251. StevflRfl. 9 Mani, t soboto 3. novembra 1923. Leto LOL LOTE NSEI Izhaja vsak dan popoldne, izrzetatl nedelle ln praznike. •asarat! s do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbi beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede ins era to v naj se priloži znamka za odgovor. tT»ravni£tvo „S!ov. Haroda" in „Narodna tiskarna" Snallova ollca št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredaistro w81or. Naroda« EnafSova ulica it 5, I. nadatropie Telefon štor. 34. Dopise sprefema le pod pitane la zadostno frankov an o-«V Rokopisov so no vraSa. ~V9 Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Din t*— v inozemstvu navadne dni Oin i, nedelje Din 1*25 PoStaina plačana v gotovini. „Slovenski Narod4* velja: V Jat Seriji T Icmihii v L ubij? ni po posti 12 mesecev • ••••• Din 144 — Din 144*— Din 364*— 6 * ■« • i • 1 . • . • 72'— • 7T— . l»— 3 . • a. • i ■ • • • 36-— m 36"- 1 r * • *•«'• • 12- . 1 . 22-- Pri morebitnem povišanju se im.i daljša naročnina doplaci ti. Novi riarcjnikj naj po§ljejo v prvič naročnin) vedno SHV P° ntkatniei4 Na «amo pismena naroČila brez poslatve denar {a se ne moremo ozirati. Jugosiovenska mladina. Med najlepše pojave slovenskega predvojnega življenja smo šteli tedanje omladinske pokrete, zlasti našo narodno radikalno omladino, ki se je zbirala okolu svojega glasila »Omladina«, in ki je idejno in organizatorično na najbolj jasen in močan način izgradila temelje posebne omladinske kulture. Šlo je za samopomoč v duševnem smislu besede. Omladina je tedaj začela poslušati slo* vanske in zapadnoevropske mislece in iskala nove vsebine in metode nacijo* nalnokulturnega dela. Omladina je tudi spoznala, da je treba pred vstopom v areno javnega življenja temeljitega no* tranjega izpopolnjevanja, pripravljanja in oblikovanja. Omladinski kongresi, ki ki so se tedaj vršili, so bili krasni idejni zbori, na katerih so njeni talenti razpravljali o naših najbolj akutnih kulturnih in nacijonalnih vprašanjih. Ideja manjšinjskega dela je bila duševni plod teh omladinskih kongresov, tudi misel o politiki kot predmetu znanstve* nega študija je njena. Zlasti pa ostane trajna poglavitna smernica tega omla* dinskega pokreta: ideja notranje izpo* polnitve, misel omladinskega kulturne* ga tipa, pravec duševne samopomoči. Vemo, da je bilo to miselno jedro naših radikalnih omladincev posneto iz Masarvkove filozofije in da ni vzklilo iz tedanjih evropskih in amerikanskih Sol, V: so oznanjale novo aktivno peda* : >, pedagogiko samopomoči in iz* a notranjega življenja. Vsi vemo, '5 omladince nam je dajal ta po* . : kake strokovnjake nam je pri* pravijal in da je našo celokupno jav* nost prekvasil z duhom jeklene dol ž* do trudapolnega nacijonalnega Ida v smislu manjšinjskega žrvovania, ?r ji vsilil češke metode samoobrambe. tranjosti pa so tudi pripravljali '•-u- urno regeneracijo, ki bi bila žlahtno i-brr dila, da ni prišla svetovna vojna is to žetev s svinčenkami in ognjem : -. *ila. zpričo take omladinske tradicije se u ravičeno vprašujemo, kakšna pota - a' -ene nova jugosiovenska omladina rih razmerah v novi državi. Nič nas pri tem ne moti razdvojenost om'a* drnskih vrst Sirom Jugoslavije, ki je potrdilo, da treba tej omladini nov« orijentacije, svežega idejnega du* ha in čvrstega kulturnega dela. V me* teži številnih in splošnih receptov, ki se r^nujajo naši bolni domovini, velja M iti. da zavisi njena trajnost, obram* •i . oč in veljava končno od njenega kulturnega napredovanja in da je naš li, moralni, tehnični in notranji razvoj faktor, ki bo končno odločil naš oj za državni in nacijonalni obstanek. Narodi se jačajo z novimi tehničnimi Ibami, Gospodarskimi zgradbami, industrijskimi koncerni, modernimi šol» skimi sistemi, skratka stanje splošne tehnične in moralne kulture je za po* samno državo in nacijo eksistenčne važnosti. V vidu te splošne presoje našega državnega problema bi morala jugosiovenska omladina znova spoznati, da ni njena naloga pomagati političnim strankrm do dnevnih uspehov, marveč da jo kliče zgodovinska misija na veliko pripravo, na moralno izpopolnjevanje, da je njeno mesto v znanstvenih knjiž* nicah, v seminarjih in inštitutih, v po* govorih z velikimi duhovi človeštva, v strokovnem spoznavanju sodobnih na* rodov, njih gospodarskih in industrij* skih metod, njih obrambene taktike, njih državne organizacije, njih nacijo* nalne borbe. Le iz take omladine se lahko destilirajo posamniki, ki bodo v bodočih desetletjih vzeli državno vod* stvo v lastne roke, ki bodo znali graditi in izpopolnjevati, kar današnja gene* racija često kričavo, vc'no pa nepri* pravljena, upravlja. Govorimo o splošni korupciji sedanjosti in bi radi pošteno bodočnost! Kje pa imamo omladino, ki bi se na tako bodočnost- hotela resno pripravljati, kje omladinski pokret, ki bi od Triglava do Vardarja zapopadel, da je omladinska notranja priprava prvi pogoj državnega in nacijonalnega ozdravljenja, in da bo od tega ozdrav* ljenja odvisna tudi končna sigurnost in obrambenost novo domovine? Govo* rimo z velikimi besedami o nacijona* lizmu, ker pa smo, kadar treba kon* kretne nacijonalne ljubezni, tiste, ki je navezana na trude in študije in ki se pripravlja na bodoče sodniške, odvet* niške, upravne in druge poklice ne pod vidikom kruhoborstva, marveč tako, da le po temljiti recepciji tozadevnega sodobnega znanstva in odnosnih insti* tucij pri najnaprednejših narodih želi vstopiti v javno življenje. Mi rabimo trenutno poleg četni* škega še ali v prvi vrsti kulturni naci* jonalizem, potrebujemo omladino, ki bo iz ljubezni in strahu za usodo jugo* slovenske države in nacije spoznala, kako se je treba za to nacijo predvsem notranje žrtvovati, da je treba teme* ljitcga študija in priprave, da je moči naša notranja in državna zla zadeti le z reformističnimi valiarji. Ti valjarji pa niso kavarniške debate, marveč tihe urice samozatajevanja, posvečene inte* Iektu in morali, in v katerih študiramo svoj narod, njegove današnje potrebe, njegovo novo usodo ter vse tiste du* ševne, politične, vojaške, industrijske, šolske, upravne in druge naprave, ki jih sodobni narodi imajo, mi pa nimamo, in kar pomeni koncem koncev našo sedanja začasno eksistenčno in obram* beno inferijornost. Študij in delo sta razven tega še odlična moralna regeneratorja. ki veli* ko več zaležete, kakor vse tiskane in izrečene moralne prop^vedi. In ker ivo* ri bistvo našega sedt \jega državnega in nacijonalnega položaja baš vprašanje nove, poštene, čiste morale in svežega, globljega, temeljitejšega znanja in javnega dela, zato mislimo, da bi morala jugosiovenska omladina spoznati tc zgodovinske nalo'ey in se prva organizirati v jak idejni pokret opisan^ smeri. Telefonsku m imofaun Reško vprašanje. Neresnične vesti o prometu Brajdica - Reka. — Faza pogajanj neizpremenjena. — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Zunanji minister dr. N i n č i ć je imel snoči daljšo konferenco s predsednikom posvetovalne komisije dr. M. L a g i n j o. Vlada želi, da je posvetovalna komisija z ozirom na direktna pogajanja z Rimom vedno pripravljena in zbrana. — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Zadnje dneve je jugoslovensko časopisje priobeevalo vesti iz Rima, da je beogradska vlada privolila v neomejeno otvoritev železniškega prometa med Brajdico in reškim pristanišjem. Rimska »Tribuna« je komentirala te vesti, na-glašajoč, da je to prvi korak jugosloven-ske vlade kot odgovor na stremljenja Italije anektirati Reko. Nekateri beogradski listi pa označaio otvoritev prometa kot prvi i:speh misije že več dni v Beogradu bivajoČega italijanskega generala Bordera fSk merodajnem mestn so včeraj iziavm\ da so vse te vesti izmišljene in brez vsake stvarne podlage. 0 upostavitvi kakega prometa med Brai-dico in Reko ne more biti govora. O upostavitvi prometa bo mogoče govoriti le, ko bosta Delta in Baroš izpraznieni in ko bodo ure-eni odnošaii napram Reki. Ce bo dovoljeno, da naši vozovi pridejo do Brajdice. bo storjeno to na splošno željo prebivalstva na Sušaku in ra željo gospodarskih in trgovskih krosov. V zvezi z vestmi o Brajdici je včeraj tiskovni oddelek ministrstva zunanjih zadev izdal kratko uradno poročilo, ki veli: Pred nekaj dnevi je bila v tisku razširjena vesć. da je vlada privolila v otvoritev žeezniškega prometa med Reko in Brajdico (Sušakom). Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena in da ne odgovarja resnici. IzmišPena je dalje tudi vest, da bi bil ob tej priliki član paritetne komisije, ki je istočasno visok uradnik ministrstva zunanjih zadev, izjavil, da taka privolitev ne odgovarja nazorom paritetne komisije. Ker taka privolitev sploh nc obstoja, bi bilo nesmiselno, da se jo komentira v kateremkoli pravcu.« Kar se tiče direktnih pogajanj med našo kraljevino in Italijo, sedaj ni nastopil nikak nev moment. Italijanska vlada še vedno vstraja pri zahtevi glede Reke ter na Reki na svojo pest organizira vse potrebno za to aneksijo, v dobri nadi, da bo na ta način prisilila beogradsko vlado k popuščanju. Itairanski poslovni odpravnik Su-monte je včeraj dopoldne dlje časa kon-feriral s pomočnikom zunanjega ministra Gavrilovićem. Kakor javljajo nekateri listi, je Sumonte izrazil željo italijanske vlade, da se naša vlada jasnejše in točnejše izjavi k zadnjim Mussolinije-vim predlogom. • IZ Konec fašistovske proslave in zračno bombardiranje Rima. — Zaključek zborovanja za zračno plovbo. — Prihod španskega kralja. — Deputacija slovenskih županov s Krasa v Rimu. — Premogokop pri Labinu se opusti. — R!m, I. nov. (Izv.) Včeraj so se zaključile slavnosti obletnice fašistovskeca pohoda v Rim. Ogromne množice so valo- vile po ulicah, povorka je bila velikanska. Nad njo je plulo 350 aeroplanov. Godba, fanfare, petje fašistnvskih oddelkov, ropot motorjev, trenotki. ki so vzročiM nep- pisno navdušenje. Na čelu vse svečanosti je stal Mussolini. Udeležil se je ze1^ s'cves-no tudi kralj s spremstvom. Zvečer so vprizoriti nad R-imcm fingirano p-jiočio bombardiranje mesta iz aeroplanov. Dve skupini napadalnih letal sta se dvignili s polja pri CentocePe in sta priplj't nad mt-s£o Na raznih krajih posrav'ie i reflektor- ji so metali .svojo loč proti letalom in cbrambne baterije so piiče'e delovati. Iz leta1 so padali svetli rakotl in močne nro-tehnične bombe, ki so dobro posnemale pokanje pravih bomb. To je bilo za rimsko ljudstvo pravi »špektakel«, zaledno pa je taka vprizoritev rimskemu prebivalstvu napoved, da pride lahko nad itallji sko prestolico marsikaj, česar si danes še Jtti misliti ni mogoče. — Rim, 1. nov. (Izv.) Včeraj se je zaključilo peio zborovanje mednrrodne komisije za zračno plovbo. Francoski zast<">!>-nik Laurent Eynac je izjavil ob Mussoli-nijevi navzočnosti, da kadar združijo vsi narodi svojo v skupno svrho, bo za- vzemala Italija V zrakoplovstvu veliko mesto, Katero je zavzemala v potih svetovne komunikacije. Mussolini je poveličevat bodočnost, ki čak.t 7t. čno plovbo. Staro latinsko ■: »N.;\v.':ire cecos - r. vrvere non necesse«. r. .ra oo tako. d* pravi: »Voiare necesse«. — Rim, i. nov. (IzvJ rYftid k fušistovsk! proslavi. Depatacija ie pričakovala, da vzbudi njen prihod več zanimanja kr:: ca je bila deležna. — Trst. J. nor. (Izv.) Fredi velJkih fa-šistovskih svečanosti je zadel Istro zopet vc'k gospodarski ud rec. Pne 15. trn. se zapre pr:", - . a pri Labinu. Pod prejšnjim režimom se je rarpeč:! vedno ves labinski premog, sedaj pa se italijanske oblasti ne brisao za ta premog kljub temu, da je država tako sJromaSna na njem. 70.00# ton dobrega labirtskeza premoga lezJ po skladiščih in se kvari. Dne 15. trn. bo skoro 2000 delavcev brez Kruha. Po Trstu sedaj gibajo razni faktorji in tičejo mlcrfcn-cije pri vladi. Sporazum z Bolgarsko. — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Pregovori naše vlade z Bolgarsko teko povoljno in je pričakovati v kratkem njih zaključitve. Danes zvečer odpotuje z novimi navodili v Sofijo §ef na§e delegacije dr. Mileta Novaković. Med obema strankama so obstojale diference fclede plačila vsote kot odškodnino razne vojaške rekvizicije. Bolgarska vlada se je izjavila pripravljeno, plačati na računt celokupne rekvizicijske tirjatve zneselč 300 milijonov bolgarskih levov. Kakor je izjavil zunanji minister, id sklenejo med Bolgarsko štiri konvencij, za katere je materijal v ministrstvu žo izbran in sortiran. Oficijelni krogi so mnenja, da se pogajanja z Bolgarsko končajo že tekom tedna. Krediti ministrstva za narodna zdravje. — Bcosrad, 2. novembra. 0-v.) Ti' -i sekcija finančnega odbora je imela včeraj kratko sesa V razpravi so bili krediti ministrstva za narodno zdravje. Krediti so bili soglasno odobreni. Za kretnic so glasovali tudi člani cr>K'r'- ki Ja priznala, da min*-> strstvo za narodno zdravje vodi objekttvaot pametno in uspelno zdnrvstveno polit-ko. Celokupni kred!:! '.c;ra ministrstva zna - > za leto 1923124 27S.749.514.72 Din in sice* za 67.425.7S4.47 Din več kakor lansko k.j>. Za higijeno, sanitetsko službo in bolnice v Sloveniji je poleg osebnih kreditov dovoljen tudi celokupni kredit ckoli 22,892.000 Din. Claude Farrere — prevel Miran Jarc: Roman. 59 »Nocoj se vrne Jacques de Fierce iz Cam- e,« je spregovoril. Gospodična Abelova se je začudila. »Res? Danes zjutraj sem zajuterkovala pri Se- tti in ona ni vedela še prav ničesar.« »Novico sem izvedel pri guvernerju.« r,Tem slabše: Sylve sta pravkar odpotovale Viytbo in šele pozno v noči se povrnete.« »Hm! Kaj zato, se pa sestane jo jutri« Pogovor se je nerodno razvozljal. On pa se je zavzel — odločilno vprašanje mu je bilo tako težko kot vzdigniti celo goro. »Lep par, kaj ne?« »Zelo lep.« »Kako bosta srečna!« Ona pa je dvomeče odkimala. »Saj ne poznate Fierca. Že deset let mi je prijatelj. On je poosebljena odkritosrčnost in poštenost.« »Tem bolje za Selysette, ki zasluži veliko sreče.« Mćvil se je ozrl na stensko uro: deset minut je že potratiL Nenadoma je pomislil, da bi utegnil vstopiti kak posetnik. Tu je bil jarek, ki ga mora preskočiti. Opogumil se je. »Taka poroka je prav dober vzgled. Kaj mislite?« »Dober aH slab vzgled?« Zasmejala se je Čisto po svoje, kratko in rezko. »Dober,« je MeVil resno pritrdil. »In kdaj mu boste sledili vi?« »Jaz? Sploh še ne mislim na to.« »Pa morda mislijo drugi ob pogledu na vas.« »Mislite?« je brezbrižno dejala. Vse ladje za seboj je požgal. »Vsaj nekoga poznam . . . nekoga, ki mi?Ii le na vas in ki sanja le o — vas.« Pogledala je zelo pozorno. »In, veste H, kdo je to?« je dejal in vstal. »Morda vi?« Začela se je smejati. »Da, jaz.« Niti za trenutek ni pomislila. »Moj Bog! Na to bi me morali pripraviti. AH je to ljubezenska izpoved ali pa čisto običajna snubitev?« »Oboje.« Še vedno se je popolnoma mirno smehljala. »Prenesiva vse to v godbo, aH ne?« Vsedla se je h klavirju, udarila dva akorda in z vihrala s prsti po razposajeni sarabandi. ki se je brez prehoda nenadoma končala s skrivnostnim stavkom »en mineur«. Norčevala se je iz njega; to ga je ujezilo. »Nič se ne razumem na sonate. Na primer: Kaj ta izražava? Da, ali ne?« Na svojem stolčku se je okrenila in ga pogledala v obraz: »Ali govorite resno?« »Kakor še nikdar ne.« »Vi se hočete poročiti z menoj?« »Samo to in ničesar drugega.« »Prav zares.« Zdelo se mu je, da se ona igra. »Na mojo čast!« je ognjevito dejal, »če mi date svojo roko, mi boste izkazali najboli kraljevsko darilo ljubezni, ki ga je sploh kedaj katera žena naklonila!« Vljudno obžalujoče se je našobila. »Kako je škoda, toda — zaman, te milosti vam ne morem izkazati.« »Zakaj ne?« »Ker... Res ne morem.« Ni pričakoval, da mu bo padla v naročje. Predobro je vedel, da reče ženska samo enkrat — da, »Gospodična« — stal je, pripravljen za odhod — »izvolite me poslušati. To ni nikaka igra. Tu gre za mojo in morda tudi za vašo srečo. Veste kdo sem, kako mi je ime. poznate moje razmere in moje življenje. Premožen sem, čeprav ne bogata moja žena bo v marsikaterem oziru srečna. Tu žena boste vi, ali pa nobena druga, kajti strastno vas ljubim, kot nisem še nikoli. Ne odgovorite! Zdaj še ne! V mojih besedah ni ničesar, kar bi vas morda užalilo. Premislite; počakajte nekaj časa. Posvetujte se. Čakal bom dva.. tri dni... en teden... posebno pa vedite, da je moje življenje pri vas in moja usoda v vaših rokah.« Nizko se je priklonil in odšel proti vratom, Marta Abel ga je z namrsenimi obrvmi pust!l% govoriti. Zdaj ga je poklicala. »Ne pričakujte ničesar, gospod, to je brezplodno«, — govorila je odsekano in upirala vanj svoje mrzle poglede; »saj sem vam rekla — ne; ta »ne« se nikoli ne spremeni. Verujte, zelo sem občutljiva za vašo snubitev, ki mi je celo laskava, kajti poznam vaše ime, vaše življenje, vaše premoženje in vse vaše prednosti, ki ste mi jih obzirno zamolčali. Toda z vami se nočem poročiti. Ce že hočete vedeti, iz kakega razloga ne, recimo, zato, ker sem premlada. - »Ali sem jaz prestar? Se trideset let nimarrl...« Ona se je predrzno smejala. »Ah, tako? Jaz pa sem mislila, da ste starejši. Toda, prosim vas, pustiva to stvar. Zdi se ml. da je ta razgovor mučen i za vas. i zame. Dvakrat sem vam rekla »ne« in mislila bi. da že enkrat zadostuje vašemu samoliubju, če že vaši radoved-, nosti ne.« Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, d ne 3 novembra istjo. šev 251 Italijanska propaganda v Albaniji Beograd, 2. novembra. (Izv.) Po i poročilih iz Tirane se je povrnil italijan- j ski agitator Peter Savljev iz Rima. Ko- \ sovski odbor je začel organizirati in j oboroževatl svoje pristaše. Italijanska vlada je dala znatno podporo za oboroževanje raznih tolp. Pričela je tudi z živahno propagando v korist Italiji, ki j skuša z vsemi sredstvi vreči dosedanjo tiransko vlado. — Skadar, 1. novembra. (Izv.) V zadnjem momentu je opažati živahno italijansko propagando. Pristaši Italije nameravajo izdajati tudi politični dnevnik pod naslovom »Ola Malit«, ki bo v prvi vrsti delal propagando za Italijo in ! v neprijateljskem tonu pisal proti naši kraljevini Politična situacija. — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Politična situacija je v bistvu povsem ne-izpremenjena. Za včeraj napovedana seja šefov parlamentarnih klubov je bila zaradi odsotnosti Ljube Davidovića preložena na danes dopoldne. V demokratskem klubu se je razpravljalo o »kuluku«. Demokratje so sklenili uvesti živahno agitacijo proti radikalni vladi, ker je prebivalstvo zelo nezadovoljno zaradi j kuluka. Nekateri demokratski poslanci j so Izračunali da mora državljan, ki plačuje 100 Din direktnega davka, delati 856 dni občinske tlake (?). Za določitev dni občinske tlake vporablja vlada kot podlago ne samo direktne, temveč tudi Indirektne davke in celo davek na poslovni promet. INTERNACIJA GRŠKIH BEGUNCEV. i— Beograd, 2. novembra. (Izv.) Preko vojnega ministrstva komandant skopljanske armije general Božo Tezlć odločno demantira vesti nekaterih beogradskih listov, da bi bil priredil banket na čast grškim oficirjem, ki so pobegnili na naše ozemlje kot voditelji protirevo-lucije. General izjavlja, da ni sprejel niti enega oficirja in da tudi ni priredil banketa. V beogradskih političnih krogih vojaškim in političnim oblastem zelo zamerijo, da je bilo dovoljeno grškim oficirjem beguncem prekoračiti našo mejo. Ti oficirji predstavljajo ono germanofil-sko skupino, ki je med vojno vedno zagovarjala Nemčijo in bila srbski vojski nenaklonjena. — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Vojno in notranje ministrstvo sta izdali političnim in vojaškim oblastem naredbo, da se imajo na naše ozemlje pobegli grški oficirji internirati v Vranjski Banji, ostali begunci pa ostanejo v Skoplju, VELIKA RUDNIŠKA NESREČA V DALMACIJI. — Split, 2. novembra. (Izv.) V rudniku pri Ramljanah je bila včeraj velika rudniška eksplozija. Vnel se je dinamit. Eksplozija je podsula 26 delavcev, med temi je bilo takoj 8 mrtvih, ostali so bili težko ranjeni. GOVOR POINCAREJA PROTI NEMČIJI. — Pariz, 1. novembra. (Izv.) V Neversu Je imel danes ministrski predsednik P o i n -car 6 običajen političen govor, v katerem je zopet naglašal, da Francija ne more nikdar dovoliti v razprave o versaillski mirovni pogodbi. Nemčija je zavezana Izpolniti svoje obveznosti in postopanje Nemčije Je prisililo Francijo, da je zahtevala sankcije. Francija tudi Jasno izjavlja, da ne bo nikdar spremenila svojega stališča. Zavezniki žele rešiti vprašanje reparacij potom komisije, ki ima proučiti plačilno zmožnost Nemčije. Francija ne more dovoliti, da bi se o dolgovih Nemčije še enkrat razpravljalo. Francija ima temeljno pravico zahtevati sankcije. Francija dalje tudi ne more dovoliti, da se Nemčija pripravlja na revanžno vojno. Ne more trpeti, da bi Nemčija v Ameriki vodila protipropagando glede Alzacije in Lorene. TRGOVINSKA POGODBA MED POLJSKO IN RUSIJO. — Varšava, 1. novembra. (Izv.) Delegat sovjetske Rusije Kopp je prispel v Varšavo, da vodi v zunanjem ministrstvu zaključna pogajanja glede trgovske pogodbe med Poljsko in Rusijo. POLOŽAJ NA NEMŠKEM. — Berlin, 1. novembra (Izv.) Na Tu-rmškem in na Bavarskem se še vedno koncentrirajo oddelki tajnih obrambnih organizacij, ki jtfi vodijo nemški nacijona-Usii. Vse te organizacije so dobro oborožene. Pri Koburgu so bile strelne vaie. Državna vlada je odredila posebno komisijo, da ugotovi dejanski stan o gibanju teh sumljivih čet. — Berlin, 1. nov. (Izv.) Danes je ameriški dolar notiral 130 milijard. Hleb kruha »tane 10 milijard, mala zemlja 350 milijonov, mleko 3 milijarde 800 milijonov, mast 94.16 zlatih mark. ALBANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK STRELJA NA VOJNEGA MINISTRA. — Tirana, 1. novembra. Zadnja ministrska seja se Je zaključila s streli iz revolver- \ ja. Albanski ministrski predsednik Ahmed beg se je spri z vojnim ministrom, kateri je predsednika neprestano žalil. Slednjič je predsednik potegnil iz žepa revolver in par-krat ustrelil na vojnega ministra, ki Je zadet v rame in s krikom zbežal iz dvorane. Ra- na ni težka. Proti Ahmed begu se Je dvignila ljudska nevolja In na velikem shodu so ga odstavili in nadomestili z Mehmed Faud pašo. Angleški predlogi glede reparacij. — Pariz, 1. novembra (Izv.) Angleški poslanik je izročil ministrskemu predsedniku Polncareju dve noti angleške vlade. Prva nota opozarja francosko vlado na gibanje renskih separatistov, ki hočejo ustanoviti samostojno od Nemčije neodvisno državo, ki ni podpisala versaillske mirovne pogodbe, vsled česar bi bila rešena vsakih obveznosti. Druga nota predlaga, da zavezniki skupno povabijo Ameriko, da se udeleži konference strokovnjakov, določenih od reparacijske komisije v svrho proučavanja plačilne sposobnosti Nemčije. Enako noto je Anglija izročila belgijski vladi v Bruslju. — Pariz, 1. nov. (IrvO Z ozirom na protestno noto angleške vlade proti renskemu separatističnemu gibanju je francoska vlada kratko odgovorila: Francija smatra, da nima povoda vmešavati se v notranje razmere Nemčije, niti ne more nasprotovati željam porenjskega prebivalstva, ki stremi za tem, da se ustvari avtonomna država. — London, 1. nov. (Izv.) Ameriški poslanik je imel daljšo konferenco z lord Curzonom. Predmet konferenci je bilo re-paracljsko vprašanje in kako naj Amerika posreduje med Berlinom in Parizom. V glavnem gre za reparacijske garancije In kako bi se Nemčiji dovolilo reparacijsko posojilo. Amerika predlaga, da bi se komisija v Berlinu prepričala o finančnem položaju Nemčije. Proučiti bi se imelo tudi stanje imovine Nemčije v inozemstvu. To imenovino cenijo na pet miljard zlatih mark, nekateri ameriški strokovnjaki pa celo na 20 milijard. — Rim, 1. novembra (Izv.) Italijanska vlada je sprejela angleški predlog skupne demarše v zadevi reparacij. NADE MADŽARSKIH OPOZICIJONAL-CEV. — Budimpešta. 1. novem. (Izv.) Pristaši nekdanje Karolvjeve demokratske vlade in socijalni demokratje so danes na dan petletnice oktobrske revolucije priredili banket. Govorniki so izražali nado, da bo sedanji vladni režim na Madžarskem v kratkem padel. Neki govornik je tudi omenil, da je dobil zaupno informacijo o aboliciji procesa proti grofu Karolvju. Ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Madžarsko posojilo. — Razmerje do Madžarske in Poljske. — Predsednic kovo potovanje v Pariz in London. — Problem Nemčije. — Glavne smernice češkoslovaške zunanje politike. Po poročilih iz Prage Je bila 30. oktobra otvorjena zimska sesija praškega parlamenta. Otvoritvi so prisostvovali vsi ministri. Po končanih otvoritvenih formalnostih je stopil na govorniško tribuno zunanji minister dr. B e n e š, ki je imel daljši govor o zunanjem položaju. Njegov govor so poslanci poslušali z veliko pazljivostjo in napetostjo. Med drugim Je g. dr. Beneš omenjal: Madžarska vlada je predložila repara-cijski komisiji prošnjo za dovoljenje mednarodnega posojila ih za brisanje hipoteke, zavarovane nad madžarskem nacijonalnem premoženju. To posojilo naj bi bilo prvi korak za obnovo Maržarske. Hoteč spoznati stališče zapadnih držav, sem porabil julijsko potovanje v Pariz za to, da sem se o madžarskem vprašanju podrobno informral. Tekom posvetovanj v Parizu in Londonu smo dosegli, da se izroči javorinsko vprašanje mednarodnemu razsodišču v rešitev. Dalje sem uvedel tudi trgovinsko-politična pogajanja s francosko vlado. Dosegli smo sporazum glede načelnih točk naše trgovinske pogodbe s Francijo. V Londonu sem podpisal z Lord Curzonom pogodbo med republiko in Anglijo. Z belgijsko vlado sem vodil pogajanja radi odstranitve diferenc glede nekaterih spornih vprašanj trgovinsko-poli-tičnega značaja. V Slnaji so se države Male antante zje-dinile g\ede politike napram Madžarski in glede načrta polit-čne rekonstrukcije in sodelovanja, toda pod pogojem, da dovoVj° notranje razmere Madžarske izvedbo te politike. Države Male antante so se zjedinile glede gospodarskih in političnih vprašanj in da privolijo v razve!javljenje hipoteke na madžarsko državno premoženje. Kratko Je dr. Beneš omenjal potek razgovorov z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom in pa pogajanja z Italijo v svrho ureditve italijansko - češkoslovaških trgovskih stikov. Potovanje zunanjega m'n. str a v R'm le imelo tudi dalekosežen političen pomen, ker Je bil to prvi stik z ministrsk m predsednikom Mas^oVnjem. Naša poVtika napram Italiji se kratko lahko izrazi z besedami prijateljstva, lojalitete in odkritosrčnosti napram narodu, s katerim nas vežejo razlčni interesi. V nadaljnem svojem ekspozeju je zunanji minister kratko očrtal stališče Češkoslovaške republike napram Madžarski in Poljski. Med drugim ie poudarjal: Mi smo za gospodarsko sodelovanje z Madžarsko ter za dostojno in pametno politično sožitje. Glavni pogoj za to pa, da Madžarska defln:Vvno opusti načela in metode svoje poprejšnje poVtike napram svojemu sosedu, zavzema stališče lojalne izpolnitve mirovnih pogodb In se ravna konsekventno po določilih mednarodnega prava glede medsebojnih odnošajev, posebno po načelih lojalitete in korektnosti. Od naše strani konsekvetno izvajamo to politiko napram Madžarski in Jo bodemo tudi da'Je izvajali brez vsakega obzira, V zadevi ob- nove Madžarske smo se Iz principijelnih razlogov odločili Madžarski pod gori omenjenimi pogoji pomagati. Naglašamo pri tem, ne da bi se vmešavali v notranje zadeve Madžarske, da morajo na Madžarskem razumeti, da je lahko razmerje dobrega sosedstva na ta način zaslgurano, če doma pripomorejo demokrat, opoziciji do sodelovanja. Pogajanja grofa Bethiena v Rimu nas navdajajo J gotovimi nađami. B lo bi za nas in ves ostali mednarodni svet veliko presenečenje In ne bi tudi bilo v korist Madžarski, če se bo pokazalo, da ta nova pot tika M d-žarke ni zadostno odkritosrčna in resn čna ali pa če bi notranje razmere Madžarske nje izvedbe ne dovolile. To bi Imelo velike posledice za Madžarsko samo. Z madžarsko vlado se nadaljujejo pogajanja za rešitev obojestranskih sporov. Glede razmerja do Poljske je zunanji minister kratko konstatiral, da temelji medsebojno delno nezaupanje na nesporazum-Ijenju glede gotovih točk. Obe državi sta zelo vezani druga na drugo. Upa. da se bodo vsa sporna vprašanja med obema državama lojalno in mirno rešila. Med obema državama pa naj ne obstojajo nikaki načelni spori. Po petletnem obstoju si je naša država znala zasiguratf Častno mesto v evronski politiki. S ponosom beležimo dejstvo., kako Je bil predsedn;k Češkoslovaške republike sprejet od merodajnega inozemstva. kako visoko znajo ceniti predsednikovo d°1o njegove filozofične temelje in njegovo politično prakso. Nemški problem je đom'ntrafoč pr^em mednarodne evrorske in svrtovne nolitike. V tem prohlemn ostane Češkoslovaška nevtralna. Nt bomo se vmešaval* v nnfrnr>je razmere NcmčHe, naj non'o značaj ak^j<* od leve ali od d"sne. V Nemč'jl pa težko dn pride v kratkem do knkeza močnega noVVč-nega ofi snrrfalnega prevrata. M; v N^mrjl ne žalimo kno*a. kakor ga nismo želeli v Avstriji !n Madžar*k\ Mi smo tudi lahko pnmfr?cni, di nrm rrfkoka w^arnn<;t ne rreff :n nnm fndi ne bo pretil'1. Mi smo dovoli k-on^oV dirani. Koncem svojega Prinz Eugen« itd. poleg drugih manjših jedinic so se mirno zibali okoli svojih vezišč, kakor da so se svečano opremili za sprejem novega gospodarja. Kmalu po 15. se je začela na krovu zbirati bivša posadka, na eni strani Nemci in Madžari, na drugi poleg Sr> bov, Hrvatov in Slovenc v tudi Čeho* Slovaki. Povsod tišina. Hrup zadnjih dni je utihnil v pričakovanju svečanega trenutka. Točno ob 16. je po interna* cijonalnih predpisih pozdravilo 21 stre* lov stare puljske trdnjave zadnjikrat staro avstro*ogrsko vojno zastavo. Na to pa je zopet 21 strelov zagrmelo v pozdrav nove jugoslovenske zastave, ki ie ob nepopisnem navdušenju združe* nih Slovanov zavihrala na mestu, ki bi ji moralo pripadati že od pamtiveka. Ne* popisni so biti ti trenutki, brat je ob* jemal brata, prisegal novi zastavi več* no zvestobo in ji obljubljal za njeno obrambo žrtvovati tudi življenje. Ali le kratki so bili ti trenutki ve* selja. Skoraj nas je italijanska zavrat* nost in premoč vzpričo našega neznanja glede političnih razmer prisilila, da se umaknemo, da jim izročimo, kar je pri* padalo nam, kar smo si priborili mi, predno so oni prišli v Pulj. Drugi dan, ko je že vse brodovje bilo pod našo zastavo, so Italijani potopili »Viribus unitis«, misleč, da je flota še vedno v avstrosogrski oblasti. Protestirali smo, telegrafirali WiIsonu. dr. Trumbiću, po* slali delegata v osebi dr. Pavičiča*Tre* sičiča na Krf radi pogajanj. Vse zastonj. Bivše avstro * ogrsko brodovje je bilo izročeno od naših zaveznikov na milost in nemilost velikemu admiralskemu ve* ću v Benetkah. Za nas je bilo izgub* ljeno. Največja pogreška naše takratne Narodne vlade v Zagrebu je bila pač ta, da ni takoj poklicala bratske srbske vojske v Pulj in ji izročila vse ladje. No. kar je bilo, je bilo. Po toči je pre* pozno zvoniti. Treba je bilo pričeti znova. In pričeli smo z delom! Čeprav se je morala in se še mora naša vojna mornarica boriti z največjimi težavami, ne samo s financijeinimi, nego tudi s političnimi. Čeprav se postavlja za ugodno rešitev reškega vprašanja točko, ki nam zabranjuje naše oboroževanje na morju, naša mornarica napreduje in kaže lep razvoj. In kar je glavno, skoro pride čas. ko se Šumadinec prav tako kakor Primorec zave potrebe, da se čim najpreje zgradi majhna, ali dobra vojna mornarica. In baš dan 31. oktobra, ko se je »dvoglavi orao« dvignil nad valovi slo* vanskega Jadrana, bodi mejnik v naši 7rjodovini, ta dogodek bodi v dokaz, da naš narod hoče biti tudi tu gospodar! Z admiralom Pričo, ki je bil pred kratkim imenovan za komandanta voj* ne mornarice, se naj prične nova doba v razvoju naše mornarice. Dvoglavi orel, ki je sedaj razpel svoja krila nad Jadranom, naj v krat* ::em dvigne našo vojno mornarico na oni stepen moči in popolnosti, da bo mor4<~»čna obramba in straža naši obali, obenem pa strah in trepet našim so* vragom! * * * + Vse*7 svetih dan. Na tisto tiho domevznjc. Kjer mnoei upe nevzdramno spanje. Kjer kmalu, kmalu dom bo moj in tvoj.. S. Gregorčič. Usahnilo je življenje v naravi. Gozd in log sta utihnila in orumenela. slikovite poljane so se zavile v jesensko odejo. I. november . . . Vse spi. Oživel je le kraj. ki je slehernemu človeku ljub in drag — kraj tisočerih v gomilah spečih znancev, prijateljev in sorodnikov. Vseh mrtvih dan . . . Nebroinc množice so pohitele včerai iz Ljubljane na pokopališče k Sv. Križu, ki se je tekom zadmih dni spremenilo v pravcat cvetličen vrt poln krizantem in zadnjega jesenskega cvetja. Lep dan je privabil na pokopališče tisoče in tisoče, ki so prihajali in odhajali v dolgih kolonah. Tramvaji, avtomobili in izvoščki so bili polni občinstva. Na pokopališču, ki je tonilo v morju krizantem in odsevalo v svitu tisočerih lučk, je vladalo živahno vrvenje, ki se je od dopoldanskih ur dalje stopnjevalo in je ob 15. doseglo svoj višek. Nepregledne množice so valovale po pokopališču in se koncentrirale v gručah ob grobeh zaslužnih mož. Ob 15. in pol je »Pevska zveza« pod vodstvom pevovodje Zorka P r e 1 o v c a zapela v srce segajoče tri žalostinke, in sicer F. Ferjančičevo »Slovo mrtvim«, E. Adamičevo »Slovo« in J. Pavčičevo »Narodno nagrobnico«. Med neštetimi grobovi na njivi večnega miru so tudi gomile naših zaslužnih narodnih mož. Tam sredi pokopališča počivajo v skupnem grobu, pokritem z mahom, Cankar, Murn in Kette. Številne množice prihajajo tja, da se poklonijo manom velikih pokojnikov. Nedaleč od njih je ena najlepših grobnic, kjer počiva Janez dr. Krek. Tudi njega se spominja narod. Velike množice pa prihajajo h gomilam judenburških žrtev. Odbor za prenos kosti teh žrtev je okrasil njihove grobove s cvetjem in položil na njih sredo krasen trnjev venec v narodnih barvah. Občinstvo nemo zre na gomile nesrečnih trpinov, ki so padli v boju za svobodo naroda. Ostali voj. grobovi so istotako okrašeni. Tudi septemberski žrtvi Lunder in Adamič nista ostala pozabljena. Številni venci pričajo, da ju je slovenski narod ohranil v trajnem spominu. Gasilci so postavili častno stražo ponesrečenima tovarišema Levcu in Žagarju, Orjuna pa je okrasila grob svojega člana Gustinčiča in mu postavila ob grobu častno stražo. Še pozno zvečer je bilo na pokopališču mnogo obiskovalcev, ki se niso mogli ločiti od svojih dragih. In ko je legal na zemljo mrak, je zažarelo megleno ozračje nad sveto poljano, kjer so duše živih ves dan govorile s spominom mrtvih. V beli cvetlični preprogi so plavale sveče in drhtele lučice, nad njimi je plaval tajinstven mir. Tam, kjer je mati zemlja pripravila vsem enako mirno bivališče, so naši mili in dragi pričakovali svoj praznik — vseh mrtvih dan. ★ ★ * — Kralj na lovu. V sredo je bil prirejen v vraniskem okraju dvorni lov. Lova sta se udeležila kralj A le k s a n -d e r in kneginja Jelena. Zvečer sta se vrnila v Niš in sta prenočila v dvorskem vlaku. Včeraj 1. t. m. je kralj priredil obed, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri ugledni niški meščani. Kralj se jutri v soboto povrne v Beograd. — Protizakonito nastavljanje uradnikov pri mestni občini. Kakor znano, so letošnjo spomlad imenovali klerikalci in komunisti celo serijo novih, — večinoma nekvalificiranih in nesposobnih — uradnikov pri mestni občini. Imenovali so jih na nesistimizirana mesta in proti vsem določilom uradne pragmatike, kar v X., IX. in VIII. razred. Proti temu nastavljenju sta vložila tako opozicija v obč. svetu kakor tudi »Društvo ljublj. hišnih posestnikov« odločen in s tehtnimi razlogi podprt protest, zadnje društvo pa tudi energičen in obširen protest zoper nezaslišano povišanje plač in draginjskih doklad mestnim delavcem in cestnim pometačem, ki znašajo vsak mesec par stotisoč Čez milijon Din. — Kakor izvemo, je sedaj pokrajinska uprava (oddelek za notranje zadeve) vsled navedenih protestov poslala magistratu odlok, v katerem med drugim izreka, da so bila navedena imenovanja uradnikov protipostavna (in je p r o t i p o s t a v n o tudi izplačevanje prejemkov)! — Radovedni smo, Če bo župan dr. Peric o tem vladnem odloku v prihodnji seji med prezi-dijalnimi dopisi kaj poročal ali ne in na kako stališče se bo postavila črnordeča koalicija. — Mednarodna železniška konferenca. Kakor je znano, se vrše vsako leto mednarodne železniške konference. Letos se vrši taka konferenca od 3. do 10 .novembra v Niči. Razpravljalo se bo o voznem redu fn službi direktnih vagonov za 1924/25 leto, o komercijalnih problemih in arbitražnem sodišču za razne reklamacije, zlasti pa o prtljagi v orijent - ekspresu v letih 1919—1921. Našo država bodo zastopali na tej konferenci načelnik prometnega ministrstva A. Pa nič. načelnik gen. direkcije J. Popovi Ć, načelnik zagrebške direkcije N. Jovan o v i ć. inspektor Gregorka in višji kontrolor Petek Iz Ljubljane In Josip Horvat od zagrebške direkcije. — Nore koncesije za denarne zavode. Ministrstvo trgovine in industrije bo sestavilo v sporazumu s finančnim ministrom razpored. Iz katerega bo razvidno, kako so v naši državi ustanovljeni razni denarni zavodi in koliko kapitala Imajo. Na podlagi teh podatkov in v skladu z narodno potrebo se bodo v bodoče izdajala dovoljenje za nove denarne zavode, zakaj dosedaj v tem oziru ni bilo nobenega sistema, kar je seveda neugodno vplivalo na narodno gospodarstvo. —___ u vojaške begioc«. Z ukazom S. br. 9211 od 21. oktobra 1923, so oproščena in pozabljena vsa kazenska dejanja samovoljnega oddal jenja, begstva in dogovorjenega begstva iz vojske vseh onih podoficirjev, kaplarov in redovov naše vojske, ki SO izvrši« U dejanja od 8. junija 1922. pa do 21. oktobra 1923. a so se sami vrnili ali se bodo le vrnili v svoje komande, oziroma se bodo sami prijavili vojaškim aH civilnim oblastim radi vrnitve v njih komande najdalje do 21. januarja 1924 Zainteresirano občinstvo naj opozori na ta ukaz vse begunce, da se najkasneje do 21. januarja 1924. sami prijavijo oblastim, kar je v njih lastnem interesu. _ Preselitve. Podružnica »Slavenske banke« se preseli s St. Peterske ceste v svojo hišo v Stritarjevi ulici, v Filipov dvorec. Tjakaj se preseli tudi s Kongresnega trga reklamno in anončno podjetje »Aloma Company«, čigar vodstvo je v rokah g. Adolfa Ribnikarja. — Odlikovanja. Odlikovani so z redom sv. Save II. stop.: Leon Bal in s k i, Vladimir Jablanski in Žarij R o ž č i z e v-ski; z redom sv. Save III. stopnje: Tadeja Romer in Jan Sidlewski; z redom sv. Save IV. stopnje Marjan Kosov, vsi člani poljskega poslaništva v Beogradu. — Iz gozdarske službe. Za gozdarskega inženjerja in upravitielja okrajnega gozdarskega urada v Babji gori je imeno- — Celjske vesti. Iz seje občinskega sveta. Sklenilo se je med drugim sledeče: Za župana in občinske odbornike se določijo za službena potovanja iste dnevnice kot so odločene za uradnike mestnega magistrata. — Delavstvu so se v po-samnih po kolektivni pogodbi veljavnih kategorijah določile minimalne in maksimalne mezde. — Ribarsko pogodbo, katero je sklenil 4. novembra po preobratu še nemški občinski odbor za dobo do leta 1945. za sramotno nizko svoto 850 kron letno, je pokrajinska uprava razveljavila. Občina jo bo oddala za dobo 6 let v zakup dražbenim potom. — Občinski svet se jc pridružil resoluciji, katero so sklenili na zborovanju v Mariboru župani avtonomnih mest proti uki-njenju avtonomije mest — Vsi sveti. Dan mrtvih je bil lep, samo nekoliko meglen. Velike množice celjskega občinstva so pohitele na razna celjska pokopališča obiskat svoje drage pokojne. Na oknl^kem pokopališču je mos"ki zbor pel ob 3. uri žalostinke. — Svinjski sejmi so v Celju radi slinavke do nadaljnega ustavljeni. Mestni magistrat do nadaljnega tudi ne izdaje za živinske sejme, kateri bi se imeli vršiti v okoliši' političnega okraja Celje živinskih potnih listov. Za izvensejmski promet pa izdajanje živinskih potnih listov v mestu Celju ni podvrženo n;kakim zadržkom. — Oproščen? vajenci. V mesecu oktobru je bilo pri celjskih obrinih zadruga?! skupno oproščenih 52 vajencev raznih strok. Skušnji podvrženi so dosegli deloma dober, deloma prav dober uspeh. — Za predsednika CM. podružnice za O a b e r j e jc bil na zadnjem občnem zboru zopet izvoljen g. Ivan Škof. — Strokovna šola za hotelirje, kavar-narje in gostilničarje se otvori v ponedeljek 5. novembra v Celju. — Doprsni kip Ni. VeL kralja Aleksandra je razstavljen v trgovini z umetninami Karel Till na Kongresnem trgu. Kip (v mavcu) je umetniško izvTŠil naš znani kipar Tine Kos, ter je brezdvoma najboljši kraljev portret, kar se jih je dosedaj videlo v Ljubljani. Zato upravičeno upamo, da se bo našel kupec, če že ne med posamniki, pa vsaj-med našimi narodnimi organizacijami in denarnimi zavodi. Na željo se lahko izvrši v kamnu afl bronu. — Konfiskacija blaga. Glavna carinarnica v Osijeku jc sklenila konfiscirati vtl-hotapljeno blago madžarskih trgovcev Tštvana Meš'ća in Jovana Tadiča, ki morata poleg tega plačati državi še 10 tisoč din. globe. — Vidlranje potnih listov med ČSR. in Francijo ukinjeno. Konzulat CSR v Ljubljani naznanja vsem v Sloveniji živečim češkoslovaškim državljanom, da je na podlagi dogovora med francosko in češkoslovaško vlado ukinjeno vidiranje potnih listov za državljane francoske oziroma češkoslovaške republike. Za prestop meje češko-slov. republike zadustuje za franc. državljane iz kontinentalne Francije in Alžira francoski potni list fn za prestop meje kontinentalne Francije in Alžira za Češkoslovaške državljane veljaven potni list češkoslovaške republike brez vizuma. Ostali predpisi glede potnih listov ostanejo seveda še nadalje v veljavi. — Potujočemu občinstvu na znanje. Potujoče občinstvo se opozarja, da se bode v soboto dne 3. tm. otvorila biljetarnica društva »Putnik«. Biljetarnica bode poslovala v lokalih Zveze za tujski promet (Tou-rist-Office) na Aleksandrovi cesti št. 8„ v palači Prve hrv. štedionice ob delavnikih od 8. do 12. ter od 14. do 17., Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. Vozovnice se bodo prodajale po originalnih cenah brez vsakega doplačila za dobo 3 dni naprej Začasno se bodo prodajale smo vozovnice za proge državne železnice, pozneje pa tudi vse vozovnice južne železnice za tu — in inozemstvo. — O težki nesreči v Cfarlstofovera zavoda nam pišejo: Gojenec Butinar se med poukom nI igral s samokresom, pač pa je ob svojem prihodu k večernemu steno graf-skem pouku neopaženo odložil pod klop med drugim rudi samokres, o katerem ni nihče kaj vedel, In kateri samokres najbrže nI bil dobro zaprt. Ko je došel sogoje-nec, ki ima svoj prostor poleg Butinarja, in porinil svoje knjige pod kk>p, nevedoč za samokres, je pri tem zataknil z robom knjige v petelina samokresa, ki se je sprožil. O krivd! kateregakoli govoriti, je zlobno, ker je dogodek zgolj le nesrečen slučaj. — Pisama I. društva hišnih posestnikov in Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se je preselila v Sodno ulico št. 4. pritličje. Vodnikova hiša, kjer se uraduje izključno od 16. do 18. Pustolovka - iz Monte Carla - od 3.-11. I. del- — V treh delih. V glavni vlogi ELLEM RICHTER KINO TIVOLI MODRI NATAN. Kino »Matica« prikazuje največji v LJubljani dosedaj predvajani klasični film »Modri Natan«, ki prikazuje historične boje med zapadom in iztokom — boj križa proti polumesecu. Film je izvršen v kolosalni režiji ter v njem sodeluje več tisoč oseb. V glavni vlogi je glasoviti Carl de Vogt. Občinstvo se opozarja, da se danes, to je v petek in jutri v soboto vršita samo dve predstavi in sicer ob 7. in 9. uri. v nedeljo pa se vrše predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Program bližnje bodočnosti: »Umor v karnevalski noči« in »Boris Godunov«. Krediti ministrstva za narodno zdravje. — Kino Ljubljanski dvor. Dne 2 in 3. novembra Demon cirkus. Drama v petih dejanjih po romanu »Eden iz cirkusa«. V glavnih vlogah: Carl de Vogt in Claire Lotto. Dne 4., 5. In 6. novembra: Največji filmski star Jacki Coogan v filmu Oliver TVIst Drama po romanu Charlesa Dickensa. — Koncert. Jutri, v soboto, koncert Dravske godbe v kavarni »F u r o p a«. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. — Koncert! Danes in redno vsaki dan v novo renovirani restavraciji in kavarni »Tratnik«. Koncert ciganske kapele od pol 9. do pol L ure ponoči. Vstop prost — Cene običajne. — Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hfŠo Pokojninskega zavoda na Aleksandrov? cesti št.* 12., kjer prodaja Še nadalje po Izdatno znižanih cenah. — Opozarjamo, j svoto denarja, ki ni bila njena last. Pošte- j nega najditelja se prosi, naj jo "zroč: proti 1 cagradi na policiji. NAJNOVEJŠA POROČILA. Fašisti pripravljajo nočni napad na Sušak« — Sušak, 2. novembra. (Izv.) Nocoj so imeli izvršiti reški fašisti nočni napad na Sušak in na obmejno ozemlje. Napad je b"! skrbno zasnovan In organiziran. Pe^ki fašistovski oddelki so bili prav dobro preskrbljeni z orožjem in municijo. Akcijo za napad je vodil voditelj tržaških fašistov, poslanec Glun-ta. Naše obmejne oblasti, pravočasno obveščene o nameravanem napadu, so ukrenile vse stražnovarnostne odredbe ter dobro zastražile važnejše obmejne prehodne točke. Napad bi imelo podpirati tudi v reškem pristanišču usidrano italijansko vojno brodovje. Napad jo izostal. V bližino Reke je v naše vode prispela tudi ena naša vojna ladja in već torpedovk iz Boke Kotorske. Vprašanje Reke. — Beograd. 2. novembra. (Izv.) Italijanski poshjvni odpravnik grof S u -m o n te je danes obiskal pomočnika ministra zunanjih zadev Panto Gavrilo-v i ć a. Bil je daljši razgovor o reškem vprašanju. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 2. novembra. Sprejeto ob 13. Na današnji borzi so ob zelo živahnem prometu tečaji nekoliko napredovali. — Proti koncu borze je postala tendenca še čvrstejša, ker je začelo primanjkovati blaga. — Narodna banka je le malenkostno intervenirala. Na efektnem trgu ni bilo skoraj nobenega prometa. Nekaj več zanimanja je bilo edino za delnice Hrvatske eskompt-ne banke. Ob zaključku notira'o: Devize: Curih 15.25—15.35. Pariz 5—• 5.10. London 3S6.50—387, Dunaj 0.1215— 12.20. Pravil 2.53 -2.54, Trst 386—387.4 Newyork 86—86.50. Budimpešta 0.-11 --0.42. Efekti: 7°'o inv. drž. pos. od 1. 1921 66—68 Ljublj. kred. banka 212-215. Prva hrv. šted. Zasrreb 1045—1050. Slav. banka. Zaprrcb 110. Hrv.-slav. zem. hip. banka. Zagreb 100—103. Hrv. esk. banka. Zagreb 162, Jugoslav. banka, Zagreb 15fj—151. Trb. premog, dr. 900, Slavonija 229—230, Eksploatacija 225, Guttman 1700, Scčerana 2405 -2115 Nar. šumska Ind. 160. Valute: dolar 84.5-555. lira 3*2 denar. — Beograd. 2. novembra. Amsterdam 3375. Dunaj 0 1 250, Budimpešta 0.49. Ruka* rešta 42. 2eneva 153230;, London 386.25, Milan 38730, Nc\work $6.25. Pariz 507, Praga 252.75, Solun 157. Sofija 8130. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 2. novembra. (Izv.) DanaSnja1-predborza: Beograd 6.64, Berlin 0.02 za milijardo. Amsterdam 218.—, Newyork 561.50* London 25.17. Pariz 32.87. Milan 25.22. Pra-ga 16.45. BudlmpeSta 0.0305, Bukarešta 2.70, Sofija 5.27. Varšava 0.0003, Dunaj 0.007925, avstr. žig. krone 0.OO795. Turisfika in snorf. — S. K. Primorje v Ljubljani pnredi v soboto dne 3. novembra v dvorani Kazine: Sofreč dansante. Klobuvim članom je dovoljen vstop proti izkazilu klubove legitim«« cijc, akademikom proti akademskim, ostalim proti vabilu. Pomotoma izostala vabil* naj se reklamirajo pri g. Savi Sancinu, eand. inj?.. Erjavčeva cesta 24. ZMAGA SLAVIJE NA DUNAJU. SLAVIJA : RAPID S : 1. — Dunaj, 1. novembra. Pr! današnji nogometni tekmi jo zmagala praška »Slavila« nad Rapidom v razmerju 5:1 (3 :0). Dtmajčanl so bili globoko uverjeni, da bodo Raprdovcl svojo spomladansko blamažo na sijajen način oprali. Med obč;nstvom pa je nastalo veliko presenečenje. Pražani so se odlikovali po svoji izvrstni formaciji in po izborni taktiki. Vratar »Rapida« je popolnoma odrekel. Rapiđovo moštvo je bilo drugače dobro sestavljeno, igralo je zelo ostro, toda vratar Slavlje je vedno odbi;a! vse napade. Rapidu samemu je sodnik priznal dve enajstmetrovki, ki pa niste uspeli, ker jih jc vratar Slavijc odbil. Sodnik je radi nekorektnosti izključil praškega igralca Seiferta. (Poročilo »Jutra« o tej tekmi je torej napačno! Uredništvo!) — Prvi ljubljanski lahkoatletskl rnedklubski turnir LASK eontra S. K. JADRAN, ki bi se moral vršiti dne 27, oktobra t. I., a se ni vršil vsled manjkajočih tekmovalcev S. K. Jadrana, preloži fiksno na nedeljo dne 4. novembra t. f. ob 9. dcp< idne na igrišču S. K. FHrije. Prireditev bode pr v tc vrste v Ljubljani. Sedeži Din 5, stojišča Din 2 se dobijo v predprodaji; Trafika Sever. Šelenburgova ulica. Društvene vesti, — Centr. akad. podporno dru.it >. Ustanovni občni zbor Centralnog Akademskog podpornog društva se vrši v soboto 3. tm. ob 20. v areni Narodnega ioma. Prosimo mnogoštevilne udeležbe prijateljev napredne akademske omladine. Za napredne akademike udeležba obvezna. Soc. ekonom, odsek C. S., kot pripravljalni odbor. — J. n. a. d. »Jadran« poživlja svoje člane, da se udeleže ustanovnega občnecn zbora Centralnog Akademskog podporno.; društva. — Odbor. — Plesno šolo otvori »Bratstvo« v Sp. Šiški, dne 3, novembra v dvorani hotela »Bellevue«. Plesna Šola se bo vršila redno vsako soboto od 20. do 23. ure. } ,----- Glavnt urednik: RAST O PUSTOSrčMSEK, Od zov orni urednik' VALENTIN KOPITAR. stran. 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 3 novembra mza. siev 251 gDDM ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 'JMJJ ■ ■ ■ ■ ■ J ■PDDD Ueliko nagrado dobi, kdor zamenja stanovanje dveh velikih sob z vsemi pritiklinami v bližini kralja Petra vojašnice za vsaj tri sobe v sredini mesta- Ponudbe na upravo lista pod Obojestranska zadovoljnost 11547. ■emškl koncern PROIZVAJALNE STROKE ZA ZEMELJSKA OLJA IM KATRAM z zagotovljenimi dobavnimi roki !iče poštenega samo stroke veščega zastopnika pri venTcolndustrijcih dokazano najbolje uvedenega. Dopisi z nave. dbo referenc pod S. F. na Rudolf Mosse, BerlJn S. W. 1173 v Zenitna ponudba. Slovenec najlepše moške dobe, stanujoč v slovenski metropoli Amerike, želi korespodence v svrho ženitve z gospico nepokvarjene nravi v starosti 19 do 24 let z meščansko izobrazbo in trgovsko naobrazbo. Ozira se le na ponudbe s priloženo sliko. Pisma naj se naslovijo pod šifro „Idealna ljubezen'4 na upravo lista I Za vse dokaze srčnega sočutje povodom bridke izgube našega ljubljenega očeta, gospoda Janko Zahvala, gozdarja v pokoju ter za časteče spremstvo pokojnega k večnemu počitku izrekamo vsem udeležencem iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo slav. društvu .Soča", njegovim stanovskim kolegom ter darovalcem lepih vencev in cvetk. UUBUANA-TRST, 1. novembra 1923. Žaluloči ostali. O m O 11* •—os o. * J »J #» 1 IT1RLIOGLHSI Cono oglasom do 20 bosed Din S-—; vsaka nadaljna btioa 30 para, s davMIno vred Poslovodjo, dobrega, sprejmem. — Auto*Florjančič. 11-592 Opravo za salon prodam za 25.000 Din. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.630 Prodajalka, izurjena v manufakturni atroki, išče službe — Po* nudbe pod Izurjena/11552 na upravo »Slov. Nar.«. Uradnica išče službo za popoldan; ske ure. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 11.646 Izurjena šivilja za obleke in perilo išče delo po hišah; prevzame ga pa tudi na dom. — Naslov pove uprava »SI. *jg S ~g"r* Naroda«. 11.649 S j? IS e Kavarniška kuharica se sprejme. Droban krompir se kupi. Več železnih peči se proda. — Pomidbe na upravo hotela »Slon«, v Ljubljani. 11.644 Iščem čevljarskega pomoČDiVa starejšega, za st?T meščenje z vso ter vajenca takoj. — Matija vec, čevliar, Cvetkovci, Jastrebarsko, Hrvatsko 11.578 Išče se perfektna kuharica za Beograd proti dobri plači. — Kje se je pred* staviti, pove uprava »SI. Naroda«. 11.637 Strojnik, popolnoma vešč obrato* vanja s stroji visoke na* petosti. se sprejme takoj. — Vešči z obratovanjem dieselmotorja imajo pred* nost. Starost re izpod 35 let. Družinsko stanovanje in kos vrta brezplačno. — Elektrarna v Kranju. Pa^ vel Mavr & drug. 11.633 Otroški voziček se poceni proda. —■ Kar* lovska cesta 2o (Tanko). 11395 I Jfavm I Prodam | Proda se baraka na vrtu g. Koširja pred Prulami. — Poizve se v vili Justina na Prulah. 11 601 Več vrat in oken se ceno proda. Istotako male kadi in sodi. — Na« slov pove uprava t>S1ov. Naroda«. 11.642 Prodajalka za prodajo moke, pridna ?r pošten«, se sprejme. Hrana in stano* vanje v hiši. olača po do« govoru. Prednost imaio take, ki so ravno dovršile učno dobo na deželi. — Pont'đbe na: K. Zu* panc, valjčni mlin, Sevni* ca 11.607 Damski plsšč (Pelzmantel), popolnoma nov. modern, iz rjave ko* žuhovine naprodaj začž 18.000 kron. — Za ogle* dati: Sv. Petra nasip 37, ♦evo. 11.558 oda se oprava za spalno sobo, kompletna, jako dobro ohranicna, po nizki ceni — Ogleda sc l.nhko: Sv. Petra cesta 51, I. nadstropje. 11.609 Vagon leue rumene nese, nadalje štiri lepe bukove krclje, dolge po 8 metrov, debelost na drobnem koncu 16 col, nrodn Aru ton Skerjanc, Šmaric-Sa^ pri Liubliani. 11.628 Perzijsko oreprogo kupim iz privatne roke. — Ponudbe s kratkim opisom preproge in veli« kosti ter cene našlo* vijo naj se na opravo »SL Naioda« pod ->Pre-nroga/11.599«. I Statmmria | Na stanovanje t zajtrkom se sprejmeta iva gospoda — Naslov ove uprava »Slovenska ga Naroda«. 11.662 Zamenjam stanovanje, obstoječe iz dveh velikih, lepih zračnih sob, kuhi* rje, sobe za služkinje in drugih pritiklin v mestu na prometnem kraju. — Ponudbe pod »November 11.647« na upravo »Slov. Nafoda«. Mesarji pozor! Prodam dobro vpeljano barako na zelo promet« nem kraju z vsem inven* tarjem. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Mesarija.'l 1.043«. Pozor! Jako ugodno za trgovca ali obrtnika! — Trinad* stropna hiša z dvema tr* govskima lokaloma, sk!a= dišči, hlevom, remizo (ga* ražo"), v pravi sredini Ljubljane, na prav pro* metni točki prve vrste, se proda fevent. stanova* nje po dogovoru prostoV — Pojasnila daic konc. realitetna pisarna Franc Schantcl. Mestni trg 18/1, Ljubljana. 11.645 Dobro idoča gostilna v mestu ali na deželi se sprejme v najem. — Po* nudbe na upravo Naroda«. »Slov. 11.626 Trapistovski sir Ia, »Cirojer« sir ter čajno maslo nudi po najnižji ceni Mlekarna in sirarna k.arlo Laznickv, Dešano* vac. 11.491 Preklic. i tok?!' i V kolikor sem resnic* i no z žaljivkami žalil g. rranc Kramarja, gostilni* carja z Gline, preklicu* jem. 11.632 J. Erj3\'cc. Prodam 2 naredi v izmeri 1500 rrr na Slo? venski cesti (blizu Go* sposvetske ceste) v Sn. ^iški. 11.631 Manufakturna trgovina, lepo vpeljana, na zelo ugodnem kraju v sredini Ljubljane, s stalnimi mnogoletnimi odjemalci, sc proda. — Ponudbe nas sloviti na upravo *>Slov. Naroda« pod »Takojšen m-evzem 11.627«. Išče se manjši trgovski lokal na prometni cesti za fe« bruar. — Ponudbe pod »Lokal 1924'11.5Q6« na uoravo »Slov Naroda«. Dopisovanj'? | Tri mladenke prodajajo dolgčas. Kdo ga kupi? — Ponudbe pod šifro »Zdenka, Zorka, Zdravka 11.636« na upra* vo »Slov. Naroda«. I Posojila J Potrebujem za 4 do 6 tednov posojilo 25 do 50 tisoč dinarjev Dam prvovrstno porošt* vo in polno varnost ter plačam visoke obresti. — Ponudbe prosim na uprs* vo »Slov. Naroda« pod »Trgovec 't 1.551«. Najfinejša jabolka (namizna) voščenkc v za« bojih okoli 60 kg odda a na zaboje i 3.75 Din za I«ilogram z zabojem vred Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 11.629 Preklic- Podpirani Martin Arn» Šek izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih delala moja žena Ana Arnsck. sedaj stanujoča v Zeleni jami št. 70 V Ljubljani. 31. X 1923, 11.648 Martin Arnšck. Dobro voeljana eksportna tvrdka Lesni producenti, /rgoi'ci industrijalci! s prima zvezami v in"' zemstvu, z znanjem tuiih jezikov, išče prodajno ra< stopstvo vseh vrst trde ga kakor mehkega lesa in lesnih izdelkov. Povredu« je v vsakem oziru in vas lahko preskrbi s stalnimi naročili. — Provizija ms^ lenkoatna — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod Pošten in marljivi 1.634. Potrti neizmerne bolesti javljamo, da je naš iskrcno'jubJjeni, predobri papa in soprog, odnosno stari papa, brat, stric, svak in tast, gospod TEO vi$ji po&tnS upravitelj v p., včeraj zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s svetotajstvl, mirno v Gospodu zaspal. Na zadnj! poti ga spremimo dane-*, dne 2. novembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga molitvi in spominu! Sv. maša zadušnica se bo brala v sobota, 3. novembra ob 7. v cerkvi Mar. Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 2. novembra 1923. Ida Vidic, soproga. — Oskar Vidfc, orož. polkovnik, sin.— Ida V dlc, Mara Vidic, učiteljica, hčeri. — Eleonora Vidic, sinaha. — Leon Erik, ElEca, vnuka in vnukinja. i Že za malo denarja dobite novo Nalivno-pero LE MICHELIN je najboljše avtomobilno g u m i-kol o ter obenem najcenejše. Cene teko t lahko Izmeni jivim jeklenim peresom. Enkrat na teden s .tankim črnilom napolnjeno piše čisto in zanesljivo kakor zlato nalivno pero. Patentirano v vseh državah. Izdelek Is kavčuka •Istem avtomat, polnjenja at S peronoma Din 35 — Poslužujte ae Penkala svinčnika! To je prvi vedno naši 1 jeni in za pisanje pripravljeni kraj on. —- Piše tanko z grafitom in v barvah. Dobi se v vseh papirnicah. Izdelek Iz lena z na-polnilnikom In 2 peresoma Din 17-30 11639 Dimenzije Kolesa Dimenzije Kolsea Cevi Ml 710 1240 835 3180 334 760 1335 135 895 3360 344 105 765 1565 225 935 3545 365 815 1705 236 3 Vi X 30 1375 176 815 1945 310 4 X 33 amerik. r ^035 236 120 820 5 X L amenk. din). 3775 365 880 i 1 Dobi se pri tvrdkah Jtjgo-aiitoi Ljubljana9 Tel. 2—36. I. Maravec, Maribor, Tel. 1 32. I mtošm In tisk »Narodne tiskarne««