Poštnina olatana v gotovini LetO L VITI. V Ljubljani, v sredo, dne 14. mala 1930 St. 109 2. izdala st. 2 om Naročnina Dnevno Izdajo za kral)e«lno Jugoslavija mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedeljsko izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsivo MOD VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelll-vrslo moli oglasi po l-SO In i D.veCJl oglasi nad 43 mm Višine po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pr; večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi o lici št. 6/1JJ Hok opisi se ne vrata/o, aetranhlrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2992 izhod iz zmed Iz Italije nam je Agenzia Štefani sporočila govor predsednika italijanske vlade, ki se glasi jako bojevito. Toda ne bilo bi upravičeno, če bi se radi tega Evropa preveč vznemirila. Kajti tudi teh zadnjih besed g. Mussolinija ni treba jemati kot grožnjo, marveč le kot pritisk. Znano jc, da je Italija vajena dosegati svoje cilje v prvi vrsti z diplomatičnimi sredstvi, med katere spada tudi lepa primerjava italijanskega naroda z žarečo kroglo, »ki se v slučaju potrebe lahko vrže kamorkoli in proti komurkoli«. Kljub temu pa je seveda tekmovanje Italije s Francijo glede paritete v Sredozemskem morju gotovo zelo resen in kočljiv problem, ki se ne tiče samo vse Evrope, marveč sega tudi v svetovni politični položaj. O tem smo že opetova-iio razpravljali. A italijansko-francoski sredozemski problem še davno ni edina nevarna točka v evropski politiki, marveč jc takih z majhnimi diplomatičnimi sredstvi nerešljivih vozlov še vse polno. Vse jasneje postaja, da so mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, potrebne dopolnila, oziroma izpopolnitve, da se še obstoječe napetosti med narodi premagajo. In sicer je resničen, za vse zadovoljiv in koristen in zato trajen izhod iz vseli teli zmed mogoč le po veliki zamisli Briandovih evropskih združenih držav. Briand svojega velikopotez-nega načrta ni vrgel v svet tjavenetan, marveč je to le naraven višek njegove mirovne jioli-tike, ki jo je dosledno razvijal na vseh konferencah in etapah i»ovojne mednarodne politike. Da veruje v njeno uresničitev in dela zanjo žilavo in dosledno, nam more biti dokaz članek, ki ga je te dni priobčil ugledni publicist IIenry de Jouvenel v svojem listu »Re-vue des vivants« pod naslovom »Združene države Evrope, prva študija«. Ime člankarja se sicer ne navaja, je pa iz vsega razvidno, da ga je pisal mož, ki sodeluje pri sestavi Briando-vega načrtu. Iz izvajanj je tudi jasno, da je besedilo za vprašalno polo, ki jo namerava Briand v kratkem razposlati evropskim vladam glede evropske gospodarske federacije, toliko kot gotovo. Jouvenel sam se navdušeuo izjavlja za Briandov načrt v kratkem sestavku pod naslovom: »Evropa ali propad«, v katerem piše med drugim: »Že se obeležujejo novi strelski jarki. Londonska konferenca je pomaknila novo tekmovanje Italije proti Franciji v žarko luč. Liga nezadovoljnih iz Versaillesa, Trianona in St. Ger-maina zbira bivše zmagovalce in premagance in jim daje isto gesto: prevrat sedanjega stanja. Aristide Briand je na občudovanja vreden način doumel, da je evropska državna zveza edino sredstvo, da se nasprotje ovrže.« Članek neimenovanega pisca je zelo obširen in osvetljuje vse pereče probleme sedanjega časa, avstrijsko, ogrsko, bolgarsko vprašanje, vprašanje poljskega koridorja, italijansko-francosko nasprotje, morebitno rusko nevarnost, vprašanje razorožitve. Glede »Anschlussa« pravi pisec: »Anschluss, ki ga mirovne pogodbe prepovedujejo, bi naletel na veto F ranči je, Italije in male antante. V Avstriji ga le malo žele in v Nemčiji ne dosti bolj. Ker pa na eni in na drugi strani služi kakor politično orožje, bi imel nedvomno vsak poizkus združitve za posledico vojaški vpad sosednjih držav v Avstrijo, iz česar bi se morda izcimil oborožen spopad.« — Še bolj nevarna se zdi piscu možnost državljanske vojne v Avstriji, ki bi imela za posledico bržčas vko-rakanje italijanskih čet, ki bi jim sledile čete ostalih velesil in slednjič morda oborožen spopad. O Nemčiji pravi pisec: »Če se je Nemčija res iskreno sprijaznila z novimi mejami na za-padu, pa vztrajajo vse nemške stranke enoglasno na zahtevi, da se izpremene meje nasproti Poljski, če ne v Zgornji Šlczijii, pa vsaj v bivši zapadni Pruski. Vsekakor je dobila Poljska velik kos, da bi se ji za vsako ceno odprlo okno na morje, odrezana Vzhodna 1'rusija pa osiro-mašuje. Zato je za Nemčijo življenjsko vprašanje, da se zagotovi Vzhodni Prusiji celinska zveza z ostalo državo; temu se noče odreči noben Nemec. Toda tudi za Poljsko je življenjsko vprašanje, da ohrani odprto okno nu morje (kjer je v Gdnnskem ,i.z nič nanovo zgradila pristanišče). A v tej točki zopet ne bo maral bota-nja noben Poljak.« Zelo podrobno so pisce nato peča z nasprotji med Francijo in Italijo, posebno glede italijanskega izseljevanja v Afriko, v prvi vrsti v Tu-nis, kakor tudi glede nadvlade v Sredozemskem in Jadranskem morju. Sile Evrope sc osredotočujejo danes v treh skupinah — ugotavlja pisec: 1. francoska skupina (Francija, Belgija, mala antanta in Poljska); 2. italijanska skupina (Italija. Ogrska, Albanija, Bolgarija in v danem slučaju morebiti tudi Grčija in Španija); 3. nemška skupina. Od teh treh skupin sta resnično oboroženi samo prvi dve. Toda tretja skupina bi se utegnila v kakem sporu s francosko skupino pridružiti italijanski skupini: »oboroženi mir. mir, iz katerega se poraja vojna, traja torej dnljo«, dobro ugotavlja pisec. Toda vsa ta vprašanja, enako kakor tudi razorožitveno, pravi piscc, jc mogoče rešiti z Informativen list za slovenski narod Uprava le vKopltarjevi ul.št.U /. Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inserate. Saraievošl.7503, Zagreb št. 39.011, Vraga In Vuna/ št. 24.797 Razgovori za ohranitev in okrepitev miru Razgovori med Hendersonom, Briandom in Grandijem - Dolg razgovor med Grandijem in dr. Martnkovtcem — Problem je težaven, a ni nerešljiv Ženeva, 13. maja. n. Francosko-italijanska pogajanja s posredovanjem angleškega zunanjega ministra Hendersona se niso začela šele na današnjem zajtrku vseh treh zunanjih ministrov. Očividno je, da so imeli vsi trije ministri potrebo, da so se najprej sestali na samem še pred oficielnim sestankom, ki se je imel vršiti v prisotnosti večjega števila oficielnih osebnosti. Zato so se že pred 10 uro sestali v tajništvu Društva narodov v privatni sobi, kjer so govorili več kot eno uro. Po tem sestanku je Briand na vprašanje priznal, da so se razgovarjali o francosko-ita-lijanskem mornariškem vprašanju in sploh o francosko-italijanskih odnošajih. Ženeva, 13. maja. n. Napovedani zajtrk med Hendersonom, Briandom in Grandijem se je končal šele ob štirih popoldne. Iz dolgega trajanja tega sestanka se sklepa, da je moral biti velikega pomena, ne da bi bilo doslej kaj določnega znanega o vsebini razgovorov. Nasproti vestem, ki so se širile iz Londona in Pariza, da se bodo v Ženevi vršila važna pogajanja, so širili Italijani z jasno namero nasprotne vesti, da se v Ženevi ne bodo vršili nobeni pomembni dogodki; pristavili so, da je takoj po londonski konferenci in potem, ko je Grandi v poslanski zbornici ponovno ugotovil italijansko stališče, težko pričakovati, da bi imela francoska vlada pripravljen že nov od- govor, ki bi omogočal nadaljnja pogajanja. To je zadosti jasno, toda na strani Francije to za enkrat še nočejo razumeti, temveč hočejo vzbuditi vtis, da so se sedaj s sodelovanjem Hendersona v resnici vsaj začela nova italijansko-francoska pogajanja. Zdi se tudi, da je to popolnoma resnično. Samo po sebi je umevno, da se ta pogajanja, ki so tako težavna in mnogo-stranska ter deloma tehnične narave, ne morejo dokončati tekom štirih do petih dni, kolikor bo trajalo zasedanje Sveta Društva narodov. S strani Francije sc odločno zanika, da bi bil govor o kakršnihkoli ponudbah za poravnavo v tem smislu, da bi Italijani dosegli koncesije v kolonijah proti temu, da bi sc odrekli pomorski pariteti s Francijo. Pariz, 13. maja. n. Radi zadnjih govorov italijanskih državnikov se je razmerje med Italijo in Francijo poostrilo, tako da je razumljiva napetost, s katero se pričakujejo rezultati sestanka med Briandom in Grandijem. Mussoli-nijev govor v Livornu je položaj tako poslabšal, da bi se sedaj videl razveseljiv rezultat že v tem, če bi ta prvi sestanek sploh nudil možnost za nadaljevanje razgovorov. »Temps« ugo-talja danes, da se v mornariškem vprašanju teze obeh vlad niso približale niti za en milimeter in da je le težko misliti na sporazum, dokler bo Italija vztrajala pri svoji zahtevi po pariteti s Francijo. Za nervoznost, ki vlada v mednarodnih krogih, so zelo značilne govorice, ki se širijo zadnje dni in ki govorijo o političnem zbližanju med Italijo in Nemčijo. Te vesti imajo svoj vir brez dvoma v obisku nemškega brodovja v italijanskih pristaniščih in v navdušenem sprejemu s strani Italije. Te govorice se bodo še bolj širile radi večerje, katero bo nemški zunanji minister dr. Curtius priredil jutri zvečer in na katero bo povabil italijanskega kolego Grandija. Pariz, 13. maja. AA. Nocojšnji oficijozni »Temps* komentira francosko-italijanske odno-šaje. Pravi, da je najvažnejše vprašanje zaupanje med Francijo in Italijo ter odkrito sodelovanje, ki je potrebno, da se ohrani splošni mir. Ženeva, 13. maja. Dva politično najbolj važna dogodka ob priliki današnjega Sveta Društva narodov sta bila zajtrk med Hendersonom, Briandom in italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem in pa sestanek med Grandijem in jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve dr. Marinkovičem, To jc bil pač prvi važni razgovor med poklicanima zastopnikoma obeh držav, odkar je prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo potekla in ni bila obnovljena. Da je razgovor v resnici bil važen, sc razvidi iz tega, da je trajal skoro dve uri. O vsebini se varuje popolna tajnost z obeh strani Italija pravi, da se samo brani Mussolini napoveduje drug važen govor Rim, 13. maja. n. Na proteste francoskih listov radi Mussolinijevega govora v Livornu so se italijanski Usti že začeli braniti in pravijo, da Mussolini ui hotel nikomur groziti, da pa je njegova dolžnost, da brani Italijo in fašizem. Pri tem italijanski listi trdijo, da so se ravno v zadnjem času zgodile stvari, ki so prisilile Italijo, da je na tako oster način po-vdarila svojo voljo po obrambi. Tako piše n. pr. >Giornale d'Italia« o nevarnostih za Italijo od zapada in vzhoda in trdi, da se tudi italijanski politični emigranti v Franciji pripravljajo k večjemu udarcu proti fašizmu. Prihodnji Mussolinijev veliki govor, ki ga namerava imeti v nedeljo v Florenci, bo morda o tem dal pobližje podatke. Ta njegov veliki govor se že sedaj naglaša kot merodajen glede W | italijanske zunanje politike. Uradno italijansko poročilo danes demantira, da bi obstojala med Italijo in Španijo tajna zveza, po kateri bi Španija dala v slučaju vojne na razpolago svoja pristanišča. Mussotini poljubil pijavsko zastavo Pariz, 13. maja. Doznava se, da je šef italijanske vlade Mussolini imel v Livornu razun govora, ki so ga uradno razglasili, še druge govore in sicer pri inspiciranju vojašnic. Ti govori so bili še bolj krepki kakor oni, ki ga je prinesla »Agenzia Štefani«. Mussolini je poljubil tudi zastavo, ki je bila na Piavi, in pri tem imel govor, ki je zelo bojevito zvenel. Fritiof Nansen f Učiteljstvo pozdravlja delo na konsolidaciji države Belgrad, 13. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Z i v k o v i 6 je prejel te brzojavke: Vinkovci, 11. maja. Učitelji mesta Vinkov-cev in sreza vinkovškega s svojega prvega sreskega sestanka hite, da vam izrazijo svoje najgloblje spoštovanje in da vas pozdravijo, zahvaljujoč se vam za vašo skrb za narodno pro- Vsesoftolskt zlei v Belgradu Belgrad, 13. maja. A A. V soboto in nedeljo 17. in 18. t. m. se vrši v Belgradu skupščina so-kolskih župnih načelnikov in načelnic iz cele države. Na tej skupščini se bodo razpravljala in reševala tehnična vprašanja, ki so v zvezi s prvim vsesokolskim zletom. Minister prometa je za vse načelnike in načelnice odobril 75 popust na železnicah za vožnjo na skupščino in vrnitev. Pri odhodu je treba na odhodni postaji kupiti karto za polovično ceno, ki bo veljala tudi za vrnitev. S seboj je treba vzeti sokolsko legitimacijo. svetitev in ureditev naše lepe in mile domovine. — Sreski nadzornik Jurij Lesar. Vrbosko, 11. maja. Učitelji sreza Vrbovsko vas s svoje redne letne skupščine Jugoslovanskega učiteljskega društva toplo pozdravljajo in se vam zahvaljujejo za udano službo v dobrobit kralja in domovine, izražajoč svojo popolno pripravljenost za delo na konsolidaciji in koristi domovine. — Sreski nadzoriiik M. Rubinič. Slovanski geografi v Splitu Split, 13. maja. z. Danes ob 7 so z parobrodom prišli iz Dubrovnika slovanski geografi in etnografi. Ob prihodu jih je sprejel poseben odbor z županom na čelu. Dalje zastopniki banske uprave in vojaških oblasti. Navzoč je bil tudi msg. Bidič, prof. zgodovine in geografije, učenci gimnazije in veliko število meščanstva. Pozdravni nagovor je imel župan Stojanov. Odgovoril mu je predsednik vseslovenskega geografskega društva vseučiliški profesor Romer iz Poljske. Gostje so se nastanili v hotelu Central. Nato so si ogledali mesto in Dioklecijanovo palačo. Opoldne sta jim banska uprava in občina priredili na Marjanu prigrizek. Zvečer so odpotovali preko Šibenika na šušak in Zagreb. evropsko federacijo: Vprašanje poljskega koridorja ne bi bilo potem življenjskega pomena ne za Nemčijo ne za Poljsko, ker bi se gospodarski promet na kopnem itak popolnoma svobodno razvijal in bi sc mogle nemške meje popraviti, nc da bi sc kršile življenjske poljske zahteve. Avstrija, ki jo sili k združitvi z Nemčijo mnogo bolj njeno gospodarstvo nego srčno nagnenje, bi se potem Anschlussu odrekla, ker bi lahko drugam prodajala svoje proizvode. Zelo zanimiva so piščeva izvajanja o gospodarski plati federacije: »V ozadju gospodarske koncentracije Evrope zadenem« nn finančno racionalizacijo. Koncentracija bank, kise vrši pred našimi očmi. jc izšla iz Nemčije kot posledica industrijsko racionalizacije, ki sc jc izvršila tamkaj vihar- neje nego drugod. BTZ — rcparacijska banka v Curiliu — je kljub ameriškim in japonskim članom v upravnem svetu evropska banku, katere delavnost se očividno nc omejuje na ureditev splošnega repa raci jskegu vprašanja, marveč sc hoče lotiti vprašanja, da zagotovi finančno stabilizacijo Evrope, posebno s posojili državam, ki sc nahajajo v denarnih stiskah. Tej banki bi pripadala v prvi viharni dobi skupnega evropskega gospodarstva izredno važna naloga. Enotna veljava (skupen denar), drug cilj evropske federacije, se zdi potrebna in možna, ne da hi zadeli na nepremagljive ovire.« Pomembni članek prinašamo tu kot kronisti. Za Briandovo idejo Združenih držav Evrope kot take se pa mora zavzeti \sak iskren prijatelj mirul Oslo, 13. maja. n. Znani raziskovalec polarnega ozemlja Fritjof Nansen je danes umrl po daljši bolezni v 69. letu starosti. * Slavni raziskovalec severnega tečaja Frithjoff Nansen je bil rojen 10. oktobra 1861 v okolici glavnega norveškega mesta Oslo. Že kot otrok je kazal veliko ljubezen do narave ter se je hotel posvetiti prirodopisnemu študiju. Njegov profesor Čollet ga. jo nekoč vprašal, če ne bi želel se peljati z ribiško ladjo v Severno morje, kjer bo videl, kako bodo lovili tulnje. To potovanje ga je privedlo do tega, da jo začel študirali pokrajine okrog severnega tečaja. Prvo potovanje proti severnemu tečaju je izvršil 1. 1882., drugo potovanje v Grenlandijo je organiziral sam 1.1888., 1.1893. je započel na svoji ladji »Fram< znamenito potovanje na severni tečaj, s katerega se je vrnil šele 1.1896. S tem svojim potovanjem je največ pripomogel do natančnejšega poznavanja severnega tečaja in tudi poznejše znanstvene ekspedicije niso v bistvu doguale dosti več o severnem tečaju, kakor je dognal Nansen. Kot politik je bil nasprotnik unije s Švedsko, L. 1906. do 1908. je bil norveški poslanik v Londonu. Med vojno se je proslavil s svojim delovanjem za vojne ujetnike ter je 1.1921. in 1922. vodil tudi znano pomožno ekspert ici jo v gladu joče kraje Rusije, za kar je dobil Noblovo mirovno nagrado. 0 svojih znanstvenih ekspedicijah je izdal mnogo del, ki so prestavljene v skoraj vse kulturne jezike Stanje ministra Radivojevica Belgrad, 13. maja. A A. Zdravstveno stanje ministra za zgradbe inž. Radivojevica je objektivno prav dobro. Temperatura je bila ponoči in davi 37.2 do 37.4. Bitje žile je znašalo 94. Železnica Kosovo—Kotor Kosovska Mitrovica, 13. maja. p. Angleška skupina, ki jo kupila od Rade Pašifa rudnik svinca in cinka, sc je te dni ponudila da zgradi industrijsko progo iz Kosovo preko Črno gore do Kotora. Skupina zahteva pravico do eksploatacije proge za gotovo šlevilo let. Sedanja kapaciteta 20 vagonor na dan bi so dvignila na 200 vagonov. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Spremenl jivo. Začasno morda nekoliko boljše, hladnejše vreme, jasuo. Južne Alpe: Večinoma 15. dan belgrajskega procesa Zasliševanje bivšega poslanca profesorja Jelašiča, ki izjavlja, da se ne smatra krivega — Belgrad, 13. maja. m. Petnajsti dan razprave proti Bernardiču in tovarišem je bil danes ves dan zasliševan bivši nar. poslanec prof. Jelašič. Pravi, da je obtožnico razumel ter da se niti najmanj nc smatra krivega. »Nisem imel niti pojma o teh delih, niti nisem koga podpiral ali svetoval, na kaj takega.« Kaj mu očita obtožnica. Predsednik čita obtožnico, ki očita, da sta Jelašič Jakob in Begič Milan v septembru in nastopnih mescih 1929 v Zagrebu napeljala obtoženega Bernardiča in Hadžijo, da organizirata mladino, ki naj bi v Zagrebu s terorističnimi akcijami ogrožala javni mir in spravljala v nevarnost javni red in tako podprla delovanje hrvatskih emigrantov, ki gre za tem, da se spremeni današnja ureditev kraljevine Jugoslavije in da se podpre organizacija z navedenimi čini na ta način, da so zanjo nabavili denar in ga dali za nagrade posameznim članom ter za nabavo orožja in sicer Jelašič kon-ccm septembra 1929 organizatorju Bernardiču 6000 Din, obtoženi Begič okrog 22. novembra 1929 preko obtoženega Prpiča organizatorju Hadžiju okrog 5000 Din. Okrog 10. decembra 1929 4000 Din. Obtoženi Jelašič pa je poleg tega podpiral tudi organizacijo s tem, ker je nagovarjal Kuntiča, da v svojem stanovanju skrije 5 revolverjev, ki so služili za akcijo. Predsednik vpraša obtoženca, ali je on nagovarjal Bernardiča in Hadžijo, da se organizira omladina. ki bo s teroristično akcijo ogrožala javni red in mir. Obtoženi to zanika ter glede Zvez s soobto- ženirn Begičem polemizira z obtožnico in pravi, da jc Bernardiča sicer poznal, da pa je Bernardič igral podrejeno vlogo v bivši stranki in da ne ve, idi je Begiča informiral o kaki akciji za 1. dcc. nI i 16. dcc V glavnem, da ni v intimnih zvezah z Begičem. Begič je sicer deloval v Seljučkem domu. Zveze s Hadžijo. Obtoženi profesor Jelašič nalo pripoveduje o svo'ih zvezali s Hadžijo in pravi, da ga je prvič srečal, ko je po časopisju iskal stanovanje. Nato se jc šc parkrat z njim sestal ter sta se razgovar-jala splošno o politiki nikdar pa ni padla kaka beseda o teroristični akciji. Ko ga je obtoženi Hadžiia spraševal za to akcijo, pravi Jelašič, da mu jc odgovoril, naj se obrne nu Begiča, ki da je prišel k nieaiu ter mu predlagal, kaj je treba storiti. Preide se na drugo točko obtožnice, v kateri se prof. Jelašič obtožuje, da je sprejel denar za podpore posameznim članom ter izročil Bernardiču 6000 Din. Obtoženi Jelašič: Da, dal sem Bernardiču 6000 Din, toda ne za to, kar pravi državni tožilec. Predsednik: Zakaj ste pa to dali? Obtoženec: Dal sem denar za omladince. Glede revolverjev pravi državni tožilec preko glavne obtožbe, da sem pomagal nabaviti orožje za atentate na ugledne civilne in vojaške osebnosti. Ali, gospodje, to je smešno. Predvsem seveda jaz o tem nimam niti pojma, kakor sem že rekel, vendar pa, ali ni smešno, da sem sc jaz odločil za organizacijo atentata, dočim iz obtožnice vidimo končno samo to, da so se nabavili 4 ali 5 revolverjev najmanjšega kalibra. Ali se atentati izvršujejo z revolverji 6/35 mm? Jaz tega ne razumem. Torej to ni resnica, da sem nagovarjal in pomagal organizirati atentate. Ta čin ne obstoja in torej ni resničen. Takoj nato prosi njegov zagovornik odvetnik Bartič, da bi se smel razgovarjati z obtožencem, kar predsednik dovoli in se oba dalj časa tiho in mirno v kotu razgovariata. Kaj je izpovedni pred preiskovalnim sodnikom. Predsednik nato pravi, da je bil obtoženec dvakrat konfrontiran z Hadžijo ter da je bil večkrat zaslišan. Vpraša ga, ali je te akte on podpisal sli ne. Obtoženec: Ne vem, kaj sem vse tam podpisal. Predsednik: Ali se spominjate, kaj ste govorili pri policiji, ali ne. Obtoženec: Ne vem. To bo policija bolje vedela. Predsednik: Pred preiskovalnim sodnikom našega sodišča v Zagrebu ste bistveno drugače izpovedali kakor danes. Zato vam bom zapisnik tudi prečita!. Obtoženec se protivi čitanju svojih izpovedb pred preiskovalnim sodnikom in na policiji. Nato se vrši čitanje njegovega zasliševanja pri preiskovalnem sodniku tako v Belgradu kakor tudi v Zagrebu. V teh svojih izvajanjih pred preiskovalnim sodnikom je obtoženec med drugim izpovedal sledeče: »Cvetka Hadžijo poznani približno že 3 do 4 leta. Zadnjikrat sem bil z njim nekako pred tremi mceci. Tedaj je prišel k meni na stanovanje^brez posebnega povabila. Prišel je k meni kot bivšemu predsedniku omladinske organizacije HSS iz razloga. ker sem bil jaz pač bivši poslanec HSS. Mislil je, da poznam politične razmere ter me je pri tej priliki vprašal, kaj je novega. Dejal sem mu: Slišal sem v Hrvatskem seljačkem domu, kar se sicer splošno pripoveduje, da sta dr. Krnjevič in ing. Ko-fiutič odšla v inozemstvo. Na njegovo vprašanje, kaj je njuna naloga (Krnjeviča in Košutiča) v inozemstvu, sem odgovoril: Čul sem, da se jima je pridružil tudi dr. Kežman, bivši narodni poslanec HSS. Sedaj oni ne morejo ničesar drugega zunaj napraviti 7. ozirom na ideologijo HSS, ki je bolj soeijalna, kakor liarijonalna, kakor to, da s pomočjo even-tuelnih zvez delajo na tem, da bomo popolnoma enakopravni v tej državi. Govorilo se je, da se je dr. Krnjevič skregal z dr. Paveličem. To pa je ludi razumljivo, kajti Hrvatje no morejo in ne smejo oditi iz le države, ker bi jiii Italijani in Madjari, ki so sovražniki naše države, popolnoma uničili s politiko pa tudi s silo. Zato za nas ni drugega izhoda in m druge politike, kakor ta da ostanemo v tej državi in da tukaj zahtevamo popolno enakopravnost. Nalo me je vprašal, ali bi bila potrebna akcija za hitrejšo rešitev tega vprašanja. Odgovoril sem: Ti veš. da nisem nikdar sodeloval ti iti pri demonstracijah, niti pri manifestacijah in znano !i je tudi, da je bil zaradi tega bivši odbor omladinske organizacije proti meni, posebno takrat, ko ste napravili omladinski blok-, kateremu sem jaz nasprotoval. Zato sem mu dejal, če želi tako akcijo, za katero jaz nisem, niti z ozirom na svoj poklic, niti ne z ozirom na svojo mentaliteto, dn naj se obrne nn Vilka Begiča, ki mi je istotako žc enkrat nekaj sličnega pripovedovnl.' Odkod in zaknj «000 Din. Obtoženec nalo priznava, da sta ga dr. Maček tn Becič napotila v znano gostilno v Maksimira, dn je takrat dobil 0000 Din od dr. Mačka, kateri denar je izročil BrrnftrdiČn in mu pri tej priliki rekel, da naj ga vpornbi zn podporo Otnladincev. če pa je Bernardič In denar drugače porabil, tega ne ve. ker ga po tem dnevu ni več videl. O kaki teroristični akciji, kateri bi bil cilj, da prepreči pohod poklonitvene deputacije V Belgrad, ne ve. Resnično je le, da pri tem ni bil udeležen. Kdo pa jo -inel s tem posla, tudi ne ve. Ne ve, odkod je bil denar, ki ga je dobil od dr. Mačka, misli pa, da ga jo ta dal iz svojega lastnega imetja Ne ve, čc je morda še kdo drugi prispeval. Predsednik ga vpraša, ali je pred preiskovalnim sodnikom govoril resnico ali ne. Prof. Jelašič izjavlja, da ni govoril resnice, marveč, dn je gledal na to, da bi bile njegove izjave pred preiskovalnim sodnikom čim bolj v skladu z njegovimi izjavami pred policijo. Predsednik: Pravili ste, da ste hoteli, naj bi bila vaša izpoved pred preiskovalnim sodnikom čini bolj v skladu z izjavami pred policijo. Malo preje ste pa dejali, da se ničesar ne spominjate, kaj ste govorili pri policiji. To ni logično! Kako ste mogli dati isti odgovor pred policijo, in pred preiskovalnim sodnikom, če si niste bili svesti, kaj ste pri policiji izpovedali. Obtoženec: To jc bila ista psihološka reakcija! Predsednik opozarja na to dejstvo sodnike. Obtoženec pa nato pripoveduje: Gledal sem na to, da bodo moje izjave z ozirom na moje izpovedi pri policiji nerazumljive in nelogične. Predsednik čita zapisnik, glasom katerega se je obtožence satn prijavit policiji, da izpove glede revolverjev. Nato se preide na vprašanje o denarju. Predsednik vpraša: Vi ste rekli, in v zapisniku stoji: Dobro se spominjam, da sem dobi! 6000 Din od dr. Mačka. Obtoženec: To je rcsnica! Kouirontacija s Prpičem in liadiijo. Nato se je vršila konfrontacija med obtožencem Jelašičem in obtoženima Prpičem in Hadžijo. Dočim Jelašič trdi, da se je s Prpičem sestal samo enkrat, izjavlja Prpič, in istotako tudi Hadžija, da sla prišla dvakrat k njemu. Nato se preide na čitanje zapisnika tretje konfrontacije med Jelašičem in Hadžijo. Predsednik čita: Hadžija jc dejal Jelašiču, da je bil meseca novembra v njegovem stanovanju iu ga vprašal, kako stojijo naša vprašanja v zunanjem svetu, kaj delata Krnjevič in Košutič. Nato vprašanje je Jelašič odgovoril nejasno, vendar pa, da stvar stoji dobro. Da bo pa imela večji uspeh, je potrebna druga akcija. Dejal je, da je mladina za to najbolj pripravna in predlagal, da naj sc o tem razgovori s svojimi prijatelji posehno z Bernardičem, ki je bil angažiran že v drugi stvari. Na Hadžijevo opombo, da omladina potrebuje denarja, ga je Jelašič poslal k Begiču. Jelašič pa pravi, da O tem ni bilo govora. Dejal je. da se čudi, da sta se Krnjevič in Košutič skregala s Paveličem. Nato je Hadžija izjavil, da je bil še enkrat pri Jelašiču s Prpičem iu se pri tej priliki informiral o pripravah za 17. december. Jelašič je izjavil, da vstraja pri svoji izpovedi.« Predsednik nato vpraša obtoženega Hadžijo, kaj misli o tem. Hadžija: To ni resnica. Govorili smo o zunanji in notranji politični situaciji. Zanikal pa sem, in pri tein ostanem, da ni bilo govora o frakih akcijah, posebno pa o denarju. Pri tem vztrajam. Predsednik čita zapisnik o četrti konfrontaciji med obtoženim jelašičem in obtoženim Bernardičem. Bernardič je pri tej priliki izjavil, da ga je Jelašič par dni pred Vsemi sveti pozval v svoje stanovanje in mu dejal, da ima zanj o000 Din in tla jc Bernardič vedel, v katero svrho je ta denar namenjen. Ko jc to Bernardič potrdil, mu je Jelašič izročil denar. Po prečitanju tega zapisnika pravi Bernardič: »Da, jaz sem mu dejal, da Jelašič ni omenil dr. Mačka. Dopuščam pa možnost, da je omenil predsednika. Ne spominjam se več, kaj se je takral govorilo. Ne moreni danes reči. ali mi je Jelašič rekel, ali init je denar dal dr. Maček. Morda ie rekel predsednik.« Predsednik; »Ali vam je Jelašič rekel, da on misli, da vi veste, v katero svrho je to denar namenjen?« Obtoženec: » Mislim, da jc to rekel. Predsednik: »Torej pomenja to, da vam v tem trenutku ni rekel, da ni niti za podporo, niti za akcijo. Ali je tako?« Obtoženi: »Ne morem reči. Vsekakor pa je res, da sem denar sprejel za podporo.« Predsednik: »Ali je mislil tudi Jelašič, da vi veste, da je denar namenjen za podporo, ali je bil med vama kakšen nesporazum.« Obtožcnec: »Mislim, dn je on vedel. Kajti med našimi pristaši je bila nekaka težnja, da se nekaterim omladincem pomaga, Jaz sem z mnogimi govoril, da bi bilo potrebno te ljudi podpirati. Govoril sem ludi s Krnjevičem,« Nato čita predsednik zapisnik o konfrontaciji z Begičem. Po kratkem odmoru, ki ga je predsednik odredil, je prosil zagovornik dr. Bertič v imenu vseh zagovornikov predsednika: »Prosim vas, gospod predsednik, da nam pojasnile listo, kar se je dogodilo v začetku te razprave. Nekaj smo slišali, da so bili obtoženci poslednjo noč preiskani in da so se jim odvzele vse beležke za njihovo obrambo.'Če je to res, predlagam in prosim, da se ti zapiski obtožencem vrnejo,« Predsednik izjavlja, da je v smislu predloga državnega tožitelja, da se prečitajo tista pisma, ki so se našla pri obloženem Hadžiju, izdal nalog preiskovalnemu sodniku, da se preišče, kdo je pisec teh pisem in da se z ozirom na to izvrši raziskovanje dokumentov, Preiskovalni sodnik jo smatral za potrebno, (la se obloženima Bernurdiču in Veseliču vzamejo gotovi dokumenti, ki so se pri njih nahajali in da sc izvrši strokovno raziskovanje njihovih rokopisov s temi pismi. Z ozirom na io smatra, da je preiskovalni sodnik pravilno postopal. Predsednik čita obtoženemu Jelašiču njogovg izpovedi, ki jih je dal pri konfrontaciji in pri katerih je izjavil, da je Jelašiču dal denar ne za akcijo, marveč za gospodarske potrebe. Bernardič je takrat odgovoril, da to ni res. Razgovor med obtožencem in zagovornikom. Nato so stavljnll vprašanja posamezni so bilki in zagovorniki. Med drugimi je zagovornik dr. Boš-njakovič vprašal obtoženca, v kakem razmerju je bil do dr. Mačka. Obtoženec: V dobrem!': — Zagovornik: »AH sle potrebovali kdaj kakega posredovalca?« — Obtoženec: »Nikdar, vedno «eni naravnost z njim govoril.« — Zagovornik: Kdni ste bili Izvoljeni za narodnega poslanca.- — Obtoženec: »Leta 1927.« — Zagovornik: »Koliko let sle takrat imeli?« — Obtoženec: 30!« — Zagovornik: »Ali polnih?« — Obtoženec: januarja sem dopolnil 30 let. Avgusta pa so bilo volitve!« — Zagovornik: >Kje ste bili izvoljeni?« — Obtoženec: »V Ludbreškem okraju. Predsednik: »Stnvljnjte stvarna vprašanja, ki so v zvezi z obtožbo!« — Dr. Bošnjakov!*: ;•