'V , UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I H LJUBLJANA, AVGUST-SEPT. 1972 LETNIK 21, ŠT. 8-9, STR. 149 — 176 GIP GRADIS: Objekt »Ravbarkomanda« na avtocesti pri Postojni dolžina desnega dela 591,40 m, levega dela 552,80 m širina objekta 28,52 m, širina vozišča 10,70 m nosilcev I 32,60 m 72 kos. nosilcev I 36,30 m 56 kos. najvišji steber 36,50 m VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave VIKTOR TURNŠEK: Articles, studies, proceedings Kvaliteta betona v novem Pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani b e t o n ................................................................... 149 The concrete quality in the new Presciptions for technical dispo­ sitions and conditions for concrete and reinforced concrete RAJKO ROGAČ-FRANC SAJE Dimenzioniranje enojno in dvojno armiranega pravokotnega in re­ brastega prereza na enoosni upogib z osno silo ali brez nje (velika ekscentričnost).......................................................................................... 156 Procedure od dimension of single and double reinforced rectangular and ribbed cross-section on the single-axial bending moment with or without the axial force Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: Z a v to c e s te ...................................................................................................163 Iz A jd o v š č in e .............................................................................................. 163 Iz K o p r a ....................................................................................................... 163 Iz A n h ov ega ...................................................................................................163 Iz Nove G orice .............................................................................................. 163 Že jeseni odprt oddelek gradbene poklicne šole v Ajdovščini . . . 16'3 Novejši uspehi GIP Ingrad Celje na licitacijah.................................... 164 Nadaljevati študij za vsako c e n o ...................... ........................... 164 2,698.475 t o n - k m ............................................................................. . 164 Proizvodna hala za I n d o s ............................................................................ 164 Milijon ton asfalta v Č rn u ča h ................................................................... 165 Spremljanje izgradnje a v to ce s te .................. 165 Gradnje na letališču B r n i k ....................................................................... 165 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 166 Vesti News PROF. B. F.: XIV. kongres Zveze jugoslovanskih laboratorijev za raziskavo' in preiskavo materialov in k o n s tru k c ij..................................................167 Posvetovanje o gradnji c e s t ....................................................................167 Vesti iz ZGIT News from ACE Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana Kriteriji za prijavo kandidatov Knjižni t r g ................................ MARJAN FERJAN: Azbestno cementni koli . . . za sodne izvedence gradbeništva 169 ...........................................................169 173 Odgovorni urednik: Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : prof. B ogo Fatur Uredniški o d b or : Janko B leiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, M aks M egušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., Viktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta T om šiča« v L jubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din V E S T N I H ŠT 8 -9 — LETNIK 21 - 1972 Kvaliteta betona v novem Pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton UDK 658.562:666.972 v i k t o r t u r n Se k , d i p l . i n ž . V novem pravilniku je kvaliteta betona in tudi jekla statistično definirana, kolikor gre za prever­ janje, oziroma verjetnostno, kolikor gre za projek­ tiranje. Verjetnostna definicija kvalitete pa prinaša nekatere nove poglede na odpornost konstrukcije in faktor varnosti, ki ga je možno verjetnostno de­ finirati. Verjetnostna analiza, uporabljena pri ugotav­ ljanju kvalitete in varnosti konstrukcij, prinaša nove poglede, tako da beremo pri nekaterih avtor­ jih celo o novi filozofiji konstrukcij. 1. Zakaj statistično obravnavati kvaiteto? Ene­ ga izmed odgovorov na to vprašanje dobimo v ma­ terialih internacionalnega projekta »Toll Building«, ki je bil začet v Ameriki. »Verjetnostna analiza je toliko napredovala, da ne more več biti ločena od reševanja tehničnih problemov«. Tako vidimo tudi, da vse novejše norme drugod po svetu uvajajo sta­ tistično obravnavanje kvalitete, ki omogoča racio­ nalnejše izkoriščanje kvalitete betona in usmerja tehnologijo betona k tehničnemu napredku. Osno­ va in utemeljenost zahteve po statističnem obrav­ navanju kvalitete pa je v samem dejstvu, da no­ bena proizvodnja ni homogena in se kvalitetni ka­ zalci, kot je to trdnost pri betonu in meja plastič­ nosti pri jeklu, razporejajo po Gaussovi razpore- ditveni liniji 1/2 n s (x — X x )2 2 s2 X = n 2’ xi —-----= srednja vrednost JL.1 s2 = 2'n-------- — ; s = standardna deviacija n — 1 ali v »normalizirani« obliki, če vstavimo: X — X i = t 1 =11 p = — ---- e 2 ]/ 2 n »t« je odstopanje konkretne trdnosti x; od srednje vrednosti, merjeno s standardno deviacijo s. Zara­ di povezanosti Gaussove linije z verjetnostjo pa je t tudi merilo verjetnosti, s katero lahko pričaku­ jemo vrednosti x;. Vrednost integrala, ki daje verjetnost (fraktilo) f (t) = J • f (t) • dt odčitamo v odvisnosti od »t« iz tabel. 2. Pri projektiranju (dimenzioniranju) kon­ strukcij določamo vplive v predpisih določene obremenitve na posamezne elemente, oziroma kri­ tične prereze, ter izračunavamo dimenzijo in ko­ ličino armature iz pogoja, da napetosti v betonu, oziroma jeklu niso večje, kot so predpisane (do­ pustne) napetosti. Po = f (0edop, 0bdop, b, h, / i) ........... (a) P0 so vplivi obremenitev v prerezu, ki so: osne sile ali momenti ali pa kombinacija osne sile in mo­ menta. Določitev dopustnih napetosti pri raznih vr­ stah obremenitve pa je naloga, ki se rešuje pri se­ stavljanju podlog in formuliranju predpisov. Ta naloga se rešuje na osnovi »rušnih« oziroma limit- nih stanj ob privzemu faktorja varnosti N. Osnova za ugotavljanje limitnega stanja so eksperimental­ ni rezultati, ki so danes že splošno formulirani v obliki enačb za odpornost v odvisnosti od trdnosti betona in meje plastičnosti jekla tako, da lahko že tudi dimenzioniramo na osnovi mejnih nosil­ nosti Q = Q (£>f, ß, b, h, fj) N Izenačevanje enačb (a) in (b) daje za razne obre­ menitvene vplive v prerezih odnos med dopustni­ mi napetostmi na eni strani in trdnostjo betona, ter meje plastičnosti jekla na drugi strani.s Pri določevanju odpornosti ali dopustnih na­ petosti pa fiksiramo sicer zdiferenrirano po kate­ gorijah kvalitete trdnosti af in ß kot t. im. »karak­ teristične vrednosti« oziroma »marke«, ki so privze­ te v predpisih. 3. Faktor varnosti N je bil doslej izbran na osnovi izkustvenih podatkov in analiz izvršenih konstrukcij. Ta faktor naj bi pokrival nehomoge­ nost v proizvodnji, odstopanje pri obremenitvah (ki imajo prav tako svojo verjetnostno porazde­ litev), nadalje še tudi nejasnosti pri računskih su- pozicijah in končno naj bi upošteval tudi važnost konstrukcije, posledice rušenja in možnosti pravo­ časnih intervencij. Stohastični del tega faktorja, ki izvira iz neenakomernosti proizvodnje, dane s koeficientom variacije odpornosti Vq = — Qo in iz stohastičnega značaja obremenitve, dane s koeficientom obremenitve Vp = —S-P— je mož- P o no verjetnostno definirati, če privzamemo verjet­ nost doseganja rušenega stanja Wr (n.p. 0,5 %o, ka­ teremu odgovarja vrednost tr npr. 3,3 (glej sl. 1). RAZPOREDITEV ODSTOPANJ REZULTATOV TREH KOCK OD NJIHOVE SREDNJE VRED ~ - NO ST! N =303 r r = + rp tr Wper °/o O SO, 0,5 10,8 1,0 15,8 f ,S 6,68 2 ,0 2 , /S z, s 0,62 3,0 o, n 3,5 0,02 3,. Na tej osnovi zgradimo test za kriterij kvali­ tete betona na osnovi omenjenega števila rezulta­ tov. Pri tem privzamemo za rizik kupca 16 % . Pri koeficientu variacije 0,15 dobimo tako minimalne vrednosti trdnosti kot kriterije za prevzem kvali­ tete. Te vrednosti so blizu vrednostim, ki jih nava­ ja pravilnik (tabela II.). Tabela II. Minimalne trdnosti v seriji z »n-« vzorci rizik kupca 16% (rk); rizik proizvajalca 5 % (rp) f,„ = 1 - ln 0. e n 16 t„ . . . iz tabel (tn • • •iz slike 7) = 1 v g (tn 1) A ß = (tfpr tpr —— On tn) 1 - Vq Število 1 — f « t /?min Pravilnik t_ t —tvzorcev n M pr 3 0,543 0,11 1,155 1,15 2,12 2,01 10 0,833 0,96 1,007 1 — 2,57 1,54 15 0,885 1,20 0,96 i 2,70 1,50 30 0,941 1,56 0,90 [ 0,90 2,97 1,41 49 0,964 1,80 0,861 3,08 1,28 50 statistično 0,70 1 Pri 10 vzorcih vidimo, da mora biti minimum trdnosti enak marki betona, ki smo jo definirali kot 1 6 % fraktilno vrednost celotnega kolektiva. Tako postavljena kvalitetna zahteva pa je po­ dobna dosedanji zahtevi. Razlika je v tem, da so minimalne vrednosti zdiferencirane z ozirom na število epruvet, s katerimi atestiramo konkretni beton. Pri postavljenem minimumu, kot kriteriju prevzema, pa mora proizvajalec, ki bo svojo pro­ izvodnjo dal atestirati z velikim številom preiskav po »n« vzorcev, pri projektiranju betona na sred­ njo vrednost minimalno zahtevano trdnost dvigni­ ti za tpr kratni standardni odklon svoje proizvod­ nje. Tako riziko proizvajalca tudi pri večjem šte­ vilu testov ni večji od 5 % . Tak način testiranja kaže, da število vzorcev naj ne bi bilo manjše od 15. Na drugi strani pa zaradi postavljenega rizika kupca 1 6 % , ki pa je formuliran z minimalno vrednostjo, mora proizva­ jalec dvigniti trdnosti že samo zaradi načina pre­ vzemanja; tudi če se drži »normiranega koeficien­ ta variacije« V = 0,15 za Aß (tpr — tn) On S 1,5 On Na osnovi binomske verjetnosti je možno for­ mulirati še tudi test, ki bazira na številu vzorcev »Z « iz serije z »n« vzorci, ki lahko pade pod 16 % fraktilno vrednost (marko). Tak test, ki ga osvaja tudi naš novi pravilnik, je privzet tudi v švicarskih predpisih. V tabeli III. so izračunane verjetnosti, da je fraktilna vrednost (f = 16 °/o) v seriji z »n« epruve­ tami podkoračena le Z = (0), ali Z = (1), ali Z = (2) . . . . do Z;. Na osnovi izračunanih verjetnosti v tabeli III konstruiramo test tako, da postavimo kriterij za sprejem kvalitete vse one primere, ki nastopajo z verjetnostjo (riziko kupca) cca 16 do 2 0 % . Ti pri­ meri so v tabeli III stavljeni polkrepko. V naslednji tabeli IV je prikazana primerjava tega testa v našem pravilniku in švicarskih pred­ pisih z izračuni iz tabele III. Tabela III V P(Zi, n, f) i = o Zi 0 l 2 3 4 5 6 7 8 9 16 l l 10 17,5 50,8 79,3 93,9 98,7 99,8 15 7,3 20,9 56,1 79,1 92,2 97,7 99,4 20 3,1 14,2 35,8 59,9 79,4 91,3 97,0 99,1 25 1,3 7,3 21,2 41,6 62,9 80,0 90,8 96,4 99,6 30 0,5 3,5 12,0 27,0 46,3 65,5 80,6 90,5 96,0 98,5 99,5 35 0,2 1,7 6,5 16,5 32,0 50,3 67,6 81,3 90,5 25,7 98,2 99,4 40 0,1 0,8 3,5 9,8 21,1 36,5 53,7 69,6 82,0 90,5 95,5 98,1 45 0,04 0,4 1,8 5,6 13,3 25,3 40,5 56,0 71,3 82,7 90,6 95,3 50 0,0 0,2 0,9 3,1 8,1 16,7 29,2 44,1 59,3 72,8 83,4 90,7 Tabela IV. Število (Z;) možnih podvrednosti nasproti marki v seriji z »n« vzorci ‘ * /l4 15/l9 24 25/29 30/*4 35/ s9 *Vu « /4 9 56/x Pravilnik JUS . . G 1 2 3 4 5 6 7 8 Iz tabele III . . . 0 1 1 2 3 3 4 5 6 Švicarski predpis . . . n — 1 2 / l 7 18 /S 9 2 4 /2 9 :w / 3 r, “ / « «/47 4 8 / m z 0 1 2 3 4 5 7 Oba testa, tako test na osnovi minimalnih S tem pa je definicija svojstvena ter je pred- vrednosti, tabela II kot tudi test na osnovi števila rezultatov, ki lahko podkoračijo marko, tabela III, izhajata iz binomske distribucije in dajeta pri istih «•rizikih« podobne rezultate v pogledu zahtevane nost prav v tem, da omogoča sukcesiven prehod na statistično obravnavanje. Iz teh ugotovitev lahko tolmačimo definicijo kvalitete v čl. 37 novega pravilnika: trdnosti. V našem pravilniku sta sprejeta oba testna kriterija istočasno. Če pa primerjamo rizik kupca v tabeli III in IV vidimo, da obe zahtevi nista ena­ ki. Test na osnovi minimalne vrednosti je vsekakor ostrejši in je zato odločilen za projektiranje. Če bo izpolnjen pogoj testa na osnovi minimuma, bo večinoma avtomatično izpolnjen že tudi drugi test­ ni pogoj. V švicarskih predpisih je kot pogoj za testira­ nje z manjšim številom vzorcev privzet test na osnovi števila rezultatov, ki so lahko nižji od mar­ ke betona oziroma ki jih je eleminirati pri določit­ vi karakteristične vrednosti. Šicarski predpisi ne poznajo testa na osnovi minimalnih vrednosti, če­ prav se v definiciji kvalitete betona navajajo mi­ nimalne vrednosti 0,74 M za beton. M = 200 0,80 M za beton M = 300 in 85 M za marke, večje od 375. S temi minimalnimi vrednostmi, vezanimi na konkretne trdnosti betona, je definirana standard­ na deviacija in sicer: 25 kp/cm2 za beton M = 200 in 30 kp/cm2 za betone marke 300 do 500. Nasprotno temu pa minimalne trdnosti 0,90 M ne moremo obravnavati drugače kot samo testni pogoj pri obravnavanju kvalitete z manjšim šte­ vilom vzorcev. Ugotoviti moramo, da za statistično definicijo nimamo dane v pravilniku minimalne vrednosti, s katero bi posredno definirali standard­ no deviacijo, in je to prepuščeno tender ju projekta ali pa atestiranju proizvodnje Kvaliteta betona t. j. marka betona je v čl. 37 in 38 definirana na dva načina: V odst. 3 z minimalno trdnostjo, ki je 90 % od marke, če je marka betona M 300 kp/cm2 in 80 °/o od marke, če je marka betona M < 300 kp/cm2. V odst. 4 pa je marka betona M definirana statistično kot 16 % fraktilna vrednost. Lahko se izbere prvi ali drugi sistem: — prvi način je enostavnejši in se ne razlikuje bistveno od dosedanjega načina dokazovanja kva­ litete. Drugi način je racionalnejši v proizvodnji, zahteva pa izpolnjevanje določenih pogojev pra­ vilnika. Pri statistično definirani kvaliteti v našem pra­ vilniku (v razliko z drugimi predpisi) ni določena maksimalna dopustna standardna deviacija niti ne­ posredno, niti posredno preko minimalne vrednosti (ki je v tehnični statistiki privzeta, kot vrednost pri 3 X standardni deviaciji od srednje vrednosti), ali pa z drugo testno vrednostjo (npr. povpreček trdnosti 5 zaporednih rezultatov). Definicija stati­ stične kvalitete pri razmeroma visoki definirani fraktalni vrednosti ni popolna ter jo morajo do­ polniti ali tender ali pa pri industrijski proizvodnji transportnega betona tudi atesti. Beton se projektira na srednjo vrednost. Če definiramo beton na osnovi minimalne vrednosti (odstavek 3), se prepušča izvajalcu ocena standard­ ne deviacije, ker so tako doseženi faktorji varnosti višji tudi pri poljubnih standardnih deviacijah. Tak način formuliranja kvalitete in projektiranja je z ozirom na varnost zanesljivejši, kot je to v pro­ jektu (račun po dopustnih napetostih ob koeficien­ tu variacije 0,15) predvideno, istočasno pa prav zato neracionalen. ßsr. = 0,90 M + 3sx Dosedanje zahteve v pogledu doseganja kvalitete ustrezajo zahtevam 3. odstavka z razliko, da se na­ mesto treh preizkušancev, vzetih iz ene in iste be­ tonske mešanice, vzame le ena kocka. Število pre­ GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) UDK 658.562:666.972 ST. 8-9, STR. 149—155 Viktor Turnšek: KVALITETA BETONA V NOVEM PRAVILNIKU O TEHNIČNIH UKREPIH IN POGOJIH ZA BETON IN ARMIRANI BETON V V novem pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton je kvaliteta betona in tudi jekla definirana statistično, kolikor gre za preverjanje, oziroma verjetnostno, kolikor gre za projektiranje. Avtor v članku podrobno obravnava razloge, zakaj sta­ tistično obravnavati kvaliteto, kakor tudi posamezne bistvene elemente takega obravnavanja. iskav (po ena kocka) je v projektu predvideti in to z ozirom na količino betona in še z ozirom na vrsto konstrukcij. Pri statistično definirani kvaliteti, ki ima srednjo vrednost ßsr. = M + Sn moramo standardno deviacijo z atestom predhodno ugotoviti, jo fiksirati in preverjati v teku del. Standardni odklon mora biti vsekakor manjši od 50 kg/cm2, če hočemo uporabiti statistično defi­ nicijo kvalitete. To pa zahteva izpolnjevanje pogo­ jev, ki jih predvideva pravilnik v pogledu tehno­ loške kontrole, atestiranja naprav in preverjanja kvalitete s pomočjo atestov. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) UDC 658.562:666.972 NR. 8-9. PP. 149—155 Viktor Turnšek: THE CONCRETE QUALITY IN THE NEW PRESCRIPTIONS FOR TECHNICAL DISPOSITIONS AND CONDITIONS FOR CONCRETE AND REINFORCED CONCRETE In the new prescriptions for technical dispositions and conditions for concrete and reinforced concrete there is the quality of concrete and also of steel defined statisticaly, when it is used for convincing, and by the method of probability in the cases of concrete projecting. The author deals with the reasons for the statistical treating of the concrete quality and the particular elements of the statistical method. Dimenzioniranje enojno in dvojno armiranega pravokotnega in rebrastega prereza na enoosni upogib z osno silo ali brez nje (velika ekscentričnost) UDK 624.07:624.072.3 UVOD Z uvajanjem kvalitetnejših materialov, tako betona kot betonskega jekla, se je pokazala potre­ ba po razširjenih tabelah za dimenzioniranje armi­ ranobetonskih konstrukcij. Z novim »Pravilnikom o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armi­ rani beton« (v nadaljnjem besedilu »PAB«), ki je že od 11. XI. 1971 v veljavi, od 26. II. 1972 pa ob­ vezen na celotnem območju SFRJ, se je ta potreba še bistveno povečala. Novi pravilnik namreč določa višje dovoljene napetosti za beton in betonsko jeklo kot pa so bile določene v dosedanjih »PTP«. Bistvena novost pravilnika pa je v tem, da para­ lelno dovoljuje dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij, tako po metodi dovoljenih napetosti ali klasični teoriji elastičnosti, kakor tudi po me­ todi mejnih stanj. Dimenzioniranje armiranobe­ tonskih konstrukcij po metodi mejnih stanj je pri nas povsem novo. Teoretične osnove so več ali manj znane, čeprav tudi te pri nas še niso povsem razčiščene. Omeniti je treba zlasti dejstvo, da pri nas še vedno ni točno določena kvaliteta betonskih jekel, ki jih proizvajajo naše železarne oziroma so v prodaji na našem trgu. Za praktični račun pri nas še ni na razpolago nobenih tabel oziroma gra­ fikonov, tako da se ta način računanja zaenkrat v praksi še ne more uveljaviti. Priprava ustreznih ta­ bel in grafikonov bo zahtevala še precej dela in študija, predvsem pa bo potrebno predhodno točno določiti kvaliteto betonskih jekel. Za dimenzioniranje armiranobetonskih kon­ strukcij po metodi dovoljenih napetosti ali klasični teoriji elastičnosti so teoretične osnove razčiščene in je bilo mogoče v razmeroma kratkem času pri- pripraviti primerne razširjene tabele, ki so za prak­ tični račun nujno potrebne. Na pobudo »Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov SRS« sva začela pripravljati »Priročnik za dimenzioniranje armiranobetonskih konstruk­ cij«. Vseh bistvenih problemov dimenzioniranja armiranobetonskih konstrukcij v celoti ni mogoče obdelati v kratkem času zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da sta pri nas z novim »Pravilnikom za beton in armirani beton« dovoljeni dve medsebojni neodvisni metodi računa. Z namenom, da bi na­ šim projektantom čimhitreje ponudili vsaj tisto, kar je mogoče, bo omenjeni priročnik izšel po delih. V priročniku bodo najprej obdelani postopki dimenzioniranja armiranobetonskih konstrukcij po metodi dovoljenih napetosti; zatem pa še postopki dimenzioniranja po metodi mejnih sanj. Priročnik bo obravnaval tudi dimenzioniranje prednapetih konstrukcij. Za postopke računa, podane v priroč- RAJKO ROGAČ, DIPL. INZ. FRANC SAJE, DIPL. INZ. niku, bodo pripravljene ustrezne tabele, ki so po­ trebne pri praktičnem dimenzioniranju. V prvem delu priročnika, ki je že pripravljen za tisk, je prikazan postopek dimenzioniranja armi­ ranobetonskih konstrukcij na enoosni upogib z oziroma brez osne sile (velika ekscentričnost) po metodi dovoljenih napetosti ali klasični teoriji ela­ stičnosti. Prikazan je način dimenzioniranja enoj­ no in dvojno armiranega pravokotnega, rebrastega in škatlastega prereza. Priročnik vsebuje vse po­ trebne tabele, ki jih rabimo pri praktičnem raču­ nu. Obseg tabel je razširjen na celotno območje dovoljenih napetosti armature in betona, ki jih določa novi Pravilnik za beton in armirani beton »P AB«. Tudi dovoljene napetosti za visoko vredna BI-jekla, ko bodo pri nas predvidoma šele prišla na tržišče, so zajete v navedenih tabelah. TEORETIČNE OSNOVE 1. Pravokotni prerez: a) Dimenzioniranje enojno armiranega prereza: Sovisnost med robno napetostjo betona in obremenitvijo prereza je določena z naslednjim izrazom: Mb — N • u — — — - — - • z = 0 . . . 1,12 Če vpeljemo izraze: Ma = Mb - N - u . . . 1,2 X = -----— — • h = kx ■ h . . . 1,3 f i 0 a n aa o b - = m X z — h —— = kz ■ h 3 2 n + 3 m kz = - 3 (n + m) in izraz (1,1) primemo uredimo dobimo: a'b ■ n (2 n + 3 m) Ma = - bh2 = kh • bh2 6 (n + m)2 Pri tem pomeni: a'b • n (2 n + 3 m) kh = - 6 (n + m)2 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 Potrebni prerez natezne armature lahko dolo­ čimo iz momentnega ravnovesnega pogoja z ozirom na prijemališče rezultante tlačnih napetosti betona: ^ _ 3 (n + m) Ma , N _ M N X a "r K a d - (2 n + 3 m) • aa h (5a h aa Pri tem pomeni: ka = - 3 (n + m) (2 n + 3 m) • aa 1,10 1,11 Koeficient natezne armature b) Dimenzioniranje dvojno armiranega prereza: Vrednost upogibnega momenta Ma (obreme­ nitve prereza) razdelimo na moment [Ma], ki ga prevzame enojno armirani prerez pri polnem izko- riščenju dovoljeni hnapetosti betona s pripadajočo natezno armaturo, in na moment ^ M, ki ga pre­ vzame tlačna armatura, skupaj z ustrezno dodatno natezno armaturo. Na osnovi ravnovesja dobimo naslednji izraz: Mb - N • u - [Ma] — A M = 0 . . . 1,12 Z upoštevanjem izraza (1,2) izraz (1,12) preide v naslednjo obliko: M a = [Ma] + A M . . . 1,13 Če v izrazu 1,13 upoštevamo izraze: [Ma] - [kh] - b . h2 . . . 1,14 A M = ö'a • F'a . h' . . . 1,15 , r , . X — d ' o a = n [a b]--------- - . . . 1 , 16 X = [kx] . h < 5 = * ! . . . 1 , 17 . . . 1,18 in izraz (1,8) dobimo končni izraz za potrebni pre­ rez tlačne armature: F'a = - (kh - [kh]) • [kx] _ . M a n • [a'b] • kh • ([kx] - d) (1 - d) h Ma = k'a • h Pri tem pomeni: (kh - [kh]) • [kx] k 'a = n • [a'b] • kh • ([kx] - d) (1 - d) . . . 1 , 19 . . . 1,20 koeficient tlačne armature. V navedenih izrazih količine, ki so v oglatem oklepaju »-[ ]« pomenijo mejne vrednosti vsako­ kratne količine, ki pripadajo obremenitvi prereza, pri kateri so dovoljene tlačne napetosti betona po­ vsem izkoriščene (a'b = [ab]). Potrebni prerez natezne armature določimo iz momentnega ravnovesnega pogoja z ozirom na prijemališče rezultante tlačnih napetosti betona. Po primerni preureditvi za določitev potrebnega pre­ reza natezne armature dobimo naslednji končni izraz: M - * Fa = [ka] - k'»- 3 [kz] aa _Ma+ _N h Oa = ka M a + 1 . . . 1,21 Pri tem pomeni: [kx] i n i i ' ̂ ° aka = [ka] — k a -------------- [kz] a a aa 2 n + 3 [kz] = - [a'b] 3 n + . . . 1,22 . . . 1,23 aa Za različne vrednosti tlačnih napetosti betona na robu prereza a'b in za različne napetosti natezne armature aa so vrednosti koeficientov kh, kx, kz, ka in k'a podane v tabelah, ki so izračunane za število ekvivalence n = 10 in za razmerje d —— = 0, 07 . h Za vrednosti razmerja 0,07 < d <[ 0,20 je za izra­ čun potrebnega prereza tlačne armature v posebni tabeli podan odgovarjajoči korekcijski koeficient k'. Praktičnost prikazanega načina dimenzionira­ nja in pripravljenih tabel je razvidna iz priloženih primerov in tabel.X T a b e l a 1 n = 1 0 M = M, — N ■ ua b aa = 2200 k^ ž [kjji enojna armatura kh = M [M .]a mp - nr b [m] (h [dm ])2 CISTI UPOGIB M = M,a b M [M .] n, a 1 mp - m , ^F [cm 2] = k ----------------------- -̂--------- a a h[m] a k^ > [k^] dvojna armatura 8 £ 0,07 N A TEG : N > 0 T LA K : N < 0 8 > 0,07 M F ' = k ' • k ' —a a h M N F = k — + —a a h o °'b kh ka kX k jZ •b k,«s n ka kX kz 20 0.08 0.47 0.08 0.97 140 2.37 0.52 0.39 0.87 25 0.12 0.47 0.10 0.97 142 2.42 0.52 0.39 0.87 30 0.17 0.47 0.12 0.96 144 2.47 0.52 0.40 0.87 35 0.23 0.48 0.14 0.95 146 2.52 0.52 0.40 0.87 40 0.29 0.48 0.15 0.95 148 2.58 0.52 0.40 0.87 45 0.36 0.48 0.17 0.94 150 2.63 0.53 0.41 0.86 50 0.43 0.48 0.19 0.94 152 2.68 0.53 0.41 0.86 55 0.51 0.49 0.20 0.93 154 2.74 0.53 0.41 0.86 60 0.60 0.49 0.21 0.93 156 2.79 0.53 0.41 0.86 65 0.68 0.49 0.23 0.92 158 2.84 0.53 0.42 0.86 70 0.78 0.49 0.24 0.92 160 2.90 0.53 0.42 0.86 72 0.81 0.50 0.25 0.92 162 2.95 0.53 0.42 0.86 74 0.85 0.50 0.25 0.92 164 3.00 0.53 0.43 0.86 76 0.89 0.50 0.26 0.91 166 3.06 0.53 0.43 0.86 78 0.93 0.50 0.26 0.91 168 3.11 0.53 0.43 0.86 80 0.97 0.50 0.27 0.91 170 3.17 0.53 0.44 0,85 82 1.01 0.50 0.27 0.91 172 3.22 0.53 0.44 0.85 84 1.05 0.50 0.28 0.91 174 3.28 0.53 0.44 0.85 86 1.10 0.50 0.28 0.91 176 3.33 0.53 0.44 0.85 88 1.14 0.50 0.29 0.90 178 3.39 0.53 0.45 0.85 90 1.18 0.50 0.29 0.90 180 3.44 0.53 0.45 0.85 92 1.22 0.50 0.29 0.90 185 3.58 0.54 0.46 0.85 94 1.27 0.50 0.30 0.90 190 3.72 0.54 0.46 0.85 96 1.31 0.51 0.30 0.90 195 3.86 0.54 0.47 0.84 98 1.35 0.51 0.31 0.90 200 4.01 0.54 0.48 0.84 100 1.40 0.51 0.31 0.90 205 4.15 0.54 0.48 0.84 102 1.44 0.51 0.32 0.89 210 4.29 0.54 0.49 0.84 104 1.49 0.51 0.32 0.89 . 2 1 5 4.44 . 0.54 0.49 0.84 106 1.54 0.51 0.33 0.89 220 4.58 0.55 0.50 0.83 108 1.58 0.51 0.33 0.89 225 4.73 0.55 0.51 0.83 110 1.63 0.51 0.33 0.89 230 4.88 0.55 0.51 0.83 112 1.68 0.51 0.34 0.89 235 5.02 0.55 0.52 0.83 114 1.72 0.51 0.34 0.89 240 5.17 0.55 0.52 0.83 116 1.77 0.51 0.35 0.88 245 5.32 0.55 0.53 0.82 118 1.82 0.51 0.35 0.88 250 5.47 0.55 0.53 0.82 120 1.87 0.52 0.35 0.88 255 5.62 0.55 0.54 0.82 122 1.92 0.52 0.36 0.88 260 5,77 0.55 0,54 0.82 124 1.97 0.52 0.36 0.88 265 5.92 0.56 0;55 0.82 126 2.02 0.52 0.36 0.88 270 6.07 0.56 0.55 0.82 128 2.07 0.52 0.37 0.88 275 6.22 0.56 0.56 0.81 130 2.12 0.52 0.37 0.88 280 6.38 0.56 0.56 0.81 132 2.17 0.52 0.38 0.88 285 6.53 0.56 0.56 0.81 134 2.22 0.52 0.38 0.87 290 6.68 0.56 0.57 0.81 136 2.27 0.52 0.38 0.87 295 6.84 0.56 0.57 0.81 138 2.32 0.52 0.39 0.87 300 6.99 0.56 0.58 0.81 10 T a b e l a 2 oa = 2200 - b " O' =a 80 590 a ' b = 8 0 a =683 o ' = 120 b o ' = 962 a o ' = 160 b a ' = 1334a o'b = 185 o ' = 1567a o'b = 205 o ' = 1753 a kh ka k a kh ka k' a kh ka k' a kh ka k'a kh ka k'a kh ka k'a 0.99 0.50 0.03 1.21 0.50 0.03 1.90 0.51 0.02 2.96 0.53 0.02 3.68 0.54 0.02 4.27 0.54 0.021.01 0.50 0.06 1.23 0.50 0.06 1.93 0.51 0.03 3.03 0.53 0.03 3.77 0.53 0.03 4.39 0.54 0.031.03 0.50 0.09 1.26 0.50 0.09 1.96 0.51 0.05 3.09 0.53 0.05 3.87 0.53 0.05 4.52 0.54 0.051.04 0.50 0.12 1.28 0.50 0.12 1.99 0.51 0.07 3.16 0.53 0.07 3.97 0.53 0.07 4.66 0.54 0.071.06 0.50 0.15 1.31 0.50 0.15 2.03 0.51 0.08 3.24 0.52 0.08 4.08 0.53 0.08 4.81 0.53 0.08 1.08 0.50 0.18 1.33 0.50 0.18 2.06 0.51 0.10 3.32 0.52 0.10 4.20 0.53 0.10 4.96 0.53 0.101.10 0.50 0.20 1.36 0.50 0.21 2.09 0.51 0.12 3.40 0.52 0.12 4.32 0.53 0.12 5.13 0.53 0.121.12 0.50 0.23 1.39 0.50 0.23 2.13 0.51 0.13 3.48 0.52 0.13 4.45 0.53 0.13 5.30 0.53 0.131.14 0.50 0.26 1.42 0.50 0.26 2.17 0.51 0.15 3.57 0.52 0.15 4.59 0.53 0.15 5.49 0.53 0.151.16 0.50 0.29 1.46 0.50 0.29 2.20 0.51 0.17 3.66 0.52 0.17 4.74 0.52 0.17 5.70 0.53 0.17 1.19 0.50 0.32 1.49 0.50 0.32 2.24 0.51 0.18 3.76 0.52 0.18 4.90 0.52 0.18 5.92 0.53 0.181.21 0.50 0.35 1.53 0.50 0.35 2.29 0.51 0.20 3.87 0.52 0.20 5.07 0.52 0.20 6.16 0.52 0.201.23 0.50 0.38 1.56 0.50 0.38 2.33 0.51 0.22 3.98 0.52 0.22 5.25 0.52 0.22 6.41 0.52 0.221.26 0.50 0.41 1.60 0.50 0.41 2.37 0.51 0.23 4.09 0.52 0.24 5.44 0.52 0.23 6.69 0.52 0.231.29 0.50 0.44 1.64 0.50 0.44 2.42 0.51 0.25 4.22 0.52 0.25 5.65 0.52 0.25 7.00 0.52 0.25 1.31 0.50 0.47 1.69 0.50 0.47 2.47 0.51 0.27 4.35 0.52 0.27 5.88 0.52 0.27 7.33 0.52 0.271.34 0.50 0.50 1.73 0.50 0.50 2.52 0.51 0.29 4.49 0.51 0.29 6.12 0.52 0.28 7.70 0.52 0.282.57 0.51 0.30 4.64 0.51 0.30 6.39 0.52 0.30 8.11 0.52 0.30T a b e l a 3: Koeficient k' 2.62 0.51 0.32 4.80 0.51 0.32 6.68 0.51 0.32 8.56 0.51 0.32 V b 2.68 0.51 0.34 4.97 0.51 0.34 6.99 0.51 0.33 9.07 0.51 0.33 6X . 80 90 120 160 185 205 2.74 0.51 0.35 5.16 0.51 7.34U.35 0.51 0.35 9.64 0.51 0.350.08 1.07 1.06 1.05 1.04 1.04 1.04 2.80 0.51 0.37 5.35 0.51 0.37 7.73 0.51 0.37 10.28 0.51 0.370.09 1.14 1.12 1.10 1.08 1.08 1.07 2.86 0.51 0.39 5.57 0.51 0.39 8.16 0.51 0.38 11.02 0.51 0.380.10 1.22 1.20 1.16 1.13 1.12 1.11 2.93 0.51 0.40 5.80 0.51 0.40 8.63 0.51 0.40 11.88 0.51 0.400.11 1.31 1.28 1.22 1.18 1.17 1.16 3.00 0.51 0.42 6.05 0.51 0.42 9.17 0.51 0.42 12.87 0.51 0.420.12 1.42 1.37 1.28 1.23 1.21 1.20 0.13 1.54 1.47 1.36 1.29 1.27 1.25 3.07 0.50 0.44 6.33 0.51 0.44 9.78 0.51 0.43 14.05 0.50 0.430.14 1.68 1.58 1.44 1.35 1.32 1.30 3.15 0.50 0.45 6.63 0.51 0.45 10.48 0.50 0.45 15.47 0.50 0.450.16 2.04 1.87 1.62 1.49 1.44 1.42 3.23 0.50 0.47 6.96 0.51 0.47 11.28 0.50 0.47 17.20 0.50 0.470.18 2.57 2.26 1.86 1.65 1.58 1.55 3.32 0.50 0.49 7.33 0.50 0.49 12.21 0.50 0.48 19.38 0.50 0.480.20 3.43 2.84 2.15 1.85 1.75 1.70 3.41 0.50 0.50 7.73 0.50 0.50 13.32 0.50 0.50 22.18 0.50 0.50 Tabela 4: Koeficient za določitev statične širine nadomestnega pravokotnega prereza »kr« be/bo ho/x 0.25 0.27 0.30 0.32 0.35 0.40 0.45 0.50 0.60 0.70 0.80 0.90 1.250 0.887 0.895 0.902 0.909 0.915 0.928 0.939 0.950 0.968 0.982 0.992 0.9981.500 0.812 0.825 0.837 0.848 0.859 C.880 0.899 0.917 0.947 0.970 0.987 0.9971.750 0.759 0.775 0.790 0.805 0.819 0.846 0.870 0.893 0.931 0.961 0.983 0.9962.000 0.719 0.737 0.755 0.772 0.789 0.820 0.849 0.875 0.920 0.955 0.980 0.995 2.250 0.687 0.708 0.728 0.747 0.765 0.800 0.832 0.861 0.911 0.950 0.978 0.9942.500 0.662 0.685 0.706 0.727 0.746 0.784 0.818 0.850 0.904 0.946 0.976 0.9942.750 0.642 0.666 0.688 0.710 0.731 3.000 0.625 0.650 0.673 0.696 0.718 0.760 0.798 0.833 0.893 0.940 0.973 0.993 10,000 Tabele za dimenzioniranje enojno in dvojno armiranega pravokotnega prereza so izračunane za napetosti natezne armature od oa = 100 kp/cm2 do Oa = 4000 kp/cm2 s korakom po 100 oziroma 200 kp/ cm2; in za napetosti .betona od a'b = 20 kp/cm2 do o'b = 300 kp/cm2. Iz praktičnih razlogov so v pri­ ročniku tabele razporejene tako, da je za vsako izbrano napetost natezne armature na levi strani tabela 1, ki velja za enojno armirani prerez, na desni strani pa tabeli 2 in 3, ki veljata za dvojno armirani prerez. Na koncu priročnika je priloženih še nekaj tabel za betonsko jeklo in tabeli osnovnih sidrnih dolžin v polju in nad podporo, ki jih določa novi pravilnik za beton in armirani beton »PAB«. Primeri Primer 1 Določiti je tlačno in natezno armaturo dvojno armiranega danega pravokotnega prereza, ki je obremenjen z upogibnim momentom Mb in z na­ tezno osno silo N. b = 30 cm Mb = 25,00 M pm h = 60 cm N = 15,00 M p Volimo: MB 300: [a b] = 120 kp/cm2 ČBR 40/50: [aa] = 2200 kp/cm2 Oddaljenost natezne in tlačne armature prere­ za predpostavimo: d = d' = 4,0 cm M a = M b - N ■ u = 25,00 - (+ 15,0) . (0,30 - - 0,04) = 21,1 Mpm h = 60 — 4 = 56 cm kh ^ -----= 2,24 > [kh] = 1,87 b - h2 0,30 • 5,62 d = — = 0,0715 0,07 56 Koeficient [k j = 1,87 odčitamo iz tabele 1 pri aJ[o\] = 2220/120 kp/cm2. Če pade nevtralna os v tlačno ploščo rebraste­ ga nosilca (x <[ h0), prerez dimenzioniramo kot pra­ vokotni prerez z računsko širino be. Pri dimenzio­ niranju lahko uporabimo tabele, ki so pripravljene za dimenzioniranje pravokotnega prereza in sicer za enojno in dvojno armaturo. V primeru, da pade nevtralna os v rebro pre­ reza (x > h0), je potrebno prerez dimenzionirati po postopku, ki velja za rebrasti nosilec. Ustrezni že znani izrazi so v priročniku navedeni. Splošni postopek dimenzioniranja rebrastega nosilca s tlačno ploščo je sorazmerno zamuden. Če je razmerje be/b0 S/ 5 oziroma b'e/b0 Ss 5, je za praktični račun dovolj točno rebrasti prerez s tlač­ no ploščo dimenzionirati po približni metodi s po­ močjo nadomestnega pravokotnega prereza z redu­ cirano statično širino bm. Reducirano statično širino nadomestnega pra­ vokotnega prereza bm določimo na osnovi predpo­ stavke, da rebrasti in nadomestni pravokotni pre­ rez pri enaki statični višini h, enakih napetostih betona o'b in natezne armature aa ter pri enaki višini tlačne cone »x« prevzameta enak zunanji mo­ ment M a. Omenjena predpostavka je le približna, ker vsem navedenim zahtevam istočasno ni mogoče povsem zadostiti, vendar za praktični račun dovolj točna, če je razmerje be/b0 £= 5 oziroma b'e/b0 5. Upogibni moment, ki ga prevzame rebrasti prerez, je določen z izrazom: M a = — • o'b • X • be ■ z ----- — 2 2 o'b2 (X - ho) (be - bo) ■ Zi . . . 2,1 Upogibni moment, ki ga prevzame nadomestni pravokotni prerez, pa je določen z izrazom: 2. Rebrasti prerez Rebrasti nosilec s tlačno ploščo je po točni metodi mogoče direktno dimenzionirati samo v primeru, če nevtralna os pade v tlačno ploščo pre­ reza. Iz tega sledi, da je pri dimenzioniranju rebra­ stega prereza s tlačno ploščo potrebno najprej do­ ločiti lego nevtralne osi, od katere je odvisen na­ daljnji potek računa. Računsko sodelujoča širina tlačne plošče sime­ tričnega profila be oziroma nesimetričnega profila b'e je določena v 125. členu pravilnika za armirani beton »PAB«. t>b-(— a'b ■ X (h — • bm . . . 2,2 Če upoštevamo, da je: , , X — h0 o b2 — o b----------- m Zl a? z . . . 2,3 . . . 2,4 ter zahtevamo, da sta vrednosti izrazov (2,1) in (2,2) enaki, s primemo ureditvijo za reducirano širino nadomestnega pravokotnega prereza dobimo naslednji končni izraz: bm = (1 ~ (x - ho)2 (be — bo) X2 • be ) . be = kr • be . . . 2,5 Pri tem pomeni: kr = 1 (X - ho)2 (be - bo) X2 . be . . . 2,6 Za različne vrednosti razmerij h0/x in be/b0 so vrednosti koeficienta kr podane v tabeli 4. Ko poznamo nadomestno statično širino nado­ mestnega pravokotnega prereza bm, prerez dimen­ zioniramo kot pravokotni prerez. ZAKLJUČEK Pri praktičnem dimenzioniranju pravokotnega prereza na enoosni upogib z osno silo ali brez nje rabimo naslednje končne izraze: Ma = Mb - N • u kh =~ Ma [Mpm] b [m] • (h[dm])2 Če je kh Ss [kh], zadošča enojno armirani prerez. Fa [cm2] = ka N [M ’ ] h [m] a a. [Mp/cm2] Če je k h > [kJ, je potrebna dvojna armatura. F „ _ k, ^ + ü h 0a F'a = k' . k'a — V vseh izrazih je natezno osno silo vstavljati s pozitivnim, tlačno pa z negativnim predznakom. Vse količine v izrazih za izračun koeficienta kh in prereza armature Fa je vstavljati v dimenzijah, ki so navedene v oglatem oklepaju. Iz tabele 2 za napetost natezne armature aa = 2200 kp/cm2 in za dovoljeno robno napetost betona [a'b] = 120 kp/cm2 pri vrednosti koeficienta kh = 2,24 odčitamo: ka = 0,51 k'a = 0,18 a' a = 962 kp/cm2 < [aa] Sledi potrebni prerez armature: Fa = k a . ^ + i l = o , 5i Ä + i M o = h aa 0,56 2,20 = 19,20 + 6,82 = 26,02 cm2 F'a = k'a • — = 0,18 6,79 cm2 h 0,56 Primer 2 Določiti je potrebni prerez natezne armature danega rebrastega prereza s tlačno ploščo, ki je obremenjen z upogibnim momentom Mb. be = 1,50 m ht = 0,55 m Mb = 60,0 Mpm b0 = 0,50 m h0 = 0,12 m Volimo: MB 300: [a'b]/[a'bi] = 120/80 kp/cm2 ČBB 40/50: [aa] = 2200 kp/cm2 (greda) Približna določitev lege nevtralne osi: h = ht — d = 5,5 — 0,5 = 5,0 dm kh= ^ = _ ^ M _ = li60 be • h2 1,5 • 5,02 Iz tabele 1 pri aa = 2200 kp/cm2 in kh = 1,60 odčitamo: a'b = 109 kp/cm2 < [a'b] kx = 0,33 x = kx ■ h = 0,33 • 5,0 = 1,65 dm > h0 = 1,2 dm Ker nevtralna os pade v rebro prereza (x > h0), moramo prerez dimenzionirati kot rebrasti prerez; ker pa je razmerje be/b0 = 1,50/0,50 = 3,0 < 5, lahko rebrasti prerez dovolj točno dimenzioniramo po približni metodi s pomočjo nadomestnega pra­ vokotnega prereza. Reducirano statično širino na­ domestnega pravokotnega prereza določimo s po­ močjo tabele 4. be/b0 = 3,0 i — = - ^ - = 0,727 X 1,65 Iz tabele 4 odčitamo: kr = 0,948 bm = kr • be = 0,948 • 1,50 = 1,42 m =j= 1,50 m Ker izračunana reducirana statična širina na­ domestnega pravokotnega prereza nj enaka pred­ hodno predpostavljeni, moramo z izračunano širi­ no bm = 1,42 m račun ponoviti. 60,0 kh — ------------- = 1,69 1,42 • 5,02 Iz tabele 1 pri aa = 2200 kp/cm2 odčitamo: a'b = 112,0 kp/cm2 < [a'b] kx = 0,34 ka = 0,51 60,0 0,50 61,2 cm2 X = 0,34 • 5,0 = 1,70 dm SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE — = 3,0 b0 h0 1,2 — = —— = 0,706 X 1,70 Iz tabele 4 odčitamo: kr = 0,94 bm = 0,94 • 1,50 = 1,41 m s 1,42 m Potrebni prerez armature: 1. Benno L ö s e r : Bemessungsverfahren. Zahlen­ tafeln und Zahlenbeispiele. Achtzehnte, überarbeitete und ergänzte Auflage. Berlin, München, Düsseldorf, 1971. 2. Betonkalender. 1971, 1972. 3. S. Branko S i r o 1 a : Priručnik za armirani beton. Treće nadopunjeno izdanje. Zagreb, 1961. 4. Vladimir J u r a n o v i ć : Beton i armirani be­ ton. Drugi dio, I i II zvezek. Treće prerađeno izda­ nje. Zagreb, 1968. 5. Praktičke preporuke Evropskog komiteta za beton za proračun i izvodjenje konstrukcija od armi­ ranog betona »CEB«. Jugoslovenski grad je vinarski centar, Beograd, 1966. 6. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za be­ ton in armirani beton. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) UDK 624.07:624.072.3 ST. 8-9, STR. 156—162 Rajko Rogač — Franc Saje: DIMENZIONIRANJE ENOJNO IN DVOJNO ARMI­ RANEGA PRAVOKOTNEGA IN REBRASTEGA PRE­ REZA NA ENOOSNI UPOGIB Z OSNO SILO ALI BREZ NJE (Velika ekscentričnost) Članek na kratko podaja teoretične osnove za di­ menzioniranje enojno in dvojno armiranega pravokot­ nega in rebrastega prereza na enoosni upogib z osno silo ali brez nje. Na podlagi teh izvajanj so izračuna­ ne z računalnikom tudi priložene tabele. Prikazana sta tudi dva računska primera dimenzioniranja, kjer je razvidna prikladnost podane metode z uporabo na­ vedenih tabel. Članek prikazuje torej v krajši obliki vsebino no­ vega »Priročnika za dimenzioniranje armiranobeton­ skih konstrukcij — I. del«. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) UDC 624.07:614.072.3 NR. 8-9, PP. 1 6—162 Rajko Rogač — Franc Saje: PROCEDURE OF DIMENSION OF SINGLE AND DOUBLE REINFORCED RECTANGULAR AND RIBBED CROSS-SECTION ON THE SINGLE-AXIAL BENDING MOMENT WITH OR WITHOUT THE AXIAL FORCE (Great eccentricity) This report is a short description of the theoreti­ cal foundations for procedure of dimension of single and double reinforced rectangular and ribbed cross- section on the single-axial bending moment with or without the axial force, On the basis of these deduc­ tions the enclosed tables are calculated with the com­ puter. There are presented two numerical examples of dimensioning, where the application of the method with these tables is evident. The report is also a short description of the sum­ mary of the new »Manual of dimension for reinforced concrete structure — the first part«. iz naših kolektivov »PRIMORJE« list delovne skupnosti Primorje, Ajdovščina poroča v avgustovi številki med drugim: Z avtoceste: V prostorih Gospodarske zbornice SR Slovenije so bile 26. maja 1972 podpisane pogodbe o gradnji nadalj­ njih odsekov avtoceste Šentilj—Gorica. Vseh del je bilo pogojenih za 890 milijonov dinarjev. Naše pod­ jetje podpisalo pogodbo za odsek Razdrto—Postojna in Dramlje—Levec. Odsek Hoče—Dramlje je prevzelo podjetje »Slovenija ceste«, vse objekte na tem odseku pa »Gradis« Ljubljana. Svečanemu podpisu pogodbe so prisostvovali pred­ stavniki Gospodarske zbornice, Cestnega sklada in Bi­ roja gradbeništva Slovenije ter predstavniki gradbenih podjetij, ki so dobila ta dela. Za naše podjetje, ki je s tem dobilo za okrog 320 milijonov dinarjev novih del, je pogodbo podpisal glavni direktor Jože Slokar, dipl. inž. gradb. Že v zadnji številki našega glasila smo pisali, da je naše podjetje dobilo na mednarodni licitaciji v grad-1 njo dva nadaljnja odseka avtoceste, in sicer Dramlje— Levec v dolžini 14.860 m in Postojna—Razdrto v dol­ žini 8.800 m. Da smo dobili tako veliko delo, je prav gotovo pti-1 znanje, naši sposobnosti na področju nizkih gradenj in gotovo velika afirmacija. Medtem, ko so se zemeljska dela na odseku Po-1 stojna—Razdrto pričela že 15. junija, so v Celju v teku pripravljalna dela — postavitev kompletnega naselja za ca. 230 delavcev. Jasno, da bo imelo naselje svojo kompletno menzo, sanitarije, ogrevanje in druge pri­ tikline. Dela na sami trasi v Celju se bodo pričela v najkrajšem času, takoj ko dobimo potrebne stroje za stabiliziranje zemljin. Dne 18. julija So obiskali gradbišča slovenske avto­ ceste predsednik CK ZVS tov. France Popit, sekretar sekretariata CK Andrej Marinc, predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek in predsednik komisije za vsesplošni ljudski odpor SR Slovenije tov. Albert Ja­ kopič. Spremljal jih je direktor Cestnega sklada SRS tov. ing. Lojze Blenkuš. Ob tej priliki se je direktor Cestnega sklada 'zelo pohvalno izrazil, ko je dejal, da gre zasluga, da bo cesta Vrhnika—Postojna dograjena do roka, predvsem prizadevnim graditeljem, ki so se kljub mnogim novim gradbeno-tehničnim problemom vestno držali dogo­ vorov. 29. novembra, zja Dan republike, se bomo torej zagotovo lahko popeljali po novi slovenski avtocesti od Vrhnike do Postojne. Iz Ajdovščine: Glavna dela se odvijajo na hali za Mlinotest, kjer gredo z deli h koncu, nato na hali za LIP Ajdovščina, kjer te dni končujejo montažo strešne konstrukcije, ter na hali Testine in na dveh litobetonskih stolpičih. V Ajdovščini bodo tako naši delavci v kratkem času po­ stavili tri industrijske hale, za katere so prefabricirane betonske elemente izdelali v našem obratu v Vrtojbi. Enota Ajdovščina je pričela ob novem hotelu gra­ diti moderno štiristezno avtomatsko kegljišče. Za ta objekt je v Ajdovščini veliko zanimanje. Učenci osnovne šole »Borisa Kidriča«, katere po­ krovitelj je naše podjetje, so si od zaključka šolskega leta ogledali naše gradbišče avtoceste. Iz Kopra: Enota Koper je pričela z deli na zazidalnem sta­ novanjskem kompleksu v Ankaranu. Tu je predvidena gradnja naselja stanovanjskih hiš z vso komunalno ure­ ditvijo, trgovinami in. drugimi lokali ter vrtcem in drugimi objekti družbenega standarda. V prvi fazi bo­ mo zgradili nekaj večstanovanjskih objektov ter kana­ lizacijo in vodovodno omrežje in električno omrežje. Iz Anhovega: V Anhovem je bil od 21.—23. junija sestanek ju­ goslovanskega podkomiteja za hidrotehnični beton. Na sestanku so sodelovali največji jugoslovanski strokov­ njaki iz te smeri. Na sestanku sta bili tudi naša stro­ kovna sodelavca Marjan Cigoj, dipl. gr. ing. in Anton Šajna, dipl. gr. ing. Po končanem sestanku so si stro­ kovnjaki ogledali nekatere hidro tehnične objekte na Soči, med drugimi tudi gradnjo HE Ajba. O kvaliteti del na tem objektu so se pohvalno izrazili. Dva stanovanjska stolpiča v Kanalu sta pokrita. Oba bosta končana in pripravljena za vselitev letos v novembru mesecu. Iz Nove Gorice: Strojni park je v zadnjih dveh mesecih obogatel za 4 buldožerje TG 90 in 4 TG 170, nadalje za en bager Orenschtein Coppel s kapaciteto 1,80 m3 s tremi pri* ključki. Dobili pa smo tudi dva električna agregata ka­ pacitete 17,5 KVA. Avtopark se je povečal za en Mercedes vlačilec in en navadni kamion 15 ton, v prometu pa sta že tudi dva Mercedesa avtomikserja za beton kapacitete 6 m3 betona. Že jeseni odprt oddelek gradbene poklicne šole v Ajdovščini Prizadevanja primorskih gradbenih podjetij so se uresničila. V Ajdovščini bo že v septembru začel z de­ lom oddelek gradbene poklicne šole, ki ga odpira Grad­ beni šolski center Borisa Kraigherja iz Maribora. Sedež oddelka bo v prostorih gimnazije Veno Pilon v Ajdovščini, ki bo poleg prostorov nudila tudi preda­ vateljski kader za splošne predmete. Strokovne pred­ mete pa bodo predavali gradbeni inženirji SGP »Go­ rica« iz Nove Gorice in SGP »Primorje«, iz Ajdovščine. Začetek bo skromen, saj višjih letnikov letos ne bo. Letos bodo le prvi razredi: v septembru dva zidar­ ska in tesarski razred; februarja . pa še ostali razredi, da se zagotovi kontinuiteta dela. Med šolanjem bodo učenci stanovali v dijaškem domu v Ajdovščini, ki lahko sprejme takoj 50 učencev. Mnogi pa se bodo vozili ali stanovali doma, saj jim bližina šole to omogoča. Od oddelka gradbene poklicne šole v Ajdovščini si mnogo obetamo, saj Primorska združuje več grad­ benih podjetij, ki se borijo s pomanjkanjem kvalifi­ ciranih delavcev. Prav z bližino šole pa bodo odstranjeni še zadnji pomisleki, ki so mlade fante odtujevali gradbenim po­ klicem. Seveda pa na oddelek v Ajdovščini ne smemo gle­ dati statično. Razviti se mora v gradbeni šolski center Primorske, ker bo le tako kos vse zahtevnejšim nalo­ gam, ki mu jih bo postavljala gradbena operativa na Primorskem. NOVEJŠI USPEHI GIP INGRAD CELJE N A LICITACIJAH Z deli, ki smo jih prenesli za dokončanje v letoš­ nje leto in z novo prevzetimi deli imamo že prevzetih del 84fl/o v okviru celotnega podjetja. Ne bo problem prevzeti še nadaljnjih 16 % del, kolikor nam manjka do izpolnitve letnega finančnega plana. V letošnjem letu nam je uspelo dobiti tudi več po­ membnejših investicijskih del. Največja med njimi je izgradnja tovarne izolacijskih materialov v Laškem. Investitor Rudnik Laško je bil prisiljen, da preusmeri svojo proizvodnjo na druga rentabilne j ša področja. Investitor je skupno s svojimi sodelavci izdelal raz­ vojni program svoje bodoče dejavnosti. Pri izdelavi projektne zasnove mu je priskočila na pomoč naša pro* jektivna služba. V investicijo so vključene montažne hale Nove Gorice v izmeri ca. 5700 m2, aneks z obrat­ nimi pisarnami, garderobami in sanitarijami, energet­ skimi objekti in celotna zunanja ureditev. V dolgih in težavnih razgovorih, predvsem v razgovorih s pred­ stavniki banke, nam je uspelo pridobiti to delo. Rok» za to investicijo so zelo ostri in bo potrebno vložiti veliko truda in naporov, da bomo investitorja zado­ voljili. Naslednje delo, ki smo ga pridobili z direktno od­ dajo del, je pletilnica za tovarno nogavic v Polzeli. Ta investicija obsega dve montažni hali Nove Gorice v izmeri ca. 2000 m2 in aneks. Ta dela lepo napredujejo. Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice je letos razpisalo zbiranje ponudb za halo vratarnice v Slovenskih Konjicah in hale mizarske delavnice v Oplotnici. Mizarske delavnice v Oplotnici, kar pred­ stavlja dejansko obstoj sektorja Konjice. S stolpičema v Zrečah, kolikor jih bomo izvajali za trg, bo pa lahko že 100 °/o zasedel svoje kapacitete. Tudi te hale v Oplot­ nici so montažne v izvedbi Mol iz Nove Gorice. Mon­ tažne hale iz Nove Gorice so se pokazale na gradbe­ nem tržišču kot zelo konkurenčne. Rok montaže je zelo kratek, tako da tudi v roku montaže lahko konkuri­ rajo jeklenim konstrukcijam, prav tako pa v ceni. Investitor Avto Celje je imel zbiranje ponudb za izgradnjo druge etape servisnih remontnih delavnic v Celju. Uspelo nam je dobiti to velika investicijo s ca. 5000 m2 hal z aneksi. Nosilna konstrukcija je jeklena, v isti izvedbi kot je prvotna hala. Investitor želi, da bi se v surovo izgrajeni hali do III. faze, vršil letošnji obrtni sejem v času od 28. 9. do 8. 10. 1972. Začetna dela na temeljih bodo pokazala, v kolikor je to sploh izvedljivo. V ostri konkurenci nam je uspelo dobiti oba mo­ stova čez Savinjo v Celju in sicer v podaljšku Čopove ulice in na Polulah. Rok za most v Čopovi je 10. no­ vember 1972, za most na Polulah pa deset dni kasneje. Širina mostov s hodniki je ca. 10 m, dolžina pa ca. 80 m. Tudi za izvedbo te naloge bo potrebno vložiti ve­ liko truda. Dolga leta smo bili izvajalci vseh proizvodnih in­ vesticij za AERO v Celju. Pri letošnjem zbiranju po­ nudb za dve proizvodni hali v Ipavčevi in na Maribor­ ski cesti, smo bili cenejši ponudniki za obe hali. Inve­ stitor se je odločil, da odda halo v Ipavčevi ulici (ca. 1400 m2) Gradisu, halo na Mariborski cesti pa Ingradu (ca. 2000 m2). Projekt za halo v montažni izvedbi Nova Gorica se izdeluje v naši projektivni službi. Rok za izvedbo objekta je 4 mesece. Sektor Žalec letos na svojem področju nima ravno preveč dela. Zato mu bo zelo dobrodošla izgradnja no­ ve šole v Šempetru v Savinjski dolini. Šola je pridob­ ljena na ostri licitaciji. Objekt obsega cca 1200 m2 pro­ storov in ima rok dokončanja 1. avgusta 1973. Razen zgoraj navedenih objektov smo pridobili v izvajanje še dosti manjših investicij, ki jih pa tu ne navajam posebej. Poleg tega so tu še investicije v sta­ novanjski gradnji, ki jih izvajamo za trg. N A D A LJEV ATI ŠTUDIJ Z A V SAK O CENO V zvezi s tem zelo perečim vprašanjem je v avgu­ stovi 172. številki »Gradisovega vestnika« pod gornjim naslovom tale aktualni sestavek: »■Že dve leti opažamo, da študenti — štipendisti srednjih šol ne izpolnjujejo svojih obveznosti do de­ lovne organizacije. Vsi želijo nadaljevati študij na uni­ verzi. Če bo šlo tako naprej, čez nekaj let ne bomo več imeli srednjega tehničnega kadra. Nekaj je narobe ali v miselnosti mladine, ali v politiki štipendiranja, morda pa v celotnem sistemu srednjega šolstva? »Obveščam vas, da imam namen nadaljevati študij na gradbeni fakulteti v Ljubljani, zato dela (službe) ne morem nastopiti s 15. 7. 1972, kot mi je bilo z odločbo določeno. Prosim Vas za razumevanje v moji želji po nadalj- nem študiju. Pozdrav! N. N. Taka in podobna pisma so nam poslali vsi štu- dentje-štipendisti gradbenih srednjih šol, ki so letos končali študij na gradbeni tehnični šoli v Mariboru, Celju in v Ljubljani in bi marali po končanem študiju nastopiti delo. Že tako majhen priliv srednjega tehničnega kadra komaj zadovoljuje funkcionalne potrebe nemotenega poslovanja in vsako nesorazmerje in pomanjkanje de­ ficitarnih poklicev vnaša v podjetje elemente nego­ tovosti. Razumemo zavzetost mladih ljudi in težnje po višji oziroma visoki izobrazbi, toda delovne organizacije šti­ pendirajo srednje tehnične kadre zato, da bi te kadre tudi imele. Če bomo tako nadaljevali, mlajših kadrov s končano srednjo tehnično šolo čez nekaj let sploh ne bo. Imeli bomo samo delovodje in diplomirane gradbene inženirje. Res da razlike v socialnem položaju ne bi smele biti vzrok, da talentiran in marljiv študent ne bi mogel prestopiti praga univerze — toda delovna organizacija vendar ne more skoraj deset let štipendirati študenta, še posebno ne, ker ni nobene garancije, da se bo štu­ dent po končanem desetletnem študiju tudi zaposlil v delovni organizaciji, ki je vanj investirala nekaj mili­ jonov starih dinarjev. Vprašujem se, ali se štipendiranje srednjega kadra sploh splača? Res je, da morajo štipendisti, ki svojih obveznosti do podjetja niso izpolnili, vračati štipendije, toda mi potrebujemo žive ljudi in ne številk. Kje so to­ rej vzroki? Morda v težnji mladih ljudi, da bi postali gradbeni inženirji? Morda v nagrajevanju srednjega tehničnega kadra, ali pa je nekaj narobe v sistemu srednje in vi­ sokega šolstva? Če je temu tako, potem postaja gradbena fakulteta »množična šola« in bo zato bolj zahtevna in odgovorna delovna mesta potrebno v bodoče zahtevati tretjo stop­ njo tj. magisterij oziroma četrto stopnjo t. j. doktorat znanosti. Ali res? 2,698.475 toin-km 2,698.475 ton-km so v letošnjih šestih mesecih pre­ vozili šoferji Gradisovega strojno-prometnega obratai In njihovi problemi? Prevelike izgube časa zaradi nakladanja in razkladanja, tarejo jih večji življenjski stroški in znižane dnevnice ne zadostujejo. Treba bo spremeniti pravilnik in jim urediti cenejšo prehrano, zlasti v turističnih krajih. PRO IZVO DN A H A L A Z A INDOS Podjetje Indos — industrija transportnih in hidrav­ ličnih strojev se je zaradi vse večjega povpraševanja po viličarjih odločilo za povečanje proizvodnje teh strojev. Zato so se odločili za izgradnjo nove proizj- vodne hale in tehnično proizvodnega dela. Vodja grad­ bišča pove o težavah: »Začeli smo februarja letos. Delali smo lepo po planu, dokler nista nastopili dve zelo kritični obdobji gradnje. Najprej že splošno znana »cementna kriza«. Primanjkovalo je predvsem vrečnega cementa, katere­ ga pa smo mi toliko potrebovali. Nabavna služba je bila tokrat res na svojem mestu. Zagotovila nam je zadostno količino cementa. Seveda pa je bilo iskanje in poizvedovanje toliko*, da se je s tem nekoliko po» dražila tudi gradnja. Drugo tako kritično obdobje je bilo zaradi splošnega pomanjkanja opečnih izdelkov. Kot da jih ne bi še nikoli izdelovali! Tudi tokrat je bilo potrebno poseči malo globje v žep, da smo dobili nujno potrebno opeko. Ker sta oba objekta že v III. fazi izgradnje, upamo, da do podobnih nevšečnosti ne bo več prišlo. Na objektih so že obrtniki instalterji, tako da bosta objekta gotova do roka, to je sredine decembra. Indos bo s to novo proizvodno halo, velikosti 50 X 25 m, zelo povečal svojo kapaciteto. Sama konstrukcija proizvodne hale je armirano betonski skelet Strešna konstrukcija je polmontažna, pokrita s siporex plošča­ mi. Tudi tehnično proizvodni del je armirano betonski skelet, le da ima kar štiri etaže. Velikost tega objekta je 50 X 11 m. Etaže so konstruirane po dvoranskem si­ stemu, tako da investitor lahko izrazi svoje želje glede namestitve predelnih sten. MILIJON TON ASFALTA V ČRNUČAH Kolektiv asfaltne baze Črnuče SGF »Slovenija ce­ ste« je 14. julija t. 1. proslavil pomemben dogodek. Ta dan je od postavitve naprav konec leta 1963 za proiz­ vodnjo vseh vrst asfaltnih mas z bazo »Marini« kapa­ citete 100 ton mase na uro steklo skozi mešalec skupno 1,000.000 ton asfalta. Vlak, ki bi popeljal to količino proizvedenega as­ falta, bi moral imeti v kompoziciji 50.000 dvajsetton- skih vagonov. Oziroma s to količino asfalta bi lahko zgradili ca. 550 km dolgo vozišče ceste I. reda, kar predstavlja skoro relacijo Ljubljana—Beograd. Asfaltni obrati pokrivajo s svojo proizvodnjo ob­ močje Ljubljane in okolice. Njen akcijski radius sega na vzhodu do Trbovelj, Mokronoga, Trebnjega, na jugu do Kočevja, Broda na Kolpi in Prezida. Na zapad do Postojne, Cerknice, Idrije, Žiri in na severu do Škofje Loke, Brnika, Kamnika. Poleg lastnega vgrajevanja s tremi finišerskimi grupami in dvema ročnima za manjša dela, baza Čr­ nuče odproda ca. 52 °/o celokupne proizvodnje asfalta astalim podjetjem, ki sama vgrajujejo asfalt. Baza v Črnučah je le ena od šestih, ki jih ima SGP »Slovenija ceste« Ljubljana (na terenu po Jugo­ slaviji in inozemstvu so še dve bazi po 150 ton/h, ena 100 ton/h in dve po 30 ton/h, skupno ca. 640 ton na uro). Asfaltni obratli sistematično spremljajo potrebe po asfaltnih masah na širšem področju ter z modernim laboratorijem spremljajo kakovost vseh prevzetih del. Zato predvidevajo v dveh do treh letih popolno mo­ dernizacijo oz. zamenjavo obstoječe baze Marini v Čr­ nučah ter b!i tako nastala na isti lokaciji sodobna to­ varna asfaltnih mešanic za širše področje Ljubljane. SPREMLJANJE IZGRADNJE AVTOCESTE Že v prejšnji številki GV smo poročali, da je naj­ večji del II. etape izgradnje avtocest v Sloveniji prer vzelo SGP »Slovenija ceste«. O tej veliki zaupani na­ logi pišejo v številki 45—46 njihovega časopisa KO­ LEKTIV med drugim tudi o operativnem planu ter zasledovanju poteka del in sicer: »Pni tako obsežnih delih je za kontinuiteto del nujno detajlno preštudirati in obdelati operativni plan. Zavedamo se, da nam bodo ta dela tudi velika šola za bodočnost, saj je predvidenih nekaj za nas pomembnih tehnoloških postopkov kot so: kemična stabilizacija zemljin v tako velikih količinah, plastične drenažne cevi itd. Zaradi obsega del moramo izboljšati in po­ ceniti tudi našo standardno tehnologijo, zato pa bomo morali nabaviti nekaj nove najmodernejše mehaniza­ cije. Ker želimo sproti Zasledovati proizvodnjo, priprav-) ljata naša priprava dela in računski center vse potreb­ no za efektno sodelovanje z operativo. Podatki, doblje­ ni na ta način, nam bodo v veliko korist pri novih kal­ kulacijah in neposredno pri novih licitacijah. Poleg tega nam bo vsak trenutek jasna slika o napredovanju del in vsak zastoj bo mogoče planirano po najlažji poti nadoknaditi. Dogovarjamo se že tudi z vsemi proiz­ vajalci gradbenih materialov o povečani dobavi po­ trebnih količin in to apna, cementa, elektrofiltrskega pepela, betonskega železa, plastičnih drenažnih cevi, itd., katere bomo v ogromnih masah potrebovali pri gradnji avtoceste. Dogovori tečejo tudi o aranžmajih za prevoze, predvsem specialna vozila z večjo tonažo. Zavedati se moramo, da nam bo uspelo zaupano nam nalogo pravočasno in kvalitetno izvršiti le, če ji bomo kos tako po organizacijski kot tehnološki plati. Prepričani smo, da bomo ob popolni angažiranosti nas vseh to nalogo uspešno izvršili in tako opravičili za­ upanje, katerega smo deležni z dodelitvijo tako obsež­ nega in zahtevnega dela. GRADNJE NA LETALIŠČU BRNIK V isti številki beremo: »Po obsežnih pripravljalnih delih v mesecu marcu smo aprila letos začeli z gradnjo hangarja za letalsko družbo Inex-Adria Aviopromet iz Ljubljane. Hangar in nepokrita delovna površina, ki obsega skoraj 4000 m2, bosta služila za vzdrževanje in popra­ vila letal DC-9. Do sedaj so morali ta dela opravljati na prostem, kar predstavlja poseben problem v mrzlih zimskih dneh. Hala je visoka 16 m, dolga pa 48 m in ima 38 m razpona. Po konstrukciji se ne razlikujejo od hal, ki j|ih je naše podjetje gradilo za Javna skladišča v Ljub­ ljani in Novem mestu, na Duplici za »Stol« Kamnik in za »Avtotehno« v Ljubljani Pomembna razlika pa je v tem, tovrstna gradnja na Brniškem letališču je še enkrat višja od omenjenih in ima za nekaj metrov večji razpon. Zaradi večje višine, smo se odločili za dviganje 6,2 tone težkih nosilcev — lokov s specialnimi avtodvigali Ne le hitrejša montaža, pač pa predvsem večja varnost sta bili osnovni merili pri odločitvi za to varianto z ozirom na dosedanji način dviganja z ve­ rižnimi dvigali. Avtodvigali, ki smo si ju izposodili pri »Javnih skladiščih«, sta istočasno dvigala vsak svojo polovico ločenega nosilca. Po dveh dneh je bila uspešno za­ ključena montaža 5 lokov, preostale lope pa smo mon­ tirali v sredini junija. Uporabili smo tudi 4 radijske postaje Vokii-Toki, brez katerih si točne in varne montaže na taki višini sploh ne moremo predstavljati. Gradnja objekta je razdeljena v dve fazi in to kot prva faza izgradnja hangarja, tej pa bodo sledila še gradnja poslovnih prostorov, v treh etažah v samem hangarju. Bogdan Melihar i i strokovnih revij io časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1971. Št. 4 Mgr. Ing. M u r a v l j o v : Torzija armirano-betonskog štapa kružnog preseka na bazi predpostavke o vi- sokoelastičnom ponašanju betona. Str. 3—7, 4 sl. Prof. Ing. V. K o r a ć : Razvoj cementne inđusti'ije Jugoslavije. Str. 8—18, 6 sl. Ing. B. G o l i č : O delatnosti jugosl. društva za me­ haniku stena i podzemne radove. Str. 19—27. Bibliografija. Str. 28—36. Kongresi — Savetovanja — Simpozijumi — Kolokvi- jumi. Str. 37—38. Iz jugosl. nacion. komiteta za visoke brane. Str. 38—39. Iz jugosl. društva za mehaniku stena i podzemne ra­ dove. Str. 39. IZGRADNJA — Beograd, 1972. Št. 7 Akademik prof. Dr. Ing. K. S z e c h y : O moči noše­ nja šipova. Str. 1—6, 8 sl. Ing. M. D e b e l j k o v i č : Prikaz nekih izvedenih temelja mašina (II). Str. 7—18, 19 sl., 6 tab. Ing. M. C v e t k o v i č : Primena metoda varijacione statistike pri obradi fizičkih i fizičko-mehaničkih karakteristika tla. Str. 19—26. 4 sl., 7 tab. Ing. M. M a r j a n o v i č : Izgradnja glavne hale fa­ brike šavnih cevi u Uroševcu. Str. 27—37, 19 sl. Ing. S. M i r k o v i č : Složeni uticaji toplote i difuzije pare na'konstrukcije (I). Str. 38—44, 4 sl. 5 tab. Ing. R. R a d o v a n o v i č : Objekti na putu Kosovska Mitrovica—crnogorska granica. Str. 45—48, 14 sl. Dr. Ing. arh. M. K o j o v i č : Sistemski pristup reša- vanju stambene izgradnje. Str. 49—51. Ing. M. N i k o l i č : Vesti i saopštenja. Str. 52—53. S. K u b u r o v i ć : Gradjevinarstvo na zagrebačkom velesajmu. Str. 54—57, 7 sl. Pregled periodike i knjiga. Str. 58—59. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1972. Št. 7 Rešenje o postavljenju direktora Jugosl. zavoda za standardizaciju. Str. 159. Ing. Dj. L i s i c a : Stvaranje medjunarodnih sistema za osiguranje kvaliteta u elektrotehnici. Str. 161—163. Ing. M. R i s t i č : Potrošačka roba i pitanja standar­ da kvaliteta. Str. 163. Predloži standarda za javnu diskusiju. Str. 164—172. Anotacije predloga standarda. Str. 173—176. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumentacija. Str. 177—178 Novi objavljeni jugosl. standardi (Služb, list SFRJ br. 58. od 22. 12. 71.). Str. 179— 180. Novi jugosl. standard JUS A. FO. 001—1971: Obrada informacija. Definicije pojmova. Str. 180. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1972. Št. 229 ILG — 481. Proizvodnja u gradjevinarstvu u januaru 1972. g. 4 str. ILG — 485. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja februara 1972. g. 4 str. ILGt- 486. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u decembru 1971. g. 2 str. ILG — 487. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u januaru 1972. g. 2 str. DGA — 1200. Društveni dogovor o osnovnim načelima i kriterijumima za regulisanje terenskog dodatka organizacija udruženog rada — učesnika u izgrad­ nji gradjevinskih objekata. 4 str. DGA — 1201. Rezultati poslovanja grad j e vinarstva :i industrije gradjevinskog materiala u 1971. i očeki­ vanja u 1972. godini. 14 str. TKD — 196. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra­ djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u 1970. g. 16 str. TKD — 197. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra­ djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u 1971. g. 18 str. TKD — 198. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra­ djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u januaru 1970., 1971. i 1972. godini. 10 str. TKD — 199. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra­ djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u febru­ aru 1970., 1971. i 1972. godini. 10 str. TKD — 200. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra­ djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u martu 1970., 1971. i 1972. godini. 10 str. TKD — 201. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra­ djevinskog materiala za teritoriju SFRJ u- aprilu 1970., 1971. i 1972. godini. 10 str. TKD — 202. Cene gradjevinskog materijala u febru­ aru 1972. godine. 28 str. NASE GRADJEVINARSTVO — BEOGRAD, 1972. St. 5 Ing. airh. M. R a d a n o v i č : Razvojni plan 'aerodro­ ma »Beograd«. Str. 121—130, 3 sl. Dr. Ing. R. R o s m a n , prof univ.: Analiza trocrtno simetričnih višekatnih zgrada primjenom kompju­ tera. Str. 131—135, 6 si. Ing'. S. B u b n o v : Nove metode seizmičke mikrorajo- nizaciije. Str. 136—140, 4 si. Ing. G. I v a n o v : Prilog proučavanju provirnih voda na levom boku brane »Globočka«. Str. 140—144a, 4 sl., 1 tab. U istom broju Tehnike: Dr. D. J a n i č i ć : Integrisanje preduzeća i poslovno povezivanje sa inostranim partnerima. Tehnika 6/1972, str. 121—126. Ing. D. S u n j i ć : Predlog akcionog programa privrede u godini kvaliteta. Tehnika 6/1972, str. 127—130. Ing. D. J o v a n o v i č , prof. univ. Mašinska doba i obrazovanje (II.). Tehnika 6/1972, str. 130—131. Stručne knjige i časopisi. Tehnika 6/1972, str. 144c — 144đ. Pripreme Kongresa o saobraćaju i vezama Jugoslavije. Saobraćaj 6/1972, str. 181—186. Dr. Ing. J. A n d r i j a š e v i ć : Ekonomska efektivnost nauke u industriji. Organizacija rada 6 (1972, str. 121—126. Ing. V. M a r k o v i č : Rukovodilac — prostorno i vre­ menski najbliži instruktor. Organizacija rada 6/1972, str. 127—130. Dr. M. J o v i č e v i ć , docent: Rezultati istraživanja medicinsko-psiholoških faktora u radnom träuma- tizmu. Organizacija rada 6/1972, str. 139—143. Ing. A . S. vesti XIV. KONGRES ZVEZE JUGOSLOVANSKIH LABORATORIJEV ZA RAZISKAVO IN PREISKAVO MATERIALOV IN KONSTRUKCIJJ (SJL) V času od 23. do 26. oktobra 1972 bo v Haludovu pri Malinski XIV. kongres Zveze jugoslovanskih laboJ ratorijev za raziskavo in preiskavo materialov in kon­ strukcij (SJL). Ta kongres bo izmenoma po re­ publikah in je tako po vrstnem redu vloga gostitelja letošnjega kongresa pripadla SR Hrvatski. Program kongresa obsega: — letno skupščino SJL, — simpozij o uporabi sodobnih dosežkov v našem gradbeništvu na področju materialov in konstrukcij. Namen simpozija je ta, da se strokovna, javnost se­ znani z razvojem naših raziskovalnih orgnizacij v zad­ njem triletnem obdobju od XIII. kongresa SJL dalje, hkrati pa da se na širokem znanstvenem forumu osvetli aktualna problematika nadaljnjega razvoja in napredka gradbeništva. Orientacijski program kongresa 23. X. 1972: — Odprtje kongresa in pozdravi. — Zbirni referat in diskusija o temi »Tehnična re­ gulativa in zakonodaja na področju gradbeništva«. — Zbirni referat in diskusija o temi »Položaj raz­ iskovalnih organizacij in znanstveno raziskovalnih ka­ drov v novih pogojih«. 24. X. 1972: — Dopoldne: Letna skupščina SJL. — Popoldne: Zbirni referat in diskusija o temi »Teoretične in eksperimentalne raziskave materialov in konstrukcij«. 25. X . 1972: Dopoldne: Zbirni referat in diskusija o temi »Novi in izpopol­ njeni materiali (tehnologija, uporaba)«. Popoldne: — Zbirni referat in diskusija o temi »Nove in iz­ popolnjene konstrukcije« — visoke in nizke gradnje. 26. X. 1972: Dopoldne: — Zbirni referat in diskusija o temi »Izpopolnitev raziskovalnega dela s posebnim ozirom na uporabo elektronike«. Popoldne: — Zbirni referat.in diskusija o temi »Tehnična regulativa — strokovni del«. Vse podrobne informacije daje in sprejema pri­ java organizacijski odbor kongresa, Savez jugosloven- skih laboratorija za istraživanje i ispitivanje mate­ rijala i konstrukcija, Beograd, Kneza Miloša 9. -fl B. F. POSVETOVANJE O GRADNJI CEST Nemška strokovna organizacija Forschungsgesell­ schaft für das Strassenwesen E. V. s sedežem v Kölnu prireja vsakoletna strokovna posvetovanja (Strassen- bautagung), ki nudijo udeležencem izredno priložnost, da se podrobno seznanijo z mnogostransko dejavnostjo in raziskovalnimi deli na področju gradnje cest, pred­ vsem v državah Zahodne Evrope. Po tej poti posta­ nejo najširšemu krogu interesentov dostopni najnovejši razvojni dosežki v praksi in teoriji. Letošnja Strassenbautagung bo v času od 11. do 13. oktobra 1972 v Stuttgartu. V naslednjem podajamo sumarni pregled programa in predavanj na tej prire­ ditvi ter želimo s tem posredovati najnujnejšo infor­ macijo interesentom iz naše države. 11. oktober 1972: Otvoritev posvetovanja v Beethovnovi dvorani Lie­ derhalle. Pozdrav predsednika Društva za ceste. Pozdrav ministra za gospodarstvo, prevoze in pro­ met deželne vlade Baden — Würtemberg dr. Rudolfa Eberla. Pozdrav župana mesta Stuttgart dr. Amulfa Kletta. Predavanje: Dr. Ing. A. Böhringer, Forschungs­ gesellschaft für das Strassenwesen in nadaljnji razvoj njenih nalog. Predavanje: Dr. Lauritz Lauritzen, zvezni mini­ ster za promet, poštne in telefonske zveze, Gradnja mest in stanovanj. Popoldne sledi vrsta specialnih predavanj in po­ ročil pod skupnim naslovom: Razvoj cestnega prometa in izgradnja cestnih mrež do leta 1985. Predavali in poročali bodo: za Francijo: M. Thiebault, Ecole Nationale des Pontes et Chaus- sees, Paris za Nizozemsko: J. W. Tops, Rijkswaterstaat, Gravenhage za Italijo: Dr. Ing. E. Santucci, Consiglio di Amministrazione Autostrade, Roma za Avstrijo: Dipl. Ing H. Schmelz, Ministerium für Bauten und Technik, Wien za Svico: Dipl. Ing. J. Jacob, Eidg. Amt für Strassen und Flussbau, Bern za Nemčijo: Dr. Ing. W. Heubling, Bundesverkehrsministerium, Bonn. 12. oktober 1972 Predavanja na tematiko: Napredek v tehniki grad­ nje cest. Kratka poročila o novih raziskovalnih rezultatih. Dipl. Ing. W. Schulte, Bundesanstalt für Strassen- wesen, Köln: —• Dolgotrajna opazovanja na cestah v odvisnosti od prometne obtežbe. Dipl. Ing. K. Schulze, Technische Universität Mün­ chen : — Določitev preiskovalnega postopka za ugotavlja­ nje obrabe na osnovi obrabnih meritev na 46 poskusnih poljih državne avtomobilske ceste Salzburg—München. F. O. Schuster, Bundesanstalt für Strassenwesen. Köln: — Izkušnje z betonskimi prevlekami brez fug. Dr. Ing. W. Brand, Beratungsteam Bens berg: — Opazovanja na poskusnih odsekih z gramoznimi nosilnimi sloji. Dr. Ing. R. Floss, Bundesanstalt für Strassenwesen, Köln: — Geometrij ski kriteriji pri izbiri in dimenzio­ niranju cestnih utrditev. Prof. E. Nakkel, Bundesanstalt für Strassenwesen, Köln: — Uporaba asfaltnega zgornjega ustroja. Dr. Ing. J. Eisenmann, Technische Universität Mün­ chen: — Razvojne tendence pri betonskih cestiščih s po­ sebnim ozirom na nosilnost celotne konstrukcije. Prof. Dr K. Krenkler, Universität Stuttgart: — Nove raziskave in spoznanja o bitumenu. Dipl. Ing. J. Scheiblauer, Oberste Baubehörde Mün­ chen: — TVT v praksi. | Dr. Ing. K. Schulze, Techniche Universität Berlin: — Meritve oprijemljivosti in hrapavosti na cestah z nihalnim aparatom in merilcem iztoka — nove iz­ kušnje. Dipl. Ing. H. Höhner, Bundesansalt für Strassen­ wesen Köln: — Poizkusi s prevlekami iz umetnih mas na be­ tonskih cestiščih. Min. Rat H. Vogt, Bundesverkehrsministerium Bonn: —i Zemeljska dela v zvezi z vzdrževanjem c rat. Dir. G. Ascher, Bezirksamt Hamburg: —• Problemi geotehnike in odvajanja vode pri nizkih gradnjah v mestih. 12. oktober 1972: Predavanja na tematiko: Napredek v tehniki cest­ nega prometa. Kratka poročila o novih raziskovalnih rezultatih. Min. Rat F. Busch, Bundesverkehrsministerium Bonn: — Novi prerezi za zvezne daljinske ceste. Dir. G. Koppel, Strassenbauamt München: — Novi predpisi RAL. Dr. Ing. R. Lamm, Universisität TH Karlsruhe: — Vplivi vozne dinamike na hitrost in nezgodno situacijo. Dipl. Ing. J. Boesefeldt, Ing. Büro Aachen: — Optimalizacija cestnih projektov s pomočjo ra­ čunalništva. Dr. Ing. E. Knoll, Autobahnamt Frankfurt: — Možnosti in pogoji vplivanja na promet na avtocestah. Dr. Ing. G. Hoffman, Techn. Universität Berlin: — Koordinacija svetlobnih signalnih naprav s pomočjo računalnika. Dr. G. Schreiber, Bundesamt für Strassenwessen Köln: — Svetlobno tehnični problemi pri oblikovanju prometnih znakov. Min. Rat E. Carell, Bundesverkehrsministerium Bonn: — Gradnja cest v okviru zveznega prostorskega programa. Dr. Ing. G. Steierwald, Universität Stuttgart: — Pomen prometa ob koncu tedna za dimenzioni­ ranje prometnih naprav. Dr. Ing. E. Kutter, Techn. Universität Braun­ schweig: — Ugotavljanje prometnih tokov na demografski podlagi. Dr. Ing. R. Wiedemann, Universität TH Karlsruhe: — Možnosti za simulacijo odvijanja prometa na prostih odsekih cest. Dr. Ing. K. Lenz, Bundesanstalt für Strassenwesen Köln: — Vpliv tovornih vozil na potek prometa. Dr. Ing. E. Hiersche, Bundesanstalt für Strassen­ wesen Köln: — Izkušnje pri preizkušanju cestnih oznak. Iz gornjega informativnega programa vidimo izred­ no pestrost in široko vsebino pripravljenih referatov, medtem ko imena referentov zagotavljajo izredno Kva­ liteto posvetovanja. Med posvetovanjem so predvideni tudi strokovni ogledi gradbišč v bližini Stuttgarta, in sicer: 13. oktobra 1972: — Ogled gradnje nove avtoceste na odseku Heil­ bronn—Tauberbischofsheim. —■ Ogled cestnih in inženirskih del na odseku Böblingen—Ulm—Memmingen. — Ogled prometnih naprav v mestu Stuttgart. B. F. vesti iz ZGIT Na podlagi dopisa št. 117-9/72 okrožnega sodišča Ljubljana in predloga komisije za izdelavo kriterijev za sodne izvedence gradbeništva, ki je bila imenovana na seji G. O. ZGIT dne 5. junija 1972 o b j a v l j a m o kriterije za prijavo kandidatov za sodne izvedence gradbeništva Kandidat se lahko prijavi za eno ali več ožjih pod­ ročij gradbeništva, v katerih želi opravljati dolžnost sodnega izvedenca npr. v projektiranju, izvajanju grad­ benih del, statiki, kalkulacijah itd. Strokovna usposobljenost kandidata za ožja pod­ ročja mora biti dokumentirana z ustreznimi referen­ cami in priporočili. Kandidat za strokovnega izvedenca mora imeti strokovni izpit. Po strokovnem izpitu mora imeti kan- dat najmanj že 10 let delovne prakse v gradbeništvu. Kandidat mora biti moralno neoporečen. Za izvedenske posle se lahko prijavijo analogno tudi institucije kot pravne osebe (npr. ZRKM, Inštitut za metalne konstrukcije itd.). Kandidati se lahko prijavijo v roku enega meseca po objavi v Gradbenem vestniku na naslov: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije — Ljub­ ljana, Erjavčeva 15. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije KNJIŽNI TRG V tisku je in bo letošnjo jesen izšel pri Zvezi grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije: PRIROČNIK ZA DIMENZIONIRANJE ARMIRA­ NOBETONSKIH KONSTRUKCIJ — I. DEL Dimenzioniranje po metodi dovoljenih napetosti — teorija elastičnosti. Avtorja sta: inž. Rajko Rogač in inž. Franc Saje — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Skrbno računalniško delo sta opravila na račun­ skem centru FAGG mag. inž. P. Fajfar in inž. I. Ko­ vačič. Pri recenziji rokopisa so sodelovali: prof. inž. Svet- ko Lapajne, prof. dr. inž. Srdan Turk, inž. Viktor Turn­ šek in inž. Stane Terčelj iz Zavoda za raziskavo mate­ riala in konstrukcij v Ljubljani. Jezikovna redakcija prof. Bogo Fatur. Prvi del Priročnika obravnava dimenzioniranje enojno in dvojno armiranega pravokotnega in rebra­ stega prereza s tlačno ploščo na enoosni upogib brez oz. z osno silo (velika ekscentričnost). V začetku vsa­ kega poglavja so podana kratka izvajanja ustreznih izrazov za dimenzioniranje tako pravokotnega kakor tudi rebrastega prereza s tlačno ploščo. Vsa izvajanja izhajajo iz osnovnih predpostavk teorije elastičnosti. S pomočjo dobljenih izrazov so za praktični račun pri­ pravljene ustrezne tabele, katerih uporaba je ob koncu vsakega poglavja ilustrirana s primeri. Tabele so izra­ čunane z elektronskim računalnikom. Uporabljene oznake so usklajene z oznakami, ki jih priporoča Evropski komite za beton »CEB«, kar so priporočali tudi recenzenti. Da bi se jih lažje navadili, je v začetku priročnika navedena ustrezna legenda. Prvi del priročnika bo obsegal ca. 200 strani teksta in tabel in bo nepogrešljiv pri izvajanju novega pra­ vilnika o tehničnih ukrepih za armirani in prednapeti beton, ki je že od 19. XI. 1971 v veljavi, od 6. II. 1972 pa obvezen na celotnem območju SFRJ. Novi pravilnik namreč določa nove dovoljene napetosti za beton in betonsko jeklo. Priročniku je priloženih še nekaj tabel, ki bodo koristne za hiter, praktičen račun. V našem programu je tudi izdaja II. in III. dela priročnika, kjer bosta avtorja predvidoma podala po­ stopke dimenzioniranja centrično in ekscentrično obre­ menjenih stebrov z minimalno in s statično potrebno armaturo. Priložen bo tudi izračun končne ekscentri- tete stebrov (ek) ter račun deformacij in razpok. V III. delu priročnika bo predvidoma prikazan po­ stopek dimenzioniranja armirano betonskih konstruk­ cij po metodi mejnih stanj. To delo je izredno zahtev­ no, za realizacijo programa pa je treba veliko dela in študija. Treba je dati priznanje avtorjema in recenzentom, da smo v kratkem času po izidu tehničnega pravilnika za armirani beton prišli do praktičnega priročnika, četudi v treh delih. Prednaročila zlbira Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Cena priročnika za armirani beton — I. del v pred­ naročilu do 2 0 . septembra je 6 6 . 0 0 din. Zatem pa bo priročnik 20% dražji. BODITE PREPRIČANI — NE BOSTE SE ZMOTILI! v p : ;•’ 1. • •GF Eeftnrrifhjn. ^TV O R N IC A ZA PRERADU PLASTIČNIH MASA — T R IU Kjer vam je potrebna prozornost in hkrati ugoden barvni videz, razen tega pa še trajnost in odpornost uporabljajte CETIDUR ARMIRANE PLOŠČE! Neizčrpne so možnosti za uporabo armiranih PVC plošč: — ograje za stopnišča in balkone — strehe tovarniških hal — steklene grede za cvetje in rastline — telefonske govorilnice — kioski — okenca v uradih in birojih — pregradne stene — vrata in okna itd. Z uporabo CETIDUR ARMIRANIH PLOŠČ boste iz­ pričali svoj smisel za praktično in estetsko obliko­ vanje, ker vam dovoljujejo, da dokažete svoje kre­ ativne zmožnosti. Ne pozabite: ARMIRANE PLOŠČE »CETIDUR«! — steklasta prozornost — brezhibna trdnost in odpornost — vse barve spektra priporoča vam jih proizvajalec »CETINKA« tovarna za predelavo plastičnih mas TRILJ telefoni (058) 82137 82140 telex 26-164 Yu Cimpex Predstavništva v vseh republiških središčih ..... w " : i . : » ■ - ■ . . . : f / i alp * ; | £ ! \ ’ L_ ' • f r ' m ■ ■ f-. tu H H H POJMI ZA INVESTITORJA THERAK in COPILIT sta za investitorja in arhitekta postala fiksna pojma. V stanovanjski in industrijski gradnji določata THERAK in COPILIT arhitektonsko izoblikovano sliko. Therak termo šipe in zasteklitveni elementi, sestoječi iz več ploskev ravnega stekla, ne prepuščajo v vmesne prostore niti prahu niti vlage. Copilit profilno steklo se odlikuje z veliko prosojnostjo, enostavnim vlaganjem, vremensko obstojnostjo in majhnimi vzdrževalnimi stroški. Gradite moderno, gradite racionalno, gradite ekonomično z gradbenim steklom zmogljive in na tradicijah bogate steklarske industrije Nemške demokratične republike. G L A S - K E R A M I K VOL KS E I G E N ER A U S S EN H A N DE L SB E T R I E B DER D E UT S CH E N D E M O K R A T I S C H E N REPUBLIK D D R 108 BE RL IN , K R O N E N ST R AS S E 19-19a Zastopstvo: CRO AD RI AIN VEST Export Import Zagreb, Masarykova 22 Telefon: 441 833 < j ! a s K e r a m i k w Capilii mum R U D A R S K OM E T A L U R Š K IK O M B I N A TZ E N I C A G radbeniki, pro jektanti, investitorji! VODOVODNE CEVI se v liv a p d o cen trifuga lnem postopku, ki zagotav lja popo lno hom ogenost m ate­ ria la in enake debeline sten. Izde lu je jo se z dvema vrstam a spo jev: — z nag lavkom (K o lčak) — z navo jkom (Union) N avo jk i in gum asti tesn iln i p rstan i se dobav lja jo skupa j z Union cevm i in p redstav lja jo n jihov sestavni del. FAZONSKI KOM ADI za vodovode se p ro izva ja jo po DIN in JUS standardu, a vrtan je odp rtin po norm i iz leta 1882, a li po s tandardu DIN in JUS. Cevi in fazonski kom ad i se dobav lja jo prem azani z no tran je in zunanje stran i z zaščitn im prem azom, ki je obsto jen p ro ti ko ro z iji. V zadn jih petih le tih je »RM K-Zenica« izde la l 4000 km cevi, ki so vgra jene v vodovod ih M oskve, Varšave, Prage, Kaira, Beograda, Zagreba itd. Ne pozab ite : zdrava in č ista voda samo skozi cevi »RMK-Zenica«. Uvajanje inžen iringa (p ro je k tiran je in izg radn ja vodovoda) za kom ple tne vodovodne ob jekte nudi tudi m ožnost k red itira n ja vodovodn ih cevi. Izko ris tite vse te p rednosti in zahteva jte p rospekte , k je r se boste podrobno seznanili z vsem, kar vas in teres ira . P ro izva ja lec: R udarsko-m eta lu ršk i kom bina t »RM K-Zenica« — Zenica, Željezara » llijaš« — llijaš . Rudnik i že ljezara »Vareš« — Vareš T e le fon i: 072/21 244 Telex: 43-121 YU ZELZE Poštni p reda l 141 071/70 004 071/75 002 INFORMACIJE >49 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X II I 8 - 9 Serija: NOVI MATERIALI AVGUST-SEPTEMBER 1972 Azbestno cementni koli V težnji, da osvojimo uporabo azbestno cementnega materiala za izdelavo nasilnih kolov za ojačitev pri malo nosilnih tleh, smo se oprijeli raziskovalnega dela na tem področju, o katerem v naslednjem podajamo informacijo. 1. Splošno o azbestno cementnem materialu Poplnano je, da je azbestno cementni material pri­ pravljen po postopku, kot ga uporablja azbestno ce­ mentna industrija »Salonit« Anhovo, zelo nosilen, žilav in poleg tega korozijsko zelo odporen, ter ga je poleg namenu, katerim že služi, možno uporabiti tudi za nosilne elemente. To področje dosedaj še ni bilo ustrez­ no obdelano. Navedene lastnosti usposabljajo ta material, da razmislimo o njegovi uporabi za konstrukcijske na­ mene nosilnih kolov. Azbestno cementni material ali kratko azbestce- ment je intenzivno pomešana in na zraku ali v avto­ klavih utrjena zmes azbesta, cementa in vode. Cement­ na komponenta daje novemu materialu tlačno trdnost, ki je okrepljena zaradi sodelovanja azbestnih vlaken horizontalnega azbesta. Ta dajejo materialu izredno močno natezno trdnost; ki dosega vrednosti tudi do 800 kp/cm2. Poznano je, da hrizontilna azbestna vlakna v svojih nateznih trdnostih presegajo natezno trdnost kvalitetnih jekel, saj dosegajo vrednosti 300— 320 kp/mm2. Azbestno vlakno armira azbestcement v obeh smereh, vendar dosegamo pri Hačekovem po­ stopku, kot ga uporablja naša azbestno cementna in- Sl. 1 Uklonska preiskava stikovne cevi Bi Sl. 2 Detajl porušitve ob stiku dustrija, prednostne vrednosti v eni smeri npr. pri ceveh v radialni smeri, pri salonitu pravokotno na smer valov itd. 2. Uporaba azbestno cementnih cevi za namene kolov Princip uporabe azbestno cementnih cevi za na­ mene kolov temelji na dejstvu, da je možno celotno breme, pripadajoče kolu, prenesti na spodnje nosilne plasti uporabljajoč nosilnost ostenja cevi, pri čemer namenoma cevne odprtine kola ne zapiramo, temveč kol sam stvori pred seboj na glavi ustrezno skrom- primirani in zagozdeni zemlj inski material, prek kate­ rega se vrši nosilni prenos. Lahko pa seveda kol opre­ mimo na čelu s konico ali ga zapremo z betonom. Na­ dalje odstranimo s pomočjo izplaka njegovo vsebino zemljine, lahko na čelu kola povzročimo s postopkom izplakovanja tudi večjo izpraznjeno kroglo, katero nato seveda vključno s kolom zabetoniramo in tako dobimo kole z razširjeno glavo. Lahko pa ustvarimo tudi za- injefctirane kole, ki jih dobimo na ta način, da oev pred zabijanjem po obodu povrtamo ter prek takih povrta- nih mest uvajamo injekcijsko tekočino, ki zapolni tudi vse stranske prostore ob kolu in ustvari na ta način določeno hrapavost, kar poveča nosilnost kola. Predmet naše nadaljnje informacije so samo za­ biti koli, katere smo ustvarili na ta način da jih na glavi nismo zapirali in tudi ne odstranili iz njega ma­ terial (kol št. 1 in št. 2.). Prav enak je kol št. 2, med­ tem ko je kol št. 3 zaprt na spodnji strani z jekleno konico, torej je kol v notranjosti prazen. Kol št. 4 je bil zabit tako, da je v notranjosti ostal material, po­ zneje smo ga odstranili, kolova glava pa je bila zabeto­ nirana na mestu. Iz študija posedkov pri posameznih obremenit­ venih stopnjah je moč razvideti delovanje posameznih tipov kolov. (Razlikovati imamo v glavnem dva tipa št. 1, 2 in 4 ter kol št. 3 s konico). 2.1 Tlačni trdnostni preizkus cevi, namenjene za izdelavo kolov. Za trdnostni preizkus cevi smo upora­ bili cev dolžine 3,40 m, notranjega premera 400 mm in debeline ositenja d = 30 mm. Komparativno smo trdnostno preizkusili tudi enake cevne elemente, ven­ dar v sredini dolžine nastavljene (spojene) tako, da bi nam ta poskus prikazal padec izkoristka trdnosti ele­ menta v primeru njegove nastavitve. Rezultati so po­ dani v preglednici. Tabela 1 Poskus primer m sila t 1 cela dolžina 3,40 213 2 nastavljeno 2 X 1,70 127 3 nastavljeno 2 X 1,70 100 o rušno način E kp/cm i način •/.kp/cm i poruš. nastavit. 526 krajni konec 180.000 — 10O 315 stik 170.000 zagozdeni obroč 60 247 stik 160.000 čelno 47 Slika 1 kaže trdnostne preiskave stikovane cevi in sl. 2 način zloma ob stiku. Slika 3 kaže obremenje- valni diagram za stikovano cev. Na osnovi teh rezultatov je možno postaviti tezo, da stikovanje cevi bistveno vpliva na nosilnost ele­ menta tako, da ne moremo računati na nosilnost v ma­ terialno tehničnem smislu, temveč samo na ono, ka­ tero dobimo na podlagi konstrukcije. Iz rezultatov preizkusa tako dobljenih pilotov pa vidimo, da nosilnost nadalje pade z ozirom na materi­ alno tehnične karakteristike temeljnih tal, v katere pilote zabijamo. 2.2 Poizkus zabijanja cevi Preizkus zabijanja se je izvršil na lokaciji mostu čez Iščico pri Ljubljani. S sondami preiskani teren daje naslednje laboratorijske karakteristike: Tabela 2 A f pr i r odna me j a meja indeks indeksglobina vlažnost plast ič. ž idkost i plast ič. konsist . m W •/« wp ./. w x •/« * Ic 0,90 MH 65,5 % 43,2 % 60,5 % 17,3 0 2,40 MH 109,1 % 45,5 % 66,2 % 20,7 0 3,80 MHs 97, 9% 44,8 % 68,3 «/a 23,5 0 4,90 MH 76,9 °/o 45,8 % 62,0 % 16,2 0 5,80 MH 71,4 % 40,2 «/o 57,8 % 17,6 0 8,50 MH 77,3 % 36,8 % 58,8 % 22,0 0 10,00 MH 55,0 »/o 27,0 «/• 51,0 % 24,0 % 0 10,90 CI/lVTI 47,5%> 26,6 % 47,3 % 20,7 0 12,70 CI/MI 51,6 «/o 27,4 % 48,2 % 20,8 0 13,40 ML 26,8 % 24,0% 32,4% 8,4 0,667 13,90 GF 15,5 % 14,60 GPs 10,4 «/a 15,30 SF 23,3 % 16,90 CH® 49,1 «/o 26,2 % 57,0 % 30,8 0,250 17,80 CH 47,2 «/o 25,4 »/o 53,0 % 27,6 0,21 19,20 CH 36,7 % 28,1 % 52,3 % 24,2 0,645 20,40 SF 25,5 »/o 21,40 SF» 25,0% ' 22,80 O Is 48,6% 30,7 % 47,6 % 16,9N 0 Tabela 3 globina AC vlaga prost, teža enoosna s trdnost 3,80 MH 95,4 1,42 0,20 4,90 MH 84,1 1,43 0,16 5,80 MH 70,9 1,48 0,18 8,50 MH 79,9 1,48 0,23 10,00 MH 58,7 1,63 0,20 10,90 CI/M1 51,2 1,69 0,20 12,70 ĆI/MI 52,2 1,65 0,19 13,40 CL/ML 26,9 2,00 0,77 16,90 CH 49,7 1,72 0,36 17,80 CH 48,1 1,71 0,26 19,20 CH 39,6 1,81 0,65 2.21 Izvedene terenske preiskave 2,211 Penetracijski poskus za določitev relativne gostote peščeno prodnate plasti smo ocenili po rezul­ tatih preiskave s standardnim dinamičnim penetro- metrom po obrazcu 2N Dr = 0,50 logn --------- 1,8 + q kjer je N število udarcev, ki je potrebno, da prodre koničasto zabijalo pri prostem spuščanju 1 čevelj glo­ boko. Na podlagi te ocenitve dobimo, da ima srtižni kot vrednost (> = 32 °. 3. Obremenilna preizkušnja kolov Zaradi velikih bremen, katere smo potrebovali pri obremenjevanju, smo za nasprotno težo zgradili ob so­ delovanju Vojnega inštituta in JLT mostovno Bailey konstrukcijo, ki je bila sposobna prenesti več bojnih vozil JLA. 2,212 Strižna trdnost je bila zagotovljena s preiz­ kusom s krilom. Rezultati so prikazani v tabeli: Tabela 4 Sonda globina AC Mt1 2 Strižna trdnost 1 2 Si 2,25 MH 400 200 0,196 0,098 3,25 MH 470 210 0,230 0,103 4,50 MH 460 240 0,226 0,118 5,30 MH 450 240 0,220 0,118 6,20 MH 500 320 0,245 0,157 7,70 MH 550 200 0,270 0,098 8,70 MH 480 220 0,235 0,108 10,10 MI 510 300 0,250 0,147 11,80 MI 620 320 0,304 0,157 13,40 ML 620 420 0,912 0,617 2.22 Neposredni zabijalni poskusi Tl poskusi so bili izvedeni z avtomatično zabij alno napravo z energijo udarca pri višini 180 cm in teži ovna 300 kp v iznosu 540 kpm. Isti koli so bili zabiti brez poškodb na čelu kola, ki je bil seveda ščiten s ščitno napravo. Kol št. 1 je bil zabit do globine 14,30 m, tako da je glava kola segala v plast peščenega proda. Kol s spod- Sl. 5 Montaža prečnih nosilcev in stiskalnice na pom ožno m ostno konstrukcijo nje strani ni bil zaprt in material iz kola ni bil od­ stranjen. Kol št. 2 je bil zabit do globine 11,5 m in v celoti sega v plast barjanskih meljev. Kol je bil na spodnji strani odprt in material ni bil odstranjen iz kola. Kol št. 3 je bil na spodnji strani zaprt z jekleno konico in zabit do globine 7,0 m, tako da sega v celoti v plast barjanskih meljev. Kol je v notranjosti prazen. Kol št. 4 je bil zabit podobno kot kol št. 1 do glo­ bine 14,4 m. Notranjost je bila izpraznjena, na dnu pa je bila naknadno zabetonirana glava. Neposredno nad pilote smo vstavili 1001 stiskalni lonec, ki je pritiskal prek kroglastega tečaja na obde­ lano pilotovo glavo. S pomočjo stiskalnic smo večali oziroma manjšali obremenitev na pilotu. Merili smo posadke pilota v odvisnosti od obtežbe in časa tako, da smo lahko dobili blok diagrama). Posedke same smo merili z induktivnimi merilci pomikov, kar nam je tudi omogočilo, da smo lahko prek avtomatičnega dvokanalnega registra tor j a beležili odvisnost pomika od obtežbe in časa. Prav tako smo avtomatično snemali na vzmetnem manometru diagram odvisnosti od ob­ težbe in posedanja kola. Slika št. 5 kaže ananžman obremenitve z bojnimi vozili. Iz obremenilnega diagrama je vidno, da je možno stoječi kol opisane tipe obremenjevati v danem terenu ob dovoljni sigurnosti z 201 obremenitve. 4. Zaključek Iz dosedanjih poskusov je možno zaključiti, da se da s salonitnimi koli uspešno povečati nosilnost te­ meljnih tal na slabo nosilnih terenih. Podrobnosti je mogoče dobiti pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, prav tako tudi vsa pojasnila in napotke. Konkurenčnost proti ostalim tipom kolov kakor so leseni, železobetonski, predfabricirani ali na mestu napravljeni koli, je zagotovljena. Prav tako je ustrezna tudi njihova uporabnost, saj votline kolov po potrebi tudi izpolnimo z betonom, ki ga primemo armiramo. Marjan Ferjan, dipl. inž. EKONOMIČNO HITRO PRECIZNO EKONOMIČNO HITRO PRECIZNO EKONOMIČNO S G P » G O R I C A « Nova Gorica s svojimi obrati gradbenih polizdelkov proizvaja armirano betonske montažne hale razponov od 12—21 m, različnih rešitev za potrebe kmetijstva, industrije, obrti itd. Naše montažne skupine montirajo dnevno od 200—400 m2 površin strešne kon­ strukcije. Naša montažna konstrukcija je prirejena za vse klimatske in vse potresne cone Jugoslavije. Možna je tudi montaža industrijskih žerjavov, nosilnosti do 6 ton. Letna kapaciteta proizvodnih elementov znaša za 160 000 m2 montažnih hal. SGP »GORICA« Nova Gorica ERJAVČEVA CESTA 19 tel. 22 711 Obrati gradbenih polizdelkov Prvomajska c. 39 tel. 22 712 P revoz m ateriala na gradbišču na Hvaru S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKOČI RAČUN PRI SDK 521-1-29 N O V O MESTO