14. atevilka.                         Ljubljana, petek   19. januarja.                      X.  leto,  1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izdaja vBKk dan, izvMjuidi poiicUeljko in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za a v Btr o-ogeruk o deiele za ćelo leto 1 ti £ld., za pol leta 8 tfld., sa ćetrt leta 4 #ld. — Za Lj ubij a no hrez pobijanju na dom za ćelo leto 13 glu1., i& četrt leta 3 g\d. 30 kr., za en mesec 1 &Jd. 10 kr. Za poftiljauje oa dom se raćnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt letu. — Za tu je dezele toliko već, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih dolah iu za dijake volja iniiaiu ceua in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejenian za ćetrt letu 3 #ld. — Za oznaiiila se plačujo od ^                                                 četiristopne petit-vrate ti kr., će ae oznanilo enkrat tiska, h kr., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- aii večknit tiska.
Dopisi  naj  se izvole frankirati.  —  Rokopisi  se  ne  vračajo.  —  Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolinjinuvoj  hiŠi  St. 3 „tfledališka stolba". Opravniitvo, na katcro naj se hla^ovoMjo pošiljati naroćuiue, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni"  v Koluianovej hifii.
Je Petei*R>iii*gfi» 13. jan.
[Izv. dop.]
Angleški veliki časniki kakor „Standard", »Morning Post", „Telegnipli" in tuđi neka-teri nemški so Rusiji v vsem sovražni, zato pa tuđi njeno zrne most, s katero je po-stopala iz globocega proračuna v Carigradu, tako tohnačijo, kakor da bi bila naša vojska preslaba in da bi bile naše materijalne priprave za vojno pomanjkljive. S tem so te novine in njih vdihovalci podpirali tuđi Tur-čijo in njeno politiko uporstva proti refor-mam, ki bi bile vojni konec storile za zdaj. Kakor nas to kavkanje sovragov Slavjanstva boli, vendar smo tu preverjeni, da bode le kratko časa trajalo. Kmalu bodo đejanja podučila svet, da so naša dela drugačna, kmaiu bode jasno, da je Rusija od popustka do po-pustka hodila na Garigradskej konfereuci le iz tega uzroka, da je Evropi priliko dala izpro-bovat vse šanse mirnega rešenja iztočnega vprašanja. Konferenea bode imela ta resultat, da bode sUro Evropo, starokopitno diploma-cyo podučila, da orijentalno vprašanje se ne da z mirom in s papirjem zakopati, nego ga je treba s krvjo zlepsti; podučeni bodo zdaj evropski diplomatje, da njih skupni diplo-maticni pritisk na porto nij mogel Tur-kov na to spraviti, da bi bili drugačno sta-lišče nasproti kristijauom zavzeli, nego ga od nekedaj imajo, k večjemu, da svoje prazne nikdar izpolnene obljube ponavljajo, a niti poroštev za uje ne dajejo, ni ne dovolijo. Skupno ravnanje držav je ostalo brezvspešno, in Rusija ima roke razvezane, pravi jeden prvih ruskih listov.
Iz vsega tega pa nikakor ne izvira, da bi morala ruska armada precej v Turčijo marširati, kadar konferenca svoje nedelo konca. Narobe: mogoče je, da bode Rusija Se nekaj ćakulu in popolnem pripravila se za tako od-loi'ilno vojevanje, kakor ga treba za vrlo krvavo konćno rešenje orijentalnega vprašanja. Rusija dobro ve, da je Turčija zdaj po srb-skej in črnogorskej vojski smrtno iztočena in financijalno tako izžeta, da jej vsak dan od-lašanja neizmerno škoduje. Pač Turki vlačijo na vrat na nos vojsko vkup. Ali ta vojska se sama strašno slabi, ker grozno strada in v vsem pomanjkanje trpi. Rusija bode torej znala pravi trenotek izbrati, kedaj ona udari; ali precej, ali morda ćelo še le črez nekaj tednov ali mesecev.
Magjarska lojalnost.
Veliki niagjarski agitator K o š u t je pisal svojini volilcem v Czegled dolgo pismo, v ka-terem se magjarski značaj jasno pokazuje. Košut pravi, da ne pojde v državni zbor oger ski, temuč, da je bila njegova volitev samo demonstracija za njegovo protislovansko in turkoljubo orijentalno politiko. Zdaj so se vse magjarske stranke za to Košutovo pplitiko izrekle. Odločilni krogi bodo torej dobro sto-rili, pravi Košut, s čuti magj arskega naroda računiti, če ne, bode ta narod vladalcempokorščinoodpovedal. Ko-šut potlej nesramno naravnost daje razumeti svoj svet, naj magjarski vojaki, kakor so leta 1859 in leta 18GG delali, tuđi zdaj delajo, če bi bili komandiram z Rusi vred ali Rusom na strani vojevati, namreč naj   „belo   ruto"   pri-
pravljeno imajo, to je, sovražniku precej udade se. Magjar torej se drzne javno pozivati svoje rojake k nepokoržčini svojemu vrhovnomu voj-neniu velitelju.
Magjarski kakor tuđi judovsko-nemški listi vedno ščujejo proti slovanskej Rusiji in bi rudi, da bi naša avstrijska vojska, mej katero je vsaj polovica samih Slovanov, žla v smrtni boj proti onej Rusiji, ki je 184!). leta naše cesarstvo resila iu v katerej živi bratsko in sorodno nam pleme. Ko sta slovanska poslanca dr. Meznik in dr. Vošnjak v dr-žavnem zboru baš nasproti tem magjarsko-judovskem šćuvanjem odloćno izrekla, da av-strijski Slovanje nikdar ne žele vojske » sorodno si Rusijo, oj! kak krik je bil baš v magjarskem in nemškem časnikarstvu zoper tako „nelojalnost". Kje so tišti karajoči pa-trijotje zdaj, Košutu in Magjarom nasproti V
Politični  razgled.
V Ljubljani  18. jauuarja.
Iz Prage so dunajski judovski listi o ferninjvvem prinesli vest, da je ta vrli general iz Rusije izgnan. To je grda laž. Še 13. januarja ob ruskem novem letu je car-jev brat, veliki knez in prvi vojni poveljuik Nikolaj iz Kišeneva v Prago telegrafično srečno novo leto vožčil, kot zahvala/,a enako čestitanje. To je najbolji dokaz laži „Tagblat-tove" iu ,,Laib. Ztg."
Mnogi češki listi, mej temi glavna „Po-krok" iu „Narodni listi", bili so konfiscirani zarad člankov, v katerih so govorili kako ČJehi mislijo o dejanji policije, ki je generala Černjajeva iz Prage izgnala. „Politik11 nij bila konfisciraua in prinaša izvrsten clauek,  v ka-
Ltfttek.
Prižigalec.
Roman, v angleškeui  apianlu  Misa   M. Cutniniiis, poslovunil J.)
Šesto poglavje.
(Dalje.)      •
Tako z majhtno Jerico. — Njene misli bo se morale obrniti v novo iner, njen duh moral je dobiti nove hrane in njeno dušo je morala razsvetiti nova luč, predno so se .na njej mogli izpoluiti višji nameni, za katere je bila ustvarjena.
Nekaj tacega je slutil tuđi Trueinan in to ga je vznemirjalo. Veudar nij poskusil otroka strahovati; vedel nij, kaj bi storii in zato nij storil ničesar.
Viljem je skusil enkrat ali dvakrat ustaviti njene grde besede; a kmalu je to opustil, ker se nikakor nij zmenila za to. Zdržati se nij mogel, da se ne bi posmehljaval njeni otročji jezi, tuđi je bil primoran nekoliko z njo
Čutiti ter je skoro želei, da bi se sam razprl z Nani, ter jej svoje misli o njenem značaji mogel izraziti s par hudinii zaušnicami. A predobro odgojen od blage matere, spoznal je, da je .lerica kaj vroće krvi, ter je počel razumevati, zakaj jo je vsak za hudobnico držal.
Ko je Jerica nekoliko časa psovala Nani, neluila je sama od sebe; vendar jej je ostal nek neprijeten izraz na obličji, oni dtari izraz ki se je vseloj pokazul, če je bila razjarjena. A kmalu jo izginil; in ko je malo pozueje zvečer prišla gospa Sullivanova, bila je Jerica vesela in radostna, ter je dopudljivo poslušala, ko je Trueman najpriarčuejše zahvalil se njej za storjeno mu delo. Ko je Viljem z materjo odhajal, vosčila mu je tako prijazno lehko noč ter ga tako ljubezujivo prosila, uaj jo zopet obišče in oči so se jej tako močno svetile, ko je v vratili stala in Truemana za roko držula, da je rekel, ko hitro ga nij več mogla Jerica sli sati:
„Ka ne, mati, čudna majbena stvarica je ? A jaz jo vendar rad imam.*
Sedmo poglavje.
Vzitihu pesun je molituv, Padanju solze, pogled
V raj oćeau, ko niko^ar lilizu nij, razini  Hoga.
Teško bi bilo naj ti dva otroka, oba iz nizkega bolj ubogega stanu, katerih razmere bi bile v bolj popolnem nasprotji, kot so bile razmero Jeričine in Viljemove. Jeričiue do-godbe čitatelj uže nekoliko pozna. Zanemarjena sirota je užila malo one odgoje in še nianj one Ijubezni, katero je Viljem zmirom uži val. Mož gospe Sullivanove je bil prebrisan duhovnik na kmetih ; ker pa je umri, ko je Viljem bil še otrok, in je kaj malo zapusti! za vzdr-žavanje svoje rodovine, vrnila se je vdova k svojemu očetu ter je otroka vzela s soboj. Stari mož je potreboval svoje hčeri; kajti smrt je spravila vse iz njegove niše, odkar jo je bila hči zapustila, in bil je popolnem osamljen.
Od tega časa so vsi trije skup živeli v skroiiinein blagostanji; res so bili ubogi, a pridnost iu zmernost ste jih varovali pomanj-
terem razjasnuje, đa čeSki narod bode take prvoborce in junake Slovanstva vedno slavil.
itnlmatinaici deželni, zbor se je 10. t. m. odprl. Uže 15. je namestnik Rodič pred-stav i I predsednika.
Iz i'vštv se dunajskemu listu brzojav-Ija 15. januarja: Ministerska kriza se vidi neizogibno gotova. Ministri so popolncna brez vse ga sveta in se ogibajo prijateljem odgovar-jati, kako stoje stvari. V ministerskeiu svetu sta bila Szell in Wenkheim za popustljivost in dogovarjanje, ali Tisza odločno proti. Cesar baje misli nekove strankarske vodje pokliča ti, da sliši njih mnenje.
Of/erski minister Tisza uže kar vse priprave dela za ustanovljenje samostalne ogerske banke. — Cislejtansko ministerstvo pa je pasivno in gleda. Nit se ne čuje od njega, toži „N, fr. Pr.u, katere je vsled tega uže strah.
Vnunjc države.
Iz Cnrifjraett* telegram poroča 15. januarja: Angleški zastopnik Salisburv je po-vedal v imenu svojih tovarišev zastopniku porte zmanjšane predloge velevlaatij in je de-jal, da, če jim porta ne pritrdi, ima on ukaz, nazaj pomakniti se. Drugi zastop-niki so po vrsti ravno tako rekli. Turski zastopnik Safvet-paša je dejal, da obžaluje ta sklep konferenčni, o čemer pa mora porti po-ročati. On misli, da je nemogoče Turfciji popustiti v dveh točkah, katere je uže odbila, namreč glede evrop-ke nadzorne komisije in imenovanja guvernerjev po kršćanskih vladah, ker s tem bi bila neodvisnost porte os krunjen a. Sicer pa bode porta to poročilo v pretres vzela- V prihod nj ej seji bode končni odgovor oddal, pravi. Pri-hodnja seja bode v četrtek ali sobo to. Ta čas pa se veliki turski svet 180 udov, iz vseh dostojanstvenikov sestavljen, snide in sklene odgovor. Ako porta, kar je verjetno, odbije, potem bodo vsi poslaniki odpotovali.
Tako se glasi zadnje oficijalno poročilo. In tako so diplomatje nam uže v četrtič še za en teden neprekljicljivo zadnjikrat predstavo obljubili. Zdaj bode menda vendar res zadnjikrat. Ker če bode toliko turskih fana-tikov skupaj prišlo na posvete, sklenili bodo akoro gotovo vojsko. Tuđi vladna in uradna dunajska „Wien. Abpst." je moljčljiva usta odprla in nam Avstrijcem povedala v zadnjem listu,  da je upanje,  mir  ohraniti, izginilo.
Mtutgnrski revolucionarni odbor se je baje izjavit, da bode Rusija, kadar do boja priđe, tako dolgo vojevala in ne prej miru eklenila, dokler ne zadobi Bulgarija tacega mesta, kakor ga ima Srbija, to je, dejanskc neodvisnost.
V  zbornici fmncomleih  poslancev se je  po  zopetnem  sestopu  vnel  živahen prizor inej bonapartisti in republikanci.   Bonapanisti so namreč trdili,   da   so   takozvane   nmešane komisije"   potrebne   in   če   se   jim  zločinstvo očita, to zločinstvo   Se  nikakor  nij   tako gro-zovito, kakor trna,   ki jih je republika uže od nekdaj doprinasala;   dalje  so trdili, da je republika Se vselej   prišla   s tem na krinilo, da je naredila državni   prevrat.    Republikanci so jih na to dobro izplačali.
V   Perugiji na  štuli j<<ns:<t>*n  so vo-jaki te dni igrali kraljevo himno, a bili so iz-sikani in izžvižgani.   Ko je mcstni župan prefekta vprašal, kaj naj stori proti razsajaleem. odgovoril mu je ta:     „Nič!   Bilo je prav ne-spametno, narod   s himno provocirati.*4   Čudne besede iz ust kraljevega prefekta in le v svo-bodnej Italiji in Angliji mogoće!
Na HVe»nSke»n je izmej 397 volitev v državno zborišče znanih dozdaj 358, a 65 jih priđe v ožjo volitev. Voljenih je 95 nacijo-nalno-liberalcev, 89 katolikov, 27 konser-vativcev, 27 pa pristašev nemško - državne stranke, 18 naprednjakov, 10 socijalnih demokratov, 11 Poljakov, G elsaskih av-tonomistov, 3 elsaski protestovci in 7 tak ih, ki nikamor ue spadajo.
Uradni list „Reichsanzeiger* preklicuje, da bi bil nemški zastopnik na carigradske] konferenci posebno odloćno stališče zastopal. Te vesti je širil francoski vir. Nemški zastopnik ima le nalog sporazumno z druzimi zastop-niki evropskimi delovati.
Dopisi.
Iz taTca 16. jan. [Izv. dop.] Danes kot na god sv. Antona, praznuje prečastiti gospod Anton Žuža, častiti korar lavantinski, dekan in nadžupnik na Laškem svoje 77 go-dovanje; mož, ki je v večjih obzirih našega spoštovanja vreden. On nij le najstarejši še služeći duhoven lavantinske škotije, ampak tuđi narodnjak z dušo in telom. Uže nekda ko so še take prikazni redke bile, bil je on vedno krepek steber štajerskih Slovencev vedno zdatni podpornik slovenskega druš tva, posebno časnikarstva, kar je tuđi še dc danes ostal. Znan je tuđi kot veliki podpor nik ubogih dijakov in revežev sploh, kako tuđi kot podpiratelj in dobrotnik narodni Sole in ućeče se mladine, za kar je ravn< preteklo leto znamenje priznanja in zasluška oi presvitlega cesarja prejel.
Kot svojemu rojaku, mu zakllčemo Žav čani iz dna srca: „Bog vas ohrani še mnog leta zdrave in zadovoljne.0
Iz Mlov4'ii«k<k)ri» fctttjcrjft 15.
januarja. [Izv. dop.] Čitali smo v „Slovenskem Narodu", kako razjeda črv nesloge deblo vza-jemnega   narodnega   delovanja   našega   prebi-valstva. Zares moramo izdihniti „nesrečna minuta",   v   katerej   se je  sploh v  razne  trge ugnjezdila boginja  Morana  na polje občnega napredka. — In   to   prećudno   prikazen zapa-zujemo povsodi; da, malo izjem imamo. —O nt'jedinosti   se   povsod   pritožuje   razumništvo, bodi si v tem ali onem  početji.   Oh,   boginja Lađa  zakaj  ne  razpneš  svojih  mogočnih pe-rutij nad uboge sinove majke Slave?!   Ti pa Perun pošlji bliske mej take trmaste, sebične osobe; izroči jih bogu Stribogu in naj jih nese prej   nego  je  treba v  pozabljivost. — Žabe regljajo,   dokler kamena ne vržeš  v vodo, ali pa ne mahneš po vodi; potem pa omolknejo; taka bi se tuđi   godila  takim žabam,   katere regljajo od zore do mraka; od mraka do dne in sejejo ljuliko nesloge.   Potem bode Dažbog pošiljal ogrevajoče žarke sloge mej naše Slovence; obdajal jih bode plaše  ljubavi in Sva-rog   bode   ukazal,   naj   nam   milujše  zvezdice migljajo._______________________________
Poziv!
Ustanoviti se hoče v Ljubljani zavod, ka-teri bi skrbel za to, da dobijo za vsakdanji kruh boreći se reveži izdatno in zdravo kosilo po najnižjej ceni.
Da pa more tak zavod obstati, potreba je, da premožnejši prebivalci podpirajo to do-brodejno podvzetje z doneski.
V  to svrho naj bi se ustanovilo društvo* pod imenom:   „ljubljanska  ljudska kuhinja",   katero   bi   imelo   nalogo,   da  izvrši zgoraj navedeni namen.
Vabijo se torej vsi oni gospodje, kakor tuđi gospe, ki so pri volji temu društvu pri-stopiti, da naznanijo svoj pristop gosp. mest-nemu blagajniku Heng thaler j u.
V  Ljubljani dne 28. januarja 1877.
Domače  stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet konfisciran zarad članka: „Pet-desetletnica slovanske ideje", ki predmet svojega naslova popolno akademicno raz-laga in misli razvija, katere je Šafariku in Kolarju cenzura absolutizma tiskati do-voljevala.
kanja. Viljem je bil ponos svoje matere, nje nada, nje neprestana misel. Ta se nij odtegnila nobenemu delu ali trudu, da bi le skrbela za njegovo telesno blagostanje, za njegovo srečo in za pomnoženje njegovih vednostij in kreposti
Čudno dovolj bi bilo, ko bi ne bila ponosna na mlađega sina, kateremu so izvenredna lepota njegova pridobljivo srce in zgodnja znamenja možate in blage njegove narave ćelo mej tujci pridobivali prijateljev. Bil je kaj zal otrok.
Zanimivo pa je bilo, da je sedaj skoro trinajstletni defcek se odlikoval s popolnem drugačnimi prednostmi, kot je navadua deška lepota, ki se kaže le v lepih kodrih, crnih očeh in cvetofcih licih. Bilo je njegovo Široko in visoko čelo, jasnost in mirnost njegovih modrih očij, pomenljiva usta, ki so se videla tako določna in vendar tako mila, dobro razvita postava in pa barva njegovega obličja, ki so obetale krepkega moža. Nikdo nij mogel pol ure občevati z dečkom, da bi ga ne bil Ijubil in občudoval. Prirojeno mu j€ bilo toplo srce in blaga miloba, kateri ste lju-
bezen njegove matere in smehljanje sveta gojili;   prirojena mu je bila izvenredna veselost, umerjena po naravni uljudnosti proti starejšim, in imenitnejšim ljudem;   prirojena mu je bila nagla razumnost,   lehka   zgovornost,   odkrito-srčno sočutje za   tujo   radost  in  žalost;   pa dovelj,   bil  je   one geniulne narave, ki pridobiva  srca,   a nikdo   ne ve, kako.    Prerad se je učil in mati ga   je   neprenehoma  do   dva-najstega leta pošiljala v solo.    Sinovi ubogih staršev   uživajo   po  velikih  naših   mestih pri odgoji skoro vse koristi,   katere drugod more le bogastvo podeliti,  in  Viljem je imel najiz-vrstnejše  zmožnosti  in mati ga je neprestano spodbujala, ter mu prigovarjala, naj ne zamudi najmanjše prilike;   tako   si je bil nabral pre-mnogo vednosti, ki se pri defckih njegovih let le redkokedaj nahajajo.
Ko je imel dvanajst let, ponudila se mu je najlepša prilika, da bi vstopil pri nekem lekarničarji, ki je imel veliko opravila v mestu ter je potreboval dečka, ki bi mu v prodajal-nici pomagal. Plačilo od gospoda Bray'a ponuđeno, res nij  bilo  veliko,  a bila je nada,
ia bi mu je povišal; vsakakor pa je bila za okoliščine, v katerih je Viljem živel, lepa prilika, katere nij smel prezirati. Kolikor tuđi rad je bedel pri svojih knjigah, vendar se je uže davno želei po delu, s katerim bi rodbini lehko olajševal teško breme neprestanega napenjanja. Mati in stari oče sta mu privolila in tako je radosten sprejel ponudbo gospoda Brav'a.
Doma so ga teško pogrešali, ker je v tednu spaval pri svojem gospodarji, imel je le redkoma toliko časa na nagloma obiskati svojo mater, ražen v soboto večer, ko je pri-šel na noč domov, kjer je tuđi Črez nedeljo ostal. Po takem je bil soboto večer gospe Sullivanovej najlepši večer in nedelja jej je bila še bolj blagoslovljen dan, kot kedaj koli poprej.
Ko je Viljem oni vefcer, o katerem smo govorili, prišel z materjo v sobo, vsedel se je ž njo in z gospod Cooperjem ter se je ćelo uro ž njima kaj živo pogovarjal. Viljem nij nikdar prišel domov, da ne bi bil imel mnogo pripovedovati  o  dogodbah   preteklega tedna;
—  (Odlikovanje.)    NovomeSki   pater Sigmund Jeraj in nadučitelj   mokronoški    Po-tokar sta dobila, prvi zlati, drugi srebrni kri-žec za zasluge kot učitelja.
—  (Iz seje kranjske pa deželnega odbora 13. januar i a.)   Občini JablaniSkej na Notranjskem ae je dovolilo 200 gold.   po-vračila stroškov za mejne straže ob   času   ži-vinske kuge v sosednjej deželi.  — Dopis deželnega šolskega sveta,   da  se  služba naduči-telja v Šent-Vidu pri ZatiČini zarad nekaterih nepravilnosti,   ki   so  se pri prvem razpisu in predlogu za oddajo te službe dogodile, vnovič razpiše, vzel se je na znanje. — Služba   vrt-narskega pomočnika na deželnej vinstvenej in sadjerejskej soli na Slapu se je oddala Josipu Skala, bivšemu učencu te Sole;   grof  Saurau-ova mašna ustanova pa duhovnemu deficijentu Jožefu Strbencu. — Sklenilo se je, da se rast-linska zbirka (herbarij) pokojnega barona Ni-komeda   Rasterna  kupi   /a deželni muzej. — Sklenilo se je, da  se za šolske otroke iz Šta-jerskegn,   ki  obiskuje.io   ljudsko   solo v Šent-Cotthardu,  in   za  otroke  iz   Primorskega,   ki obiskujejo   ljudsko Solo Vremsko,  zahteva od štajerske in primorske  dežele  primerna  sub-Tencija k stroškom omenjenih šol.
—  (Slovensko gle da lišće.)    V   ne-deljo 21. t. m. se bode prvikrat predstavljala Nestroveva burka v 4 dejanjih „Pavliha". Naš marljivi kapelnik, g. Stockl, je zložil 8 Stevilk petja tej burki.   Ta moment, potem, da naše občinstvo   Nestroveve   burke   čisla   in   da   je predstava po dolgem   prestanku   14.   dnij   in pred semnjem utegne pripomoči, da bode gledalište polno.
—  (Vabljenje.) Kamniška narodna ci-talnica napravi v nedeljo dne 21. t. m. veselico s sledečim  programom:   1. Kranjska  de-žela, samospev s spremljevanjem na glasoviru. 2. Planinar,  čveterospev.   3. Gluh  mora  biti, burka v 1 dejanji. 4. Ples. Vljudno se vabijo vsi častiti gg. udje k obilnej  udeležbi, ki naj blagovole tuđi sposobne neude soboj pripeljati. Začetek ob 7l/a uri.                         Odbor.
—   (Umrlo)  je   v Ljubljani   leta   1876 vsega skupaj 874 osob, in sicer 454 moškega, 420 pa ženskega spola. K tein  pa nijso všteti oni, ki so iz dežele prišli zdravit se v ljubljansko deželno bolnišnicico, pa so tam umrli.
—   (Telegrami) po 30 kr.   za   10 be-sed, ki so bili dozdaj samo prOvizorično uvedeni, uvedli s« se  zdaj   stanovito.    Za   vsako besedo črez 10 plačati se mora 2 kr.
—  (Na železnici) hrvatskej je — ka-kor se  nam  piSe   — 14. t. m. podkopnl hu-dournik   „Vrabecu   pro^o   mej   Zagrebom    in Podsosedom nad 15 do 10 metrov doigosti tako zelo,  da je vlak,   ki   redno s/4 11 prihaja na Zidani   most,   dospel   tjakaj stoprv proti *,21. Vlaka 550,   ki odrine  iz  Zidanega  mosta ob 1. uri po polu dne  in 551,  ki  prihaja ob 3. uri tjakaj, sta morala  Cisto izostati.    Promet tovornega blaga jo ćelo vstavljen;  osobe mo-rajo prestopiti na ornenjenem kraji v tam ča-kajoći drugi vlak, ravno tako se tuđi prenaša hitrovožno   blago   (Eilgut Se Gepack).    Skoraj gotovo je,   da  se ves promet 15. janiiarja po polu dne na celej progi odpre.
—  (Iz Št. .Turja) ob jufcni  železnici   se nam piše:   Cesar je   tukajSnjernu   gasilnemu društvu  2O0 gld.   podaril;   isto   tako   je podarila tuđi direkcija  štajerske dež. hranilniee 100 gld.
—  (Spomlad.) Od   Brežic se nam piše 15. jan.:   Vsled   toplega  vremena pri nas na spodnjem   Štajerskem   uže  cveto sledeče cve-tiee: Marjetica,regrat, zvončki, pomladni žafran, potem tuđi mnogovrstne vrbe, navadni lešnik, na-vadna jelša in več druzih pomladanskih cvetlic
■— (Nedolžen in kriv.) Iz Celja se nara piše: 15. t. m. je začela se tukaj doba letošnjib porotnih sodnij. Prvi je stal pred sod-nijo nek Anton Kulec zaradi oskrumbe. A bil je za ncdolžnega izpoznan. R;ivno ta Kulec pa se je imel zagovarjati še zaradi drugega zločina. Napadel je bil namreć enkrat pri Rad-goni neko Marijo Vinkovič, jo bil po glavi, ter jej vzel 1 gld. 40 kr. denarja. Žugal ji je, da jo ubije, ako mu skritega denarja ne da. Za toženec je 30 let star delavec, oženjen, oče treh otrok. Svoj drugi zločin izgovarja s tem, da je bil pijan. A porotniki so ga vendar ob-sodili na G let teške in pooštrene ječe.
—  (Tatvina.)   Na Kamenu je bilo nečemu   kmetovalcu   pokradeno  svinjsko  meso. Nij se precej moglo zvedeti,   kdo je pokradel klobase in meso; a črez par dnij je pa  vendar, baje po nekem dekletci, prišla tatvina na dan; iz ravno te vaši je o pol noči neki dolgo-
prstež poskuSal dobro mesnino dobiti, a nij mogol skozi okno h klobasam zlesti, gre torej po svojega manjsega brata, učenca druzega razreda, ter ga skozi okno notri stlači, da mu klobr.se in drugo skozi okno izdaje. — Ta mali, ki še v Solo hodi, je bil dosedaj neki Se pošten in vedno mej pridnejšimi učenci. St-irejega pa je memla Bog se slepoto zazna-moval — klobase je pa menda ovohal — kali? Eni tretji brat je pa lanskepa leta — kakor pripovedujejo svojo predrznost proti žandarmeriji z življenjem plačal. Po tnkSnih razme-rah se nij  čuditi   10 letnemu dećku!
—  (Vozil) je —   piše se  iz   Bohinjske Bistrice — Se mlad žganjepivec nekemu oštirju na Bistrici  gnoj   na   njivo.    Zvečor,   ko   neha voziti, in predno otide domov, se precej dobro žganja   naleze.    Stopivsi   iz  vežo   se   takoj   v gnojni koš uleže in vola aamega vozariti pusti. Vol ne pozuuvši drugih potov,   kakor  po  ka-terih je  gnoj  vo/il, krene   nuruvnost   po   njih nu njivo, priđe do kupa gnoju, in ker dalje in mizjij  ne inore, ohstoji,  in tako je ćelo noe z žganjarjem  vred tum stal, ne da bi se bil gospodar njegov zbudil,   dnsiravno je uže nekoliko snežilo.    Drugo jutro,   ko se dan naredi, Se le se probudi in otide domov. Uboga živina pri takib gospodarjih.
—  (Ponarejen desetak.) Z Notranj-skega se nam piSe Ki. t. m.:  Pretečeni teden je  bil   v   restavraeiji   železnični   na   Jlakeku ugrabljen nek železnični čuvaj   jedne  ogerske železnice,   dostojen na Laže pod Planino,  ker je vrček pive s ponarejenim desetakora plaćati hotel. On t-e je izgovarjul, da ga je dobil pri neki žek-znični kasi in da   nij   poznal,   da   bi detmr ponarejen bil, a pomagalo nij nič,   moral je v Logatec v luknjo, kanior so ga žan-darji spremili.
—  (Potresi) so zdaj posebno  po   Šta-jerskem začeli večkrat ponavljati se,   in   sicer prav   hudi,   da   okna   pokajo  in   se  Ijudje iz spanja bude. Letošnje leto je zares jako znamenito v vsakem obziru.
—  (Požar.) 9. t. m. je knez Windisch-griitzov gozd v   Pohorji na   spodnjem   Štajer-skem pogorel. Ogenj je unićil 50 oralov mlade hoste in je Škoda jako velika, ker je nasajanje mnogo stoškov prizadejalo. Treba bode let in let,  da bo na taistem niestu tak lep gozd za-
pripovedoval je marsikatero anekdoto, razlagal razne razmere, ki so zadevale lekarnico, do-hodnike ali kupce, njegovega gospodarja le karničarja in gospodarjevo rodbino, s katero je skup obedoval. Gospa Sullivanova se je zanimala za vsako reč, ki je zanimala Viljema, in vsak je lehko videl, da se je stari oče z dečkom bolj razveseljeval, kot je sam hotel kazati se; kajti če prav je imel oči v tla vprte ter se je delal, kot bi ne poslušal, sli-Sal je vendar vse, kar se je govorilo; to se je pozneje po gostem pokazalo, ko je v svojem govoru kot po naključbi ta ali oni predmet omenjal. Redkoma je za kaj poprašal in bilo bi to tuđi popolno od več, ker gospa Sullivanova je za oba dovolj izpraševala. Le redkokrat se je očitno izrazil, po priliki pa je izrekel kako nepotrpno ali zaniuljivo besedo o posameznih rečeh ali o svetu sploh; s tem je le izrazoval svojo nezaupnost v človeško naturo, svojo nezaupnost v poštenost in krepost ljudi, ker je kot je bilo uže omenjeuo, starega moža najbolj značilo. Pri tej priči se je živost Viljemu nekoliko polegla; kajti lju-bil je vsakega človeka ter mu zaupal, besede
starega očeta in glas, s katerim so bile izre-rečene, so pa pri tiskale na njegovo mlado dušo; a vlasna kot je bila njegova mladost in veselo njegovo srce, vrnila se mu je na-gloma prejšnja živahnost in pripovedaval je dalje kot poprej. Viljcin se nij bal starega očeta, ki nikdar nij bil oster ž njim, ki se ćelo nikdar nij vtikal v odgojovanje gos»e Sullivanove; vendar se je časih zar&d njegovega nesočutja z njegovim toplim srcem čutil nekoliko potrtega, če prav je komaj vedel, zakaj. Ko so pri sedanji priliki na zadnje jeli govoriti o True Flintu in njegovi rejenki, bil je gospod Cooper nenavadno pust in zbadljiv, in ko je prižgal svetilnico, da bi šel spat, rekel je, da prav dobro ve, da bode Jerica Flintu le v veliko skrb in zadrego in da je bil norec, ker je nij precej poslal v ubožnico.
Po odhoilu starega moža je bilo tiho dolgo časa v sobi; potem pa je Viljein vsklikuil:
„Mati, zakaj pa stari oče crti ljudi?" „Viljein dragi, saj jih ne crti." „Ne   inenim   ravno,   da jih   crti, —   ne mislim, da bi jih ravno sovražil, a podoba je,
da se na nobenega dosta ne zanaša, ali ne mislite  vi  tuđi tega?"
„Da, mislim tako ; oče kaže to kaj zelo, odvrnila jo gospa Sullivanova. A na tebe, dragi Viljem, se močno zanaša in za ćeli svet bi ne hotel, da bi se tebi pripetilo kaj ne-prijetnega ; rad ima tuđi gosp. Flinta in —a
„O, da, to dobro vem; tuđi jaz to mislim. A oče ne misli ravno dobro o Ijudeh in zdi se mi, da ne veruje, da bi se kdo dobro ponašal in —"
„Ti misliš na to, kar je rekel o mladi Jorid?"
„Iles, pa Jerica nij edina. To me je le napotilo o tem govoriti, a zapazil sem to uže često, zlasti pa, odkar sem stran od doma in le enkrat nu teden sem dohajam. No, vi veste, da vse dobro mislim o gospodu Brav'i; ko pa sem denes pripovedoval, koliko dobrega da stori in kako Ijubeznjivo ravna s staro gospo Morrisovo in njeno bolno lu-erjo, zdel se mi je stari oče, kot bi tega ne veroval ali da iz tega ali onega uzroka ne drži mnogo o tem." (Duljo prth.)
raatel, kakor je bil ta. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
—  (Obsojeni.)    Itazbojniki, ki so pred nekaterinii mestci pri sv. Vincentu v Istri napali   poštni   voz.    oropali   in  zaklali   poStnega kondukterja, bili so to dni obsojeni v Kovinji, v temni ječi ostati vse svoje žive dni.
—  (Tat vi ne v Trstu.)   Pi^e   se:   Ne-kemu vozniku,   ki je peljal v soboto blago iz skladteča,   zmanjka   naenkrat   žaklja   s   smo-kvarni.    Ktnalu potein sta dva policaja dobila tri iakine,   ki so ga tirali,   a   zbežali,   zagledavši policaje. Voznik pa je tožeu, da je bil s tatovi sporazumljeu; zato so ga zaprli. — Po ulici   „ via   di   Vienna"    je   nesel   nek   fakin BOdček sardelj, zagledavši, da gre polieaj urno za njim, spusti ukradeno blago na ti«, ter jo popilia. — Nek klobučarsk pomoćnik brez dela pa je bil zasačen,  ko si je naložil ravno šest gnjatij, 25 salamij ia nekaj   denarja   iz   neke prodajalnice.    —   V    ulici   „via   donata"    so zvečer v soboto tatovi prišli v hišo neke ženske, ko je  doma  nij   bilo   in   so   joj   ukradli (JO gold. denarja iu vse, kar se je dalo nesti. Vse to se je zgodilo v soboto.
—   (Psa)   je  v   Bruiku   na   Štajerskem ostrupil   neznan   človek   nekemu   gospodu,   da bi so s tem ma&čeval. Velik, lep pes v krčmi pri svojem gospodu naenkrat pade na tla, po-trepeta in   pogine.    Človek, ki je psu zavdal, je neznan.
Razne  vesti.
* (Le igrajte v loterijo!) Ko je bil morilec   Franceskoni  obešen,   so hoteli   neka-teri   Ijudje   po   nepravem potu   naenkrat obo-gateti, pa so stavili zato po več številk v   loterijo   in   kolikor   niogoče   dali   na-nje,   da bi tuđi dobili več.    Tište dni so, kakor dunajski časniki    poročajo,   samo   na   Dunaji   zastavili prijatelji   in   prijateljice   loterije  nad   štiri sto tisoč   forintov! — Loterijske kase  pa  so   se napolnile,   kakor   se   nikdar  do   zdaj,   nespa-jnetni igralci pa so ostali z dolgim nosom.
*  (Štirnaj stletni junak.)   lluuninski list „Vplturulu" porotu:  Mlad Uulgar iz iSri-Žtova, Štefan Monov,   star  mej 13 in  14 leti, bojeval se je pri Zajtarji z izredno lirabrostjo. Ranjen pade koneno na pol mrtev. Bil je prenesen v puračinsko, po/neje v belgradsko bolnico, in akoravno je iinel  16 ran m G krogelj v telesu, je vendar ozdravel in se nahaja zdaj v Rusiji, kamor ga je general Novoselov vzel soboj. Ta mladi junak je dobil odlikovanja od kneza Milana in od generala Černjajeva.
*   (Šlep   student)   je na visoki soli v Derhamu   naredil   poskušiujo za doktorja filozofije z najboljšira   vspehom,    Uže   poprej   je prejel večkrat darila  za  izvrstua  dela.    Zove se Marston.
*  (Na potu umri.) Ko je (). t. m. vlak prišel na kolodvor v Mladi Boleslavi, bil je v nekem vozu  IV.  reda popotnik mrtev najden. Na štaciji prej je jedel in   pil,   potlej   govoril se   svojimi   tovarili,   naenkrat   pa  obmolknil, da so mislili, da je zuspal. A ko se voz ustavi, vidijo, da je trd.
*   (Umri) je v Parizu Fr. liuloz, urednik najrazbirjenejSega iraneoskega lista „Itevue des deux Moudes", kuteri list je tuđi on ute-meljil.    Imel  je to lastnost,   da za prvo dele nij plačal nobenega pisatelja, češ, da ima užt čast zadosti.
*  (Gledalisče pogorelo) je 15. t. m v Kristianiji (glavnem mestu Norvegije, G8.001 prebivalcev).
IJ*tiiicu o|iruvuic<£>u : (i. J M — u v Scrvoli Res je, da etc poslal ; pumota si< ju vrinila pri raz-pošiljo anju. — G. Andruj h. v Pu'lji. Vso v re4iu — pomutit. — SJav. brnuo društvu v Borovnici. Snu dobili.
LiOterijiic* »rcčKcs
V  Trstu  13. januarja:   85. 4G. 80. 83. 81
V  Linci  13. januarja:     4. 54. 75. 39. 07
Dnnajska borza 13. januarja.
(Izvirao telegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcib   .    61 gld. 60    kr.
Enotni dri. dolg v srebru     .    .    H7    .    90      ,
]8«0 dri. posojilo               ...  112     .     50      ,
Akcije narodne banke                  819     ,     —        ,
Kredi i ne  akcijo                 .            142    ,     40        ,
London                                             1-5    ,     30        .
Napol.                                                  10    ,     Vi
C. k. cekini                                       5     ,     94        ,
Sr.?bro                                              11«           70
'/sem   bolnim  moć in zdrav je brez  lek? io   brez stroškov po  iz vrstni
Be^alesciere li Barry
30 let ue je nij bolesni, kl bi jo ie bila oiđn -rila   ta   prijetna   zdravilna   hrana,   pri   odraSčenih   i >ixocih brez uiediciu in Btro&kov;   zdravi  vse bolezi. / telodcu,   na živcih, dalje prsne,  i na jotrah;   £lo7. i  naduho, bolecine v ledvicah, jetiko,   kaftolj,   neprt-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlat iilo, vodenico, inrzlico, vrtoglavje, oilenje krvi v glavo iuuienje   v   ušesih,   slabosti   in   bio vani o   pri   nottecili otožno&t,  diabet, trganje,  ahujsanjo,   hledićico in prt ilajenje; poBebno se priporoČa za đojenee iu je bolje aego dojniĆino mleko. —  lakaz iz mej 80.000 spriće 'ui i.dravilnih, brez vsake  medicine,  mej   ujiini sprt (evala profenorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beueka, prn t'cga profesurja  medicine   na   vseući'.iići   v Mariboru edravilnegh svetnika Dr. Augelateina, Dr. Shoralandh, Ili-. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, ^rofinje Castlf ■taan,  Markize de Brehan a mnogo družih imeulcuu jiob, mi razpofiiljava na posebno iahtevanje zasf-onj. Kratki lskai it 80.000 tprićevalor.
Na Dunaji, 13. Rprila 1872.
IreAlo je tže Bedem iDes-cev, od>ar sem bil v brezupnem Htanji. Trpel uem v»led prsni 1» n čut nicnih boleĆinah, in »icer tako, da s^in od dne di dne \idno gnil, in to zaprečilo je dolgo ćasa moji Studije. Ćul sem od Vade ćudapolne Kevalesciere prišel sem jo rabiti in Lagotovim Vas, da se čuti a po mestčiicni užitku Vtse tečne in okusne Keva leaciere popo utm zdrav, tako, da brez iiajinaajegu tres nja morem zopet pisati. Zaadi teg« priporočaui v-Bijm ooluim to primemo prav cei.6 in okuuoo hrano, kot i.ajboijši pripom.ček, ter ostanem Va£ adaoi
Oabriel Teschner. slušatelj javnih viajih trgovskih iol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862.
Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo jt moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste sedeu let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespanje, tor som trpela veđno nt razdražouji čutuic. katero me je sem ter tja proganjalo in ine ne jedni trenotek na miru pustilo, in pr: tem bila sem melanholićna najvisjo stopinjo. Mnog zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolećint zlajdali V polnej obupnosti poskusila sem Vafic Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za bvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največjt hvalo, pridobila mi je zupet zdravje in me stavila \ stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjeitju moje prisrčnt hvaležnosti iu popomega spostevanja.
Markize de Brehan.
St 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre bavljeuji, nespanji in hujsanji.
6t. 75.877.   Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oBkrb-
oika, Veliki Varaždin, na pljuonem kaliji in bolehanjć dušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Hevalesciere je 4krat taćnejsa, nego meso, ton ■e pri odrasčenih in otrocih prihrani 50krat veo na oeni, ko pri zdravilih.
V ^u<ha«tih pa^io^ii po pol mata I K'»ld, 50 kr „ I mt 'J rco'id 50 krM 2 fnnta 4 gold. 50 ter., 5 fon-tov 10 Rold., L2 funtov 'AO gold., 24 tancov 36 gold. yevalenciero-Bi»omtun v pniicah in Kevalosciere-Chocolatee v prahu i a cm 1 gld. 50 kr., W4 cafl i gt. ■ -a., 4o tu« 't /,l. oOkr., v praha ah i^ uv '>0 gl. Prodaje Dri T3arry 4 Ooup. aa Ou i «ji, «T.*iJ-Ji«bKKHi>« it. 5, kaker v vsou nettih pri đobria t'&arjih tri apaoerijskih crgovoih; (adi raipoiiija da-.^j«k» hiia na vse kraje :>o poitnib lakatmaah ali povnfltjiL. V JLJoblJmul Rrf i nr, J. Svob odt»r lakar pri „zlatem orlu", v Itekl pri lekarja J. P r o-damu, v Celovou pri lekarju Bir n jach erj u, v Hpljeia pri lekarju A lj i no vi ću, v Trsta pri ldkarju Jakobu rferravallo, pri droguriatu P. Roooa i i J,  Hir*p,tm.   v Kadru   uri  And rov i ču.      <67i
Mlad človek,
neinSkega in sluvenskegu joziku  v b^sinli in  pismu popoiuuin ziUKŽon,   žoh  dobiti  »lužbo dluruiHtu. Već  v administraciji U>gA liatn.                 (II)
Štev.  882.                                       (lo-i;
Mazglas.
Pobiranje pasjega tlavka. za leto 1877 se zaćno 18. januarja t. 1., in sicer za vse pse brez izjeme. Posestniki psov naj si najdalje do 1. febrtuirju i. I. preskrbe marke, za katere plačajo pri mestni blagajnici takso 2 goldinarjev.
Z ozirom na g. 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, da o praveni času takso vplačajo, ker od dne 1. februarja t. 1. naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah dobijo iu nemajo za letos veljavne marke takoj od konjača po-lovljeni.
Mestoi magistrat v Ljubljani,
dne  1G. januarja 1877.
Lepa vila
i  s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča,   blizu fabrike za tobak,  se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tega lista.                                         ,4kj—io>
i ^ Anatherinova ustna voda ► i       in zobni prašek       ►
"  izdeljuje   Imatti'iet M'iccnli,   h'kar   na   tlu-   W
'   A   »tijukej cesti v IJubljani. Tuđi  najboljši in naj-   p
J           cenujđi pripomoćok za čidćenje ust.           ^
*   1 škatljica zobnega praška         .        .   40 kr.   T
4     1 steklenica uatno vode      .        ,        .60 kr.     m
16, januarja:
X9/opa   Dolenec iz Maribora.
Pri Slona:  Schusz iz Uolenjskega. — Medvee iz Zagorja.
—  Tanzer iz Dunaja.  —  Stenovec iz Zagorja.   — Jucht iz Do-lonjskega, — Biansehe iz Dunaja.
Pri *I*U*I:   Blužiček iz Dimaja. — Glaa iz Monakova. — Kilar iz Kranja. — Urbanćić iz Turna. — Schneemau iz Dunaja.
—  Goslet iz Hraetnika. — dr. Mali iz Krauja. — Ripper iz Dunaja. — Stern iz Zalog*. — Ehrenreich iz t'unoviča.
Pri Zamorci: Zravje iz Zagorja.
Jedina trgovina na Dunaji!
katora j" ugodna za tako slabo čašo, sklonila je cone blaga še za 30°/0 znižati in ta je
Kineškega srebra fahrikna zaloga
II. 1I«ktt«klli4feliii» A: €*»..
manaj,   22ISirrLtn.er©trsis©e  X^c,  v "bsuzstrjii-
■1 Veljalo je na priinor. ■■
pr«j         aedaj                                         prej         sedaj
6 žlic za kavo     .    gl. 3.f>0,   gl.  1.5O 1 posoilica za turski
6 navadnih žlic . „ 7.50, „ 2.75 tobak . . . . gl. 4.—, gl. 1.5© t» i4ožov za obod . „ 7.&1), „ a.75 G mal. taa Zn sladkor „ 3.50, „ 1.2O 6 vile „ „ . „ 7.50, „ 2.75 1 posodica za uiaalo „ 3.—, „ 1.5O 1 vel. žlica za juho „ fv—, „ 2.5O 3 korke s poilobaini „ 3.—, kr. J»O 1 „ v „ uiluko „ 3,—, „ J.5O 1 par svećnikov . „ «5.—, gl. ».— 1 uiokaskledicaz žlico„    G,- ,     „    «.— I majolka za čaj   .    „   8.—,      „   6.—
1 posuda za olje i oset B   8.—,     „   5.— PoHubno z;n diirilu. pripruvno!
6 nožuv,          )    vseh 24 komad«v v       0 desertnih nožev, j vsoh 24 konittdov v
G vilic,             ( ele^antin'm diiiju na-     G         „        vile,       (ologmitiitmi etilima
G žlic               j     niPNto cl. 24 sumo        G         n        ilic,       I iiumc»to fil.  2b
G žlic %a kavo, I           U gl. 50 kr.             G poataveuv/a nožej   samo gl. 9.75.
NuJiiovcJnu i»uNta za čišćenje zlatnine, srubruino in kineškogtt 81'ebru, škailjica 2& kr., G akatljic gl.  1.^0.
Jako !t-pu t«HO, uiajolku za kavo in čaj, servicu za čaj, stoju!ua za pogmene uiize, gnandole, posipalci za sladkor, ćaaice za jajca in garniture za jajca, posodicu za zoboinibce, sponko za servijoto itd. itd. Na vzunaj niz-posilja se točno in vestno proti postuoin povzutku. Na zahtovanjo dopoailja se tutli razlnčoni cenik brez|»lunio.                                                       (142—'21)
Izdatelj in urcduik Josip Jurčić.
Lastnlna iu tisk .Narodne tiskarnć".