Poštnina plaCana v gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v petek, dne 23 maja 1930 Št. 117 St. 2 Oin Naročnina Dnevno Izdaja u knllevlno Jugoslavijo meseCno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo meseCno 40 Din nedellska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MOD SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i slolp. pelli-vrsla mali oglasi po 1'90 -> 'I D.veCJI oglasi d 45 mm vlSlne j i>ln 2-30, veliki /o 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din p Pri večjem g naročilu popust Izide ob 4 zJulraJ razen pondelika in dneva po prazniku UreOnlitvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo -f Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2992 Kemalova republika (Pismo uredništvu »Slovenca«.) ICeprestani porazi sultanovega carstva od druge polovice devetnajstega stoletja vse do poslednjega, ko je Turška izgubila svojo igro v svetovni vojni, so bili znanitelji razsula nekdanje mogočne oblasti, ki je strahovala Evropo ter imela svoj neomajni sedež v Carigradu. V naročju tega razje-denega in brezimočnega organizma se je pa porajal pokret, ki mu je sojeno, da reši čast turškega imena ter zgradi na razvalinah novo, sodobnejšo in življenja zmožno državno obliko. Ko je zavladal mir med silami, ki so se po vsem avetu, od leta 1914—1918 med seboj vojskovale, je vse kazalo, da je odbila Turški zadnja ura. Grki so zasedli Smirno in od tam podjarmljali maloazijsko obalo, Francozi so zasedli Adane, Italijani so se pripravljali na okupacijo Adalije, a Zidružene antantne sile so se polastile Carigrada. Na vzhodu so vpadali v deželo vsi sosedje — in nikjer ni kdo našel odpora. Premagana dežela se je uklonila in sprejemala svoj fatum. Tedaj je zbral Kemal paša, eden izmed voditeljev mladoturškega pokreta, v Sivaci svoje prijatelje in se odločil sklicati v Angori (Turki ji pravijo Ankara) skupščino za narodno obrambo. Volitve so se vršile naglo in kmalu je bila organizacija razbitih sil turškega naroda tako izpeljana, da je mogla mladoturška vlada pod Kemalovim vodstvom začeti z vojaškimi operacijami proti najnevarnejšim vpadnikom v deželo: proti Grkom. Ta vojska je bila dolgotrajna in skozi tri leta ni mogla beležiti ne ena, ne druga stran kakega znatnejšega uspeha, dokler ni prišlo 1. 1922 do sijajne turške zmage pri Donlup Bunaru, kateri je sledila zmaga pri Fionkara Isari. Grki so začeli svoj umik in nazadnje so morali zapustiti Smirno, ki jo bila upepeljena, in maloazijsko obalo. Vojaka se je nehala b premirjem, sklenjenim med grškim poveljstvom in turškim vojskovodjo Ismet pašo v Mudaniji. Temu odličnemu vojaškemu uspehu so sledili tudi prvi diplomatski uspehi dotlej še neurejene države. Antanta je zapustila Carigrad in kmalu za tem so se- določile nove meje, ki so sicer dokaj zmanjšale nekdanje sultanovo carstvo, a so vendarle obsegale ves pristni turški teritorij: turški, pravim, no mohamedanski. Tako je zgodovina razsodila: razen pristnega turškega elementa ni v novi Turčiji skorajda nobenega drugega: vse, kar je skozi stoletja trpelo pod sultanovim jarmom, je doseglo svojo svobodo... in celo turško pleme samo se je rešilo le za ceno sultanata in kalifata. Dne 29. oktobra 1. 1923. je bila po veliki narodni skupščini v Angori proglašena turška republika in njen prvi predsednik je postal zaslužni Kemal paša. Abdul Ilamid V, poslednji turški car, je moral z vso svojo rodbino zapustiti turški teritorij, izvedena je bila ločitev države od kalifata in zatvorjene so bile verske šole in samostani; vsa verska organizacija, ki je poprej bila tako rekoč duša državno organizacije, je bila razdrta. Nekaj skorajda neverjetnega se je zgodilo: Republika je turškemu plemenu odvzela, kar je bilo od njega nerazdružno: mohamedansko veroizpoved. Turki so postali laičen narod. A reforme republikanske vlade se niso ustavile pri tem načelnem koraku. Pod načelom svobode, enakosti ... Pod tem za nas v Evropi že davno preživetim načelom, uveljavlja Kemal paša, turški Likurg in Peter Veliki,, svojo avtokratično diktaturo. Z dosledno reformatorsko in psihološko darovitostjo, s tvegano intransigenco, a kolektivnost množice dobro obvladajoč, se je ta makedonski lcmet in pogumni vojščak zagrizeno lotil iztrebljanja zunanjih znakov starega turškega življenja. Po odpra-vitvi sultanata in kalifata je ukinil tradicionalno pravoeodstvo šeriata ter posnel švicarski civilni eodex in italijanski kazenski zakonik. Zabranil je poligamijo. Nekega dne so izginili po vsej Turčiji na njegov ukaz fesi, najvidnejše znamenje moha-medanstva, edino, kar je na zunaj ločilo vernika od djaura. In nihče se ni zoperstavil ukazu. Zdaj hodijo Turki s klobukom ali čepico na glavi, le imani in hodže smejo še nositi turban. Zahtevati od pravovernega muslimana, da se pokrije z djaur-skim klobukom, je približno nekaj takega, kot čc bi angleški kralj zahteval, da hodijo vsi Angleži s čepicami z zvončki okrog. Komaj je bila la reforma dobro uveljavljena, je že mislil Kemal na drugo, važnejšo: na odpravo turške pisave. S prav tako kratkim in odločnim ukazom je vpeljal Kemal latinico in razen starih, dekorativnih napisov v mošejah in dragocenih listin v muzejih, danes ne najdeš po vsej Turčiji več javnega napisa v turški pisavi. Časopisi, table na prodajalnah, na tramvajih _ povsod v latinici! Dalje je vpeljal do tedaj po koranu prepovedano kiparsko in slikarsko umetnost v javno rabo. Njegov kip v bronu, ki ga je izdelal neki dunajski kipar, stoji na mramornatem podstavku na skrajni točki Seraila v Stambulu. Oblečen je v smoking in stoji razkoračen, mogočen v svoji trezni, trgovsko ueromantični pozi, zroč proti azijski obali in Marmarskemu morju. Prestolico je preselil v Angoro, v sredino nove dežele. — Tja so mu polagoma sledila vsa poslaništva in tam je utrdil ugled svoje republike. Velika nnrodna skupščina jo tam pridno pri delu in iz nekdanjega neznatnega mesteca je v nekaj letih postalo moderno mesto po amerikanskem vzorcu. A Carigrad? — Carigrad propada. Carigrad nuna prav za prav nobenega smisla več. Propada kot luka. ker je končno le še kot vmesna luka za Uprava ie v Kopitarjevi ul.ii.« čekovni račun: Llubllana Stev. I0.650 In 10.349 xa tnserale,SaralevoSl.7S63, Zonrefi it. 39.011, Praga in Dunal it. 24.797 Le dober Hrvat, Slovenec in Srb more biti dober Jugoslovan: to je edina prava podlaga naše države Izjava ministra dr. Siheniha Belgrad, 22. maja. Na vprašanje zastopnikov časopisja, kaj more redi o nagibih in pomenu svojega vstopa in vstopa svojili tovarišev v vlado generala Petra Živkoviča, je minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik izjavil tole: Rekonstrukcija kraljevske vlade je bila izvedena v smislu intencij manifesta Nj. Vel. kralja, pri čemer se je polagala važnost predvsem na stvarne in ne na osebne momente. Novi ministri bodo kot izraziti zastopniki hrvatskega seljaštva s svojim vstopom v kraljevsko vlado poglobili dosedanje delo pri izgradnji naše skupne države v duhu jugoslovanske misli, varujoč pri tem obstoječe tradicionalne narodne občutke in osobitosti. Obenem bodo dali pri rodnemu razvoju solidarnosti in notranje konsolidacije kompaktnost celote napram zunanjemu svetu. Srečno bodočnost je najvarneje graditi na zdravi prošlosti. Častna prošlost pa je najmočnejša prvina za izgradnjo državne skup- nosti. Ustvarjanje enotnega jugoslovanskega čutenja ne zahteva izločitve obstoječih tradicionalnih občutkov, ki so z največjimi žrtvami, ki jih lahko človek da, uprav privedli do te države. Ta ideja dobi svojo največjo moralno in stvarno osnovo z ohranjevanjem vrednot, ki so bile izročene s to tradicijo. Najnovejše obdobje naše državne politike, ki se naslanja na najširše sloje Srbov, Hrvatov in Slovencev, se izraža v pravi in resnični zavesti in v prvobitnem pomenu teh momentov, ki so dove-dli do ustanovitve in ki so postali jamstvo za konsolidacijo in obrambo naše narodne države.' Usodepolni eksperimenti z zapostavljanjem in teptanjem onega, kar je bilo tekom stoletij v najtežjih trenutkih preizkušeno, so s tem najnovejšim koralcom v smislu intencij manifesta Nj. Vel. kralja za vedno odstranjeni. Prepričanje, da šele dober Hrvat, Srb in Slovenec more biti ravno tako dober Jugoslovan, je edina solidna prvina za izgradnjo zdravega nacional- nega čutenja. To prepričanje je prišlo sedaj, kakor vidite, do ptjlnega izraza. Prepričani smo, da daje sele zavarovano in zajamčeno hrvatstvo, srbstvo in slovenstvo pravo podlago za izgradnjo ju-goslovanstva, ker šele te tri sestavine tvorijo jugoslovansko vsebino. Skupnost čustvovanja, ki sloni na dediščini, ki so jo Srbi, Hrvati in Slovenci zavestno in prostovoljno in kot skrbno varovano pridobitev prinesli v skupno zajednico, je najmočnejši temelj, ki varno pelje v državno edinstvo, in to ne samo napram zunanjemu svetu, temveč tudi v notranjem življenju in k polni zavesti skupne usode in medsebojne pripadnosti ter skupnega varstva nacionalnih interesov. Velika ideja manifesta z dne 6. januarja in pomembni akt z dne 3. oktobra lanskega leta sta našli v izvršeni rekonstrukciji najvažnejšo prvino za izgradnjo političnega pravca in za določitev smernic državne bodočnosti. V tem je vprav zgodovinska veljava tega koraka. Heimtvehrova želja po diktaturi bo propadla Vlada je trdno odločena razorožiti vse bojne organizacije Dunaj, 22. maja. n. Zastopniki Heimvvehra so zahtevali od zveznega kanclerja dr. Scho-bra, da dobi notranje ministrstvo njihov prvi voditelj dr. Steidle namesto načelnika Land-bunda Schumyja. Na nekem zborovanju Heim-vvehrovcev je izjavil predsednik Heimatbunda ing. Schimek: »Še nikdar ni bilo resnejšega trenutka. Valovi našega pokreta se dvigajo sedaj najvišje. (Klici: »Res je!«) Položaj je treba smatrati kcrt skrajno kritičen. (Klici: »Ostanimo trdni! Ne popuščati!«) Ali hočete razorožitev, Vas vprašam vse? (Klici: »Nikoli!«) To vprašanje je usodnega pomena. (Klici: »Rajši bojevati se na barikadah, kakor pustiti se razorožiti!«) Nikdar ne bomo prej izročili svojega orožja, dokler ne bo premagan marksizem, ter se ne strašimo niti začasne diktature.« V parlamentu so izjavili prisotni poslanci raznih strank, da se bo vsa akcija Heim-wehrovcev končala z blamažo, če bo zvezni kancler dr. Schober ostal trden. Zakon o razorožitvi bo sprejet, ker bo predvsem krščansko socijalna stranka kljub raznim obljubam gotovih svojih poslancev, ki pripadajo Heim-vvehru, uveljavila disciplino, kakor jo zahteva podkancler in vojni minister Vaugoin kot načelnik stranke. Tudi okolica zveiznega kanclerja samega je prepričana o svoji zmagi. Vaugoin bo brezpogojno kot podkancler zvest kanclerju. Smatra se za izključeno, da bi si Heimvvehrovci s silo prisvojili oblast. Govori se že, da hoče več vplivnih politikov, ki so nekdaj pripadali Heimvvehru, sporočiti tej organizaciji svoj izstop. Na današnjem ministrskem svetu je dobil dr. Schober pooblastilo, da vloži v parlamentu poostreni zakon o razorožitvi. Dr. Schober bo na jutrišnji seji narodnega sveta posebno povdarjal, da je eden izmed prvih pogojev za gospodarsko konsolidacijo in za investicijsko posojilo razorožitev in zagotovitev miru in reda. Dr. Schober bo pri tem označil zahteve Heimvvehrovcev za nesprejemljive, pri tem pa pripomnil, da se bodo ravno na oni poti, po kateri hoče iti vlada, izpolnile tudi želje, ki jih gojijo krogi, stoječi za Heimwehrom, t. j. ustvaritev predpogojev, da bodo razen legalnih vojaških formacij postale druge formacije nepotrebne. Smatra se za gotovo, da bo vladni načrt v parlamentu v bistvu sprejet ter da bo s tem heimvvehrovska akcija propadla. Najostrejše stališče proti Heimwehru je pokazal Landbund, ki je ustanovil lastno kmet-sko obrambo in s tem na Štajerskem nadkrilil moč Heimvvehra. Ravno desno radikalna fašistična tendenca, ki je prevladala v vodstvu Heimvvehra, je povzročila, da so se kmetje pridružili Landbundu. »Neuigkeits-Weltblaitt« izjavlja, da bo razorožitev postala zakon, bodisi s Heim-vvehrom ali pa brez Heimvvehra. Na preosno-vo kabineta ni misliti, posebno ker je krščansko socijalna stranka že lani 25. septembra, ko je hotel dr. Seipel pri sestavi dr. Schobrove vlade preskrbeli Heimvvehrovcem 2 ministrski mesti, bila proti temu. Pariz, 22. maja. AA. »Havas« poroča iz Ženeve, da je bila med švicarsko vlado in Društvom narodov včeraj podpisana pogodba o zgraditvi ra-dio-telegrafske postaje, ki bi, čc pride do vojne, prešla v izključno upravo Društva narodov. Ministra Neudorfer in Shvegel prispela Belgrad, 22. maja. AA. Danes ob 10.30 sta pred predsednikom ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generalom Petrom Ziv-kovičem položila prisego gg. Mirko Neudorler in dr. Ivo Shvegel, ministra brez listnice. Slovo Angjelinoviča od Prage Praga, 22. maja. z. Snoči je imelo akademsko društvo »Jugoslavije« svečano akademijo v čast poslaniku Berislavu Angjelinoviču, ki bo 28. maja zapustil Prago in odšel na novo službeno mesto. Na akademiji je bilo veliko število praškega meščanstva in naše kolonije. Pri tej priliki so bile razdeljene diplome častnim članom društva »Jugoslavije« županu dr. Karlu Baxi in dr. Angjelinoviču. Predsednik vlade general 2ivkovič je imenovan za člana dobrotnika. Dr. Angjelinovič je bil sprejet od predsednika republike Masaryka v oprostilno avdijenco. Zahvalil se mu je za fotografijo. Razgovor je trajal tri četrt ure. V 23 urah in pot iz Zagreba v Berlin Zagreb, 22. maja. z. Edo Funk, ki se jo sno® z avtomobilom odpeljal v Berlin, je ob pol devetih vozil skozi Maribor, pred deveto preko avstrijske meje, ob eni je bil na Dunaju, kjer se je mudil eno minuto. Po posebni vesti iz Berlina je tja pri spel ob pol šestih, torej pol ure pred napovedanim časom. Razprava proti Predavcu Zagreb, 22. maja. z. Danes se je nadaljeval? razprava proti Josipu Predavcu. Zaslišan je bil izvedenec, ki je razlagal, na kak način se je prikrivalo nevplačevatije delniške glavnice. Pri tej priliki je Predavec ugotovil, da je on že prišel v tak položaj, ki ga je prevzel od svojega prednika. Izvedenec je tolmačil, kako so posamezne zveze prevzele izplačevanje temeljne glavnice in kako so se vršila v banki nedovoljena vknjiženja. Črno morje pomemben. Zato je ludi Carigrad Ke-malu najmanj naklonjen. Res je, da je mesto sprejelo predsednika republike s pompom in svečanostim, a v srcih so carigrajski Turki užaljeni — pa ne le to, tudi v gospodarskem pogledu je mesto hudo prizadeto, kajti nov red mu je pač vzel ves pomen, ki ga je kot prestollca imelo, dal inu ni pa zato prav ničesar, ln kolikor bolj bo rasla Angora, toliko bolj bo Carigrad propadal. Mislili so na to, da bi iz Carigrada napravili turistovsko točko: Nekdanjo sultanovo palačo Yldiz na Top Haneu so uporabili kot mestni kasino za igralnico, plesišče in ntondeuo restavracijo. A vse to ne bo privlačno za tujce, dokler bodo vsi umetniški in zgodovinski zakladi mesta zanemarjeni, kakor so, dokler bo mesto 3amo — ki je oropano nekdanje slikovitosti — umazano in zoprno, a zlasti pa dokler sc bo moral resno učiti turškega jezika, kdor bo hotel razen s hotelskim portirjem in tremi policisti kaj govoriti. Le malo je namreč število ljudi, ki znajo poleg turščine še kak drug jezik ... A zdaj ima republikanska vlada vso drugačne skrbi, kot dobrobit Carigrada! Dober zaključek povojnih pogajanj z Grško, ki se vlečejo že leta in leta, ne da bi se pokazal kak uspeh, to je prvo. Drugo pa jo finančno vprašanje. Ekonomsko stanje sedanje turške republike jo žalostno. Izdatki so ogromni, in za kritje se vpe- ljujejo vedno novi davki, ki tlačijo prebivalstvo tako, da je že vse obuj>ano. Le s težavo se najde vsako leto ravnovesje budgeta. Pravkar je angor-ska skupščina sprejela budgetni predlog finančnega ministra Saradžoglu Šiikri beja. Iz poročil, ki jih prinašajo turški listi, posnemam sledeče podatke: Vsevkupni izdatki za 1. 1930. so preračunani na 222,604.023 turških lir, in sicer so za ca. 2 milijona višji od lanskih. Dohodki so preračunani na 42 milijonov iz direktnih in 180 milijonov iz indirekt-nih davkov. Lansko leto je blo vplačanih 95% od preračunanih davkov... Zanimivi so odstotki za posamezna ministrstva v novem državnem proračunu, katerih naj navedeni nekaj: vojska 29%, javna dela 14.85%, Delte Ottoinane 14.83%, pro-sveta 3.69%, kultus 0.75%... Tekoči državni dolg je cenjen na 60 milijonov turških lir. a po izjavi finančnega ministra bo ta dolg v resnici reduciran predvidoma na okroglo 20 milijonov. Prihodnji teden pričakujejo francoskega finančnega strokovnjaka Rista, ki bo pregledal finančno stanje države. Na njegovo mnenje je osredotočeno upanje finančnega ministra, da naide ugoden temelj za pogajanja z upniki tako zvane »Dette Ottomane«, temne pošasti, ki grozi državi s finančnim polomom... Navzlic temu žalostnemu finančnemu položaju pa je republikanska vojska naravnost vzorno adju-stiraua. Ogromno denarja so veljale nove unifor- me, novo orožje in sploh vsa organizacija številne armade, na katero se Kemal opira. Ogromno denarja je veljala nadalje organizacija »Turških ognjišč;', ki je v nekem oziru podobna skavtski organizaciji. Ogromno denarja je nazadnje veljala odprava staroturSkega značaja javnega življenja ter njega nadomestila z neprerešetanimi amerikansko-ovropskimi novotarijami. Skratka: Komatov ideal jc, ustvarili svobodomiselno republiko, ki bi bila kolikor moči podobna evropskemu civiliziranemu žlvlju. Vse pridobitve našo civilizacije šiloma uvaja in vzdržuje. Ubil iti ugonobil je Turka, da je ustvaril turško republiko A vse izgleda, da je mož nekoliko v zmoti. Kako naj postane vse to, kar naj Turk šiloma sprejme na ukaz, njegova prava lastnina, ko je vendar temelj, iz katerega je la civilizacija izšla, prav tislo, kar Turek najbolj sovraži: krščanstvo? Trebalo b: le še, da se na ukaz Kemala paše dado vsi Turki krstiti, pa bi bila reforma vsaj smiselno popolna. A tako? Tako utegne postati nestvor, ki bo vseboval vse elemente nove revolucije, kakor nestvor reforme Petra Velikega, ki je prav tako rezal brade kakor snemal Kemal turbane z glav in — seveda to sem pozabil povedati: ženskam krinke z obličja. — A zdaj so časi hitrejši in posledice se utegnejo pokazati hitreje nego v carski Rusiji... Istaubul, IU. maja U'3U i. Katalonija dobi nazaj avtonomijo Španija ostane v vsakem konfliktu nevhalna Madrid, 22. maja. x. Kralj je s svojo rodbino 20. t. m. odpotoval v Barcelono. Navdušene manifestacije, katere mu je priredilo na kolodvoru madridsko prebivalstvo, se zdi, da dokazujejo, da so imeli vehementni napadi republikancev, ki niso prizanašali uiti osebnemu življenju kralja, ravno nasprotni učinek nego jo bil nameravan. Mogoče je ravno ta okolnost simpatije do kralja in njegove populariteto v širokih slojih le poglobila. Ovaciji je bil deležen tudi bolehui prestolonaslednik princ Asturski. ki ga je bil gospod Unamuno tudi na skrajno nizek način vlekel v javno debato o prestolu, in 78 letna infantinja Izabela, kraljeva teta, ki je odnekdaj zelo priljubljena. Kar pa razen neomajanega monarhističnega razpoloženja širokih slojev politike posebno zanima, to je okolnost, da se kralj poda v Barcelono, kjer mu župani vseh katalonskih mest priredijo svečan banket. To dejstvo se splošno smatra kot dokaz naklonjenosti, ki ga hoče podati kralj Alfonz prebivalstvu Katatanije, ki je živela z rajnim diktatorjem Primo de It i vera v skrajno sovražnih odno-šajih. Znano je namreč, da je bivši diktator prepovedal rabo katalanščine v vseh uradih in da je uvl inomijo Katatanije popoluoma zatrl. Kralj Alfonz je pa zdaj po nasvetu generala Borenguera obljubil, da sc bo katalanščina v javnih uradih zopet dovolila poleg španščine. Nova vlada ho zopet dovolila, da se izobeša katalonska zastava. To pa ni glavna stvar, ampak se katalanski krogi, katerim stoji sedaj na čelu barcelonski nadžttpnn grof Guolt. ki je obenem španski grande in velik kraljev prijatelj, j>rizadovajo, da bi se vrnila pruvinrialnu avtonomija vseh štirih katalonskih provinc, tako zvani .Mankoiuitad, to je katalanski deželni zbor. Zelo verjetno je, da bo kralj oziroma vlada generala lierenguera, ki je tudi esebno Katalancem naklonjen, v to privolila, posebno zato. da bi se s tem obbrezuspe^ila agitacija separatistov j>od vodstvom v Belgiji bivajočega bivšega polkovnika Mncio, ki dela na popolni ločitvi Katalanije od Španije, in drugič, ker jo republičanstvo v Španiji nevarno samo v slučaju, če bi našlo opore v Kalalaniji. Ker namerava kralj po 14 dnevnem bivanju v Barceloni zopet kakor vsako lelo odpotovati v Anglijo, se to smatra kot dokaz, da so se politične razmere popolnoma umirile in da monarhija nikakor ni v nevarnosti. Zaradi mednarodne važnosti je treba omeniti še eno zadevo. Nasprotniki režima so bili raznesli vest, da je rajni Primo de Ilivera sklenil z Italijo taj»io jiogodbo, da Španija v slučaju vojne med Italijo iu Francosko nc bo dala Italiji samo na' raz-jiolago svoja pristanišča, ampak ji za koncesije v .Maroku tudi s svojim vojnim brodovjem aktivno pomagala. Ta stvar je javnost tako razburila, da se je Rim čutil dolžnega, da omenjeno vest na naj-ostrejšt način demantira, in v resnici bivši diktator ni z Italijo sklenil take jiogodbe. Nastala |ia je ta vest zaradi tega, ker so se v letih 1925. in 1926. vršila pogajanja med Primo do Rivera iu takratnim italijanskim državnim pod tajnikom marchese Pau-luecl, ki so privedla do podpisa navadnega prijateljskega in arbitražnega pakta Pa četudi bi bil rajni diktator razen te pogodbe sklenil kako tajno klavzulo, bi ji sedanja vlada ne priznala nobene veljave. Pri tej priliki je treba poudariti, da vsp španske stranke brez izjeme, monarhislične in republikanske, desničarske in levičarske, katoliške in svobodomiselne, trdno stojijo na stališču, da mora ostati Španija v kakršnemkoli konfliktu v območju Sredozemskega morja brezpogojno popolnoma nevtralna. To sleeli pa ludi iz tradicionalnega anglo-filskega kurza Španije v vseh zunanjih zadevah. Spomenica delavskih organizacij o odnošaiih med peslodajalcem in delavcem. Belgrad. 22. maja. u. Zastopniki delavskih organizacij so trgovinskemu ministru izročili posebno spomenico, v kateri odgovarjajo in stavljajo predloge k načrtu zakona o radnjahe. Predvsem zahtevajo delavsko organizacije, da se kot pomožno osebje v smislu tega zakona morejo smatrati tudi kmetski delavci in delavci lesne industrije, delavci državnih podjetij, nionojiola in regalov, kakor tudi ostalo delavstvo iu pomožno osebje, čigar položaj ni urejen s posebnim zakonom. Uledo izplačila delavskega zaslužka zahtevajo delavske organizacije, naj se nagrade ozir. plače pomožnemu osebju, ki dela za dnino, izplačujejo tedensko in sicer v četrtek. Delavski odnošaji med posloelajaleem in delavcem naj bi bili urejeni takole: Za osebe, ki delajo za mesečno plačo, se odpoveduje obojestransko na tri mesece naprej. Pri mezdi, za katere se dela na uro, za dnevno mezdo ali na akord, naj se odjioveeluje 15 dni naprej. Gle-de vajencev so delavske organizacije mnenja, da je potrebno maksimalno učno dobo pri obrtih znižati od štiri na tri leta. Skrb in nadzorstvo glede učencev in vajencev naj se poveri delavskim zbornicam in drugim delavskim in pomočniškim organizacijam, ne pa organizacijam fioslodajalcev. V izpraševainih komisijah naj se del. zbornicam prizna isto število zastopnikov, kakor jih , imajo poslodajalci. V šolskih odborih naj bodo zastopane tudi delavske zbornice in delavske strokovne organizacije z enakim številom kakor jmisIo-dajalci. Gledo prisilnih strokovnih organizacij po-slodajalcev kakor ludi glede prisilnega sodelovanja s pomočniškim osebjem so delavske organizacije na stališču, da naj kot jrrisilne organizacije poslodajal-cev z oficielnim značajem ostanejo samo zbornice, vse druge organizacije pa naj imajo značaj svobodnih in prostovoljnih organizacij. Delavske organizacije so posebno odločno proti vsakemu poskusu, da se pomočniško osebje prisili na to, da sodeluje z združenji peslodajalcev, in zahtevajo pojrolnoma enako svobodo samostojnega združevanja za pomočniško osebje, kakor jo je tudi doslej uživalo. Belgrajski proces Belgrad, 22. maja. u. Na današnji razpravi So bili najprej zaslišani izvedenci, ki jim je bilo poverjeno preiskovanje rokopisov posameznih obtožencev, radi pisem, ki so jih pisali obtoženci v zaporu v svrho enotnega zagovora. Izvedenci st) ugotovili, da so ta pisma pisali Bernardič, Mocnaj in Veselic. Zasliševanje treh izvedencev je bilo zelo dolgotrajno. Nato so se šc čitali nekateri dokazilni dokumenti, ter curricula vitae obtožencev. Vsi predlogi odvetnikov, ki so jih bili včeraj stavili, so bili odklonjeni. S tem je dokončano v glavnem dokazilno postopanje in bo jutri najbrže govoril državni tožitelj. Obsojeni tihotapci Belgrad. 22. maja. AA. Meseca decembra prošlega leta je bilo utihotajiljeno v Belgradu blaga, ki bi zanj znašala carina 304.240 Din. Malver-zacijo so pravočasno odkrili ter izvedli postopek proti bivšemu carinskemu posredniku Aleksandru Okejskovu, Vujiču, trgovcu Mahmudu Skremderu, Safitu, Jurlicu, kavarnarju Blažu Bobiču, Vaseljku Markoviču, cariniku Mirku Niškovičiv cariniku Dušanu Atanaskoviču in cariniku Jovanu Maslo-viču. Zdaj je bil proti njim izvršen jiostopek ter so bili obsojeni vsak na 3,042.400 Din globe v srebru. Ker se je pri preiskavi ugotovilo, da so se pregrešili tudi proti kazenskemu zakonu, pogl. 28, so carinska oblastva izročila stvar prvostopnemu sodišču v Belgradu. Sodišče je 19. t. 111. izreklo razsodbo, i>o kateri so Svetlik Markovič, Dušan Atanaskovič, Mirko Niškovič obsojeni vsak na dve leti strogega znporn in na izgubo državljanskih pravic za to dobo. Proti ostalim se sodni postojiek nadaljuje, dokler se ne doseže, koliko so napravili škode. Trije poskusi samomora v Zagrebu Zagreb, 22. maja. z. Današnji dan so bih v Zagrebu zabeleženi trije samoumori. 17 letna delavka Dragica NežiC je spila 2 del oetove kisline. V Zelengaju so našli šoferja Mirka Giuriča, lastnika avtotaksija. s prerezanimi žilami. Ko so ga našli, mu je /e skoraj vsa kri odtekla. Nadalje je poizkusil samotinior čevljarski jvnnočnik Štefan Mlakar. S čevljarskim nožem si je prerezal desno stran vratu, obenem pa si ga je zabodel tudi v levo stran prsi. Vse tri samomorilne kandidate so pripeljali v bolnišnico. ^ Trgovinska pogajanja z Avstrijo Pogajanja v glavnem končana — Skoro v vseh točkah dosežen za nas ugoden sporrszum Belgrad, 22. maja. in. Glede pogajanj za spremembo carinskih tarifov v trgovinski pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo, ki se vrše na Dunaju, smo dobili ua merodajnem mestu zagotovilo, tla so ta pogajanja v glavnem že končana. Pogajanja so potekla zelo zadovoljivo in je na obeh straneh mnogo dobre volje iu obojestranskega razumevanja. Avstrijski delegati so zelo popustljivi v prvotnih zahtevah dunajske vlade, ki jc, kakor znano, predvsem občutno zvišala uvozno carino za vse agrarne pro- izvotle v smislu politike zaščite domačega kmetijstva. Na drugi strani pa smo ravno teh proizvodov največ izvažali in bi nam sprejetje prvotnih avstrijskih predlogov prineslo občutno škodo, ki bi prav nepovoljno delovala na našo trgovsko bilanco. Doslej je sporazum v vseh točkah dosežen in je ta kompromis za nas ugoden. Dosežen še ni edino glede pšenice in jišetiične moke, ker obe strani vztrajata pri svojih predlogih. Kritičen potožaj delavske vlade Londou, 22. maja. n. Ko se je v angleški zgornji zbornici razpravljalo o neugodnem položaju industrije iu poljedelstva ter naraščajoči brezposelnosti, je bil s 103 : 25 glasovom sprejet predlog konservativcev glede politike zaščitne carine, glede odredb proti dumpingu in gospodarske združitve v angleškem imperiju, potem ko je.bil odklonjen dodatni predlog, da bi se sestala skupna konferenca treh strank v svrho [»svetovanja in političnih odredb. V poslanski zbornici pa je bila z 248:116 glasovom odklonjena formalna nezaupnica, ki jo je predlagala konservativna stranka v razpravi o proračunu jjoljedelskega ministrstva. Listi smatrajo, da je političen položaj postal skrajno kritičen z ozirom na napoved sira Osvalda Mosleya, da bo na današnji seji delavske stranke vložil predlog nezaupnice proti vladni politiki glede brezposelnosti ter da bo zahteval drugačno po- litiko. Tudi konservativci nameravajo prihodnji teden vložiti predlog nezaupnice proti vladi. Voditelji konservativcev zaiitevajo, ker so nezadovoljni z londonskim mornariškim dogovorom, da se sestavi v poslanski zbornici poseben odbor, ki naj prouči dogovor. London. 22. maja. AA. Poseben odbor vlado je sklican za nocoj, dn razpravlja o resnem položaju jio demisiji Oswalda Mosleya, ki bo predložil svojo resolucijo kasneje tudi delavski stranki. V resoluciji se izraža vladi nezaupnica radi njene politike v vprašanju brezjioselnosti. London, 22. maja. AA. Spodnja zbornica jc z veliko večino zavrnila predlog konservativnih poslancev, naj se znižajo krediti za poljedelstvo. B.-.ldwin, Chamberlain in Churchill so stavili predlog, naj se imenuje poseben odbor, da prouči tristransko pomorsko pogodbo. 99 Evropske gosi so zagagale a Rim, 22. maja. AA. . Agencija Štefani«; poroča: O priliki svečane predaje umetniško izdelane zapovedniške palice, ki so jo predsedniku vlade izročili italijanski težki invalidi ob velikih manifestacijah množic in v prisotnosti članov vlade, je imel Mussolini govor, v katerem je dejal, da smatra težke invalide za svoje najdražje brate, ter dodal: >Moja govora, ki sem ju imel v Li-vornu in v Firenzi, sta Imela velike posledice, ker so začele naga t i vse gosi v raznih evropskih državah. Nikoli se še ni tako jasno pokazalo licenier-stvo. Izgleda, kakor da obstojajo edino v Italiji letala in da imajo drugod papirnate zmaje, da ima Za solidarnost Evrope L) on. 22. maja. A A. Herriot je izjavil, da soglaša z Briandovim načrtom o zvezi evropskih držav in da je pripravljen sodelovati pri uresničenju te misli. Berlin, 22. maja. AA. sGermania« komentira Brianuovo spomenico in veli. du .je izpraznitev Porenja začetek nove dobe v odnošajih med Francijo in Nemžijo. Solidarnost evropskih držav je odvisna od dobrih odnoSajev med Francijo in Nemčijo, Izjava Loucherfa Praga, 22. maja. n. Louchcr jc danes i/. Fra-ge odpotoval v Bukarešt, Pred odhodom je podal zastopnikom čeških listov izjavo, v kateri se brani proti očitkom, ki so izšli proti njemu v nekaterih čeških listih, češ, da hoče ukazovati v češkoslovaški. Izjavil je: . Kot podpredsednik gospodarskega odbora Društva narodov sem porabil priliko, da so prepričam o gospodarskem položaju jiosamez-nih držav. Vtis, ki sem ga prejel dosedaj, mi je povzročil dokaj pesimistično naziranje in potrjuje moje mnenje, da je Briandov memorandum prišel v pravem času. Pri tej priliki sein tudi slišal, da sc nam Francozom očita, da iščemo gospodarsko ali politično hegemonijo. Predpostavljam, da noben pameten Čeh ue more verjeli, da bi mogla pri katerikoli francoski vladi nastati laka misel. Naš gospodarski položaj bi nam ne dovolil, brigati se za to, kar se godi drugod, vendar se pečamo s tem iz čustva solidarnosti. Mi ne zasleelu-jemo nobenega drugega cilja kakor utrditev miru v taki organizaciji, v kateri bi bila zavarovana svoboda in pravica vsakega naroda.« Duunjska vremenska napoved. Še nekoliko bolj toplo, v severnih Alpah sicer malo i/.premeni be, v južnih Alpah pa najbrže bolj oblačno. edino Italija lopove, ostali svet j>a le gizdalinske palčice, da ima samo Italija vojašnice, drugod pa da imajo lepe, široke stavbe za zabavo in kratek čas, da ima samo Italija vojne ladje in vojno mornarico, drugod pa imajo baje samo ribiške ladjo ali ladje za zabavo. Vi veste, ela je dejansko čisto drugače in da je nepojmljivo, da bi samo Italija izvršila razorožitev, medtem ko se ostale države oborožujejo. Vi sle mi dali to palico, kot palico zapovedništva, jaz pa boni smatral to jia-lico za palico pokoravali ja duhu zmage in volji domovine.- Mussolinijcv govor so vsi navzoči toplo odobravali. Bambusove patzce imajo besedo London, 22. maja. u. Po zadnjih vesteh je bilo pri spopadih v Darasani ranjenih 630 ljudi, ki pa so skoro večinoma dobili samo tam običajne udarce z dolgimi bambusovimi palicami. Ker se je vlada bala, da bo prišlo še do nadaljnjih spopadov, je bilo včeraj zvečer odposlanih iz Bombaya v Darasano še 400 vojakov indijskih čet, katerim bodo danes sledili še nadaljnji transporti. V Mašulipataniu, severno od Madrasa, je morala včeraj policija rabiti strelno orožje, da prepreči denionslra-j cije, pri čemer je bilo več oseb deloma težko ! ranjenih. Svel vseindijske muslimanske zve~e ' v Bonibayu je včeraj v sprejeti resoluciji ugo-| lovil, da je težko brzdati muslimane v Indiji, če se ne bodo izpolnile upravičene zahteve Arabcev v Palestini. Kritičen položaj nemških financ Berlin. 22. maja. n. Nemške državne finance so radi težkega gospodarskega jioložaja in velike brezposelnosti v kritičnem položaju, ker so tudi davčni dohodki manjši. Računa se s tem, da bodo v tekočem proračunskem letu predvideni dohodki za 500 milijonov mark manjši. Za zavarovanje proti brezposelnosti nameravajo zvišati prispevke za približno eno tretjino, daljo natneravnjo zvišati davke in odrediti morda enkratno žrtvovanje s strani stalno plačanih nameščencev višjih kategorij. Program vlade, s katerim jo hotela jiotom znižanja davkov v prihodnjem proračunu olajšali gospodarstvo, je rudi takega položaja postal popolnoma dvomljiv. Pariz, 22. nin|a. AA Tuniški Bey bo prisostvoval veliki reviji £ct 14, julija. ti Zeppelin" pristal v Pernambucu Pcrnanihuco, 22. maja. u. Zrakoplov :;Grof Zeppelin« je ob 22. srednjeevropskega časa preletel ocean in pristal na letališču v Pernambucu. Na letališču so se zbrale velike množice ljudi, ki so prihod zrakoplova burno pozdravljale. Zrakoplov RiOO leti London, 22. maja. A A. Snoči je zapustil Car» dington zrakoplov R 100 za poizkusni polet j>red odhodom v Kanado. Zrakoplov je letel nad Londonom, Pozneje je krenil proti Severnemu morju in krlžarll nad vzhodno obalo vso noč. Davi ob 11 so ga opazili nad Leedsotn. Zrakoplov je sedaj že 18 ur v zraku in ima posadke 40 oseb iu 23 potnikov, vštevši letalskega jjodtajnika Montagueja. London, 22. maja. AA. Zrakoplov R100 je pristal v Cardingtonu jio srečnem 24 urnem poletu. Miss Johnson nadaljuje polet London, 22. maja. AA. Davi je miss Johnson nadaljevala polet v Avstralijo iz Surabaje na otoku Java v Atainbujo. Ta pot je dolga 750 milj. Ce bo šlo vse po sreči, bo preletela ostalih 500 milj do Port Darvvina v Avstraliji jutri, kjer jo čaka velik sprejem. Brzojavila je svojim sorodnikom v Angliji, naj ne bodo v skrbeh in da se jiazi. Francija da Siriji avtonomija Pariz, 22. maja. AA. Visoki komisar za Sirijo jc razglasil besedilo ustavne organizacije sirijske države pod franc. mandatom. Ti zakoni obsegajo: 1. Ustavo libanonske republike, ki je v veljavi od maja 1927. 2. Ustavo sirijske države, v soglasju z best> dilom ustavotvorne skupščine, ki jc zasedala junija in julija 1928. z dopolnili o pravicah in dolžnostih mandatarske države. 3. Organično uredbo o ozemlju okolu Alexan-drette s specijalnim režimom v okvirju mednarodnih obvez. 4. Organski statut vlade v Diebel Abd el Azisu, ki uvaja avtonomijo v zmislu mandata in želj prebivalstva. 5. Organsko ureditev skupnih interesov in na* čin sodelovanja med posameznimi vladami in man-datarsko državo. Vsi ti statuti odgovarjajo temle načelom: 1. Liberalna ureditev mandatarski državi podrejenih ozemelj. 2. Solidarnost med temi ozemlji. Ti ustavni statuti bodo predloženi Svetu Društva narodov. Te ustavne določbe se bodo smele iz-preminjati bodisi po predvideni ustavni poti, bodisi s pogodbo z mandatarsko državo ali pa s pogodbami med zainteresiranimi vladami pod pokroviteljstvom mandatarske države. Ruski dolg Angliji London, 22. maja. AA. Na tozadevno vpra« šanje v spodnji zbornici je zakladni minister Sno\vden izjavil, da dolguje ruska vlada Angliji 000 milijonov funtov šterliugov. Doslej ni stavila sovjetska vlada glede fundiranja tega dolga nika-kih predlogov. O tem vprašanju bodo razpravljali na pogajanjih s sovjetsko vlado, ki bodo v kratkem. V svetovni vojni je angleška vlada posodila Rusiji denar po 5%, kar znaša letno 45 milijonov funtov obresti, ki jih morajo plačati davkoplačevalci. Čangkajšek zmaguje? Šanghaj, 22. maja. A A. Čangkajšek. šef nan-kinške vlade, jo baje po večdnevnem obleganju zavzel trdnjavo Koueitch na meji Honana. Alpine Montangesell-schaSt Dunaj, 22. maja. n. Največje avstrijsko industrijsko podjetje Alpine Montangesellschaft, katere večina je v rokah družbe Vereinigte Slahhverke, Diisseldorf, bo za leto 1929. zopet razdelila dividendo na delniško glavnico 60,000.000 šilingov. Odpisi se bodo od 8.1 zvišali na 10.1 milijonov šilingov. Parnih gori Pariz, 22. maja. u. Potniški parnik Asiac, ki vozi 1500 muslimanskih romarjev iz Meke. gori od včeraj zvečer na Rdečem morju. Koliko romarjev je poslalo žrtev požara ali utonilo, še ni znano. Parnik, ki obsega 5890 ton, je pripeljal v Džedo, pristanišče Meke, 1500 arabskih romarjev, kjer jih je izkrcal. Drobne vesti Belgrad, 22. maja. ni. Kakor poročajo iz Niša, je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco trgovinskega ministra dr. Demetroviča, za njim pa zunanjega ministra dr. Vojo Marlnkovtča. Belgrad, 22. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja je bil na predlog ministra trgovine in industrije v soglusju s predsednikom ministrskega sveta vpokojen načelnik ministrstva zn trgovino in industrijo dr. Milorad Zedič, Berlin, 22. maja. AA. Minister zn narodno obrambo Groner je tekom razprave o proračunu v parlamentu zanikal, da bi se Nemčija oboro-I ževala. Jeruzalem, 22. maja. AA. Židovsko prebivalstvo je izvedlo enodnevno stavko, da protestira proti začasni ustavitvi priseljevanja. Pariz, 22, maja. AA. V načrtu novih gradenj za pomorsko mornarico sta dva velika brzopar- !nika, ki bosta vozila med Francijo in AIHrjem. Pariz, 22. maja. AA. »Havas« poroča iz Ankare, da bo turški minister notranjih zadev otvoril mednarodni turistični kongres, ki začne zasedati J 31. maja v Carigradu, Priprave za vseslovanshi gasilski kongres iz razgovora s predsednikom želez, odseka gosp. Zupanom Ljubljana, 22. maja. Vseslovanski gasilski kongres v prvih dnevih meseca avgusta bo najpomembnejši letošnji dogodek v Ljubljani. Datum kongresa se naglo bliža in kar naenkrat se bo znaSla Ljubljana sredi vsega kongresnega vrveža. Da naša javnost dobi Gospod Franc Zupan. nekoliko vpogleda v vse mrzlične priprave za ta kongres in izpopolni svojo predstavo o kongresu samem, smo. so obrnili na predsednika enega najvažnejših odsekov pripravljalnega odbora, železniškega odseka, g. Franca Zupana. G. Zupan je načelnik ljubljanske gasilske župe in načelnik gasilskega društva v Mostah. Rade volje se je odzval g. Zupan naši prošnji in nam v razgovoru pojasnil: »Sredi februarja so se na zborovanju kongresnih delegatov in zveznem občnem zboru osnovali poleg pripravljalnega odbora, katerega predsedstvo je prevzel g. Rihard Engelsberrjcr iz Krškega, osnovali tudi posamezni odseki, 12 po številu. Predsedstvo železniškega odseka sem prevzel jaz. Odsek je pričel živahno delati in je že dosegel znatne uspehe. Obrnili smo se na posamezne države s prošnjo za vozne olajšave, to je za polovično vožnjo za udeležence kongresa. V Jugoslaviji smo dosegli 50% popust na železnicah in sicer za vse, za gasilce same in člane njihovih družin. Sedaj smo vložili prošnjo, da dovoli ministrstvo gasilcem v kroju 75% popust na vseh železnicah. Na- , prosili smo tudi avstrijske zvezne železnice, naj nam dovolijo 50% popust za prevoz predmetov, namenjenih za gasilsko razstavo. Ta prošnja je bila ugodno rešena, prav tako enaka prošnja na češkoslovaško železniško ministrstvo. V isti zadevi smo se obrnili tudi na našo vlado, vendar pa prošnja še ni rečena. »Jadransko plovidbo« na Sušaku smo prosili, naj dovoli izletnikom z gasilskega kongresa polovično vožnjo, čemur je družba ugodila. Danes smo poslali enako prošnjo tudi »Dubrovački plovidbi«. Delo za prevoz vse ogromne množice udeležencev kongresa je že sedaj veliko. Čehi so so že prijavili za dva posebna vlaka in sedaj se pri-glašajo že za tretjega. Na Češko sem že poslal 15'X) kongresnih legitimacij. Iz južnih krajev države pa se je in dosedaj prijavilo nad (5000 udeležencev. Skupno računam, da bo na kongres prišlo z železnico okoli 30.000 gasilcev in članov njihovih družin. Po kongresu bomo organizirali velike izlete udeležencev na Gorenjsko, na Dolenjsko in na morje. Popust na železnicah velja za inozemce od 31. julija do 31. avgusta, za naše državljane pa od 25. julija do 10. avgusta. Mofam reči, da nam gre železniška uprava zelo na roko. Posebno vneto mi pomaga postaje-načelnik g. L u d v i k, kije član našega odseka. Pomaga zlasti s svojim znanjem češčine in pa poznavanjem železniških tarif. Naš odsek šteje 9 članov, vsi pa bodo imeli polne roke dela. Pred kongresom bomo morali organizirati dve pisarni — saj ne bo malenkost potrditi in podpisati najmanj 25.000 legitimacij. Najhujši dan bo pač v soboto, dne 2. avgusta, to je dan pred glavnim kongresnim dnevom. Pa že sedaj je vse polno dela s prošnjami na vse mogoče direkcije, paroplovne družbe, z vao ogromno korespondenco, ki jo je treba opraviti. Vendar sem si pa svest, da bo šlo vse gladko in v najpopolnejšem redu. Udeleženci kongresa bodo potovali hitro in udobno in odsek more obljubiti, da ne bodo naleteli nikjer, ne na meji in ne med vožnjo po naši državi, na nikake znatne ovire. Toliko, kolikor moremo ljudje pač obljubiti in izpolniti, toliko bomo tudi storili. S strani železniških oblasti nam je obljubljeno, da bo poskrbljeno povsod za največji red. Pa tudi železniško osebje bo pravočasno obveščeno o legitimacijah in o vseh potrebnih odredbah ter o ugodnostih, ki jih bodo imeli udeleženci kongresa. Tako bo preskrbljeno vse, da se bo vseslovanski gasilski kongres vršil v Ljubljani v največjem sijaju.« Protituberkulozne lige potrebne V pretežni večini naših mest, trgov in podeželskih občin je bila z veseljem in polnim razumevanjem stvari sprejeta vest o ustanovitvi Osrednje Erotituberkulozne lige v Ljubljani, ki naj bo vodil-a zveza po vsej banovini posejanih samostojnih krajevnih lig. Z ljubeznijo so lokalni činitelji pričeli s pripravljalnimi deli, zavedajoč se važnosti problema v vsej njegovi celoti in grozoti. V vseh večjih krajih in tudi že po manjših občinah so ustanovljeni pripravljalni odbori. V nekaterih krajih pa misel sistematično in samostojno organiziranega boja proti jetiki še ni dobila navdušenega razumevanja, češ, da je društev že preveč in v vseh društvih delujejo ene in iste osebe. To je resnica samo delno, kajti društev, to je organiziranega narodnega življenja ni nikdar preveč. Težko pa je, ako morajo v vseh društvih delovati ene in iste osebe. To dejstvo pa ne sme ovirati intenzivnega stremljenja, da se ustanovi še posebno protituberkulozno društvo. Tako društvo je zlasti za nekatere kraje najpotrebnejše in socialno najbolj utemeljeno. Ako so obstoječa društva ovira, potem bi bilo marsikje prav, da vsa društva likvidirajo in da se vse sile strnejo v eno samo društvo, ki bi imelo v svojem programu le boj proti jetiki. Posredno delujejo v intencijah protituberkulozne lige vsa humanitarna in dobrodelna društva, vse športne in telovadne organizacije, na kratko vsa udruženja, ki lajšajo gorje ali ki utrjujejo zdravje in odpornost posameznika. Toda ta posredna akcija ne zadošča, treba je direktnih ukrepov. Paralelne, druga od druge popolnoma neodvisne posredne akcije v borbi proti jetiki ne prinašajo efekta. V borbi proti jetiki je treba strnjenosti sistema, organične enotnosti, združevanj sil in sredstev na eni in isti poti. Kaj pomaga, ako športno društvo utrjuje fizično zdravje svojih članov, na jetiki obolelemu članu pa ne more pomagati in svetovati, ne more preprečiti okuženja okolici. To more storiti le za to kvalificirano društvo. Žensko društvo more na jetiki ob*leli ženi (posamezni, od slučaja do slučaja) z malo podporo trfnutno morda malo pomagati, preko tega pa njegovo protituberkulozno udejstvo-vanje ne gre. Nihče ne ve. kje in zakaj se je žena okužila, ni sredstev za izolacijo olrok, društvo nima možnosti študirati problema mezd in prehrane delavčeve žene, nima zadostne avtoritete in kvalifikacije, da bi izsledilo vsa ležišča bacilov itd. Kaj nain pomaga, ako bi eno ali drugo društvo gmotno podpiralo vse na jetiki bolne svoje člane, pri tem pa bi ničesar ne storilo n. pr. za desinfekcijo stanovanj, za ločitev bolnih in zdravih. Važno sredstvo v borbi proti jetiki je poučevanje ljudstva o jetiki, o varovanju pred njo, o zdravljenju, o preprečenju nadaljnjega okuženja itd. Malo je društev, ldobnih potujočih družb s skupnim seznamkom osebe, nastanjene v teh podjetjih. Upravitelji hotelov, prenočišč, penzij, krčem in podobnih obratovalnic morajo prijaviti in odjaviti v 12 urah vse. ki se nastanijo pri njih, in sicer državljane kraljevine z enim izvodom, inozemce pu s |x> dvemn izvodomii. Take prijave veljajo največ za fiO dni: po tem roku se imajo obnoviti, če ni odjave. Ti upravitelji morajo točno voditi evidenčno knjigo o stanovalcih, v katero vpisujejo zaporedoma vse osebe, ki se nastanijo pri njih Ta knjiga jc policijskim orgunom na razpolago za vpogled. Hruniti se mora pet let od |>oslednjcgu vpisa. V krajih, ki pripadajo vaškim občinam, se prijavljajo in odjavljajo samo one osebe, ki niso stalni prebivalci teh krajev, ali ki niso državljani kraljevine. Za neizvršeno prijavo ali odjavo so odgovorni oni. ki morajo po tej uredbi prijavo al' odjavo predložiti; za točnost podatkov o stanovalcu pa je odgovoren dotični stanovalec. Kdor prekrši predpise te uredbe, se kaznuje v denarju od 10 do 500 dinarjev, če [>a nc jplnčtt denarne kazni v določenem roku, sc kaznuje z zanorom od I do 10 dni. Kazni izrek«? krajevno policijsko oblastvo odnosno okrajni načelnik. Mor si mi nabaviti aluminijasto, emajlirann sivo ali modro kuhinjske posodo, naj sc pred nakupom iste obrne na tvrdko z železnino STANKO FlORJANtlC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 Točna in solidna postrežbal Janko Mlakar: S pota v Sveto deželo u. 10. maja 1030. Ko smo zavili iz Kotorskega zaliva na prosto morje, je privihral zu nami z Lovčena oblak, sc izlil nad ladijo in v hipu spraznil vse odprte krove. Zabavno je bilo gledoti, kuko so potniki hiteli sebe in stole reševati pred mokrim Lovčenovim slovesom. Za nami so sc kopičili oblaki v velikansko sivo zaveso, mi pa smo pluli solncu nasproti. V sredo zjutraj sem vstal ob solnčncni vzhodu. Nu purniku nas jc več duhovnikov in tako se začno maše žc ob štirih. Mnšujeino v obeh kudilnih salonih, katere začno pospravljati ob pol šestih. Do takrat morajo že vsi od-maševati. Seveda nc pridemo vsi na vrsto. Ko sem prišel na krov, smo pluli žc ob obrežju otoka Krfa. Kmalu po sedmih je Olivia vrgla sidra in šli smo na suho. Mesto Krf (Corfu), pred katerim smo sc zasidrali, ima precej burno zgodovino. O tem pričajo zlasti mogočne utrdbe, ki so ga svoje dni varovale pred sovražnimi napadi. Dandanes so seveda brez vsakega pomena. Otok je jako lep in kolikor setn ga videl, ves poraščen z gozdovi samih oljk Podnebje je zelo milo in zdravo. Snega sploh ne poznajo tu. Medtem, ko pri nas krompir niti iz zemlje ni pogledal, ga tu žc kopljejo in odvužajo na ladjo. Ko sem prišel v inesto, sem bil ruzočarun. Človek bi pričakoval, da stoje sredi palme, pomaranče, oljke, mogočni hoteli in lepe vile. pa se zastonj oziraš po vsem tem. Celo hotel jKoii-stuntinopek je tak, da sino bili veseli, da nam ni bilo treba iskati prenočišča v njem. Ulice so večinoma ozke in nesnažne, ljudje pa zanemarjeni in leni, zlasti moški. Videl sem žene na cesti kamenje tolči, može pu okrog pristanišča postajati. Pogled z utrdbe, nu kateri stoji svetilnik, jc jako lep. Vidi se precejšen del otoka, morje, onstran pa albanske in grške gore. Popoldne smo sc odpeljali nu otok Vido, kjer smo obiskali grobove srbskih vojakov. Pokopališče dmn jako Icjk) lego. Uboge žrtve svetovne vojne so obrnjene prav proti albanskim goram, preko katerih so šle naravnost v smrt. Naj | ločiva jo v miru ... Nato smo se odpeljali z avtomobili na grad »Ahilleion«. Sezidati gu jc dala v grškem slogu cesarica Elizabeta. Imela jc jako dober okus, to se ji mora priznati. Pred vojno, ko so jnirkc skrbno gojili, jc moralo biti tu naravnost rajsko lepo. Zdaj seveda sc povsod pogreša skrbna lastnikova roka. Nazaj grede nas jc avtomobil peljal po lepi cesti ob obali, da sino videli otok Ponto-konisi, ki je dal slikarju Booklinu idejo za njegov znani sOtok mrtvih«. V 1 tik i nus zopet obsujejo prodajalci s pomarančami, vinom, želvami in razglednicami. Ker smo sc že dopoldne izšolali, smo zdaj že laže kupovali. Jemali so prav radi namesto dra- hem tudi naš denar. »Pomarančurji« pa niso (?) delali dosti razločka med kovačem in marko; kajti dobil si lahko 13 pomaranč za kovuča, medtem ko sem videl na ladji duino, ki je dala za deset pomaranč marko. Škoruj scui ji že hotel zaklicati z zgornjega krova, naj se ne pusti goljufati, pa sem se spomnil k sreči, du sem bil dopoldne tudi jaz opeharjen. Vsaka šola pač nekaj stane. Po večerji je Olivia odplnla dalje proti jugu. Dolgo, dolgo »ta sc še videla oba svetilnika, beli na utrdbi nad mestom in zeleni ob morju pod pokopališčem na otoku Vido, kjer si odpočivujo Srbi od dolgega pota čez nego-stoljubne albanske gore. Večna luč naj jim sveti... V četrtek so sc zopet pojavila na morju bela jugneta in že smo mislili, da nas bo začelo zibati. Zlasti zvečer je hudo pihalo. Toda imeli smo mirno noč in včeraj zjutraj sem videl krasen solnčni vzhod. Pluli smo prav mimo Krete, na kateri sem opazil s snegom pobeljene gore. Ko smo prišli po obedu zopet na krov, nismo videli nič drugega več, kakor nebo in zemljo. Včeraj se jc končulu razdelila po skupinah. Naša pojde najprej v Egipet in šele potem v Palestino, kur nam je zelo všeč, ker bomo na ta način najlepše zaključili potovanje. Kakor jc videti, se prijatelju Bogoviču hrepenenje po »krepkem viharju« vsaj do Beirnta nc bo utešilo. Nn nebu ni najmanjše meglice, morje pa prav prijazno nagubančeno. Ako bi se v pisalni salon, kjer sc mučim s tem podlistkom, nc slišalo šumenje vode, ki se peni pod paruikovim rilcem, bi sploh ne vedel, da sem na morju. Zdi sc nam, kakor bi živeli v deveti deželi. Druge skrbi nimamo, kakor da pazimo na klic trobente, ki nas vabi k obedom. Čudovito pa je, kako nam čas mine. Komuj se zaveš, že moraš k večerji. Ob osmih se poteni zberemo na zadnjem krovu in pojemo; kajti jievci smo vsi, kdor pa prej ni bil, jc jja postal zdaj. Sopotnikom so naše narodne pesmi jako všeč in jih pazljivo poslušajo. Samo gospod Podgričar, ki spada k naši skupini, ni menda z našim petjem zadovoljen. Dovtipe in anekdote rad posluša; ko pa začnemo s petjem, pa izgine kakor kafra. Na Krfn smo ga j»ošteno razjeziti. Ko smo bili že pripravljeni, da gremo nu kopno, se je sjiomnil, dn mora po suknjo. Ker ga pa predolgo ni bilo, smo odšli brez njega. Mislili smo, dn sc jc premislil, ali pa, da je šel s kakim drugim čolnom. Ko smo sc vračali z Vida, smo gu naenkrat zagledali na krovu Olivije. Bil jc tako hud, da nam jc žugal s pestjo. Sicer pa vlada med našo slovensko skupino bratstvo dn sloga. Posebno postrežljiva je gos|xxličnn Julka Žnideršič. Tako jc v svoji gorečnosti gospodu Liscu vsula v kavo soli namesto sladkorja, ineni je pn polila prožen krompir z maldnovčcvo polivko, ki je bila namenjena zn močna to jod Če se omcn.im, da so naši saloni zvečer bajno razsvetljeni in {il>linnaki bolnišnici ie umrla gdč. Marija Pevec, bivša uradnica Trgovske banke. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. N. n. v ra.l Mala kronika it Izlet Jadranske stražo v Dalmacijo. Udeležencem izleta Jadranske straže v Split—Soliu—Tro-gir o binkoštih naznanjamo, da are vlak due 0. junija točno ob 19. Udeležniki naj bodo vsaj 15 minut pred 7 zvečer ua glavnem kolodvoru v Ljubljani, ter naj vstopijo v vozove označene /.: Jadranska straža A, B ali C. Udeležniki iz Dolenjske, ki vstopijo v Grosupljem, Novem mestu, Straži, Metliki itd., naj Izvolijo pazili na osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7 zvečer proti Notfem mestu ter ua označene vozove. Prijaviliki, ki do danes niso preklicali svoje prijave iu niso vplačali zneskov, naj izvolijo takoj, a zadnji čas 1. junija vplačali prijavnim) in določene zneske. Z zavlačevanjem na-pravljajo le nepotrebnega posla v administraciji. Prijave, ki niso bile do danes preklicane, smatramo za polnoveljavne iu se morajo vplačati v vsakem primeru. Obenem naznanjamo, da je še nekaj mest prostih v A in B razredu. Prijavite se takoj. Zahtevajte nemudoma prospekte. Vplačajte zneske, ker termin se bliža in rok poteka. Izletna pisarna J. S.Ljubljana, Vogelna ulica 3 it V soboto šole nimajo prosto. AA. Načelnik prosvetnega oddelka kr. bonske uprave dravske banovine objavlja: Praznik sv. Cirila in Metoda se praznuje za rimokatolike na podlagi S 3. odstavek 2 zakona o praznikih z dne 5. julija 1929, samo šolska mladina pravoslavne veroizpovedi ga praznuje 24. maja. ic Promet izletniških vlakov v soboto 24. maja 1930. Ker pri izletniških vlakih v sobolo 24. maja t. 1. ni pričakovati zadostne frekvence, zato ta dan ne vozijo izletniški vlaki na progi Ljubljana gl. k. —Bistrica Boh. jezero, Ljubljana gl. kol,—Kamnik, Kranj—Tržič in Jesenice— Kranjska gora, Maribor gl. kol—Fala in Maribor gl. kol.—St. IIj. ic Pouk na državnem kouservntoriju in šoli Glasbene Matice v Ljubljani se bo vršil redno do konca junija, to je do sklepa šolskega leta 1929/30, ki bo na Vidov dan dne 28. junija 1930. Ravnateljstvo opozarja iu prosi p. n. starše, da pošiljajo redno mlxdiuo v šolo. ic Obrtno-uadalj. šola v Šmartnem. Šmartno pod Šmarno goro. I. razred enorazredne občo obrtne nadaljevalne šole je zaključil šolsko leto z razstavo risarskih iu pismenih izdelkov v nedeljo, 11. maja t. t. Razstava je pokazala, da se aamorejo doseči na enorazrcdnici brez pripravljalnega razreda isti, da celo večji uspehi, kakor na kaki višjo organizirani obrtni žoli, kar je to pripisovati predvsem sposobnosti in vestnosti učiteljstva. V drugem šolskem letu se bo otvoril II. razred. Da jo ta šola neobhodno potrebna za našo občino, ni treba posebej poudarjati, ker se večina mladine posveča obrtniškemu in rokodelskemu stanu. ic Vreme v državi. V Ljubljani je včeraj do- poldne sijalo solnce, popoldne pa se je zoblaSilo in celo deževalo je okoli 2 popoldne. Barometer je kazal 7t>4.5 mm, termometer 7.8" C do 20° C. Vetra ni bilo dopoldne. V Mariboru je bilo oblačno, baio-meter jo kazal 763 mm, termometer 8° C do 18° C, veter južnoiahoden. V Zagrebu je bilo oblačno, barometer 763.7 mm, termometer 11° C do 15° C, veter severovzhoden. V Belgradu je bilo oblačno, mirno vreme, barometer 703.7 mm, termometer 11° C do 15° C. V Sarajevu je bilo mimo in oblačno, barometer je kazal 764.9 mm, termometer od 8° C do 21)" C. V Skoplju je kazal barometer 7G4.3 uim, termometer 10° C do 21" C, mirno, oblačno. V Splitu je bilo prav malo oblačno, veter, vzkodnojužno-vzhodett. V Mostaru je bilo oblačno, najmanjša temperatura 11" C, na Rabu je bilo pretežno jasno, najmanjša temperatura 14° C, veter južnovzhoden, na Yi.su je bilo pretežno jasno, najmanjša temperatura 10''C, veter južnovzhoden. ■jlr Iz Zagreba v Berlin. V sredo ob 6 zvečer je od zagrebške mitnice oddirjal s svojim avtomobilom zagrebški športnik Kdo Fuuk. Kakor smo že poročali, je stavil, du bo v 24 urah prevozil progo Zagreb—Berlin. Snoči ob 6 bi moral biti v Berlinu, če je. slavo dobil, nam ni še znano. ic Ponesrečena tobačna racija. Zadnji torek so v Dovorlovem v Baski finančni organi vprizorili tobačno racijo, ali po slovensko povedano: lov na tihotapce s tobakom. 20 vrlih finančnih organov je obkolilo vas in začelo preiskavo. Kdor je hotel ven ali noter, je bil preiskan. Večina ljudi je bila na polju. Nekateri so odhajali na polje. Kmet Jožef Horvat se je z ženo in zetom peljal na polje. Zunaj ga ustavi straža in preišče. Ker niso nič našli, je smel naprej. In je oddrdral z vozom. Je pa že morala straža kaj opaziti in je zaklicala za njim, naj obstane. Voznik pa ni slišal klica, ker je voz ropotal. Nato je dirjal dalje: Straža je ustrelila za njim in obstrelila konja. Straža je ustrelila še trikrat in ustrelila enega konja. Nastalo je silno razburjenje in racije je bilo konec. ir h vse svoje duše. Francoski spisal Rene Bazin poslovenil Niko Kmet. Ta roman je izšel kot 34. zvezek Ljudske knjižnice v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in velja broš. 28 Din, vez. 40 Din. ic Gospodinje, restavraterji. zlatarji, pasarji, i uradi, čitajte oglas FURMOTO ALL-MKTAL. RHZGtJ&S Mestna občina Višnja gora naznanja, da je kvatrni semenj, ki bi se imel vršiti dne 16, junija t. 1., preložen ter da se isti vrši na dan 26. majnika 1930, kar naj vzame občinstvo na znanje. Višnja gora, 21. maja 1930. — KORICKI, župan. KONCERT zupn Za olepšavo Ljubljane Na inicijativo odbora ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se je osnoval odsek za olepšavo oken in balkonov v Ljubljani. Včeraj popoldne se je vršil prvi sestanek tega odbora, kateremu predseduje g. Štrekelj in katerega se je udeležila tudi ga. dr. Pucova. Sesianek je pokazal, kako velikega pomena bi bilo tako prizadevanje za Ljubljano, kjer so sc razmere po vojni znatno izpremenile zunanjo sliko mesta. Sklenjeno je bilo, da se začne ižvahna akcija, katero naj bi podprli vsi merodajni faktorji, da se polepša zunanja slika našega mesta. Atentat na Miklošičevi cesti Približno tričelrt na eno popoldne je bilo včeraj, ko se je po Miklošičevi cesti prizibal kosmat, jezno gledajoč človek. Pred zaprtim lokalom Zadružne banke je obstal pa že zamahnil z gor-jačo. >Zzz, rzzkr je zazvenelo in na tla se je sesula debela velika šipa. Čudnemu napadalcu pa še ni bilo dovolj. Zamahnil je še enkrat in še enkrat in zopet iu zopet. Tako se je nabral na tleli in v oknih cel kup črepinj. Sedem velikih šip je bilo žrtev gorjače v rokah suroveža povrhu pa še lepa napisna plošča iz kristalnega stekla. Možakarja je prvi zagrabil trgovec Šime Jurčič, ki ga je izročil stražniku. Pa Se sedaj se je upiral in kričal: »Kar sem naredil, sem naredil!« Mož je 53letni France Stopar. snažilec čevljev. Svoje dejanje je napravil kar tako, ua lepem, ne da bi mu bilo Ireba zaradi katerekoli stvari maščevati se nad Zadružno banko. Možakar je malo omejen ter je že večkrat napravil kaj takega. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da bi rad prišel v — umobolnico in zato dela javne izgrede. Zadružna banka ima na ubitih šipah okoli 4000 Din škode. Kai bo danes 7 Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Lekarne: Nočno službo imajo: I>r Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. * Q Sv. maša na Rožniku. V nedeljo 25. t. m. bodo imeli uslužbenci tovarne pletenin »Kune« na Rožniku slovesno sv .mašo ob 9 dopoldne . © Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 25. maja izlet v Kostanjevico, Št. Jernej in Otočec. Na povratku se ogleda tudi samostan Pleterje. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 7.27, povratek v Ljubljauo ob 20.53 zvečer. Zbirališče pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. Vodi dr. F. Štele. 0 II. interna vaja gojencev operne šole drž. konservatorija v Ljubljani se vrši v petek, dne 23. t. m. ob pol 6 v dramskem gledališču. Spored je sledeči: Leoncavallo: Prolog iz opere Glumači (Žagar Drago). 2. Župančič: Veronika Deseniška (Prolog) (Sida: Dolenc JosLpina, Stari Deseničan: Zega Milan Veronika: Mlekuš Marjela). 3. Nicolai: Arija iz I. dej. opere Vesele žene VVindsorske (gospa' Fluth: Arko Herta). 4. Prešern: Od železne ceste (Žagar Drago, Kukec Ksenija). 5 Shakespeare: Sen kresne noči, I. dej. 2. prizor (Hermija: Vedral Ljudmila, Lisander: Živko Avgust. Helena: Ulekuš Marjela). ti. Puccini: Madame Butterfl.v II. dej. (Butterfly: Mezo Ana, Suzuki: Vedral Ljudmila, Konzul: Švigelj Cveto, Goro: Živko Avgust, Yamadori: Žagar Drugo). Točke sporeda pod št. 1, 3, 0 so iz šole gospe Skerlj-Medvedove (dramatična ic Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zavživa in so gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josef« greneiea se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i , V pondeljek 26. t. m. ob 8 zvečer nastopi v filharmon. dvorani grafični moški zbor in orkester pod vodstvom društv. dirigenta prof, A. Grob-minga s pestrim sporedom. Sodeluje barit. g. T. Petrovčič. Sedeži 10, 15, 20, stoj. 5 Din. Predprodaja v Matici. igra), pod točko 2, 4. 5 iz šole prof. Osipa Šesta (deklamacija). Muzikalno vodstvo ima g. kapelnik Neffat, scenski aranžma prof. Šest. Vstop prost. — Ravnateljstvo vabi gojence zavoda in starše gojencev ter prijatelje konservatorija k posetu produkcije šole. © Villiarjeva cesta. Mestni magistrat razglaša, da bo Villiarjeva cesta radi izvrševanja zbiralnega kanala na Vilharjevi cesti na progi med šmar-tinsko cesto in železniškim skladiščem od jutri, dne '22. inaja 1930 naprej za nekaj dni za vozni promet zaprta. Promet, ki bi se sicer vršil po Vilharjevi cesti, naj se zato vrši po Masarykovi cesti, ali pa po Linhartovi ulici. 0 Vlom v barako. Žrtev neznanega vlomilca je postala v noči na sredo baraka branjevke Frančiške Koščakove nasproti topničarske vojašnice.— Vlomilec ie odnesel uro budilko, aktovko in večjo množino jedil, tako, da ima Koščakova 750 Din škode. Ljudje so v torek zvečer opazili nekega moškega, ki je stikal okoli te barake, vendar pa niso pripisovali temu nobenega pomena. 0 Tatvina na trgu. Učiteljici Andrijani Gru-movi z Gabrka pri Skolji Loki je neznan tat po-fuljil v sredo popoldne na Pogačarjeveni trgu denarnico, v kateri je bilo nekaj drobiža, zlata zapestnica in zlata ura in pa nekateri dokumenti. Gru-mova trpi 1500 Din šteode. Ni izključeno tudi, da je Grumova denarnico izgubite. 0 Motorno kolo ukradeno. Te dni ie bilo iz zaklenjene drvarnice hiše št. 9 v Glinški ulici ukradeno motorno kolo, last Avgusta Levičarja. Motorno kolo je znamke Puch, s tovarniško štev. 40.509 in bansko štev. 2-130. Motorno kolo ima zmogljivost 6 HP in je vredno 14.000 Din. Za tatom ni nobene sledi. 0 Nevaren poizkus samoumora. Včeraj okrog 1 popoldne so našli ljudje v gozdu za Vvestrovo vilo ua Golovcu mlajšo, nezavestno žensko, ki je močno dišala po lizolu. Poklicani so bili mestni reševalci, ki so žensko prenesli iz gozda do ceste, kjer je čakal reševalni avto. Ta jo je prepeljal v bolnišnico. Ženska je 33-letna Ana Sotler, služkinja. V samomorilnem namenu je izpila skoraj četrtinko litra lizola in je njeno stanje zelo nevarno. 0 Dve nesreči. Z vozom mesarja Franceta Marolta se je v sredo popoldne peljal v mesto posestnik Anion šušteršič iz Zgornje Šiške. Pred Ker-šičem se je konj ustrašil avtomobila iu zdirjal. šušteršič je prav tedaj skočil z voza in padel lako nesrečno, da je od udarca omedlel, iz ust in ušes pa se mu je vlila kri. Bil je prepeljan v bolnišnico. — Po Podmilščakovi ulici se jc v sredo zvečer peljal s kolesom Franc Anderlič. Zavozil je po nesreči v velik kamen, se prekopicnil s kolesom in padel preko krmila na tla. Poškodoval se je občutno na prsih in trebuhu. Prvo pomoč mu je nudil dr. Rup-liik, ki ga je dal prepeljati v bolnišnico. Cerkveni vestnih Kongregaeija za gospe pri sv. Jožefu obhaja jutri dne 24. t. ni. svoj glavni praznik. Ob pol 7 zjutraj ima sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 5 slovesen shod. Fantje, v Dom! Duhovne vaje za vas bodo od 28. maja zvečer do 1. junija zjutraj. Zglasite se nemudoma. — Vodstvo Doma. Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku se bo obhajal prihodnjo soboto in nedeljo (24. in 25. maja) s sledečim sporedom: V soboto zvečer ob pol 7 kratka prireditev pri lurški votlini. Ob 8 procesija z lučkami, nato v cerkvi govor in blagoslov z Najsvetejšim. Od 11—12 ponoči ura molitve z govorom. Pročelje svetišča bo ves večer razsvetljeno z električnimi žarnicami. V nedeljo sv, maše od 4 naprej. Ob 5 sv. maša pred Najsvetejšim, nato govor. Ob pol 10 govor, nato pontifikalna sv. maša (poje zbor z orkestrom). Po sv. maši shod sotrudništva. Popoldne ob pol 4 govor v cerkvi in na dvorišču, nato slovesna procesija, ki se zaključi z blagoslovom z Najsvetejšim. Iz društvenega življenja Akademski pov-,ki zbor bo imel nocoj ob 8 zvečer — brez akad. četrti — skupeu sestanek. Prosimo vse gg. tovariše pevce, da se ga brez izjeme in sigurno udeleže. — Odbor. V FILHARMON. DTORSIII Maribor □ Prve plavalne prireditve na mariborskem otoku se vršijo dne 16. in 17. avgusta, in sicer skakalne tekme za seniorje in juniorje za prvenstvo Jugoslavije. Omenjene plavalne prireditve priredi Jugoslovanska plavalna zveza. □ Cestna dela v mariborskem okraju, Te dni se je pričelo z nadaljevanjem cestne sgradbe Bresternica — Sv. Križ. To je nova zvezna cesta med Dravsko in Pesniško dolino. Za preureditev omenjene ceste se predvideva v proračunu mariborske okr. samouprave 350.000 Din. Pri delu je zaposlenih 50 delavcev. Dela vodi inž. S trga r-š e k. □ Nocojšnje proslave poljskega narodnega praznika v Ljudski univerzi se udeleži tudi generalni konzul poljske republike iz Zagreba. Dolžnost Mariborčanov je, da ob tej priliki s polno-številno udeležbo dokumentirajo svoja bratska čuvstva do velikega poljskega naroda. □ Mariborski peki se priključujejo akciji za gostilničarsko pivovarno v Laškem. Na svojem izrednem občnem zboru tukajšnje pekovske zadruge, ki se je vršil v Emeršičevi restavraciji, so mariborski peki storili sklep, da se pridružujejo akciji za ustanovitev gostilničarske pivovarne v Laškem. Na občnem zboru, ki ga je otvoril in vodil predsednik zadruge Horvat, je o omenjeni akciji zelo izčrpno poročal član pripravljalnega odbora za ustanovitev gostilničarske pivovarne, Planinšek. Nato je g. Emeršič navajal razloge, ki so bili odločilni, da so se gostilničarji odločili za ustanovitev lastne pivovarne. Pekovska mojstra Kavčič in Koren sta se s prepričevalno besedo zavzemala za to, da se tudi peki priključijo omenjeni akciji za ustanovitev gostilničarske pivovarne, ki bo poleg piva producirala tudi kvas in slad. Ob zaključku je pozdravil zborovanje pekov s toplimi pozdravnimi besedami tajnik tukajšnje zveze gostilničarskih zadrug Peteln. □ Za kakšne predmete se trošarina ne bi pobirala. V smislu tozadevnega predloga mestnega knjigovodstva bi se oprostili med drugim plačila trošarine: javne službene pošiljke; pošiljke, ki se reekspedirajo direktno na kolodvor; blago odnosno vzorci, ki jih jemljejo mariborski trgovski potniki na trgovska potovanja ter jih kot take zopet prinesejo v mestno območje (velja le v slučaju predhodne prijave blaga); blago mariborskih obrtnikov, ki se je uporabljalo pri njih delu izven mesta — če ni preteklo od izvoza več kot šest mesecev (predložitev popisa blaga); am-balaža mariborskih trgovcev, ki jo dobe kot svojo lastnino povrnjeno; v Mariboru izdelano blago, ki se vrača mariborskim trgovcem na njih naslove; končno vse rabljeno pohištvo, ki se uvaža radi selitve. Če je količina vnesenih predmetov tako neznatna, da bi trošarina znašala manj nego 5 par, se trošarina ne pobira. Občinska trošarina bi se pobirala po teži, prostornini ter od komada. □ V nekaterih mariborskih obratih in tvrd-kah je zaposlenih precej delovnih moči iz inozemstva, Opaža se v poslednjem času, da se v vidni meri pomnožuje število nastavljencev, ki niso naši državljani. Vprašanje ni zgolj narodnostnega, ampak prvenstveno socialnega značaja. Načelo, ki mora biti v tem pogledu merodajno, jc slejkoprej jasno: kruha najprej našim sonarodnja-kom in državljanom; šele, ako ni domačih kvalificiranih delovnih moči, prihajajo inozemci v po-štev. Pa se lo načelo ponekod z nekako suverenostjo bagatelizira. Poznamo dokaj slučajev, ki so dovolj značilni: odpustil se je strokovno usposobljen domačin ter nastavil na njegovo meslo ino-zemec. Ravno radi tega, ker se takšni in slični slučaji v poslednjem času vsebolj ponavljajo, je bilo potrebno, da se predmetno vprašanje načne z resne strani. Zaenkrat bi opozorili v poštev prihajajoče korporacije, da se sestavi seznam vseh inozemskih nastavljencev v poštev prihajajočih obratih Maribora ter okolice in da se na podlagi takšnega seznama ugotovi, v koliko je pritegnitev inozemskih delovnih moči nujno potrebna. To bi bilo v interesu domačega življa; obenem bi bilo uspešno ter dosledno izvajanje posledic najblago-dejnejšega pomena za olajšanje težkih ter žalostnih razmer na tukajšnjem delovnem trgu. □ Gojenke drž. ženskega učiteljišča prirede 24. t. m. ob 17 v šolski telovadnici akademijo, združeno s proslavo Ciril Metodovega majnika. Na sporedu so glasbene in druge točke. Prostovoljni prispevki v dobrodelne namene se hvaležno sprejemajo. □ Obmejni promet preko Maribora narašča V prvem štirimesečju jc potovalo preko tukajšnje obmejne postaje vsega skupaj 78.681 oseb, in sicer je dopotovalo od teh 36.830 oseb; med temi 14.772 naših državljanov, 13.963 Avstrijcev in 4509 Čeho-slovakov; odpotovalo pa je preko Maribora v omenjeni dobi skupno 41.851 oseb; med temi 19.964 naših državljanov, 12.526 Avstrijcev in 3283 Čehoslovakov. Zanimivo je pri tem, kako narašča obmejni promet v posameznih mesecih. V mesecu januarju je potovalo preko tukajšnje obmejne postaje skupno 15.516 potnikov, v februarju 13,435, v marcu 21.164, v aprilu pa 25,566 potnikov. □ Modrasja zalega. Petletni viničarjev sin Anton Robič je pasel pri Kamnici krave; ko je za njimi hitel v gozd, se je iz ozadja potuhnil modras ter ga pičil v nogo. Dečka so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Modrasja zalega je v mariborski, zlasti kamniški okolici vse številnejša ter — neprijetnejša. □ Tretja krstna predstava « letolnji gledališki sezoni bo bržčas že prihodnji teden. Vprlzori se v Skrbinškovi režiji »Pravljica o rajski ptici«, delo mariborskega pisatelja dr, M. Šnuderla. □ Sestanek krščanskih železničarjev iz Maribora in okolice bo v nedeljo ob 9 v dvorani na Koroški cesti 1. Vsi! □ Vlom pri belem dnevu. V skladišče Kmetijske družbe na Meljski cesti se je pri belem dnevu vtihotapil nepridanič ter povzročil, da sc ie skladiščni inventar zmanjšal za celih 50 novih vreč. Tisti, ki imajo sila dober nos, so takoj ubrali sled ter iztaknili nekega brezposelnega delavca, ki so ga radi suma soudeležbe pri vlomu aretirali. □ Na delovnem trgu. Preko tukajšnje posredovalnice dela dobe takoj zaposlitev: 4 kamnoseki, 2 opekarska mojstra, t cementar, 1 strojnik za opekarno, 2 vrtnarja, 2 kuharja ter več učencev iz raznih strok, Celie £r Sestanek slovenskih dijakov celjske gimnazije, ki so na tej napravili med svetovno vojno in v letu 1919 maturo ali bi bili morali v tem času maturlrati, se vrši v letošnjih počitnicah in to ob priliki 10 letnice mature letnika 1920. Sestanek ie nameravan za dneve 6. in 7. septembra t. 1. v Celju z izletom v celjsko okolico skupno z gg. profesorji. V Celju se je za to prireditev sestavil sledeči pripravljalni odbor: Bizjak Andrej, Erhartič Ivo, Hočevar, dr. Mejak Ervin, Mlinar Janez, Pečnik Rado in Franjo Roš. Vpoštev prihajajoči tovariSi naj javijo svojo udeležbo in sporoče do 30. junija t. 1. svoje želje tako glede dneva sestanka kot tudi glede programa na naslov: dr. Mejak Ervin, odvet. kandidat, Celje, Prešernova ulica. & Vrsto letošnjih javnih produkcij gojencev celjske Glasbene Matice je zaključil sinočnji klavirski večer. O produkcijah in velikem kulturnem delu, ki ga je letos izvršila šola celjske Glasbene Matice, bomo poročali šo obširneje. Danes lahko ugotovimo le, da so tudi letošnje produkcije po-jMjlnoma zadostile našim nadam v uspeh in vseskozi solidno delo učiteljskega zbora Glasbene Matico ter dvignile na površje lepo število novih s sistematično šolo prebujenih talentov. V celjski bolnišnici je umrla dno 21. maja 341elnn Pavla Lampret, o kateri smo zadnjič poročali, da se je težko zastrupila z ocrtovo kislino. Kljub naporom zdravnikov nesrečnieo niso mogli rešiti. •€r Cerkveni koncert v Vojniku. Za nedeljo dne 25. t. m. napovedani cerkveni koncert se bo vsled nepredvidenih ovir preložil na binkoštni ponedeljek. Takrat se bo vršil popoldne ob pol 4 v župni cerkvi. Nn novo začne voziti poseben avtobus jutri v soboto dne 24. maja in sicer v smereh: Iz Celja 13.50, skozi Grobelno 13.35, Šmarje 14, Mestinje 14.08. v Rogaško Slatino 14.20. — iz Rogaške Slatine 14.25, skozi Mestinje 14.37, Podčetrtek 15.18, v St. Peter pod Sv. Gorami 16.00. — Iz St. Petra pod Sv .Gorami 17.52, skozi Podčetrtek 18.43, Mestinje 19.24. Rogaška Slatina 19.30, v Rogatec 19.49. — Iz Rogatra 19 55, skozi Rogaška Slatino 20.08, Mestinje 20.20, Šmarje 20.28, Grobelno 20.45, v Celje 21.20. — Cene: Iz Celja v Rogaško Slatino 25 Din, v Rogatec 30 Din, iz Rogatca v Rogaško Slatino 7 Din, v Mestinje 14 Din, v Podčetrtek «21 Din, v Šl. Peter pod Sv. Gorami 30 Din. Uho kuhate kauo, nimate v loncu samo ono, tako cenjeno, aromatično vrednost katero pri kavi iščete, temveč tudi kofein, kateri draži srce in živce in s tem lahko mnogim ljudem škoduje. Zakaj se ne bi rajše okoristili in živeli brez kofeina, to je, pili kavo Hag? Ona je prava, fina zrnata kava brez neugodnih posledic kofeina. Poizkusite enkrati K H U H H H G mmhss y«guje SRCfc f Ptuj Iz mestne seje: Celokupno premoženje mestne občine je v bi-TSnci izkazano za 5 milijonov 3O5.031 Din U par, dolgovi pa so znašali konccm leta 1929. skupno 2 miljona "507.100 Din, torej O8.C00 Din več kot v letu 1928. Računski zaključek je vzel mestni svet brez debate na znanje in istega soglasno odobril. Na predlog poročevalca se je soglasno sklenilo, da se knjigovodstvu izreče pohvala, da jc bila bilanca tako zgodaj predložena ter da se izplačajo za požrtvovalno delo nekaterim uradnikom nagrade. Nadalje se je sklenila proslava imenovanja gimnazije po kraljeviču Andreju na dan 2. junija t. 1. ter da prevzame mestna občina stroške za vzi-danje dveh plošč v gimnazijo z napisi ter stroške za prireditev banketa. V tajni seji se je tudi sklenilo povabiti na to proslavo kralja odnosno njegovega zastopnika, več ministrov, med njimi ministrskega predsednika Živkoviča, ministra dr. Antona Korošca in ministra Božidarja Maksimoviča ter vse predstojnike tukajšnjih uradov. Za kopališče se dobavi nov večji kotel, ker je dosedanji kotel premajhen. Radi tega in razširjenih adaptacij bodo stroški skoro za 50.000 Din, prispevala pa bo tvrdka Zemanek svoj delež, ker se je radi napačne kalkulacije dobavil premajhen kotel. Motor in sesalka v zunanjem kopališču, so sc premestili v notranjost kopališča. To je bilo potrebno urediti, ker so cementne cevi radi močnega vodnega pritiska razpokale ter je bilo potrebno dobaviti Mannesmannove cevi, ki so se kupile ,v Strnišču. Bufet v mestnem kopališču se je oddal najvišjemu eonudniku Stuhecu in M. proti mesečnim 310 Din. lalje se je sklenilo odobriti črtanje računa v znesku 175 Din progovni sekciji v Ptuju za napravo vrta na Masarykovi cesti, ker bo služil v olepšavo mesta, kakor tudi se zaprosi bansko upravo, da da težji valjar na razpolago. Odboru za pogorelce v Zaloki, kakor tudi odboru za podporo žrtev pone- 1 srečenega parnika Daksa se je nakazala podpora po 300 Din. Prične se s popravili klavnice in radi povečanja prometa se dovoli postaviti ena reklamna tabla na kolodvoru, na križišču ob Grajeni poleg Župančiča in da se preuredi lesena stena lope pri sejmišču za nalepljenje lepakov. Odpisala se je taksa Prosvetnemu društvu in pa društvu poštnih uslužbencev za postavitev stojala za tombolo. Odbila se je prošnja državnih nameščencev za polovično ceno kopališča, ker je vstopnina itak nizka in z ozirom na obsežne adaptacije. Takse prosto so bili sprejeti v domovinsko zvezo odvetnik dr. Franjo Šalamun s soprogo in dvema otrokoma ter Jakob Gačer, čevljar, z družino. Nadalje poroča poročevalec pravnega odseka dr. Šalamun, da je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo priziv. ki ga je mestna občina vložila proti vzdrževanju poslopja okrajnega načelstva. Po-vdarja, da bo občina vložila priziv na državni svet, kakor je to storila ljubljanska in celjska občina, a se ni nadejati povoljne rešitve, ker zakon jasno določa, da za vzdrževanje poslopja načelstva imajo skrbeti občine, spadajoče načelstvu, predvsem pa občina, kjer je sedež glavarstva. Končno je še poročal v imenu mestnega ubož-tiega sveta svetnik Vrabl in na njegov predlog so 6e soglasno potrdili sklepi glede podpor, kakor tudi se je vzel na znanje in odobril obračun glede obdaritve mestnih revežev ob priliki velikonočnih praznikov, V tajni seji je bil upokojen g. Ivan Kasper, komercijalni ravnatelj. • Predavanje. Bralno društvo v št. Janžu na Dravskem poiju priredi v nedeljo 1. junija ob 15 » prostorih Društvenega doma skioptično predavanje o preganjanju Ttrisljanov na Ruskem, Prijatelji in znanci društva vabljeni k predavanju in upamo, da bo predavanje, ki je poučnega značaja, dobro posečeno. Drama Macbeth. Na našo željo so se odzvali našemu vabilu celjski dijaki in bodo v petek, dne 23. maja ob 20' v gledališču priredili Shakespeare-jev »Macbeth«. To dramo so študentje že vpri-zorili v Celju in so dosegli velik uspeh. Vabimo Ptujčane v gledališče, kjer se jim bo nudil pravi umetniški užitek. — Cene običajne. ■ Poroka. Gosp. Štefan Šuler, glasbenik in šef avtobusne družbe Koprivnica—Osijek—Vnraždin je stopil v zakon z gdč. Irmo Koserjevo, hčerko hotelirja in posestnika. Simpatičnemu paru želimo obilo sreče ter izrekamo iskrene čestitke! — Na Bregu sta se zavezala za skupno življenje mesar g. Rudolf Fian in gdč. Jožica Rižnar. Nov koncipijent. G. Simon Petrovič je na ljubljanski univerzi pred dnevi z dobrim uspehom naredil zadnji izpit in je vstopil kot koncipient v pisarno g. dr. Alojzija Remca, odvetnika v Ptuju. Čestitamo! Grob. Umrl je v 76. letu starosti g. Kravagna, trgovec z vinom. R. i. p,I Jesenice Razširjenje farne cerkve na Jesenicah se bo pričelo. Eno zadnjih nedelj je imel stavbeni odbor ob polnoštevilni udeležbi odbornikov sejo, na kateri so se pregledali načrti ter se je tudi premotri-valo denarno vprašanje povečanja cerkve. Na povabilo stavbenega odbora sta dve tvrdki predložili več različnih načrtov. Strokovnjaki so se izjavili za načrt ing. Faturja iz Ljubljane, ki ga je nato odobrila tudi škofija v Ljubljani. Odbor je po temeljitem pretresanju vseh okolnosti sklenil, da se z gradbenimi deli pri povečanju cerkve prične že prvi teden junija. Iz ocene strokovnjaka izvemo, da ima odobreni in sprejeti načrt zamišljenih v ladji 8 prosto stoječih stebrov, na vsaki strani torej 4. Sedaj sta stebra le dva. Notranji prostor cerkve bo s tem po mnenju izvedencev mnogo pridobil ua učinkovitosti. Posebnost nove cerkve bo dvojni glavni vhod, ki pa učinkuje kot celota zase. Ta dvojna vrata, h katerim vodi široko stopnišče, loči debel steber, ki sega visoko v pročelje in na katerem bo stal 2.40 m visok kip Kristusa-Kralja po zamisli akad. kiparja Fr. Kralja iz Ljubljane. Kip bo narejen iz belega marmorja. — Cerkev bo po novem načrtu sestavljena iz treh samostojnih de-| lov: prezbiterija, ladje ter kome konstrukcije, — ' kar vse se bo spajalo v lepo enoto in harmonijo, j Pred cerkvijo se bodo podrle tri stavbe, na katerem prostoru bo potein nastal obsežen trg z vodometom na sredi. Cerkev bo v splošnem še enkrat večja kot sedaj. Notranja svetloba bo znašala 36 m v dolžino .skupna prostornina pa meri 411 m-'. — Tako povečana cerkev bo nudila prostora 1200 ljudem naenkrat ter bo vsekakor lahko za dolgo časa zadostovala potrebam Jesenic. Občinski vodovod se bo v kratkem začel graditi. Mestno županstvo je tozadevna dela oddalo najnižjemu ponudniku, tvrdki ing. Dedeku iz Ljubljane za 887.C00 Din. Orožniki so se selili te dni. Iz Hrovatove hiše se je orožniška postaja z vsem moštvom vred preselila v občinsko hišo štev. 30 na Jesenicah, ki stoji nasproti županstva in poleg župmšča. Na Sv. Višarje bodo romali Jeseničani v začetku avgusta letos. Tako nam je zadnjo nedeljo oznanil g. župnik s prižnice. Romanje se bo izvedlo 2. in 3. avgusta ter se je zanj prijaviti v žup-nišču. V naši podružnici na Jesenicah sc dobe legitimacije za jubilejni ljubljanski velesejem. Legitimacija stane 30 Din ter »daje pravico do polovično vožnje v Ljubljano in nazaj ter za poljuden vstop v velesejmske prostore. Nakup in prodaja. Družba Stan in Dom jc lansko leto kupila pod Možakljo od g. Lavtižarja obširno zemljišče v stavbene namene. Skozi parcelo pa vodi pot, katero tovarna KID uporablja za vožnjo lesa iz Možaki je. Vsled tega je družba to zemljišče tovarni prodala ter kupila drugo, prikladne,jše last gdč. Ane Klinar. Po splošnem zatrdilu je sedanji prostor ugodnejši za gradnjo stanovanjskih delavskih hiš, kar jc namen omenjeno družbe. Kranjska gora Prvi leloviščarji so že tu. Upanje imamo, če bo (ako ugodno vreme letos, kakor je bilo prejšnji dve leti, da jih bo še veliko, veliko došlo. Mnogi lanski so se že oglasili in si zagotovili stanovanje, stanovanj bo letos precej več na razpolago in poleg tega snažno in vabljivo opremljenih. Vreme je maja meseca precej deževno, zadnji ponedeljek smo celo dobdi po vrhovih svež sneg, in v torek zjutraj je hotelo biti nekaj slane, ki pa ni ravno škodovala, »edanje hladno vreme nam pa daje upanje, da bo poletne mesece toliko lepše. Snaženje Kranjske gore pridno nadaljujejo. — Zgledi pač vlečejo. Cesto na kolodvor so z drobnim peskom posuli. Posojilnica bo popravila ograjo tik -Ljudskega doina« in ono pred kapelico v Gozdu. V Gozdu na štev. 2, vulgo pri Žnidarju, je otvoril lastnik nov pension »Špik«. Kadar bodo odstranili napajnlišča za živino na glavni ltranjsko-gorski ulici, bo letovišče silno pridobilo na snažnosti. žal, da se bo zgodilo to sele jeseni. Nikakor pa ni prav, ker so postavili po sredi Kranjske gore, na najbolj prometni ulici, nove telegrafske in telefonske drogove in napeli nanje žico. Pred leti so položili kabelj za električno napeljavo, da ne bi bilo po ulicah nerodnih drogov m nevarnih žic, no, zdaj pa ta nova napeljava. — Kako neizmerno neprilična ob slovesnih procesijah ter obhodih in kako v napotje v slučaju kakega požara za delujoče gasilce! Prostovoljno gasilno društvo bo imelo na prvo nedeljo v juniju ob pol desetih sv. mašo in po maši blagoslov nove motorne brizgalne. Te slovesnosti se bodo udeležila tudi okoliška društva. Sodelovala bo godba Kat. del. društva z Jesenic. Trebnje V nedeljo, 25. t. m. se obeta Trehnju lep popoldan. Iz Novega mesta pride pevsko društvo :: Gorjanci«, ki s svojimi nastopi povsod zanje pohvalo, da*tudi Trebanjcem in okolici pokaže našo lepo slovensko narodno pesem. Videli bomo, kako bo zadonela v naši novi dvorani. Kjerkoli je še la priznani novomeški zbor nastopil, je imel polno dvorano in so bili poslušalci navdušeni nad izvajanjem in lepoto naše pesmi. Najbrž bo to pot v Trebnjem dvorana novega Društvenega doma premajhna, ker bodo prišli tudi iz okolice ljubitelji slovenske pesmi poslušat ta zbor. Zveze z vlaki so na vse strani ugodne, ker se prireditev lirične ob 3 popoldne in konču toliko zarana, da bo lahko odpeljati se z vlaki na vse tri smeri. Opozarjamo na lepo priliko, ki se redko ponudi, zlasti kraje ob šentjanski železnici (Mirno, št Rupert, Mokronog. Št. Janž itd.). Po poročilu iz Št. Vida pri Stični moremo sklepati, da je zares vredno poslušati petje novomeškega zbora »Gorjanci«. Litij a Trbovlje Na Sokolskem tclovadišču težko ponesrečil. Osemletni šolar Dušan Požuu, sin trgovca na Tereziji, jo stal v sredo zvečer na terasi pod Sokol-skini domom, ko so na telovadišču telovadili. Metali so železne krogle. Ko je ravno član Sokola Jerin Anton vrgel kroglo, je v istem trenutku fantek presekal smer krogle, ki ga je zadela v glavo. Lobanja je ".mi-tkana na desnem sencu. Kakor je zdravnik ugotovil, je nesreča zelo težka. S prvini vlakom so fantka odpeljali v leonišče v Ljubljano. Himen. Poročila sta se g. Cestnik Leo, mizar, z gdč. Ahac Angelo, hčerjo jiosestnikovo. Novopo-ročenceina obilo sreče. Cementni prah. Cemeutna tovarna bo za dva ali tri mesece izven obrata radi popravil in montiranja novih strojev ter povečanja objektov. Blagodejno so kaže po vsej okolici to, da iie dela ta tovarna. Drevje, travniki in njive so vse v lepem zelenju, medtem ko cementni prah, ki se vali iz tovarne drugače, vse uničuje ter ne pusti rasti rastlinam, kar je popolnoma razumljivo, ker je celo ozračje nad tovarno od prahu kar megleno. Posestniki vrtov in okoliški kmetje so se z družbo že tožarih radi te škode, ki se jim radi cementnega prahu dela, pa ne vemo, če so veliko dosegli. Gospodje, k iimajo te stvari v rokah, bi morali sedaj priti pogledat, in uverili bi se, da se godi vsem velika krivica, če se jim škoda ne povrne. Naroiajte .Slovenca*! Iz litijskega glasbenega življenja. Ker je g. | dopisnik »Jutra«, slabo obveščen, podal napačne I podatke glede godbenega življenja v Litiji, sem bil primoran, da izjavim sledeče: Litijsko gasilsko društvo je že jirej, kot sem jaz prišel v Litijo, nameravalo kupiti instrumente. Ker pa so zvedeli, da ljubim glasbo bolj, kakor vse druge zabave, športe in ugodnosti, so me prosili, naj greni pregledat in preizkusit vse instrumente. Ustregel sem tej prošnji. Pogodba se je sklenila in inštrumenti so prišli v torek pred Veliko nočjo v Litijo. Ker so me pa nekatere osebe dražile, naj sedaj poskusim in pokažem, kaj znain in kaj in koliko sem se v Dijaškem domu v Ptuju naučil v Godbi, da bi igrali že na velikonočno soboto, sem zbral in napel vse sile, in hvala Bogu, uspelo mi je. Zbral sem devet mož, ki so se zatekli od vseh strani sveta v Litijo, da si služijo svoj kruh. Teli devet gospodov, ki so že znali igrati, sem dobro naučil, kolikor se pač v dveh vajah naučiti da. Trije gospodje so pa prišli iz Ljubljane na pomoč na vzpodbudo gospoda, ki se mu moram na tem mestu javno zahvaliti. G. Dolinar, kapelnik godbe »Zarja«, mi jc šel zelo na roko. Dal mi je vse, kar sem potreboval; opazil sem, da se je uživel v moj položaj, zato mi je tudi bil tako naklonjen. Najprisrčnejša hvala! Dva gospoda sta pa prišla tudi iz Zagorja. Še enkrat: hvala! No, in tako je »mlada godba« — kakor so nas imenovali — nastopila na veliko soboto zvečer. — Poudarjam pa, da sein to storil le iz tehtnega vzro-l» «0,000 Din. Kmetova nesreča. Posestnik delec iz Raki-čana je prodal kravo, Z denarjem se je podal na tukajšnji sejem, da bi kupil drugo živinče, Nn trgu je nekaj kupoval. Ko jc plačal, jc vtaknil denarnico v žep. čez nekaj časa je zopet posegel v zep po denarnici, toda s strahom je opazil, da je zep prazen. O denarnici ni bilo ne duha ne i Ti A,nn !v 1Zginila iz žePa' se ne V njej Je bilo 4100 Din. Seja občinskega odbora. Na zadnji občinski seji so se obravnavale važne zadeve. Med drugim se je sklepalo: o nakupu gradu s parkom, o zi-danju glavarstva, bolnice, zdravstvenega doma 0 stvari se spregovorimo. i 1,1 IfJro " Pravd° >n srce« je ponovilo pre-teklo nedeljo nase Prosvetno društvo. Obisk jc b. nepričakovano lep, pa tudi igralci so se v zate' r ^'1'- ,S tem >e P^etno društvo zakbučilo letošnjo dramatsko sezono, ki jc bila zasedena s številnimi in dobro izvedenimi igrami. »Kmetska zveza, je imela 18. t. m. svoj ustanov,,. oben, zbor. Minister v p. g. prof. Vesenjak ie imel zanimivo predavanje, katerega so navzoči sprejel, z živahnim pritrjevanjem. Konstituiral se je odbor: načelnik Dcberšek, podnačelnik Pla-skan, tajnik župnik Gril, blagajnik Lihtenecker; odborniki: Lesjak, Melanšek, Sovič, Medved, Kotnik, Terce in Vrabič. Možje v odboru nam dajejo jamstvo, da bo novoustanovljena Kmetska zveza uspesno delovala. In to ji Želimo. Stoletnica. I.etos mine sto let, od kar romajo nasi farani vsako leto na Sv. Planino. Zato bo v soboto sla na imenovano božjo pot jubilejna procesija pod »vojvodom« Jugom. Ruše Podelitev odlikovanja. Ob priliki lanskega splošnega odlikovanja je bila odlikovana tudi sta-rešinka ruske pošte gdč. Jerica Grizold. V sredo predpoldne je zastopnik poštne direkcije iz Ljubljane dr. Janzekovič izročil odlikovanki zlato kobilo. Slovesnosli na ruški pošti so prisostvovali odličnejši zastopniki Hu.šanov. Gosp. Pogačnik je slavljenki izročil zlato uro, darilo ruških industrijcev. ,, Cerkveni ključar g. Josip Klampfer te dni odhaja iz Rus. Prodal je svoje posestvo na Bezeni in se preseli v Maribor. G. Klampfer je vePko-dusno skrbel za olepšavo ruške cerkve. Tudi kot cerkveni ključar je bil mož na svojem mesni. Hvala za trud. Srečo drugod. - Njegovo posestvo je kupil g. Rauš iz Renišnika. Nalezljiv očesni katar se je razširil med šolsko mladino. Tudi na ošpicah je zbolelo nekaj otrok. Obisk šole vsled tega zelo trpi. Gornjakovo posestvo na Smolniku je kupil g. Marine, lesni trgovec iz Selnice. Zvoni, zvoni... V Hušah vedno zvoni, kljub temu, da še nimamo zvonov, — to se pravi samo dva imamo. Drug za drugim umirajo. Kar strah nas je... Stovesijgradec Sestanek cestarjev. Preteklo nedeljo se je vršil v gostilni Sekavčnik sestanek cestarjev iz področja slovenjgraškega cestnega odbora. Tajnik J. S. Z. ekspoziture Maribor g. Rozman je poročal o intervenciji, ki jo je J. S. Z .izvršila pri banski upravi glede nove uredbe in položaja cestarjev. — Razpravljalo se je tudi glede delovnega časa, ugodnosti na železnici iu bolniškega zavarovanja cestarjev. Osnoval se je tudi podporni sklad cestarjev. Prihodnji mesec namerava prirediti J. S. Z. v Slovenjgradcu skioptično predavanje. Nova trgovina. Novo trgovino s specerijo in dehkaiesami je 10. t. m. otvorila v hiši štev. 62 Ana Slrohmaier iz Maribora. Vprašanje pa je, bo Ii pri današnjih razmerah in pri obili konkurenci trgovina uspevala ali ne? Požar. Pretekli teden je iz nepojasnjenega vzroka izbruhnil požar na gospodarskem poslopju |3osestnika Franca Kolar p. d. Jeznik v Legnu 52. Požar je do tal upepelil 40 m dolgo in 13 m široko gospodarsko poslopje, 30 stotov sena, 30 stolov slame in vse gospodarsko orodje, škoda znaša 80.000 Din. V Kolarjevetn škednju je imel tudi najemnik Temnikar Janez p. d. Neveršnik v Legnu 31 shranjeno 10 stotov sena in 10 stotov slame. Temnikar ima 1200 Din škode. Kolarjevo gospodarsko poslojjje je bilo zavarovano. Temnikar za svoje pridelke ni bil zavarovan. Hiša, ki je 14 m oddaljena od gospodarskega poslopja, je po zaslugi in trudu gospodarja in sosedov ter radi ugcdnili vremenskih razmer, kljub temu, da je krita z deščicami, ostala nepoškodovana. Živino so pravočasno rešili. Domneva se, da je požar nastal po neprevidnosti kakega potnika, ki je na gospodarskem poslopju prenočil, ali pa po neprevidnosti domačega hlapca, ki je svetil s petrolejko, ko je zjutraj šel krmit živino in pri tem svetil. Veliki gospodarski kino-predstavi sta se vršili minulo nedeljo 18. t. m. ob 10 in ob pol 2 v Gollovi kino-dvorani v Slovenjgradcu. Predvajali so se gospodarski filmi, katere je brezplačno dal na razjjolago »Agrikulturni-kemiški urad v Zagrebu«. Zanimanje je bilo veliko. Saj je samo dopoldne prisostvovalo prireditvi nad 300 kmetovalcev in mladeničev, popoldne pa je štel obisk nad 150 ljudi iz mesta in okolice. To zanimanje je bilo tudi opravičeno. Take gospodarsko koristne predstave še niso videli naši kmetovalci. Vsa dejanja filmov so bila čisto praktičnega značaja in ni bilo nikjer opaziti kakšne reklame. Na rovaš reklame bi se moglo šteti edino podajanje, da je za gnojilni učinek potrebna uporaba vseh vrst gnojil in nc samo enostransko gnojenje. Reklamni značaj bi mogoče še bilo videti v priporočilu, da je kalijevim rastlinam pesi in krompirju poleg hle^kega gnoja dajati tudi kalijeva gnojila, če hočemo doseči popolen uspeh in največji pridelek. — Vsi drugi prizori pa so bili popolnoma nepristransko gospodarskega silno važnega pomena za naše kmetijstvo. Le škoda, da filma ni mogoče obdržati dalj časa in da se ne more predvajati v zimski dobi. Za oinogoče-nje prireditve gre zasluga kmetijski podružnici, k: je krila režijske stroške in naklonjenosti Rdečega križa v Guštanju ter g. Puncarju v Slovenjgradcu, ki sta drage volje dala na razpolago kino-dvorano v ta obče koristni namen. Našemu vsestransko delavnemu in za povzdigo kmetijstva vnetemu kmetijskemu referentu pa gre za to prireditev posebna zahvala. Veliki kmetski praznik, o katerem smo že pred kratkim poročali, se bo končno veljavno vršil 6. julija t. 1. na Homcu pri Slovenjgradcu. Spored bo nastopni: Ob 9 slovesna sv. masi na Homcu. Po maši gospodarski govori za odrasle. Od 12 do 1 skupno kosilo; od 1 do 2 govori za mladino. Ob 2 večernice; po večernicah velika tombola. Ob 5 konjske dirke, po končanih dirkah velika prosta kmečka zabav«. Prireditev se konča ob 7 zvečer. Poizvedovanja 9 — Fotogratični aparat v ni,javi usnja ti torbi so je izgubil od Velikih Lašč do Ljubljane. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nneradi v uredništvu lista. Kako je bit usmrčen Ludovik XVI. Gabriel Šanson, pariški krvnik, je mojemu nečaku Charlesu Henryju Šansonu takole opisal dogodke pri usmrtitvi Ludovi-ka XVI.: »Tisto jutro sem se ob osmih odpravil od doma, potem ko sem objel svojo ženo, ki se je bala, da me ne bo več videla, in svojega sina. Sedel sem s svojima bratoma Char-lemagne in Martinom v izvoščka. Po ulicah se je gnetlo toliko ljudi, da ni več dosti manjkalo do devetih, ko smo prišli na Revolu-cijski trg. Gros in Barre, moja pomočnika, sta giljotino že postavila na šafot in vse najboljše uredila. Moja brata in jaz, smo bili dobro obaro- j ženi. Imeli smo pod dežnimi plašči poleg me- i ča kratka bodala, za pasom vsak štiri pištole, j smodnik in krogle. Smatrali smo za možno, da bodo v zadnjem trenotku poskušali rešiti nesrečnega kralja in da bomo potrebovali mnogo sredstev, da mu napravimo pot skozi množico. Ko sem prišel na Revolucijski trg, sem takoj z očmi iskal svojega sina in ga z-apazil par korakov od mene pri njegovem bataljonu. Opazoval me je z razumljivim pogledom in zdelo se mi je, da mi hoče vliti poguma s tem, da me je navdajal z upanjem, da ! mi topot ne bo treba izpiti kozarca do dna. Gledal sem pozorno proti oni strani, odkoder bi imel priti kralj, nič ni ušlo mojemu skrbnemu opazovanju. Vendar sem zastonj čakal na hrup, ki naj bi bil znamenje za osvobodilne poskuse, o katerih so mi pripovedovali včeraj. Priznati moram, da sem se veselil ob misli, da so morebiti v tem trenotku kralja že iztrgali iz rok oboroženih vojakov in da pod varstvom zaupnih prijateljev že beži. Nenadoma sem zagledal četo konjenikov in za njimi voz, ki sta ga vlekla dva konja. Voz sta obdajali dve vrsti konjenikov in njim je sledila še četa konjenikov. Nobenega dvoma ni bilo več, nobene sanje več mogoče, zakaj tam se je peljal kraljevi mučenik. Postalo mi je črno pred očmi, po vsem životu sem se stresel, vrgel sem hiter pogled na svojega sina in videl, da je tudi on mrtvaško bled. Med tem je dospel voz. Kralj je sedel tadaj na desni, poleg njega duhovnik, njegov spovednik. Na zadnjem sedežu sta sedela dva orožnika. Voz se je ustavil, vrata so se odprla, najprej sta izstopila oba orožnika, za njima duhovnik in končno kralj, bolj dostojanstven, ..miren in veličasten, kakor sem ga le kdaj videl v Versaillesu in v Tuilerijak. Ko sem ga videl bližati se stopnicam, sem obupno pogledal okrog sebe. Povsod sem videl samo vojake. Za vojaki stoječe ljudstvo je bilo od začudenja otrplo iu je žalostno molčalo. Sicer bi pa neprestano bob-nanje zadušilo njegov glas, če bi tudi hotelo dati od sebe kak klic pomilovanja. Kje so ostali sedaj tisti številni rešitelji, ki so se prijavili prejšnji dan? Charlemagne in jaz sva bila vsa iz sebe, Martin, mlajši in odločnejši, je stopil naprej, se spoštljivo odkril in pripomnil kralju, da mu mora glasom pravil iu predpisov odvzeti obleko. »To je nepotrebno, saj me lahko usmilite takega, kakršen sem.« Moj brat je vztrajal in pripomnil, da mu mora tudi zvezati roke. To zadnje sporočilo je kralja še bolj razburilo, postal je ves rdeč. »Ah kaj,« je dejal, »vi se ne boste upali položiti roke name. Vzemite, tu je moja suknja, ampak ne dotaknite se me!« Medtem ko je to govoril, si je sam slekel suknjo. Charlemagne je prišel Martinu na pomoč. Čeprav mu je bilo težko govoriti s to vzvišeno žrtvijo, ki ga je opazovala s pogledi, kakor da bi brali globoko v njegovem srcu, je vendar, da ne bi razdražil divjih tolp, ki so stale okrog šafota, dejal kralju mrzlo, med- tem ko so mu tekle iz oči solze: »Kar zahteva moj brat, da mora namreč zvezati roke, je neobhodno potrebno, brez tega je usmrtitev nemogoča.« Končno sem se spomnil na svojo dolžnost in sem zašepetal duhovniku na uho: Gospod, prosite kralja za to, prav lepo vas prosim. Medtem ko mu bodo vezali roke, pridobimo na času; nemogoče je namreč, da ne bi ljudstvo, ki je samo nahujskano, napravilo takemu prizoru veselega konca.« Duhovnik se je z žalostnim pogledom obrnil U meni, nato se je pa sklonil h kralju in mu s tresočim glasom dejal: »Sire, privolite tudi v to zadnjo žrtev, s katero si boste že naprej zagotovili božje plačilo.« Takoj je ponudil kralj svoje roke, da bi mu jih zvezali, medtem mu je spovednik dal poljubiti Kristusovo sliko. Dva moja pomočnika sta zvezala roke, ki so nekoč nosile žezlo. Meni se je zdelo, kakor da bi to moralo biti znamenje za spremembo mišljenja ljudskih množic, ki se naj bi sedaj zavzele za kralja. Ali ničesar ni bilo čuti razun peklenskega ropotanja bobnov. Podpiran od duhovnika je kralj počasi iu majestetično stopal po stopnicah navzgor proti safotu. Ali bobnarji ne bodo prav nič prenehali? je vprašal kralj. Charlemagne mu je dal znamenje, da o tem ničesar ne ve. Ko je kralj prišel do šafota, je stopil na stran, kjer je videl največ ljudi, in je dal bobnar- j jem z glavo poveljujoče znamenje, naj utihnejo. Bobnarji so za trenotek utihnili in le j par jih je še udarjalo po bobnu. Kralj je izpregovoril z močnim glasom: »Francozi, vi vidite vašega kralja pripravlje- Požar v severnoaorveškcni pristanišču Bergen, kjer je zgorelo 75 hiš. Slika je bila poslana brezžičnim potom. Medicinska znanost in Lurd Ni še dolgo tega, kar so na Francoskem govorili, da sta od treh zdravnikov dva gotovo svobodomisleca. Zdi se pa, da so se časi spremenili. Pred kratkim si je neki dijak medicine izbral za svoje doktorsko delo temo: Medicinski študij o nekaterih čudežnih ozdravljenjih v Lurdu. V tem delu obravnava tri slučaje, v katerih so bolniki, o katerih so me-rodajni specialisti izjavili, da so neozdravljivi, v Lurdu takoj in popolnoma ozdraveli. Dijak je napravil izpit z odliko. Mesto Pernambuco v Braziliji, prva postaja »Groia Zeppelina« po poletu čez Atlantski ocean. nega za vas umreti. Naj bi vam moja kri prinesla srečo." Jaz umrjem nedolžen .. .c — I Hotel je še dalje govoriti, ko je Santerre, ki je bil na čelu svojega generalnega štaba, dal bobnarjem znamenje, naj znova prično bob-i nati, tako da se ne bi nobena beseda več I cula. V trenotku je bil kralj privezan na usodno desko, in ko je sekira švignila doli, je mogel še slišati glas pobožnega duhovnika, ki ga je spremil do šafota in mu govoril sledeče besede: Sin sv. Ludovika, preseli se v nebesa!« Tako je končal ta nesrečni knez, katerega bi tisoč odločnih mož v tem zadnjem trenotku, ko se je pri ljudski množici že začelo pojavljati sočutje, lahko rešilo. Najmanjše znamenje bi zadostovalo in ljudstvo bi nastopilo za kralja. Zakaj ko je moj pomočnik Gros pokazal ljudstvu odsekano kraljevo glavo, se je večina obrnila proč, prevzeta od groze in sočutja. Strašno neurje v Italiji Po vsej severni Italiji so te dni divjali viharji. Padala je tudi toča. Lilo je kakor iz škafa. Ladijski promet na lagunah pred Benetkami je bil radi viharja skoro čisto ustavljen. Na visokem morju pred Benetkami so se nahajale ob viharju še tri jadrnice, od katerih se je ena potopila in sta utonila dva mornarja. Tudi v beneški provinciji je vihar povzročil veliko škodo. Polomil je brzojavne in telefonske droge, tako da je bil ves telefonski in brzojavni promet prekinjen. Na poljih je uničene nad 70 odstotkov letine. Na gorah okrog Belluna je zapadel sneg. Tudi v Rimu brije mrzel veter. Na Gardskem jezeru se je potopila neka barka in sta dva moža utonila. Cela vas pogorela V občini Takacsi na Madjarskem je nastal požar, ki je razširjen po silnem viharju v najkrajšem času vpepelil celo vas. Prebi-i valstva se je pod vtisom nenadno nastale katastrofe polastila strašna panika. Na begu pred ognjem so se odigrali strašni prizori. Dve osebi sta bili ubiti, dve so pa smrtno ranjeni prepeljali v bolnišnico. Od 200 hiš v | vasi stoji samo še poštno poslopje. | Zlati zaklad pred „peklenskimi vratiu Leta 1783 je poslala britanska vlada v Ameriko ladjo, na kateri je bilo 800.000 funtov v kovanem zlatu, ki so bili namenjeni za izplačilo plač uradnikom in četam v tamkajšnjih krajih. Ladja je imela ukaz, da se ustavi v nekem pristanišču v Connecticutu in tam odda denar. Ladja pa je med vožnjo pri Hell Gate (peklenska vrata) zadela ob skalo in se potopila. Ameriški kapitan Simon Lake je sedaj natančno preštudiral literaturo, ki se je nanašala na to nesrečo in je ugotovil, da mora ladja ležati na morskem dnu nedaleč od Hali Gate, v najožjem delu East Riverja blizu Newyorka. Lake je ua dotičnem kralju preiskal morje in ugotovil, da leži na morskem dnu 35 potopljenih ladij. Lake skuša sedaj najti ladjo z zakladom in se bo pri tem poslužil podmorskega čolna, ki je opremljen s potapljaškim aparatom, ki ga je pred par leti Lake sam izumil. Pevka otvori bik^ borbo Na Španskem še nikakor niso vneti za emancipacijo žene. Samo kot Amaconka nudi Španka — posebno Andalužanka — pravtako priljubljeno kakor očarljivo sliko. Da bi se neke dobrodelne prireditve udeležilo čimveč ljudi, so naprosili mlado sevilsko varietetno pevko in plesalko, da bi nastopila pri bikobor-bi. Seveda je prepustila krvavi del bikoborbe poklicnim bikoborcem. Pred bikoborbo so se pripeljali v areno na četverovpregi vsi sodelujoči, njim na čelu pa je jezdila mlada pevka, ki je šla pred ložo predsednika prireditve in ga po starem običaju prosila za ključ. Z velikim ključem, ki je nato v velikem loku priletel na rumeni pesek v areni, so odprli kletko, v kateri so bili biki — in s tem je bila bi-koborba otvorjena. »Grof Zeppelin« tik pred svojim odhodom iz Fricdrichshaicna v južno Ameriko. Srečno vožnjo! Številni gledalci pošiljajo zračnemu r velikanu svoje zadnje pozdrave. Radio Programi Radio-Ljubliana s Petek, 28. maja: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Dr. Lojze Campa: Uvod v novi kazenski zakonik. 19.00 0 ameriški ženi predava gospa Lovšetova. 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. 20.00 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 24, majaš 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, Plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Tolsti vrh, Vrhovo, Prežak, Gorjanci). 18.00 Koncert Radio-orkestra. 19.00 Dr. Ivan Gra-fenauer: Nemščina. 19,30 O zavarovanju (Ivan Martelanc). 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi» Sobota, 24. maja. Belgrad: 18,00 Koncert tamburaškega orkestra. 20.00 Koncert akadem. okteta »Obilič«. 21.00 Sotnatni večer. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Koncert zabavne glasbe. 21.30 Plošče, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 17.30 Mladinski oder. 18.30 Izletniki v gozdu. 21.10 »Grol Luksemburg«, opereta. — Milani 19.15 Večerni koncert. 20.45 Komedija. 21.15 Pester koncert. 23.00 Koncert zabavne glasbe. — Praga: 20 Koncert glasbene akademije. 21. Orkestralni kon. cert. — Langenberg: 20.00 Veseli večex, nato plesna glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Slavnostni koncert. — Berlin: 18.40 Pevski koncert. 19.45 Zabavni koncert. 20.40 Koncert plesne glasbe. — Katovice: 19.20 Malo glasbe. 20.30 Večerni koncert. 23.00 Plesna glasba. — Touluuse: 19.00 Plesna glasba. 19.40 Slagerji. 20.15 Koncert operetne glasbe. — M. Ostrava: 19.35 Orkestralni koncert, 20.00 Koncert glasbene akademije. 21.00 Slovaške narodne pesmi. 22.23 Orkestralni konccti. Suhe Zadnje čase so se pojavile vesti, da so tu in lam že začeli rasti jurčki, iz česar se da sklepati kakor tudi z ozirom na letošnje ugodne vremenske prilike, da je pričakovati v kratkem morda zelo obilne pomladanske rasti jedilnih gob. Kakor znano, pride pri nas za kupčijo v poštev užitni goban (Boletus Edulis, Boletus Aereus). Trgovina s suhimi gobami je v preteklem ietu že kazala znake pred vojnih časov, to se pravi, da inozemstvo ni hotelo kupovati vse vprek, samo da diši po gobah, kakor je bilo to v prvih povojnih letih ko so se lahko prodajale suhe gobe ne glede na njih kvaliteto. Vsled tega so se nabiralci gob odvadili snažnosti in metali v suhe gobe vse črvi ve dele, da celo blatne odrezke gobnih korenin itd. ter je bilo tako blago po večini umazano in temno. Pri sušenju gob se tudi ni pazilo na rezanje in so iz nekaterih delov Dolenjske in Gorenjske nosili na trg zelo debelo rezane suhe gobe. Izjemo, kjer so gobe cel čas pravilno srednje tanko rezali in samo lepe in ne črvive sušili, so tvorili nekateri kraji Posavja in Štajerske, za to so pa tudi ti nabiralci prišli na svoj račun in dosegli vedno najvišjo ceno. Svarimo in opozarjamo nabiralce gob, naj letos gobe srednje tanko in enakomerno reisjo, lako, da ostane suhi gobi naravna sveža bela barva, naj črvive in nesnažne dele gob sušijo posebej ali pa iste že v svežem stanju porabijo za domačo kuho, ker bodo za lepo blago dobdi veliko več denarja kakor pa za blago, ki je pomešano s čr- Velika gospodarska manifestacija se vrši v Ljubljani od 29. maja do 9. junija t. 1. a prireditvijo X. jubilejnega vzorčnega velesejma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Prireditev bo največja dosedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40 tisoč kvadratnih metrov prostora, je postavi;enih 9 velikih razstavnih zgradb, ki imajo pod svojim krovom skoraj S00 razslavljnlcev iz iu- in inozemstva. Zastopane so industrije vseh branž in taktično bo podana tu kupcu ogromna ;zbira naj-raznovrstnejšega prvovrstnega blaga po tovarniških cenah. Posebno opozarjamo ua specialne oddelke, to so tekstilije, usnje papir in lepenka pohištvo, stroji in kovine, poljedelski stroji, moderna Ingi-jena, perutnina. Ob tej priliki si zamorejo obiskovalci ogledati priroduc krasote divne Slovenije. Uprava velesejma preskrbi ugodne avtobusne zveze z letovišči in zdravilišči. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, prodajajo denarni zavodi, trgovske in obrtniške organizacije, železniške postaje, Putnik itd. Dubrovažka parobrmLka plovidba. Njena to-naža so je lani povečala od 45.989 na 40.112 bruto-ton, od česar odpade na obalno jilovbo 10 ladij s 3860 tonami. V gradbi je nov velik tovorni parnik 9400 ton nosilnosti. Parniki so v bilanci izkazani g 89.9 (39.7) milij. Din, njih najmanjša denarna vrednost je 110 milij. Din. V svobodni plovbi so njene ladje zaslužile 16.1 (14.7) milij. Din. Donos se je lani' povečal od 17 na 25.2 milij. Din. Po odbitku povečanih vseh stroškov in amortizacije znaša čisti dobiček 15.5 (7.0) milij. Din in se je zato dividenda zvišala od 30 na 40 Din po delnici nom. 125 Din; emisija delnic iz leta 1929. je dala 25.8 milij. Din, tako da znašajo lastna sredstva 59.5 milij. Upniki, ki so šo leta 1928. znašali S.l milij. Din, so izplačani, istočasno pa znašajo dolžniki 28.9 milij. Din. Izvestje je izdala vinarska in sadjarska šola v Mariboru za šolsko leto 1928-29 ter gospodarski leti 1928 in 1929. Obsežen ter zelo informativen in poučen material, stisnjen na 77 straneh ter dopolnjen s številnimi lepimi skikami, je s sodelovanjem zavodovega učiteljskega zbora priredil ravnatelj g. Josip P r i o 1. Finska ua velesejmu. Z zaključkom trgovinske jiogodbe med našo državo in Finsko v pret. letu je' pričakovati živahnejših trgovinskih stikov med nami in Finsko. Za naš izvoz na Finsko pride v poštev predvsem sadje, pa tudi hmelj. Da pa bi nasa trgovina sjioznala finsko gospodarstvo, bo Finska "izvozna zveza sodelovala na jubilejnem ljublianskem velesejmu v lastnem paviljonu. Razstavila bo predvsem galoše, snežke in druge kavčukove proizvode, separatorje, mlekarsko orodje, verige, kose, bruse, obutev, porcelanske izdelke, športne predmete, posebno ekonomično emajlira-ne štedilnike itd. Razstavo je organiziral zastopnik Finske izvozne zveze v Belgradu g. Rihard Rapeli. Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena na ljubljanskem jubilejnem velesejmu. Mizarski mojstri bodo tudi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpriproste.jše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v pttlnem obsegu jamči, tako za kakovost in prvo-vrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstavljalec da vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vsa tostvarna pojasnila. Take razstave so hvale vredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, dn pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu več kot konkurenčne. Dobavo. Ravn. drž. rudnika Breza sprejme do 30. t. m. ponudbe glede dobave električnega materijnla; do 5. junija pa glede dobavo eleklrič-nih vitlov. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave 1000 kg mazila za jeklene vrvi; do 10. junija pa glede dobave 3000 leg čiste svinjske masti. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave mizarskega orodja ter glede dobave strojnega, cilinderskega in dinamo olja. — Dne 10. junija se bo vršila pri kmdi mornarice v Zemunu ofort. licitacija glede dobave 11.800 metrov jadrenine. — Dne 5. junija se bo vršila pri računsko-ekonom-skem oddelku gradb. ministrstva v Belgradu licitacija glede dobavo izolatorjev; dne 6. junija pa glede dobave tehtnice. Oddaja trgovskih lokalov. Dne 10. junija se bo vršila pri ljublj. žol. ravn. licitacija glede oddaje trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor v triletni zakup. Borza Dne 22. maja 1930. DENAR V splošnem je bila danes tendenca deviznih tečajev nazadujoča, le London in Praga sta bila Rvrstejša. Promet jc bil srednji, največ ga je bilo še v devizah Curih in Ne\vyork. V vseh zaključenih devizah je kakor ohičajno intervenirala Narodna banka. Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2278.— bi., Berlin 1.330.25—1.353.25 (1351.75), Bruselj 790.58 bi., Budimpešta 989.87 bi., Curih 1094.10—1.097.40 (1095.00). Dunaj 797.11 — 800.41 (798.91), London 275.28 bi., Ne\vyork 56.42 gobe viviini deli in umazanimi odpadki. To še posebej povdarjamo, ker bodo letos, sodeč po skušnjah minulega leta, kupci v tem pogledu zelo uatančni in to se posebno, če dobimo bogato rast ter bo prišlo za kupčijo v poštev samo lepo blago, dočim slabo nabranega, predebelo rezanega in zanikrno posušenega pa sploh ne bo mogoče ali pa le za mal denar prodati. Ako bi kdo želel šc kakšno pojasnilo in navodilo, naj se obrne na veletrgovce z gobami v Ljubljani, ki bodo radevolje dali vsak čas potrebna navodila in pouk. Ob tej priliki opozarjamo, da je pri nabiranju gob najvažnejše pravilo to, da se gob ne sme iz zemlje ruvati, temveč se jih naj pri dnu odreže, ker se z ruvanjem gob uničuje v zemlji gobje leglo, iz katerega goba klije in se s tem uničuje in preprečuje nadaljne razvijanje in rast gob na istem mestu. To se maščuje že leto za letom v različnih krajih posebno v okolici mest, kjer ljudje takorekoč ropajo gobe iz zemlje, samo da dosežejo trenuten dobiček s prodajo svežih gob na trgu v mestu. Zelo važno je tudi to, da se stare gobe, ki itak ni za nobeno rabo, ne bere, ampak pusti v gozdu popolnoma dozoreti, ker se pod njenim klobukom ali kapici nahajajo lističi, bodice ali cevke, na katerih ie trosišče f. j. mesto, na katerem se tvorijo majhni trosi slični prahu, ki so vidljivi komaj z drobnogledom. Ko goba popolnoma dozori, padajo ti trosi na zemljo, kjer izklijejo kakor seme v nove gobne niti in dalje v gobe. do 56.62 (56.52). Pariz 222.06 bi., Praga 167.60, 168.40 (168.—), Trst 296.88 bi. Zagreb. Amsterdam 2275—2281, Berlin 1850.25—1353.25, Bruselj 790.58 bi.. Budimpešta 988.37—991.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.41—800.41, London 274.88—275.08, Newyork ček 56.42-56.62, kabel 56.53—56.73, Pariz 221.06 do 223.06, Praga 167.60—168.40, Trst 295.76 do 297 76. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.5 milij. Din. Belsrad. Amsterdam 2275—2281, Budimpešta 988.37—991.37, Berlin 1350.25—1353.25, Bruselj 789.08—792.08., Curih 1094.40 — 1097.40. Dunaj 797.41—800.41. London 274.88—275.08, Ne\vyork 56.42—56.62, Pariz 221.06-223.00, Praga 167.60— 168.40. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.75, Atene 6.70, Berlin 123.325, Bruselj 72.1275, Budimpešta 90.325, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.87, London 25.11625, Madrid 62.90, Nevvvork 516.65, Pariz 20.265, Praga 15.32, Sofija 3.745, Trst 27.085, Varšava 58.—, Kopenhagen 138.30, Stockholm 138.60, Oslo 138.30, Helsingfors 13.—. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.52, (valuta) 12.47. VREDNOSTNI PAPIR|I Med državnimi papirji je danes občutno oslabela vojna škoda, nasprotno pa je čvrstejše tako 81!> kakor tudi 7% Blerovo posojilo. Tržišče bančnih papirjev jo ostnlo lieizpremenjeno, ravno tako industrijski papirji pri majhnem prometu. Ljubljana. 8% Bler. pos. 97 bi., 7% Bler. pos. 85 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zuvod 170 den., Vevče 117 .len. (brez kup.), Stavbna 40 den., šešir 105 den,, Ruše 270—280. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50 den, agrari 54.50 den., voj. škoda ar. 428—428.50 (428), kaša 428-428.50, 6. 428-428.50, 12. 430-431 (431), 8% Bler. pos. 97-97.50 (97, 97.50), 7% Blerovo pos. 84-87.50, 85. 82.50 (85-125), 7% pos. Drz. hip. banke 84.50—85. Bančne delnice: Ravna gora 82 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 3(3—38, Poljo 58—59, Kreditna 96—100. Union 196—196.25 (196), Jugo 79—80, Lj. kred. 120 den., Medjunarod-na 61 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 900—910, Etno 150 den., Srbska 178-182, Zcmaljska 145-147. Industrijske delnice: Nar. šum. 2150 den., Guttmann 160—170, Slaveks 71 den., Slavonija 200 den., Našice 1365 bi., Danica 109-114, Pivara Sar. 152—180, Šečerana Osjek 364—367 (365), Nar ml. 20 den., Osj. ljev. 175 den., Brod. vag. 110 d., Union 120 den., Vevče 117 den., Isis 34—35, Ra-gusea 400-405, Jadr. plov. 508 den., Trboveljska 437-441 (437-440). J . Belfjrad. Narodna banka 8250—8260, 7% inv. pos. 88.50-89.50 (40.500), vojna škoda prompt 436.50-437 (200), 5. 430—137.50, 6. 438.25-438.75 (200 kom.), 7. 441.50 -442.50 (500 kom.), 7% Bler. l>os. zaklj. 88.25-88.50 (2000 dol.), 7% pos. Drž hip. banke zaklj. 80 (2000 dol.). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.25, Wiener Baaikverein 18.30, Creditanstalt 51, Escompteges 161.50, Aussiger Chemische 200.10, Trboveljska 55, Kr. ind. 38.10, Rima Murany 86.20, Alpine 29.75. Etnolog IV-2 Izšel je prvi zvezek četrtega letnika edine slo-venske etnografske revije »Etnolog«, ki ga izdaja etnografski muzej v Ljubljani v redakciji dr. N. Zupaniča. Ta številka obsega 124 strani in vsebuje važno dr. K. O š t i r j e v o razpravo o praslovanskem socialnem sestavu. — Dr. St. Vurnik objavlja v nadaljnjem obširno razpravo o »Kmečki hiši Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp«, ki pomeni važen donos k študiju slovenske kmečke arhitekture Korošcev, Gorenjcev in zapadnih Štajercev. Vurnik obravnava najprej zgodovino proučavanja kmečke hiše pri nas ter literaturo, potem orientira čitatelje na področju hišnih tipov med Slovenci, ugotavlja forme slovenskega naselja, strukturo vasi in dvora v slovenskem alpskem ozemlju z važno konstalacijo, da se naša alpska hiša strogo loči od nemške in ima samosvoj značaj. Razpravo ilustrira štirinajst celostranskih tabel z risbami in fotografijami. Nemški etnograf Rudolf K r i s s je prispeval z lepim donosom »Volksreligiose Opfergebrauchc in Jugoslavien«, ki je v naši etnografiji prvi te vrste in bo zanimal vse interesente za naš folklor. Kriss razpolaga z obširnim poznavanjem evropskega običaja cerkvenih zaobljubljenih darov in so njegova izvajanja, ki pri nas orjejo ledino, velikega pomena. Razprava je ilustrirana. Dr. Niko Z u p a n i č objavlja razpravo o reki Erak, kjer je bila odločilna bitka med Huni in vzhodnimi Goti za nadoblast nad Južno Rusijo, kar je imelo posledice tudi z avzhodne južne Slovane, Ante. Po temeljitih zgodovinski h in etimoloških ter geografskih premislekih lokalizira dr. Zupanič reko Erak v Evropsko Sarinatijo med Dnjcpr in Dnjestr. Dr. Fran Kotnik objavlja važen arhivalen donos iz mozirskega arhiva »Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanoni in Zagreb-čaaoin v letu 1796«. »Etnolog« se je iz skromnih početkov in večnih denarnih zadreg razvil v štirih letih v znanstveno publikacijo, za katero se danes zanima ves evropski, ne samo slovanski, ampak tudi ostali svet, ki se peča z etnografijo, etnologijo in antropologijo. Poleg tega, da je načel znanstveno polje slovenske etnografije sistematično obdelavati, prinaša tudi razprave splošne etnološke važnosti in si je v znanstvenem svetu utrdil že lep sloves. Prvi zvezek letošnjega letnika je izšel o priliki kongresa etnogra-fov in geografov, drugi izide v par mesecih. Zbori, letnik VI., štev. 2 Nova številka ima na čelu »Dekliško pesem« Mirka Kunčiča, ponudeno komponistom kot glasbe vreden tekst, VI. Pleiferjev članek o priliki sedemdesetletnice glasbenega zgodovinarja dr. J. Mantu-anija. Članek prinaša točen pregled znanstvenega dela jubilantovega, ki je res obilno in izdatno. — Dr. St. Vurnik razpravlja o ^Vprašanju objektivne glasbene kritike«, Ivan Hladnik o »Finančnem položaju naših pevskih društev«. Slede pregledi: Naši skladatelji, Iz naših organizacij, Koncerti, Novosti in Razno. Literarna priloga je prav lepo urejevana in nudi obilico, s trudom in požrtvovalno pridnostjo nabranega, vedno aktualnega gradiva. Glasbena priloga prinaša Devovo liarmoniza-cijo prekmurske Teče mi vodica, Mirkovo priredbo Čergo moja, čergice, Iv. Ocvirka Sunce (poizkus v .linearnih imitacijah), Al. Alihelčiča Večerni zvon za sopran, gosli in orgle in komplicirani Arničev •i*>ne|ani zbor Kiš na Zupančičev tekst, končno pa Prelovčev solospev s klavirjem Prišla je jesenska noč iz 1. 1911., ki kaže za one čase in študenta Pre-lovca že precej harmonične drznosti, i , Zbori so topot prevzeli nekaj naloge ustavljene Nove iMuzike nase in kakor je videti, nameravajo prinašati poslej tudi vokalno-instrumentalne stvari, kar je prav in v redu. Skladbe so nekatere v tej številki vsem zborom dostopne, samo Arni-čeva je namenjena intonacijski moderno izvežba-nim pevcem večjih ambicij. Sezite po Zborih in podprite jih vsi, da bodo v tej krizi glasbenega založništva mogli dalje vršiti svojo lepo nalogo! Koncert pevskega društvu „Cankar" V sredo, dne 21. maja je bil v Filharmonični dvorani v Ljubljani koncert pevskega društva »Cankar«, ki ga vodi pevovodja g. Krislo Perko. —_______... -r ________. Šport Žito V Čikagu je tendenca za pšenico skoraj mirna, za koruzo malo čvrstejša. Pri nas je položaj ne-lzpremenjen. Ponudb je malo, pa tudi kupci nimajo veselja kupovati po zvišanih cenah, vsled česar je promet minimalen. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Promet: pšenica 49 vagonov, oves 1 vagon, koruza 34 vagonov, moka 4 vagoni. — Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: trdna. Promet: živahen. Pšenica: maj 21.12—21.25, zaklj. 21.15-21.18-jun. 20.90-21.18, zaklj. 21.12-21.14; okt. 19.75-20.15, zaklj. 19.07-19.09; rž jun. 11.36-11.44, zaključek 11.40-11.50; okt. 12.36-12.85, zaklj. 12.70 —12.72; koruza maj 11.72-11.80, jul 11.83—12.14, zaklj. 11.96-11.97; tranzit julij 11.35. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona desk za frize. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Povpraševanje je za brodarski les 30 mm. 4 m, 10—16 oni za smrekove kratice teža 500 kg, za lipove plohe 1 vag. 6-7 kub. m 40—60 mm, 13 do 14 kub. m 80—100 mm, za smrekove in jelkove deske 1 vag. 18 mm, 1 vag. 28 mm, za rezano jelo-vino 40 kub. m 22 cm 18 mm, 25 kub. m 24 cm 18 mm, za javorjev© plohe 10 kub. m 30—60 mm, od 30, 25 cm dalje, od 2 m dalje, za jelove sihezzo-le 58X158, 63X178, 73X188, vso 4-8 m, 73 X205, 88X205, 88 X 235 vse 5-10 m. za remeljiie 5 kub. m 35X08, 2-2.50, 3-3.50 m, 5 kub. m'68X68, 2, 2.50, 3, 3.50 m. Živina Ljubljanski sejem 21. maja 1030. Dogon je bil sledeč (v oklepajih število prodanih glav): 208 (24) konj, 47 (15) volov, 45 (24) krav, 10 (10) telet in 488 (370) prašičkov za rejo. Sejem je bil živahen, posebno pa trgovina s prašički za rejo. Cene so ostale neiEjjferuenjene kakor sledi: Voli 1. 10-10.25, II. 0.50, m. 8, krave debele 5-7, klobasarice -1—5, teleta 14.50—15.50 Din (vse zu kg žive teže), prašički 4—6 tednov slnri so se prodajali po 250—100 Din za komad. Pred začetkom petja jc govoril uvodno bese-i do o izvajanih skladbah g. Perko. Program je vse-i boval skladbe skladateljev: Jobsta, Prelovca, Ada-j miča, Deva, Bajuka, Hatzeja, Muhviča, Gotovca in Biničkega. Program je bil s tehnične plati mestoma zelo težak in so nas Cankarjevci, čeprav smo sledili njih hiter napredek, topot kar presenetili s svojo, razmeroma precejšnjo pevsko izobrazbo. Cankar ima menda samo moški zbor, dvajset pevcev, ki je že precej glasovno homogen in zlasti dinamično fin. G. Perko jc zamislil podajanje pesmi smiselno na podlagi partitur in dal jjesmam nekak sa-njavo liričen značaj, dasi jim, če je bilo treba, tudi inoške kreposti ni manjkalo. V solili sta nastopila pevca gg. A. Zupan in S. Kremžar. Zbc---*------' --*--' merah. bor se je že precej visoko preril v teh raz- Meškova »Mati« v Belgradu. V društveni dvorani poleg katoliške cerkve v Krunski ulici so nas zadnjo nedeljo prijetno presenetili člani prosvetnega društva z Meškovo trodejanko »Mati«. Sicer je res, da Meškov dramat spada že med zastarele in snovno ni posebno pripraven za naš čas. Vsaj za samo Slovenijo ne. V Belgradu pa je temu ali one-I mu Slovencu, ki je že leta ločen od svoje zemlje, vsaj za uro in pol pričaral domačnost naše fare na deželi. Glavne vloge so nosili: gne. Ivanka Sokli-čeva, štefica Ltikežičeva in Iva Komanova, in gg. Rakušček, Ulaga in Coš. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek oh 8 zvečer Petek, 23. maja: Zaprto. Sobota, 24. maja: SVETI PLAMEN. Red D. Nedelja, 25. maja: Zaprto. Ponedeljek, 26. maja: LJUBIMEC SVOJE ŽBNE. Red B. OPERA Začetek ob 8 zvečer Petek, 23. maja: Zaprlo. Sobota, 24. maja: DOLARSKA PRINCESA. Red A. Nedelja, 25. maja: AID A. Gostujejo gospa Vilfan-KunČeva, g. Marij Šimenc in g. Vitli iz Zagreba. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Pclek, 23. maja: Zaprto. Sobota, 21. maja ob 20: HERMAN CELJSKI. Kup. Nedelja, 25. maja ob 20: PISKROVEZ. Kuponi. Znižane cene. Službene objave LNP, (Seja u. o. dne 21. t. m.) — Ponovno se opozarjajo klubi, da takoj pošljejo slike svojih I. moštev, če želijo, da se priobčijo v slavnostni številki »Športnega lista« ob priliki desetletnice LNP. _ Sporoča se klubom, da se bo vršil ob priliki proslave LNPa dne 1. junija t. 1. v magistralni dvorani manifestacijski občni zbor. — Sklep u. o. zadnje seje glede rezerviranja terminov v Ljubljani dne 18. in 25. maja t. 1. se v toliko spreminja, da klubi lahko uporabijo nedeljski termin 25. t. m. za svoje prireditve. _ Opozarjajo se klubi, da so soodgovorni, če igralci, ki jih imenuje LNP za svoje prireditve, ne odzovejo pozivu. Klubi se opozarjajo na § 52 k. z, JNSa. — Proti igralcem, ki se ne bodo odzvali pozivu LNPa v primeru imenovanja v teame, ki jih sestavi LNP, se bo najstrožje postopalo. Kot opravičilo sc vzame na znanje le smrtni slučaj v družini in bolezen, kar bo konštatiral zdravnik, ki ga bo določil LNP. — Izroče se kaz. odboru s takojšnjo suspenzo sledeči igralci radi nenastopa v pods. teamih dne 18. t. m,: Svetic (ŽSK Hermesj in Pliveršek, Bertoncelj, Kajžar (vsi ISSK Maribor). — V času od 29. maja do inkl. 1. junija t. 1. se ne dovoli igranje tekem niti v Ljubljani, nit! izven Ljubljane ASK Primorju in SK Iliriji. — Dne 1. junija t. 1, se ne dovoli igranje nobenemu ljubljanskemu klubu v, ednosno izven Ljubljane. — Dovoljuje se vsem klubom LNP igranje tekeir s SK Korotanom. — Tajnik. Službeno LNP.: Danes ob 19 seja upravnega odbora, Važno radi slikanja. — Tajnik I. Nogomet v tujini Ogrsko prvenstvo. Na vodilnem mestu še ve* dno Ujpest (36 točk). Njegov najresnejši rival jc Ferencvaros, ki mu že od začetka trdo sledi (34). Hungaria in III. okraj imata vsak po 25 točk (tretje in četrto mesto). Na koncu tabele pa sta Nem-zeti (14) in Somogy (13). LAHKA ATLETIKA. Nemci so že pričeli. Prva večja lahkoatletska prireditev je bila letos v Munchenu, kjer so se zbrali skoraj vsi najboljši nemški tekmovalci. Ker naj je to nekak pravec bodočih letošnjih uspehov, prinašamo nekaj rezultatov. Tek 100 m: Jonath (Hannover) 10.8 sek. 400 nii Buchner (Leipzig) 49.4 sek. 800 m: Kaufmann (Hannover) 1:57.8 min. 1500 m: Helber (Stuttgart) 4:07 min. 5000 m: Hel-ber 15:48 min. 110 m lese; Huber (Stuttgart) 15.8 sek. 4 X 100: Deutscher Sportverein Hannover 42.7 sek. Skok v višino: Bowing (Miinchen) 1.85 m. Skok s palico: Huber (Stuttgart) 3.65 m. Skok v daljavo: Scliek (Stuttgart) 7.06 m. Krogla: Kutzer (Miinchen) 13.86 m. Kopje: \Veimann (Leipzig) 59.30 m. Disk: Paulus (\Vetzlar) 43.99 m. Na pri-reditvi je bilo okoli 4000 gledalcev. RAZNO. Internacionalni turnir v Gcnfu. Vodeči švicarski klub Servette-Cenf bo priredil od 29. junija do 6. julija mednarodni nogometni turnir, ki bo zastopan po najodličnejših moštvih Evrope. Tako so prijavljeni: Ujpest iz Ogrske, Vienna iz Dunaja, C. S. Brugge (Belgija), F. C. Sete (Francija), Sp. Vgg. Fiirth (nemški državni prvak za 1929), F. C. Torino (Italija), A. C. Bilbao iz Španije in švicarski F. C, Servette. Zadnjih osem pred borbo. V evropskem pasu je preostalo za tretjo rundo v boju za Davisov pokal še osem tekmecev. To so Češkoslovaška, Ho-landska, Japonska, Španija, Avstralija, Anglija, Nemška Avstrija in Italija, Za tretjo kolo so določena sledeča srečanja: Češkoslovaška : Holandska; Japonska : Španija; Avstralija : Anglija; Nemška Avstrija : Italija. Prvoimenovane države določajo prostor igranja. Še Turki so napredovali. Dolgo ni bilo ničesar slišati o kakem turškem lahkoatletskem gibanju. Izgleda pa, da nam bo prihodnji čas baš iz Turčije pokazaj prave in sposobne športnike. Danes ima dežela polumeseca nekaj marljivih trenerjev iz Evrope, ki skušajo vzbuditi tam veselje za lahkoatletski šport. Tako piše eden takih učiteljev: »Zdi se mi, da Turki niso dovzetni za dolge proge, kajti tu se ne da ničesar doseči. Pač pa kažejo veliko zanimanje za tek na krajše in srednje proge. Omenim naj, da je 181etni Semith Bey rabil za 100 m le 10.8 sekund. Nek 201etni dijak pa je pretekel isto daljavo v 11 sekundah, a 200 m v 22,4 sekundah. V teku na 400 m je cela vrsta mladih Turkov, ki rabijo za to progo 50—52 sekund. V višinskem skoku so dosegli 1.85 m. Nck drug mladenič meče disk preko 40 m daleč.« —■ Niso to še mednarodni rezultati, vendar so to znamenja, da bo tudi v Turčiji šel lahkcailetski razvoj navzgor, Drža?, razredna loterija Poročilo iz kolekhire Ant. Colež, Maribor, Aleksandrova ccsta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola dvanajsti dan, dne 21. maja t. 1. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). Din 400.000'— št. 46746 Din 10.000— št. 34858 81870 53792 6842f Din 4.000-— št. 16876 22817 35988 41743 61079 65275 78698 79073 81179 84343 Din 2.000— št. 392 924 1431 2009 2307 12783 13162 13445 15707 19343 20547 21083 25873 30359 32743 33622 36799 39485 41707 45460 44717 47372 50547 52688 53687 54563 56041 591% 59206 60249 61164 67281 69155 70723 72473 75274 78-160 83174 83539 84150 89800 91150 92781 97111 97530 78614 Prihodnje žrebanje 22, maja. Žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja, teta, gdč. Marija Pevec bivša uradnica Trgovske banke dne 21. maja po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage po-kojnice bo v petek dne 23. maja ob 15 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu. Lfubliana, dne 22. mnj« 1030 Žalujoče rodbine: DEžMAN, PEVEC, in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstic« I-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Trgovski pomočnik nlad išče mesta. - Ponudbe na upravo -Slovenca-' pod št. 5939. Šofer mlad, trezen, zanesljiv, išče službo za v mestu ili na deželi. Nastop la-ako takoj. - Naslov pri jpravi »Slov.« štev. 5938. Vrtnarskega vajenca sprejme takoj Marija Ogrin, vrtnarstvo, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8. Čevljar, pomočnike za zbita dela sprejme takoj A. Ješe, Tržič 33. 18 letni mladenič pošten, se sprejme s 1, junijem v trgovini A. Mi-lavec, Planina p. Rakeku. Kmečka ženska priletna, pametna in poštena, se takoj sprejme. Pripravljena naj bi bila sama dve govedi krmiti in trem osebam skuhati in tudi druga lahka hišna dela opravila delati, sploh znala voditi gospodinjstvo in oskrbovati vrt. Plača po obojestranskem spoznanju in dogovoru povoljna. Nastop službe lahko s 1. junijem. - Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod št. 5941. Rabimo žensko izvežb. prodajalno moč, zmožno nemščine, za kemično tehnično stroko. -Rokopisne ponudbe z navedbo zahtev ter možnosti nastopa pod šifro: »Strojepiska prodajalka« na upravo »Slovenca«. Perfektno korespondentinjo, zmožno slovenske in nemške stenografije, obvladujočo popolnoma nemško in po možnosti hrvaško, sprejmemo v Ljubljani. - Podrobne rokopisne oferte z navedbo zahtev in možnosti nastopa pod šifro »Vpeljana moč« na upravo »Slovenca«. Čitajte in širite »Slovenca«! Muhe sigurna smrt! Mnbc so ostudni strupitelji, kateri živijo po zamazanih in gnusnih skrivališčih. Lazeč po Tvoji hrani, kosmate noge nosijo bolezen in smrt. Zaščiti Tvojo obitelji. Rabi Flit. Flit jc smrtonosen muham, komarjem, bolham. moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni kanti s črnim robom. ^ / V Sl^ _hrže zubije Prodamo Proda se: 2 postelji, omara za obleko, omara s predali, steklena omara — zelo poceni. Vprašati v trgovini »Pri Samcu«, Sv. Petra cesta. Otroški voziček lep, dobro ohranjen, se proda. Dalmatinova ulica št. 15, II. nadstr. Prodajni paviljon v lepi obliki, solidno izdelan iz mehkega lesa, pokrit s pločevino, pripraven za trafiko, majhno knjigarno itd., je naprodaj po ugodni ceni pri Ivanu Zakotnik, mestnem tesarskem mojstru, Ljubljana, Kobaridska ul. 45 (za Bežigradom). Dieselmotor 30 I1P, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Pekarijo se odda takoj, dobro vpeljano, v bližini petih tovarn, v večjem mestu na Gorenjskem, treznemu, kavcije zmožnemu mojstru. Naslov se izve v upravi »Slov.« št. 5948. Lokal v sredini mesta sc odda s 1. avgustom t. 1. - Poizve sc v Kranjski hranilnici — pri upravi hiš. Poizvedbe Kovači kateri izdelujejo sekire, naj javijo svoj naslov čimpreje na A. Kassig, Ljubljana, Židovska ulica. Osebo, ki je našla aktovko, prosim, da vrne na naslov, ki se v njej nahaja, vsaj izplačilne dokumente. rsfRTtii Stavbena parcela naprodaj v bližini nove šišenske cerkve v izmeri 1000 kvadratnih metrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. *>S49. Primorci, pozor! Proda se srednje posestvo v Savinjski dolini, ravna lega, 20 minut od železniške postaje, hiša z novim gospodarskim poslopjem in več johov zemlje. — Vprašati pod »Ugodna prilika« na *i-pravo lista št. 5868. Posestvo na Štajer. 10 minut od železn. postaje, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 9 oralov prvovrstne zemlje in dobrega sadonos-nika, prodam. - Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod št. 5945. Prostovoljna pns dražba v zapuščino Uršule Prav-gyk v Ljubljani spadajo-čih premičnin in dragocenosti, se bo vršila dne 27. maja t. 1. dopoldne v Ljubljani, Švabičeva ul. št. 7. - Hudovernik, notar kot sodni komisar. Pozor, damel Ob času velesejma pridem v Ljubljano in dajem poduk v pravilni masaži in negovanju obraza. Interesentkc naj se pismeno priglase do 28. t. m. Pridem event. tudi na dom. Znamko za odgovor je priložiti. Pisma je nasloviti na upravni-štvo »Slovenca« pod »Higijenično negovanje obraza« št. 5897. Razno BIRMANCE SLIKA foto M e y c r , Maribor, Gosposka ulica 39, lepo in ceno. ............imun........................................... Telefon 2059 Premog - suha drva POGAČNIK, Bohoričeva 5 IIIMIIIIIIIIMIIHIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIMIIIMMIIMIII Ure za birmo nudi najcenejše Iv. Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. Ravno pod nosom sežigajo mnogi denar, po-kašljujejo in se jeze čez slabo zdravje, zapravljajo denar in se jeze čez slabe čase .. .1 - Nikoprost stane enkrat za vselej s poštnino vred samo 76 Din, pa boste postali takoj nekadilec! Ce ne verjamete, se pridite prepričat! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 230 Din. Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b. Na dobro hrano se sprejmejo štiri osebe. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5929. 100 hg koruze Din 142 »šrot« Din 152 i prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Krojači, šivilje in nešivilje! Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, priredi za čas velesejma v Ljubljani specialni prikrojevalni tečaj moškega krojenja, uniform (važno za vojne obveznike), damskega krojenja, modeliranja, krojenje perila in otroških oblek. -Ker je polovična vožnja, poslužite se ugodne prilike, da si ogledate vele-sejem in obenem udeležite tečaja. Honorar je znatno znižan. Brezplač-. na razstava krojev. Zfl STAVBE vsakovrsten suh, tesan in žagan lfs. - Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industriia in trgovina, parna žaga. Ljubljana, Dolenjska cesta 12 s*WSi Pri prehladu, gripi, Infiuenci nadrgnite dobro prša — ledja — roke in noge z Temperatura pada, spanje je lahko in zuravo, čutite se kot PREROJEN V lekarnah in drogerijah 1 steklenica ALGE Din 16,— Zahvala Ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerjino izgubo predrage sestre, svakinje in tete, gospodične Juthe Stih je došlo toliko dokazov toplega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej osebno zahvaliti, zato tem potom najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala bodi izrečena gospodu rudniškemu ravnatelju inž. Drolcu, gospodu rudniškemu zdravniku dr. Arnšku, gospodu postajenačelniku Grudnu in vsem gg. zdravnikom, kuratoriju in usmiljenim sestram splošne bolnice. Nadalje se zahvaljujemo vsem rudniškim uradnikom in poduradnikom, kakor tudi gasilskemu društvu Hrastnik za častno spremstvo in pevskemu društvu pod vodstvom gospoda Čandra za v srce segajoče žalno petje. Zahvaljujemo se tudi gg. duh. svetniku Gašperiču in katehetom ter vsem dragim sorodnikom in prijateljem za darovane vence, kakor tudi ostalim za darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi gg. trgovcem Hrastnik-Dol za darovani venec. Posebna zahvala naj bo izrečena cenj. gospej Brinerjevi, kakor tudi gospodu inženirju Gvidonu Kumpu za trudapolno požrtvovalnost. Hrastnik-Trbovl.jc, dne 22. maja 1930. Žalujoči ostali. a »sJ ■ SO»(flO S V-O. ■ • ti**- a tsgiaso j.E ..os t/3 M '5 f— ► ..DOS SO O •• Sita "K-* i S nl; o NA •0» > -r <"> g ii * 5's* C ° C O "5 s Maurice Constantin Weyer: 37 Lo-. - v, N rn a n > i a « •n » . "o « 5S jQ S I •guj" E a .So si s a O > ."J • fl B 5 5 » Igo ip " Človek se sklatita čez svojo preteklost . . . Naslednjega jutra sem začel pometati izbo. S tem opravilom sem svojčas začel svojo vojaško vežho v kasarni v Toulu. Kot z enoletnikoni so starejši letniki kaj zaničljivo ravnali z menoj. Pred očmi prebrisanih kmečkih fantov, ki so sedeli jahaje na svojih ležiščih, pušili pipo, žvečili jetrenieo ter na dušek izpili merico rdečega, kislega vina, sem pral in pometal tla. Jasno sem imel to žalostno dobo pred svojimi očmi ... Spomnil sem se starega sergeanta, čigar naloga je bila v tem, da je bral branilcem domovine kozje molitvice. To se pravi, opravil je dolge litanije robatih psovk. Bilo je zelo važno, da sem znal dobro streljati, dobro korakati in da sem ob razvitju strelske linije ko,j našel svoje mesto ... A najbolj važno je bilo, da sem znal očediti tla, cla se je vse svetilo. To jc ser-geantu prineslo pohvalo narednika, naredniku poroč-nikovo, temu stotnikovo, stotniku... Vse to je bilo daleč za menoj. Vendarle sem se dobro naučil ravnati z metlo in cunjo ... A zdaj ni veljalo moje delo mojim predpostavljenim, marveč lianni — in misel na Hanno je neizogibno vodila tudi k Madgi. Moje skrbi so naraščale. ...Že nu štiristo korakov od 0'Molloyeve domačije so mi udarili na uho zvoki violino ter vesel smeh. Torej — ples? No, baš o pravem času prihajam, sem si mislil. Že sem se hotel obrniti ... A ne! Iz odprtih vrat se je vsipnl val veselosti. Otožnost me je obšla. Ko sem prišel bliže, je glasba obmolknila. Archer in Hannah sta stopila istočasno vun ter se vsedla na lesene stopnice pred kuhinjo. Archer me je prvi ugledal. Napravil je negotovo kretnjo z roko ter sc vrnil v hišo. Hannah pa mi je planila nasproti. Ah! Tu ste naposled! Tako pozno, cla me je žc bilo strah za Vas ... Da, Hannah! Kako naj povem Madgi, tla jc Paul umrl?... Pomozite mik Ozrla sc je vame — o kako očarljiva je bila — in je prestrašena vzkliknila: Paul Durand je umrl? Ali je res?« Strašno je. Ampak tako je! Nekaj hipov je zamišljena obstala, z bolnim nasmeškom. Kako se čudno vse ujema! je nazadnje dejala. Vi niste vedeli, kako bi sporočili Madgi... Madga ni vedela, kako hi rekla ubogemu Paulu... Madge sc namreč moži... v nedeljo jo vzame Georges 0'Con-nor ,za ženo, ki ima že nekaj mesecev trgovino na vasi. Zato je danes ples pri nas. Zopet so se oglasile gosli. Ko sem hotel stopiti v hišo, me je Hannah prijela za roko. Postojte še za hip. Povejte mi še kaj... Ali ste trpeli hud mraz? Da. Paul Durand mu je podlegel.« Da. On je mrtev.« Njen glasek je zvenel nekoliko nestrpno... A vi! — Ali ste zelo trpeli? Vi grdun, Vi! Jaz sem mislila na Vas... Morda bi Vam tega ne smela niti povedati?« Tudi jaz sem mislil na Vas, celo zelo mislil. Vedel sem, cla boste izrabili mojo odsotnost, cla se z Ar-chcrjem naplešete. ; Archer! Ta je pa dobra! Prosim Vas... seveda sem plesala z njim... Pa kaj še?... Ali ne morem plesati z njim in misliti na Vas?« »Pa kako se mislili name? Mar sem Vara dvoril?« Bila je užaljena. »Ne vem... ne! Mislim, da ne ... Toda ... Je nadaljevala razdraženo, »zakaj mi to pravite?« Zadet sem obmolknil, med tem, ko je zraven začela violina škotsko pesem. Nato, odločno in nekoliko potan: »Mislite si, da sem Vam nekaj rekel.« » ... rekli? kaj rekli?« »Da... da Vas ljubim, na primer.« »No — in?« »In?! Mar bi se hudovali?« Pomislila je. Nato je odprla vame oči. »Pustita me, da premislim«, je prosila, vstopiva ...« Prav! Toda sporočite Madgi mesto mene.« ; Bom.« Čez čas je pristavila z grenkim nasmeškom: »Bojim se, da ne bo treba posebne previdnosti. Pravijo, da radost ubija. Toda tudi to bo nemara le konvencionalna laž. Bila je irska družinska vcselica. Razven Archcrja so bili sami Irci navzoči... blede, sovražne rdeče-laščeve oči so mi bile nazorne,jši tolmač za Hannine besede, nego bi mi ga moglo dekle priznati vsaj pri dnevni luči. »Krinka noči« ter »zardevanje deklet« sta me prešinjala, ko sem razmišljal o očitnem sovraštvu svojega tekmeca... Ni dvoma, da jc igralo moje ime v zimskih pomenkih pomembno vlogo. Prav gotovo je napravil Archer Hanni marsikateri očitek iz ljubosumja. Prav gotovo mu je marsikaj na to odgovorila. Rad bi bil kaj dal za to, da bi izvedel, kaj. Meni neznan Kelt je bil tu s kostanjevimi lasmi in pametnimi, mistično-zelenimi očmi. Tudi v njih je bila tista sanjava nemirnost, ki se žc stoletja in stoletja izza Caesarjevih dni podeduje na Irskem od rodu do rodu ... Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel čet. Izdajateli. Iran Itako»eo. Urednik« Franc Krem žar.