator.si Ш v Mercator moj najboljši sosed PARCELO, veliko 700 m2, zazidljivo, v okolici Celja, ugodno prodam. Telefon 041 285424. 577 ODDAM VINOGRAD v Šentjurju oddamo. Telefon 031 648-605. 559 ZEMLJO za vrtičkarje oddamo. Telefon 070 201-670. 595 PRODAM BOJLER Inox, za centralno, 150 l, star je eno leto, prodam. Telefon 040 890-385.585 PRODAM ŠIVALNI stroj Bagat prodam. Telefon 051 785202. 593 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 500 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 526 DVOSTANOVANJSKO hišo v okolici Šentjurja, v parcelni izmeri 1.500 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 507 1.500 m2 zazidljive zemlje, 5 minut iz središča Celja, prodam. Telefon 041 263-497. 554 2 1ШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja VELIKA akcija prodaje jarkic na farmi Roje pri Šempetru, največja izbira v Sloveniji: črne, grahaste, plavo sive, rjave, susex, jerebi-časte italijanke, bele leghorn in novost -križanke leghorn s svetlo rjavo lupino jajc. Najboljša nesnost, miren temperament, pozitivno navdušeni kupci. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446. p PRAŠIČE, domača reja, težke od 80 do 100 kg, primerne za zakol ali rejo, možna dostava, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175, v večernih urah. Š 22 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 579 DESET mesecev staro sansko kozo z rogovi prodam. Informacije po telefonu (03) 427-0224. 591 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM KOCKE (seno, otava) prodam. Cena 1,80 EUR. Telefon 051 257-143. 521 KAKOVOSTNA primorska vina vinarja Furlana v Šempetru, Šolska ulica 54 po zmernih cenah. Delovni čas: vsak delovni dan razen srede od 9. do 18. ure ter ob sobotah do 13. ure. 525 VEDEŽEVANJE, AST^LOGIJA, NUMERO LOG IJA,. |V IK(|jFENt! Si VS 17 77 NO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in kakovosti, ugodno prodam. Možna dosta- modro frankinjo, vino v analizi, ugodno va. Telefon 041 382-735. p prodam.Telefon 040 625-705. 561 mn muzej zgodovine eelje г~\ q Г з^л rt H L чј Lr j Ü L Л ^ П/ V* ko I. življenje D PA D Ki V Muzej novejše zgodovine Celje vas v petek, 19. aprila 2019, ob 12. uri vabi pred svoja vrata na odprtje občasne razstave Nevidno življenje odpadkov. Prijazn o vabljeni! Etj://www.muzej-nz-ce.si. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ШП7Г muzej novejše zgodovine I Celje Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 24. aprila 2019, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na predavanje dr. Milene Mileve Blažić PODOBA OTROKA V VOJNI. Glasbeni gost večera bo Jani Kovačič. Vstop prost Prijazno vabljeni! Več o programu na spletni strani muzeja www.muzej-nz-ce.si. SUHE in ovite bale prodam. Ugodno prodam ozvočenje za prireditve ali ansamble. Telefon 031 866-924. 566 SUHE lesne bukove gobe za veliko noč prodam. Cena 10 EUR/kos + darilce. Telefon 031 485-121, Šentjur. 578 38-letni fant, doma s podeželja, redno zaposlen, bi rad spoznal dekle, staro od 33 do 40 let, za resno zvezo. Telefon 070 256-081. 553 ZENITNE PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si ČE si stara do 54 let in bi želela za prijateljstvo in resno zvezo spoznati preprostega in poštenega moškega, starega dobrih 50 let, pokliči na številko 031 266-673.587 ZAPOSLITEV VREČKO, d. o. o., Breg 9, Celje objavlja prosti delovni mesti: CNC-operater in delo v kamnoseštvu. Telefon 041 708-915. p DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/ica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n VINO modra frankinja, mešano, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 290-239. š 23 DOMAČO, naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 041 261-676. 573 BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 574 JABOLČNIK (bobovec, mošancelj) in rdeče vino prodam. Telefon 041 859-248. 592 OSTALO PRODAM BURSKEGA kozjega samca, starega 4 leta, kozo z dvema mladičema in lesen hrastov sod, 300 l, prodam. Telefon 031 554-763. 594 POMOČ in prijateljstvo ponujam starejšemu gospodu. Bodite doma na deželi. Ne bo vam žal. Rada imam živali. Doma sem v okolici Polzele. Telefon (03) 5701-017. p I IŠČEMO KV monterja vodovodnih instalacij - delovne izkušnje zaželene, - delo na terenu; za določen čas s poskusno dobo 3 do 6 mesecev, - z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Življenjepis pošljite na naslov: MONTER, d. o. o., Medlog 7c, 3000 Celje do 30. 04. 2019 HLEV za dva konja ugodno oddam. Pet hrastovih sodov, od 500 do 1.500 l, zelo ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 582 Poroke Žalec Poročila sta se: Vlasta ZA-BUKOVEC in Marjan NOVAK, oba iz Brezja pri Grosupljem. Velenje Poročili so se: Jožica JURI-NEC in Andrej BREZNIKAR, oba iz Velenja, Ljubica LIPNI-KAR in Štefan UCOVNIK, oba iz Velenja. Življenje celo si garala, vse za svoje drage dala, sedaj pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete JOŽEFE BOBE K iz Šentvida 38, Planina pri Sevnici (18. 3. 1929 - 7. 4. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, društvom in organizacijam, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se ZD Planina, pogrebni službi, govorniku, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Smrti Celje Umrli so: Jožefa BOBEK iz Šentvida pri Planini, 90 let, Ivan GRIČAR iz Celja, 68 let, Marjana MEDJO iz Celja, 66 let, Ivan ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem, 84 let, Olga GALJOT iz Celja, 88 let, Marija TRBOJEVIČ iz Celja, 75 let, Vladimir PAVLIČ iz Nazarij, 50 let, Marta Ruta BIZJAK iz Celja, 85 let, Šentjur Umrli so: Marija IVENČNIK iz Dramelj, 72 let, Vincenc GO- BEC iz Dol, 61 let, Jože ŠTOR iz Šentjurja, 49 let. Žalec Umrli so: Sava ĆURČIĆ iz Podvina, 81 let, Franc PUSOV-NIK iz Miklavža pri Taboru, 73 let, Marjan ČRETNIK iz Kasaz, 81 let, Marija STRNIŠNIK iz Za-planine, 83 let. Velenje Umrl je: Zdravko LATINO-VIĆ iz Šoštanja, 65 let. n ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. CELJSKA P izposoja kolesa TDPFIT center za zdravje in rekreacijo -fppfr- Avto Safir Profesionalci za vozita PROTEUS ortopedski pripomočki MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. —— vojna< tu. In četudi bo samo pet odstotkov predporočnih pogodb sklenjenih tudi pri nas in če bo to hitreje rešilo spor, je vredno.« naša stranka.« katero se ureja premoženjskopravna razmerja. Treba je vedeti, da se v začetku odnosa partnerja ljubita in razumeta. Toliko, kolikor se prej ljubita, se ob razvezi sovražita. Vse, kar se prej zdi nepomembno, za kar se morda v začetku zdi, da se lahko dogovorita, nastane ob razvezi problem. Mislim, da tovrstne pogodbe ne bodo postale splošno razširjena praksa. Spremenjen je bil tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ta zakon do zdaj nikoli ni bil noveliran. Kaj je razlog za sprejem teh sprememb v povezavi z Družinskim zakonikom? Za odločanje o družinskih razmerah je pristojen Zakon o nepravdnem postopku. Razen pri odločanju o preživljanju zakoncev, o priznavanju izjave o materinstvu in očetovstvu, kjer se bo sodišče oprlo na Zakon o pravdnem postopku. S postopkovnega stališča ostalo odločanje spada pod nepravdni postopek. Slednji omogoča milejšo obliko postopkov, kjer ni toliko procesnih omejitev in zahtev, tudi do strank je ta zakon prijaznejši v smislu, da stranka lahko samo opiše problematiko in ni potrebno vlaganje tožbenih zahtevkov. Sodišče ima tudi širše možnosti pridobiti določene podatke, na podlagi katerih sprejme odločitev. Ali vse to vpliva tudi na skrajšanje postopkov? V tistih zadevah, kjer so okoliščine nesporne in kjer se da doseči dogovor ali uskladitev med strankami, ne bo nobenih ovir, da ne bi bili postopki hitri. Zadeve se bodo zapletale tam, kjer bodo interesi strank različni. Okoliščine namreč niso vedno odvisne od sodišč. Če omenim samo sodne izvedence, predvsem klinične psihologe, ki jih v postopkih na področju družinskih zadev največkrat potrebujemo. Teh izvedencev je zelo malo. Sodnice jih dobesedno prosijo in kličejo, naj opravijo izvedensko mnenje v določenih primerih, da bi bili postopki hitrejši. Na tem področju so res težave in s tem je seznanjeno tudi ministrstvo za pravosodje, ki vodi seznam izvedencev. Pri tem se bo moralo nekaj spremeniti, če bomo želeli postopke pospešiti. Strokovni delavci CSD so še vedno zelo profesionalni na tem področju, morda bo v določenih primerih zadostovalo tudi njihovo strokovno mnenje, da se bomo izognili časovnemu podaljšanju. In mediacija? Mediacija je možna in zelo zaželena. Na sodišču imamo službo za mediacijo in obdobje po začetku uporabe novega Družinskega zakonika bo pokazalo, kako z media-cijo strankam ponuditi še hitrejšo možnost rešitve spora. Kajti relativno veliko sporov rešimo z mediacijo, čeprav morate vedeti, da je družinska mediacija zelo specifična. Ne moremo reči, da je vsak mediator dober tudi za družinske zadeve. Velikokrat družinske sodnice same že na prvem naroku poskušajo med strankami doseči dogovor. Gre za neke vrste neformalno mediacijo? Da. Veliko zadev rešijo na ta način, torej s poravnavo. Na sodišču bi dejansko naredili neke vrste selekcijo primerov, kjer bi natančno vedeli, v katerih zadevah je mediacija primerna, kajti na ta način bi sodnice imele več časa za reševanje ostalih, težjih primerov. Mislim, da bomo morali tudi družinski mediaciji posvetiti več pozornosti. Je sploh možno enačiti družinske sodnike s kazenskimi? Tudi po merilu obremenjenosti, ne le glede števila primerov, ampak glede na vsebino? Družinski postopki so zaprti za javnost, tudi zato, ker so nekateri izjemno boleči in hudi. Za vsako pravno področje so določene posebne obremenitve. Morda je boljši izraz »drugačna obremenjenost«. Vsaka vsebina določene zadeve, ki jo družinske sodnice obravnavajo, je specifična. Seveda se to človeka dotakne. In to je ta »drugačna« obremenitev, ki jo je treba pri delu profesionalno izključiti, da lahko odločiš nepristransko in neobremenjeno. Tudi kazenski sodniki se v postopkih srečujejo s hudimi življenjskimi situacijami. Kljub temu je treba ostati profesionalen. Sodniški poklic je takšen, da te zadeve, četudi delaš na kazenskem ali družinskem področju, spremljajo ves dan. Tudi kdaj ponoči ne pustijo spati. Ves čas omenjate »sodnice«. Do zdaj se je že kar nekajkrat zgodilo, da marsikoga, ki se znajde v postopkih, zmoti, da v družinskih zadevah odločajo le ženske. Kar je v času, ko se poudarja enakost, kar hud očitek. Na celjskem sodišču imamo štiri družinske sodnice, ki delajo v sklopu pravdnega oddelka, kjer so tudi vse ostale sodnice. Na gospodarskem oddelku smo prav tako samo sodnice, le na kazenskem oddelku imamo nekaj moških kolegov. Glede na splošno znano feminizacijo - a ne samo v sodstvu, tudi drugje - je to skoraj logično. Mi si zelo želimo, da bi bilo med sodniki več moških, toda bistvo, ki ga vidim, je drugje. Veste, ni pomembno, kakšnega spola je sodnik, ampak kako dober je. V vseh razpravah se to pozablja. Je pa treba vedeti, da poskušajo odvetniki oziroma zagovorniki v postopkih narediti vse za svojo stranko in pridejo potem na plan tudi takšni očitki, čeprav nimajo popolnoma nobene zveze z obravnavano zadevo. Na sodiščih poskušamo zagotoviti specializirane sodnike na določenih področjih, torej da imajo določene primere sodniki, ki neko področje zelo dobro poznajo. Morda bi bilo to dobrodošlo tudi pri odvetnikih. Je sploh dovolj odvetnikov, ki se zelo dobro spoznajo na družinske zadeve? Nekateri odvetniki se s tem bolj ukvarjajo, a nimajo formalno urejenega izobraževanja za to. Na sodiščih, predvsem v kazenskih postopkih, ugotavljamo to, ko določamo zagovornike po uradni dolžnosti. Ker je pomembno, kakšnega pooblaščenca dobi otrok v postopku. Včasih vidimo, da zagovornik ravna prepirljivo, namesto da bi deloval pomirjevalno, to si namreč želimo, ker se zadeve tudi tako hitreje rešijo. Prej ste omenili kadrovsko obremenitev tudi zaradi novih pristojnosti, ki jih prinaša nov Družinski zakonik. Kaj pa na splošno? V praksi že deset let nismo dobili dovoljenja za razpis sodniškega mesta, čeprav si to želimo. Pri-pad zadev se ne povečuje tako, da bi lahko trdila, i da bi potre- bovali okrepitve, a je res, da ni več enostavnih zadev. Primeri postajajo težji, zahtevnejši. Poudariti je treba še nekaj. Tudi sodniki se staramo. Pozna se generacijska vrzel, ki je v zadnjem obdobju opazna v sodstvu tudi zaradi omejitev pri imenovanju novih sodnikov. Pogosto se ravno obremenitev omenja tudi kot razlog za dolgotrajne ostale postopke, ki so terjali tudi izredne nadzore. Spomnimo samo na primer Teša in na primere, kjer so iz pripora odkorakali obtoženi za dokaj huda kazniva dejanja. Prva sem, ki rečem, da je skrajno nedopustno, da določene zadeve trajajo tako dolgo kot na primer preiskava v zadevi Teš, ali da se dogajajo odprave ukrepov. Toda na drugi strani je pomembno, kar sem prej omenila - generacijska vrzel. Ta predstavlja problem z vidika bolniških odsotnosti. In ravno to se je zgodilo v zadevi Teš in povzročilo nedopusten zastoj v postopku. Zadevo je dobil eden najboljših preiskovalnih sodnikov, za katerega tisti trenutek čisto nihče ni vedel, kaj bo z njegovim zdravstvenim stanjem. Tisti dan, ko se »zgodi« bolniška, ne moreš načrtovati, ker ne veš, kako dolga bo odsotnost. To je problem! Ne gre za preobremenjenost glede števila primerov, ampak glede vsebine. Če so prostori polni dokumentacije samo enega spisa, potem ne more nihče reči, da ta zadeva ni zahtevna. V primeru Teša smo zdaj zadolžili drugega sodnika, ki smo ga razbremenili ostalih primerov in mu omogočili pomoč strokovne sodelavke ter ostalega sodnega osebja. Mislim, da je zdaj za to dobro poskrbljeno. Se vam zdi, da bi moralo za najhujše primere res obstajati specializirano sodišče? Ko policija ali nacionalni preiskovalni urad preiskujeta primere, jih prestavita javnosti, hišne preiskave se dogajajo pred mediji. Vidijo se škatle gradiva, ki jih kriminalisti odnašajo. Potem zadeva pride na sodišče, in sicer v istih škatlah in še kakšna več je zraven. Sodišče v obdobju sodne preiskave ali obravnave medijem lahko pove samo malo, ker ga pri tem omejuje sodni red. O specializiranih sodiščih se je že veliko govorilo, ampak tudi ta sodišča ne bi mogla narediti več glede na zakonodajo in glede na to, kako morajo sodne preiskave in obravnave potekati. Treba je vedeti, da kazenska zakonodaja zadev ne bo olajšala tako, da bi zadeve kar naenkrat na sodiščih lahko hitro reševali. To je nemogoče. Ko se zakonodaja spremeni, veljajo določila za naprej in ne za zadeve, ki so se že zgodile. Tudi če nek primer dodelimo sodniku z več strokovnimi delavci, več administrativno tehničnim osebjem, lahko sodnik dela samo toliko, kolikor lahko. Naenkrat lahko zasliši samo eno pričo, razen kadar gre za soočenje prič. Način dela je na policiji takšen, da v preiskavi dela skupina ljudi, v sodstvu slonijo primeri na enem sodniku. Še vedno je torej sodnik tisti, ki mora zasliševati ljudi kljub podpori, drugače bi takoj prišlo do izpostavljanja problematike zakonitega sodnika, če bi na primeru delala dva ali trije. Pri dolgotrajnosti postopkov, ki so ponavadi najodmevnejše zadeve ..., dopuščate možnost groženj? To, da je Slovenija majhna in celjsko okrožje še manjše, je dejstvo. Vedno pravim, da v Sloveniji anonimizacija ni mogoča. Sodno odločbo »Ljudje, ki so v postopkih in ki imajo na drugi strani svojega starša, se pogosto čustveno odzovejo. Težko je v teh situacijah sesti in se realno dogovoriti. V takšnih primerih lahko samo povem, da se zaradi čustvenega naboja strank v sodnih dvoranah slišijo zelo težke zgodbe.« lahko na primer potem celotno prečrtamo, ne le določene podatke, ker se največkrat natančno ve, za katero zadevo gre. Lahko zatrdim, da v času mojega mandata nisem opazila, da bi prihajalo do pritiskov. Je pa to zelo povezano z avtoriteto sodnika, ne le z avtoriteto sodišča. Tisti, ki bi imeli namen vplivati, točno vedo, na koga in na kakšen način bi to storili. In če je avtoriteta tista, ki nas dela neodvisne, pravilno izražena, pritiskov ne more biti. Vsi spremljamo medije, beremo komentarje in ne morem reči, da mi je vseeno. Žalostna sem, ko se poroča o neki zadevi, za katero mislim, da ni bila dovolj hitro rešena. Toda v vseh primerih ni mogoče najti hitre rešitve. Upam, da me boste čez leto ali dve enako vprašali in da vam bom lahko odgovorila enako. Lahko pa samo rečem, da tudi če bi se kaj takšnega zgodilo, se sodniki znamo odzvati. In mislim, da naša avtoriteta deluje, da se pritiski ne morejo zgoditi. Foto: SHERPA Pogovarjali smo se z županjo Milenco Krajnc Na domačem pragu še veliko prilož nosti Občina se ponaša z izjemno kulturno in naravno dediščino. Pod okriljem Kozjanskega parka se z njo vedno bolj postavlja na zemljevid slovenskega butič-nega turizma. Ob vedno bolj urejenih vaških jedrih in trgih je z vsakim letom bolj izpopolnjena tudi komunalna in cestna infrastruktura. SASKA T.OCVI RK Na enem glavnih občinskih ueozovprav edaj gradijo kro-žišče. Gradnja kanalizacije za malo čistilno napvavo je že skoraj pri koncu. Glede na naravne danosti je skoraj vedno v sanacijikakšen plaz. Skupna vaednost projektov, bi se prav zdaj izvajajo, je skoraj poldrugi milijon evrov. Volilno leto v vaši občini večjih sprememb ni prineslo. Je vplivalo na investicijsko dinamiko? Ne posebej, čnprav je ce-lilno leto vedno zahtevno so naporno. Smo pa kljub temu izvedli vse zastavljene projeOte. Pri tem bi izpostavila kanalizacijsko omrežje, nakup novega vozila za OŠ Lesičoz in GVM-vozilo ze prevoz mo štva za PGD Kozje. V obeh osnoanih šoluh smet vložili precrj v vzdrževanje. rta vb, a tudi za nadstandar-gne računalniške programe in podobno. Nadaljajemv pn-vtopke sprejvmanja občinske-ge prostorskegv načrta in šv bi lahko oaštevala. Izdelali sto tudi cetostnv peometno slrktegijo. V prvi vrsti oi želima prometno varnost na celotnem območju občiae. Predvsem je to pogoj, če želimo kandidi- rati za državna in evropska sredstva na tem področju. Velike načrte imamo z gradnjo kolesarskih stez z navezavo na državno kolesarsko stezo in na mrežo kolesarskih stez sosednjih občin, Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Obnova občinskih in državnih cest je proračunska stalnica. Veliko je lastnih investicij, zadovoljni pa smo tudi s sodelovanjem državne direkcije. DDolgorognt razvoj v glavnim atavite na turizem. Io zato smo še toliko bolj veseli, da bomo letos na grade Podsreda lahko gostom ponudili apartmajsko nastanitev. Skupno gre za t6 ležišč. Pokrajina je poi nas izjemna in človek si lahko res nabere novo enorgijo. V kolikšni meri zasebno panlovnn priloonost v razvoju tuzizma že vidijo tudi občani? Kar nekaj imamo) ekotoških kmetij io kmetij z dopolnilno dejavnostjo, ki znajo videti eodano vreeinosl svojega delv in tudi možoost promocije ter prodaje. Pojavljajo se na večini lokalnih prireditev, v tudi občina jim pri tent poskuša čim bolj otopiti naproti. Številna društva igrajo osrednjo Športnikom, rekreativcem in turistom bo odslej streho nad glavo nudil čisto pravi kozolec. V športnem parku v Podsredi so ga postavili letošnjo pomlad. Uradno ga bodo predali namenu 18. maja. vlogo) pri turisfični promociji kraja, hkrati posvečejo ogromno energij e temu, d a ob prirenitvah k kam privabijo obiskavalce vid blizu in daleč. Trenutno se prodaja najbolj impozantna stavba, graščino v osrčju Kozjega. Obvini verjetno še zdaleč ni nseeno, kaj se bo z njo zgodUo. Vsekakor, bastnikobjektaje KozjansOi park, Iti ge tuds prodaja. Želimo si, da bi stavba dobila vsebino z dodano vrednostjo tako za naše občane kot kraj v celoti. Prepričana sem, da bo zavod prodajo odgovorno izpeljal in da stvari ni povsem prepustil naključju. Foto: SHERPA Grba občine humanitarki in olimpijcu iz astronomije Slavnostna seja s podelitvijo priznanj bo danes, 18. aprila, ob 17. uri. V renesančni dvorani gradu Podsreda bodo podelil srebrni in bronasti grb ter dve denarni nagradi. Letošnje najvišje priznanje so namenili Marjani Plak. Nekdanja predsednica občinskega odbora Rdečega križa in vsestransko dejavna krajanka je pred dvema letoma sama izpeljala humanitarno akcijo, v kateri so mlajšemu invalidu kupili poseben terenski voziček. Pobuda za bronasti grb je prišla iz OŠ Kozje. Osmošolec Brest Lenarčič namreč že vrsto let b lesti na številnih tekmovanjih iz znanja. Med drugim se ponaša z naslovi državnega prvaka iz logike, astronomije, matematike in fizike. Na 25. sanktpeterburški astronomski olimpijadi je osvojil bronasto medaljo, leto pozneje srebrno. Da gre za res izjemnega fanta, je z nagrado potrdila tudi občina. Denarno nagrado bo ob 90-letnici delovanja prejelo PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje in ob 40-letnici delovanja Športno društvo Podsreda. StO ^ Privoščite si domače dobrote. k, PEKARNA*^ „ .. . ....... ■ t Л Kruh in pekovski izdelki Torte za vse priložnosti: krste, birme, poroke, obletnice. www.pekarna-resnik.si i -Z л f šlndine in peiiva(VunivegjeUoliane) Za naročilopooečiikna (И 809 0310 ali 040 528 840, E-pošta: info@pekarna-resnik.si, Kozje 85, Kozje NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Maja na tržnicah in na priložnostnih sejmih ponuja najrazličnejše domače dobrote. Tonijeva mama, gospa Rozika, v mlinu obudi marsikateri spomin. Kukovičičev mlin v Podsredi - zadnji delujoči na reki Bistrici Ko voda in otroci utihnejo, so na obzorju težave Pri Kukovičičevih reka Bistrica mlinska kolesa vrti že skoraj petsto let. To je eden mnogih mlinov, ki so skozi stoletja skrbeli za kruh prebivalcev Kozjanskega in Obsotelja. Danes je zadnji, kjer je izpod težkih kamnov še vedno mogoče dobiti moko za kruh in koruzni zdrob za žgance. Sedanja gospodarja Maja in Toni obiskovalcem obudita delček zgodovine in jih založita s prvovrstnimi domačimi dobrotami. SASKA T. OCVIRK »Od nekdaj so govorili, da smo doma bogu za hrbtom. Kar je veljalo kot slabost. Danes je to prednost,« se nasmeje gostiteljica. A preden je v tem našla priložnost tudi zase in za svojo družino, je verjela, da je klasična šolska pot do izobrazbe tudi pot do dobre službe in boljših delovnih pogojev. Ko sta z možem postala starša dveh otrok, je bilo jasno, da utečena pot ni vedno pra- »S svojimi izdelki obiskujem priložnostne sejme in tudi ekološko tržnico v Ljubljani. Z veseljem jih ponudim, ker vem, da so kakovostni in narejeni iz srca.« va. Pred sedmimi leti je pustila službo in ostala doma na kmetiji. »Glede na to, da sem bila zaposlena v trgovini z nepredvidljivim delovnim časom in najnižjo možno plačo, velikega obžalovanja ob tem koraku nisem čutila. Je pa res, da ti še tako nizka plača daje občutek varnosti. Odtlej je vse odvisno od mene.« Zgled njenih staršev, ki se že poldrugo desetletje ukvarjajo z ekološkim kme- tijstvom in redno prodajajo na ekološki tržnici v Ljubljani, jo je navdal z upanjem, da bi lahko to bila poslovna priložnost tudi zanjo. Vsak les ima svoj namen Pri Kukovičičevih je bil vedno močan rod. Po očetovi strani ima mož Toni šest tet in stricev, po mamini kar enajst. Poleg mlina gre iz roda v rod tudi ime Anton, čeprav si zadnji v liniji ni ravno predstavljal, da bo kdaj mlinar. »Po dolgih letih sva se odločila, da bova mlin obnovila in njegovo namembnost obudila. Upala sva, da naju bo pri tem podprla država, a so se pogoji na razpisu za najine zmožnosti izkazali za prezahtevne. Zdaj stavbo obnavljamo korak za korakom,« pove Maja. Osnovni mlinski mehanizem je takšen kot pred stoletji, ko so ljudje še poznali ne tako očitne prednosti narave. »Vrtljivi deli mehanizma so iz macesna, ki se najmanj obrablja, preslica je iz drena, ki je najtrši in najbolj trpežen, posoda za moko in grod za pšenico sta iz lipe, ker je črvi ne marajo, zaščitni pokrov je iz smreke, ker je najlažja za dviganje, zunanja kolesa so hrastova, ker je najbolj trden,« Maja razloži v moževem imenu, ki ga ob našem obisku ni bilo doma. Sicer pa so tudi v starih časih najpogosteje mle-le ženske. Pomembno je bilo, da je nekdo z enim ušesom ves čas spremljal dogajanje v mlinu. »Kamen se ne pregreje in meljemo lahko ves dan. Le žito je treba dosipati. Če voda enakomerno žubori, je vse v redu. Če pa utihne, je to tako, kot če utihnejo otroci. Nekaj je narobe. Električni mlin varovalka ustavi, voda pa dela neumnosti.« Od zrna do moke in testenin Kmetija se razprostira le na treh hektarjih zemlje. To je bilo za mlinarske družine, ki so živele od deleža - merice - zmlete moke, dovolj. Žita jim namreč ni bilo treba sejati doma. Na teh treh hektarjih Maja še danes pridela več kot dovolj surovin za svoje domače izdelke. Posejejo tudi nekaj žita, pozno poleti tudi ajdo. »Otrokom običajno razlagam, kaj pomeni dodana vrednost lastnega dela in truda. Lahko prodamo moko za evro ali naredimo testenine za desetkrat večjo vrednost. Lahko prodajamo svežo zelenjavo, ko je je povsod dovolj, ali jo predelamo v namaze, ki teknejo v vseh letnih časih. V časih, ko je kuli-narika vedno bolj priljubljeno področje, se tudi bolj posebni izdelki dobro prodajajo.« Maja je postala mojstrica različnih testenin, saj eksperimentira tako z oblikami kot okusi. V vsakem primeru se izogiba jajcem in drugim živalskim surovinam. »Veganski izdelki so primerni za vse - tako za otroke, alergike in tiste, ki pazijo na svojo prehrano.« Na protokolarnih dogodkih ponudbo Maja Kukovičič pred častitljivim družinskim mlinom Kukovičičev mlin je zelo izpostavljen tudi glede poplav in neurij. Zadnjič je voda zalila most in se dvignila do vrat mlina leta 2014. Legendarna rekordna poplava je bila leta 1954. Most je odnesla in mlin zalila do višine oken. Dve leti je trajalo, da so most popravili. V vmesnem času so žito v mlin prinašali peš čez ozko brv višje ob reki. V mlinu se je žito mlelo »na belo« in »na zmes«. V prihodnje bo obisk Kukovičičevega mlina tudi petzvez-dično doživetje. Družina ali manjša skupina odraslih bo na podaljšanem obisku lahko zmlela moko, umesila in spekla kruh, si ogledala mlin in kmetijo ter uživala v dobri domači pogostitvi. lokalnih kmetij promovira tudi občina. Nenazadnje te ponujajo vse od penine naprej. »Gostje so bili doslej s postrežbo zelo zadovoljni. In ob občinskem prazniku bo enako,« je nasmejana Maja. Doživetja v osrčju Kozjanskega Da sta oddaljenost od ponorelega sveta in neokrnjena kozjanska narava glavni izhodišči, na katerih lahko zastavijo svoj turistični razvoj, se v Kozjem in na širšem Kozjanskem zaveda vedno več ljudi. Med najbolj dejavnimi na tem področju so člani Turističnega društva Pil-štanj. V sklopu redne ponudbe izletov v osrčje Kozjanskega nudijo tudi obisk mlina. »Lani smo gostili približno deset avtobusov, za letos so napove- dani že štirje.« Izletniki si ogledajo mlin, prikaz mletja, otroci z veseljem presejejo moko, starejši obujajo spomine. Potem Maja postreže z ajdovim kruhom z orehi, s pirinim brez kvasa in čemaževim. Zraven teknejo različni namazi in be-zgov ali metin sok. »Mislim, da bom temu nujno pridala še kakšen aronijin likerček. Posadili smo dvesto sadik in izvrstno uspevajo,« se nasmeje Maja. Seveda skoraj nihče ne gre domov brez vsaj kilograma sveže moke, testenin ali kakšne marmelade. Izven sezone - največ obiska imajo spomladi in jeseni - obiskuje priložnostne sejme. Najboljša sta seveda Kozjansko jabolko ter Vino in čokolada, ki bo že 27. aprila. Foto: SHERPA 30 FOTOREPORTAZA novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Sonce minuli konec tedna res ni grelo naših krajev, a tudi dežne kaplje so prizanašale. Živahno dogajanje je v Za predjed je bil kakšen košček salame in kruha, da so lačne oči lahko počakale na zvezdo dneva - kislo »župo«. Zgornji trg privabilo pisano množico obiskovalcev. Na največji turistični prireditvi v občini Šentjur Kjer stoji mlaj in diši po slastni »župi« Šentjur je minuli konec tedna utripal v ritmu največje turistične prireditve Šentjurjevo. V Zgornjem trgu ni manjkalo sejemskega vrveža, druženja ob glasbi in tekmovalnega vzdušja. Ker je lepih trenutkov prehitro konec, so domačini zagotovo veseli, da jih bo utrip Šentjurjevega spremljal vse do konca aprila. TINA STRMCNIK Mlaj sredi Zgornjega trga je prvi pokazatelj, da je napočil čas za Šentjurjevo. Tudi tokrat so možje mogočno deblo postavili na tradicionalen način in si utrujene roke odpočili v prireditvenem prostoru pred Galerijo Zgornji trg. Tam je bila namreč razglasitev Ipavčevih vin ter najboljših salam in kruha. V soboto je marsikoga v nekdanje središče Šentjurja privabila kisla juha, ki je počasti brbotala v kotličkih in širila omamne vonjave. Ze peto leto zapored je nad dogajanjem bdel mož v črni opravi s klobukom, z naočniki in brki. To je seveda znamenit skladatelj, zdravnik in župan trške občine Sveti Jurij Gustav Ipavec, v vlogi katerega je obiskovalce pozdravil naš radijski sodelavec Luka Žerjav. Med obiskovalce so se pomešali tudi pohodniki, ki so se svežega zraka nadihali na krožni poti med Rozalijo, Botričnico in Zgornjim trgom. Za najmlajše obiskovalce je poskrbelo Jurčkovanje, za tiste, ki se radi zavrtijo v ritmih domače glasbe, je bila na voljo Šen-tjurjeva veselica. Dobra novica je, da se bo pestro prireditveno dogajanje nadaljevalo še ob prazniku mesta Šentjur 24. aprila. Zadnji aprilski konec tedna bo popestrila Šentjurjeva revija pevskih zborov, za nekoliko drugačne glasbene sladokusce pa bo poskrbel Šentrock. Manjkala ne bo niti tradicionalna razstava starodobnih avtomobilov in motorjev, dogajanje bo 2. maja sklenil etno koncert na Botričnici. Foto: SHERPA V tole kislo juho so kuharski mojstri poleg vseh ostalih dobrot zakuhali cmoke s svežim drobnjakom. Da je komisija še bolj izostrila brbončice, so ji člani ekipe postregli z rujno kapljico. Nekateri so na prireditvi našli kakšen lep izdelek zase, drugi so bili veseli srečanja in klepeta s prijatelji. Za pridih nostalgije so poskrbeli starodobni kolesarji, ki delujejo pod okriljem Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur. Gustav Ipavec je oblekel eleganten »gvant« in se držal nekoliko resno, kot se za župana spodobi. Še droben spominek za domov in sobota je popolna. Še zadnji žig v kartonček in pohod je bil sklenjen. Kdor ni vajen brusiti pet, se je lahko na prizorišče pripeljal s turističnim vlakcem. novi tednik PORTRET Q1 Št. 16, 18. april 2019 rUnl RE I Ol Sto let od smrti borca za severno mejo Srečka Puncerja Boril se je za severno mejo in v srcu nosil Braslovče Srečka Puncerja je slovensko zgodovinopisje po mnenju mnogih po krivici spregledalo, čeprav je v boju za severno mejo odigral pomembno vlogo. Lahko ga postavimo ob bok vsem najpomembnejšim borcem. Braslovčani zdaj po več kot sto letih z raziskovanjem njegovega življenja in dela obujajo spomin nanj. Kljub temu da ni bil rojen v Braslovčah in da ga je tudi kasneje pot vodila po širši regiji, je imel ta spodnjesavinjski kraj v njegovem srcu posebno mesto. Na njegovo veliko pripadnost kaže to, da je pokopan na tamkajšnjem pokopališču. SPELA OZIR »Med pregledovanjem obeležij naših borcev po občini smo opazili, da bo letošnji 29. april natančno sto let od smrti Srečka Puncerja. Odločili smo se, da bomo njegovo delo podrobneje raziskali in na obletnico njegove smrti ob njegovem spomeniku v sodelovanju z občino in s spodnjesavinjskim društvom generala Maistra iz Žalca pripravili komemo-racijo,« pove domačin Ivan Šparaš, ki se je s sokrajani ob tej obletnici lotil raziskovanja Puncerjevega življenja in dela. Do zdaj je njegovo delo v Celjskem zborniku v začetku 70. let podrobneje povzel Fran Roš in nekoliko kasneje v braslovški monografiji še domači zgodovinar Franci Kralj. Z zadnjimi raziskovanji so se Braslovčani dokopali do nekaterih novih spoznanj. Kljub predaji ustreljen Srečko Puncer, znan tudi kot Feliks, je umrl 29. aprila 1919 pri Vovbrah na Koroškem v spopadu med bram-bovci in prostovoljci za severno mejo, med katere je spadal tudi sam. Ko je bil boj že končan, so se vsi udeleženi razgubili, a so se nekateri Slovenci so si po prvi svetovni vojni prizadevali za določitev severne meje po narodnostni meji. V boju so sodelovali slovenski prostovoljci pod poveljnikoma Antonom Lavričem in Franjem Malgajem ter vojaki generala Maistra. Na Štajerskem je general Maister obranil slovenski del Štajerske in dosegel mejo na Kobanskem in Muri, v Avstriji so ostali Slovenci na območju Radgone, medtem ko se je na koroškem plebiscitu večina tamkajšnjega prebivalca na podlagi izrazito negativne kampanje odločila za Avstrijo. Fran Roš je v zapisu o Srečku Puncerju zapisal, da naj bi imela njegova družina v lasti družinsko hišo, a kot se je izkazalo, to ne drži povsem. »Po naših ocenah naj bi jo najprej imeli v najemu, kasneje jo je odkupila Srečkova polsestra Marija Puncer in jo imela v lasti od leta 1908 do 1915. Približno v tem času so njegovi starši imeli v najemu gostilno v Mozirju,« pravi domačin Ivan Šparaš. na nižjo gimnazijo v Celju in v letu 1913/14 še na tamkajšnjo višjo gimnazijo. Že kot dijak politično dejaven Kot sta v svojih zapisih ugotavljala Roš in Kralj, se je že kot dijak začel vključevati v dijaške politične organizacije. Med prvo balkansko vojno je v Celju organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo, znotraj katere je delovalo literarno društvo Kondor, za katerega je Puncer izdajal revijo Savinja, pri čemer mu je kot literarni mentor pomagal Rudolf Maister. Po maturi leta 1916 so Puncerja takoj vpoklicali v vojsko, v kateri ni sodeloval kot neposreden borec, ampak v zalednih enotah. Nekaj časa je v Slovenskih Konjicah opravljal službo pisarja. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v knežje mesto in se takoj pridružil enotam Franja Malgaja ter z njimi odšel na Koroško, kjer je sodeloval v boju za severno mejo. Sodeloval je pri osvobajanju Mežiške doline, Labota in Velikovca. Bled spomin Na njegovo življenje v Bra-slovčah še danes spominjata hiša, v kateri je prebival, in spomenik, ki ga je oblikoval Ivan Napotnik. »Rudolf Maister in Franjo Malgaj sta v slovenskem prostoru visoko povzdignjena, Srečko Puncer pa je že stoletje v njuni senci. Redkokdo od domačinov ve, kakšen velikan izhaja iz naših vrst. Moja žena se iz otroštva spominja, da so se kot tamkajšnji osnovnošolci skupaj s Franom Rošem enkrat letno zbrali pri Puncerjevem spomeniku v spomin nanj, a večina njenih vrstnikov je na to pozabila,« pojasni Špa-raš, ki si želi, da bi spomin na tega pomembnega borca za severno mejo ponovno obudili. Vsa zbrana dejstva nameravajo letos septembra predstaviti na razstavi, ki jo bodo podkrepili z njegovimi originalnimi zapisi. »Najprej nismo nameravali, da bi bila to samostojna razstava, a ko smo se poglobili v raziskovanje njegovih pisnih del, smo spoznali, da je gradiva veliko in da je edino pravilno, da ga predstavimo samostojno,« še dodaja. Srečko Puncer je v Braslovčah preživel nekaj let svojega sicer kratkega življenja. Umrl je star 24 let. Srečko Puncer je bil med drugim urednik časopisa Korotan, katerega izdajatelj je bil Franjo Malgaj. brambovci ponovno povezali in se vrnili. Puncerja so med zajtrkovanjem prestregli pri eni slovenskih kmetij v Pod-lipi pri Vovbrah in ga kljub predaji, ki jo je nakazal z dvigom rok, ustrelili v prsi. Ko so ugotovili, da sodi med narodno najbolj zavedne Slovence, so se še dodatno znesli nad njegovim truplom. Braslovčan je bil med drugim urednik časopisa Korotan, katerega izdajatelj je bil Franjo Malgaj. Pred Pun-cerjevo smrtjo je izšlo štirinajst številk, po njej so izšle še tri. Septembra isto leto so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Braslovče, kjer so ga pokopali z vojaškimi častmi. Želel se je šolati V Braslovčah je preživel nekaj let svojega kratkega življenja. Rodil se je 6. maja 1895 v bližini Zidanega Mostu očetu Matiji, ki je bil po poklicu davčni uslužbenec, in materi Heleni, ki je imela v najemu majhno gostilno. Z družino se je kot majhen deček preselil v Braslovče, kjer je nadaljeval šolanje v tamkajšnji ljudski šoli. Starši so želeli, da bi se izučil za kovača, a je želel nadaljevati šolanje. Pri tem so ga finančno podprli starejši polbratje in polsestre, premožnejši so-krajani in Celjska hranilnica ter mu omogočili, da se je v šolskem letu 1909/10 vpisal Braslovčani, med njimi tudi Ivan Šparaš, so med pregledovanjem obeležij borcev po občini opazili, da bo letošnji 29. april natančno sto let od smrti Srečka Puncerja. Ob obletnici bodo na ta dan konec aprila v njegov spomin ob 11. uri na pokopališču pripravili komemoracijo. 32 REPORTAŽA novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Til Pleterski in Klemen Ptičak v Celju odpirata Hood burger Najboljše ideje oblikuje navdušenje in zapeče strast »Izkušnje v tujini so me opremile s spoznanjem, da se lahko zelo hitro povežem z nekom z drugega konca sveta. Lahko sva si zelo različna, a imava ogromno skupnega,« pravi Klemen. »P ..., je hud,« je zdaj že legendarni stavek, ki simbolizira navdihujočo poslovno zgodbo dveh mladih Ljubljančanov. Potem ko sta »burger kulinariko« v Sloveniji praktično izumila na novo, postaja filozofija ulične hrane na višji ravni vedno bolj mikavna tako za goste kot ponudnike. Po treh uspešnih restavracijah v prestolnici bosta Til in Klemen pridih svetovljanskega vzdušja konec aprila prinesla tudi v Celje. SASKA T. OCVIRK Poznata se že iz otroštva, čeprav v srednji šoli eden kot nogometaš in drugi kot košarkar prav veliko časa nista preživela skupaj. Ponovno sta se srečala ob študiju ekonomije. Oba sta iskala svojo udarno idejo in oba sta svojo prihodnost vsaj na nek način videla v tujini. Klemen je leto študentske izmenjave preživel v Pragi, Til je svoj španski semester raztegnil na pet let in vmes skočil še v Argentino. Po očetovi smrti se je vrnil v domovino in takrat so se njune poti spet križale. Združila sta moči in se z vso resnostjo lotila ustanavljanja spletnega nastanitvenega portala. V ta projekt sta vložila ogromno časa, denarja in energije. Na srečo mora človek tudi jesti in tako sta vsak dan po sili razmer tudi kaj skuhala. In predvsem veliko razglabljala o hrani. Saj poznamo tisto o zaprtih vratih in odprtih restavraciji,« pravi Klemen. Pri skominah po dobrem burgerju, kakršne sta kdaj jedla v tujini, sta našla tržno nišo. »Ugotovila sva, da v Sloveniji klasičnega burgerja sploh ni mogoče dobiti.« Sendviči korporacijskih hitroprehranskih verig in nam bolj znanih pleskavic balkanske kulinarike v ta sklop ne sodijo. Projekt »najboljši burger vseh časov« se je začel. »Pojma nimata, kaj delata« Prva postaja je bil mesar. »Ko sva naročala, katere dele govedine in koliko naj nama zmelje, naju je najprej čudno gledal. Ko sva povedala, da bova delala burgerje, se je razgrel, ker da nama bo vse razpadlo, da v receptu nujno potrebujeva svinjino in tako naprej.« In to je bil samo eden od odporov, ki sta jih doživela na poti. Saj veste - tako se to ne dela, tako ne bo šlo, to se ne da, to ni izvedljivo ... Hood burger prisega na lokalne dobavitelje surovin. Tako ima svojega mesarja in govedino izpod Nanosa. S kakovostjo mesa se namreč vse začne in konča. Krompir posebej za njune restavracije goji kmetija na Dolenjskem. Preden kupček hrustljavega in povsem naravnega krompirčka konča na krožniku pred gostom, se z njim ukvarjajo kar dva dni. oknih ... Prava poslovna ideja se je v resnici skrivala v spoznanju, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Nekaj dobrega za stoje Hrana že dolgo ni več nekaj, kar bi preprosto zmetali vase. Tudi v hitrem tempu življenja je prijetno pojesti kaj dobrega, četudi preprostega. In tudi če nimamo veliko denarja, nam ni treba sprejeti prav vsega, kar nam ponujajo trgovske police in restavracije. Klemnov dedek je bil mesar, zato je bila hrana v družini vedno pomembna reč. Til je svoje predšolsko obdobje s starši preživel v Italiji. »Tam je hrana del veselja do življenja, ki si ga naši zahodni sosedje ne pustijo zlepa vzeti. Morda sem se tega nalezel tudi sam,« se nasmeje Til. Za kakšne testenine z dobro polivko se je tako v domači kuhinji vedno našel čas. Ce sta hotela kaj na hitro pojesti zunaj, so se začele težave. »Ni prav lahko najti nekaj kakovostnega za sprejemljivo ceno. Vsaj ne, če nimaš namena celo večnost sedeti v Od prve stojnice na Trnfestu do vrhunsko opremljene kuhinje v že svojem četrtem lokalu. Tudi krušnega recepta nista prepustila naključju. V angleški pivniški tradiciji se v kombinaciji z burgerjem običajno znajde mlečni brioš. H klasičnemu ameriškemu uličnemu burgerju, kakršne delata sama, sodi kruh iz krompirjevega testa. Po več mesecih preizkušanja različnih kombinacij se je v eni od kuhinj njunih staršev zaslišal ikonični stavek iz uvoda. Vsi preizkuševalci so lahko le s polnimi usti prikimali. »Bila sva zadovoljna, a pohvale družine in prijateljev niso vedno najbolj objektivne. Resničen test naju je čakal na odprtem.« Na enem ljubljanskih festivalov sta leta 2012 za cel mesec postavila stojnico. Po celem dnevu predpriprav sta na dan lastnoročno spekla več kot sto burgerjev. Naporno, a več kot uspešno. Edina negativna pripomba je letela na ime njune specialitete. »Burgerja sva namreč poimenovala po svojem podjetju Pal-ta. Ce nama te zamisli takrat ne bi raztrgali, bi morda še vedno prodajala >palta burgerje< in vprašanje, kje bi bila danes,« se zamisli Til. »To je bila ena bolj dragocenih lekcij. Pogosto ljudje ljubosumno čuvamo svojo idejo, kot da nam jo bo kdo ukradel. V resnici je precej bolj verjetno, da nam bo objektivno zunanje mnenje prineslo ključno korist ali bistven preobrat.« Hood burger se je izkazal za precej boljšo zamisel. Sfrizirali so ga le toliko, da je po zapisu malenkost bolj svetovljanski in precej bolj fotogeničen. Kaj dobrega jedo po svetu? Til in Klemen sta od nekdaj vedela, da si bosta svojo poslovno pot oblikovala sama. Vsaj toliko kot osebna naravnanost je temu v začetku botrovala tudi gospodarska kriza. »Kamorkoli si se ozrl, katerikoli medijski kanal si odprl, povsod je bila kriza. Da bi naju za vogalom čakala privlačna služba, nisva pričakovala. Povsem jasno nama je bilo, da si bova morala svoje delovno mesto ustvariti sama.« Izkušnje iz tujine so jima prišle še kako prav. »To je za mnoge mlade iz večjih mest sploh prva izkušnja, da gredo od doma. Prvič so odvisni samo od sebe, znajti se je treba v tuji kulturi, tujem okolju, brez podpore bližnjih. Spoznanje, da zmoreš, je še kako koristno. Nabiranje izkušenj v tujini vsekakor toplo priporočam,« pravi Klemen. Til je bil nad Španijo celo tako navdušen, da se najprej sploh ni nameraval vrniti. »Dobro mi je šlo, ampak z leti sem ugotovil, da so pomembne tudi stvari, ki ti jih tujina ne more dati. Danes sem zadovoljen, da se je življenje tako obrnilo.« Slovenci smo menda precej nagnjeni k okopavanju svojega vrtička. Ko gre za posel, so drugačni modeli lahko precej bolj učinkoviti. Til in Klemen zaradi solastništva in sodelovanja v podjetju nista imela nobenih pomislekov. »V tem smislu nama je veliko dal šport. Sam sem se skupinskega dela naučil pri košarki. Bili smo generacija, nad katero je vladal špartanski duh Zmaga Sagadina. To nas je izklesalo, nam utrdilo delovne navade in nas naučilo, da je začeto treba tudi končati. Cetudi ti ob tem ni vedno najbolj prijetno.« Življenje pa je spet nekaj čisto drugega. »V šolskem sistemu smo od vrtca do diplome na fakulteti utirjeni v neke predvidljive vzorce. Potem smo nekega dne vrženi v realen svet, kjer šele odkrijemo, da pravzaprav ne vemo veliko. Ampak to je čisto v redu. Prav je tako,« o morju neskončnih priložnosti razlagata fanta. Z diplomo »grilata« v prikolici Uspeh na stojnici ju je spodbudil, da sta si za pripravo in prodajo burgerjev omislila majhno počitniško prikolico. »Prebarvala sva jo na črno. Danes je to trendovska barva v gostinskih lokalih, takrat pa sva s tem krenila v diametralno nasprotno smer od vsega, kar je v tem poslu pričakovano.« Po številnih zavrnitvah sta jo smela postaviti na parkirišču enega od ljubljanskih trgovskih središč. Vrsta za njune burgerje je postala stalnica in z vsako medijsko objavo se je v naslednjih dneh še malo podaljšala. »Težko nama je bilo postaviti ceno, stati za svojo REPORTAŽA 33 ponudbo, vsakemu kupcu znova in znova razlagati svojo zgodbo. Tudi na ta način sva se učila in rasla.« Morda je nad diplomiranima ekonomistoma, ki pečeta burgerje v prikolici, kdo vihal nos. A danes imata fanta uspešno podjetje z uveljavljeno blagovno znamko. V prvih treh letih je promet presegel pol milijona evrov letno. Trenutno odpirata četrti lokal, prvega izven svojega domačega mesta. Sta živ dokaz, da Glede na to, da sta si sama zamislila vse recepte, bi težko izbrala najljubšega. Obiskovalci njunih lokalov so se naučili, da je včasih dobro preizkusiti kaj nenavadnega. Posebna ponudba bur-gerja z ananasom in limetino majonezo je vedno znova najtežje pričakovan hit leta. Začetki v prikolici na parkirišču trgovskega centra. Foto: MANKICA KRANJEC Burger je rahel polpet iz govejega mesa. S kepico sveže zmletega mesa je treba ravnati zelo previdno. Brez stiskanja • VI • V • • V I in mečkanja ga začinimo šele tik pred zdajci. Klemen in Til svoje burgerje pečeta s posebnim orodjem, s tako imenovano »sma-shing tehniko«. >fajn< energijo. Ob večerih bomo občasno organizirali koncerte in druge dogodke. Najini lokali so namenjeni temu, da čez dan na hitro poješ nekaj kakovostnega, zvečer pa se s prijatelji lahko družiš ob pivu in dobri glasbi.« O tem, kaj za ponudnike pomeni dodatna konkurenca, sta več kot enotna. »Nad njo sva vedno navdušena. Konkurenca skrbi, da ne zaspiš na lovorikah, da se izboljšuješ in rasteš. Večja ponudba običajno pomeni več strank za vse. Prepričan sem, da se bo to izkazalo tudi v Celju.« Zgodbo smo v prvi vrsti zapisali v navdih vsem tistim, ki kolebajo pred odločitvijo, ali naj uresničijo svoje poslovne sanje. Sogovornika sta poosebljena spodbuda. »Vse se da. Vse papirje in vsa dovoljenja je mogoče urediti. Korak za korakom. Če že vnaprej gledaš, kaj vse te čaka in kaj lahko gre narobe, potem te mine, da bi sploh začel. Ampak počasi, drugo za drugim, ljudje zmoremo vse.« Najpomembneje je, da se v posel ne vržemo zgolj zato, ker je nekomu drugemu na ta način uspelo. »Glavno je, da se ukvarjamo z nečim, kar nam je res blizu, kar imamo radi, kar v nas prebudi strast. Če le sledimo modi, bomo težko dolgo vztrajali. Tako je bilo z butičnimi pivi. Na koncu ostanejo tisti, ki zares verjamejo v svojo zgodbo.« Foto: SHERPA uspešnega podjetja ne ustvariš s tem, da postaneš direktor. Najprej sta vse od nabave, prodaje, marketinga, priprave surovin, peke do čiščenja delala sama. Danes imata v ekipi približno štirideset zaposlenih. Z vodenjem zaposlenih se najprej nista posebej ukvarjala. »Potem sva se naučila tudi tega, da so odnosi z ljudmi tudi v poslu najpomembnejši. Da je še kako pomembno, da zaposleni radi pridejo v službo, da se med seboj dobro razumemo in da je vzdušje v kolektivu prijetno. Če nasmeha na obrazu nimamo drug za drugega, ga od zaposlenih tudi za goste težko pričakujeva.« Celje - mesto s »fajn« energijo Celje ju je s svojim starim jedrom očaralo. In to, da v njem pogosto vlada mrtvilo, je bila zanju zgolj potrditev, da sta prostore v nekdanji blagovnici Stermecki dobro izbrala. Ker pri Hood burgerju ne gre zgolj za kulinarično ponudbo, ampak za doživetje. Kot pravita, bi rada vrnila življenje v mestna središča in urbani utrip na ulice. V Ljubljani jima je to na eni manj razvpitih ulic že izvrstno uspelo. »Mesto ima 34 INFORMACIJE & ,a 20,9 Novi svet in varno bivanje v novi prijetni soseski Malteški dvori na Polzeli V središču Polzele bo predvidoma v prvi polovici julija končana sodobno zasnovana stanovanjska soseska Malteški dvori z 38 stanovanji, prilagojenimi mladim družinam. Začela se je tudi gradnja 19 oskrbovanih stanovanj za starejše in posameznike, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju doma. Za bolj neodvisno in varno bivanje na domu lahko stanovalci poskrbijo s socialnim servisom oskrbe na daljavo, ki jo zagotavlja storitev E-oskrba Telekoma Slovenije. Odlična lokacija s sončno lego, obdana s prijetnim okoljem, nudi prijetno bivanje tako mladim družinam in tudi starejšim. Zaradi bližine avtocestnega križa je izjemno zanimiva tudi za vse, ki se dnevno poslovno vozijo proti Ljubljani, Celju ali Mariboru. Sodobno zasnovana soseska z modernimi tlorisi stanovanj, izbranimi materiali, dobro mikrolokacijo ter s korektno prodajno ponudbo je prepričala že številne kupce, gradnja pa napreduje v skladu z načrti. Kmalu se bo začela tudi gradnja 19 oskrbovanih stanovanj, posebej prirejenih za bivanje starejših, t. i. oskrbovana stanovanja. Ta zagotavljajo udobno in varno bivanje upokojencem, starejšim od 60 let in drugim posameznikom, ki potrebujejo pomoč ali oskrbo na domu. Glede na lokacijo, standard in opremljenost bodo ta stanovanja nudila sodoben način bivanja starejšim, tudi tistim, ki si želijo biti dejavno povezani z okolico. Stanovanja bodo zgrajena v neposredni bližini doma starejših, urejena okolica pa bo nudila veliko zelenice in lastna parkirna mesta. Ob tem bodo v bližini trgovina, banka, pošta, zdravstveni dom in lekarna ter avtobusna in železniška postaja. Predvi- dena so stanovanja različnih kvadratur in razporeditev, in sicer v velikosti od 38 in vse do 55 kvadratnih metrov. Poleg samostojnih enot bodo v pritličju stavbe tudi skupni prostori za druženje in prosto- časne dejavnosti s kuhinjo in knjižnico. Ob tem bodo oskrbovana stanovanja omogočala varno bivanje vseh, ki potrebujejo oskrbo ali pomoč na domu. In sicer bodo prilagojena tako Dodatne informacije: Malteški dvori: splet: www.malteskidvori.si, telefonska številka: 041 998 888, e-naslov: info@malteškidvori.si; Telekom Slovenije: splet: www.telekom.si, telefonska številka: 080 8000, e-naslov: info@telekom.si ali v najbližjem prodajnem mestu Telekoma Slovenije. tistim, ki že potrebujejo delno pomoč in nego po potrebi, kot tudi dejavnim starejšim, ki si želijo že danes zagotoviti trajno bivanje in oskrbo. Stanovalci se pri tem lahko odločijo za oskrbo na daljavo, ki jo v sklopu storitve E-oskrba omogoča Telekom Slovenije. Pomembno prednost, ki jo uporabnikom nudi E-oskrba, predstavljajo enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti oskrbovanca in organizacija pomoči 24 ur na dan ter stalna povezava s svojci in centrom za pomoč na daljavo, kjer je na voljo usposobljeno medicinsko osebje. Uporabniki se lahko odločijo tudi za posebno senzorsko opremo, ki omogoča, da se klic na pomoč v asistenčnem centru in pri svojcih sproži tudi v primeru, ko sami tega ne morejo storiti. Na ta način je zagotovljena učinkovita oskrba na daljavo. Senzorje in naprave pametnega doma lahko po želji povežejo tudi s platformo za pametno življenje Telekoma Slovenije Neo, ki zagotavlja dodatno udobje in varnost z glasovnim upravljanjem v slovenskem jeziku in na enem mestu. Neomejeno udobje za vsak dan si lahko zagotovijo z novimi fiksnimi paketi Neo, ki med drugim vključujejo hitri internet in napredno televizijo z izbrano programsko shemo. N30 SKOČITE NA NOVE PAKETE SESTAVITE SVOJO NAJ KOMBINACIJO PAKETI Men 350 Mbit/s I'tU HITRGST INTERNETA r v 240+ PROGRAMOV ©GLASOVNO UPRAVLJANJE V SLOVENŠČINI OTROŠKI PARK ^^ E-TRGOVINA ©HITER DOSTOP DO VSEBIN ^^ IGRE - KMALU MOBILNI PAKETI NAJ 140 GB PRENOSA PODATKOV Ü PAMETNI DOM Izberite katerikoli paket NEG ter mu dodajte še katerikoli mobilni paket Naj in ustvarite naj kombinacijo zase. TelekomSIovenije www.neo.io *Naročniško razmerje s paketi NEO in Naj lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki, ki so zasebni ali poslovni uporabniki. Paket NEO C vključuje programsko shemo Mega HD z več kot 240 TV-programi ter hitrost fiksnega interneta do 350 Mbit/s v optičnem omrežju Telekoma Slovenije, kjer le-to omrežje omogoča. Paket Naj C vključuje 140 GB prenosa podatkov, ki jih je mogoče porabiti v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (od tega brezplačno do 10814 MB v državah območja EU-tarife). Po doseženi skupni vključeni količini prenosa podatkov se prenos podatkov zaračuna skladno s cenikom. Za več informacij o ponudbi obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana PODLISTEK / BUKVARNA 35 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (i) Z izumrtjem grofov in knezov Celjskih leta 1456 je Celje izgubilo položaj knežjega mesta in s tem tudi svoj dotedanji pomen. Miniti so morala stoletja, da se je ponovno dvignilo. Njegov ponovni vzpon se je začel šele konec 19. stoletja, povezan je bil predvsem z uveljavljanjem industrije. Med tistimi, ki so bili za razvoj industrije v Celju najbolj zaslužni, vsekakor posebno mesto pripada Westnom. Predstavljali so pravi fenomen, saj se jim je v sorazmerno kratkem obdobju uspelo iz skromnih podjetnikov spremeniti v največje industrialce v Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Kot nadvse uspešni podjetniki so Westni zagotavljali kruh tisočim slovenskim delavcem in njihovim družinam. Svoja podjetja so imeli ne le v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji, ampak tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Pri tem je treba posebej poudariti, da je njihov vzpon med veleindu-strialce omogočila predvsem njihova tovarna emajlirane posode v Celju, ki je poslovala tako uspešno, da so z ustvarje- nim dobičkom lahko začeli kupovati delnice drugih podjetij. Westni se niso uveljavili samo na področju podjetništva, ampak tudi v bančništvu, saj so bili lastniki nekaterih pomembnih denarnih zavodov. Njihova nadvse uspešna podjetniška zgodba, ki se je začela davnega leta 1894 s prihodom Adolfa Westna starejšega v Celje in z ustanovitvijo obrtnega podjetja za emajlira-nje surove posode, je žal trajala samo pol stoletja. Končala se je leta 1945 z zaplembo in s podržavljenjem vseh njihovih podjetij in denarnih zavodov ter ostalega premoženja. S tem so bili Westni kot podjetniki uničeni in so postali zgodovina. Vendar je zapuščina, ki so nam jo pustili, vidna še danes. To so predvsem njihova nekdanja podjetja v Sloveniji, ki vsa še vedno uspešno poslujejo. V Celju na Westne poleg podjetij, ki so nastala iz Ema kot naslednika nekdanje www.kamra.si kamra njihove tovarne emajlirane posode, spominja tudi Gaberje, ki kot tipično industrijsko in delavsko naselje predstavlja pomemben arhitekturni spomenik. Čeprav so bili Westni podjetniki evropskega formata, se jih danes spominjajo le še nekateri najstarejši Celjani, medtem ko večina ljudi v Sloveniji zanje ni nikoli niti slišala. V veliki meri lahko to pripišemo temu, da se o podjetnikih v obdobju socializma skoraj ni pisalo, če pa se je, se jih je v skladu s komunistično ideologijo prikazovalo predvsem kot kapitalistične izkoriščevalce. To je veljalo tudi za Westne. Danes, ko v Sloveniji zasebno podjetništvo ponovno predstavlja temelj našega gospodarstva in ko so podjetniške sposobnosti posameznikov spet cenjene, je končno nastopil čas, da We-stnom v zgodovini celjske in slovenske industrije priznamo tisto mesto, ki jim pripada. Se nadaljuje ... Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Rado in Zofija Okorn, Prekorje pri Celju, 1935 Fotografija je spomin na mamo Zofijo Okorn (por. Slemenjak) in strica, njenega brata Rada. Nastala je pri Ranžgerjevi (danes Bornškovi) kapeli, pri kateri je tradicionalno na veliko soboto ob 11.15 uri blagoslov velikonočnih jedi, v majskih večerih pa se na tem mestu ob pol osmih krajani Prekorij in okolice zbirajo k šmarnični pobožnosti. Prispevala: Breda Šter Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: 03 426-17-00 (Srečko Maček), vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Tabea Bach: Otok kamelij Kar resnično šteje Sylvia je uspešna poslovna ženska, ki nenehno potuje in svetuje podjetjem, ki se znajdejo v kriznem položaju. Tudi njen mož Holger je kot nepremičninski posrednik za petične stranke nenehno na poti, zato je njuno razkošno stanovanje v münchenskem Sch-wabingu pogosto prazno. Oba se odločita za zakon brez otrok in dasta prednost karieri. Ko se zdi, da imata vse, kar bi si dva mlada zakonca sploh še lahko želela, Sylvie izve, da ji je teta v Franciji zapustila vrtnarijo. Ker s teto družina več desetletij ni imela stikov, se Sylvie sploh ne zaveda, kakšno neprecenljivo bogastvo je pravzaprav podedovala. Možu podpiše vsa pooblastila za prodajo vrtnarije. Holger ji, ker sam zabrede v dolgove, ne pove resnice in celotno območje, ki je pravzaprav Otok ka-melij, proda petični hotelski verigi. Sylvie medtem pade v vodo nek posel in se odloči obiskati ta kotiček v Bretanji. Ko pride tja, prepozna, kakšno dodano vrednost je njena teta dala temu naravnemu biseru, spozna ljudi, ki so teti pri tem pomagali, in se odloči ter prodajo prekliče. Sledi vrsta zapletov, ki Sylvie postopoma odpirajo oči in jo soočajo z drugačnimi odločitvami, kakršnih je vajena. Zgodba je polna zapletov in nenadnih obratov, čeprav je na trenutke tudi povsem predvidljiva. Dotakne se tudi nekaterih tabujev, ki veljajo za tradicionalne skupnosti, in jih razbije. Tudi na način, da bralec spozna, kaj v življenju resnično šteje. »Sylvia je pomislila na dan, ko je tega moškega videla prvič, na svoje trepetajoče srce, in zavedala se je, da je srce že takrat vse vedelo. Pogledala je polno luno in se spomnila na tiste davne čase, ko je bila s Holgerjem na otvoritveni zabavi tistega filmskega igralca. Pomislila je na številna nesmiselna leta, ki jih je preživela brez Maela, nenehno na lovu za še več denarja, in varljivo varnost, ki se je v najkrajšem času razblinila v nič. Pomislila je na to povsem drugačno srečo, ki jo je končno našla na tem koščku planeta, tako nepričakovano kot nedoumljivo. Tega ne bo nikdar več izpustila iz rok.« MRL O avtorici: Tabea Bach je najprej delala kot operna dramaturginja, zatem se je posvetila pisanju. Otok kamelij je njen prvenec. Z možem živi v vasici v Schwarzwaldu. 36 AKCIJA novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Fantka in naj maturant OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati štirih šol: SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL), I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC), SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC) in GIMNAZIJE CELJE-CENTER (GCC). Potem ko smo prvi mesec dobili kar tri finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant, sta po marčevskem krogu znana še dva finalista akcije, to sta Anita Zupanc (GL) in Nejc Gubenšek (SŠSMM) Ta mesec boste izbrali še zadnji par. Zmagovalci se bodo v finalnem delu pomerili maja. Maturantka in maturant, ki bosta takrat prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podar- Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! KUPON NAJ MATURANTKA IN NAi sVs^VURANT Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta I Ime in priimek pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. | | 1. Saša Jazbec 3 C3 SŠSDL 2. Tina Dominković 3C3SŠSDL 3. Dominik Kok 3C1 SŠSDL 4. Ana Marguč 3C1 SŠSDL 5. Andraž Rozman 4P1 SŠSDL 6. Špela Smole 4 P1 SŠSDL Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. ja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. 7. Monika Ramšak 4 A1 SŠSDL 8. Gal Cizerl 3 C2 SŠSDL 9. Diana Avdić 3C2SŠSDL 10. Blaž Javornik 2 B4 SŠSDL 11. Gal Kamenšek 3 B2SŠSDL 12. Katarina Kos 4 C I. GC 13. Urh Turnšek 4 G I. GC 14. Daniela Preskar 4 G I. GC 15. Zala Racman 4 D I. GC 16. Jaka Jošt 4 A SZŠC 17. Aleksandra Ugovšek 4 A SZŠC 18. Jernej Fidler 4 B SZŠC 19. Špela Mastnak Zajc, 4 B SZŠC 20. Rok Cvek 4 C SZŠC 21. Tjaša Vratnik 4 C SZŠC 22. Žiga Sopotnik 4 D SZŠC 23. Neža Guzej 4 D SZŠC 24. Tadeja Mlakar 4 E SZŠC 25. Filip Rakita 3 FB SZŠC 26. Tisa Jeraša 3 FB SZŠC 27. Sanja Knežević 3 GB SZŠC 28. Amadej Androjna 2 PTI SZŠC 29. Saša Pirnat 2 PTI SZŠC 30. Klara Ribič 4 KTA SZŠC 31. Patricija Cvikl 4 KTA SZŠC 32. Kim Butara 4 KTB SZŠC 33. Viktorija Dominković 4 KTB SZŠC 34. Lara Ovčar 4 A GCC 35. Maja Knapić 4 Č GCC 37. Nika Roglič 4 H GCC 38. Zala Kramperšek 4 I GCC 39. Nejc Drev 4 I GCC 40. Lovro Korošec 4 J GCC 41. Iva Cimperman Fric, 4 J GCC 36. Enej Vidovič 4 Č GCC Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 30. aprila, do 12. ure. Glasujte za »svojega« kandidata Ta mesec veljajo samo kuponi rumene barve! Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Trenutno vodita Monika Ramšak in Filip Rakita. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. AKCIJA 37 17. Aleksandra Ugovšek 18. Jernej Fidler 19. Špela Mastnak Zajc 20. Rok Cvek 21. Tjaša Vratnik 22. Žiga Sopotnik 23. Neža Guzej 24. Tadeja Mlakar 38 AKCIJA novi tednik Št. 16, 18. april 2019 25. Filip Rakita 26. Tisa Jeraša 27. Sanja Knežević 28. Amadej Androjna 29. Saša Pirnat 30. Klara Ribič 31. Patricija Cvikl 32. Kim Butara ZA ZDRAVJE / AKCIJA 39 Pri suhi koži je nujna primerna nega Koža je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v telesu. Je tudi najtežji organ. Če bi stehtali celotno kožo odraslega telesa, bi tehtala tudi deset kilogramov. Je »pokrivalo« telesa, ki nas varuje pred zunanjim okoljem, ima tudi nešteto nalog. Med drugim uravnava temperaturo telesa, vsrkava vitamin D in z okoljem izmenjuje snovi. Skrb za kožo bi morala za človeka biti na dnevnem redu. SIMONA SOLINIC Če je koža premalo prožna, to lahko pomeni, da ni dovolj Po kopanju ali tuširanju moramo kožo le rahlo otreti z brisačo. Nato moramo na še vlažno kožo nanesti vlažilno kremo, mleko, maslo ali olje. Na obnovitev kože in odstranjevanje v njene odmrle povrhnjice blagodejno vpliva tudi kakovosten piling ^Mfl^L za telo. Že med tuširanjem ga nanesemo na telo v zmernih količinah in nato želene dele v telesa nekaj minut nežno masiramo. Koža dojenčkov in majhnih s otrok se razlikuje od kože odraslih. Procesi čiščenja kože morajo biti blagi. Če imajo otroci suho kožo, nagnjeno k atopijskemu ali drugim dermatitisom, je še posebej pomembno, da starši za nego otroka uporabljajo izdelke brez konzervansov in parfumov. vlažna. Lahko se tudi lušči. Prenizka vlažnost kože vodi v prezgodnje staranje. Suha koža pomeni tudi, da v telo ne vnesemo dovolj tekočine in hranilnih snovi. Torej lahko veliko za nego kože naredimo s pravilnim prehranjevanjem. Razvade, kot sta kajenje in prekomerno pitje alkohola oziroma kave, prav tako prispevajo k hitrejšemu staranju kože. Ljudje, ki imajo kožne bolezni, kot sta luskavica ali atopijski dermatitis, vedo, kako pomembna je nega kože. Če zanjo ne skrbijo po vplivajo tudi zunanji dražljaji. Tako se zgodi, da je koža suha predvsem ob mrzlem Zdravila lahko izzovejo neželene učinke, ki prav tako vplivajo na nastanek suhe kože. Med njimi so zdravila za zdravljenje aken. navodilih zdravnika, se prvotno stanje bolezni lahko hitro poslabša. Na stanje kože in suhem zraku. Možno je tudi, da do izsušene kože pride zaradi hormonskih te- žav. To je značilno predvsem za obdobji nosečnosti ali menopavze. Ko govorimo o negi kože, se moramo zavedati, da lahko pretirana uporaba agresivnih mil in dolgotrajna prha z vročo vodo prav tako slabo vplivata nanjo. Zato velja, da izdelki, ki jih ljudje uporabljamo za nego kože, naj ne bi vsebovali snovi, ki jo dražijo. Voziček tudi tokrat poln mesnih izdelkov in olja Voziček je brez mošnjička po navodilih Lucije Dole tokrat polnila Eva. Požrtvovalno se je zagnala med police, med tem za trenutek izgubila mikrofon, s trgovko Anjo pa sta skoraj porušili eno od trgovinskih polic ... Prebijali sta se med množico obiskovalcev Tuša, zagnanost pa se je na koncu pokazala tudi na računu, in sicer s številko 193,25 evra. Svojo nakupovalno dirko je Eva začela pri olju, po Lucijinih navodilih je nato vozila slalom med različnimi vrstami moke, sira in mesa, kjer se je tudi najdlje zadržala. Lucijin izbran okus je zahteval kar nekaj teka in iskanja, a se je trud poplačal z novim letošnjim rekordom. Ga bo komu uspelo prekositi? Pripravite si nakupovalne lističe, Luciji in njeni druščini pa želimo dober tek. Foto: SHERPA *7T" ТГ^- л. Л Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Do polnega » KUPON Ime in priimek: Naslov: _ novi tednik * —-r.-j^n tusklub radio cel|e _ Telefon: E-mail: Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):_ Številka TUŠ KLUBA: □OOOOOOOOOOffl 0 Dovoljujem, da se moji podatki uporabljajo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Lastnoročni podpis: _ Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona se strinjam s pravili igre objavljenimi na http://www.nt-rc.si/radio-celje/do-polnega-vozicka-brez-mosnjicka-sezona-2019/ in dovoljujem, da upravljalec podatkov, družba NT&RC, d.o.o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. 2019 40 VELIKA NOC novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Velika noč je pisana Prazniki v cvetju Čeprav so forzicije v nižjih predelih že odcvetele, bo letošnja velika noč na domačih vrtovih v znamenju številnega pomladnega cvetja. Najbolj bujno prav v teh dneh cvetijo narcise, tulipani, krokosi, hijacinte, ranunkule in drugo pomladno cvetje. Za tiste, ki bi si želeli praznično cvetno vzdušje prenesti tudi v svoj dom ali pred vhodna vrata, so nekaj idej pripravili v Cvetličarni in darilnem butiku Nataša. Foto: GrupA Čarobno in brezmejno za veliko noč iz Citycentra Celje »Bodi, kar si.« To je letošnje sporočilo modnega spektakla, o katerem govorita cela Slovenija in tudi tujina. V 13. nadstropje so nas organizatorji tokrat popeljali pod geslom, da naj bomo drugačni, edinstveni, samosvoji. Izjemno modno revijo so odlično pripravili 4brain production, v kateri so center manager Citycentra Celje Darja Lesjak, vodja marketinga Nena Horvat, stilistka Sonja Rigler in odgovorni za tehnično podporo Dejan Ozimič iz podjetja Soundbiro. Ob tem jim je pomagala tudi celotna ekipa sodelavcev. Na modni reviji smo dobili ogromno idej, kako biti edinstven in samosvoj, tako da tudi velikonočnemu zajčku ne bo težko izbrati številnih daril v Citycentru Celje. Želijo vam lep praznike v krogu družine, kar bodo 21. in 22. aprila storili tudi njihovi zaposleni, saj bo takrat Citycenter Celje zaprt. (Foto: Gregor Katič) V Hervisu vas opozarjajo na trend e-mobilnost. E-kolesa in e-skiroji so cenovno ugodna rešitev za vse tiste, ki se po mestu radi prevažate brez večjih zastojev in radi skrbite za okolje. Vsakič, ko boste namesto avtomobila uporabili električno kolo ali skiro, boste prihranili tudi veliko denarja. (Foto: SHERPA) PISMA BRALCEV / BRALCI POROČEVALCI 41 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Modri telefon Vrtec z azbestno kritino Poklicala je občanka, ki opaža, da ima vrtec v Ška-pinovi ulici v Celju še vedno salonitno strešno kritino. Opozarja na njeno škodljivost, še posebej za otroke. Zanima jo, če namerava občina kritino zamenjati. Odgovor smo poiskali na sedežu Mestne občine Celje. Njena služba za odnose z javnostmi odgovarja: »Zamenjava strehe vrtca v Ška-pinovi ulici 6a ni med kratkoročnimi naložbenimi načrti Mestne občine Celje, vendar se zavedamo morebitnega tveganja, ki nastopi, kadar pride do poškodb salonitnih kritin. Prizadevali si bomo, da bomo v okviru proračunskih zmožnosti v prihodnjih letih streho na tem vrtcu zamenjali. Slovenija je z Uredbo o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 49/2001) povsem ukinila proizvodnjo, promet in uporabo azbesta in azbestnih iz- delkov že leta 2003. Uporaba obstoječih salonitnih kritin še vedno ni prepovedana in ne določa kakršnegakoli roka za zamenjavo.« Klopco si je prisvojil Občanko moti, da eno od klopi v celjski Novi vasi zaseda moški, ki ima pod njo že dolge mesece hranjeno in zagrajeno različno ropotijo. Prinaša jo iz zabojnikov za odpadke. Med predmeti, ki jih hrani, opaža med drugim star kruh. Na klopci občan tudi leži, čeprav ni brezdomec, saj je doma v bližnji okolici. Drugi občani klopce na morejo uporabljati. Gre za eno od klopi, ki so v bližini lekarne, cvetličarne in Mer-catorjeve trgovine. Odgovor smo poiskali v Mestni občini Celje, ki nam je odgovorila: »Občanki se za dobronamerno opozorilo zahvaljujemo. Inšpektor službe za inšpekcijski nadzor mestne občine se je z gospodom, ki rad poseda na omenjeni klopci, že pogovoril. Opozoril ga je, da odpadkov ne sme puščati na klopci oziroma v njeni bližini. Zaposleni občinskega režijskega obrata so prostor počistili. Potrudili se bodo, da bo tudi v prihodnje čist in urejen.« BJ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. V spomin Ivo Gričar (1. 4. 1951-6. 4. 2019) Na začetku aprila se je od nas nepričakovano in tiho poslovil sodelavec Ivo Gričar, strokovnjak na področju varstva kulturne dediščine. Celo poklicno pot je predano posvetil spome-niškovarstveni službi, kjer je med drugim nesebično sooblikoval metode in standarde tehnične dokumentacije, pomagal sodelavcem pri razumevanju stavbnozgodovinskega razvoja objektov, nadzoroval je večje, kompleksne prenove pomembnejših kulturnih spomenikov. S svojo predanostjo in nesebičnostjo je utrjeval ugled stroke. Kot tesen sodelavec dr. Ivana Stoparja je zaznamoval širši kulturni prostor Slovenije, saj je s svojimi načrti opremil Stoparjev obsežen opus grajskih stavb na Slovenskem in tako odločilno doprinesel k razumevanju njihove stavbno zgodovinske analize in geneze. Kot izjemen poznavalec, zlasti srednjeveške arhitekture, je na vsako novo nalogo gledal kot na izziv, svoje domneve pa je uspešno potrjeval na terenu, na sami stavbni substanci, kjer so prišle do izraza njegova znanstvena zvedavost in neprecenljive dolgoletne izkušnje. Njegovo delo in z njim Ivo bosta živela dalje, saj za njim ostaja ogromen dokumentacijski sklop, zlasti obnovljeni spomeniki, ki predstavljajo izvrstno študijsko gradivo za naslednje rodove. Ohranili ga bomo v žlahtnem in trajnem spominu. Kolektiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje Uspešno delovanje Gasilske zveze Celje Delegati Gasilske zveze (GZ) Celje so se nedavno zbrali na 64. skupščini in pregledali delovanje in poslovanje zveze v letu 2018. Zveza, ki združuje enajst prostovoljnih gasilskih društev iz Mestne občine Celje in tri iz Občine Štore, je leto 2018 zaključila zelo uspešno. V prejšnjem letu je v okviru zveze aktivno delovalo 575 operativnih gasilcev, skupaj pa je bilo v prostovoljna gasilska društva včlanjenih kar 1.963 članov. 1.250 gasilcev je uspešno zaključilo 106 intervencij, v okviru katerih so opravili preko 6.500 ur, stroški intervencij pa so znašali več kot 97 tisoč evrov. Poleg večjih naložb, ki jih je zveza uresničila v sodelovanju z Mestno občino Celje ter Občino Štore in s posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi (nakup več gasilskih vozil), je vodstvo lani veliko časa namenjalo gasilski olimpijadi, ki bo leta 2021 v Celju. V okviru priprav so gostili predstavnike mednarodne organizacije na področju zaščite in reševanja in nudili podporo GZ Slovenije pri pridobivanju vseh potrebnih podatkov in informacij. Na skupščini so podelili tudi priznanja in odlikovanja, ki so jih prejeli: Matjaž Šolar in Sašo Farčnik (priznanje gasilske zveze I. stopnje) ter Miroslav Jevnišek in Boris Pesan (gasilsko odlikovanje III. stopnje). Ob zaključku skupščine so zbrane nagovorili: poslanka Državnega zbora RS Janja Sluga, podžupan MOC Vladimir Ljubek, vodja Uprave RS za zaščito in reševanje - izpostave Celje Janez Melanšek, direktor in poveljnik Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik, regijski poveljnik Bojan Hrepevnik in drugi gosti. ANDREJA VIDEC Žirijo je prepričal Jaka Plevnik V Domu kulture Velenje je bilo 5. državno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko, ki ga organizira Zveza diatonične harmonike Slovenije. Organizatorji so po štiri letih izkušenj nadgradili organizacijo tekmovanja v več pogledih, kar je bilo po zelo pozitivnem vzdušju in velikem zadovoljstvu obiskovalcev mogoče čutiti vse do poslovilne besede na odru. Po treh predizborih, ki so jih v preteklih mesecih pripravili v Senožečah, Škofji Loki in Novi Cerkvi, se je na državno prvenstvo uspelo uvrstiti 40 harmonikarjev solistov in pet komornih zasedb z diatonično harmoniko. Šestčlansko strokovno žirijo so sestavljali Janez Fabijan, Toni Sotošek, Rok Sitar, Franci Kolar ter gosta iz tujine Gottfried Hubmann in predsednik avstrijske zveze diatonične harmonike (HVÖ) Werner Weibert. Žirija je ocenjevala vse pomembne glasbene kriterije (muzikalnost, tehnična izvedba, točnost igranja, interpretacija, ritmično podajanje ter celostni nastop tekmovalca) in podelila bro- nasta, srebrna ter zlata priznanja, najboljši v starostnih skupinah so prejeli nagrade za 1. mesta in se uvrstili v finalni del. V finalnem delu so zaigrali še enkrat in se potegovali za naslov absolutnega državnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko 2019. V finalu so se tako pomerili Jakob Tojnko (starostna skupina 1.a), Danaja Grebenc (starostna skupina 1.b), Tina Kalajžič (starostna skupina 1.c), Luka Mlakar (starostna skupina 2), Jaka Plevnik (starostna skupina 3) ter Stane Makovec (starostna skupina 4). Vsi finalisti so na odru blesteli, igrali odlično, a najbolj je strokovno žirijo prepričal Jaka Plevnik, ki je tako postal absolutni zmagovalec letošnjega državnega prvenstva. Na svečani podelitvi so nastopili častni govorniki Darinka Mravljak (podžupanja Mestne občine Velenje), Toni Sotošek (predsednik strokovne žirije tekmovanja), Alojz Peterle (poslanec Evropskega parlamenta) in predsednik Zveze diatonične harmonike Slovenije Klemen Rošer. AP * £ 42 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Spomin na jurjevanje Za praznik sv. Jurija pripravijo ponekod jurjevanje. Tudi jaz sem se spomnil na dogodek iz preteklosti. Pred šestdesetimi leti so na Dobrni domačini z učitelji in učenci osnovne šole organizirali jurjevanje. Na črnem konju Murču je jezdil lastnik konja. To je bil moj oče Ivan Krulec - Vanč, poleg njega sem sedel jaz. Procesija se je vila od šole skozi vas, skozi Zdraviliški park mimo Zdraviliškega doma in nazaj. Z žalostjo ugotavljam, da se je to zgodilo v vasi samo takrat in nikoli več. IVAN KRULEC Vedno več moških kuha Po občnem zboru Gobarsko mi-kološkega društva Polzela so v kuharski učilnici OŠ Polzela tudi letos izvedli kuharsko delavnico z naslovom Gobe - poslastica iz gozda, ki sta jo pripravila in vodila Franci in Marta Uratnik. Zaradi velikega število udeležencev - 33 članic in članov društva, od tega je bilo kar 13 moških - so delavnico pripravili v dveh delih. Spoznali so kar nekaj novih receptov, kjer so imele glavno vlogo različne vrste užitnih gob. Pri pripravi jedi so bili zelo ustvarjalni, saj so vsakokrat pripravili po sedem jedi, ki so jih tudi poizkusili. Tako se vidi, da tudi možje v zadnjem času radi vihtijo kuhalnice, zato bodo podobne delavnice še pripravljali. Ob koncu so vsi udeleženci in udeleženke prejeli potrdilo o sodelovanju na kuharski delavnici. TT Ena od dveh skupin delavnice z Marto in s Francijem Uratnikom Taščice praznovale 15-letnico V nedeljo, 24. marca, so Ljudske pevke Taščice, članice KUD Franceta Prešerna Vojnik, v polni dvorani kulturnega doma priredile koncert ob 15-letnici. V goste so povabile Folklorno skupino OŠ Vojnik, Kitara-kon iz Globoč, Ljudske pevke Pušeljc iz Bočne pri Gornjem Gradu in Kvartet Grče z Dobrne. Program so popestrili vnuki in vnukinje sedanje vodje skupine Majde Brežnik z igranjem, s petjem in twirlingom. Taščice težijo k sodelovanju z mladimi in prenašanje kulturne dediščine na mladi rod. Medse so povabile tudi vse, ki so kdaj pele v skupini, in jim v znak pozornosti in hvaležnosti podarile vrtnico ob materinskem dnevu. Prireditev je vodila pevka skupine Darja Flis. Kot presenečenje večera so prišle gostje iz Svetovne organizacije za mir na svetu, ki so s seboj prinesle zdravico za vse v dvorani in malo pred koncem nazdravile za mir na svetu. Med njimi je bila tudi Sun Woo Irgl (Sanu), ki nas je s pesmijo v korejskem jeziku prijetno presenetila. Vse prisotne je pozdravila predsednica organizacije, v katero so bile Taščice sprejete v Avstriji leta 2007. Tri taščice, ki še niso bile članice organizacije, so bile sprejete tokrat in so prejele listino, ki dokazuje, da so ambasadorke za mir na svetu. Živko Beškovnik, predstavnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je podelil dve bronasti in štiri zlate Maroltove značke za ohranjanje kulturne dediščine. Prejemnice zlatih značk so Majda Brežnik, Vida Majcen, Marija Korošec in Jelka Žlaus, bronasto sta prejeli Darja Flis in Malčka Jošt. Taščice so se zahvalile Jelki Žlaus za sodelovanje in vodenje skupine v prvih 11 letih delovanja, sedanji vodji Majdi Brežnik, PGD Vojnik za pomoč in podporo, Vrtnarstvu Krašovec za čudovit aranžma, Vinogradniško-vi-narskemu društvu Vojnik, Društvu podeželskih žena Meta, gospodu župniku za večkratno objavo vabila v cerkvi pri svetih mašah, Darji Flis za čudovito vodenje prireditve, tehnični ekipi in vsem gostom. Po koncertu smo se družili ob dobrotah, ki so jih nape-kle članice Društva podeželskih žena Meta in članice Taščic, ter ob dobri kapljici, kot je v navadi po njihovih koncertih. Upajmo, da še kdaj podo-živimo tako lep večer z njimi in vami, ki ste napolnili dvorano. FRANC LEBIC BRALCI POROČEVALCI 43 Srečanje absolventov in absolventk Kmetijske šole Šentjur Nedavno se je v Šolskem centru Šentjur srečala generacija absolventov in absolventk, ki je pred štiridesetimi leti končala šolanje v takratni Kmetijski šoli Šentjur pri Celju. Po nekajmesečnem prizadevanju se je predvsem po zaslugi sošolcev Cvetke Fajmut, Antona Kokelja, Franca Namurša in Jožeta Piklja od tedanjih skupno 57 učencev in učenk srečanja udeležilo 47 sošolcev. Rokovanje in prepoznavanje sta se začela na dvorišču Šolskega centra Šentjur, kjer so udeležence srečanja pričakali direktor mag. Branko Šket in ravnatelj mag. Janez Vodopivec ter takratni učitelj Ivan Veber. Slednji jih je tudi v prostorih šole pozdravil, prav tako tudi direktor Šket, ki je med drugim orisal zgodovino ene najstarejših šol v Sloveniji, ki je bila ustanovljena leta 1909 kot prva kmetijska šola v slovenskem jeziku. V več kot stoletni tradiciji izobraževanja je doživela kar nekaj razdružitev in združevanj ter veliko programskih novosti in nadgradenj. Takšne dolgoletne in vidne napredke je pohvalil Anton Kokelj, ki je spregovoril v imenu svojih »sošolcev in sošolk« in tudi spomnil, da je v letih 1977 do 1979 obiskovalo gospodinjsko šolo 22 deklet, 35 fantov pa šolo za kmeto- valce. Kot dober poznavalec takratne situacije je poudaril, da se je njihova generacija v takratnem obdobju trudila obdržati slovensko kmetijsko. »Mi smo generacija, ki ni delala v osnovi za denar, ampak za obstoj in razvoj naših kmetij.« Kokelj je še povedal, da je bil izredno zadovoljen z odzivom na srečanje, na katerega so prišli iz različnih delov Slovenije in celo iz Avstrije. Praznovanje 40-letnice so nato nadaljevali v gostišču Ahac v Stopčah, kjer so se prepletale številne življenjske zgodbe z osveženim poznanstvom, ki ga bodo po dogovoru na srečanjih krepili vsakih pet let. MAJDA REZEC Foto: Blisk Dvajset V ■ V ■ ■ I prašičjih bratcev in sestric O usodi trinajstega prašička, ki ostane brez seska pri mami, je ljudsko izročilo napletlo sto in eno prispodobo. Kaj pa se zgodi, ko se naenkrat skoti kar dvajset malih pujskov? Pri Firantovih v Ko-strivnici pod Kalobjem so jih od začudenja oni dan skoraj nehali šteti. A so ob pomoči domače hčere Sanje pujski kar prihajali in prihajali. Nazadnje se jih je nabralo za dve desetini. »Za kaj takšnega še nisem slišala,« se je smejala Sanjina mama Lea. »A ker so vsi precej korajžni, se bomo potrudili, da bodo takšni tudi ostali.« SO 44 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Uvrstitvi na izbirno tekmovanje za biološko olimpijado Dijaki I. gimnazije v Celju so na državnem tekmovanju iz biologije dosegli izjemne rezultate. Zlato priznanje je prejel Leon Rojk Štupar za 1. rezultat in uvrstitev na izbirno tekmovanje za biološko olimpijado. Zanj je to že četrto zlato priznanje in drugi 1. rezultat v gim- nazijskih letih. Anamarija Mežnar je prejela zlato priznanje za 2. rezultat in uvrstitev na izbirno tekmovanje za biološko olimpijado. Zlati so bili tudi Stella Alexandra Heath z 2. rezultatom ter Tilen Brečko in Živa Nardin. Srebrno priznanje sta prejela Vid Potočnik in Neja Fajdiga. Državno tekmovanje iz biologije za Proteusova priznanja je bilo v soboto, 23. marca, v Mariboru. Tekmovanja se je udeležilo 17 kajuhovcev. NP Državno tekmovanje v arhitekturnem risanju v AutoCadu Gradbene šole iz Slovenije se z dijaki programa Gradbeni tehnik že deset let merijo v znanju iz arhitekturnega risanja v AutoCadu. Pobudo za izvajanje tekmovanja so šole dobile od partnerske šole iz Italije -Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa iz Trsta, ki je slovenska srednja šola. Na osnovi tega sodelovanja način se najboljši trije dijaki iz Slovenije uvrstijo na državno tekmovanje italijanskih gradbenih šol. Državno tekmovanje je bilo letos v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja iz Šolskega centra Celje. Naloge, ki so bile pripravljene po zgledu mednarodnih tekmovanj, so od dijakov zahtevale veliko znanj z arhitekturnega področja, ki se največ uporablja v projektivnih birojih. Po nekaj letih je bila Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC ponovno uspešna. Dijak četrtega letnika Adrijan Vrenčur je pokazal največ znanja, drugi je bil Alen Granda iz Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor. Tretji se bo tekmovanja v Italiji v mestu Rovereto udeležil Primož Zore iz Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Nagrade za najboljše dijake je prispevalo podjetje CGS Labs. V šoli so se uspeha dijaka zelo razveselili. Adrijan je ob rednem pouku AutoCADa vestno obiskoval še krožek Arhitekturno risanje z AutoCADom, kjer je pridobil dodatna znanja. Z odličnim rezultatom je dokazal, da v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja dijakom posredujejo kakovostna znanja. AP Srečanje mladih Škofije Celje V soboto, 23. marca, je bilo v Salezijan-skem mladinskem centru Don Bosko srečanje mladih Škofije Celje z naslovom Stična diha - v Celju. Najprej je bil kvalifikacijski turnir v malem nogometu, v katerem smo gledalci zelo uživali, saj so se nogometaši borili, kot da gre za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Zaradi lepega sončnega vremena nam je bilo še bolj lepo. Uradno se je prireditev začela po uvodnem nagovoru v kapeli, kjer smo nestrpno čakali, da bomo izvedeli, katere delavnice lahko obiščemo. Večina delavnic je bila bolj pogovornih. Tisti, ki so hoteli biti bolj dejavni in so malo bolj spretni, so lahko izbrali plesno delavnico. Najbolj nas je presenetila delavnica, v kateri se je govorilo o pornografiji in obsede- nosti z njo, saj je ponavadi to tema, o kateri se ne pogovarjamo v cerkvenih krogih, a vendar je razširjen problem med mladimi. Sledila je taizejska molitev, pri kateri smo sodelovali s petjem taizejskih spevov in z branjem berila, psalma ali prošenj. Presenetili sta me obiska-nost in zagretost mladih pri petju spevov. Med molitvijo je bila možnost za spoved, ki jo je izkoristilo veliko mladih. Na koncu je bil na vrsti za mene najbolj pričakovan del večera, koncert Stična benda. Po vsaki odigrani pesmi smo bili bolj glasni. Koncert je trajal dolgo, vendar je bil vseeno za nas udeležence prekratek. Tako bi bilo tudi, če bi igral do jutranjih ur. Po koncertu smo se še malo družili z vrstniki ter si obljubili, da se bomo vrnili naslednje leto. TILEN RAVNAK * i ^Шјш kl Ш r *» I TJA-DL Z. S(J-3.ŠFC- t. КАГ- 5.QM- ■ I V ■ ■ V ■ I" Učenci pomagajo živalim Učenci Osnovne šole Frana Kranjca s Polul so nas presenetili, saj so nas že tretjič razveselili z velikim kupom zbrane hrane, priboljškov in odejic za živali, ki potrebujejo pomoč. Tokrat smo jih obiskali s posvojeno psičko Kalo iz Bosne. Učenci so bili zelo razpoloženi za pogovor o reševanju, posvojitvah, sterilizacijah, odgovornosti do živali. Donacijo bomo porabili v širši okolici Celja, del je bomo poslali tudi v BiH za reševanje zavrženih kužkov na tamkajšnjih deponijah. VERICA ŠTANTE, podpredsednica Dpmž Celje MLADI ZA MLADE 45 Izjemni mladi raziskovalci V torek, 2. aprila, je bila v Šolskem centru Celje javna predstavitev raziskovalnih nalog, ki so nastale v šolskem letu 2018/19 v sklopu projekta Mladi za Celje. Ustvarjalni srednješolci so jih predstavili strokovnim komisijam in tako zaokrožili svoje večmesečno raziskovanje, v katerega je bila vložena velika mera ustvarjalnosti, kreativnosti, ve-doželjnosti in energije. V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC smo lahko upravičeno ponosni na dosežke mladih raziskovalcev, saj se je kar šest raziskovalnih nalog uvrstilo v 1. skupino. Prav tako smo izredno ponosni, da se v srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ohranja tradicija raziskovanja in da še narašča število vedoželjnih raziskovalcev, saj ti dijaki s tem nadgrajujejo svoje znanje ter pridobivajo dragocene vrline in izkušnje za življenje. Veselimo se uspehov, še pose- bej kadar je za uspehi veliko trdega dela, sodelovanja in inovativnosti. V letošnjem šolskem letu se je za raziskovanje odločilo kar dvajset dijakov. Nastale so izjemne raziskovalne naloge kot plod inovativnosti in samostojnosti dijakov, ki so pod mentorstvom razvijali različne načine problemskega razmišljanja. Ob tem so se naučili metodičnega zbiranja in obdelave podatkov, odkrivali nove probleme, s pomočjo analize in sinteze prišli do novih spoznanj, se urili v metodologiji raziskovalnega dela in razvijali osebnostne lastnosti, kot so kritičnost, ustvarjalnost in vztrajnost. Predvsem pa je pomembno, da so osvojili prenekatera neprecenljiva znanja, ki so še vrednejša od rezultatov. Tako so bile izdelane s področja strojništva naloge z naslovi Naprava za zati-skanje tub, Naprava za eti-kiranje kozarcev, Predelava ATX-motorja in Naprava za zlaganje map, s področja mehatronike Spinefleks, De-tekcija parametrov okolice pri robotskem reševanju in Uvajanje dronov v vsakdanje življenje ter s področja energetike Izboljšanje kakovosti bivanja z energetsko sanacijo stavbe in Analiza toplotnih izgub ovoja zgradbe ŠCC. Avtorji najbolje ocenjenih nalog bodo svoje naloge predstavili na državnem srečanju mladih raziskovalcih. Vsem mladim raziskovalcem iskreno čestitamo za njihove uspešne predstavitve in odlične rezultate, prav tako pa tudi mentorjem za strokovno svetovanje, usmerjanje, podporo in pomoč. Mladi raziskovalci pa še naprej sledite reku Marka Twaina: »Cez dvajset let boš veliko bolj razočaran zaradi stvari, ki jih nisi naredil, kot zaradi stvari, ki si jih. Izpluj iz varnega pristana. Ujemi veter v svoja jadra. Raziskuj. Sanjaj. Odkrij.« TADEJA KOLMAN Velikonočna ponudba dijakov navdušila Velenjčane Ob sobotah je v Cankarjevi ulici gneča običajna. Tokrat je obisk presegel pričakovanja. Dijaki zaključnih letnikov programov ga-stronomije in hotelirstva, ekonomije in turizma Šole za storitvene dejavnosti SC Velenje so poskrbeli, da so obiskovalci lahko izbirali med desetimi vrstami potic, jedmi iz šunke, nekaj vrstami tort, sladicami v kozarcu, baklavo, zavitki, specialnim hamburgerjem, koktajli, domačim pivom ... Skoraj vsak je zavrtel kolo sreče, odgovarjal na vprašanja o prihajajočem prazniku in občudoval velikonočne izdelke 4D-tiskalnikov. Stojnice so krasili velikonočni šopki, butare, pirhi, zajčka anima-torja sta delila velikonočne dobrote. Najmlajši so bili veseli velikonočnih pobarvank. Za dobro vzdušje so poskrbeli Urška s harmoniko, didžej Gašper, Pevca Urška in Din s kitaro, Sara, napovedovalca Tjaša in Aljoša ter Danijel Pečovnik s prikazom cirkuškega mešanja pijač. Obiskovalce je pritegnila 30-minutna modna revija dijakinj, ki so prekrojile starejša oblačila in jim vrnila prikupen in moderen videz. Istočasno je bilo v stavbi »C« ŠCV odprtje trgovine z »vintage« oblačili. Za dijake je projekt del poklicne mature in zaključnega izpita. Projekt, ki nosi naslov Karierni izziv 2019, je tokrat izvedla že četrta generacija dijakov zaključnih letnikov. Prvič pa v soboto in v središču Velenja. Predstava dijakov je rezultat srednješolskega učenja in je podobno kot maturantski ples prelomnica v odraščanju in izobraževanju. Dijaki so se z učitelji mentorji pripravljali na projekt več mesecev. Prav vsak je odgovorno in zanesljivo prispeval svojo idejo, izdelek, svoj talent ali kom-petenco, vse, kar se pričakuje ob koncu šolanja. Ponosni smo na dijake, njihove mentorje in edinstven projekt srednje šole v Sloveniji. MATEJA KLEMENČIČ, ravnateljica Strokovna ekskurzija optikov V četrtek, 21. marca, smo se dijaki 2. in 3. letnika programa Tehnik optik Šolskega centra Rogaška Slatina odpravili na tridnevno strokovno ekskurzijo v Nemčijo. Glavni cilj je bil ogled enega najpomembnejših optičnih podjetij Carl Zeiss. V četrtek zvečer smo se vkrcali na avtobus in po osmih urah nočne vožnje prispeli v mesto Aalen in podjetje Zeiss. Prisostvovali smo predstavitvi inovacije, tj. prosojnih optičnih stekel s popolno UV-zaščito. Izvedeli smo, kako nevarno je UV-sevanje za naše oči in kožo in katere lastnosti imajo nova stekla. Po predavanju smo se odpravili na ogled proizvodnje optičnih stekel. II! h Carl ZeissAG Konzernzentrale Group Headquarters Nato smo se odpeljali v mesto Oberkochen, kjer smo si ogledali muzej in podrobneje spoznali zgodovino podjetja Zeiss ter kako strog je bil g. Zeiss in kako je to pripomoglo h kakovosti njegovih izdelkov. V Nürnbergu smo se nastanili v hotelu, ki deluje v obnovljenem grajskem poslopju. Ogledali smo si še mesto in izčrpani šli spat. Naslednji dan je sledil ogled mest Röthenburg in Nurnberg, po vodenem ogledu smo imeli čas za samostojno raziskovanje mest, nato smo si še skupaj ogledali muzej optičnih iluzij »Turm der Sinne«. Zadnji dan smo spakirali stvari in se odpeljali proti Münchnu, kjer je sledil še ogled Allianz Arene, enega najlepših evropskih štadionov. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali celoten štadion, poslušali predstavitev na tribunah, videli slačilnice in druge prostore za sprostitev, na koncu pa smo doživeli še vzdušje prihoda igralcev na igrišče. Popoldne smo si ogledali mesto München in se po kosilu odpravili nazaj v Rogaško Slatino. MAŠA GOLOB, 3.c Foto: Arhiv ŠCRS Dijaki ŠCRS pred Optičnim centrom Zeiss v Aalenu 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 16, 18. april 2019 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kako se znebiti ... Žena je odšla k vedeževal-ki, ker bi rada izvedela, kako naj se znebi moža. Vedeže-valka jo je najprej vprašala: »Kaj je vaš mož po poklicu?« Žena ji je odgovorila: »Zdravnik.« Vedeževalka ji je smeje odvrnila: »Ali še niste slišali tistega pregovora?« Žena jo je začudeno vprašala: »Katerega?« »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.« Zlato Ura je tri zjutraj. Zvonec na vratih zvoni, mož odpre. »Hej, kdo ste pa vi?« »Lopovi!« »In kaj hočete?« »Vemo, da imate zlato!« »Koliko pa ga hočete?« »100 kil! »A je lahko 105 kil?« »Seveda, daj 105 kil!« »Marija, zlato moje, vstani. Po tebe so prišli ...« Napaka Kliče nekdo na center za pomoč uporabnikom: »V wor- Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Kosilo Med kosilom reče žena možu: »Tole kosilo sem skuhala po receptu, ki sem ga videla na televiziji.« Kar naenkrat mož vstane in odide. Žena ga vpraša: »Kam greš, saj še nisi pojedel?« Slišal sem, da imajo dekleta rada nežne fante. Zato sem kupil steklenico soka in se delal, da je ne morem odpreti. Oven du sem pisal besedilo, ko je kar naenkrat zaslon postal črn.« Operater: »Ja, pa gori kakšna lučka na zaslonu?« Klicatelj: »A? Kakšna lučka?« Operater: »Pozabite. Poglejte rajši za zaslon.« Klicatelj: »Ja, dva kabla vidim.« Operater: »Preverite, če sta v redu vklopljena.« Klicatelj: »Ne morem ...« Operater: »Zakaj ne?« Klicatelj: »Ker je temno in se bojim, da bi padel čez vse te kable.« Operater: »Ja, pa prižgite luč.« Klicatelj: »Ne morem.« Operater: »Zakaj ne?!?« Klicatelj: »Saj bi, samo je ravno zmanjkalo elektrike.« Končno Paznik je naročil zapornikom: »Jetniške celice morajo biti čiste kot nove! Prišel bo pravosodni minister!« »Končno so ga prijeli!« se je oglasil eden od zapornikov. Mož odgovori: »Grem anteno popravit.« Na sodišču Sodnik na sodišču vpraša žensko pričo: »Ste poročeni?« »Ja, dvakrat.« »In koliko ste stari?« Ona: »Osemindvajset.« Sodnik: »A tudi dvakrat?« PATENT ZA VSE GOSPODINJE Jaz sem brokoli Jaz sem oreh Jaz sem goba in izgledam kot in izgledam kot in se ne grem drevo! možgani! te igre! V soboto bo vstopila Venera, kraljica ljubezni in denarja, v vaš znak, kar vam bo pospešilo življenjski utrip in pognalo kri po žilah. Ta položaj vas bo tudi vidno polepšal, ne da bi storili za to kaj posebnega. Ne ženite si trenutnih okoliščin k srcu, saj še ni nič dokončno. Vaš osebni izziv naj predstavljata vzpostavljanje in vzdrževanje skladnih odnosov z ljudmi v vaši okolici. 3ik V soboto bo Sonce vstopilo v vaše znamenje. Začela se bo enomesečna vladavina bika. Krivulja vitalne energije se bo lepo dvigovala, zato se boste počutili iz dneva v dan bolje. Usmerite energijo v to, da boste končali tisto, kar se vam že dolgo vleče, zagotovo boste lažje opravili z vsem in vsemi. Na čustvenem področju se nekako ne boste mogli odločiti in tako je tudi prav. Dvojčka Vaš vladar Merkur bo v sredo vstopil v znamenje ovna, kar bo izredno pospešilo miselne procese, komunikacija bo postala živahna, polni boste idej in zamisli, ki jih boste znali goreče zagovarjati. Tokrat boste manj govorili in več naredili. Kar nekaj načrtov boste spravili v življenje, obetajo se tudi novi poslovni podvigi in dogovori. Zasebno življenje bo v tem tednu nekoliko v ozadju. Rak zivi. Lev Devica Jugo, prvi ekološki avto z nič litri porabe na 100 km Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtni ca V četrtek in petek bo Luna v vašem znaku in bo tvorila ščip v petek malo po 13. uri. Zagotovo bodo najbolj pomembna tema tega časa medosebni odnosi. Razmislite, kaj vas moti in kaj bi želeli spremeniti. Preganjal vas bo občutek slabe vesti, da naredite vse premalo kakovostno in da nasploh delate premalo. Tako kritičen odnos vas lahko pelje celo do generalnega čiščenja vašega doma. škorpijon Za konec tedna bo Luna v vašem znamenju, energija bo nekoliko ponotranjena. Nekoliko se boste zaprli vase in se na videz oddaljili od zunanjega sveta. Lahko, da boste delali inventuro po svoji notranjosti kot tudi po omarah in predalih. Tokrat se ne zanašajte na intuicijo. Okoliščine, ki ste jim izpostavljeni, zahtevajo posvet s strokovnjaki in nimajo nič skupnega z vašimi občutki. 5trel ec Luna bo ob začetku novega tedna v ponedeljek in torek v vašem znaku, zato bo ta čas dinamičen in zelo primeren za urejanje različnih uradnih, študijskih, tudi pravnih zadev. Pazite le, da ne boste prehitevali dogodkov, naj se zvrstijo po svoje. Na veliko se razdajate, a žal sami velikokrat ostajate praznih rok. Zadnji čas je, da se usmerite v lastne cilje in želje. Imejte se bolj radi. Neka skrb vam ne bo dala miru, postali boste zaskrbljeni. V ospredju bodo medsebojni odnosi in finance. O nekaterih stvareh boste rahlo dvomili. Pristopite k vsemu bolj trezno, razumsko in odločno. Končno se morate tudi programirati na bolj pozitiven način razmišljanja. Po čustveni plati boste postali bolj energični in drzni, še sami boste presenečeni nad lastnimi od- Kozorog V sredo bo Luna vstopila v vaše znamenje in umirila ozračje ter strasti preteklih dni. Čas bo dober za urejanje poslovnih, materialnih, finančnih in nepremičninskih zadev. Delo na zemlji vas lahko psihično izredno sprosti, tudi sicer bo narava največja zdra-viteljica. Imeli boste možnost popravnega izpita pri osebi, s katero ste bili v preteklosti v nekem čudnem odnosu. Merkur v sorodnem ognjenem znaku vam bo v izredno oporo pri delu. Misli bodo jasne, neposredni boste in izredno hitri v razmišljanju. Seveda boste imeli s počasnejšimi od sebe minimalno potrpljenje. Nekdo vas utegne prositi za pomoč. Tokrat boste morali reči ne. Najprej rešujte svojo situacijo, potem šele lahko pridejo na vrsto drugi. Tudi sami lahko imate nepredvidljive izdatke. Vodnar Mars v sorodnem zračnem znaku vas spodbuja k zelo dejavnemu in vsestranskemu delovanju. Včasih boste celo sami nad seboj presenečeni, česa vsega se boste lotevali. Uspešno, da ne bo pomote. Zato le pogumno, zadovoljni boste. Vaši medsebojni odnosi bodo zelo skladni in bodo temeljili na medsebojnem razumevanju. Trudite se, vlagajte energijo v to, da bo tako ostalo. Ribi Prestop vašega vladarja Merkurja v ognjenega ovna bo vnesel energičnost v vaše razmišljanje, postali boste tudi bolj drzni. Ob veliki natančnosti, po kateri slovite, bo to zelo dobrodošlo, saj boste oboje odlično kombinirali med seboj. Tokrat se ne boste pripravljeni postavljati med sprte strani v sorodstvenih odnosih. Lahko, da bo prišla na dan kakšna skrbno varovana skrivnost, ki vas bo presenetila. Postali boste bolj energični, odločnejši in bolj neposredni, zato tudi uspešnejši. Veliko energije boste usmerili v delo, čeprav tudi ostalih življenjskih področjih ne boste zanemarjali. Soglasje, na katerega boste čakali, bo stvar dogovora, zato usmerite energijo malo drugače. Zasebno bo kar nekaj vzrokov in razlogov za zadovoljstvo. Pomlad se vam nasmiha v prijaznih barvah. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SIN KRALJA PRIAMA POLOVICA OD 600018 3. IN 2. SAMOGLASNIK ITALIJANSKI PUSTOLOVEC (GIACOMO) STARO GERMANSKO PLEME ZIVAL, KI LETA POVRŠINA, OBMOČJE RAFKO IRGOLIČ GIBANJE PO ZRAKU MOHAMEDOVA VERA HITRA SMUČARSKA DISCIPLINA TOLMUN (NAR.) SILVO TERŠEK MISELNOST, LASTNOSTI MEŠČANOV LATINSKI PREDLOG MREŽASTA TKANINA ORGANSKA SNOV ZA STROJENJE POVRATNO UČINKOVANJE KRADLJIVEC TOMAŽ ŠALAMUN RUDAR (POG.) OČE (LJUBK.) ZDRAVNIK (ZASTAR.) SLOVENSKI LUTKAR SIMONČIČ 13 RDEČE KRVNIČKE BREZPRAVNO LJUDSTVO GRUZIJSKI DENAR VRH V Z. DELU JULIJCEV NABRU-ŠENOST RTV-NAPO-VEDOVALEC AMERIŠKA IGRALKA KUNIS RUSKA LUKA OB JAPONSKEM MORJU PEVKA SIRK SRB. KNJIŽ. RIBNIKAR ZDA (ORIG.) SLIKARSKA TEHNIKA NESTROKOVNJAK ELTON JOHN DODATEK K POGODBI ZAPRT PROSTOR ZA SONČENJE OVRATNI NAKIT IRSKI JEZIKOSLOVEC (DOUGLAS) HENRIK IBSEN IZDELOVALEC ŠČETK ALAN YOUNG 4. DIATONIČ NA STOPNJA KITAJSKI FILOZOF (LAO) MEHIŠKA PASMA PSOV KANTAVTOR SMOLAR JEZERO NA FINSKEM ŽVEČILEC TOBAKA NEZAVEDNI DEL DU-ŠEVNOSTI SESTRIN ALI BRATOV SIN KOZAREC KELIHASTE OBLIKE FRANCOSKO MESTO 1 IZRAELSKI PARLAMENT TOLKAČ 11 VIDEM (IT.) PRIPAD. SREDNJEAZ. LJUDSTVA JAPONSKI OTOK IVO SVETINA NEKDj ŠVIC. SMUČARKA (SONJA) DOMAČE BRANJE GALIJ MAJHNA KONČNI ZASTAVA ODSEK HRBTENICE KANTAVTOR MLAKAR IZDELOVALEC KRTAČ 12 STRUPEN IGLAVEC KISLINA MALIK PRITOK IRTIŠA IVAN JEZERNIK PES, KI ZELO LAJA (EKSPR.) REŠITELJ (STAR.) NAŠA ZAHODNA SOSEDA 10 GROBNICA (ZASTAR.) 14 SLOVENSKI SKLADATELJ (BOJAN) 15 SUDOKU 357 6 3 5 6 4 8 9 1 8 3 1 2 9 8 7 4 6 9 2 5 8 7 4 4 9 6 SUDOKU 48 5 8 5 1 9 2 7 3 8 6 2 3 8 2 4 2 3 8 9 7 8 6 1 4 1 REŠITEV SUDOKU 356 REŠITEV SUDOKU 47 i 6 3 9 2 7 4 5 8 8 7 5 4 6 3 2 1 9 2 9 4 8 5 1 6 7 3 7 4 2 1 3 6 8 9 5 9 3 8 5 7 4 1 6 2 6 5 1 2 9 8 3 4 7 5 8 9 6 1 2 7 3 4 4 1 7 3 8 9 5 2 6 3 2 6 7 4 5 9 8 1 8 9 6 2 4 3 1 5 7 1 2 3 5 7 9 4 8 6 4 7 5 6 1 8 9 3 2 7 3 2 8 5 4 6 9 1 9 5 1 3 6 2 8 7 4 6 8 4 7 9 1 5 2 3 3 1 8 4 2 5 7 6 9 2 6 9 1 8 7 3 4 5 5 4 7 9 3 6 2 1 8 ZID OBER 3 2 SELEN 9 NIKELJ 4 5 POLET 8 7 LITIJ 6 novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: mehčalec za perilo in majica NT&RC Vedm z Цлшој / 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shra- njuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Nave- dene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. aprila. Geslo iz številke 15: Občani Celja so praznovali. Izid žrebanja 1. nagrado, mehčalec za perilo in majico NT&RC, prejme: Jožica Antloga iz Škofje vasi. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Majda Korenak iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Milan Verk iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Kanaro d.o.o., Ljubljana 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 16, 18. april 2019 »Na ledu lahko nadrsam, v poslu ne« Peter Pišek (na sredini), uspešen poslovnež na področju avtoprevozništva in logistike, sicer mestni svetnik stranke SLS, je s svetniško in strankarsko kolegico Majo Papič Lindič čestital Ivanu Pfeiferju za bronasti celjski grb, ki ga je kot predsednik prevzel v imenu Drsalnega kluba Celje. Ob tem se je pozanimal, če v ZPO, ki upravlja celjsko drsališče in kjer je Ivan Pfeifer dolgoletni direktor, pripravljajo tudi drsalne tečaje za odrasle. Slavljenec mu je odgovoril, da že tri leta in da se bo na njih zagotovo nadrsal. Če mu bo kdaj do vrhunskega znanja drsanja spodrsnilo, nič ne de, bolje pasti na ledu kot v poslu. Sicer pa vaja dela mojstra in morda kdaj s svetniško kolegico na ledu izvedeta tudi kakšno plesno točko. Foto: GrupA Sami mladi, ne glede na starost Da leta res ne povedo veliko o tem, kdaj se štejemo za mlade ali stare, najbolj zgovorno priča ta fotografija. Nov častni meščan Celja Ivan Grobelnik - Ivo je bil po podelitvi najvišjih občinskih priznanj Mestne občine Celje tako nasmejan in dobre volje v družbi mestnih svetnikov Matije Kovača (levo) in Sama Seničarja (desno). Bi slavljencu glede na razpoloženje, ki ga je pokazal v družbi mladih kolegov, pripisali, da jih šteje le 99? Še en dokaz, da smo mladi ali stari toliko, kolikor se počutimo. Foto: GrupA Bodi samosvoj Modni spektakel z naslovom 13. nadstropje je prejšnji teden v nakupovalno središče Citycenter pripeljal več kot 50-člansko ekipo vrhunskih manekenov in manekenk, nekdanjih manekenk in obrazov, ki jih nismo pogosto vajenih na modnih brveh. Modni spektakel si je ogledalo v petih modnih revijah več kot tri tisoč obiskovalcev. Še posebej dobro obiskan je bil četrtkov večer, na katerem se je gnetlo precej znanih celjskih obrazov. Foto: SHERPA Stilist Peter Thaler je požel močan aplavz. Samozavesten oče, nekdanji maneken Dušan Erjavec ... ... in njegova hči, kraljica celjske modne brvi, samozavestna manekenka in plesalka Gea Erjavec Darja Lesjak, vodja Citycentra, je bila s številom obiskovalcev in s celotno revijo zelo zadovoljna. Sama se je držala modne zapovedi večera in se oblekla drzno rumeno in je v svojem govoru ljubitelje mode nagovorila, naj bodo, kar so, in naj si ustvarijo svoj slog drzen in edinstven. Pred kamere je z njo stopil vedno drzen koreograf in vodja Plesnega teatra Igen Igor Jelen - Iggy.