178 Književna poročila.
Književna poročila.
Pravni pregled. Povremeni časopis Udruženja pravnika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenca. Knjiga I. Urednik: Dr. Dušan M. Subotlč, sudija kasacionog s uda u Beogradu. Beograd 1921. Str. 112. Cena za članove Udruženja 6 din., a za ostale 8 din.
Udruženje pravnika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenca deluje, prav lepo v Beogradu s predavanji, raizen tega pa izdaja tudi publikacije. Izdalo je v letu. 1920 svoj Almanah, v katerem je zastopanih devetero znanstvenikov z 10 razpravami, publlciralo je istega leta tudi še delo Mihajla P. Jovanovlča: Pravo reprezentacije u nasledju, a za letos je sklenilo na odborov! seji dne 1. majnika, da natiska »jednu Uvesku sa nekoliko naučnih naslova kao .povremeni spis' našeg Udruženla
Književna poročila. 179
u l<ome bi se oštampao i nastavak istorije rada našeg Udruženja od go-dišnje skupštine 1919. do danas.« Za urednika tega časopisa je bil izbran agilni znanstvenik dr. Dušan Subotič. Začetkom avgusta je izšel ta časopis. V njem nahajamo poleg že omenjene »Istorije Udruženja Pravnika«, katero je spisal Djordje. D j o r d j e v i č, in poleg društvenih pravil, osmero razprav.
Najznačilnejši pojav pri tem časopisu ie pač ta, da nastopajo v njem — če se ne motim - prvič hkratu zastopniki vseh treh plemen našega naroda, in sicer cd Srbov dr. Dragoljub Arandjelovič, Mihajlo P. Jcvanovič, Vasilije I. Jovanovič in dr. Dušan M. Subotič, od Hrvatov: dr. Josip Ši'ovič in dr. Huso Verk, od Slovencev: dr. Štefan Sagadin in podpisani. Zastopani so med pisatelji sodniki, odvetniki, višji upravni uradniki in univerzitetski profesorji. Članek podpisanega »O odvetniški ,immu-niteti' de le.ge 'ata et ferenda« na prvem mestu, je napisan v slovenščini. Bolj splošno kot ta članek piše Vasilije I. Jovanovič »O advokaturi'/. Nujpruje prinaša iz zgodovine odvetništva podatke iz rimskega prava, prehaja na to na moderni institut advokature ter se v zadnjem, žal nekoliko kuraornem poglavju bavi z načrtom zakona »o advokatima za Kralje-vinu Srba. Hrvata i Slovenaca«. Zanimivo je, da se pisatelj izreka za delitev odvetnikov na dve skupini: na sodniško odvetništvo in na tisto odvetništvo, ki se ne interesira toliko za plediranje in pravosodje, ki pa bo državljanom izven sodišča brez dvoma na veliko korist.
Z zakonodajnimi vprašanji se nada'ie bavi dr. Štefan Sagadin, ki prinaša (srbsko pisano) razpravo: »Oko izjednačenja upravnih zakona«. Strokovnjak, ki se bavi skoro od početka naše države z načrti o izjedna-čenju zakonov v ministrstvu, ki je bilo za to kreirano, je on naravnost poklican, da širšemu pravniškemu svetu obrazloži, kako stoji pereče vprašanje glede izjednačenja upravnih zakona. Materijo si je razdelil zelo pregledno; obravnava velckritično vprašanje likvidacije dosedanjih ure-deb in začasnih zakonov, nadalje vprašanje o začasni razširitvi gotovih zakonov bivše Kraljevine Srbije na celo državo, zakon o centralni upravi, o državnem svetu, o glavni kontroli in slednjič o ministrski odgovornosti. Zdi se nii, da je pisatelj vrlo dobro obdelal vse te partije, a da Je baS tako umestno kakor tudi odkritosrčno dal izraza za pravec, ki naj vodi ^akonodajstvo: ne ustvarjajmo brez resnične, potrebe novih oblastev, pa ne bodimo ozkosrčni v tem pogledu, »da mora biti sve loše. Sto smo zatekli tamo preko, jer je zato propala Avstrija.«
S kazenskopravnim zakonodajstvom se Še peča dr. Dušan Subotič v razpravi »Naše novo ka^neno pravo«. Najpreje razloži zgodovino kodifikatornih del okrog kazenskega zakonika od 1. 1908 dalje, potem pa prinaša, dejal bi, v komprimirani obliki glavne teze iz načrta za sp'ošni del kazenskega zakonika, kakor Je bil zasnovan v kaizenskoprav-nom odseku stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde v maju t. I. Na koncu svoje razprave pa zavzame kritično stališče k poedinim dolo-
12*
180 Književna poročila.
čilem načrta. Zelo umesten je njcigov predlog, da nai se poskrbi za oflci-ielno izdajo motivov k načrtu, kajti komisija sama si ni mogla o debatah k posameznim vprašanjem napraviti stengrafskih zapisnikov, ampak se je morala zadovoljiti s sumaniim protokolom. — Razprava dr. H u g o n a V e r k a »Osvrt na črnogorsko zakonodavstvo« je izpolnila občutno vrzel v jugoslovanski pravni literaturi in s tem pripomogla k pravi orientaciji o pravnih odnošajih v bivši Črni gori. —
Mihajlo Jovanovič je napisal aktualno razpravo »Zakon i Uredba«, v kateri pride do zaključka, da je ustava resnično zakon nad zakoni, a »iznad svakog drugog zakona što ga ljudi sebi propišu, stoji jedan viši i od njega jači prirodni zakon To je zakon nužde.« Iz te načelne teze obravnava osobito vprašanje o veljavnosti začasnega zakona o likvidaciji moratornog stanja. — Dr. Josip Šilovič je prispeval razpravo: »Vanbračna djeca«. On je poznat strokovnjak na polju zaščite dece, vsaj je malone vse charitativno delo v Zagrebu slonelo, kar se tiče organizacije, že več desetletij v prvi vrsti na njiegovih ramenih. V tej svoji razpravi se bavi z novimi določili noveliranega o. d. z. ter razlaga hrvatski zakon od 13. januarja 1918, ki prinaša dobre predpise za zaščito dece, pa žal,' ni bil izvršen, ker je prišel prej prevrat. Pridružujem se s po'nim prepričanjem pisateljevim izvajanjem, da je nujno potrebno osnovne misli hrvatskega zakona uzakoniti za celo našo državo.
Dr. Dragoljub Arandjelovič proučava v svojem članku »O proglašavanju u ratu umrlog lica za nestalo« to vprašanje s stališča zakonodajstva za bivšo kraljevino Srbijo. Tamkaišni državljanski zakonik je v tem pogledu zeJo pomankljlv, dopolnila ga je uredba o pravni likvidaciji stanja, ustvarjenega z vojno, z dne 21. junija 1920 v členih 50—58.
Pokazana vsebina »Pravnog Pregleda« naj bi vzbudila pri naših slovenskih pravnikih zanimanje za Udruženje Pravnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Prihodnja publikacija bode cela posvečena načrtu kazenskopravdnega postopnika. Upajmo, da bo tedaj, ko izide, še več Slovencev učlanjenih pri Udruženju, kakor sedaj. Slovenski pravniki pač ne smemo biti zadnji, ko gre za ujedinjcnje pravnikov vseh treh plemen našega naroda v eno društ\-o. Dr. Metod Dolenc.
Dr. Mih. P. Cubinski: Problem izlednačeitja prava u uiedinienorn kralievsivu S. H. S. i osnovne odredbe prolekla srpskog kuznenog zakonika. Izdavačka knižarnica Gece Kona, Beograd 1921. Str. 108.
Pisatelja Cubinskega, ki je bil še med svetovno vojno redni profesor kriminalne politike na petrograjskem vseučilišču, pa je sedaj kot begunec kontraktualni vseučiliški profesor v Beogradu, smo v tem listu že spoznali. On je bil, ki je prvi v I3eogradu oglasil se izoper resnično namero beograjskih krogov, da se proširi veljavnost kazenskih zakonov bivše kraljevine Srbije na celo ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev. Bil je torej njegov glas dobra pomoč pri akciji našega društva
Književna poročila. 181
Pravnika, ki je na podlagi izvršene ankete nujno odsvetoval tako prošir-jenjc. Tisti članek iz »Arhiva za pravne i društvene nauke«, ki mu Je bil predmet ugovor zoper proširjenje, je prof. Cubinski izpopolnil in ga dejal na čelo označene knjige. Kdor se zanima za vprašanja kriminalne politike, najde v tem uvodu na dvajsetih straneh gradiva, ki si ga inače v debelili knjijiah ne nabere. Posebej opozarjam na jako plastično pred-očenje nasprotnega razmerja med klasično in moderno ali socijologlčno šolo kriminalistov. Da se pisatelj dotakne vseh evropskih projektov za novi kazenski zakon, je pri tako temeljitem učenjaku, kakor je on, samo ob sebi umljivo. Za tem uvodom k problemu prinaša naznačena knjiga posebna poglavja in sicer: Uvodne odredbe, Kazne i mere za javnu sigurnost, Kategorije vinosti i pogodbe uračunljivosti i kažnjivosti. Stepeni ostvarenja krivične volje i učešče^ Odmeravanje kazne i stičaj više kaz-nenih zakona i više krivičnih dela, Uslovna osuda. Zastarelost, Privatna tužba, Povračaj prava (rehabilitacija). Niz teh poglavij kaže nam po sebi, da si ie pisatelj stavil za nalogo, da kritično prerešeta splošni del projekta za novi srbijanski zakonik, ki je bil tiskan 1910. leta. Njegova sodba je v splošnem ugodna, seveda se v mnogili točkah, in to zelo kardinalnih, ne strinja s projektanti. Spominjam samo na lepo poglavje o smrtni kazni. Cubinski je nasprotnik smrtne kazni, pobija razloge za opravičenje smrtne kazni, a navaja iz zapisnikov o seji, ko se ie smrtna kazen obravnavala v dotični komisiji, podrobnosti o glasovanju, da moramo pristati i mi njegovemu začudenju, kako se Je moglo dejati, da — je bilo sklenjeno obdržanjc smrtne kazni. Predaleč bi vedlo, ako bi našteval tudi samo naimarkantnejše partije, katere Cubinski drugače posmatra, kakor komisija. Naj zadostuje, da poudarim: Ali ima Cubinski prav ali ne, vedno te njegovo razlaganje zgrabi,»vedno mu moramo priznati, da veje iz njega duh globokega, na temeljito poznanje zakonov in prilik oprtega iskrenega prepričanja. Mislim, da bo označena knjiga izboren pripomoček za tolmačenje novega edinstvenega kazenskega zakonika, ki sc vstvari, kakor vse kaže, v resnem stiku s projektom iz lota 1910. Dr. Ni. Dolenc.
Arhiv za pravne i društvene nauke prinaša v 4. številki nastopne razprave: Zivojin M. Peric: O šolah v pravu; dr. Dušan M. Subotid: Delitev zločincev z ozirom na antisocialno voljo; dr. Djodje Tasič: Suverenost ustavotvorne skupščine in njenih članov; dr. Relja Z. P op o vi 6: Conditio impossibilis v rimskem testamentu; Sergije Trojčki: Veljavnost zakona po posvečenju; Ivan Kavčnik: Okoli izjednačenja zakonov; Ivan V. Subotič: Statut stalnega sodišča za mednarodno sodstvo; Lj. P.advanovič: Nadzor države nad občino.