23. številka. Trst, v četrtek dne 29. januvarija 1903. „EDINOST" izhaja t-nkrat na a: za leto K. za pol leta IS K. za četrt leta 6 K in za en nipsee 2 K. Naročnino je plačevati naprej. Na narorbe l>rez priU»žect- naročnine se npravnistvo ne ozira. J'o tobaka m a h v Trstu se prodajajo posamične -tevilke ]•<> 6 >tM. izven Trsta |>a po 8 *t. Telefon številka H?o. glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko, Oglasi se računajo po vrstah v perilu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi ?e ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-n.stvo v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJredniStvo in tiskarna . ulica Carintia stev. 12. V edinosti je moč ! o Vabilo javni shod katerega priredi politu-no društvo „E <1 i n o s t" t pstilni i Jakoba Vetjet p. i Boca Politično društvo ,fEdinOSt">^«lu med narodom za narod, vodi naj narod sel na samopomoč ! Tu naj poklicane či-lje vodi misel na vsposobljaDje naroda v stno obrambo. Na delu v svojem notranjem ^življenju naj s: narod ustvarja garancije za Bvoj obstanek, naj išče obramben h sredstev v: političnem d>zorevanju, v jaČenju samo zavesti, v povzdiganju svoje kulture, v zaupanju v svojo lastno moč, v utrjanju že obstoječih lastnih gospodarskih sil in v ustvar janju novih ! Ali proti nevarnostim od zunaj utegne postati deviza za samopomoč zelo nevarna, SV. Mariji Magdaleni /ironiji U9odna. Svetovni dogodki okoli nas uče, kako si celo veliki narodi, močni po številu in po imetju in po kulturi in po zgodovinskih tradicijah, iščejo zaveznikov v družili narodih, oziroma dižave v druzih državah. Koliko boli je to potrebno pri številno šib-kejih in vsled nesrečnih zgodovinskih do godkov tudi sicer — kulturelno in gospodarsko — zaostalih narodih ! Izlast- pa še, ako ti šibkeji narodi morajo misliti na obrambo svojega obstanka in zag.it»vljenje svoje bodt čacsti pred sosednjimi mogočnimi narodi, ako so torej š bki narodi tudi geo grafično eksponirani. Med take male narode s šibkimi pozicijami je izlasti šteti vsa tri jugoslovanska plemena v n^ši monarhiji : Hrvate, Srbe in Slovence ! Tu bo razna visokodoneča gesla le pogubna. Geslo »Bog i Hrvati !« zveni lepo in gotovo laska plemenitemu čut-tvu hrvatskega rodolubja. Ali drugo vprašanje je, da li so etične in materijalne sile hrvatskega naroda tolike, da ne more isti ubraniti preJ vaa-ojimi nevarnostmi le v zmislu ge«la za samopomoč ? ! Ako se Hrvatje ne udajajo samoprevari, bi morfjo priznali, da sile hrvatskegi naredi niso tolike, da bi isti mogel vspešao odbijati v nedeljo dne 1. februvarja t. L DNEVNI RED : „Pogovor o občinski upravi". Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Hrvatje in Madjari. m. Cim glede Hrvatov "stoji dejstvo, da morajo misliti na obrambo pred madjarsko in nemško agresivnostjo, morajo si tudi odgovoriti na vprašanje: kje naj iščejo sredstev, orožja, za tako obramb* proti dvema fronto na ?! Imajo-li Hrvatje v samih eebi, v svoji kulturi, v svojem številu in v svo^i gospodari p zieiji, imajo-li v sebi dovoljna moralnih in materijalnih sil, kolikor jih je potrebno za tako d v oj no obra mt>o ?! Je-li morejo misliti na samopomoč v zmislu znane devize : »Bog i Hrvati«?! Kakor vsaka država, tako ima tudi sleherni narod svojo — ako smemo tako reči naVale od strani dveh narodov, ki sta oba v — »notranj< « in evrjo »vnanjo« politiko. Ug,,dne;š m | oloženju v vsakem pogledu. Ni Prva naj ureja delo med narodom samim za se čud ti, da v hipih ozlov oljen jati, ki so narod, druga taj gradi obrambene nas pe naravni v takih težkih bojih, tudi hladneji »Mi nimamo od pomoči, in se moremo Ali kakor morejo navstajati narodu nevarnosti izven mej njegove lasti, tako more imeti tared tudi prijateljev onkraj mej lastne voljenja in tudi v podžgo naroda, ne trne grude. Naloga vnanje p>litike naroda je, da y,;tj voditeljem d rektiva za splošno politiko ureja vse odn saje istega nasproti vnanjemu naroda J svetu, da misli na obrambo pred sovražniki §aj 9e nam iato.ako vidi blazno, ako in da proti istim išče narodu nam grbj naše monarhije kriče : Srbi svi pomoči pri sosedih, pri prija- SVU(]a\ Tako more kriSati le srdit Srb š>vi teljih in i z i a s t ; pri — sorod - njgtj njkdar pa Srb, ki umaje razsodno mi-n i k i h ! eliti o položeaju svojega plemena v naši V področju »notranje« politike, t ), je na monarhjjj \ Morda je to britka resnica, ali obrambene obstanku in interesom naroda pred nt var- jn trezneji možje govore: nosim), ki navstajajo naro iu izven naroia. nikogar pričakovati zanašati le na-se in na svoje sile«. Ali kar je umevno in tudi dopustno kakor izraz ozlo- PODLISTEK. Na rojstni zemlji. Ksaver-Šandor-Gjalskl ; prevel VII. C. -:> hajal tako — tako malo sledi taki ljubezni do bližnjega in takemu usmiljenju. Oh — kako krasno in divno je še le sedaj zasijala mila nje prikazen pred dušo njegavo ! Š a *ta ob hrbtu precej visokega brega. V nižioah se je megla zgubljala in povsodi — Nevarnosti ? Da Vam resnico povem, je zasijalo solce. Nebo in zemlja sta zaleske- na to znre* nisem mislila. Vidue torej, da ni tala od njegovega sjaja. Samo tam najodda- tolsko zasluge na moji stran . Ali — kaj vem ljeneja dolina je bila še prevlečena finim — jaz! Meni bi bi o e strašno, ako bi vedela, belim zastorom in se je sanjavo nepo- da je U reva brez vsake pomoči, a jaz da znano etezala v nevidno. Ali bliži bregovi z jej ne pomagam! Kako bi mogla tako ?! rumenim poljem svojim, z ze'euioii vinogradi, Recite sami! A kdor se ob tikih prilikah ne s temnimi šumami svo;imi, v katerih se je boji, te^a čuva tudi Bog. On zahteva od nas, da delamo tako ; za to nam je dal srce in nam vdahnil dušo, da imamo z nesrečo usmiljenje in da pomagamo nesrečnim. Sirota moja — kako trp] ! A nikdo ni blizo nje — ve« dan je tama — včasih m«,ra čakati ure in ure na svež) vodo, da ugasi žejo. Nikogar nima, da bi jej popravil postelj. Sirotica — ! — in Vera je globoko vzdahniJa in krasni očesi sti jej zatrepetali in se za flolztli. Lev ni vedel, kaj naj bi jej odgovoril. On §e jej je čudil in t tem hipu se mu je to dekle z dežele videlo pravi orjak nasproti Ojemu in njegovim mislim, v kater:h je na- v katerih se drevje prelivalo v vseh nijansah zelene, rmene in rdeče barve — vse je bilo malone zalito od svetlobe iu je v rosi blestelo, žarel > in drhtelo. Nežne sence so se la še plazile po straneh in kotih in okolo grmovja, iz katerih so glasno vsklikali kosi, srakoperji in taščice, katere vse pa je nadglašalo uepretržno čivkanje se nic, ki s* zletale od drevesa do drevesa, od veje do veje. Nekje v šumi je grkal go'ob, a nad po ljem so zletale grlice in šterjanci. Po potu tik pred Levom in Vero b i se sprehajale pasta -ričice, poigravajoče se s perolimi in repom, da je skupnost barv perja blestela v aolncu in se prelivala. resnica je vendar, da se nijedno jugoslovanskih plemen v naši monarhiji ne bo moglo ohraniti samo in brez pomoči sorodnih plemen. Politični pregled. y Trstu, 29. januvarja 1903. Državni zbor. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) V včerajšnji seji je zbornica poslancev Blednjič vendar dospela do prvega Čitanja vojne predloge. — Oeški radikalci so sicer predložili štiri nujne predloge, a ker na istih ni bilo podpisanih dovoljno število poslancev, ni predsednik dovolil nujne razprave teh predlogov. — Drugih nujnih predlogov ni bilo, kar kaže, da Mladočehi ne mislijo obstruirati vojne predloge. Vsenemci so uložili tri interpelacije, ki napadajo klerikalizem in katoliško cerkev sploh. O prvem čitanju vojne predloge utem« Ijeval je posl. Breiter Bvoj formalni predlog, naj bi se o druzih vladnih predlogah razpravljajo pred razpravo o vojni predlogi. V svojem govoru je protestiral, da je vlada, kakor hitro se je onemogočila obstrukcija čeških radikalcev, stavila na dnevni red predvsem vojno predloge; ta čin vlade da je izz vanje avstrijskega ljudstva. Kljubu temu, da je na tisoče in tisoče delavcev brez dela, da so tovarne zaprte in kljubu vsej gospodarski krizi, ki vlada sedaj v naši državi, sahteva vlada novih žrtev za vojsko in to vse le za brtmbo dinastije. Treba je imeti mnogo poguma — dejal je govorni« — da se državljane guli v jedino ta namen. Ko je posl. Breiter (Poljak) končal svoj govor, izjavil je predsednik, da njegovega predloga ne more staviti na glasovanje, ker je že pričela razprava o vojni predlogi. G -voril je potem češki radikalec Z a -z v o r k a in dejal, da se vlada vedno sklicuje na trozvezo, kadar zahteva povišanje vojnih stroškov. Govornik je povdarjal, da Avstrija nima nikakih koristi od trozveze in je v dokaz svoji trditvi na vel, da se je Nemčija o sladkornem vprašanju postavila proti interesom naše države, ter da hoče tudi z novim carinskim tarifom ravno naši državi škcd ivati. Dofcazoval je potem, da je vojska raznarodovalna institucija. Slednjič je govornik iz avil, da bo etavil več spreminje-valnih predlogov. Češki rad.kaleč K 1 o f a č je dejal, da parlament nima dovolj poguma v to, da bi ljudstvo obranil pred vedno naraščajočimi Izza brda od strani vasi bo se menjavali vskliki žensk in glasovi otroške pastirske pesmice. Od nekje je zvonko zvonelo klepanje kose, a še dalje — mnogo dalje — v tretji ali četrti vasi, je vdarjal kovač po nakovalu in ostri kovaški zvoki so se nosili dalje kakor zvonerje po tihem mirnem zraku. V dolih so trepetali odmevi. Ah — bdo je krasno jutro s to svojo svetlobo, s tem žu-borenjem polja in šume in s tem oglašanjem vasi in njenega pravečnega življenja — ! — Toliko Lev kolikor Vera sta bila razburjena, vznešeca. Brez iskanih f5 poslancev, ki bi bili pripravljeni preprečiti razpravo o vojnem zakonu. Straho-petnost parlamenta da je dospela že tako dale<5, da je isti odrekel nujnost predlogu, ki poziv'ja finančnega ministra, naj pojasni, kako misli pokriti povečane vojne stroške. Treba je začtti hraniti na civilni listi in na vojnih stroških. Po znižanju civilne liste postali bi odveč mnogi dvorjani i u ti parasitje bi se slednjič morali pobrati. Glavni vzrok evropejskega militarizma je roparska manija Nemčije, ali pusti naj se, da jo Rusija in Francija enkrat grozovito nabijeti in kmalu jo neha nje poželjivost. Evropejska vojska v sedanjih razmerah da ne bi bila ravno prijetna visoki gospodi, ker predvsem bi se porušili stari prestoli. Posl. dr. Kramar je opravičeval postopanje mladočeškega kluba, ki je sklenil, da se vojna predloga ne obstraira. Dejal je, da bi vlada videla najraje, da bi 9e rešilo to vprašanje neparlamentarnim potom, s pomočjo § 14. Mladočehi hočejo to preprečiti, ker se nadejajo , da se parlamentarnim potom da na vojni predlogi marsikaj spremenit', katere spremembe bodo na korist ljudstvu. Sicer pa da Mladočehi vstrajajo na svojem starem stališču proti vladi, oni da niso radi vlade, marveč radi države dopustili razpravo o vojni predlogi. Na to je govoril ministerski predsednik dr. K o e r b e r. Kaj je govoril, bilo bi odveč pisati, ker je p> svoji stari navadi tudi takrat pogreval svoje običajne fraze o spravi med Nemci in Cehi, o delavnosti parlamenta itd. Domobranski minister, grof W e 1 s e r s-h e i m b je zatrjeval, da se v vojski goji narodni čut, a ne v političnem smislu. Vojska da mora biti zatočišče in hraniteljica vseh avstrijskih narodnosti. Nadalje je minister izjavil, da so neosnovane vesti o bližnji mobilizaciji nase vojske, ker ni nikakega povoda v to. Slednjič je minister utemeljeval vojno predlogo. Ko so govorili še nekateri poslanci, odkazal se je zakonski načrt tozadevnemu odseku. O položaju. Danes je vsa pozornost novinarjev in politikov posvečena predlogam o nagodbi z Ogersko, ki jih je vlada včeraj predložila parlamentu, in pa vojni predlogi, o kateri se je včeraj začela razprava s prvim čitanjem v parlamentu. O tej razpravi govorimo v poročilu o včerajšnji seji zbornice, o zahtevah nekaterih strank, ki so se združile v skupno akcijo ozirom na to predlogo, pa govorimo v posebni notici. ta naš dom ? — in deklica se je ustavila, pak se zagledala v krajino. — Divno — divno ! — je le odgovoril on. Bil je v resnici očaran od lepote tega kraja, in kakor nekaj, v mladeništvu, se mu je duša napolnila od ljubez ii domovine, od ponosa, da je ta domovina tako krasna. — Kako umejete Vi najti ravno ono, kar je lepo in znamenito! — se je obrnd za trenotek do Vere. Vera mu ni nič odgovorila le nasmehnila se je ljubko. Tako sta došla do Verinega polja. Tu so ljudje trgal bi turščico. Med suho turščevino je vse pokalo in vrvelo od delavcev. Možki in čvrsto mlade deklice so nosili ktše s klasjem rmenega plodu in so stresali po trati na kupe. Notri v polji so ee menjavali smeh, razgovori in trganje. Vera se je takoj podala notri v njivo. Lev je ostal na strani. V bližini je bila šuma. Polastila se ga je želja, da bi šel vanjo. Bil je zopet popolnoma kakor spremenjen. Družba dekličina in sprehod po divnem bregu sta ga kakor povsem pomladila in nekako navdušila. In odkorakal jo do šume, ne da bi bil počakal, da se vrne Vera. (Pride še.) I)a je g. mi d i-ter za deželno brambo branil pre ilogo, kakor je vedel In znal, to je umevno in je bila njegova dolžnost. Ob zanimanju za ti vprašanji bi bila politična javnost km*lu |>ozabila na Koerber-jevo dete — bolečin, ki se imenuje spravna akoija. Ta akcija je sicer tudi res pokopana po splošni sodbi, ali zgovorni naš gospod Koer-l>er je tako zavzet zanjo, da je tudi včerajšnjo razpravo o vojni predlogi porabil za lep govor o — sjiorazumljenju med Cehi in Nemci. Govoril je zopet iepo, to se umeje. Ali mi bi ga raje poslušali, če bi bil povedal kako novo idejo za »porazumljenje, ker so vse njegove dosedanje ideje odrekle službo v najlepšem momentu, ko je bilo že vse tako lepo upri rorjeno! Vlada K -erberjeva »e izogiblje vsemu, kar bi 6e mo^lo t>lmačiti kakor izzivanje kake narodn« sti — v resn e: pa je Koerber jeva vlada izdal* že cela fasciklje tajn h jezikovnih Daredeb, ki niso bile iič drugega nego odziv nemškim pretenzijam in ki so ogorčale narod češki. Koerberjeva vlada hoče vzlic vspmu in vsemu delati na sporazumljenje med Cehi io Nemci, ker je od tega sporazum ljenja odvisen mir v parlamentu in v Avstriji — v resnici pa je ista vlada izdelala za podlago spravne akcije načrte, katere je ve* narod češki soglasno odklonil kavoli vsaj absolventom kmetijskih šol. b) Sinovom starih, za delo nezmožnih stari-šev aii pa sinovom ud >v, kateri snovi so potrebni za poljedelsko delo, se imajo v J? 14 pod s), b), e) omenjene olajšave dovoliti tudi tedaj, ako imajo brate, ki «o bili vzgojni za poljedelsko delo, a so se oprijeli drugega poklica. Koncem konference je bil izvoljen odsek, ki ima formulirati na konferenci izražene želje. Tržaške vestL O dogodkih t naših dveh škofijah. Zabeleživši, da je v škofiji poreškopuljski izpraznjenih 10 kanonikatov, 34 župniških in 12 kapelanijskih mest, in da je s tem duhovščina škofije oškodovana za 600.000 K, piše praška »Politik« : »Skof d da tako v namen, da se slovanski duhovniki ne name š<~*ajo kanonično v nobeno stalao mesto, tako, da jih more vsaki hip odstavljati. Ta zistem obstoji v obeh škofijah poluotoka istrskega v povspeie vanje po i talija nče-vanja vernikov. Temu namenu se interesi katoliške cerkve žrtvujejo brezobzirno.« »Posledice temu se že začenjajo kazati. Za pečačenje cerkva se že najde dovolj pečatnega voska, ali razpečačenje utegne biti spojeno z nekoliko težavami!« »Povspeše vatel je gibanja »procodKima« puščajo mirno na delu. Vsa energija ee iz-crplja v novem kulturnem boju v — Ricma-njih!« »Obzor« pripominja o znanem pismu škofijskega ordinarijata : »To pismo, v katerem se nič ne obeča, ampak se le skuša pridobiti pojedinca ter razbiti slogo K cmanjcev, kateri niso namer-jali prestopiti na pravoslavje, ampak v uaijo, da jim bo tako zavarovan slovenski jezik v cerkvi, i? katere so ga hoteli tržaški oblastniki izt:rati, ni, z ii se, nipravil posebnega utisa.c (Mi vemo, kakov utis je napravil, a nočemo reči več, nego, da je bil tak, kakor -šnjega škofi eki ordinarijat gotovo ni notel doseči. Op. urod. >Ed.<). Oz'rom na pogreb mladeniča Ivureta piše »Obzore : »In tako je narod sam opravil ono, kar mu niso boteli opraviti latinizatorji, in česar niso dovolile oblast', cerkvene in posvetne, da bi opravil unijatski svečenik. Narod je mislil, da tako najbolje odgovori Naglu in sili, a poleg tega pokaže, da je versko čut-stvo eno. a drugo je zopet politika latinskih, ali prav za prav italijanaških oblast-nežev«. »Na srobu očeta Italije«. Urednik uradnega lista črnogorske vlade, »Glas Crnogorca«, je porabil priliko obletnice smrti kralja Viktona E naouela in pa — nenav-zočnost kneževo, da je pod gorenjim naslovom priobčil članek, v katerem poklanja Italiji — naš Trst. Na to gorostasnost dra. Toma-n o vic a odgovarja naša tržaška »Slavenska Misao« mirno, stvarno, a odločno in slovansko. Iz članka v »Slovanski Misli snemljemo : tem«, s kateiim se je bilo odredilo premtro-jenje svetojeronimskega zavoda v Rmu — le falzifikacija hrvatskih škof tv ! Zagrebški nadškof Posilovic dementira najodločneje to vest in pravi, da je oni breve dobil direktno iz Rima, od rimske kurije, z opazko, da ga razpošlje hrvatskim škofom. »Piccolo« je tudi prinesel, da je na ono njegovo (»Piccolovo«) vest Posilovic pohitel v Rim, da bi stvar pomašil, doSim je resnica, da se nadškof Posilov'e ni maknil ni iz Zagreba ! To je pravi patentirani lažajivec — ta » Piccolo« ! Drobtinica po tolikem boju! Z na-šfga magistrata namreč. Slavni naš magistrat je izdal za našo okolico nastopno slovensko oznanilo: »Št. 76603/1. Oznanilo Vsi pričuvniki stavljeni leta 1892 (iz-ozemši t'ste stavljene v. c. i kr. vojao mornarico) koji z dnevom 31 decembra 1902 stopijo v. c. kr. domobranstvo, so li isti pri • Na tisoče ljudij ima naš magistrat v svojem direktnem in indirektnem področju, ali jedki so oni domačini, ki vživajo sad svojega truda v kaki magistratovi službi. Kakor čebele okolo panja, tako mrgolč okolo magistrata delavci iz kraljestva ! Saj so gotovi, da so svoji pri — svojih ! Ti, domači delavec, pa se lovi po svobodni luki in po raznih mestnih trgih za to, da vjameš kako kronico, med tem ko ima tujinee gotov, stalen zaslužek, kjer bi moralo biti mesta v prvi vrati za te — domači delavec ! In še le potem, ako bi preostajalo tebi, naj bi delal tujinee ! Le tako naprej, gospo la — potem že pridemo do »boljših časov« ! Vedno enaki ! Prejeli smo: Družba hrvat-k'h tamburašev koncertira sedaj v restavraciji »Aurora«. Sinoči so bili lokali popolnoma zasedeni, a na vzvišenem mestu je sedela četica hrvatskih tamlurašev. Za nas Tržačane ni tamburica nič kaj posebno novega, toda tamburanje teh za-stojni v občini Tržaški ali k zunanjim obči- grebških tamburašev presega vse ono, kar nt>m, ee pozivljejo, da «9 izkažejo se svojo smo čuli mi od naših tamburaških dile-vojaško knjižico do konca meseca januvarija tantov. 1903 pri podpisanem Magistratu (oddelek za Kakor rečeno, proEtori rastavracije »Au- vojaštvo v ulici Muda vecehia št. 2/III, in rora« eo bili natlačeno polni najraznovrstnej-sicer v ogib globe ali zapora. šega občinstva —t od oriih, ki si morejo Trieste, 9 decembra 1902 j privoščati šampanjca, pa doli do najrevnej- Od mestnega Megistrata«. šega delavca, v zamazani delavni obleki. V tem slučaju abstrahiramo radi: Vsi ti različni sloji so zadovoljno ploskali res od slovniških pogreškov, od nekoliko vi lim tamV,urtšem. okorne stilizacije, od dejstva, da je oznanilo Pri eni mizi v nepo3redni moji bližini izdano v vojaških stvareh (da je torej brž- pa je sedela veča družba uradnikov — kone tu pritisnila kaka druga sila), od dej- Lahov. Med tem torej, ko je bilo vse nav-stva, da je tudi tu elavni magistrat hotel dušeno po milodonečih zvokih alovan&ke manifestirati »italijanitetoc Trsta s tem, da glasbe; med tem, ko je na stotine gostov je datiral s »Trieste« — odobravalo: eni krasno izvajanje, drugi to in abstrahujemo od vsega tega, ker za nas slovansko umetnost, je pa omenjena laska je glavno dejstvo, da je magistrat prelomil družba začela sikati! Ali kaki — oprostite priseg.>, ponavljano neštevilnokrati po novi- — bedaki so ti naši »dobri« sosedje, doka-nah in v mestnearat: kakor velevžžn-* trgovsko pristanišče n stiategično prjjema kolesce v kolesca v filem mehanizmu! središče prvega reda za vse R,aVno včeraj smo povdarjali, kako so začeli Slovane. Po njem se cede sline ne le Qd klanj 11 i odgovornost za to, kar se je go-Italijanom, ampak tudi pangermanom ! Teo- i (j,i0 v Ricmanjih. Mi pa pravimo: skupaj so pripravljali že davno, skupaj so delali zadnje čase, skup no naj tudi nosijo odgovornost, oni, ki direktno služijo zi;t3mu in oni Bvečeniški krogi, ki mu bIuž jo indirektno ter — pišejo v »Pscc ilo«.) Le tako naprej! Iz delavskih kregov nam pišejo: Naš slani magistrat se niti De zmenja za tisoče brezposelnih delavcev-domačinov. Kfckor da kalamiteta brezposelnosti lastnih občanov ni malo ne zadevlja njegove — dolžaosti, pušča naš magistrat te nesnčnike na ulici brez kruha! Žalost in srd morata pograbiti človeka, ko vidi cele armade domačega delavsivi brez posla, a mora gledati ob enem, kako si cele trope tujincev v službi isoega pre — slavnega magistrata na lahko služijo lepa plač-la, katera potem pošiljajo v blaženo, a l&čno Italiio ! rasem : retični roditelj teh poslednjih, dr. Hasse, vidi v njem že jadranski Hamburg ! Trst bi moral postati južni emporij bod< če Velike Gfrmanije, a da postane to, treba s Čeh i in Slovenci napraviti tabula rasa. No, tržaško vprašanje se ne reši končno in trajno brez velikega spopada med germanskim in slovanskim svetom. Zato mora p sanje »Glasa Crnogorca« presenečati vse Slovane. Tako odgovarja »Glasu Crnogorca« list, ki ga urejuje izgleden hrvatski novinar. Mi pa bi sodili, da ga med treznimi, razsodnimi Srbi ne more biti niti enega, ki bi ho tel oporekati tem izvajanjem v »Slovanski Misli«. »Piceolove« laži. »Piccolo« je bil prvi prinesel, a drugi li*ti so za njim pesaeli vest, da je poznani papežki breve »31avornm gen- Naši »bratci« pa naj ne sikajo, ko se igrajo francozki komadi. Saj so jim Fran-cozj3 menda latinski bratje. Iz našili sodišč. Z obzirom na notico, katero smo pjinesli v li3tu od 21. t. m. pod tem naslovom, prejeli smo od dobro poučenega vira zagotovilo, da je v notici navedeni g. G. vesten in marljiv uradnik, ki rad ustreza strankam in je tudi v nar. obziru ob-objektiven in pravičen, vsled česar ni nobenega razloga, da bi se preti njemu p o s e b e j pritoževali. Res je eicer, da ni zadosti zmožen slovenskega jezika, a to napako imajo na tukajšnjem okiajnem sodišču vsi ostali referenti ventilatornega odseka za mesto, tako, da ni povoda prikazovati g. G. manj zmjžnim nego njegove gg. kolega. Toliko, da ee nobenemu ne godi — krivica ! Zagrebška tamburaška družba priredi v ponedeljek, dne 2. februvarja drugi koncert s plesom v barkovljanskem »Narodnem domu«. Pričetek ob 3. uri in pol popoludne, vstopn na 50 stot. Pojutršnjiin vsi na trgovski ples! Krasno gledalifče »Armonia« bo pojutršnjim sv«čano odičeno. V tem gledališču ee snide jutri cvet naš.h trgovcev in trgovskih pomočnikov, cvet našega meš5anstva vseh slojev, in (kar je za take prilike najvažnejše) — cvet naših deklet! Mi Brno gotovi, da nasi boljši krogi ne iz. stanejo ter da z obiskom tega lepega trgovskega pleaa dokažejo, kako tesna je vez, ki spaja vse n£Še sloje! In to vkljub nepo-poštenim mahinacijam naših »dobrih« sosedov ! Dolžnost nsm je, Armonia« ter damo s tem naši vrli trgovski mladini nov impulz, nove moralne in materijalne moči. Pojutršnjim torej v g!edali£Č9 >Ar-mon a« ! I*eT>ko drostro »Kolo« naznanja svojim gre. pevcem, da se bodo jutri, v petek, ob uri zvečer vršile pevske vaje, in sicer za možki zbor. Gg. pevci so naprošeni, da bi se v čim vcčem številu udeležili te pevske vaje. PeT>ko društTO »Adrija« t IJarkor-Ijah priredi — kakor je bilo že objavljeno — v nedeljo, dne 1. februvarja plesni v e n <• e k v veliki dvorani »Narodnega doma« v llirkovljah. Začetek plesa ob 5. uri popoludne. Ustrpnina k plesa za mr žke 70 nvč., za ženske 30 nvč. brezizjemno. K ple*u svira veteranska godba pod vodstvom v. Ma:cena. Na obilno udeležbo vabi vse prijatelje in prijateljice plesa odbor. Pevsko druitvo »Zvon« na Oprinah priredi dne 1. febr. t. 1. veselico s plesom po sledečem vsp iredu : 1. Jenko: »Naprej«, godba. 2. Avg. Arm. I,eban : »Mornar«, zbor. 3. Zajec : »SI. ouvertura«, goiba. 4. Soški: »Vaški skr pu h «. šaloigra. .">. M. M. »Mav-mav«, njegov životopis na ]>odlagi oajnovejš h zgodovinskih podatkov ; zbor v VI. dejanjih. 6. Ger\viis: »Hrv. potpouri«, g »dba. 7. Ferluga : »Rf.ž;ca«, mauirka, zbor z god^o. a) Zadomski: »Oko«, b> G. Etarski: »V okolici«, narodne popevke s sprem jevanjem godbe. 9. Ple?. Začetek ob 4. uri in pol pojs/uine. — Vf-topni na na veselico 40 st., otroci plačajo polovico. Sedeži 20 stot. Vstopnina k plesu za možke 2 K, za žen-ke 60 st. Ker ni bilo že dolgo slišati »Zvona <,— če prav ni š-1 v H m, kakor so šli vsaj dozdevno njegovi polubrstje v Ricmanjih ; — ker je »Zvona« dom v prijetni, zdravi višavi ; ker !»e do ij^ga lahko pride po lastnem nožjem stroju, ali po nogoporivilni ma-šioi, ali z Ifiiaautijeni ali tudi s telefriko na trambola^ — nadeja se on cbloe udelež* e v »presnetem« pustnem času — kakor mu pravi Preširen. Na svidenje torej na Op-činah dne 1. febr.! kliče »Zvon« vs3ra onim, ki jubijo zirav zrak, p< šteno kapljico, dobro kuhinjo irj — mile naše pesmi glas v drcžbi glasov vojaškega orkestra. Okol čan. »Pogrebno društvo v Kojanu«. Podp'sani Vam naznanjamo, da bo v nedeljo dne 8. februvarja 1903 ob 9. uri predpoludne XIII. redni občni zbor v prostor h g( stilne >Konfum ;ega društva« v Kojanu, na katerega Vas s tem vab mo. — Dnevni red : 1. Nagovor pred tednika. 2. Poroč lo tajnika. :>. P« ročilo blagajnika. 4. Volitev no veera odbora. 5. Delitev določenega dobička. Opomba. Udje. pristopivši do le a 1901, so deležni del tve, ako se s knjižico predstavijo. Za moško podružnico sv. Cirila iu Metodija v Trstu. — O priliki poroke na-r->dne dvojice Vovk Santina z Ivanom Svetina pri sv. M. Magdaleni spodnji nabralo se je 6 K, upravn štvo »Slov. Naroda«, »Ljub. Zvona« in »Rodt l uba« 14 K st. (danlo glej »Slov. Narod« od dne 17. januvarja 1903 } Sična t vala! Ma>kara 8e je ogenj dobimo svojega lastnega župnika, ker se mo- hjtro pQ ysej norilnioif v kateri je bilo 3000 bolnikov. 250 oseb je zgorelo, oziroma se zadušilo. Mej požarom po se vršili strašni prizori izven norišnice. Prihitelo je od vseh strani sorodnikov, da bi rešili svojce. Blszni s> ovirali gašenje. Letali so po dvoranah in postajali besni. Tudi skozi okna so skakali. Mnogi norci so se radovali na ognju ter skakali vanj. Ša le po mučnem rajo poprej urediti še različne stvari. (Opazka uredništva : To poročilo nam pe zdi nepopo no. Kakor vid'jo namreč čitatelji, je ta župn ja ustanovljena »razglasom« {menda ukazom) c. kr. obra nega glavarstva, dočim se pravilno ustanavljajo župn je ukazom pre-častitega škofi skfgi ordinar jita. Ali v naši škofiji s9 dogajaj > v zadnjih ča*ih čudne stvari. S cer pa pravi sam dop-snik, da mine , de,u ? ur jn pf)1 ge Je po,re6ilo gasilcem, da nekaj mesecev poprej, nego se ta stvar , ^ lokalizirali ogenJ> končno uredi!) __Nevaren karikaturist. Nedavno umrli , . . -- . . risar karikatur Thomas Nast je bil v pravo V GS lI IZ l\ranjSKe. strašilo ^političnim strankam v Ameriki. — * .Janez Spoli in Marija Kolač a1* sa Gorjć mu je bilo, komur je bil protivnik, pore čila te dni v Šk< f,i L >ki na Kranjskom. Kako so se ga bali, priča dejstvo, da m i je A znamenito je todi, da sta ; b i 1 a med svati hiio o zadnjih volit/ah za predssdn štvo c* lo »Cecar« in »Pap ž«. Pritrditi treba Zjedi-jenih drživ ponuđenih 120.000 kron torej »Slovencu«, ki pravi, da je bila to zna- samo za to, da bi za samih še-t mesecev menita poroka«. Će je res »n>men omen«, odnehal od risanja karikatur. potem std si Janez Špth in Marija Kolrč ob Vino razvezuje jezik! Iz Bieline javljajo najugodnejših aspiracijah nadela sladko sponi hrvatski listi nastopni dogodek: L. 1894 svetega zakona. »Slovenec« pravi, da bo v je bil v neki šumi pri C>rdaoini umorjen tem zakonu vedno tako, kakor je v drugih n(!ki Salko Škroba nove. O zločincu ni bilo družinah le o Veli'ii miči ! S mo da niso ^ledi do nadavno, dokler ni stvar goli slučaj tudi naša poštena imena š!a med — lažnjive spravil na svetlo. Dne 9. t. m. se je logar proroke in da bo tedaj zmanjkovalo ne le £ija Gospovid v pijanem stanju hvalil, daje koiaeev, ampak tudi — špeha !! že enega spravil s sveta in da bi mogel še * Trikrat nagi a smrt. Iz kamniške koo*a. Navzoče so te besede osupnile in vz-«... ° 1 okolice pišejo »Slovencu« : M noli teden je umrl bujati seje začel v njih sum. Naznanili so v Nastranovi g st dni v Radom 1 u nng'oma stvar s< d:šču. Preiskava je že opravičila graščak V.ljem IVikan, na potu domov s PUm in je ubijalec od 1. 1894 izročei so-kamni£kega Femnja. V Preserju, Homške dišču. tare, pa je dim zadušil dekl ci dvojč ci, ker Poskus samomora ali USOdna pomota? Babici so se jima cunje vnele pri p< či, ko ni bilo ni- Mariji Radoševic v Zigrebu je prišlo grozno kfgir v hiši. Matere, pazite ca otrote ! slabo in stanovniki hiše so jo našli, ko se je Društvo »Pravnik < v Ljubljani je na pistelji zvijala v groznih bolečinah, ker imelo dne 26. t. m. svoj občni zbor, ki je So jo lom.li krči. Ljudje so menili, da je bila sodnfga tajnika Ivana KavČnika imenoval bržkone izvršila poskus samomora, ker so ! častnim člfnom v priznanje za mno^e za- VHe okolnosti v stanr vanju kazale na hudo sluge, ki ti jih je ta gospod pridobil za slo- bedo. Prihitevšemu zdravniku pa je Radoše-vemko pravno literaturo. Ćlenov je šttlo v;ć izjavila, da je hotela vzeti neke kapljice, društvo 14t». D« hodkov je imelo 5395 K 53 a je po pomoti posegn'la po nekem strupu, st., izdatkov pa 4910 K 73 st. Društveno Krči fo bili tako sin'", da bi bili gotovo premoženje znaša 4128 K 88 st. Predsedni- provzročili smrt, da jih ni zdravnik z mle-ko n je bil z >pet izvoljen dr. A. Ferjanč č. kom paralizirah Ker pa je Radoševička V poetu bo društvo prirejalo pravniške ve- udova in jej je nedavno temu umrl sin, ki je vzdrževal hišo, in je možno torej, da je bila res v veliki bedi, ni še g tovo: ali je tu govoriti o usodni zmoti, ali pa o poskuša nem samomoru ? ! čere. Vesti iz štajerske. — Nemci s slovenskimi imeni. V odbor podružnice »Siidmarcke« • v nekem kraju na Stajarskem (ime je postranska stvar) so izvolili te dni nattopre »nemške« kmete : Purgaja, Ledenika. Hojmka in — Hruško ! Tako vidimo povsodi v našo škodo in sramoto, kako caš živelj oploja nemške n ivo ! — V poslopja o k rož ne ir a sodišča t Maribora so uvedli te dni električno razsvetljavo. — Učitelji Iz tujine se mn. že na Štfjarskem. Seveda ntmški. Tako je bil ravnokar neki Nemec iz Moravske imenovan učiteljem na meščanski šoli v Mariboru. Slavnim šolskim oblastim na Stajarskem menda niti štajar^ki Nemci niao dovolj — nemški ! 1'meven je torej veklik v »Sii Uteieri*che Presse« : Kako naj še le slovenski učitelji nastopijo kakor kompetentje ! (No, mar bor- O telovadbi. „fiibanjc je življenje in življenje je gibanje." Telovadba krepi telo, dela človeka vstrajnega in mu bistri duha. Opravičena bi lila toiej m sel, da je dandanes med ljudstvom že eplcšno razširjeno spoznanje o koristnosti telovadbe. Toda temu ni tako. Vs;j v Avstriji ne, najmanje pa med nami Slov* nci. Mi Slovcnci še dandanes zanemarjamo svoje telo, ker ne vemo ceniti važnosti telovadbe. Zato pa smo tudi premthkužni in brez odporne sile proti raznim boleznim. Telo je posoda naš« duše. Ako je posoda slabotna in šibka, tudi duh ne more biti jak. Sla- botnost telesa deluje na naše mišljenje, na naš značai, na vse naše delovanje in ne-hanje. Kar krepi telo, vzbuja pogum, utrja energijo, bistri pogled, jekleni voljo, plemeni tudi dušo, budi samozavest in ostri razum. Vzlic temu, da je dan danes telovadba od najimenitnejših pedagogov pripoznana kakor neobhodno potrebno sredstvo za vzgojo telesa ; vzlic dejstvu, da so vse moderne države uvedle telovadbo po šolah kakor obvezen predmet : je v nas še malo takih ljudij, ki gojijo telovadbo, in malo jih je, ki pripo-znavajo vplivanje telovadbe na telo in duh človeka. A kako potrebno je za vsakogar, da nabira močij, da krepi Bvoje telo ! In to ravno v sedanji dobi, ko smo izpostavljeni tolikemu razburjanju, tolikim nevarnostim v neprestanem boju za obstanek! To bi moral spoznati sleherni, ki razsodno misli ! Da pa razumno gojena telovadba v resnici spolnjuje svoj namen, to ve sleherni telovadec iu pripoznava orez prigovora. Po celodnevnem duševnem in telesnem naporu stopa telovadec v telovadnico. Tu se mu kar naenkrat razprševajo tožne in nadležne misli! Ćuti se nekako osamosvojenega, ko Be mu telo uri za prdobivanje novih zdravih čilih močij ! Duh mu dobiva novega poguma, vzleta ! (Zvišetek pride.) Brzojavna poročili. Državni zbor. DUNAJ 29. (B) Zbornica poslancev. --Med došlimi spisi je interpelacija posl. dr. S v! vest r a radi pristani? čnih naprav v miljskem zalivu in radi kreditov, ki se zahtsvajo za to. Mej došlimi spisi je nadalje predlog Vse-nemcev, t.ičoči se uvedenja dveletne službe v vojski tsr izvedenja cele vrgte olajšav v vojni s'užbi poljedelstvu v prilog. Začetkom seje je pos!. F resi urgiral odgovor na interpelacijo, uVženo ozirom na bedo delavneera prebivalstva. Govornik je opozarjal, da bi moglo priti do izgredov, ako vlada ne po-eže vmes. Podeljenje plemstva. DUNAJ 2<.>. (B.) »Wiener Zeitungc objavlja : Ceaar je podelil uoravnemu svetovalcu avstrijskega Lloy la v Trstu, Fortu-mtu Vivante v Trstu, plemski stan s častnim pridevkom »plemenit?« ter s prediki tom Villabella. Izdajatelj in odgovorni urednik FR\N G3DN1K. Lastni'* konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trstu. K 13? Svoji k svojim! ZALOGA K X n | pohištva | dobro poznane X tome mizarsie za druge y Gorici (Solkan) vpiBane zadruge z omejenim poroštvom K 1*1 prej jlnton Čcrnigoj <3 Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. NajTBčja tovarna polistva primorske iežele. Solidnost zajamčena, tajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tornja peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-££ derni sestav. Konkurenčne cene. U " X K n n Album pohištev brezplačen. it XKKKKXKKKKKK*KKX (d ®Msaifler Levi liizj 1 Prva 4» caJfeSje tovarna pofctilra ^ Tiek rrst. — TRST TOVARNA: VU Ttlt, vogal Via UaJtaata S) 0 (šolsko poslopje) In Via Rlbsrg« 11 Telefom St. 6 7 O. -HOH- ZALOOK: j Piazza Ftoctrte iL S I (šolsko dobIodIc) ^ & st an OJ Ig Velik )Kb«> tap«car1J, trci la *'.(k. fs-tv Tria}« ut^bo tudi po poiebolh Oi.^rtih @ Otac brM k«aka;»io«imi »e vplačili- Vsak flan ima f*> preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVI JA U vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi : 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drnjsra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani. rcgar pisarne so v lastni hancni liisi v Gospodskih U1103. h 12. Zavarj e p )s!o;ija in pnuičnine proti požarnim škodam po najnižjih rea^h. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Ifživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izda*ne podpore v narodne in občnokoristne namene. V SOBOTO je izšel šaljivi in nagajivi „Škrat", in prinaša mnogo zanimivega berila in lepe slike. Dobiva se ga po 10 stotink po sledečih tobakarnah. Trst: Rauna<-b<*r. ul. Po«te rniove (zraven tisk. ..Edinost"). Stauk' >tefau. ul. Mol m piccolo K Ijivrennc- Mihael, trg pred vojašnico. Martini, ul. Belvedrre it. Keruten Ivanka. nI. Stadion -t- 1. Pipan Emilij«, ul. fonte della Fabbra. Babnič Štefan. ul. Sette Fontane 1 -J. Kratznik Anton. ul. del Krvo 30. Bruni Edvard. Piazzetta S. Lucia. Afrič Mate. tamj*) Maržo '1. ItarkoTlje t Tobakarrui r rXaroanev. h-t. :J04. Naročnina za V£e leto 6 K. za pol leta 3 K in za četrt leta 1.50 K Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, nalmatik, pluvial, bumeral, r< ketov, kvadrat u-, kolarjev Le« r | tpiokov, micahv, brevirjev, riiua ov, diuriov in ntšiev.luo nat-ožiib razično fino \e?an'h J»njip, sv»črikov, križev, evetiinic keldiov. eiborjev se srebrno kuno. Jedina zaloga za celo Primorje k p v v >f=ak« vr-ini velikosti in kvaliteti, umetn"'k(» delo v M uannkem kartonu, pnin-rocljivib j»ojeboo za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k*k« r tudi imšane evfče i. in II. vr>te. porto*vencev. križe®* in ev»t »j vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvtlic in vsakovr-tnih drugih del sjavoljnor»t naroČitelja. Cene brez konkurence. Za obilne narocbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici ID na dežel; v imi9lu gesla : Svoji k svojim ! Naročila se točno izvršujejo. JC Na zahtevo vzorce s cenami. Slovanom tržaškim in vnanjim se priporoča za naročila na stroje, tehnične predmete, orodje, materjal. živic i drugi trgovinska ulici Št. 2. (pole*; fr^a vojnsiice). Svilene plinove MREŽICE!! „R01TA1 dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. rODJETJE ZA NE PREGORL JI VE LUČI P. ROZZO, ul. S. Antonio 5. --o —= A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Narocbe sprejema za kompletne sobe toli v me-to koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOIP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine binžeče mazilo; dobiva »e po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovsnju tega povecd pri ljubljenega domačega zdravila na »e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z na£o va -*tveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek fT^^^vl RicliErjeia lekarna pri zlatei len t Praa CARL GREINITZ NEFFEN > > Corso štev. 33. TRGOVINA Z ŽELEZJE3I podružnica Trst. Piazza Goldoii 2. Priporoča svojo Hol>ro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo Iraverze. zaklepe, železo za kovače, stare ždeznične šine. držaje in ograje. \od-rjfke, ptm;e, železne revi ild, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne b?aga>ne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. XKXKXXXXttKKKKXKXXKKKKXXKKKKKXKXK X X | Paglianova pijača | Ellxa.beU.ti« vilo« 6. • • • prof. Ernesta Pagliano ••• nečak pokojnega profesorja Hleronima Pag^liano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Naročbe je naslov ljati na tvrd k o ?ro/. €rnest pagliano, Jfapolj, 6alata San jtfarco štev. K H*MM*HUMKHU*HMUUH**HHX***XU***UK na Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~jtfeto9ijevo ^^ cikorijo. Stacuno v najem se odda v trž šk' okolici ni jako prometnem kraju. Naslov |>r Uf>ravi »Klinost «. Hiša na prodaj. Primerna iiisji na lepem kraj 11 v bližini S»\ -Iusta je takoj na prodaj*. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Carintia štev. 1*2. Epilepsija, Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva. se brez-plsićno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurta.* Wilhe!mov obliž Ta izkljnčao v lekarni Fana Wilhelm c. in kr. dvornega založnika v Neunkirchen. Sp. Avstrija i^ilelani obli/., porablja »e često v vseh slučajih, kjerkoli je treba rabiti obliž. Posebno koristno deluje pri starih in ne vnet h bolečinah kakor za kurje oči, tare, itd , katere se ima p iprej očistititi ter potem dotične mesta pokriti z obližem namazan5m ca koščeku platna ali usnja. 1 škatljica sO stot.. 1 dvanajstorica skatljic K 7: 5 dvanajstoric K :)<>. V znamenju pristnosti se nahaja na vsakem zavitku grb trya Neunkirchen (devet cerkva). Vdobiva se v vseh lekarnah. Kjer se u<> vdobiva, (tošlji- izdeloralee. Polno vplačani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja liji rrate rent. zastavnih pisem, prijoritet, kom tnalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev io deviz Promeue izdaja k vsakemu žrebanja. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in novćuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. in inkauo menlo. Borana naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresiiin. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do _____ ____-. .- — dne vzdiga. . _ Promet s čeki in nakaznicami.