21 o. SEJE PREDSEDSTVA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA SOZD ISKRA
)va
pa
■av
bi
žili
ije,
jali
sko
:ijO,
kot
;ku
JfO/
iljo-lati o ib ito ate ste
P v raz-ina-ejo. i iz da i za >če-
ati.
vse
nos
tje-
ovil
) in iela ede eba ! in
ih v i bi ne
so
10. seja predsedstva KOS SOZD ^ra, ki je bila v sredo, 29. avgusta, je tola prva popočitniška seja Sindikata ^ v bistvu priprava na celo vrsto Zgovornega dela v naši SOZD, ki ga ^onio morali opraviti v dokaj vroči ieseni, ki je pred nami.
Tako so člani predsedstva najprej Poslušali obširnejše poročilo o posloval rezultatih SOZD Iskra za prvo Polletje letošnjega leta, ki ga je podal l^nko Šavli, medtem ko je Ilija Medič Zelo nazorno in argumentirano govoril 0 naši uvozno-izvozni problematiki, ki 56 je spričo zunanjetrgovinske bilance ^goslavije kot celote v zadnjem času *elo zaostrila. Najnovejši ukrepi na Uvozno-izvoznem področju terjajo Uanireč od vseh, in seveda tudi od *skre, določene spremembe in reba-larise, kar pa je poglavitno, terjajo Zjvečji napor za izpolnitev in tudi Preseganje plana izvoza v tem letu, ker bomo le tako tudi zadostih vsem Uvoznim potrebam, ki prav tako pogojujejo izpolnitev našega letošnjega gospodarskega načrta.
V nadaljevanju seje je bilo govora o Pripravah na bližnjo problemsko konferenco o pridobivanju in razporejanju dohodka ter sredstev za osebne dohodke, na dnevnem redu pa je bil tudi 'rinutek obširnejše družbenopolitične Žene v SOZD Iskra, ki jo bo moral ^(likat še kot dokument dopolniti in verificirati.
Prav tako so udeleženci obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacijah združenega dela SOZD Iskra, ki predstavlja prav tako enega izmed temeljnih do-J kumentov za razvoj in napredek Iskre
kot celote, zlasti če pri tem upoštevamo relativno zaostajanje prav na investicijskem področju.
Sklenili so tudi, da bo prihodnja seja Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra 12. septembra letos.
D. Z.
r
Anton Stipanič v. d. predsednika
KPO SOZD ISKRA
Na 7. zasedanju DS SOZD Iskra, ki je bilo v četrtek, 30. avgusta, so delegati najprej poslušali poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 6. 1979. Sledila je informacija o ukrepih na področju zunanje-trgovin-skega poslovanja in predlog pooblastila za zastopanje Iskrinih proizvodnih programov v komisiji splošnega združenja za predelavo kovin.
Četrta točka dnevnega reda je bila posvečena kadrovskim zadevam. V tej točki je DS ugotovil, da je bil predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Jože Hujs izvoljen za podpredsednika IS Skupščine SR Slovenije, in gaje zato razrešil dosedanje funkcije.
V nadaljevanju seje je DS imenoval za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Antona Stipaniča, namestnika predsednika KPO.
tolEOKM SLOVESNOST OB 60-LETNICI SKOJ NA MALI PLANINI
V nedeljo, 26. avgusta se je na Mali planini nad Kamnikom, prizorišču 5. državne konference SKOJ, odvijala svečanost ob spominu na ta dogodek in v P°Časitev 60-letnice mladinskega gibanja.
■\
dobro razpoloženimi gosti so bili tudi Franc Popit, Stane Dolanc in Viktor
y
mladi Iskraši so s svojo prisotnostjo prispevali k slavnostnemu vzdušju.
Zbranim mladincem in gostom je spregovoril Boris Bavdek, predsednik republiške konference ZSMS.
r
v
SKUPNA SEJA IZVRŠILNIH ODBOROV DELAVSKEGA SVETA SOZD ISKRA
V sredo, 29. avgusta, so imeli skupno sejo vsi izvršilni odbori Delavskega sveta SOZD Iskra kot priprava na predvčerajšnje zasedanje Delavskega sveta SOZD Iskra.
Odbori so poslušali podrobno poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 6. 1979. Sledila je izčrpna informacija o ukrepih na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, kjer nas čakajo v bližnji prihodnosti še težke, pomembne in odgovorne naloge ter napori. O Vsem bomo podrobneje spregovorili v prihodnji številki.	^ž
Pogled na Havano - prizorišče letošnje konference neuvrščenih.
Havana
Strmi vzpon neuvrščenih, ki « te dni zaseda na naj višjem vrhu | v glavnem mestu Kube Havani, je zares impozanten. Od prvega, ustanovnega srečanja neuvršče-f nih, ki je bilo v Beogradu pred
#	osemnajstimi leti in se ga je
|	udeležilo petindvajset držav, se
je zdaj na šestem srečanju v Havani udeležba povzpela do števila triindevetdeset polnopravnih udeležencev, devetih
•	dežel opazovalcev, prav toliko
e	dežel pa ima status povabljenih
gostov. Ali z drugimi besedami, v Havani so se sestali predstav-® ni ki kar dveh tretjin celotnega človeštva.
Ko so leta 1961 Nehru, Naser in Tito zasnovali gibanje
*	neuvrščenih in ga v Beogradu
f	tudi utemeljili na prvem neuvr-
ščenem sestanku na vrhu, se je
•	število udeležencev v nepolnih
|	dveh desetletjih kar početve-
*>	rilo. In odtod tudi dve dejstvi,
e	ki po svoje najbolje osvetljujeta
2	pomembnost in življenjsko moč
#	neuvrščenega gibanja.
Prvo dejstvo je v vsekakor v ■S	tem, da se gibanje neuvrščenih
*	nenehno širi in tako še vedno
*	narašča seznam dežel, ki bi se
*	rade včlanile med neuvrščene,
%	saj je samo za Havano kar pet
|	dežel zaprosilo za enakopravno
članstvo v gibanju in sicer Iran,
•	Pakistan, Bolivija, Grenada in Surinam.
Drugo, še pomembnejše dejstvo pa je, da od Beograda sem doslej še ni nobena članica 2	gibanja neuvrščenih, celo v več
ali manj prelomnih trenutkih lastnega razvoja, ni niti pomišljala, da bi zapustila gibanje in iz njega izstopila.
Odkod torej tako močna privlačnost idej, nastalih v prostoru povojnih let, pritisnjenem od hladne vojne? Kako je ta nova magnetna sila v polju z dvema močnima in orožja prepolnima tečajema uspela, da prostovoljno in brez vsiljevanja volje
>•#<
kogarkoli zbere in izrazi opredelitev dveh tretjin človeštva?
Kaj je tisto, kar akcijsko povezuje velike in majhne, države z različnimi družbenimi ureditvami, zgodovinske in kulturne dediščine ter različnih ver in ras?
Odgovor na vse to je lahak in težek hkrati. Kajti neuvrščenost je vsekakor danes svetovni fenomen, mimo katerega že zdaj ne more, v prihodnosti pa še manj, tako imenovano bogati in blokovski svet, oz. tretjina našega planeta. Gre namreč za dejstvo, $ ki ga naš sedanji čas in tudi svet morata čedalje bolj upoštevati in se ravnati po njem: ideje in akcije neuvrščenih so namreč tako blizu vsem deželam, ki se želijo gibati po svojih poteh razvoja, kar pa seveda ni niti preprost, niti enostaven proces.
In prav široka demokrati-	«
čnost, razumevanje za ta proces, boj proti kolonializmu in	§
delitvi sveta na bloke, vse to so tiste silnice v gibanju neuvrščenih, ki omogočajo na eni strani pomoč in razumevanje med članicami samimi, hkrati pa predstavljajo tudi moralno in zgodovinsko silo, ki jo mora čedalje bolj upoštevati preostali svet, ko kroji in ustvarja tako imenovano ..svetovno politiko."
Skupni interesi, boj za mir, boj za napredek in razvoj, pomoč pri premagovanju težav, strpnost in razumevanje, vse to je | tisto, kar daje gibanju neuvrščenih moč in vitalnost tudi v prihodnje.
Zato lahko od Havane, šestega vrha neuvrščenih, veliko pričakujemo in nobenega dvoma ni, da bo prav Jugoslavija, kot ena izmed ustanoviteljic tega gibanja, odigrala tudi v Havani pomembno vlogo, ki jo še bolj počrtuje navzočnost našega predsednika Tita, enega od ustanoviteljev in arhitektov gibanja neuvrščenih.
»•••##»•##••#•••••#••••••#wee«
Brigadirji so obnovili vodovod
Delo mladih v Kotu pri Semiču cenijo na 1,7 milijona dinarjev
V soboto, 25. avgusta se je v brigadirskem naselju v Kotu pri Semiču končala letošnja mladinska delovna akcija pri obnovi vodovoda. Posnetek je z delovne akcije, v kateri so dali svoj viden delež tudi mladi iz TOZD delovne organizacije Kondenzatorji v Semiču.
NASA OKROGLA MIZA
„Drugo področje, ki je zanimivo za celoten SOZD, je funkcionalno izobraževanje s področja varstva pri delu. Kot je omenil tov. Zom, je v bodoče treba upoštevati avtomatizacije in s tem tudi večjo možnost poškodb. Zato je večja tudi potreba po znanju. Zaradi tega je nujno v SOZD izpeljati enoten način izobraževanja. Za zdaj si pomaga vsak po svoje: poskušamo s seminarji, ipd., v nekaterih organizacijah pa izobraževanje na tem področju zavračajo, ker mislijo, da že vse znajo. Za nekatere pa vemo celo, da do varstva pri delu nimajo pozitivnega odnosa.
V	Avtoelektriki smo te težave nekako rešili. Grobih odstopanj zaenkrat ni. Z vodstveno strukturo imamo to problematiko precej dobro razčiščeno. Mislim pa, da je ta del vodstvene strukture v bistvu še premajhen in da so bistveni vsi ostali izvajalci, od projektantov pa do delavca v sami proizvodnji. To je široko področje, ki bi ga verjetno kazalo vnaprej dobro premisliti in koordinacijski odbor bo moral vse te naloge podrobneje opredeliti ih pripraviti terminski program izvajanja in njihovega reševanja.
Tudi izobraževanje v tem smislu bi torej lahko poenotili in s tem zmanjšali stroške, bistveno pa je, da bi morali dvigniti kvaliteto. Ni dovolj imeti predavanja, ker so takšne metode že dokaj zastarele. Zdaj bi že lahko prehajali na avdiovi-zuelne metode, ki jih v svetu že precej uporabljajo.
V	Avtoelektriki že prehajamo na te metode. Za delavce v proizvodnji smo pripravili dva filma, ki sta zvočno opremljena, tako da bomo te stvari lažje prikazovali, ker vemo, da imamo v proizvodnji opravka z različno strukturo delavcev, ki to problematiko tako ali drugače dojemajo.
PREGLEDOVANJE STROJEV
Glede samih delovnih pogojev pa bi dejal, da v vseh teh novih sistemih vrednotenja, integralnih sistemih, ki jih uvajamo v Avtoelektriki s pomočjo Iskrinega Biroja za industrijski inženiring, je tudi tukaj potrebno določeno sodelovanje službe varstva pri vrednotenju delovnih pogojev, saj je prav naša služba poklicana, da bi s svojim mnenjem in izsledki, ki so bili opravljeni, lahko povedala, kakšne obremenitve so na posameznih delovnih mestih. Ne smemo delati tako, kot smo pri prejšnjem vrednotenju zahtevnosti delali, bolj na pamet, oz. z levo roko.
Tudi sami pregledi strojev, tako njihova slaba opremljenost, oz. izrabljenost, (stružnice imamo iz leta 1932), ki jih opravljajo strokovnjaki iz Zavoda za varstvo pri delu, nam povedo, da bo treba obrat enostavno zapreti, ker niso v skladu z novimi predpisi. Ti periodični pregledi so zelo dragi. En sam tak pregled stane najmanj 200 starih tisočakov za stroj. V Avtoelektriki že razmišljamo, kako bi ustanovili komisijo, oziroma komisijo v tozdu, ki bi pregledovala sama te stroje. Vendar pa bi ob tem spet nekateri iz tozdov postavljali vprašanja nagrajevanja.
Tukaj gre torej tudi za poenotenje tega sistema v Iskri.
Vemo, da bi lahko tako s svojo komisijo prišli do marsikaterega prihranka. Ti zavodi samo lovijo denar, kvaliteta dela pa sploh ni pri tem pomembna.
Komisijo bi imeli lahko s pogojem, če bi imeli ustrezno metodologijo.
Pavle Gantar:
Bistvo je v tem, da, če sam pregleduješ stroje, nosiš tudi sam odgovornost. Problem je torej v odgovornosti pa čeprav nosiš odgovornost v vsakem primeru. Vendar, če imaš certifikat od inštituta, ki se s tem strokovno ukvarja, zadevo odgovornosti omiliš. Lahko si tudi kriv, če ne izvajaš predpisov, vendar je pri tem milejša stopnja odgovornosti. Razumljivo je, da zlasti tam, kjer so povečane nevarnosti poškodb pri delu, dajo ta odgovorni pregled zavodu.
Otmar Zorn:
Zdaj, ko pripravljamo osebne dohodke, nastane problem: če imamo lastno komisijo ali v DO ali v SOZD, je ta pooblaščena in tudi ustrezno nagrajena za to odgovornost. Pri nas tega ni. Delajo, ker morajo delati. Tam pa je resnično vprašanje nagraditve oz. odgovornosti za delo, ki ga opravijo.
DOMA BI LAHKO OGROMNO REŠILI
Jože Štrukelj:
V službi varstva smo že pred petimi ali šestimi leti razpravljali o tem, kako bi organizirali to komisijo. Vse je dobro potekalo, dokler smo prišli do problema nagrajevanja. Tukaj pa se je vse ustavilo. Na eni strani vidimo vprašanje denarja, druga stran pa predstavlja zavist tistih, ki so prej dobili 200 tisoč za pregled enega stroja. Doma bi lahko ogromno lahko rešili, če bi imeli rešen način nagrajevanja.
Pavle Gantar:
Tukaj še vidim problem: ali imamo v naših organizacijah takšne strokovnjake, ki lahko v teh komisijah rečejo z vso avtoriteto: ta stroj je lahko v obratovanju, z njim lahko delaš z veliko stopnjo varnosti? Včasih pa le pomislim, da v naših organizacijah nimamo takih strokovnjakov.
Otmar Zorn:
Vsak stroj je treba vzdrževati.
Pavle Gantar:
Nova tehnologija prinaša tudi nove nevarnosti. Včasih letijo utemeljene kritike na delo komisij, včasih pa tudi neargumentirane in neutemeljene. Težko je biti objektiven. Res je, da imajo nekaj strokovnjakov, jih pa jim tudi manjka za nekatera področja. Problem je v tem, da so zavodi na samostojni računici, na dohodku, ki ga morajo ustvariti, da se lahko preživljajo.
Jože Štrukelj:
Brez dvoma, da imajo strokovnjake. To je nesporno. Tisti pa, ki se mi srečujemo z njimi, oz. tisti, ki so na terenu, so vprašljivi.
Janez Kem:
Pri tolikšni količini tovrstnih strojev se najbrž Iskri splača imeti takega strokovnjaka. Drugo vprašanje je, ali ga vzgojiti doma, ali ga drugače dobiti. Vendar bi bilo pametno usmer-
(Nadaljevanje iz prejšnje številke )
jati se v to, da bi ga imeli sami za celotno Iskro.
Pavle Gantar:
Ne moremo pa imeti samo enega strokovnjaka, ker je tukaj mnogo področij dela.
Jože Štrukelj:
Jasno je, da vseh strokovnjakov v Iskri ne bomo mogli dobiti. Saj tudi zavodi nimajo vseh. Ko pri nas opravljamo meritve mikroklime, oz. te meritve opravlja Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora, so šli strokovnjaki iz Zavoda v nabavo lastnega kromatografa, ki stane 500 milijonov. Tako kompletno elektronsko napravo za kontrolo hlapov v zraku ipd. ima samo še inštitut Jožef Stefan pa še to starejši tip naprave. Mi do te stopnje ne bomo prišli, to je jasno.
Jože Štrukelj.
Pavle Gantar:
Dodal bi še to, da je treba zdaj, ko prehajamo na sistem delitve po delu, nagrajevanje po rezultatih dela itd., začeti upoštevati to, kar smo do zdaj premalo upoštevali, in sicer težavne delovne pogoje delavcev v sistemu nagrajevanja. Temu bo v bodoče treba dati veliko večji poudarek, ker mislim, da so ti pogoji premalo upoštevani. Na primer, delo v stalnem ropotu, vlagi, prepihu, pritisku zraka, prisiljenem položaju itd.
ZA ENOTNE KRITERIJE
Jože Štrukelj:
Dodal bi še to, da tudi nimamo v Iskri enotnih kriterijev za pogoje, ki ste jih prej omeni-
li. Vprašanje je, ali jih bomo lahko kdaj enotno rešili. Usmeritev pa bi morala težiti k enotnemu reševanju. Zdaj vsaka delovna organizacija rešuje to na svoj način (dopusti, itd.). Potreba in nujnost je, da to končno rešimo, in to prav preko našega koordinacijskega odbora. Da se ne bi ustavljali, na primer, pri ergonomiji, oziroma prilagajanju stroja človeku ali obratno. Če pogledamo stiskalnice, postavljene so izredno nizko. Delavka mora pri tem stroju sedeti sključeno, da lahko vlaga material. Ne vem, kako bi na to gledali tehnologi, če bi morale njihove žene delati v takem položaju?
Janez Kern:
Stroje bi morali prilagajati človeku, ne pa obratno.
Jože Štrukelj:
Zato sem tudi rekel, da je prvi del, to je predhodno varstvo, izredno pomemben, preventiva namreč.
Pavle Gantar:
Zakon je izrecno postavil zahtevo, da mora biti varstvo pri delu prisotno že v vseh projektantskih idejah in realizirano od stavb do strojev. Samo, koliko pa to izvajamo?
Jože Štrukelj:
Vprašanje je tudi, kje bodo stroji nameščeni. Imamo prostor, kjer odstranjujejo ostre robove aluminijastih kosov, pokrovov. Tam so delavci izpostavljeni , stalnemu ropotu 110—113 decibelov. Stroja ne moremo pustiti v tem prostoru. Moramo ga ločiti in ga dati v ustrezen prostor. Vendar pa mora biti tudi v tem prostoru človek, ki bo delal ob tem stroju in vzdržal uro, ali dve.
Ergonomija, oz. področje prilagajanja stroja človeku, je nujno potrebna že pri samih zasnovah.
Planiranje varstva pri delu — zakon o družbenem planiranju tudi pravi, da lahko to področje nekoliko spravimo naprej.
Vprašanje nesreč. Vsak, ki pride pogledat v Iskro, ali k nam v Avtoelektriko, pravi, da imamo vse dobro urejeno in da se ne more nič zgoditi itd. Pri nas pa ugotavljamo, da imamo že letos 100 nesreč, od tega 3 hujše (samo kar je naših tozdov „na dvorišču"). Lani tega sploh ni bilo. Ponavljajo se približno vsako drugo leto. Kje so vzroki? Letos smo imeli 30-40 % nesreč v mesecu in pol in sicer v minulih, toplih mesecih.
To pomeni, da je tudi tukaj delovno okolje vplivalo na število nesreč. Pa tudi utrujenost ljudi. Po dopustu (od 30. julija dalje) pa je število nesreč upadlo. To pomeni, da je utrujenost tista, ki tudi zelo vpliva na človeka.
Peter Polak:
Ta pobuda v Iskri ni prva. Imam zanimiv zapisnik iz leta 1974; takrat smo se tisti, ki se z varstvom pri delu pridno ukvarjamo, sestali na nivoju ZP. Na prejšnje vprašanje, če razpolagamo s podatki, naj odgovorim, da bi bila morda zanimiva ocena ankete, ki je bila takrat izvedena med temi ljudmi. Ta anketa lahko ilustrira dejansko stanje, saj obdobje 4—5 let bistveno ne vpliva na rezultate. Ocenili smo, da ima takratni ZP približno 1.400 registriranih poškodb na leto (pri številu zaposlenih okoli 28.000) — to je 0,5 %. Republiško povprečje je okoli 4—5 %.
To so t.im. registrirane poškodbe, ki pomenijo poškodbe z bolovanji. Če pa upoštevamo, da so te registrirane poškodbe le del posledic, smo takrat ocenili, da je bilo istočasno 3—4 krat več tako imenovanih mikropoškodb, zaradi katerih ljudje ne bolujejo, ampak po nudeni prvi pomoči nadaljujejo z delom.
To se pravi, da iz te ocene smo sklepali, da je v Iskri letno najmanj 15.000 tako imenovanih ..dogodkov", ki imajo lahko za posledico poškodbe katerekoli stopnje, lahko pa minejo tudi brez posledic. Mi, ki se s tem poklicno ukvarjamo, moramo biti usmerjeni v preprečevanje dogodkov, ki imajo zaradi spleta okoliščin lahko za posledico poškodbe vseh stopenj.
Ne moremo reči, da obvladamo vse okoliščine, ki nastanejo takrat, ko nastane ,,dogodek". Zaradi tega smo tukaj na področju neobvladljivosti in ne moremo nič vplivati na to, kakšna stopnja poškodbe bo to — ali mikropoškodba, ali pa smrtna. Lahko sta si zelo blizu.
Dogodek, ki je bil registriran pri nas, je takle: žerjavni maček pade z mosta na tla. Zraven stoji skupina 15 delavcev. Zaradi srečnih okoliščin ni padel na skupino, če pa bi, bi bila to huda kolektivna nesreča. To je primer za ilustracijo, kako malo lahko vplivamo na to, kako huda poškodba kot posledica nastane. Zelo lahko pa vplivamo na to, da skušamo preprečevati, da ne pride do teh dogodkov.
PODATKI O NESREČAH
Drug podatek nam pove: v kranjski Elektromehaniki — primerjam s 1400 nesrečami — je v bilo v tistem času 230 nesreč (manjše poškodbe).
Navajam še podatek, ki ilustrira rizike: kakšna je bolezenska odsotnost z dela. Leta 1974 smo ocenili, da je približno 400 tisoč delovnih dni na leto izgubljenih v celotni ZP. Iskra Elek-tromehanika je v tistem letu imela 100 tisoč delovnih dni izgubljenih zaradi vseh oblik bolezenske odsotnosti.
Samo v eni od organizacij takratne Iskre je bil delež bolezenske odsotnosti zaradi poškodb nad 10% v tej skupni bolezenski odsotnosti. Torej je bolezenska odsotnost zaradi poškodb zelo majhna in nepomembna; npr. v Iskri Elektromehaniki v Kranju je izpod 3 % skupne bolezenske odsotnosti.
Takratni poslovni odbor SOZD je predloge s tega sestanka le delno akceptiral — na zadnjem sestanku smo se razšli s sklepom, da vsi vztrajamo na striktni realizaciji — to se pravi, da je potrebno, da samoupravni organ predloge pretehta in jih po možnosti sprejme; sprejel pa je samo tri sklepe oz. predloge in to je bil tudi eden od razlogov, da se je prekinilo delo na ravni SOZD v tistem času.
Drugi razlog pa so bile organizacije, ki so se od tistega leta
Peter Polak.
naprej odvijale in nobena — niti 1974, 1975, niti 1978, 1979 ni vključila tega področja. To je bilo tudi na letošnjem aprilskem sestanku povedano in od tod je izražena zahteva oz. želja, da se začne koordinacija na ravni SOZD, za pomoč našim delovnim organizacijam v tem smislu. Iskra je v družbenem prostoru gotovo pojem, ki mora imeti tudi na tem področju razčiščene pojme.
Prej sem omenil iluzijo, ki je bila v Iskri, da tu ni pomembnih rizikov. Zanimivo je to, da smo tisti, ki se poklicno ukvarjamo s tem, drugačnega mnenja. Riži ko je. Stvar je v vrednotenju — s katerim nivojem, s kakšnimi podatki pa to primerjamo. Smatramo, da so riziki tako veliki, da se je vredno tudi na tem nivoju intenzivno ukvarjati.
STEREOTIPNO GLEDANJE
Velikokrat stereotipno gledamo sedeče delo, lepo delo, čisto delo itd. V letu 1974 smo dali pobudo, da bi se republiška raziskovalna skupnost ukvarjala, oz. sprejela v svoj program nalogo, ki bi ugotovila vse dimenzije tiste kategorije zaposlenih, ki jo imenujemo delavci z zoženo sposobnostjo. To so delovni invalidi, rekonvalescenti, ženske v obdobju rodnosti itd. mladoletniki, starejši ljudje. Iz Eiektromehanike izvira ta pobuda, pa je bila vmes zablokirana, žal pa je še zmeraj zelo aktualna — da bi nam jo izpeljala neka inštitucija.
Odmev je bil sila pozitiven, vendar je šla pobuda nazaj s predlogom, naj Elektromeha-nika, kot edina podpisnica samoupravnega sporazuma za posebno raziskovalno skupnost Sloveniji, sama to izpelje.
Potem zadeva ni bila izpelja-
na, čeprav je bila dana da bi republiška raziskov® skupnost to lahko popol'1® realizirala. Omenjeni proble^r še vedno aktualen. Trenutn^I v obravnavi naloga, ki naj b' 11 strojno fakulteto sofinanck
tudi Iskra, oz. omogočila
tromehanika v Kranju, vzve|
izi
preučevanjem toplotnega
Ija. Vemo, da nastajajo v p01 ] nih mesecih špice, ki Povzr0J
jo konfliktne situacije (, Laborah, itd.). Z vodstva to ,1
ne je prišel do nas predlog* k., bi v takih dneh kazalo
dodatni odmor ob 12. uri, da ublaži napetost, ki nastane f
napetost, ki nasia"1-^ ljudeh zaradi velike vročine- i ^ Vse to so posledice, k' 'J ^ skušamo pogasiti s takimi pi, v bistvu pa gre zato, bila napaka storjena že pn P jektiranju, pri zamisli itd., in-Iobra* zato ta napaka vleče skoz L skoz.	1 c -J bla]
Morali bi zelo realno Se kje smo in bi z malim tru° .jlanov tudi v SOZD morali ustvari^
določeno sliko, ki bi z njoso^ --a deloval navzven, predstavil
Iskro, deloval pa tudi navznot^^.
s tem, da bi pomagal tistim, nimajo takih dejavnosti še raz i tih, itd.
ODSEV ŠIRŠIH DRUŽBENI1] RAZMER
Menim, da tisto, kar ič.|j<, c Iskri, je odsev širših družben2goje razmer v Sloveniji. Iskra n!0 Mšn imeti svojo fizionomijo tudi lp0s;
tem področju; ne pa, da ne P | ;
demo blizu ob sprejemanllhtev
pomembnih sistemskih zakonci,
v republiški skupščini, da se ? - j opredelimo, oz. se zgolj težake opredeljujemo, ker nismo p°* V * li. * * * * v*lavs zani, ker nimamo koordinachttet je ... Pa tudi zato smatram kflošn ste pred nedavnim progi351!") Iskro oz. ugotovili, da Is kr3 Nat: tehnološkem smislu zaostaj3%sti
svetom za 5 let, v Evropi P3 tri leta. Na kadrovskem k'
:ial'
pleksu, oz. na področju soC,l;1Jf| ne politike ali tistem podroCH|y
ki se ukvarja z živim delom procesu dela pa zaostajam ^ neprimerno bolj in to je ponOii^, ni razlog, da se prav s tem Pc dročjem zdaj dosti bolj ukvarja mo, kot smo se do zdaj.
Za ta namen sem te dni p1 brskal nemalo dokumentov, so stari morda leto dni, Pa vendar šli mimo teh zadev, jih zdaj obravnavamo.	, .
Rečeno je bilo, da bi n3i s®
sPorazum
izf Vsi vko.
samoupravni vsebovati naslednje cilje točki piše, da bi se mo usklajevati prizadevanja za boljšanje pogojev dela itd- ^ nadaljevanju, ko pride do ko11, kretizacije — kategorizacije v H ® skupine dejavnosti, kjer i6,-*/ razdeljeno, ostane to podrov) ^
na nivoju temeljne organizacij
ali kvečjemu na nivoju delov® organizacije, čeprav je prej ^Jl^1 povedano, da vse kaže na to, "V je smotrno da se s to zadev ^ v ukvarjamo tudi na sozdu. L 5 Usklajevanje: ne gre za Pre[ ' našanje odgovornosti, pač P L P gre za pomoč, ki jo pričakelT ’ operativna raven v tozdih oz- L 1 delovnih organizacijah Pri,sV°; ql jem delu, da blokade, ki ji*1 *'L
malo, prebijamo tudi s čjo institucionalizma v SOZ^J'
Odsev tega, kar se v druži-fc dogaja - moramo ste ustaviti P l dokumentih, posebno dve^L ^ analiza uresničevanja -oceno možnosti v letu vsebuje nemalo ugotovitev |u' da Slnveniia ni Ii313«Ll

govorijo, da Slovenija ni dila na tem podrbčju dčvolj to refleksijo, kar velja tudi Z ^ nivo SOZD Iskra,1 ima- P° -j^b tudi zakon o družbenem P*arl!jltgar ranju, ki zelo jasho pove, d3 ,Jqv
plan samoupravne organizacij^ moral zagotavljati ukrepe
aktivnosti za varstvo pri delu',L izboljšanje delovnega in živjjen.^ skega okolja. Ta
haloga, k' ^ predvidena za obravnavo na te|
ravni je izredno pomemb®%v kajti prav zdaj smo v času ,n ipQ tenzivnega dela pri oblikovani srednjeročnih planov za našle®
nje obdobje. Zato te prilike
bi ne nihče zamudil, da bi se tol)v0 področje ekskluzivno pojavii0,jlot izpostavilo in, da se kvalitete0*^ spremenilo v primerjavi z dosecLj danjim stanjem.	I
(Nadaljevanje prihodnji®*
INdustrija za telekomunikacije
kadrovska politika
V republiki in za ljubljanske občine je že sprejet družbeni dogovor o Uresničevanju kadrovske politike. V ostalih občinah so dogovori v postopku sprejemanja. Družbene dogovore bodo v temeljnih organizacijah potrjevali delavski sveti.
tovaj V temeljnih organizacijah Iskre og, ® 2*}° v teku letošnjega leta sprejemali
uves' zbene dogovore o oblikovanju in (da vi^iju kadrovske politike; za Ijub-an® fr?*6 občine je bil dogovor že spre-ie. [ i'11 objavljen v uradnem listu SRS ki if'i9/79.
"Uižbeni dogovor se sprejema za 'Sriičitev temeljnih načel samo-f.avne in demokratične kadrovske jbke, upoštevajoč kadrovske in lt)raževalne potrebe in cilje, ki jih je y no doseči! cenik haloge in smotri v kadrovski politi-.gdoflSe, morajo sprejemati na osnovi ih programov kadrovanja in
□ sof^ževanja.;
'Očovnr 7fl
kavlji UogQvor za organizacije združe-z(1otva hela določa vsebinsko zelo po-jm, lizune .naloge,!in nekaj od teh nalog ; raz/ .uaftejmo:'
' L'; Vsaka TOZD mora imeti razvid > .in nalog, ki služi kot osnova za uL^nalno delitev dela, obveznosti in iEN|rH>ovornbsti/ Ta obsega predvsem !s dela in nalog, stopnjo izobrazbe vilr°ma ž delom pridobljene zmožno-^nE delovne ' sposobnosti, delovne 1 7wje,. vrsto odgovornosti, delovne 'šnje, pogoje glede varstva pri delu
n ani*!', a opravljanje dela se ne smejo konoit Vat* daljše delovne izkušnje kot 5
15	.J"'Delovno zmožnost ugotavlja
16	Jj kovna komisija, ki jo imenuje 'F 3lavski svet, poseben postopek pa je d|r\ P.bebno določiti s samoupravnim irT| J ^nim aktom.
v a L" ^DZD mora na zahtevo delavca sipa Klati oceno v njegovi delovni zmo-taja 7>sti
— Določiti se morajo dela, ki jih opravljajo upokojenci, ali na podlagi pogodb o delu.
— Vsaka TOZD mora imeti plan kadrovskih potreb, potrebe po kadrih morajo vsebovati tudi investicijski elaborati.
— V TOZD je potrebno ugotoviti potrebo po izobraževanju ter sodelovati z izobraževalnimi organizacijami in vzpodbujati strokovne delavce za aktivno sodelovanje v izobraževalnem procesu.
— Uresničevati je potrebno dogovor o štipendiranju.
— Delavcem, ki se izobražujejo ob delu, je potrebno zagotoviti: šolnino, vpisnino in prevozne stroške, izredni plačani dopust (na srednjih šolah 2 dni za izpit in 15 dni za zaključni izpit, na višjih in visokih šolah 3 dni za izpit in 30 dni za diplomo).
— Delavci, ki se izobražujejo, morajo redno opravljati izpite, predložiti potrdilo o šolanju (enkrat letno), ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajalo šolanje, in povrniti stroške, če so prekinili delovno razmerje ali se prenehali izobraževati po lastni krivdi.
— Delavci se praviloma usmerjajo v izobraževanje v okviru svojega poklicnega področja.
— Pri izbiri delavcev za poslovodne organe ali na dela s posebnimi pooblastili se bo enakopravno vrednotilo družbenopolitična in moralnoetična merila s samostojnostjo in uspešnostjo opravljanja dela in strokovnostjo. n —Posebno pozornost je potrebno posvetiti kadrom, ki delajo na področju mednarodnih odnosov.


0 let zagrebškega velesejma
1 onol ^os temeljite priprave naših razstavljalcev — konec improviziranemu nasto-^ pf ~ prospekti še vedno šibka plat naše ponudbe
kvari3
;OV, 1
pai
Jesenski mednarodni Zagrebški velesejem, ki bo odprt v dnevih med 14. in 23. septembrom, bo potekal letos v znamenju proslave 70-letnice plodnega in uspešnega tega našega največjega sejma pri nas. Na 28 tisoč kvadratnih metrih pokritega in zunanjega prostora bo razstavilo svoje izdelkenekaj sto razstavljalcev iz 80 držav. Med njimi tudi naša Iskra.
□i Ekra sodeluje na mednarodnih mor#ebških velesejmih že vsa leta po
- v i 'fS vojni. Upošteva jih kot naj-nor#jatiembnejše komercialno stikališče
za '^Sem ozemlju jugovzhodne Evrope,
itd. , u se za vsak sejmski nastop temelji-3 koi1, Phpravi.
je v trL letošnji jesenski nastop je sejm-ie t*r|S*uži)a v tozdu marketinga IC že dr0 ■ lu d°Pusti izdelala okviren koncept zacijf.t0Pa na temelju predlogov in po-
samo v škodo ugledu Iskre. Po končanem nastopu pa so seveda vsi očitki leteli na oblikovalce stojnice.
Letos so se zainteresirani dogovorili, da morajo biti vsi eksponati dostavljeni v marketing IC do 5. septembra, kar bo omogočilo pravočasno in vsklajeno oblikovanje celotne razsta-
ve.
e\0m “ Posameznih panožnih organizacij.
ej bil0!] Minuli petek je sklical Jože Cvar,
DHi
.d(^ poslovodnega kolegija IC sesta-
t0,V>k
ladevv vseh delegiranih asistentov marke-[p služb v- delovnih organizacijah in :a p<avcey marketinga IC, kot izvrševal-ač PT Posameznih nalog oziroma zadol-žakiiej|V">z' namenom, da se dogovore o i oz. vjj učnem-oblikovanju in programu rj sv<rptiske akcije, do vseh podrobnosti, jih flV plikoval.ee- . letošnje stojnice je pom#; inž. Drago Novak. Vsi navzoči so iOZDpti'z; njegovih rok kopijo skice stoj-družblia z razvrstitvijo posameznih panog /iti prl efla že sprejete spiske posameznih dveh-ponatov'..,Iskra bo razstavljala to
pove izdelke, ali vsaj novejše, o
ig80[lerih porabniki niso še dovolj sezna-tev 1° |>|}' Poudarek bo slonel na izdelkih i nar.e te e r*e’ k31 je izjema na jesen-,0|j, nastopu, običajno pa pravilo na
udiz' J?Gdanski prireditvi.
■ Vsr '	-
pote^L;86 kaže, da letos med sejemsko plan'1;,marketinga IC in delovnimi
da tipizacijami ne bo več nesporazu-izacijč|t„.'. Vsa leta so namreč nekatere
zacije vsiljevale sejmski službi
jglu i[1|C)^Co eksponatov, za katere se niso iVljeni"15 dogovorili in niti ni bilo zanje ki	prostora. Dogajalo seje,
na tei Č nekateri delavci delovnih organi-
Kronična šibka plat vseh naših sejmskih nastopov so prospekti. Ne, da jih primanjkuje, marveč nimamo urejenega enotnega obUkovanja, ker posamezne delovne organizacije in celo tozdi sami izdajajo prospektni material. Posledica neurejene in v vsej naglici pripravljene prospektne dokumentacije so slabi prospekti z nemogočo slovenščino in katastrofalnimi prevodi kar navsezadnje meče slabo luč na celotno Iskro, in daje vtis, da v celotni Iskri ni delavcev, ki so vešči takega dela. Le delovni organizaciji v Kranju in Škofji Loki poveijata oblikovanje, natis in distribucijo posebni službi marketinga IC, vse druge pa večji del zaupajo to delo le — sebi.
Letošnji sejmski nastop v Zagrebu bo potekal tudi skromneje. Varčevali bomo z reprezentančnimi stroški. Na sestanku so se navzoči dogovorih, da bomo pogostih goste samo z domačimi pijačami (brez viskija). Tudi hostese bodo iz domačih logov in gajev. Izbrali so jih že spomladi iz vrste Iskrinih štipendistk. Vsi „strici“ iz Iskre ah dragod bodo tako zaman prosih (zahtevali) privilegije za svoje varovanke.
mbfia,Et Prinesli na sejmišče eksponate isu in' i 6V kpih 3U aktovkah in jih razvrsti-:)variii,fc Sv°jem okusu s tem pa vsaj po-
,enotni koncept razstave. Po ike i
ijavilo,K^jak eksponate na razstavni pro-
1351=“ IttoJ	rwuiivcyt loz^iiavc. i
ikenaito,"1 vodje sejmske službe dipl.
1^	1	V-V	el	e	e	S
,i se t° r,,' “1^ka Deua je lani pripeljal nek
jtetnol" Prav na dan otvoritve. Po vsem doseTj? i®> da je morala sejmska služba | Ketinga improvizirati, kar je bilo
dnji^u
Naš sejmski nastop je pred vrati. Za zdaj lahko samo pohvalimo vsa prizadevanja razstavljavcev in oblikovalcev. Našh so — kot se sedaj pravi — skupen jezik. Če pa bodo vsi upoštevah sprejeti red in roke pa bomo še videh. Morda bi kazalo le grajati nekatere asistente delovnih organizacij, ki so poslali sejmski službi sezname eksponatov napisane, oziroma natančneje, načečkane kar z roko. Naglica pa taka!
Marjan Kralj
;a33L
sKra_Stev,lka33
O ČEM BO RAZPRAVLJAL DS DO
Na 15. seji delavskega sveta delovne organizacije Iskre Elek-tromehanike Kranj v sredo, 29. avgusta 1979 bodo delegati obravnavali:
1.	Poročilo o poslovanju Iskre Elektromehanike v prvem polletju 1979
2.	Poročilo o poslovanju TOZD TEN in Elektronika Horjul, ki sta v prvem polletju poslovali z izgubo
3.	Predlog terminskega koledarja za leto 1980
4.	Program dejavnosti za reševanje problematike dela invalidov in invalidnih oseb v DO.
Sklepe delavskega sveta boste prebrali na vseh oglasnih deskah v temeljnih organizacijah.
\_______________________________y
— Organizacije združenega dela morajo organizirati uspešne kadrovske službe.
- V primeru kršitve dogovora se obravnava razloge kršitve in predlaga sprejem ukrepov zoper kršilce.
Družbeni dogovor za temeljne organizacije (ali delovne organizacije) prične veljati, ko ga potrdi pristojni samoupravni organ. Določila družbenega dogovora je potrebno vključiti v samoupravne splošne akte.
N. Pavlin
IZ GLASIL NAŠIH TOZD
Priprave na zaključek akcije IM MNP
V	temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih potekajo zadnje priprave enot civilne zaščite, delovnih ljudi in občanov na zaključno izvedbo akcije Nič nas ne sme presenetiti.
V	Tovarni merilnih instrumentov v Otočah redno obveščajo zaposlene o poteku akcije. Miro Albinini v zadnji številki glasila te temeljne organizacije piše o novih izvedenih nalogah.
Pripravih so predavanje o protipožarni varnosti in vajo s prikazom gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. V vaji je sodelovalo 94 delavcev. Naročili so tudi manjkajočo protipožarno opremo, ki je nujno potrebna. Prihodnje leto naj bi v program investicij vnesli tudi nakup motorne brizgalne in manjšega agregata.
Pripadniki enote narodne zaščite so poslušali dveurno predavanje, v katero je bilo vključeno tudi streljanje s pištolo. Poleg tega so ponovno aktivirali aktiv rezervnih vojaških starešin, ki se bodo vključevali v akcijo.
V	teku so priprave na skupno akcijo s krajevno skupnostjo, ki bo 29. septembra. Pripravih bodo razna predavanja za člane kolektiva, izdelali oceno ogroženosti in dopolnili obrambni načrt tovarne v sodelovanju s KS.
Glede na opravljene in načrtovane naloge v Iskri v Otočah ugotavljajo, da bodo v okvim letošnje akcije NNNP rešili precej praktičnih vprašanj s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako bodo bolje pripravljeni na marksikatero presenečenje.
Miro Albinini,
V Elektromehaniki so pred kratkim omejili število „ničel‘‘, ki so omogočale zunanje telefonske pogovore. Istočasno so ob gl. vratami v Savski loki in v Tovarni A TC namestili dve medkrajevni telefonski govorilnici Zato naj delavci uporabijo to možnost.
0 težavah pri prevozu z avtobusi
Z razširitvijo Iskre na Laborah smo se soočili z vrsto nerešenih vprašanj, ki jih bo potrebno čim hitreje zadovoljivo rešiti. O tem smo že pisali v zadnji številki Informativnega lista.
Med problemi, ki so se pojavili po preselitvi Tovarne TEA na Labore, izstopa prevoz delavcev z dela. Avtobusi naj bi izpred tovarne Telekomunikacij odpeljali ob 14.10, vendar bi večina delavcev v tem primeru največkrat zamudila ostale avtobusne zveze. Zamude pri presedanju na kranjski avtobusni postaji povzročajo veliko negodovanje delavcev.
To je bil povod za sestanek predstavnikov DO Iskre EM in DO Alpetour. Predstavnika Alpetouija so seznanili z nastalo situacijo in predlagali možne rešitve.
Tovariš Ambrožič je pojasnil, da imajo vozniki avtobusov nalog za odhod ob 14.10 glede na želje potnikov. Z avtobusne postaje odpeljejo avtobusi v vse smeri ob 14.25, naslednji pa ob 15.25.
Pozimi, ko se več delavcev odloči za prevoz z avtobusom, bo Alpetour podvojil število avtobusnih prog. Proga na relaciji Komunalna cona Primskovo — Stražišče je zasedena le ob konicah, sicer pa ne. Zato Alpetour ne more zagotoviti več avtobusov.
Voznih redov za proge od Kranjske
avtobusne postaje do okoliških krajev med letom ne morejo spreminjati, ker so vnaprej registrirani.
Alpetour bo proučil možnost podvojitve prog na relaciji Labore— Brnik, zaradi povečanja števila zaposlenih na lokaciji Labor.
O tem vas bomo obvestih prve dni septembra. Elektromehanika bo sklenila še pogodbo o dodatnem avtobusu za prevoz delavcev s PISnine na Labore.
Poudariti velja, da mesečne vozovnice veljajo tudi na vseh rednih avtobusnih prograh, z izjemo na daljših relacijah, če so proge kooperacijske npr. skupaj z Viatoijem. Zato se delavci lahko peljejo tudi na drugih rednih avtobusih, če zamudijo zvezo ob 14.25, brez plačila. Kadar kakega avtobusa ni, so drugi vozniki avtobusov dolžni, da prevzamejo preostale delavce in jim omogočijo kar najhitrejši prevoz.
S predstavniki DO Alpetour je bilo dogovorjeno da bo proučila možnosti za zmanjšanje zamud, le te bodo jeseni itak manjše; velike zastoje jč namreč povzročal velik turistični promet po magistralnih cestah. Seveda na kaže prezreti dejstva, da bodo navedene težave lahko dokončno odpravljene šele po izgradnji mostu čez Savo.
Alojz Boc
Po 31 letih marljivega dela v Iskri se je pred nedavnim upokojila Milka Kariš, ki je delala v galvaniki. Sodelavci so ji ob upokojitvi zaželeli zdravja in zadovoljstva.
Potrebujemo učinkovito zdravstveno varstvo delavcev
V	DO Iskri Elektromehaniki so v razpravi teze o organizaciji zdravstvenega varstva zaposlenih. Vzporedno z nadaljnjo gradnjo proizvodnih prostorov Iskre na Laborah bo treba ustvarjati tudi pogoje za čimbolj učinkovito zdravstveno varstvo delavcev, gre za preventivno, kurativno in socialno medicinsko dejavnost, ki se sedaj izvaja v sklopu Obratne ambulante Iskra.
V	prvi fazi bo treba preseliti eno od treh zobozdravstvenih ordinacij iz Savske loke na Labore, kjer bodo zagotovljeni ustrezni prostori in oprema. Temeljne organizacije na lokaciji Labor so že sprejele sklepe o združevanju potrebnih sredstev.
V	drugi fazi, ko bo na Laborah v Iskri zaposlenih okrog 3.500 ljudi (1981), bo treba preseliti eno od trdi kurativnih ambulant, organizirati preventivno dejavnost, laboratorij in ginekološko ordinacijo (en dan v tednu) prenesti iz Savske loke na Labore. Odločitev o lokaciji za drago fazo organiziranja zdravstvenega varstva na Lokaciji Labor je treba sprejeti najkasneje do septembra 1979. Le tako bo možno izvesti vse priprave.
Po dograditvi vseh prostorov na Laborah bo po dosedanjih programih na tej lokaciji zaposlenih preko 4.000 delavcev, v Savski loki pa prav tako 4.000.
Kranjsko zdravstvo se nagiba k taki organiziranosti, da bodo temeljne zdravstvene organizacije vključene v zdravstveno DO. Iskrine TOZD na obeh lokacijah bodo morale sprejeti sporazume o združevanju sredstev za opremo in usposobitev obeh organizacijskih enot temeljne zdravstvene organizacije Iskra.
Alojz Boc
Ani Kadivčevi v slovo
Ni te več med nami, naše ljubeznive in kljub načetemu zdravju vedre Anice, dobre, skrbne, poštene in pridne sodelavke.
Poletje se nagiba v jesen, tvoje življenjsko poletje - dvainštiridesetletne zveste in skrbne žene in matere pa je omahnilo v zimo.
Živeti! Kaj pa navsezadnje je - življenje? Živeti! Živeti drugim v svoj spomin in takšna si vseskozi tudi bila, draga Anica. Najprej svoji bolni materi v pomoč, nato poleg tega še možu in sinu ter šestnajst let nam v Elektromehaniki - ERO (mala strugama), zakaj spominjali se te bomo vsi - tako tvoji najbližji kot tudi sodelavke in sodelavci.
Radi smo te imeli, toda kaj to sedaj pomeni tebi in nam, ko se te lahko le zvesto spominjamo?
Tvoj poslednji odhod je tako hud udarec za tvoje najbližje in tudi za nas, kranjske Iskraše. Sočustvujemo s tvojimi sorodniki, tebi pa se zahvaljujemo za vse dobro, kar si štorih za nas. Živ bo spomin nate, Anica!
Sodehvci TOZD ERO
STRAN 3
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO. LJUBLJANA
G
Iskra na srečanju mladih tehnikov Po javni obravnavi Jugoslavije
Na osnovi sodelovanja z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije smo se dogovorili za nastop na srečanju mladih tehnikov Jugoslavije, ki je bil junija v Radovljici. Predhodno smo imeli nastop na srečanju mladih tehnikov Slovenije in Hrvatske, kjer smo skupaj z učitelji in učenci osnovne šole iz Domžal prikazah del učnega procesa v tehnični vzgoji oziroma v interesnih dejavnostih, ki se izvajajo v klubih mladih tehnikov. Moram omeniti, da smo v okviru sodelovanja z Narodno tehniko Hrvatske vključili za letos naloge v Klubih narodne tehnike tudi uporabo KLIP—KLAP orodja, oz. izvedbo mini proizvodnega procesa.
V Radovljici so bili s tem načinom prikazovanja seznanjeni tudi učenci, učitelji in mentorji iz ostalih republik Jugoslavije in so bili zelo zainteresirani za to orodje oziroma sam proizvodni proces. Prikazali smo del sistema šolske delavnice s celotnim KLIP-KLAP programom, predvsem pa z novostmi, ki jih proizvajamo v letošnjem letu.
Na tem vsejugoslovanskem srečanju so bile navzoče tudi tuje delegacije in sicer iz Kitajske, SZ, Romunije, NDR, Grčije in Madžarske, ki so zastopale tehnično dejavnost mladih v svojih državah.
Veliko zanimanje za orodje in način prikazovanja je pokazala kitajska delegacija, kjer je organiziranje tehnične kulture v širokem razmahu.
Prisostoval sem sestanku sekretarjev komisij za tehnično izobraževanje otrok in mladine v okviru Narodne tehnike Jugoslavije, kjer so bili sprejeti sklepi o vključevanju Klip-Klap orodja v klube mladih tehnikov po posameznih republikah kakor tudi za intenzivno vključevanje tega orodja v tehnično vzgojo v učnem procesu.
Sestavni del te prireditve je bil tudi kviz „Znam—hočem—morem “, kjer so tekmovali mladi iz posameznih republik v raznih področjih, eno od teh pa je bilo tudi spretnost v uporabi Klip-klap orodja. Nastop Iskre na tej manifestaciji je vsekakor doživel velik uspeh, predvsem pa je široko odprl pot v uvajanje sistema Klip-klap orodja v tehnično vzgojo mladih v učnem procesu.
Branko Suhadolnik
V kvizu „Znam — hočem — morem" so mladi prikazali znanje in spretnost pri uporabi Iskrinega orodja.
:|
Gostje iz daljnje Kitajske prikazujejo spretnost pri delu z našim orodjem.
Glede na začasno odložitev referenduma je problemska konferenca osnovnih organizacij Zveze komunistov (o kateri smo že poročali) ter delavski svet delovne organizacije s sklepom zadolžili poslovodni odbor delovne organizacije, da pripravi način oblikovanja in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, ki so konstitutivnega pomena za delovno organizacijo. V skladu s tem je bil pripravljen rokovnik samoupravnih aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo referenduma.
Po oblikovanju predloga referendumskega vprašanja je delavski svet Avtomatike na svojem petem zasedanju 27. julija dal v javno obravnavo osnutek predloga Samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti ter njihovih virov. Omenjeno razporeditev obstoječih subjektov delovne organizacije na
nove temeljne organizacije je potrebno izvesti glede na predstoječo reorganizacijo Avtomatike. Na osnovi 332. člena ZZD je bila imenovana podkomisija za pripravo predloga za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije.
Če se povrnemo k sami obravnavi omenjenega sporazuma, je bil obravnavan v okviru poslovodnih organov in strokovnih skupin delavcev, v okvi-m politično izvršilnih organov družbe-no-političnih organizacij ter na zborih delavcev. Javna obravnava je bila zaključena 24. t.m.
Na osnovi dopolnil in spreminjeval-nih predlogov, ki so bili v času razprave podani, se je v zadnjih dneh avgusta pričela faza usklajevanja, oz. kot njeno nadaljevanje določitev predloga in priprave na poprejšnjo obravnavo. Tako se bodo še v tem tednu sestali izvršilni odbor delavskega sveta
delovne organizacije, skupne komW podpisnic in komisije za koordinacij0 priprav za novo organiziranost del<^ ne organizacije, da oblikujejo predlOč omenjenega samoupravnega spor®' zuma.
V	to fazo se vključuje tudi skup^ seja konference OOS in p rob lem sk konference osnovnih organiza0,j Zveze komunistov, ki bo poda* oceno izvedbe in rezultatov tako javn razprave kot dopolnil in spreminjeva*" nih predlogov, ki so bili podani 113 zborih delavcev.
V	pripravi na javno obravnavo je
tudi drugi izmed konstitutivnih aktoVi samoupravni sporazum o združitvi" delovno organizacijo. Le ta je zaradi pojava nove temeljne organizacije Avtomatiki (delavci sektorja 840 & TOZD PCT izpolnjujejo pogoje za organiziranje (TOZD) doživel nekat6' re spremembe, ki bodo.v osnutek predloga vnesene. Predvidoma bo ta sporazum v javni obravnavi v meseca septembru.	■> <> Š.D'
TOZD TELA
Inovacija
Iz hotenj in potreb po varnosti in tehnološko zahtevnih delovnih operacijah, se je že pred leti rodil v TOZD TELA, oz. njenem oddelku montažnih priprav, dvoročni varnostni vklop z imenom TDVP. Primeren je za uporabo predvsem na pnevmatskih in hidravličnih stiskalnicah ter delno tudi pri ekscentričnih stiskalnicah.
Njegove glavne lastnosti in prednosti pred ostalimi podobnimi pripravami so predvsem v naslednjem: dvoročno varno vklapljanje, dvoročno varno vklapljanje s končnimi stikali, dvoročno vklapljanje s časoVno zakasnitvijo in še nekaj drugih možnosti, ki zagotavljajo varno in kvalitetno delo.
V tem kratkem poročilu je treba poudariti, da ima priprava tudi izjavo Inštituta za varnost pri delu iz Maribora. V več kot treh letih dela na strojih, ki imajo vgrajene te naprave, še ni prišlo do poškodb pri delu, saj z upoštevanjem vseh priporočil do tega skoraj ne more priti. Priprava poleg zagotavljanja varnosti pri delu omogoča tudi dovolj možnosti za zagotavljanje kvalitete izdelkov. Na koncu je potrebno povedati tudi to, da v sedanjem času ob želji in zahtevah po vedno bolj varnem, humanem in zahtevnem delu bo vedno več potreb po takih in podobnih pripravah, katere omogočajo vse to in zagotavljajo delovnemu človeku sproščen, pa čeravno zahteven delavnik. ^ ^
P
Pr
m;
lič
Si,
m;
te
Kako izdelujemo razvid del in nalog
Najprej: Še vedno vlada velika zmeda okrog pojmov: (delovna) naloga, dela, delokrog, delovno mesto. Zato tudi še vedno ni dovolj jasno, kaj je katalog nalog, kaj je razvid del in nalog (da ne govorim o množici nazivov za tisto, kar je bila po starem sistemizacija delovnih mest). Morda mimogrede še tole: še vedno se kopja lomijo o tem, kaj je zahtevnost, kaj pa sestavljenost nalog, del, delokrogov ali kar že pač hočete.
V Avtomatiki poteka izdelava razvidov po metodologiji, o kateri sem pisal v 22. številki Iskre (2. 6. 1979), nekako od začetka aprila. Imeli smo več informativnih sestankov, kjer smo se seznanjati z metodologijo in razčiščevali nejasnosti. Glavni motor izdelave razvidov v temeljnih organizacijah oz. delovnih skupnostih naj bi biti organizatorji dela v teh subjektih; oni naj bi biti „zastrupljeni“ z metodologijo, poznali naj bi jo v podrobnostih — da bi jo lahko v svojem okolju zagovarjali in interpretirali. Drugi pomembni dejavnik pri izdelavi razvidov pa naj bi bili direktorji oz. vodje in družbenopolitične organizacije — ti naj bi nuditi vsestransko podporo temu projektu.
Pa ni šlo tako lepo. Prva ovira so bili direktorji in „direktorčki“. Niso sodelovati, ni se jim zdelo potrebno. Organizatorji so tako ostali prepuščeni samim sebi. Zraven tega pa niti ti niso kazati preveč navdušenja za to metodologijo.
Vsem skupaj se je zdela stvar nekako odveč, sploh pa katalog nalog
organizacijske enote. Razvide, t.j.	seveda. Kaj več - da bi se lotili orga-
opise del in nalog (oz. spise delokro-	nizacije dela malo bolj temeljito - ne’
gov t.j. delovnih mest) - to so še ne-	to pa ne! Je pa že lepše takole, ko se
kako spraviti skupaj - zaradi plač	(Nadaljevanje na 5. strani)
Na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD vabimo zaradi razširitve poslovanja k sodelovanju delavce za opravljanje, oz. izvajanje naslednjih del in nalog:
1.	Vodjo skladišč
Pogoj: strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj Mesečni osebni dohodek 6.500 — 7.200 din
2.	Kontrolor
Pogoj: strojni tehnik ali KV delavec kovinarskega profila z nad 5-letno del. prakso
Mesečni osebni dohodek cca 7.800 din	. J ‘
3.	Tri strugarje
Mesečni osebni dohodek cca 6.500 — 9.650 din
4.	Tri rezkalce	u 1 v
Mesečni osebni dohodek cca 6.500 - 9.650 din
5.	Kopirnega rezkalca
Mesečni osebni dohodek cca 6.500 - 9.650 din
6.	Dva koordinatna vrtalca
Mesečni osebni dohodek cca 6.500 - 9.650 din
7.	Več brusilcev
dva brusilca za profilno brušenje na „JUNGU"
Mesečni osebni dohodek cca 6.500 - 9.650 din
8.	Varilca — vzdrževalca
Mesečni osebni dohodek cca 6.300 - 7.700 din
Za dela in naloge pod točko 3. — 8. je (pogoj poklicna kovinarska šola, ali z delom pridobljena delovna zmožnost *
Poleg rednega dela nudimo možnost študija ob delu, dopolnilnega strokovnega izpolnjevanja , in napredovanja.
Za vsa navedena dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega poizkusnega dela, ki traja pod točko 1. in 2. - 90 dni, pod točkami 3-8 pa po 60 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati po možnosti osebno prineso v splošno-kadrovski sektor, kjer bodo dobili še dodatne informacije v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja. Prijave sprejema splošno-kadrovski sektor TOZD Orodja, najpozneje 15 dni po objavi.
b
si
V
n
n
t
t
h
d
s
ti
i
j:
t
š
r
(
1
1
1
1
i
i
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA
nisij6
tacijo
elov-
pora-
upi13 maka izaci) jdal® javn6 ieval-ii n3
yo j6 ktov, itvi,;
arad1 i
ije v; 10 i3
e za kat®' mtek io ta, ;secu |
ŠfD-
Pozitivna devizna bilanca
V Industriji dementov so v prvih sedmih mesecih dosegli nadpoprečno dobre rezultate, čeprav je bflo nekaj težav z izvozom. Direktor komerciale Igor Pompe pravi, da je komercialni uspeh prvega polletja odličen in, da ceni, da bodo do konca leta dosegli zastavljene cilje in morda celo nekoliko presegli predvidevanja.
V	prvih sedmih mesecih letos so v Prodaji dosegli 71 % letnega programa, kar je glede na dogovorjene količine 25,% več, kot so predvidevali. Sicer pa je konjunktura zlasti na domačem trgu zelo dobra za vse elemen-
V	dragem polletju pričakujejo, da bodo uvozne restrikcije vplivale tudi na proizvodnjo in konjunkturo in sicer v dveh smereh: po eni strani se bo zmanjšal plasma elementov za elektroniko, ker kupci ne bodo imeli sortiranega repromateriala, drugače rejeno, ker nekaterih repromaterialov ne bodo mogli uvažati, bodo izdelovali manj končnih izdelkov in seveda tudi kupovali manj elementov. Dragi udmev restrikcij pa bo verjetno povečan plasma domačih izdelkov, ker bodo tudi najtrdovratnejši uvozniki ^čeli kupovati domače izdelke.
„ Če pa seštejemo obe komponenti, bo rezultat verjetno zmanjšanje povpraševanja. Kljub vsemu pa kaže, da bodo letni program v prodaji elementov za elektroniko najmanj dosegli, če ue celo presegli.
Prvo polletje, oz. prvih sedem me-
secev so tudi finančno zelo ugodno zaključili. K ugodnemu rezultatu je precej doprineslo sorazmerno veliko zvišanje cen, zlasti pri magnetih, kjer so cene zelo visoko dvignih, ker je med letom zelo porasla cena kobaltu. Ugotavljajo pa, da bi morali cene dvigniti tudi za ostale elemente, glede na visok porast cen repromateriala in dragih stroškov.
Izvoz so v IEZE v prvih sedmih mesecih letos realizirali z 42 % glede na letna predvidevanja. Ugotavljajo pa, da je bilo izvoznih naročil za večino izdelkov dovolj, niso pa bili v stanju realizirati v proizvodnji vseh količin, kolikor so jih načrtovali. Tako je prišlo do zaostanka dobav, nekaj malega izpadov je bilo na domačem trgu, še več pa v izvozu.
V IEZE ugotavljajo tudi, da imajo še vedno preozek asortiman. Tako je manj zanimanja pri kupcih in so zato v prodaji na zunanjem trgu v neugodnem položaju. Na slab izvozni rezultat so vplivale tudi zelo nizke izvozne cene, ki elementom na svetovnem trgu padajo za okrog 20 % letno.
Direktor Igor Pompe meni, da bi
Prodaja v Industriji elementov.
arga-- ne, :p se rani)
li
N’
I. i
z
a
1
d
3
e
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO. LJUBLJANA
Kako izdelujemo razvid del
(Nadaljevanje s 4. strani)
ne ve, kdo pije, kdo plača (kdo mora kaj narediti, da zasluži svojo plačo). Pritisnimo pa proizvodnjo — z WF, tehnološkimi in organizacijskimi predpisi, normami, delovnimi nalogi,... — nri, šefi in šefiči, referenti in administratorji — pa se potrudimo delati vtis, da delamo!
Nič ne rečem, tudi brez vodif-hi bilo mogoče katalog nalog spraviti skupaj, morda celo bolje kot s sodelovanjem vodij. Le da bi bila v tem pri-nieru metodologija izdelave katalogov nalog organizacijske enote (in iz teh razvidov del in nalog) povsem enaka tisti pri pripravi razno raznih tehnoloških predpisov. Saj bi organizator dela lahko postal tehnolog organizacijske enote. Samo to pa pomeni, da bi morala vsaka organizacijska enota •meti svojega tehnologa—organizatorja. Če imate toliko denarja — potem tudi prav! -
Prav verjetno je celo, da bo razvoj šel v tej smeri. Včasih je npr. samo mojster vedel, kako se naredi nek rele. On je delavcem povedal, kako naj delajo - naredil je „katalog“ operacij za ta rele — skratka: „napisal“ je tehno-logijo, tehnološki predpis izdelave tega releja. Danes to delajo tehnologi.
V režiji naj bi danes (po naši metodologiji) vodja organizacijske enote uapisal (ob sodelovanju z organizatorjem dela seveda) katalog nalog organizacijske enote — jutri bodo verjetno za to skrbeh tehnologi-organizatorji ^organizatorji—tehnologi).
Kdaj bo ta jutri — ah je že danes? Ali imamo res toUko denarja, da je šef lahko samo šef in nič dragega?
Resnici na ljubo: položaj vendarle m tako črn, kot sem ga naslikal. Ampak je že tako, da vsaka stvar rada Prehitro zbledi, tako je tudi s slikanem realnosti — pa sem jo malce »počrnil11.
Treba je priznati, da so se organizatorji v Avtomatiki kar hrabro lotih
dela, čeprav jim težave dela globoka zakoreninjenost delovnih mest. Ta se namreč kaže prav v dejstvu, ki sem ga že omenil: razvidi so večidel že narejeni, če ne „pravi“, pa vsaj začasni (seveda, tudi OD ima tu svoje prste vmes). Ni pa opaziti volje, da bi se lotih katalogov nalog organizacijskih enot, ki so pravzaprav pogoj (input) za izdelavo razvidov. Premalo so organizatorji, predvsem pa vodje posameznih organizacijskih enot, prepričani o potrebnosti in koristnosti katalogov nalog.
Tale prispevek jih seveda ne bo prepričal o koristnosti katalogov, morda pa bo kateri čisto potiho v tistem prvem delu teksta videl sebe in sklenil, da morda pa bi le bilo dobro, ko bi se tej zadevi malo bolj posvetil. Za vzgled ‘naj mu bodo predvsem v DS1, ■ kjer kataloge nalog sprejemajo kot poseben organizacijski akt: Poslovnik organizacijske enote, pa v Orodjarni, ki bo iz grešnega kozla Avtomatike postala — vsaj v organizacijskem smislu — ena najbolje urejenih temeljnih organizacij, pa v SVN, kjer so se organizacije lotili res temeljito, končno pa tudi v obeh novomeških tozdih, kjer se trudijo, po svojih najboljših močeh. Dragi seveda se opravičujejo, da so bih ob reorganizaciji najbolj „prera-kani11: tozdi skupnega pomena, DS2, morda tudi DSSZ (kjer pa je prej problem pomanjkanja vodij).
Za Iskraše pa tole: pred nami je osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (ah pa komplet samoupravnih sporazumov, ki bodo urejali to področje), ki naj bi ga podpisala celotna Iskra. Nosilec naloge je bil Bil, poleg njih pa je bila prav Avtomatika najbolj angažirana. Torej ne izpričujemo samo želja, da bi „pošlihtah“ našo delovno organizacijo, ampak želimo aktivno prispevati k enotnemu urejanju najpomembnejših zadev v SOZD Iskra.
Uroš Blatnik
Kako so
glasovali v Šentjerneju
Kot poročamo na dragem mestu, je bil v ponedeljek, 27. 8. 1979 v Šentjerneju referendum, za reorganizacijo TOZD Uporovni elementi v 3 bodoče TOZD. Referendum je uspel, nam je sporočil predsednik volilne komisije Kostrevc. Rezultati glasovanja pa so taki:
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA: Vpisanih 80 delavcev, glasovalo 75 (93,7%), za 73 (91,3%), proti 2 (2,5 %), neveljavnih glasovnic ni bilo.
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ: Vpisanih 463 delavcev, glasovalo 443 (95,6%), za 313 (67,6%), proti 90 (19,4 %), neveljavnih 40 (8,6).
TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDNA VEZJA: Vpisanih 480 delavcev, glasovalo 435 (90,6 %), za 276 (57,5 %), proti 148 (30,8 %), neveljavnih 11 (2,3 %) glasov.
F. Kotar
morali pri izredno neugodni devizni bilanci v vsej državi narediti kaj več za pospeševanje izvoza in dajati manj poudarka uvoznim restrikcijam. Stroge uvozne restrikcije namreč omejujejo proizvodnjo, ki je v mnogih primerih življenjsko vezana na reproma-teriale, ki jih v Jugoslaviji ne proizvajamo.
Tako bi se morali tudi v Iskri dogovoriti, kako zainteresirati posamezne TOZD za večji izvoz. Seveda pa je izvozna motivacija lahko samo materialna. Izredni apetiti, kijih imamo pri uvozu kažejo, da se uvažati še vedno splača. S stimulacijo izvoza smo rekli, naj bi dosegli uravnovešenje zunanjetrgovinske bilance. Sredstva pa bi bilo možno dobiti z večjimi obremenitvami uvoza, ki ga itak nameravamo zavirati.
IEZE je delovna organizacija, ki ima naj pozitivnejšo zunanjetrgovinsko bilanco v Iskri. Kljub temu se bojijo, da bodo uvozne restrikcije v drugem polletju ogrozile poslovni rezultat zlasti v izvozu, poznalo pa se bo tudi na domačem trgu. Tako se je pokazalo, administrativno zaviranje uvoza kot dvorezen meč in v tem primeru je videti, da se bo ukrep sprevrgel v lastno nasprotje. Poleg tega pa velike uvozne omejitve, kljub dobrim izvoznim rezultatom, oz. pozitivni izvozno-uvozni bilanci v tej delovni organizaciji nekatere strojne opreme in inštra-mentarijev ter repromateriala ne bodo mogli uvoziti, kar bo dodatna škoda in se bo poznala na rezultatih drugega leta.
F. Kotar
TOZD UPOROVNI ELEMENTI
Delavci so se odločili za tri TOZD
V dosedanji TOZD Uporovni elementi Šentjernej so imeli v ponedeljek, 27. avgusta letos referendum, na katerem so se odločili za organizacijsko spremembo: razdelili so se na tri temeljne organizacije združenega dela.
Delovni kolektiv Tovarne Uporov, ki šteje 1.070 članov, je že dlje razmišljal, kar svetuje in narekuje tudi Zakon o združenem delu, da bi se reorganizirali v manjše enote združenega dela. Tako bodo laže neposredno odločali, prevzeli odgovornost za lastne delokroge del in uveljavili sposobnosti posameznih enot, ki so tudi proizvodno zaokrožene.
Tako so odslej v šentjernejški Iskri tri temeljne organizacije združenega dela:
TOZD UPORI V ŠENTJERNEJU TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDNA VEZJA V ŠENTJERNEJU in
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA v KOSTANJEVICI.
Ob tej reorganizaciji je bilo seveda mnogo razprav, saj je bilo treba po skoraj 30. letih vrsto del, opravil pristojnosti in zadolžitev razdeliti na tri dele. Prej so mnogo funkcij opravljali v službah, ki so delale za vse dosedanje poslovne enote. Zdaj pa so večino ljudi, zaposlenih pri režijskih
(Nadaljevanje na 6. strani)
S kamero po TOZD
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Pred kratkim so izdali brošurico, ki je namenjena novo zaposlenim delavcem. V njej so predstavili na kratko Iskro — Industrijo elementov, vse TOZD in skupne službe.
MIKROELEKTRONIKA: Tedni intenzivno pripravljajo vse potrebno za začetek poskusne proizvodnje. Pri tem pomagajo tudi ameriški strokovnjaki iz licenčne firme AMI.
TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI MOKRONOG: Investicija v nove poslovne prostore in novo strojno opremo poteka po načrtu. Že prihajajo stroji. Začasno jih nameščajo v provizoriju na dvorišču.
TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ: Vse bolj prizadevno avtomatizirajo proizvodnjo: na sliki — izdelava avtomatov za špiralizacijo uporov.
TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZA TOR JI MOKRONOG: Gradnja nove tovarne dobro napreduje. Na sliki: na gradbišču v do deset metrov globokih gradbenih jamah betonirajo tako imenovane točkovne temelje.
ISKRA r ŠTEVILKA 33
STRAN5
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA
Delavci so se odločili za tri TOZD
(Nadaljevanje s 5. strani)
delih, razdelili po novih TOZD. Sicer bodo opravljali isto delo, vendar po novi organizaciji neposredno za določeno TOZD. Več zapletljajev je bilo pri tistih službah, ki naj bi tudi v bodoče opravljale dela in naloge za vse tri TOZD skupno.
Tako so od 140 prejšnjih režijskih delavcev, ki so delali v službah za vse delovne enote skupno, sedaj okrog 70 strokovnih sodelavcev razdelili neposredno v vse tri TOZD, okrog 70 pa so jih organizacijsko prerazporedili v delovno skupnost skupnih služb delovne organizacije IEZE. Ti, zadnji bodo imeli „delovna mesta" še vedno v Šentjerneju in bodo opravljali dela in naloge za vse tri TOZD skupno.
Seveda je bilo ob reorganizaciji mnogo pomislekov. Predvsem so imeli delavci v mislih financiranje strokovnjakov po skupnih službah, ki jih imajo sedaj kar troje. Namreč, te v Šentjerneju, o katerih govorimo, skupne službe delovne organizacije in skupne službe SOZD. Vendar, če pogledamo stvar z druge strani, je tu čiste režije pravzaprav zelo malo, saj so strokovne skupne službe namenjene operativnemu delu, zlasti tistemu visoko strokovnemu, za katerega bi si posamezna TOZD težko dobila strokovnjaka, ali pa bi bil le delno porabljen
Ob tem je zanimivo pogledati, katere službe so porazdelili neposredno po TOZD. Predvsem tiste, ki so neposredno zvezane s proizvodnjo: služba kvalitete, razvoj, nabava, itd. Tudi materialno knjigovodstvo je neposredno v TOZD. Nasprotno pa so zaradi racionalnega opravljanja dela združili nekatere funkcije: finančno-računo-vodske posle, planiranje, investicije,
prehrano, in še nekatere. Gotovo bi bilo predrago ustanoviti tri menze. Stvar bi bila nesmiselna, in najbrž neizvedljiva.
Zanimivo pa je, da so na zadnjem sestanku vseh družbeno-političnih organizacij, zastopnikov samoupravnih in upravnih organov, TOZD in DO imeli nekateri pomisleke, češ, lahko se zgodi, da referendum ne bi uspel. Tudi popolna samostojnost je motila nekatere razpravljalce na tem sestanku. Postavljal so vprašanja minulega dela, fizika, ki ga prinaša samostojnost, izvedbe investicij in še nekatera. Zelo dobro je odgovoril na take pomisleke direktor kolegijskega poslovodnega organa Gojmir Blenkuš, da je solidarnost trinajstih TOZD še večje jamstvo za socialno varnost vsega kolektiva, oz. kolektivov, kot je bUa solidarnost dosedanjih treh poslovnih enot. Sicer pa je odločitev — biti samostojna TOZD ah le obrat, oz. poslovna enota le stvar posameznega kolektiva, ki si skladno s pravicami, ki jih daje Zakon o združenem delu, odloči za, ali proti.
Na razširjenem razgovom vseh družbeno-političnih, samoupravnih in upravnih dejavnikov TOZD in DO so bili razpravljala zelo konkretni. Že tik pred referendumom so se zastopniki bodočih TOZD zanimali za razvojne možnosti pri samostojnem delovanju, postavljali so vprašanja nekaterih obrobnih služb oziroma ljudi z obrobno dejavnostjo, ki so se s časom nabrali pri dejavnostih dosedanjih režijskih služb. Lahko bi rekU, da je samoupravna odgovornost in neposredna možnost odločanja in dolžnost gospodarjenja že začela prihajati do zavesti in se bo gotovo odrazila tudi pri gospodarjenju v praksi.	p y.
Na volišču v Uporih.
Loreta Gregorič.
Igor Bitežnik.
Počitniška praksa veliko pomeni
Letošnjo prakso v delovni organizaciji Iskra Avtoelektrika Nova Gorica (razpolagamo samo s podatki za TOZD s sedežem v Novi Gorici), je opravljalo približno 80 učencev in študentov. O tem nam je nekaj več povedala referentka za kadre v Avtoelektriki Milenka Konje-dic.
Letošnjo prakso so učenci in študenti opravljali v dveh izmenah, nekateri celo med kolektivnim dopustom v tovarni delovnih sredstev v oddelkih vzdrževanja, elektro delavnice, splošne delavnice in orodjarne, saj je bilo prav v tej tovarni največ redno zaposlenih vzdrževalcev med kolektivnim dopustom.
Učenci so prišh iz raznih srednjih šol in fakultet na štiritedensko praktično seznanjanje s pridobljenim šolskim teoretičnim znanjem, ki so ga poglabljali tekom celega šolskega leta. Pred pričetkom opravljanja prakse so imeli le-ti obvezen uvajalni seminar, kjer so jih naši predstavniki seznanili z razvojem, dejavnostjo in bodočimi načrti Avtoelektrike, največ pozornosti pa so posvetih varstvu pri delu.
Na ta način smo hoteli naše bodoče strokovnjake kar najbolje vključiti v utrip našega življenja in dela, predvsem pa smo tu mislili na varnost in opozorila na tiste kritične točke, kjer je možnost nesreče največja. Prav zato so morah vsi slušatelji seminarja
■■■»■■■■■■■■»■■■■■■■■E
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
izpolniti poseben vprašalnik iz predpi- praktikantov iz EGŠC Nova Gorica, sov varstva pri delu, kar je bil pogoj za tako da je bil pogled na mlade stro-pričetek opravljanja prakse. Seveda pa kovnjake zares prijeten. Vesela pesem smo jim dali tudi vsa ostala navodila v pile, ki jo je pridno vihtel učenec kon-pismeni in ustni obliki.	čanega 1. letnika kovinarske šole
Za svoj trud in prizadevanje bodo IGOR BITEŽNIK me je privabila k naši praktikanti tudi primerno nagra- njegovemu delovnemu mestu in skoraj jeni. Nagrada je seveda „gibljiva“, mi je bilo žal, da sem prekinil njegovo odvisna je od doseženega uspeha na zagnanost pri ročni obdelavi zahtevne-praksi, vsota pa znaša od 1900 do ga orodja za eno izmed stiskalnic v 2500 dinarjev.	tovarni malih zaganjalnikov. Igor mi je
Iz dnevnikov, ki sem jih pregledala, povedal, da je z letošnjo prakso zelo je bilo opaziti, da so bili v glavnem vsi zadovoljen, saj se je veliko naučil in učenci in štipendisti dokaj uspešni pri pridobil bogate izkušnje za nadaljnje delu, veliko so se naučili, pokazah so šolanje.
izredno zagnanost. To je tudi za nas „Letošnja praksa je bih zame po-neke vrste nagrada, ki da misliti, daje membna tudi zato, ker sem se prvič naša kadrovska politika pravilno zasta- srečal z Iskro, spoznal sem jo^v ,-,dno vljena in da bomo že čez leto ah dve srca". Sem vaš štipendist, zato sem dobih v našo sredo precej nadarjenih, toliko nestrpneje čakal pričetek prak-mladih strokovnjakov.	se, saj sem želel spoznati , kje bom
Tako torej pravi referentka za čez nekaj let uporabljal pridobljeno kadre Milenka Konjedic. In kaj pravita šolsko znanje, že letos mi je ptido-o svoji počitniški praksi učenka bljeno znanje vehko koristilo pri delu upravno-administrativne šole in	zato sem toliko bolj zadovoljen,	da
učenec kovinarske šole ŠGŠC Nova	sem opravičil pričakovanja^ mojih
Gorica.	mentorjev. Je pa veliko lepše,tukaj, saj
LORETA GREGORIČ je letos je delo bolj pestro, raznoliko.- jmaš končala 2. letnik upravno-administra- svoj delovni prostor, svoje orodje m. tivne šole v Novi Gorici, doma pa je iz tako se zadani nalogi lažje posvetiš, Bukovice. Tudi njena mama je zapo-	kot v šoli, kjer je velika skupina.	Ta,
slena v Avtoelektriki, zato ni zgolj	mesec mi je kar prehitro -minil	me'
slučaj, da je imela tudi Loreta dovolj samo zaradi zanimivih delovnih nalog, laskavih ocen na račun Avtoelektrike. ki sem jih opravljal, ampak tudi zaradi. Sicer pa poglejmo, kaj nam je poveda- dobrih medsebojnih vezi, ki sem-jm ja	vzpostavil z zaposlenimi v .tem-m
„Kar .prehitro so minih ti štirje drugih oddelkih.	'
tedni, kolikor je trajala moja počitniš- Nagrado, ki jo bom dobil, bom ka praksa, ki sem jo opravljala v sploš- porabil za nakup raznih šolskih pnpo-no-kadrovskem sektorju, v personalni močkov, nekaj pa bo vsekakor ostalo službi. Moram priznati, daje bilo delo tudi za dopust na morju, ki bo poleg zelo pestro, zanimivo in da sem se ostalega kot nalašč za obujanje sporni-mndgo naučila. Predvsem mi je mno- nov na enomesečno delo v vašem, oz. go koristilo strojepisje, ki sem se ga našem kolektivu,4 je še povedal Igor. naučila v šoli in sem ga prav tu s Zaželel sem mu veliko sonca, pn pridom izkoristila pri pisanju raznih nadaljnjem šolanju pa kar največ dopisov, obrazcev itd. Po končanem uspeha in nasvidenje prihodnje leto. šolanju bi se zelo rada zaposhla v	Marko Rakušček
Avtoelektriki, saj sem Iskro vzljubila, v sebi čutim, kot da sem delček nje, to pa zato, ker opravljam prakso že dmgo leto tu, pa tudi ta velik kolektiv je homogen, prijazen in kar je najvažnejše, na pravi začrtani poti je.
Nagrado, ki jo bom dobila za moje delo pa bom porabila za nakup šolskih potrebščin, nekaj pa bo seveda ostalo tudi zame."
Tudi v orodjarni je bilo letos precej
Z uvajalnega seminarja študentov in učencev v Avtoelektriki
-i
Prejšnji mesec je odšla v zasluženi pokoj dolgoletna sodelavka Iskre Avtoelektrike Nova Gorica Jožica Mavrič. Tretjega marca letos je minilo točno petnajst let njenega dela v Iskri, točneje v Tovarni velikih zaganjalnikov, na liniji tuljav. S svojim vestnim delom je veliko pripomogla k dobrim poslovnim rezultatom, mlajšim sodelavkam pa je z veseljem pomagala pri njihovem začetnem delu. Sodelavci so se od Jožice prisrčno poslovili z željo, da bi še dolgo let v zdravju in zadovoljstvu uživala zasluženi pokoj ter ji poklonili cvetje in spominsko darilo. Za vse dobre želje in spominsko darilo se je prisrčno zahvalila in po tej poti obljublja, da bo še naprej spremljala njihovo delo, uspehe in težave ter, da bo ob vsaki ponujeni priložnosti še prišla na obisk.

INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Polletno poslovanje TOZD IGA
Telekomunikacijski forum v Ženevi
Panoga telekomunikacij zavzema v svetovnem gospodarstvu izredno pomembno mesto. Prav njej pritiče zgodovinska zasluga, da zemljepisne razdalje na zemeljski obli pri izmenjavi informacij ne predstavljajo več nobene bistvene ovire, saj mreža telekomunikacij povezuje malone že sleherni obljudeni del našega planeta.
Čeprav so telekomunikacije po zaslugi novih tehnologij preskočile kar nekaj stopnic pri razvoju — npr. s povezavo prek satelitov — še vedno ostaja kup problemov, ki terjajo podrobnejšo razpravo in dogovor med vsemi proizvajalci in uporabniki te panoge.
Ing. Ljubo Slavkovič, direktor TOZD TGA nam je podal poročilo o polletnem poslovanju njihove temeljne organizacije:
„Ker se realizacija glede na sezonski značaj naše proizvodnje ni gibala v mejah planirane, smo plan celotnega Prihodka dosegli le z 80 %. Primerjava z istim obdobjem preteklega leta pa je vseeno ugodna, saj je celotni dohodek narasel za 49 %.
Glede na porabljena sredstva, je bil celotni prihodek dosežen z indeksom 142, kar pomeni da je za 42 % večji od porabljenih sredstev - lani za 39 %
se pravi, za 3 % ugodnejše. Načrtovani plan smo tako uresničili z indeksom 111.
Razmerja pri ustvarjanju dohodka
Kljub temu, da smo celotni prihodek uresničili glede na plan z 80 %, smo planirani dohodek dosegli z indeksom T08, to je za 8 % več. V primerjavi s- prvim polletjem lanskega leta pa Smo ga dosegh z indeksom 158. Ustvarjeni dohodek je večji za 58 %, kar je vsekakor pozitivno, saj se je število zaposlenih povečalo v tem času le za 6 %. Iz tega lahko sklepamo, da smo v tem letu bolje gospodarili, kot v enakem obdobju preteklega leta.
Zelo ugodno se je povečal tudi dohodek na zaposlenega. Glede na plan je bil uresničen z indeksom 113, to pa pomeni, da se je povečal za 48 % glede na prvo polletje lanskega leta. Vendar pa so se izločanja iz dohodka na podlagi veljavnih predpisov nesorazmerno povečala in tako negativno vplivala na doseženi čisti dohodek, oz. uresničenje plana čistega dohodka.
V tem polletju smo izločili iz dohodka za 74 % več sredstev kot smo planirali in za 37 % več kot smo izločili v enakem obdobju preteklega leta. Če izločanje iz dohodka obravnavamo poprečno na zaposlenega delavca, lahko ugotovimo, da se je ta znesek povečal za 83 % in to je tudi imelo bistven vpliv na doseganje čistega dohodka.
Velik vpliv na poslovni rezultat je
imela tudi cenovna inflacija. Nabavne cene repromateriala so se v preteklih šestih mesecih povečale za 12,74 %, kar je nad planirano stopnjo povečanja planskih cen. Vsako nadaljnjo povečanje cen v drugem polletju se bo zato že direktno odražalo v dohodku in čistem dohodku. Ob upoštevanju dejstva, da imamo zamrznjene prodajne cene, bi se lahko zgodilo, da cenovna inflacija repromateriala pobere celotno planirano akumulacijo.
ČISTI DOHODEK IN VPLIVI NA DOSEGANJE
Če analiziramo doseženi čisti dohodek glede na plan, lahko ugotovimo, da smo ga dosegli z 88 %, ali za 12 % manj kot je bilo planirano.
Ob upoštevanju, da je bil dohodek za 8 % nad planiranim ter ob povečanem izločanju iz dohodka za 74 % iznad planiranega, smo lahko z doseženim rezultatom delno zadovoljni, saj se je čisti dohodek povečal z indeksom 174.
Na tako doseganje čistega dohodka je vsekakor vplival povečan obseg proizvodnje in povečana storilnost. Čisti dohodek na poprečno zaposlenega smo dosegli z indeksom 163, ali za 63 % več kot lani v tem času.
PRODAJA NA DOMAČEM IN INOZEMSKEM TRGU
Fakturirana realizacija na domačem trgu je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večja za 49 % po netto prodajnih cenah, izvoz se je povečal za 32 %, skupno fakturirana realizacija pa je bila za 44 % večja.
V letošnjem letu so se tudi bistveno povečale prometne bonifikacije zaradi več odstopljenih rabatov kot v istem obdobju preteklega leta.
Zaradi pospešene prodaje sezonskih izdelkov izven sezone so se nad-plansko znižale sezonske zaloge, vendar pa so se nam povečale zaloge nesezonskih izdelkov, kar pa je seveda negativno in bomo zato morali pospešiti prodajo le-teh. Glede zalog gotovih izdelkov pa lahko ugotovimo, da nimamo nekurantnih zalog tako, da jih bomo lahko v naslednjem polletju tudi plasirali."	Boris Čerin
S problemi telekomunikacij se ukvarja na svetovni ravni Mednarodno združenje telekomunikacij, ki je eno od devetih specializiranih agencij Združenih narodov. Svoj delež ima v švicarski Ženevi — za New Vorkom drugem sedežu Združenih narodov.
Združenje prireja vsako četrto leto svetovno razstavo. Letos bo potekala v Ženevi pod nazivom Telecom 79 in bo na ogled obiskovalcem od 20. do 26. septembra. Prijavljenih je to pot več kot 500 razstavljalcev z vseh petih
V	soboto, 25. avgusta 1979 so bili ša-histi Iskre v gosteh v DO IEZE, TOZD UPORI v Šentjerneju na Dolenjskem. Zbralo se je 34 šahistov in šahistk iz večine DO Iskra.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Kerec Jože 9, 2. Deželak Brane 9, 3. Šmid Miha 8, 4. Kumše Janez 7,5, 5. Pucelj Jože
6.5,	6. Černe Dane 5,5, 7. Černač Sandi
4.5,	8. Šoukal Vito 3,5, 9. Obleščak Albin 3, 10. Šiško Franc 3, 11. Kuznič Bojan 2,5, 12. Brezigar Bogdan 2,5 točk.
V	II. finalni skupini so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Jeraj Zlatko 10, 2. Brce Martin ml. 9, 3. Kosorič Soasoje 8, 4. Štempihar Marjan 8, 5. Jereb Pavel 6, 6. Kapi Peter 6, 7. Kosmina Ciril 5,5, 8. Jerman Peter 5, 9. Černač Bojan 3,5, 10. Torkar Franc 3,5, 11. Krivec Mile 1,5, 12. Zagorc Stane 1 točko.
V	III. finalni skupini pa so dosegli takle rezultat: 1. Majcen Tone 3, 2. Brce Martin st. 2,5, 3. Zagorc Franjo 1,5,4. Flajs Bojan
1.5,	5. Vereš Vlado 1,5 točke.
V	ženski skupini pa je po dvokrožnem tekmovanju, ko so tokrat, zaradi priprav za nadaljnja tekmovanja, izjemno igrale na 30 min. na igralko, bil rezultat naslednji: 1. Mavrič Olga 7, 2. Brce Marija 6, 3. Polak Olga 4, 4. Gros Darja 3, 5. Kavčič Saša O točk.
Prireditelj Šahovsko društvo Iskra in gostitelj Konferenca OOO IEZE TOZD Upori Šentjernej še za zmagovalce in ostale udeležence pripravili nekaj praktičnih nagrad, med katerimi je največ občudovanja žela majolka v obliki „Šentjernejskega petelina!"
Šahovsko društvo Iskra se ob tej priliki
kontinentov, med njimi vse vodilne industrijske proizvodnje v svetu, eksploatatorji telekomunikacij, razvojni inštituti, skratka vsi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, razvojem te pomembne panoge gospodarstva.
Iz naše države bo razstavljala Iskra. Na približno 100 kv. m obsegajoči stojnici bodo razstavljeni le nekateri naši najnovejši izdelki. Zaradi omejenega prostora in velikosti eksponatov bo poudarek slonel tudi na vizuelnih učinkih ob podpori številnih prospek-
tudi najlepše zahvaljuje za lep sprejem gostitelju posebno pa še predsedniku KOOS tov. Colariču in organizatorju tov. Šiško Francu, ki sta poleg nagrad poskrbela tudi za prijetno vzdušje in okrepčilo.
Naj na koncu omenim še to: v borbi za šahovski pokal zmagovalcev doslej še nihče ne vodi v tem krogu tekmovanj, doslej pa so zmagali naslednji: XVI. prvenstvo — v Kranju Jokovič Ivan, XVII. prvenstvo — v Trbovljah Deželak Brane, XVIII. prvenstvo — v Ljubljani Šmid Miha, XIX. prvenstvo — v Šentjerneju Kerec Jože.
V tekmovanju za pokal 100 točk pa je stanje naslednje: 1. Kumše Janez 49, 2. Deželak Brane 40,5, 3. Šmid Miha 40, 4. Kerec Jože 39,5, 5. Brce Martin 28, 6. Krek Janez 22, 7. Pucelj Jože 22, 8. Horvat Stane 22, 9. Čopoič Drago 15, 10. Šoukal Vito
tov, ki bodo na voljo obiskovalcem.
Tretjo svetovno razstavo telekomunikacij Telecom 79 bodo spremljale številne prireditve tehničnega značaja Tako bo izredno pomembna svetovna konferenca o pomorskih brezžičnih zvezah, katere se bo udeležilo po mnenju prireditelja nad 1.000 delega tov iz 154 držav, članic Mednarodne zveze za telekomunikacije. Na konferenci naj bi med drugimi sprejeli nov pravilnik o pomorskih brezžičnih zvezah, ker je sedanji že zastarel in že zdavnaj ne ustreza povečanemu brezžičnemu prometu „v etru“.
Druga prireditev v okviru Telecoma 79 bo v dneh od 19. do 21. septembra sipozij svetovnega foruma telekomunikacij in tretja od 24. do 26. septembra tehnični simpozij svetovnega foruma. Predavali bodo najbolj znani strokovnjaki z razvojnega področja telekomunikacij. Na dan 25. septembra tudi profesor ljubljanske fakultete B. Pehani.
V okviru razstave pa bodo potekale še druge manifestacije, ki zadevajo seveda panogo telekomunikacij. Tako festival fihna ,.Zlata antena 79“, kjer bodo predvajali 80 filmov iz 21 držav. Nadalje bo od 20. do 26. septembra edinstveni sejem knjige. Na sejmu bodo prikazali številne knjige, ki obravnavajo panogo telekomunikacij in elektronike. Sejem knjige bodo podprle svetovne organizacije UNESCO in OMM (svetovna zveza za meteorologijo) in tudi zveze evropskih radiodifuzij. Manjkalo tudi ne bo obrobnih prireditev, kot npr. tretji natečaj fotografij in slik s področja telekomunikacij.
Če omenimo, da bodo nekatere članice Mednarodne zveze telekomunikacij izdale tudi posebne spominske znamke lahko verjamemo, da bo švicarska Ženeva v dne od 20. do 26. septembra prizorišče pomembnih dogodkov v panogi telekomunikacij.
------------------------------------------------------------N
Dva izleta v ČSSR
Glede na veliko zanimanje Iskrašev za izlete na Čehoslovaško Iskre Ise — Dejavnost za rekreacijo danes sporoča vsem interesentom, da pripravlja organizacijo dveh takšnih izletov v septembru.
Prvi 4-dnevni Iskrin avtobusni izlet v ČSSR bo 21., drugi pa 28. septembra. Udeleženci obeh izletov si bodo lahko ogledali znamenitosti Prage, Bratislave, Karlove Vare in še vrsto drugih zanimivosti, saj bosta programa obeh izletov sestavljena tako^da bosta zanimiva in bogata.
Za danes interesentom za izlete v ČSSR samo toliko, podrobnosti za obe potovanji, s ceno in dokončnim programom vsakega od obeh izletov pa bomo objavili v prihodnji številki Iskre.
V______________________________________________________________/
XIX. HITROPOTEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ISKRE
„ISKRA" Industrija širokopotrošnih izdelkov, TOZD tovarna televizijskih sprejemnikov TV PRŽAN Ljubljana, c. Andreja Bitenca 68 objavlja naslednja dela in naloge:
—	vodja elektro kontrolnega področja
Pogoj: visoka izobrazba elektro smeri, š.t., nad 4 leta delovnih izkušenj,
—	tehnolog kvalitete
Pogoj: višja šola strojne ali elektro smeri, do 4 leta delovnih izkušenj, ali srednja šola elektro ali strojne smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj,
—	tehnolog vzdrževanja
Pogoj: višja šola elektro smeri — jaki tok, do 4 leta delovnih izkušenj, ali srednja (delovodska) šola nad 4 leta delovnih izkušenj,
—	tehnolog — kemoanalitik
Pogoj: kemijski tehnik, do 4 leta delovnih izkušenj
—	servisni referent
Pogoj: elektrotehnik, do 4 leta delovnih izkušenj
—	finomehanik
Pogoj: KV finomehanik, do 4 leta delovnih izkušenj
—	elektromehanik—vzdrževalec
Pogoj: KV elektromehanik, do 4 leta delovnih izkušenj
—	RTV mehanik
Pogoj: KV RTV mehanik, do 1 leta delovnih izkušenj
—	strojni mehanik — vzdrževalec
Pogoj: KV strojni ključavničar, do 4 leta delovnih izkušenj
—	mizar
Pogoj: KV mizar, do 4 leta delovnih izkušenj
—	operater na luknjaču
Pogoj: strojepisni ali administrativni tečaj
—	vratar — receptor
Pogoj: poklicna šola, odslužen vojaški rok
—	telefonist
Pogoj: tečaj za telefonista
—	Kurjač—zunanji delavec
—	montažne delavke — delavci
Pogoj: ročna spretnost, delo primerno za mlajše osebe, brez prakse
—	skladiščni — transportni delavci
Tovarna ima urejeno lastno družbeno prehrano, obratno in proga zobno ambu-lanto ter zagotovljen prevoz z mestnim avtobusom št. 7 do tovarne.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali se zglase osebno, v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Vabimo
likovne
ustvarjalce
Za bližajočo se jesensko razstavno sezono vabimo vse člane Dmštva likovnikov Iskre, vse člane SOZD Iskra in njihove svojce, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo (slikarstvom ali kiparstvom), da oddajo svoja dela do konca septembra 1979. Zbirali jih bomo v Počitniški skupnosti v Ljubljani, Iskra, v Ilirski ulici in v Kranju na sindikatu Iskre.
Dela morajo biti opremljena za razstavo z osnovnimi podatki o delu in avtorju.
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje.
Za društvo: predsednik Jože Volarič.
V_____________ J
ISKRA — glasilo delovnega, kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Golnar
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela D;rtrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 4B
—	Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja-
V
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
y
Prebrali smo za vas
Četrta knjiga Zbranih del Josipa Broza Tita obsega njegova dela, nastala od decembra 1937 do septembra 1939. leta, to je do izbruha dmge svetovne vojne. Vsebuje 62 Titovih del in H raznih prilog.
Položaj, v katerem je bil v tem času Tito, je morda najbolje prikazan že v njegovem prvem prispevku, objavljenem v tej knjigi, to je v pismu z dne 5. decembra 1937. VVilhelmu Piecku, članu sekretariata izvršnega komiteja Kominterne, ki je odgovarjal za balkanske dežele. V tem pismu Tito razkriva predvsem probleme, ki so nastali, ker Kominterna ni uredila vprašanja vodstva KPJ.
To vprašanje se je še bolj zapletlo, ker so nekateri člani prejšnjega vodstva KPJ razumeli prekinitev s Kominterno, do katere je prišlo po odpoklicu in aretaciji Milana Gorkiča, tako, da ni več vodstva KPJ, dmgi pa so se obnašali kot samozvani voditelji partije in so v Parizu, kjer je CK KPJ takrat imel svoj sedež, dejansko pospeševali frakcionaško dejavnost, ki je segala tudi do nekaterih partijskih organizacij v domovini.
Pomembna oblika Titovega delovanja v tem obdobju je bilo njegovo odločno opozarjanje, da se morajo partijske organizacije v domovini nasloniti na lastne sile pri zbiranju potrebnih sredstev za partijsko delo.
Ko je Tito tako urejal partijske razmere v tem času, ni nikoli za trenutek zamudil, da ne bi pravočasno reagiral na razvoj položaja, na dogodke, ki so jih porajale spremembe v mednarodnih odnosih in razmere doma. Tako je ob priključitvi Avstrije k Nemčiji brž napisal proglas jugoslovanskim narodom.
Najplodnejše obdobje Titove aktivnosti se je v tem obdobju začelo, ko je na poziv vodstva Kominterne konec avgusta 1938 prišel v Moskvo. Tu je Titu namreč uspelo dokazati, da se KPJ in revolucionarno gibanje v Jugoslaviji razvijata, da partija čedalje uspešneje vodi akcije delavskega razreda in se spreminja v pomemben politični faktor v državi.
Naslednja skupina Titovih del v tej knjigi so članki, politične študije, resolucije, pisma itd., nastali po njegovi vrnitvi iz Moskve v domovino. V njih se pretežno ukvarja s problemi KPJ, njene utrditve in reorganizacije v smislu sklepov Kominterne.
Ti problemi so nakazani tudi v ..Resoluciji CK KPJ,“ a podrobneje izraženi v ..Odprtem pismu", sprejetem na prvi seji centralnega komiteja KPJ, ki je bila v Bohinju, v Sloveniji, sredi marca 1939. Nekaj Titovih del je posvečenih tudi takratnim, najbolj aktualnim vprašanjem političnega položaja v državi, političnim odnosom po padcu Stojadinovičeve vlade in pomenu začetih razgovorov o urejanju hrvatskega vprašanja.
In končno, sredi marca 1939, ob okupaciji Češkoslovaške, je Tito napisal proglas narodom Jugoslavije in v njem spet utemeljeval stahšče, da se je fašizmu nujno treba upreti, da se morajo v ta namen zbirati vse demokratične in domoljubne sile v državi. Ta protivojni proglas, razmnožen v deset tisoč izvodih, je močno vplival na razvoj protifašističnega razpoloženja v državi.
Četrto knjigo sta skupaj založili ČZDO Komunist, TOZD Ljubljana in založba Borec iz Ljubljane v prevodu Frančka Šafaija in likovni opremi Jovana Lukiča.
DZ.
------------------------------------------------------------------- -S
ČASOPISNE NOVICE
Predstavniki Iskre so podpisali v Ankari sporazum o dobavi novega kontingenta telekomunikacijskih naprav za turške železnice. Vrednost načrta, naprav in tehnične pomoči v obliki montaže velja 1,6 milijona dolarjev. Sporazum so podpisali v okviru lanskoletnega dogovora o modernizaciji turških železnic. Vest je posredoval Tanjug, objavila pa Slobodna Dalmacija iz Splita in Nova Makedonija iz Skopja.
Tudi beograjska Ekonomska politika je objavila vest, da bo Iskra zgradila v Murski Soboti novo tovarno za povečanje proizvodnje v panogi električnega ročnega orodja.
Mariborska PTT organizacija je odprla v Kamnici novo poštno poslopje. V novi zgradbi bodo montirali telefonsko centralo vrste Iskra 58 z začetno zmogljivostjo 400 priključkov. Celotna investicija z montažo ATC bo veljala približno 10 milijonov dinarjev.
Do konca leta bodo zgradili in opremili tovarno elektrotehničnih izdelkov in materiala v Zlotu, nedaleč od Bora. Začetek redne proizvodnje tokovnih zaščitnih stikal in kabelskih nožič bo stekel marca naslednjega leta. V prvem letu bo tovarna v Zlotu izdelala 50 tisoč tokovnih zaščitnih stikal in nožič. Vrednost proizvodnje bo nekaj nad 100 milijonov dinarjev.
Investicija za novo proizvodnjo bo veljala 64 milijoriov. Vest je objavil zagrebški Pr iv redni vjesnik, končuje pa jo z besedami, da že v naslednjem letu s tem naši državi ne bo treba več uvažati tokovnih zaščitnih stikal (vse kaže, da v tej tovarni ne vedo,ali pa nočejo vedeti za našo dolgoletno proizvodnjo).
Predstavniki tozdov Blagovni promet, tovarne akumulacijskih baterij in Elmot mežiškega rudnika in Iskre—Elektromehanike so podpisali v Mežici samoupravni sporazum o dolgoročnem tehničnem sodelovanju. Rudnik je sprejel obveznosti za dobavo akumulacijskih baterij, Iskra pa za razširitev proizvodnega programa obrata, kjer bodo za začetek izdelovali žična vezja za telefonske centrale. Naložba je veljala T,3 milijona dinarjev, piše kranjski Glas.
Beograjske Večernje novosti so se že dolgo časa zavzemale za izločitev barvnih televizorjev s seznama luksuznih izdelkov. V obširnem članku poročajo sedaj, da je Izvršni svet republike Srbije izločil barvne televizorje iz seznama luksuznega blaga, toda. je hkrati povečal davek na promet. Namesto, da bi se barvni televizorji pocediti, so se podražili za 0,5 %. Redakcija je zaprosila posamezne proizvajalce televizorjev za komentar k tej spremembi. Iz naše tovarne televizorjev v Pržanu je prejela odgovor Andreja Osterca.
Beograjska Borba je objavila obširen članek o Izvršnem svetu Slovenije, oziroma njegovem prizadevanju za uresničitev srednjeročnega načrta republike. Novinar Javo Pjevič objavlja tudi, da je bil na predlog predsednika dr. Antona Vratuše izbran med drugim za novega podpredsednika Izvršnega sveta Jože Hujs, večletni generalni direktor, oziroma predsednik poslovodnega odbora sozda Iskre.
Sarajevsko Osiobodjenje razpravlja o modernizaciji telefonske mreže v mestu. Trenutno je v Sarajevu 12.666 naročnikov, vendar se bo v kratkem pridružilo tem še* 1.200 novih. Iskra sedaj pošilja že opremo za razširitev lokalne in tranzitne centrale. Tranzitna centrala bo dobila novih 1.480 vodov, lokalna pa 15 tisoč priključkov. Iskra se je obvezala, da bo montažna dela končala v sredini 1981. leta.
Tovarna elektronskih naprav Digitron iz Buj je nezadržna v svoji propagandni dejavnosti. Tako objavlja v jugoslovanskem časopisju, da je izdelala prvi jugoslovanski elektronski računalnik z imenom DB TERA 2. Računalnik so projektirali strokovnjaki Tehničara na temelju specifičnih zahtev in potreb jugoslovanskega tržišča. Digitron zatrjuje, da so nov računski mozeg izdelali samo s 15 % uvoženih delov, naslednje leto, ko bo stekla redna proizvodnja, pa bodo uvoz teh delov zmanjšali na borih 5 %.
Beograjski Privredni pregled se loteva bele tehnike, oziroma novih aparatov za gospodinjstvo. Pri tem meni, da bo v kratkem na tržišču veliko novih aparatov, ki ne zaslužijo tega imena, ker gre v večini primerov za manjše spremembe, oziroma izboljšave že sedanjih aparatov.
¥ obširnem članku citira posamezne jugoslovanske proizvajalce, na prvem mestu pa omenja Iskro z besedami:
,„lskra—Ljubljana bo začela izdelovati nov set za friziranje, ki ga do sedaj ni bilo v naših- prodajalnah in sicer po licenci nekega zahodnonemškega podjetja. Maloprodajna cena, brez davka na promet, bo znašala 998 dinarjev. Razen tega je Iskra prijavila še več sto (dobesedno) novih izdelkov za vgradnjo v računalnike, televizorje in druge vrste elektronskih naprav s cenami od 1—65 tisoč dinarjev."
Kdo ve, kje je Privredni pregled dobil te podatke?
Predstavniki romunske delegacije so se dogovorili v Nišu s predstavniki Elektronske industrije o skupni gradnji tovarne slikovnih cevi za barvne televizorje. Znano je, da namerava El Niš graditi novo tovarno za slikovne cevi ob finančni soudeležbi Radioindustrije iz Zagreba in Iskre, o čemer potekajo zaključni razgovori. Dogovor z Romuni, da bi zgradili tudi v Romuniji poseben obrat za to proizvodnjo, pa je dodatna vest, ki so jo posredovale beograjske Večernje novosti.
Sozd Gorenje je izdelal v prvem polletju za 3.640 milijonov izdelkov, kar je za 38% več kot lani v istem razdobju. Povečal je produktivnost za 9 % in prodal na domačem trgu za 2.750 milijonov izdelkov ter izvozil le-teh v vrednosti nekaj nad 40 milijonov dolarjev. Sozd je tako povečal izvoz v primerjavi z lanskim razdobjem za 34 % in pri tem dosegel 9 % delež celotnega slovenskega izvoza.
Vrednost celotnega prihodka je dosegla 4.687 milijonov dinarjev. Znatno so se v prvem polletju povečala porabljena sredstva in sicer kar za 53 %. Zato je dohodek dosegel le višino 694 milijonov dinarjev, kar je sicer za 8 % več kot lani. Čisti dohodek je znašal 449 milijonov dinarjev in je bil za 7 % višji.
Uspeh po besedah delavcev Gorenja ni zadovoljiv, saj so bili nekateri tozdi neučinkoviti in rezultati doslej najslabši v Gorenju. V tozdih finalne proizvodnje in zmrzovainihov, hladilnikov, pralnih strojev, štedilnikov in kuhalnikov ni nič ostalo za poslovni sklad in za izboljšanje materialne osnove dela. Glavni vzrok za nezadovoljstva — menijo v Gorenju — je podražitev reprodukcijskega materiala, ki je dosegla poprečje približno 30 %.
Mariborski Večer je zbral podatke o celotnem telefonskem omrežju na Slovenskem. Trenutno je v republiki 152.093 telefonskih naročnikov, medtem ko je celotno vključenih telefonskih aparatov že več kot 260 tisoč. Največje poprečje telefonov na 100 prebivalcev ima regija Ljubljane s 13 in najmanj regija Murske Sobote s 3,02. Pošta ima trenutno 60 tisoč prošenj za nove priključke, vendar je dejansko prosilcev še veliko več.
Največji problem predstavlja nepovezanost na deželi. Mariborski Večer meni, da bi morala sleherna vas na Slovenskem imeti svojo javno telefonsko govorilnico. Do leta 1985. naj bi jih postavili 4.000, večinoma tudi za medkrajevni in mednarodni
p,0met'	Zbral in uredil Marjan Kralj
X___________________________________________________________________________________J
USPELO ŠPORTNO SREČANJE V SEŽANI
V soboto, 25. avgusta sta se na tradi-cionalnem športnem srečanju v Sežani pomerili ekipi športnikov TOZD Sprejemniki in Avtoelektrike v košarki, nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu in streljanju.
Tekmovanja so bila zelo zagrizena, vendar pa fair in v njih so bili doseženi naslednji rezultati: *
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega očeta
JANEZA MOČNIKA
se- iskreno zahvaljujem sodelavcem, prijateljem in znancem v programsko tehničnih službah za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Marija Jereb z družino.
MOŠKI — košarka: Sprejemniki: Avto-elektrika 59:49 košev, nogomet: Sprejemniki: Avtoelektrika 2:3, rokomet: Sprejem-niki:Avtoelektrika 10:20, namizni tenis: Sprejemniki:Avtoelektrika 0:5, odbojka: SprejemnikhAvtoelektrika 0:2, streljanje z zračno puško: 525:616 krogov, ŽENSKE— odbojka: Sprejemniki: Avtoelektrika 2:1, namizni tenis: Sprejemniki: Avtoelektrika 0:3,
V končnem seštevku so zmagali športniki Avtoelektrike.
Po končanih športnih igrah je sindikat Sprejemnikov priredil sindikalno zabavo, ki so jo združili z akcijo „Nič nas ne sme presenetiti". Povabili so še graničarje iz Sežane, ki so pod vodstvom starešine Drago-Ijuba Radenkoviča pokazali nekaj orožij iz pehotne oborožitve JLA.
Na koncu naj še povemo, da so se organizatorji iz Sežane lepo izkazali in to tako na športnih tekmovanjih kot pozneje pri sindikalni zabavi.
Boris Čerin
Počitniška razpotja
Daleč za nami so že ostali časi nekdanjih ',sindikalnih“ dopustov, ko so hodih delavci na letovanje „pol zastonj, pol za denar“. Prvič v zgodovini se je lahko pri nas tudi tako imenovani mah človek, delavec z družino, prepustil uživanju sonca ob morju, se pognal v valove Jadrana. Organizacija letovanj je postopno postala skrb širšega družbenega standarda, posebne službe v delovnih organizacijah. Ren-tabilnostni oziri so stopali vse bolj v ospredje, vehka podjetja so se reorganizirala v več samostojnih temeljnih delovnih organizacij in danes je mno-gokje skupna služba za družbeni standard, za pripravljanje letovanj že kar nekam obvisela v zraku.
Tudi v SOZD Iskra se uveljavljajo take sredobežne težnje. V anketi o željah in oblikah izrabe dopustov, ki so jo v Iskri izvedli na iniciativo KOOS, se je 39 % delavcev izreklo za organizacijo letovanj v okviru svojih TOZD, 26 % za izvedbo v lastni DO, v drugih obhkah 19 %, na ravni celotne Iskre pa le 16 %. Vsaka družina hoče imeti svoje gnezdo. Te želje so po svoje razumljive, čeprav ne manjka tudi takih glasov, ki pravijo, da hočejo biti vsaj med dopustom med drugimi, novimi ljudmi in da so siti vedno istih obrazov, v službi in ob morju. Še večje težave pa se pojavljajo v organi-zacijsko-tehničnem pogledu. Če bi hotela dobiti vsaka delovna organizacija svoj počitniški dom, bi morala
imeti tudi svoje posebne ljudi, ki bi zanj skrbeli, zbirali prijave, razvrščah interesente, najemali osebje za delo v njem. Vse to je praktično kar neizvedljivo.
Možna je seveda tudi druga pot, to je, da najemamo prek turističnih agencij določeno število počitniških sobic ah se celo zmenijo kar naravnost z lastniki penzionov. Cena bi bila v tem primeru lahko malo ugodnejša od polnih sezonskih cen. Ta varianta je v mnogih pogledih prav simpatična: dopušča letovanje, ki je bolj zasebnega značaja, rezano po človeku, ni skrbi za vzdrževanje objektov v mrtvih mesecih, ne za osebje. Taka oblika bo verjetno dobivala celo vse več privržencev. Delovne organizacije bi svojim sodelavcem lahko priskočile na pomoč, primaknile kakšen dinar k dnevni oskrbi in tako omogočile dobrodošel oddih svojim ljudem, da bi laže premagovah delovne napore.
Načelno je možna tudi najširša, popolnoma liberalistična rešitev, ko bi združena SOZD ISKRA rekla: »Dragi člani naše delovne skupnosti, bratci in sestrice, tovariši in tovarišice, samo-upravljalci in samoupravljalke! Pozabite na čase, ko ste od podjetja lahko pričakovali in zahtevah letovanje ob morju in v planinah po nekih posebnih ugodnostih. Danes ste vsi samostojni, vsaka delovna organizacija ima možnost, da te zadeve po svoje uravnava. Spomladi dobite regres in z njim
Pester program na srečanju mladih Iskre
Na to manifestativno prireditev niso vabljeni samo mladi Iskre ampak vsi tisti, katerim je narava in svež zrak spoštovanja vredna hrana, s katero si obnovijo zakajena pluča in, da tudi preživijo prijeten dan v družbi svojih vrstnikov.
Kot prvo bo za uvod preizkušnja v hoji. Pot nas bo vodila po prijetnih poljih in gozdovih okrog Smlednika in Dragočajne. Med hojo bomo preizkusih znanje o zgodovinski poti SKOJ in ZSMJ pa tudi naše strelske sposobnosti bomo preizkusili.
Letos bodo prišli na svoj račun tudi tisti, katerim je pri srcu bolj hitra hoja in se že pripravljajo na jesenske krose in na zimsko tekaške prireditve. V ta namen bo dobrodošel pregledni kros Iskre za leto 1979.
Ob srečanju mladih v Dragočajni se bomo tudi preizkusih v vlečenju vrvi. Najverjetneje bodo imele največ navijačev predstavnice nežnega spola.
Vsem udeležencem tega srečanja bo na razpolago strelišče, da bodo lahko znova pokazah svoje strelske sposobnosti. Seveda tudi kolajn in plaket ne bo manjkalo za najboljše, kot tudi ne nagrad.
Kdo bo pa kaj dobil? Videh boste, zato pridite v Dragočajno, ne bo vam žal. Ob veselih vižah se bomo tudi zavrteli.
Na svidenje v Dragočajni!
KAMNIŠKO SEDLO - OKREŠELJ - SAVINSKO SEDLO
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike bo priredila v soboto, 8. septembra planinski izlet iz Kamniške Bistrice čez Kamniško sedlo na Okrešelj ter čez Savinjsko sedlo in Ledine na Jezersko.
Prevoz bo organiziran z avtobusom, odhod izpred kranjskega hotela Creina je predviden ob 5. zjutraj. Hoje bo skupaj približno 8 ur. Cena prevoza je 20 din. Prijave in vplačila zbira Volga Pajk do srede, 5. septembra.
Vabljeni!
Zmagovalci z medaljami v rokah.
V vlečenju vrvi so zmagali Sežančani
lahko počnete prav, kar vam je volj3 Lahko se vsedete v avto in se pelje16 kopat v bližnji ribnik, postavite šotor> lahko si privoščite morje, lahko greš16 tudi po gobe. Popolna svoboda. Tvoj3 glava, tvoj svet, tvoj žep, tvoja skrb.
To bi bila popolna demontaz3 vsake skupne skrbi za letovanje, odg°' vomost in materialne obveznosti se celoti prenesejo s kolektiva na posa' meznega delavca, člana delovne skup' nosti.	.
Veliko vprašanje pa je, če bi bv taka rešitev res lahko v čast in pou? celotni delovni organizaciji in celo, e bi bila v njeno korist. Tak korak bi b11 prav gotovo zelo udoben. Vržeš pušk0 v koruzo in rečeš, da te vse skupaj u6 zanima več. Enostavno, toda kapi10-lantsko.
Daljnoročnejši, treznejši razlog1 govore odločno proti morebitni raZ’ prodaji in opustitvi obstoječih dom°v Dober gospodar hiše ne prodaj3-ampak jo skuša še razširiti, obnoviti-po potrebi dokupiti kaj novega. Tak° ima tudi dejavnost za rekreacijo, ti1 letovanje pri Iskri invest servisu zdrav® perspektivne načrte. Na Dugem otoku namerava objekt dograditi do konca, omogočiti namestitev npvih š°toroV do skupnih zmogljivosti 250 ležišc-urediti restavracijo z bifejem. Doma J Poreču ni mogoče povečati, treba bj ga bilo le delno adaptirati in obnovi11 opremo. Dom v Trenti tudi vpije p° obnovitvi. Po načrtih bi ga preuredi11 v skladu z normativi za hotel B kat®' gorije in pridobili tudi 50 novih ležiš®' Poleg tega razmišljajo o nakupu stan0; vanj nekje v Istri morda v Červarju aj1 Dajli. Tu bi si dopustniki kuhah sam1-V načrtu je nakup 235 ležišč, s čem®1 bi bistveno obogatih ponudbo možno-sti za letovanje.
Prav vsi pa tudi nočejo ah ne m°' rejo na morje. Zato predlagajo izgrad' njo ah nakup kakšnih 20 stanovanjskih enot, za približno 50 ležišč v planinah, morda na Krvavcu ah ,v Kranjski gori, s čemer bi omogočil1 našim sodelavcem tudi gorski oddih iu smučanje pozimi. Elektromehanik3 ima kočo na Krvavcu, Iskra Comm®1; ce pa na Veliki planini. Oboji sam1 oskrbujejo koči in jih tudi sami up0-rahljajo. Zmogljivost vsake koče d0-sega približno 10 oseb.
Za adaptacije bi bilo treba zbrati 25 mio dinarjev, za nakup novih
zmogljivosti pa še 50,5 ali skup3) 75.500.000 dinarjev. Velika vsota, res-toda s skupnimi napori in s krediti bi najbrž tudi Iskra zmogla te stroške. Na ta način bi dobila precej zaokm žen fond letoviških zmogljivosti, ki b1 -v zadostni meri ustrezal popraševanju in reševal čast podjetja.
Ostaja samo še vprašanje zaseden0-sti, letne izkoriščenosti. Po podatkih Statističnega letopisa SRS beleži]0 največjo letno izkoriščenost zdravili-
šča, to je 57 %, kar je razumljivo,
motelih znaša 47 %, v hotelih 46 % J prenočiščih 29 %, turističnih naseljih 27 %, v penzionih 19 %, v otroških111 mladinskih domovih 15 %, v zasebnih turističnih sobah 14 %, gostilnah 12 %, planinskih domovih 9 %, J j negostinskih enotah pa celo samo s (to so objekti negostinskih delovnih: organizacij).	<	8	[
Odstotek letne izkoriščenosti 'j naših počitniških domovih ,bi se d3* j močno popraviti, če bi pred sezono h1 ; po njej tja usmerjali skupine interesen-tov, ki iz družinskih razlogovmiso J®- j zane prav na poletni .čas, recim0 -upokojence, rekonvalescente, sociala0 ogrožene in podobno.-• Letovišk® objekte bi zelo dobrodošlo Jahk° ■P0’ rabili tudi za prirejanje kakšnih sem1-narjev, tečajev, posvetovanj, sej i10' Tja bi lahko povabili tudi naše poslov-ne partnerje, saj bi bila za vsakeg3 , zaslužnega prijatelja Iskre prav m1-kavna nagradica, če bi lahko, preživ®* nekaj dni v našem domu_ob morju ah v planinah.
Verjetno je ta smer razvoja vs®- . stransko najbolj zdrava in perspektiv-na in bi bilo treba uravnavati naš6 napore po tej poti. To med drugim zahteva tudi ugled velike Iskre 111 upravičene kritike naših sodelavcev na dosedanje možnosti in razmere.
Miha P°lh
IGRALCI TENISA - POZOR!
Prvikrat organiziramo v Kranju na petih peščenih igriščih Stadiona ..Stanko Mlakar" pregledno tekmovanje vseh tenisačev Iskre (moški in ženske) in sicer 8. in 9. septembra ob 8.
Prijave sprejemata referent za rekreacijo Rajko Kožar, tel.: 29-52 in Davor Žnidar, tel.: 24-64, oba iz Elektromehanike Kranj, do 7. septembra 1979.
V prijavi navedite TOZD, letnico rojstva in teniški staž — zaradi žrebanja.	Pripravljalni odbor