Z1S. ItSfffkL I Lltfllaii, i tonfc, ZS. septembra rai7. L. leto. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ .Slovenski Narod« v^lja 99 pofttl: n Avstro-Ogrsko: M Neračijo: eelo leto sknpaj naprej . K *>— cdo leto naprej ... K 34- pol leta „ •• . • . 15 — * Cctrt leta M . * • . 7-50 M A^crlko in vse druge dežele: na mesec , » • % . 2*50 celo leto naprej . . . . K 40.— VpraSanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. DpravnlitTO (spodaj, dvoriiče levo). Knaftora ulica *t. 5, telefon 4t 85. Izhaja T»aK dan iveftor iCTteartl a«đa*)a ta pravnik«. Inscrati se računajo po porabljenem prostora in sicer: 1 mu visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostori 16 vii., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročalne se ne ozlra. „Ifarodna tiska*siM tol«!oi ft!. 83. UpravniStvu naj se poSiljau narobi',ie, rekli .i .ičije, inseratl L t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja r L|n^tfanl dostavljen na dom ati Ce se hođi ponj : celo Isto naprej . . . . K 23'— I četrt leta M • • • . • . 7#— pol leta „ ..... 14"— I na mesec „ . . . . 9 2'30 Posamszna Stevilka vsija 12 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. UradnLJtvo: ZnaHava »lica iL 5 (v pritličju levo\ telefon *t 34. V opoziciji. Danes zbonije zopet državni zbor in posluša program Seidlerjeve-ga kabineta, kateremu so oiicijalni in oficijozni listi nadeli ponosni pri-imek »definitivne* vlade. Jugo-slovanski klub \e zboroval dopoldne fn načelnik dr. Korošec je poročal, kaj mu je zaupal gospod min. pred-sednik. Nimamo še nikakega službe-nega obvestila, kaj so danes sklenili naši poslanci, ne dvomimo pa niti rrajmanj, da se glasi njihov sklep: šah Seidlerju, najstrožja opozicija novemu kabinetu. S tem je že po sebi dano stališče Jugoslovanskega kluba napram delovnemu progonu, ki ga predloži vlada državnemu zboru. V vseh za-devah narodnogospodarskega, soci-jalnopolitićnega.. kulturnega značaja se bodo dali naši poslanci voditi se-veda edino le od interesov splošno-sti. pri čemer bodo vedno vpoštevali posebni položaj našega naroda, Zla-sti bodo gotovo z vso vnemo podpi-rali vsa stremljenja po vzpostavitvi državljanskih pravic. Tu bo treba nastopiti z vso brezcbzirnostjo. Seidlerjeva vlada je predstaviteljica starega režima, dokazala je, da pre-vzema dedščino svojih prednic. pre-vzeti mora tuđi odgovornost za njih grehe, katere popraviti si ni niti najmanj prizadevala, narobe, vse kaže, da hoče v vsem, kar je slabo, biti vredna grofa Clama-Mar-tinica in grofa Sttirgkha nesrečnega spomina. Zato je d o 1 ž n o s t naše delegacije, da v jesenskem zaseđanju energično spopolni, kar je v poletnem pričela s KorošČevo interpelacijo o persekucijah na Koroškem, z Vr-stovškovo o preganjanju štajerskih Slovencev ter z raznimi navedbami v posameznih govorih. Naša dolž-nost je, da sistematično pokažemo na parlamentni tribuni, kakšne strašne rane nam je prizadejal režim za časa vojne, kako je sleherna naša narodna posest bila izpostavljena ne-usmiljeni gonji, koliko je trpel naš narod duševno in telesno v vseh naših pokrajinah samo zato, ker je i i v. Razjerrniti moramo pred vso javnostio knjigo našega trpljenja, da bo svet videl in spoznal zakaj je osamosvojitev našega naroda živ-ljensko vprašanje. Kakor se nahajamo prosrama-tično na isti poti z drugimi slovan-skimi delegacijami, tako moramo tuđi taktično izravnati našo fronto zlasti s Čehi. Vprašanje ude-ležbe pri razpravah ustavnega o d s e k a nas je ra koncu poletnoga zasedanja nekoliko razdvojilo. Tak-tične diference so bile mogoče, do-kler smo se nahajali tako napram vladi, kakor napram nemškim vla-stodržeem v negotovem položaju, dokler smo smeli upati, da bodo naši argumenti prepričali ministre in nemške politike in dokler se je zde-lo, da bodo razprave v ustavnem odseku mesle roditi kaj uspeha, vsaj ideelnega. Vse to je sedaj za nami. Ne vlada, ne Nemci nočejo o našem programu ničesar slišati, oni ga a iimine, brez razprave, odklanjajo. S tem postaja vprašanje naše udeležbe v ustavnem odseku povsem po-stransko in se mora brezpogojno UT~pVrr!ti višjemu interesu taktične solidarnosti z ostalimi delegacijami, pređvsem Cehi. . Naša dunajska politika mora biti prožeta najglobokejšega ne-z a u p a n j a napram vladi in z ne-zaupanjem bo naša delegacija spre-jela vsak predlog, vsak nacrt, ki pri-haja iz Seidlerjevih rok. To velja zlasti tuđi glede proračuna ali pro-ročunskega provizorija, ki je ž e p o-litično za nas nesprejernljiv, ker daje celemu sistemu življenjsko pod-lago. Kruh opozicije je, pravijo, gre-nak. Mi Jugoslovani smo grenkobe vajeni. Ves narod je pripravljen vzeti na se posledice odločne^a boja svojih državnozborskih zastopnikov proti sistemu in njega nositeljem, za-vedajoč se, da so napocili dnevi zadnje preizkušnje. Jugoslovar.ski klub !n vleđa. g. Dunaj, 24. septembra. Iz današnjega razgovora med drjem Korošcem in min. predsednikom iz-vem, da je dr. Seidler razvijal vladine nacrte o narodni a v tono-m i j i. s katero misli zadovoljiti av-strijske narode. Obširnejšo izjavo v tem oziru poda dr. Seidler jutri v po-slanski zbornici. Dr. Korošec je sprc-jel to izjavo ra znanje, da poroča klubu, povedal pa je ministrskemu predsedniku, da jugoslovanskcmu narodu danes već ne zadošča neka narodna a v t n n o m i j a , naš minimalni program je označen v državnopravni i z j a v i z d n e 30. m a j a t. 1. Današnja sela poslanske zbornice. Za današnfo sejo poslanske zbornice je napovedan politični programatični govor ministr-skega predsednlka, finančni nr:nister pa predloži proračunski provizorij, ki ga pa utemelji sele jutri, v sredo. Ta dan se začne proračunska razprava, ki bo združena z izjavami stran k. Trajati srne kvečjemu tri dni (26 ur) in srne vsak govornik govoriti le pol ure. »Nemšl:i NationaJverband« je imel včeraj sejo, v kateri je spre-jel po predlogu dr. Stein\vendra posebno izjavo opolitičnem položaju. V tej izjavi je rečeno: Nemški Nationalverband spv">zna kot ncizogibno Dotrebo podrediti vso svojo notranjo politiko velikemu interesu države in nemškega naroda, ki je odvisna od izida vojne in od dosega častnep-a in trajnega miru. Tako stališče zahtevamo tuđi od vlade, kateri je dnlžnost nastopiti proti za-htevam, (Anmassungen) ki dajo so-vražnemu inozemstvu poerum, se vtikati v naše notranje razmere in naj v zvezi z brezpogojno pacifistič-nimi krogi prisilijo centralne države, sprejeti mir, ki je nezdružljiv z eksi-stenčnimi pogoji avstro - ogrske me? narhije in Nemčije. Nova rredba no-tranjih narodnopolitićnih ^azmer bo samo tedaj dopuščena, će s tem ni o^roženo niti naše narodno stališče niti pogoji moćne države. Trdno se držimo dualistične oblike monarhije, ki se je obnesla v zveznem razmerju z Nemčijo in v boju za obstanck monarhije. Glede uredbe razmer med narodnostmi odklanjanio temeljne premembe in smo prepričani, da se morejo ohranjuje kronovine vse z interesi državne celote združljive za-hteve narodov izpolniti. Uredba se mora po razmerah v posameznih de-želah različno izvršiti. Najzrelejše je to vprašanje in najnujnejša njega re-šitev na Češkem, kjer ne vzame Cehom ničesar, češkim Nemcem pa za-gotovi samovlado in samoupravo. Lastni državi v državi se morajo druge narodnosti ravno tako odpovc-dati, kakor Nemci ... Od tega, kakor bo vlada postopala v narodnopo-litlčnem gospodarskem in financi.ml-nem ozinu bo odvisno naše stališče do vlade. Pripravljeni smr> sodelova-ti v službi države in nemškega naroda v Avstriji, če nam bo sodelova-nje omogočeno. Poljski na razpotiu. g D u n a j, 23. septembra. Za danes je bila napovedana seja »Kola Polskiego«. Včeraj so zborovali poljski konservativni poslanci na Duna-fu, radikalni pa v Krakovu, a danes naj bi končno izvolili novela predsednika in s tem nekako naznačili nov kurs poljske politike. Ob 4. popoldne so se res zbrali poslanci vseh strank, ali mnogo jih ni došlo; pač pa so poslali semkaj zahtevo, nsj danes še ne pade odločitev in naj se seja zopet preloži na jutri. To se je tndi zšodiio. V peljskem taboru vre in vre, a nih-če danes ne ve, kaj priđe jutri iz tega* vrenja, kajti meci strankami doslej še ni prišlo do nikakega kompromisa. Dose-c!::j se je splošno iruilo, da bo poslanec Daszinski bodoči načelnik »Kola^. Toda zadnje dni je pričcla proti njemu prav neprijazna gonja in včeraj so inu imenovali tekmeca — posl. T e r t i 1 a. Proti večeru se je zopet razucsla vest, da je poljska ljudska stranka proti Daszin-skemu in Tcrtilu ter da zahteva načelnika iz svoje srede; imenovali so imeni posl. D 1 u £ o s n in grofa Lasocke-sa, po d-ugi struni zopet posl. Wi-t o š a. Zdi se, da je kandidatura posl. Daszinske.^a res definitiv^o pokopala in da bo novi načelnik bodisi iz ljudske ali demokratske stranke. Kaj vse tiči za temi homatijami? Nsjasnost sic cl 2 na taktiško na-stopanje v bodočem zaseda-i n j u. Konservativpe poslance je nekako strah pred radikalnim! nastopi, ker se c za ono !epo stališče, ki j^a daje av-ijska vlada Poljakom nasproti Ukra-.: icem. Ti poslanci žive še popolnoma v raznoiGžer.ju pFci^oine^a časa. Dru-jri, in sicer većina, pa so odločno ^a devizo: »?4i lahko čakamo!« — na mirovno konferenco namreč. Ako bi Poljaki hoteli, bi mos'i imeti slovanski blok, ki številno nadkriliufe Nemce. Da bi Ttalijani ne šli z Nemci, to je men-da gotovo,, in tako bi bila tu većina, ki bi mojrla svojo moč uveljaviti, ako bi ne bilo z r. n a n j i h vplivov iz Nemčije in z Ogrske. Nemci in Madžari so še vedno gospodarji položaja tam zuriaj in ti^di pri nas dom?. sr. Dunaj, 24. septembra. Napovedana današnja seja se je vršila ob 11. uri in je bila zelo burna. Poljske stranke so došle skoro polnošte-vilno ali med seboi docela ncedine. Kompromisa še ni bilo mreroče do-seči. — Zato se je vršila volitev novela načelnika s tajnim glasovanjem. Poslanec W i t o š je dobi! 2^ srlasov; zanj so glasovali poslanci poljske ljudske stranke, Vse-poljaki in nekaj divjakov. Dr. Lazar-ski je dobil 26 glasov (konservativ-cev. dr. Lea srlas in ene?a divjaka). — Po«!. Daszinski je dobil 11 crlasov. NTa to ic bila seja prekiniena in napovedana na 4. uro popoldnc. Poj^a-'a-nja med preslodkoin so baje dognala, da bo izvoljen — Daszinski. Dunaj. 24. septembra. (Kor. Tirad.) Pri popoidanski seji Poljskej?a klnba je ostalo razmerje srlasov ena-ko. Jutri dopoldne se vrši še eno glasovanje. Drživnl dol^ovi fn tiskanic bankovcev. Pornčevalec proračunske cea odse-Ka poslanec Kraft ]2 scstp.vil rcročilo o finančnih oreracijp.h, ki jili je izvršila vlada s soćeiovanjem knmisije za kontrolo državnih dolgov. Poročilo navaja. da 50 zmšala vejna posoii-a in vojni cV>:ovi 25. maja 19i7 vse^a skutri 42 m i 1 i j a r d. Zaeno opozarja poročilo na nevarnosti, ki znsjo nastati vredno-sti denarja vsled oblike doi^ov, najetih pri avstro-osrski banki. Doslej je država na podlagi sicer neznane ga docrovora z dne I*, julija 1915 dobila dvakrat posoiila na zađolžnice in sicer skupaj do 25. maja 9.263.S00.0OO kron. Ti državni dolgovi so znašali 31. av^u-sta 10.240 800.000 kron. To so tako-rekoč sumljivi dolsovi, ker namreč vzbuiajo sum, da so ustvarjeni z nati-skovaiijem bankovcev. Poročevalec predla^a. naj državni zbor zahteva, da vlada ne srne već delati dolgov pri av-stro-ogrski banki, ki bi se morali pokriti s tiskanjem novih bankovcev, nego z bla^ajniškimi nakazili, veljavnimi za kratek čas, z vojnimi posojili in dokla-dami. Zaveza avstrijskega jugoslovan-skega učiteljstva« je sklenila v svoji seji dne 10. septembra manifest, ki ga bo navdušeno pozdravil ves naš narod. Vzsojitclji našega ljudstva se mo-žato poscavljajo na temelj ćcklaracijske politike, zavedajoč se, da je ves procvit naSe kulture odvisen od tistarovitvc sa-mostojne jugoslovanske države v smislu dunajske deldaracijc. S prepričeval-niini besedami dokazuje naše učitelj-stvo, da je narodna šola v najple-menitejšem smislu te besede glavna pod lasa nasesa bodečega razvoja, bi-stven del naše samostojnosti. Zlate besede o soli in i'čiteljstvi- čitamo v tem manifestu in iskreno želimo, da bi se uresničila pravična zahteva jugoslovan-ske^a učitel?st\*a, ki Iioče imeti častno mesto med Inilturnimi delavci našega svobodnega, združenega naroča. .Manifest ^Zaveže jugoslovanskega učiteljstva-? je političen in kultu r e n č I ti. ki ostade neizbrisno zapisan v zgodovim renesanse našega naroda. V naslednjem podajemo manifest, z nekaterimi nebistvenimi okrajšavami: JUGOSLOVANSKEMU KLUBU V DRŽAVNEM ZBORU NA DUNAJU! NAŠEMU NARODU! Upravni odbor »Zaveže avstrijskega. inffoslovansker:a učite^istva^ je na svoji seji dne 10. septembra 19i7 v Ljubljani sklenil sogiasno. da obvesti Jiigoslovanski klub v drllavnem zboru na Dunaju in naš narod potom časopisja o na^topnem manifestu, proseč Juccoslovanski klub in našo ia\nost, naj ga blagovolita oba vzeii na vednost in v uvaževan!e: Glasom § 2., lit. b, pravil Je namen naše Zaveže pospeševanje in bramba duše vn ili, gmoinih, moralnih in pravnih interesov učitelistva in Šnlstva r.a narodni, napredni in demokratski podlagi. Bojni vihar divja naprej z nezmanj-5ano silo. Čutimo posledice dosedanje krvave borbe. I.nkr.'ne svet še ni zri, toda konca še ne viđ'mo, a slutimo %a v prepričanju. da nam p-inese re5itev in izpolnitev naših ide-alov, ki so: samostojno uČitelj-s t v o in samostojno narodno § o 1 s t v o, moralno in materijalno stoječ na frdr»ih temel'in* samoodločevanja zedinienej?a jugoslnvanskesja naroda, torej oboje prerojeno v novo žMicnjc po z.^oraj imenovanih osnovnih na-Čelih na.^c organizacije, zp.to nsvobojc-no od vsakesa tujeira gospodstva. Danes se naša prva beseda ne more glasiti urugačc. nego tako - le: V 7-Zavczi iugoslovanskega ti č i t c ! i s t v a* združeno učiteli- stvo se brezpogojno in navdušeno pridružuje deklaraciji Ju-soslovanskega kluba, kakor jo je priobčil državnemu zboru dne 30. ma j a 1917. S to izjavo gre vzporedno naša prošnja, naslovljena na Jugoslovanski klub in Tlaseča se tako, naj imenovani klub od svoje slovesno izrečene zaMeve pod nobe-nim nogojem in za nobeno ceno n e odneha. temveč naj \-ztraia ob njej do končne zmage, ki daje edino poroštvo svo-faednemu in samosvojemu bodočemu narod-nemu življenju! Ob uresničenju te deklaracije, ki Jo no-nazoruie v majhnem naša organizacija, dobi naše narodno življenje državno konkretno ob!iko in s to obliko r-rMejo našemu narod-r.enu življe*":!« temeljni pokoji A^J^M^O Stran 2. .SLOVENSKI NAROO*, dne 25. septembra 1917. 219. Slev. —kakor fe povedano — navezano r«ol| samo naše. Pač pa nišo šolske oblasti štedile z na-lajfanjem novih opravkov, ki so s Solo In z yojno v kakr&nikoli posredni ali neposredni zvexi. Ni polia. kamor bi v dobi vojne, ne gegalo delo našega H č i t e 11 s t v a. Mnogo tega dela je tlovr-Šenega po uraanin navodilih, a naivce do-brotvornosti je naše učiteljstvo izvršilo pro-jjtovoljno po lastnih iniciiativah. Premuogo te kraiev in občin po vseni našem ozemlju, fijer ie učitelj svojemu ljudstvu vse — taku db svojem delu v soli, kakor ob svojem delu runaj sole. Oče, mati, župan* svetovalec to-bkžnfk, rednlk, dopi?n!k, /avetnik in zago-jrornik — vse to je danes naš učitelj svoje-tnu ljudstvu, ko ie sam dostikrat najbolj po-Jrebcn vsega tega, kar dale drugim. Ni med ftajni nikogar, ki bi si v uh hudih časiii pri-psnJI na čelo pečat individualnega egoizma! Da ie tako vsestransko delo naporno ftn tzćrpljivo, je toliko bolj umljivo. ker ni gnaterijalnih sred&iev, da bi si mogli z nabavo najpotrebnejših življcnjskih potrebsčin »adoraeičati izrabljenih fizICnih moči. Zato Haše telesne sile pešaio in se Urabliajo v Huibl svojemu narodu. Moralns neprilike — da se najmilejše Izrazimo! — so ležale v tem, da so t u j-Ci po srcu in krvi, pa ttidl naši lastni ljudie krivo in nameno-ma napačno sodili, ovajaii in natol-pevali ter s tem posameznHvom in njih rodo-jriaam provzročali nedopovedljive duševne muke, hišne preiskave, službena premeće ~-nja, preiskovalne zapore in materijalne škode. Strasti nacijonalnesa In polftiSkega na-Sprotstva so t:?anfale nasproti našemu uči-jieljstvu pravcate orgije. Nairesnejši in naj-Strašnejii čas, kar iih pomni svetovr.a zgo-'dovina. ie zbudil tolu\o podlosti in sovra-Stva, da pre1 ipeva človekii mirna mise! v bolest in odpor krivično sojene in križane lesnice! Mehkej&m naturam ostanejo sle-Žovi prebitega trpljenja vedno zacrtani v kiuiah; močnejže osobnosti so dobile v duševnih bolečinah izvor novim dejaniem v korist stanu, šolstvu in narodu, kakor to za-feteva mašćevarje kulturne^a človeka! Premnogo ie slučajev, ko so naše to-variše in tovarišice hitro izpustili iz pre-Iskovalnih zaporov, ko še do obravnav ni prišlo, ker je bila njih nedolžnost takoj Iz-prićana. Vendar s^ b:li tuđi taki nedolžrfki od šolske oblasti discipliniran; — zaradi ne-krivde, kar se ne sklada t čuvstvom pravičnosti. Kar je zagrešila zloba in strast, to ie moralno popravila dokazana nekrivda. in to ▼ še večji meri popravi pravičnej^a bodoč-nost, ki Je ne bo oskrunjalo razdivjano fftrankarstvo ai* nacionalno raaičevaTve, temveč ki bo sodila po pravici in resn::i! Komur pa ie sila razrr.er zlormla vse dršev-ne sila in mu naroesto energije vrgla seme tjničujoče resiznacije — te~a osvetimo mi, kolikor nas še ostane, s podvojenim delom -v prid osvobojenemu svojemu stanu. Kolikor na*ih učiteltev Je bilo pozvanih pod orožje. so vsi do zadnjejra storili svojo 2[olžnost, kamorkoli 'im je velevalo povelje. Kaši učitelji - vojaki v nairazličnejših voja-Ikih službah in ra vseh frontah, so ostali v bgrju In pod mečem, zro: smrti v obraz, $e jVedno naM dobri In zvesti tovariši, naSi vrli "očite!ji! Ko se vrnefo, odlože orožje smrti In si zopet opaSejo orožje duha — svoji pri-dejo med svoje! Mnogi ~>a so žrtvovali naj-yeč, svoj največff kapital — Življenje svoje! (iako nastale vrzeli v svn'fh vrstah homo 'morali mi, kolikoT nas nčaka dobo miru, na-4orne?tlti s podvoiertim delom ta z nara- j Sfiaiem, M je v stanovski zavednosti utrjen ' bi strokovno izobražen. O vsem delu našega učiteifstva. koll-Icor ga Je Izvt5!!o v dobi voine doma ali v voialkl službi, bo mogoče natančno poročati sele po vofrri na podlagi statistike, kl jo iz-,iredemo potom svojih organizacij ob pra-▼«m času. Iz vsega povedanega ie razvidno, da jfo)\ danes naJe učiteljstvo na meli r a z-? o b i a. Pogled nazaj nam zhuia ponos poštenega in resnega dela; današnji naš položaj je malo vabijiv, a ie dokaz, koliko moči rodi volja, ki hoče seda-njosti pomagati preko vseh težav In zaprek do zmožnostl In obvladanja razmer; naprej nam pa gledalo oči v zavest!, da nam bo-dočnost pripravi častno mesto med kulturnim! delavci našepa jugoslovanskega naroda! Ma vse strani razglašamo tud! mi, ki smo se združili v naši Zaveži, v smislu be-sed ftalijanskega sociialista Turattiia izpo-ved svejesa bodečeca d:-\a: -Pridržujemo si pravico, delati za narod po svoje, po svojem nalboliSem prepričaniu in po svrjih najboliših močeh!« Vodstvo Zareze aTstriiskeca In jutaflovan. očiteijstva. V L! a b IJ a n i, dne 10. septembra 1917. Predsednik: Tajnik: L. Jelene. V i 1. Rus. Uspehi podmorskih čolnov. Berotin, 22. septembra. (Kor. urad.) Wolffov nrad poročn: Meseca avgusta je bilo vsega sku-paj potopljenih 808.000 registrskih ton bruto vsled vojnega nastopa centralnih držav. Od početka neorrejene vojne podmorskih čolnov je bilo potopljenih s tem 6,303.000 ton za naSe sovražnike uporabnejra prostora trgovskih l?dit. Uspeh vojne podmorskih čolnov meseca avsusta ne zaostaja za uspe-hom prejšnjih mesecev, izvzemši rekordna meseea april in juni, ter kaže, da se podmorska vojna v dosedanjem obsegu nadaljuje. V svetovni vojni z obrambnimi sredstvi proti podmorskim Čolnom so se izkazali podmorski čolnj za močnejše ter so pokazali, da so zozi-li mrežo okrop: sovražne, zlasti an , Na vseh bojiščih k položaj nelz-preruenjen. Sef gencralneiia itaba. NEMSKO URADNO POROCI! O. Beroiln, 24. septembra. (Kor. u.) VVolifov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta B a v a r s k e ? a. Na Flandrskem je dosecrel arti-ljeriisk! boj popoidne ob obali in od gozda Hcuihoulst do \Vesthoeka zopet veliko si:o. Ob bojni fronti fe ostalo bojno delovanie tuđi ponoć? in rano ilutrz j stopi ]evano, i!o novih anp!c^!.-h napidov pa do sedn? ni prišla. Dognati smo nic-iii ob zad/žanju od nas chstre-jfevanih ^af^^^!3 in cb uaičenju Stcvflnfh nwnici)skih oddc!-kov dobro iicirkovanje n?še ariiijeri-stične ohrambe. Pri Lensu in pri St. O«entinu, !ijer so Francozi z novim ohstre!*e-vanjem nadalje > a!« svoje uničevaino delo na katedrali, je streljanje oži-vela Armadna fronta nemskega prestolonaslednika. V več odsekih onte ob Aisni in v Champagni je o aj na več točkah narasel do velike sile. V iz vidnih bo-jih je imel nasprotnik izgube. Pred Verdunom je bil strelski boj popoldne in ponoći zelo živahen. Tuđi dsnes ziutra] je vladalo živahno bojno delovanje na vzhcdnem bregu Mose. Štiriiiaist sovražnih letal srao zbili. Porcčnik Wiisthoff ie do-ecel 20. zrnato v zraku, pobočnik KicsU enherth ie v boju v zraku zbll dva nasprotnika. VZHODNO BOTI.^CE. Armadna fronta general- feldmar*. princa !. e o p o 1 d a Bavarskega. Med pleuom. kf stv.o g» d#>b*H v mostil^t pri JakcVštstu med 55 topovi ie ena vprežena hateriia in 5 težkih topov kalibra 25 *o 28 cm. V mestn sarnem smo do'iHi bogate za-ioge, tuđi km.ha ir moke. Sefcmo od Baranovičev in zapadno od Lučka je bUa rnska artiljerija zelo živahno delavna. \rmadna fronta general- feld maršala von Macken- s e n a. V gorah seveozapad^o od Focsanija in ob Seretu na mno:;h kranh živnhno strelsr o delovanje in bofl v predpo!ju. Kr»!od'or v Galacu snio z opazovanim uspe!:om ofcrtre-Ijcvali. MAKEDONSKO BO.^^CE. Položaj ie ne'Zpreme^en. Prvi generalni kvartirni mojster Trajen ogenj na banjski planotiinSv. Oabrijelu. Iz vojaskega razmotrivanja 24. septembra: Na so?ki fronti sta bila banjska visoka planota in hrib Sv. Oabrie!a tuđi včeraj pod težkim artiljerijskim ognjem. Sovražnik obstreljnje znova dozdevne prostore naših rezerv in naših brigadnih in divizijskih povelj-stev z dalekosežnim! topovi. Naše baterije pa se uspešno borijo nroti temu sovražnikovemu delovanju. Boselliju nezaupnico, Cadorni pozdrav. V Milanu se je vršil knngres gorenjcita^jar'^kih intervencijonističnih društev. Kongres je izrekcl ministrskemu pred-sedniku Boselliju nezaupnico. češ. da njeeova vlada je nesposobna, resiti problem vojne in voditi italijanski narod primerno veličini vrjaških in političnih nalog, in zahtevajo, dp na.i Bosclli odstnpi. Generalu Cac'orni pa je poslal kongres iskren pozdrav, proslavljajoč ?ra za genija Italije. Amerikokličejona po-m o č. Velika je nezadovoljnost v Italiji zbog ponesrečene enajste ofenzive, ki je stala italijansko ar-mado tako ogromno žrtev. Vojno ča-soplsje išče pomoČi in »Corriere della sera« se v iskanju pomoći obraća do Amerike, naj vendar ne prezira še nadalje Italije, marveč naj napove Avstro - Ojxrski vojno. No, ali si bo Italija kaj na boljšem potem, ako bi Amerika poslušala njen nasvet? Vrhovni poveljnik za province v vojnem stanju. Oenerrini poročrik Ragni. ki se je izkazal pri vzpostavljunju javnega reda v Jalcmu in okolici, je imenovan za vrhovnoga poveljniVa provinc Tu-rin, Alesandrija in Ocnova, nad ka-terimi j# proglaleno vojno staoie. C v o 11 i c e , k i nipovfdu-jejo maščevanje. Pri nekem italijanskem vjetnfku pe5p. 28. so našli dnevnik, katerega beležke so oštra naperjene proti provzroČite-Ijcm vojne in vojnim hujskačem. Z velikim navdušenjem je bila sklenje-na vojna proti Avstriji. Patrijotje so klicali nam, ko smo korakall na ko* loLvor. »Nanrej!«, ali oni so ostali doma. V mehkih posteljah leže in šampanjca pijejo po kavarnah. Na zborovanjih. nišo govorili resnice. Po njihovem načinu se ne more zavoje-vati Krna, Svete Lucije, Svete Marije in trdnjav tolminskih. O, vi stra-hopetci, vi ničvredneži! Kje ste, da bi pomagali osvojiti Trst. Napravite vendar že konec. Ali ne čujete stoka in joka, vi ste na varnem. Ali na naših grobovih bodo rastle spomladl cvetlice, ki bodo napovedovale eno čisto in sveto misel: misel maščeva-nja, ki bo vas zasledevalo in zadelr>. ITALIJANSKO LRADNO POROClLO. J4 septembra. Včerui je bilo na vsei fronti artiljerijsko delovanjc. Posku-ien* prntinapad mo&nili oddtlkov na pozi-cTjo. katero smo v ok'»lijji. T.ondon, 24. septembra. (Kor. ur.) Admiraliteta spor^č^: T.ndlc belgijskih patrulj ob obali so včeraj zjutrpj ob-streljevale morrariško delavnico v Ost-endu z zadovoljivim uspehom. Na^e pa-trulie v zraku sn zbile 3 sovražre hidro-plarte. ____ Z ruske fronte poroča Wolffov urad, da se tam ni pripetilo nicesar po-memi^ne^a- Nemci Se vedno zbirajo plen ter še vedno ni mo&oče pregledati njera množine. Mnoc;o leži še raztrese-no po gozđovih. Ražen topov, o katerih so nemska porocib že poroJala, je bilo vplenienih še mnogo strojnih pušk, mi-nometov. poljskih kvbini in sanitetnih avtomobilov. Stevilo vjetih je naraslo na 4710 mož. Pred Dvinskom. Kodanj^ka porc^ila pravijo. da se nnhaiaio nem^ke predstraže Ie Še 10 mili od Dvinska. Rusi dn so mesto evakuirali. Herolln, ?4. septembr?. (Kor. ur.) »Vocsische Z^itunff-- nr»ro?:>: Zavzeto m^^to .Takob^tat so R-.isi znžp:ali. Ni za-padnem bre?u Dvine ni nobenega Rusa več._________ Na makedonskem boji-s" ču pri Ohridsken jezeru se je zadnji franen^'n nnpod na Knrriio planino po-resrecil; zlasti sijpino se je v teh b^jih obnesla na5n pc^ota, ki je dnscsla kljub sovražni artiljerijstičnl premoči uspeh za uspehom. Cc«;a- VH»em na ro?niir?kl fronti. Bcrolln. 23 septembra. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča: Ce*=;ar Vil'em se ie pelial prrko boiišč pri Ruzevu. Rimnic Sa-ratu in Pnc^artiiu. Tu te sprelcl ndposlan-stva čct. ki so se bile ndelefile iesenl 1916 zmagoviteRa pohodi sk^Ti S^dmo^raško in Romunsko ter stoje sedaj na bolni fronti v Moldaviii. Ccsar je govori! o veli'.em, sve-tr.vnr.— ^ vinskern ramenu teh b^'ev. ki ?>o ti'd{ i ■•" ■ ; irsko 73 d-^novino velfkcsra po-piera. ter ie končai z besediml. da ni krivda Ne^ć"?. če ce ho voir.a nnJal'p^ala. Afi^'eški rušilec torpediran. London, 24. septembra. (Kor. nrad.) Admiraliteta snoroč^: Neki pnrleški ru-silec ie bil od remfkesra pocmorsVe^a čoliia ob vhodu v Kanal torpediran; 50 mož posadke je bilo rešenih. Kritični dnevi na Ruskem. Petrosrad, 23. septembra. (Kor. u.) V glavncm zborovanju dclavskega in vojašk. sovjeta sta predlagali socijali-stično - minimalistična in revolucijonar-no - socijalistična stranka resolucijo, ki pravi, da je bila dne 13. septembra sprejeta maksim?listlčna resolucfja Ie sl!ič?ino sprejeti in da ir^? delavskl in vojaSki soviet v PetrojTradu popol^o zaupanje v svoi urad. Rcsoluciia je bila v ooimenskem g'asovaniu odklonjena s 519 clasovi proti 418 idasovom, dočim je bilo oć:3t"!ih 57 odposlancev. Prcd-ssdnik delav.I:*^*; I:i vojaškega sovjeta Ceidz* je izjavil, da odlgajo člani ura-da svoja mesta. B*rn, 23. septembra. (Kor. urad.) »Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da se je pričela tajinatvena gonja ne samo v Petrogradu, marveč tuđi v okolici ter da se trosiio vznemirljive vesti. Vse prebivalstvo je nervozno. Vlada name-rava poiskati provacroćitelje te tajne propagande in jih kaznovati. -^ Sedaj je baje dognano, da je bilo pri uporu v Viborgu umorjenih 30 častnikov. — So-cijalistične stranke na Finskem se zbirajo dan na dan v palači deželnega zbora, Časopisju pa se o posvetovanjih ne poroča ničesar. Novi ruski poslanik v Parizu. Bern, 23. septembra. (Kor. ur.) Pariško ćasopisje poroča, da se je sedaj imenovanje Maklakova za ruskega veleposlanika v Parizu uradno razglasilo. Izprensembe v ruski vojski. Petrograd, 24. septembra. (Kor. urad.) KerenjskiJ je izdal dnevno povelje, v kate-rem ^a^la^a izrediu zasluge Aleksejeva po-vod ;rn potlačenia gihanja Kornilova ter Iz-javlia, da sprejme njegovo demisijo. — General Russkij je baie Iz zdravstvenih ozirov cdstopil. — VojaSki poveljnik v Petrogradu zahteva. da prebivalstvo izroči orožje in municijo. Bolezen carice - vdove. .Talta. 24. septembra. (Kor. ur.) Agentura. Holezen carice - vdove Marije Fcdo-rovne se Ie poslabšala. Njeno stanje je pre-cej resno Proces Suhomllnov. Petro^rad, 22. septembra. (Kor. tirad.) Agentura. V svojem pledojeju slika državni pravdnik delovanje vohuna Mjasojedova ter prihaja do zaključka, da je izdajstvo Suho-mlinova očitno. Glede krivde njegove žene pravi, da je morala poznati okolico svojega moža, Nato se ie bavil z delovanjem Suho-mlinova v artiljerijskem generalnem ravnateljstvu MIROVNE VESTI IN RUSIJA. Petrograd, 23. septembra. (Kor. u.) Agentura. K vestern o eventualnih mirovnih pogajanjih, ki so dospela v Petrograd iz inozemstva, konstatira veči-na listov predvsem, da prihajajo mirovne vesti to pot ravnotako, kakor prej iz Nemčije, da je torej njih vred-nost dvomljiva, ker hočejo imeti Nemci tuđi danes z ozirom na pripravljajočo se demokratično konferenco svoj dobi-ček iz psihologičnesa momenta te kon-ference. »Russkaja Volja« pa dostavlja: Nemci bodo kruto razočarani. »Rabo-čaja Gazeta«, glasilo socijalno - demokratične delavske stranke, prav! v članku pod naslovom »Mir na račun revolu-ci.'onarne Rusije«: Ruska demokracija se ne more spT!Ščati na tako perspektivo, ker pomeni triumf imperijalizma in poraz proletarijata. Odlični diplomat profesor Nolde priobčuje v »Rječi« čla-*:ek, v katerem izreka svoje obžalova-nje, da Rusi ne vidijo, da krožijo po Evropi za hrbtom propadajoče Rusije vesti o miru z vedno večjo trdovratnostjo. KonČno je prišel trenotek, pravi Nolde, ko se vsi tresemo. ker se vsi spraSuJe-mo: Kaj, če bi se mo^el ta mir skleniti na račun Rusije? Itans "oine vesti. NEMSKA NOTA ARGENTINIJI. Berolin, 23. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Nemska vlada je izjavila argentinskemu poslaniku, odgo-v??rjajoč na sporočilo, da nemški poslanik grof Luxburg zaradi vsebine brzo-iavk ni več persona grata, da dogodek živo obžaluje. V brzojavki izraženo mnenje je osebno mnenje grofa Luxbur-ga ter ni imelo nikakega vpliva na od-ločit^'e in dogovore nemške vlade. Ruenos Aires, 23. septembra. fKor. urad^ Reuter. Uradno se sporoča: Nemška nota ie bila tu z zadovoljstvom spreiet*. AVolffov nrad pripominja: Kakor izvemo. ^re nr\ t.?f vnt\ za danes podano izjavo nemške vlade argentln-skem'i noslaniku.) HATT! V VOJNEM STANJU Z NEMČI.JO. Base!, 23. septembra. »Herald« poroča iz Pnrt au Prince: Državni svet republike Haiti je proglasil vojno starije z Nemčijo. ker Nemčija no-če plaćati odškodmne za haitske državljane, ki so bili usmrćeni vsled delovania podmorskih čolnov. Švedsko - ans'^ški incident. Bern, 24. septembra. (Kor. u.) »Petit Parisien« poroča iz \Vashingtona: V političnih krocrih pripisujejo velik po-men dejstvu, da so kanadske oblasti v Halifaxu zadržala štlri mape z akti spe-cijalnega švedskesa odposlanca, name-njenega v WasMn?:t'>n. Nemiri na Grškem. Aten.i, 24. septembra. (Kor. urad.) V provincijah Lakcniji, Arkadi]"! in Larisi je b:1r» proglašeno obsedno stanje. Vlada jo odpustila pohočnike kral'a Konštantina, ki so'ostali pri kraliu Aleksandru, ker hujskajo k ne'adnvolinosti proti novi vladi. Portugalska pred lakoto. Zenava, 24. sn^tembra. Pravi vzrok za stavke na Port igalskem je grozsča lakota, ki je posledica podmorske vojne. Dvomljivo }e, ali bo Porf^alska pustila svoje Čete na franeoski fronti. Se tri leta voj«©? Basef. 24. septcmhra. List! poročajo iz Londona: V ententnih krogih so mnenja, da bo v ina traia!a najmanj *e tri leta. Tud: municijske tovarne so dobile že primerna AmerišM podmorakl čolnl. Bern, 21. septembra. (Kor. ur.) >Petit Parisien. poroča: Od Aiaerikancev z<:raieni podmorski tolni, žal, nimajo prićaijovane?a uspelia. Vsled tehnićnih navodi! aneleske adtrliraiuete so Drelahki in pre&labotni, da bi se mogli boriti z nemskiml podmorskimi čolni. Okclj reguliranja hitrosti so se pokazale velike težkoče. Sorražnl si a sovi k o4#ovom na papeževo mirovno noto. Ltffftno, 34. septembra. »Agenzia Ste-fanlc prinaša dobesedno odgovore Avstro-Ogrsk« in Nemčije na papeževo mirovno noto. »Osservatore Romano« Jima ne piše komentari*, drugi listi pa prinašajo članke, ki so bre« dvoma inspirirani in delajo vtisk, da odgovori nišo izpadli po želji Italije. Ne-kateri listi se pritožuje!o, da odgovori centralnih držav ne obravnavajo vseh točk pa-peževe note v podrobnem in konkretno. VpraSanja razoroženja razsodišča in Ideal-nega Ijudskega življenja so stvari, ki ne smejo priti v poštev prei, predno se ne iz-polnijo vse zahteve entente glede teritori-jev In glede Polske, Belgije in Balkana. — fcCorriere d1 Italia« pravi, da je Iz odgovo-rov posnetl pripravljenost, povedati kaj bolJSega, če se bodo stavila centralnim dr-žavam nova in točnejša vprašanja. Pariz, 23. septembra. (Kor. ur.) Agen-ce Havas. Pariški časopisi sojxlasno konstatiralo, da sta odgovora centralnih držav samo prazno govoričenje, polno netočnosti ter da kazeta samo trdno voljo Nemčile In Avstro - Ogrske. da se Izogneta dejanskim vprašanjem. Zlasti popolno molčanje glede Belgije že v naprej obsoja te dokumente. New York. 23. septembra. (Kor. urad.) Reuter. Časopisje Zedinienih držav Je enlh misli o odgovoru nemškesa cesarja papežu. Tako pravi »Tribuna«, da so Izvajanja odgovora hlnavsko zavijanje, kl se ceđl vzvl-Senih misli. Nadalje pravi: Oba odgovora sta določena, da prikrijeta nemškf zločin. Cesar pravi, da sila ne more premagati pravice, zato na} se mu dovoli, zopet stopiti enakovreden v krog narodov s trđitviio. da si je prilastil ideje mednarodne družabne ureditve, ki jo narodi pnvzdiguiejo. Kako pa je z Belsijo, Poljsko, Srbtjo. z neodrešeno Italijo in AIzacijo - Lotarlnško? Besede so prazne. — List »The World« pravi: NemSka nota ne d^ije podlace, na kateri bi se skle-pal mir. ali pa bi se mogla pričetl mirovna posrajanja. Politične veiti. = Jugoslovanska deklaracija Je naš minimalni program. Kakor znano, zastopa ves naš narod stališče, da Je dunajska deklaracija z dne 30 maja naš minimalni program, to je. da so zahteve obsežene v tej deklaraciji naima n j kar hoćemo in moramo dobiti. Proti temu nazoru se je ofchsil v seji vodstva S. L. S. dr. SusreriiČ, poudarja-joč, da tvori dunajska deklaracija naš maksimalni program, da torej ob-se?a višek tega, kar zahtevamo. Su-sterSičeve besede bi motele izzvati nc-ljube komentarje, ker princip maksimal-nega programa pripušča seveda razne kompromise »navzdol c vojne. V njegovi stranki ga zaradi njegovih govorničkih zmožnosti imenu-jejo »ruskega Janresa«. Ostali socijalistični ministri mimo Kerenskega so pravosodni minister Maljantović, ućni minister Arhanselsky, minister za rre-hrano Prokopović. delavski minister Skcbelev in minister post Nikitin. Ni be znano, kateri izmed braiov Maljan-tovic ie postal minster. Oba sta moskovsku socijalista in advokata, a sta-rejši je boliševik, mlaiAi pa manjsevik Najbrž je bil imenovan po^lednji. Ar-hangelski je socijalni revolucijonar, a je bil pred 1. 1905, kot šolski nadzornik, državni uradnik; poznejc se je zapletel v policićnc procese in bil leta 1907. iz-voljen v drugo dumo. ProKopovič je socijalni demokrat, znan kot ruski »Bern-steinovec«, v zadnjem kabinetu je bil trgovinski minister. Skobe'ev in Nikitin sta oba socijalna demokrata in sta bila že člana prejšniega ministrstva. Važno je, da je zdaj minister notranjih del ugledni kadet Kiškin. Poleg poljedelske-ga ministrstva je z ozirom na razvoj revolucije to minlstrstvo najvažnejše. Poseben pomen ima tuđi to, da Je v novi vladi postal trgovinski minister Ko-novalov. Ta je bil član prve provizorič-ne vlade in Je njegov odstop v maju provzročil prvo akutno ministrsko krizo. Za Konovalovom in novim državnim kontrolr»rjem Buri5kinom, kt sta oba napredrr^ka, stoje vpl'vni moskovski indnstrljalni kro^i, ki so dostej od-rekali vb,di vsako podporo, ker je bila v popolni odvisnosti od delavskih in vo-iaških sovetov. Dejstvo, da so tako Kadetje kakor moskovski industrijalci nehaji s svojo odločno or^zicijo, je smatrati za uspeh moskovske državne Vonference. Dnevne vesti. — Vojna odHkovanla. Drugič odlikovani z bronasto hrabrostno svetinjo: Aloizij Trampuž, pijonir; stražmešter Josip Ivane, patruljski vocija Lovro Sabec, đragor.ci Martin Znidarič, Martin Vojskar, Jakob Li-pičf Leopold Kocder, Ivan Doljak, Karei Čop, Martin LenarčiČ, Peter Lombar. Ivan Dolar, Alojzii Zlobec, Josip Klupr, I^nac Lesjak, Ignacij Paj-man, vsi 5. drag. polka; desetniki Fran Kurnik. Rupreht Justin, Julij Jare. Josip KoroŠec. Ismacij Prem, Peter Ivančič, Anton Rabič, vsi 27. pešp. S srebrno hrabrostno svetinjo dru^e^a razreda so odlikovani: četo-vodji Ivan Oostiša in Andrej Krava-nia, pešci Josip Ploj, Anton Makaro-vic, Josip KlanjŠček in Avgiist Vol-čič. vsi 97. polka: Josip Kosi in Andrej Šnajder, pesec Ivan Pavšck, vsi 87. p. Dru^ič z bronasto hrabrostno svetinjo: cetnvodja Peter Stifter, desetnik Ivan Knmer, pešci Andrej šnajder, Matvia Oolnar, Fran Kova-čič, Martin Rodina, Fran Lakner. Rostjan Rošer, Ivan Kušner, Ivan Zaorožen. vsi 87. polka. Z bronasto hrabrostno svetinjo: četovodja Ivan Tomšič, desetnik Josip Strgar, Anton Matko, vsi 97. p.: Ivan Franke, topn. p. §t. 5.; četovodie Jovo Mar-četa, Robert Rijavec. Peter Ko^roj. desetnika Pavel Valenčič in Fran Matič, poddesetniki Josip Rožič. Iv. Legrovič, Alojzii Kovačič. Karei Oru-sovin, Ivan Trošt. Jovo Jovičič. pei>-ci An^elj Makar. Fran Kramar. Ivan Makovec, Karei Filipčič. Luka Likar, Alfred Kocijančič. Ivan Antelovič, Josin Fahčič. Anton Skrirnar. Mafija Vižintin, Ivan Cučič, Ivan Mulec. Jakob Malečkar, Ivan Marmolja, Anton Bon, Josip Kralj. Ivan Mozetič. — OdHkovanja. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci Je dobil poroćnik 2. strel-skega polka Jakob P o t o č n i k. Zlati zaslužni križec s kror>o na traku hrabrostne svetinje je dobil kot vo-jaški oficijal službujoči profesor Anton Dokler iz LjubUane. Sienum laudis z meci je dobil poročnik 2. strelskesra polka Josip B u t k o v i č. — General Kusmanek. Polkov-ni zdravnik dr. Brana, ki se je vmil iz ruskega vjetništva, javlja o vje-tem generalu Kusmaneku, da je ne-kaj bolan, da se bavi mnogo z de!i na vrtu in čitanjem ruskih listov, da obisknje g!edali*če in kinematograf ter vživa popolno svobodo gibanja. — Zadnja ure pisatelja Podfitn-barskega. Podlirr.barskesra je v Pul-kau na Nižjem AvstMjskem kap začela v torek, dne 18. septembri in :icer na vsaki^nitm izprehodu. V s*edr\ dne 19. se^iembrai dopoldne je umri. TanikajSnji konfinirani Italt-jani, ki $o imeh mnogo zaupanja y nje^a, ga v /idr^h urah nišo zaou-stili. Koniina. Podlimbarskega je bil sicer že ukinjen JiiHja meseca, a v ljubljeno Ljubljano se ni smel vrniti. Mislil je na Zagreb, Celje, Vransko. Prav dne 19. septembra je dobil pot-nj list za Celje, a takrat je že umiral. — Omejitev dopisovanja z voj-nlmi vietnlkl. V oktobru je do voljeno pošiljati vojnim vjetnikom Ie taka pisma, ki so neobhodna, n. pr. da se tićejo pravnih posiov. da vsebujejo fotografije, dokumente itd. Vsa druga pisma se bodo vračevala ozir. uničevala. Dopustne pa so se-veda dopisnice. — Brzojavni promet z Rusijo je začasno ustavljen. — Uradne ure. One 2\. t. m. se je vršil pn dežeini vladi razgovor, kako urediti uradne ure v zimskem času glede na odredbo mestnega magistrata, da se od 1. oktobra daije skrći električna razsvetliava tuđi za uradne pbarne. Razgovora so se nod predsedstvom dcželncga preu-sednika udeležili vsi zastopniki državnih in avtonomnih uradov, povc-dali, kakšne uradne ure so bile do-slej in kako se jih misli itravnati po-slej. Uradov, ki so imeli, kakor n. pr. mestni magristrat, finančna direkcija, finančna prokuratura, trg-ovska zbornica, že došlej nepretrgano uradova-njo do 2. popoldne, se odredba raz-svetljave itak ne dotika. Drugi uradi na so uradoval! doslej praviloma od 8. do 12. ure in od 3. do 6. in to se mora premeniti. ker že od 3., oziro-ma 4. ure popoldne ne bo električne razsvetljave. Nazori o tej prenaredbi so bili različni. Sodni uradi in dežeini uradi bodo nradovali nepretrgano od 8., oziroma 9. dopoldne do 2. ozir. 3. popoldne, uradi c. kr. deželne vlade itd. pa bodo menda uradovali do 4. popoldne s primernim presledkom opoldne. Enakost uradnih ur se torej ni dosegla. — Uraćne ure pri dežeini sodni- ji. Od 1. oktobra t, 1. dalje so se pri ljubljanskih sndnijah za uradno obče-vanje s strankami ob delavnikih do-ločile ure od 8. dopoldne do 1. ure popoldne. Vložiščc bo odprto ob d e-1 a v n i k i h od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 4.—5. popoldne, ob nedeljah od 9.—12. ure dopoldne in ob p r a z n i k i h od 8. do 12. ure dopoldne. — Obleka. Danes je izšla v *\Viener Zeitung« naredba o preskr-bi obleke za najrevnejse sloje prebi-valstva potom centrale, kateri bodo podrejene deželne pre^krbovalnice za obleko. Obleka se bo izdajala proti izkaznicam o potrebi ter se bo tuđi za vsako oddano še porabno obleko izdala taka izkaznica, na ka-tero bo potem dotičnik pri preskrbo-valnlci lahko dobil drugo, seveda tuđi ne več novo obleko, ali pa bla^o. Uvedla se bo tuđi prisilna ponudba starih oblek. — Kolekovanje vlog v zadevl aprovizacije. C. kr. urad za prehrano opozarja. da morajo biti vse vloge strank v zadevi aprovizacije koleker-vane in da je c. kr. finančno ministr-stvo v nekem konkretnem slučaju z novo z dne 22. avgusta 1917 štev. 78.591 c. kr. uradu za prehrano na-znanilo, da morajo vloge zasebnikov za dovoljenje dobave pšenične mo-ke za svojo osebo v smislu T. P. 43 Ht. a) Z. 2 zakona z dne 12. decembra 1R62. drž. zak. St. 89 s kolekom za 1 K, oziroma, Če so bile vložene po 30. septembru 1916, v smislu § 9 lit. c) cesarske naredbe z dne 28. av-gusta 1916, drž. zak. š*t. 281, s kolekom za 2 K za vsako polo kolekova-ne biti, pri tem so zdravniška spriČe-vala kot priloge tem prošnjam po tarifu P 117, lit u) brezpogojno koleka prosta. — Gremij trgovcer naroča sto-jlm članom, da se natančno drže predpisov mestnega magistrata glede razsvetljave trgovin, skladišč in pisarn ter se s tem izocrnejo razgla-še^im strogim kaznim. Pisarne, ki so v direktni zvezi s trgovino ali s skla-dKčem, je smatrati kot točko 3 raz-glasa mestnega magistrata z dne 14. septembra z olajšanim paragrafom 21 ministrske naredbe z dne 1. septembra 1917. Posebno se opozarja na točko 4, katera predpisuje samo polovično uporabo elektrike ali plina, namreč polovično število žarnic ali polovičnega toka taistih. — Prostovoljna oddaja evkJenč-nih konj. Dogaja se, da lastniki konj želijo oddati svoje evidenčne konje vojaški upravi ali zaradi pomanjkanja krme alt iz drugih razlogov. Domobransko ministr«tvo je odredilo, da vojaška uprava sme prevzemati prostovoljno ponuđene konje. Pre-vzeme odreja na kratke prošnje po-nudnikov c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu. — Dovažanje kromplria z evl-denčnhni konji. C. kr. prehran je valni urad je odredil, da se smejo evidenč-ni konii, ki se rabijo za dovažanje krompirja, za dobo vporabe oprostiti prevzeme po vojaški upravi. Kdor rabi konje za prevažanje Krompirja, naj prosi za oprostitev pri c. in kr. I vojaškem poveljstvu v Gradcu. — Izvoz kemijskih produktov v Curlh. Neka kot zaupna označena tvrdka v Curihu je pripravljena glede nabave kemijskih produktov in pripadajočlh predmetov stopiti v zve-zo z avstrijskimi tvrdkaini. Tvrdke, ki se za to interesirajo, naj to sporo-Če trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Osemdesetletnico svojega rojstnega dne je praznoval, dne 22. t. m. tukaisnji odvetnik g. dr. Fran Papež, starosta kranjske odvetniške zbornice in njen podpredsednik. Od-vetniški odbor mu je tein povodom izročil čestitke ćele zbornice in mu izrekel nfsnieno priznanje in zahvalo, ker sodeluje v zastopih zbornice že nad trideset let, zlasti kot podpred-sednik dvajset let. — Cevljarska zadruga in dr2?i-nja čevljev, V nedeljo dopoldne je imela čevljorska zadruga svoj shod, da se posvetuje o položaju čevljar-stva, da označi svoje stališče napram konsumentom ter da razkrije vzro-ke mizerije v tej obrti. Shod je otvo-ril načelnik zadruge g. Kordelič, referiral je g. Breskvar ter so se debate ndeležili gg. Strnisa, Tu-m a in Kovač. Splosno je bilo spo-znanje, da je v prvi vrsti kriva seda-njega pomanjkanja blaga za obrt po-polnonia nezrnožna in desorganizira-na centrala, v kateri sede Ijudie, ki se ali na obrt prav nič ne razumejo, ali na ki iz samih ozirov na gotove producente in na njih interese stvari ne vodijo s posebno resnostjo in pre-udarkom. Grajal se je tuđi sistem razdeljevanja tako dede kakovosti blacra kakor tuđi glede načina same-^?a, da morajo n. pr. na Kranjskem kljub temu, da imamo v deželi visoko produkfivne tovarne, dobivat' blaj^o, nakazano potom trgovske zbornice usnjarjem z Dunaja ter se je že zgodilo, da je bilo na poti z Dunaja v Ljubljano usnje ukradeno. Centrala nadalje tuđi ne nakazu je takozvanih pripadkov, za katere je tudl velika stiska. Zadruga zahteva, da dobi raz-deljevanje usnja in pripadkov sama v roke in sicer v zadostni množini. Pribilo se je. da se pošilja kljtib dunajski centrali usnie na Ogrsko, od koder prihaja potem neznosno po-draženo nazal. Tuđi za dreto, stika« nec in platno so danes cene take. da je vsako delo skoraj izkltučeno. Tuđi tovarnam je že začelo primanjkovati ter je delo tovaree v zadnjem času tako, da čevlji ne trpe dostikrat niti nar ur. Kdor hoče tovarniški čevelj vsaj nekaj časa ohraniti, stori dobro, če si da na take čevlje takoj, dokler jih še ni nosil, pribiti dobre podplate, — seveda — če jih more dobiti. Tovarnam na ljubo in iz drugih ozirov se tuđi, dokler je bil še čas, ni dovo-lil uvoz blaga iz nevtralnih držav in se je ćelo domače blago zadrževalo in kvarilo. Glede drete ln preje naj se obrne zadruga do obrtnega po-speševalnega urada, da v deželi sami preskrbi to blajaro. Opozarjalo se je tuđi na pomanjkanje delavskih moči, ker je velika večina pomočnikov in mojstrov vpoklicana. vajencev pa ni mogoče dobiti ali pa jih ni mogoče vzdržati. Pribilo se je nadalje o to-varni K. Polaka dejstvo, da prodaja usnje na deželo proti živežu ter so nekateri kmetje nanosili toliko žive-ža, da danes že sami barantajo z usnjem. Skrajni čas je, da se to neha, ne stori se pa prav ničesar proti kapitalistom, pač pa se prijemajo uboge ženice, če si prineso kako kilo krompirja čez mitnico. Čevliarjem so se določile maksimalne cene tako za »Bokskalf« po 3 K 22 v do 3 K 44 v, v resnici morajo plačevati 15 K 60 v za kvadrat, za kožo, ki zaleže za 2 para čevljev. pa do 150 K. Kje se dobi to blago? To naj oblasti povedo! Kje so podplati po 10 K 20 v, 12 K in 13 K za ki?? Danes stanejo 80 K do 90 K. Podlog po 50 in 60 K ni danes dobiti nikjer. In če napravi potem čevljar trpežne čevlje za 90 K do 110 K, ga tirajo pred sodišče ter ga na podlagi maksimalnih cen obsodi-jo. Ne upošteva se pa, da tovarniški čevlji po 40 K trpe samo v najbolj-šem slučaju nekaj nad mesec, dočim morajo trpetl še danes dobri, od Čev-ljarja napravljeni čevlji vendar še eno leto. Shod je končno naložil odboru nalogo, da naj stori vse potrebno, da dobi razdeljevanje usnja zadruga v roke, da dobi zadruga in potom nje vsak čevljar rudi primerno množino in ne, kakor danes, kaka Z kilograma podplatov za Bog zna kako dolgo. Zadruga pa za svoje čla-ne tuđi odklanja, dokler ne dobi bolj-ših surovin vsako odgovornost za trpežnost izvršenega dela ter izjav-lja, da ona ne nosi krivde, če čevljar-ji pe morejo prevzeti novega dela. — Drusd koncert komorne pev-ke fospe Gertrude Foerstel, slavljene sopranistinje dunajske dvorne opere, se vrši v Ljubljani v četrtek, dne Z7. septembra ob ool 9. uri zve-čer v deželnem gledališču. Velikan-ski uimetniJkl uspeh prvega koncerta jamči za sijajni uspeh drugega. Na klavirju virtuozinja gdč. Lissy Ham-merl, ki je ob svojem prvem nasto* pu v Ljubljani žela burno odobravanje. Popoinotna nov spored! Pred-prodaja vstopnic jutri v sredo in v četrtek od 4. ure popoldne do pol 9. ure zvečer pri blagajni deželnega gledališča. — Slikarska koncesija. Kakor je videti v umetniški razstavi, se boji g. H. Smrekar za svojo slikarsko koncesijo, ker namerava še večkrat posezati v monopol Gasparijevlh na« rodnih motivov. Priporočati bi bilo, da ne borno prisiljeni nastopiti s tako kruto kaznijo, da slike čim prej izgl-nejo iz razstave — v privatno last — Umri je v dežeini bolnišnici gospod Franc K o b a u, c. kr. vojaški akademik, v starosti 18 let. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne iz deželne bol-nišnice. — Pastor Hegeman. Truplo po-nesrečenega pastorja iiegemana so bili sicer našli, kakor znano, ali spraviti ga ni bilo mogoče od tam in pri-peljati v Ljubljano. Truplo leži sedaj baje se nižje kakor poprej. Pravijo, da bo sedaj skoraj nemogoče je spraviti iz brezna. Grfža v Kozjem. Iz Kozjega na Stajerskem nam pisejo: Pri nas je zbolelo za grižo dokaj ljudi. Dne 14. septembra so bili v Kozjem trije mr-liči, in sicer v eni hiši kar dva. Komaj so pn^rebli gospodinjo gospo Kova-čičevo, umrlo na jetiki, našli so v hišl neko staro Ka tro mrtvo za grižo. Zdaj 21. t. m leže v tukajšnji mrtvaš-nici zopet trije mrliči: dvoje deklet in majlina deklica. Med drugimi je bolna tuđi pošrna ^ospica. Domneva se. da so bili bolezen donesli vojaki. Od nedelje so tu vse prosttlne zaprte. Kino Ideal. Spored za danes 25. septembra: »Unfčen! ideali«. Roman iz Krogov umetnikov v treh dejanjih s Tlico Sandten. »Kako ie priSel Teddy do žene« je naslov učinkoviti trodeian-ski hurki. z znanim komikom Pavlom ReJdcrnannom. — NajnovejŠa vojna tedenska poročila. Spo-red se predvaja do četrtka 27. t. m. — Predstave od A. ure naprej, zadnja ob pol 9. uri na vrtu s spremljevanjem orkestra. Izgubljena je bila danes ponoći na kolodvoru zlata zapestna ura. Odda naj se na Rim«ki cesti 17, Kopač, proti na-sracH 50 K. V soboto se ie izgubila zlata verižna zacestnica. Pošteni naidttelj naj }o odda proti nagradi v našem upravnlštvu. Aprovizacija. 4* Sadje na rdče tzkaznlce it 501 do konca. Stranke z rdečiml izkaznlca-mi brez A st. 501 do konca prejmejo sadje v sredo popoldne dne 26. t m. na dvorišču Sole na Ledini v Komenskega ulici. Na vrsto pridejo: od 2. do pol 3. It 501 do 600, od pol 3. do 3. St. 600 do 700, od 3. do pol 4. št. 700 do 800, od po! 4. do 4. št. 800 do 900, od 4. do pol 5. št. 900 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 v. Prinesite se-boj posodo in drobii. -j- Sadje na rumene Izkazntco B št. 1 do 300. Stranke z rumenimi izkaz-nicami B št. 1 do 300 prejmejo sadje v sredo popoldne dne 26. t. m. na dvorišču sole na Ledini v Komenskega ulici. Na vrsto pridejo od pol 5. do 5. št 1 do 100, od 5. do pol 6. št 100 do 200, od pol 6. do 6. št. 200 do 300. Vsaka oseba dobi en kilogram. Kilogram stane 40 v. Prinesite seboj drobiž in posodo. = Kromplr za 9. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir za 9. okraj v svojem skladišču na Dunajski cesti na nova rdeča nakazila v tre-do dopoldne dne 26. t. m. Od 8. do 9. ure dopoldne dobe krompir stranke na nakazila št. 1 do 100, od 9. do 10. 5tev. 100 do 200, od 10. do 11. št. 200 do konca. Krompir dobe Ie tišti, ki stanujejo v 9. okraju in spadajo pod mesto. Drugi okraji pridejo pozneje na vrsto. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 30 vin. — Testeninc na rumene izkaznfce Đ št 1201 do konca. Stranke, ki imajo rumene izkaznice B št. 1201 do konca prejmejo testenine v sredo dne 26. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. št. 1201 do 1350, od pol 3. do 3. §t 1350 do 1500, od 3. do pol 4. št. 1500 do 1650, od pol 4. do 4. št. 1650 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane I K 20 vinarjev. Vhod pri glavnih vratih. -f- Transportna dovoljenja u krompir. Uradno poročajo, da se izdajajo transportna dovoljenja za krompir ln sicer do srede oktobra za 50 kg Ie tištim, ki so krompir ali sami ali po svojih na~ stavljencih pridelali na lastnem ali na-jetem zemljlšču, ako ne stanujejo tam, kjer se dotično zemljišče nahaja. Za transportno dovoljenje se je obrniti na podružnico žitnoprometnega zavoda ti-stega kraja, kjer se zemljtšče nahala, Mmt stvmt ♦ Napaden kardinaL Ko se ie kardinal Giustini v Rimu peljal z avtomobilom, * nekdo vanj ustrelil ln poikodovaj vol* Ka, dinal ni bil ranjen. ------- Stran 4. •SLOVENSKI NAROD", dne 25 septembra 1917. * 219. štev. / 9 «^ Koflko fa bocnioif ▼ AvstrflJL Dne (h rafifla ]e bOo v Avstrljt 421.745 begtmcev, •d nh vađrfaie drttava. Đtguncev, kl f ive na fctale stroSfee, je tadi -reč tž»oč. Na Dunaju ft Mro dne 1. hniia 74.907 begmcer, med aHmi 40.237 2Mov. Stevilo be^uncev se ni-#pu ter st irekBtori moralo Trniti na svoje * Đaroa ScheanuL Kakor smo že po »očatt, ie cesar podelil baronstvo generalu Ww*v pokoju Ivano Schemui (Zemva), ptarelSema bratu nekdanjega načelnika ge-Ineralneca Štaba Blaža Schemue. Stari oč« jbfAtov J* bi slovenski kmet z Oorij pri B!e-tfer; pri dofmi se pravi »pri Hgovca«. 5 tem p* hTMngrmnft generalov nećemo rcMami- ^MJaruđrt Ćmr Irl Totaorićm. »Hrvat- tflJNt« ptifarli« oHiz, ki porirlja hrvat-■arođ 01 zbirko, && napravi znamenite-vtGHfkm Ht Vbfno^ča porodom njegove fcesMesefi^taice aaroden dar. V navdn-jfeiio pfeaaem oklica r>ra\1 ~ Hrvatska nji-flfat »Kada riiJftaimo pred Evtopu, pa nas plNnfa pTtdstavniJm hrvatske književnosti, Ht*rm aađA prJ}e svtga ne pada na um, cta 3 ponosom spomene rme Fve Vojnovića. Ko taj ponos, koji nas pred Evropom obilje-tžttfe, nalaie nam dužnosti oca i majke pre-pa pfesnlkn - sinu.« Gospodarstvo. Habiraje - uiitne sobe! (Konec.) Ako se ravnamo točno po teh navođi-Itfi, ni se nam treba bati, da bi se rastrupili i gobami ali glivami. Ako k temu še pomislimo, koliko ljudi ie je že ztstmpilo s pokvarjenim mesom, K>$ebno s klobasami, ribami ali ćelo s kru- lom, v katerem Je bila primešana moka fetnipenih rienifa rožičkov ah' ljuljke, da so pili resnIČao »kraha pijani« t j. omoteni, — ba venđar se tobeden ne boji Jesti meso, idobase, rfl)€ fld.. zakaj bi se ramo pred kobami toliko bali! Manj se iih zastrupi z fcobamv kakor pa z mesom! Kako pripravljati sobe. Gobe pripravljamo: svece, suhe, jobjo Jnoko, v kls vk>žene gobe in gobji irvieček. Sašiti m dajo vse gobe in glive. ki Miso prev«č raehke hi gobaste, torej čvr-p t e i fcrde), debelome čn at e. Razrezane ne smefO biti ne na predebele. ne pretanke režnje, PecJje razrezi podolgetn (raz-jkclji) ne počez. Suši ali na solneu, ali na peči, ali na ne prevročem Stedilnfku: nikoli pa ne v zaprti peči ali v zaprti šte-Silnikovi pečnfef. Spravi Jth potem na suhem in zrač- 0 em krata Kadar Jlh hočeš pripraviti za jed, na-tnakaj tfh v vroCI vodi 2—3 are, da se napi-ieio in da fegube neprijeten okus, pa izme-rjaj vodo vsaj enkrat. Tako pripravljene teobe i majo skoro tako dober okus, kakor pveže. Gobje moke lahko pTideneš skoro frsaki jnH omaki in prikuhi, kar zelo po->zdi?nc okus in te-Inost jea zmetfl, kakor kavo, p« spravi v steklc-Hicah na ftuhera kraju. Na teti naOn 5e rabi todi JrvlcJek fekstrakt). Gob« razrezi in kuhaj v lastnem goku, sok pa od časa do časa odlivai v po-pebno posodo. Nazadnje prflij gobam še ^nak) vode ter Se dobro prekuhaj. Ta sok »dHj k preiln)«rro, robe pa dobro stisni In fcdcedi. odcedek pa prilii prejšnjemu soku. jKa vsak Htcr soka deni eno ka vino žlico fcoli in kuhaj tako dolgo, da dobiš gost sok, Irakor sirop. Ta sok spravi v malih stekle- nfcah hs dobro savefl • p«rcamentnlm ptpirlem. Za livleCek Je vsaka užitna goba dobra, posebno pa še mthke In sočne g II v e. Je župniku za častni sprevod. SrČna hvala tuđi tč. darovi-teliem vencev, potem vsem sorodnikom, prijateljem in zotncem,ki so spre-min Dcpoiabno pokojnico na njeni zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 24. stptmbra 1017. S kurlvom ■MkUnaa alaa#vaa|« 2 sob * sredini metla. Pritliije ptedaOAt 3262 Naslov pove upravu. »Slov. Naroda«. la ti|Mrta tafcarlMa m rali ta kapi iabN ahraa|aaa šivalne stroje! Pooudb« z naslovom in ceno sprejetna po dopisnici ali esebno tvrđka IGN. VOK, Ljubljana, i« kaiaa, So^w ulica liv. 7. Brinje sa kvhanje žgan|a oddaja v TeČjih in manjših n noiinah tvrdka Ivan Jelatin, Ljubljana, Cmonska casla ft«v. 2. JOotora feNttva In 1 APARATI ZA STR1ŽENJE LAS. I. a britev ix srebra stega jekla ! K S, A, 5 ; varnostnl brivski ! aparati ponikljani K 3, 5 ; ; wm mamka .Perfekt" z 6 klinami, i I Wk K 12, 15, 20; Dvoreznc re- | 1 [I zervne kline tucat K450,5, 6. j i »■ Prima aparati za sniženje las 9, 11, 12 K. Premena dovolje-^^ na ali denar nazaj. Pošilja po Mw povzetju «H predplačiln ' ^^ c. in kr. dvornl založnik, , ; li lan Soara4. izvozna tvrdka, ! f \ Most ši. 1M7, (Brai) Četko. M 1 Glavni katalog vsakomur gratis , 9 \ in franko. *--------------- '■ ■ ■ ■ ■ ■ '--------------------' ^ ■ iEir^=if=iiaii——=i Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16. se priporoča eenjenemu občiostvu za rsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s pr isto im firnežem. Solidaa lo totaa postrdika. Kmetovalci! Ne zamndlte! 4O°'o kalijevo sol pošiliam po ceni K 24— za 100 kg po povzetju dokler imam še zalogo ! Vpostati je vreče v napolnitev. Uvoz iz Nemčije je v tej kvaliteti popolnoma ustavljen za d]je časa! Za vsebino v odstotkih jamčim! Naročite to važno gnojilone- mudoma dokler zamorem postreči! 3107 ▼ laka V«bl6f Teletria«, I Žalac, JtffnoitoJTiliM. I Gonoktein. * ' Najnovejše, izkuSeno sredstvo i pToti kapavcu (rriperju) belemu toku, i črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je upeljan na češki ktiniki dvor. svetnika vseuč prof. dr. ; V. Janovskega. Na prafikl nemSki kli- ' niki vseuč prof dr. K. Kreibicha. Toplo ga pripor6Čajo vseuč. prof. dr. J. Bu- kovskv, vseuč prof. F. Samberger, ■ vseuč. docent dr. J. Odstrčil Itd. i M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli- i zabetne balniee v Prajri ptie: Gonok- i ein sem izkusil v mnogih slučajih, posebno v 4 slučajih akutnih — 2 do 3 dni po infekciji — in v 2 slučajih | kroničnih 1 leto starih- V akutnih slu- Čanh je nenadiano hitro ponehato ptči pri vodi kakor tuđi huda voda (Urindranc), kar se Cesto ni dalo z i drugim tekom ublažiti. Gnojno odte- { ka nje je bilo redko in hitro nehalo. Vse stiri slučaje sem v kratkem času popolnoma izlečil. Posebno v enem slučaju — kožo sem mikroskopično opa^oval — po treh tednih nisem mogel najti niti enega gonokoka. V nobenem slučaju ni bilo komplikactj, niti v žlezah, niti ni bilo vnetja mošnje. Kronične slučaje sem opetovano poti val In pregleda! 4 meaece po izle- ćeniu, a v vstm ten Času ni bilo exactrbace zjutraj, (kaplje gnojenja) kakor tuđi ne neugodnosti pri vodi, vlakenca v vodi so po dvomesečni ▼porabi Gonokteint popolnoma Izgi- nila. Skratka, Gonoktein je pred Tsemi pcepanti, potebno izvrste« v akutnih in KroniCnih slučajih. 2130 Dobi se do vseh večiih lekarnah, Skatljica K T—. Zahtevafte literaturo in prospekt. Urtitaa: Lekaraa Tnkoczy. — Ugrth UUru .Stlfitef, S. MJtteinch. JeU-CKct trg. — Split: LeUnt „k Oosai Slnjskej-, 1. tatu. Prttavaja: rarpattlo^i I iaHCa< i«Wra-torfj .BCtA- Praga-Triavlce iiz. aOJSSVttSU V^fBO^S WmBmMWtfWmWtk BK Bspi •• wafca, tadi najmanjša, aaaoilma šmhf poraitolli olupkov od hrušek in jabolk fsako posebtj po a kroti Mg la tfobro poa«iaaa praaaatoa o4 brmaalt 1b fabotlu pm SO «. kUa^iaaa. Ponudbe in Došiljatev se prosi na mm tvrtko Traa los, LioMi^na. ¥dov«c poaoatnlfc a Itirlmi otrod IKo pridno In varlno GOSPODINJO katara sna dobro kuhati in oprav- IJatl vso k goipodlnjstvu tp ada Je ta O)oJo* — Naslov pove uprav. »Siov. Mar« 3258 Petroiei tmm za somoasko pšenioo in aemoasko ajđo. — Albort Dom lsdls, Ilirska Bistrica. 3246 ¥a*fa maoilna izvrstnega, garantirano pristneoa sadoega išta !• aaprodaf pri Albin Vodliku, Ljubljana, trgovina a aadjem fn sadalm mostom na debelo, laodnja ftiika ŠL 158. 3263 Trgovci! 6ostilrvčarji! KOCKE za juho! zelo dobre vrste, 1000 za 27 krOD, Nalbollše kocke za golaš, 1000 kock 49 K. Naiboliše kocke za kimei-juho, 100C kock 40 K pošilja proti povzetju ali predplačiiu tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, M*stni tra Itv. 13. 3196 KONJAK Aaattllran Ie Tlna lastnega prlđelka. Pri ostabelosti od starosti in želodčnih tež-kočah )e iz vina destiliran star konjak že sto let'a znano preizkušeno okrepčiio. 12 let aiarega v 4 po I li trski h steklenicah pobijem franko za 48 K, mlajše^a 3 letnega, čado-vito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trgan]a ▼ adlh, 4 pollitrske stekle-niče 40 K. Vino od 56 litrov naprej, beli rizling in rdeči burp^inder a liter K 4.20. Benediki Heril, veleposestnik, gra&lna Golife pri Konjicah, Štajersko. Rabim Va5 kreme t VUNOME sa lapotitanfa, In kor lem % lzrođ-Blm nfegovlm os pehom popolno- ! ■a udovollna, prfporoćara ga i Troće Tsom damaa, kl jlm |a na ■rem njih rananjost. , i SrandoTa pl. Semćka, I ravnateljica Smihovskih gledaliŠČ. Izdeluje : Laboratorif Hara, Prapa-Traovloo. Halak. ni. 35 tel. 6443. i Veliki lonček 3 K, srednji 1.50 K, za | ; poskuSnjo 60 vin. — Pošilja se po pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto. i Zaloga v Ljubljani : Lakarna V. pL Trakoftzj. 2C84-III. ffjafj- Odda ao takol "VHI dve meblovani sobi sa e&ega ali dva gos oda. 3269 Kje, pove upravniStvo »Slovensk. Naroda«. Za pravalanl« pohUtra ae sproime takol m. 1 e, €31 e> yrh 5 <6 Zglasiti se je v trgovini Bratovi, Stari trg *t 4, v Ljnblianl. 3272 (Sparherd) se knpL Naslov: Jos. Salić, Spodnfa Šiška, Vodnikova ce«ia št. 8S. Dekiico brez sierišav 5 do 10 let staro, nadarjeno, ter žlvahnega značaja, fiamem kot xa svojo. Ponudbe s sliko pod „Svoja / 3231" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3231 IW l*te službo kot T&5 pisarneška moč gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika ter strojepis'a Pismene ponudbe pod „Plsarnlika moć 3261U na upr. »SI. Nar.« Urarski vajenec v učenju 2e 18 mesecev, nastopl nadaijni podnk, pogoji: hrana in stanovanje brez-plačno pri mojstru. 3271 Naslov se izve v upravi »Slov. Narodac. — in mizcrj^n proti dobremu plačilu sprejme ANTOIf STEINSR, L|nnl]anay Jeranova niica II. Prodajaika StarejSa moč z več letnimi spnčevali, teli prlmerne slnibe v hakem trg« ali na deieil. Cenjene ronudbe m Pepl Sovće, SU Jnrli ob Tabom, dtalersko. 3270 suknena odrosko, stare in nove, kakor vse druge vrste pavolnate In volnena cnnfe, iakllevlno, odefe, vrvi 1. L d. v vaakl mnotlnl knpnfe po najvlsji ceni. E. KOTZBEK v Kranžu. Froda ao selo ngodno popolnoma opremlfena, izborno obranjena, lepa -: OPRAVA > sa malo specerijsko trgovino, tuđi se odda on stro] sa Isdelovanie testenlne sa pekari|o, ogled in pojasnila pri tvrdki Iv. A. Hartmann, nasL Avg. Tomaiić, Llnblfana. 3264 flovenska đmilna v Sarafevv (Bosnaf liče v službo, pošteno In nrno - I> E> K I^ E> = ki je veSča vseh domačih poslov, zna nekoliko kuhati in je vajena otrok. Plača 34 K, v slučaju dobre vporabnosti tuđi več. Hrana dobra. Vee se isre v Ljnbiiani, Oosposlia vlica ŠL 41., (Frančlć), ali naravnost: Prol. S. Reich, Sarajevo, Soievo 18 a« Za Spodnio Siško ——— se sprejme ———— eno ali d?e razaašii. Oglasiti se ]e v npravnidtvn „Slovenskega Naroda11. samo neoženjene ali samostojoe, sprejme proti dobri plači In ceneni prehrani takol Cementna tovarna v Zidanem mostu. 3268 I Srbečicof izpušiaje | H odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha originalno rujavo ■■ ■ mazilo". Mali lonček K 1 60, veliki K 3-—, družinska 1853 » H porcija K 9*—. Dobiva se H| J v tekarni >fprl ilatem jelenu'\ Marijin trg, U"hjwna. p| Tovarniško poslopje ■tfcdaaje plvovarao ▼ Meagia, z Todno močfo 35 HP, staa^TanlsUai posloplam, Uevl lo zemljlščl okroglo 92 oralo? MF" se proda« **!&$$, 3237 Ponudbe je nasloviti na LJadskO poso|iloJco ¥ L{abl]aiil| MUeiUeva cesta. l Zdravnik želodca. Zdraveik želo d cb Je posebnost želcđ&nega llheria Iz zdravtlnjn rasflin, baterl Izborno vpliva prali slabostlaa v ielodcn ter radi fega v noboni drmilai ae bi aoiel ana^nH.