Leto LXXflL, 1 ponedelfek 2. oktobra Cona SLOVENSKI brhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedeile tal praznik«. // Insorati do 80 potil vrst d Din Z do 100 vrst d Din 2.50. od 100 do 300 vrtf a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4>—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej fj .Slovenski Narod* vel]o mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 2&— U Rokopisi m no vračata. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, tCnafftova ufica »ov. 5 rsMoa. 31-22. 31-21 31-2< 31-25 in 31-21 Podružnico: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, ljubljansko cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossrnoverjeva ulico 1, telefon s t 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postno hranilnica v Ljubljani it. »035L emško italijanski posvet v Berlinu Nemška vlada Je povabila v Berlin italijanskega zunanjega o svojih nadaljnjih načrtih ter da pridobi Italijo za sodelovanje mira z Anglijo in Francijo, kakor tudi pri nadaljevanja vojne grofa Ciana, da ga pri svojem poskusu Berlin, 2. okt. br. Na povabilo nemške vlade |e prispel včeraj v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. Kancelar Hitler je šele v soboto opoldne telefoni čno naprosil italijansko vlado, naj pošlje svojega zastopnika v Berlin, da v smislu ita-lijansko-nemškega pakta, ki predvideva v vseh važnejših mednarodnih vprašanjih medsebojne konzultacije, skupno z nemško vlado prouči položaj, ki je nastal po sklenitvi sporazuma med Nemčijo in Rusijo in po razdelitvi Toljske. V rimskih krneih te izzvalo to nenadno povabilo veliko presenečenje, vendar pa je italijanski zunanji minister Krof Ciano v soboto zvečer s posebnim vlakom odpotoval v Berlin, kamor je prispel ob 17. Takoj po svojem prihoda ne je grof Cta-ao podal v nemško zunanje ministrstvo, kjer je imel najprvo kratek razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom, nato pa sta se skupno podala v državno kance-I arsko palačo, kjer ju je že pričakoval kancelar Hitler. Razgovor, kateremu so prisostvovali tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Attolico in vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva, je trajal tri ure. Po tem sestanka je bil prirejen no čast grofu Ciana banket Danes dopoldne so se razgovori nadaljevali in bodo, kakor se zatrjuje, že danes popoldne koočanl. © čem razpravljajo Nemške želje in zahteve — Zaenkrat ie ni pričakovati nobene važnejše odločitve Berlin, 2. okt. br Nenadni prihod italijanskega zunanjega ministra je izzval v tukajšnjih političnih krogih silno pozornost. Z uradne strani ni bilo o tem izdano d ose daj nikako poročilo in tudi sicer ne dajejo merodajni krogi uikakih pojasnil. Glede na to pa. da je napovedano za prihodnje dni sklicanje državnega zbora, sklepajo, da gre očividno za zelo važne odločitve. Splošno prevladuje mnenje, da je ta posvet med nemškimi in italijanskimi državniki v zvezi s prizadevanjem nemških državnikov, da bi se sedaj, ko je Nemčija dosegla svoj cilj na Poljskem in se sporazumela tudi z Rusijo, dosegel mir z Anglijo in Francijo, ker so prepričani, da hi bilo le na ta način mogoče trajno obdržati vse pridobitve na vzhodu in omogočiti nadaljevanje dosedanje nemške politike. Kolikor se je moglo dosedaj izvedeti, namerava Nemčija staviti obema zapadnima velesilama s posredovanjem Italije mirovno ponudbo. Anglija in Francija naj bi po zamisli Berlina prepustili Nemčiji glede Poljske svobodne roke. Nemčija bi bila v tem primeru pripravljena obnoviti malo poljsko državico, ki bi obsegala izključno le čisto poljsko ozemlje, a bi bila pod popolno kontrolo Nemčije. Ce .Anglija in Francija na to pri sta ne ta, potem naj bi se sklicala konferenca petih velesil, to je Anglije, Francije. Italije, Nemčije in Rusije. Ta konferenca naj bi razpravljala o vseh spornih vprašanjih, ter ugodila predvsem italijanskim zahtevam glede Tunisa, Korzike in Džibut'ja ter nemškim kolonijalnim zahtevam. Anglija in Franeija bi se morali odreči slehernemu vplivu v vzhodni in južno-vzhodni Evropi ter se omejiti zgolj na svoj lastni imperij. Ker pa v Berlinu dvomijo, da bi Anglija in Francija pristali na take pogoje, želi kaneelnr Hitler razčistiti tudi vsa vprašanja v zvezi s nadaljevanjem vojne. Predvsem je nemškim državnikom na tem. da se do kraja razčisti razmerje med Rimom in Berlinom, zlasti pa, da Italijo pojasni, ali je v tem primera pripravljena priskočiti Nemčiji na pomoč z vso svojo oboroženo silo, kakor to predvideva italijansko-nemški vojaskf pakt, V berlinskih diplomatskih krogih no verjamejo, da bi bila vsa ta vprašanja razčiščena še danes. Za bolj verjetno smatrajo, da bo grof Ciano vzel samo na znanje nemško stališče in nemške zahteve ter o njih obvestil Mussoltnlja Sele v nor dneh je pričakovati končne odločitve Italije, aH bo ustregla, nemškim naUaov V berlinskih diplomatskih krogih selo dvomijo* da bi Mnssolini v takih okoliščinah pievmel vlogo posredovalca, dasi je znano, da želi Italija čimprej doseči mir. Sodijo pa, da pomeni nemško-ruski sporazum tudi za Italijo docela nov položaj, ker predstavlja sodelovanje Nemčije s Rusijo popolno spremembo dosedanjega ravnotežja med Rimom in Berlinom Rimske informacije Rim, 2. okt e. Pri razgovorih, ki se vodijo v Berlinu, razpravljajo po mnenju rimskih krogov vprašanje miru in vojne poleg vprašani interesnih pod roči i, zlasti pa rusko-nemškega pakta Toda tudi v rimskih krogih se o tem ne ve nič zanesljivega. Po splošnem prepričanju po se smatra za gotovo, na bo nemška vlada vsekakor dala grofu Cianu važna obvestila in tudi skušala izvedeti kakšno stališče zavzema Italija v zvezi z novimi dogodki, kakor tudi o onih dogodkih, ki bi lahko nastali v nadalinem razvoju mednarodnega položaja. Dejstvo, da je bil Ciano povabljen v Berlin neposredno po referatu, ki ga je podal Ribbentrop po prihodu iz Moskve, kaze na veliko važnost teh razgovorov. Nemški načrti če bo Italija odrekla, se bo Nem&ja obrnila za Pomoč na Rusijo Berlin, 2. okt e. Uradno objavljajo, da bo kancelar Hitler sklical rajhstag konec tega tedna. V dobro poučenih krogih pričakujejo, da se bodo akcije Mussolinija, s katerimi bo skušal pospešiti konec vojne, pričele nekako v sredi tedna. Mislijo, da bo Mussolinijev apel poslan v obliki direktne demarše Franciji in Angliji. Poleg tega pričakujejo, da bo Hitler na seji rajh-staga naslovil na zapadni državi neke vrste apel za mir, in šele, če bo ta apel odklonjen in če zapadni demokraciji ne bosta pristali na novo ustvarjeni položaj, bo vsa težina nemške vojne mašinerije stavljena v pokret proti Franciji in Angliji. Mi- slijo, da bo skušal Hitler s prepnčevaminri besedami predočiti strahote vojne moči nemškega letalstva, ki bo vodilo operacije v sodelovanju s kopno vojsko in podmornicami. Anglija in Francija morata po mnenju nemških krogov imeti pred očmi ne samo to, da ne moreta premagati Nemčije, temveč tudi to, da lahko pričakujeta strahovit poraz. Ce predlogi Hitlerja ne bodo naleteli na odmev, potem Nemčija, kakor mislijo nevtralni opazovalci, ne bo izgubljala časa, temveč bo pričela konsultacijo z Rusijo v okviru rusko-nemškega sporazuma. Pariz in London vnaprej odklanjata vsako domnevo, da bi priznala Mir je mogoč samo, če se obnovi stanje pred 1. septembrom izvrieno dejstvo Pariz, 2. okt. br. V merodajnih pariških in londonskih krogih izjavljajo, da delajo v Berlinu račun brez k romarja, če mislijo, da se bosta Anglija in Francija ustrašili groženj s totalno vojno ter da bosta priznali nemške osvojitve na Poljskem. Angleški in francoski vojni cilji so dobro znani in vse tako dolgo, dokler ne bo v celoti obnovljena neodvisnost Poljske, o kakih pogajanjih za mir ne more biti niti govora. Ce bodo nemške mirovne ponudbe takšne, kakršne napovedujejo listi, potem lahko v Berlinu že naprej vedo, da bo odgcv- \rglije in Franrcj- docela negativen Zi ssmo dcjsUc, da je bila v Franciji sestavljena nova poljska vlado m da se formira nova poljska vojska, dokazuje, da Anglija in Francija nikdar ne bosta priznali izvršenega dejstva m da BO bosta postili poljske zaveznice na cedilo. Mir je mogoč le pod pogojena, da se obnovi na Poljskem stanje, kakršno je bflo pred 1. septembrom in da Nemčija povrne Poljski vso po v Ai oceno škodo. Nihče ne bi mogel razumeti, naglsšajo v Parizu, če bi se sedaj obe zapadni velesili odrekli svoji prvotni odttočnosti m sklenili mir z Klimom, ki ga dosledno pobijata. V Parizu prevladuje prepričanje, da so vse govorice o nemških mirovnih ki naj pred nemškim narodom razbremeni odgovornost za vojno in zvali krivdo na Anglije m Francijo. Ta manever se ne bo posrečil in bo končal prav tako z neuspehom, kakor so zaman vsa prizadevanja, da bi razdvojili Anglij" in Francijo. Kar se tiče Rusije, je njena taktika razumljiva. Rusija se omejuje dosledno le na verbalno podporo, ki jo nič ne stane, prinaša ji pa ogromne koristi. Tudi Latiska pride pod kontrolo Rusije Danes bo odpotoval v Moskvo, da prične / 2. okt br. t oSSoi vlada je Imela včeraj skoraj ves dan trajajočo izredno sejo, na kateri je proučevala položaj, ki x> nastal po sklenitvi zavezniške pogodbe med Rusijo in Estonsko. Po vsestranskem razmotrivanjn je bilo sklenjeno, da tudi Latlika sklene slično pogodbo in predlaga enako ureditev odnosajev do Rusije tudi vsem ostalim baltskim državam. Zunanji minister Mu nters bo danes odpotoval v Moskvo, da prične o tem pogajanja. London, 2. okt. s. V diplomatskih krogih baltskih držav mislijo, da bo sedaj Rusija izvajala sličen pritisk na Latiško, kakor nedavno na Estonsko. Pričakujejo, da bo Rusija predložila LatiŠki sklenitev »ličnega pakta, kakor je oni med Rusijo in Estonsko, da bo zahtevala dovolitev oporišča za svoje vojno b rodo vje v lati-ških lnkah Ventsplls (Windau> in Ljepeja zunanji minister Munters pogajanja (Lihan) ter posebne olajšave za ruski tranzitni trgovski promet preko Latiške, Po poročilih z latiško-ruske meje je sedaj Rusija koncentrirala tam 20 svojih divizij. Te divizije so bile v času napetosti med Rusijo in Estonsko zbrane na rusko-estonski meji. Po poročilih iz Rima je ruska vlada postavila že tudi Finski slične zahteve, kakor Estonski Stockholm, 2. okt s Po poročilih tukajšnjih diplomatskih krogov je Nemčija v moskovskih razgovorih pristala, da Rusija razširi svojo interesno sfero tudi preko Latiške. Tendar naj bi ruski vpliv imel tu nekoliko milejšo obliko nego v Estonski. London, 2. okt. s Iz Rige poročajo, da je estonski zunanji minister Sel d ter prinesel iz Moskve s seboj vabilo ruske vlade latiškemu zunanjemu ministru Muntersu, da poseti Moskvo. Razgovori Saradzogla z ruskimi državniki Zopet štiriurnl sestanek v Krenulo — Kaj pri-čaknieio v Bolgariji 2. okt s. Sinoćnji razgovor med komisarjem za zunanje zadeve Molotovim In turškim zunanjim ministrom Saradzo-glom je trajal štiri ure. V tukajšnjih diplomatskih krogih mislijo, da sporazum še ni bil doocion Razgovori se bodo danes nadaljevali. Sofija, 2. okt e. Diplomatsko aktivnost v Moskvi spremljajo Bolgari z veliko pozornostjo, zlasti sedaj, ko se mudi tam Saradzoglu, ker kaže, da je misija Saradzogla v zvezi s prizadevanjem bolgarske zunanje politike ki ne bo najbrž odvisno od rezultata, doseženega v Moskvi. Prav tako veliko pozornost posvečajo bližnjemu sestanku rumunskega zunanjega ministra Gafenca s Saradzoglom. V zvezi s tem v Bukarešti sodijo, da bo Saradzoglu na svojem povratku potoval skozi Bolgarijo. Verjetno je, da se bo razgovarjal z bolgarskim ministrskim predsednikom dr. Kjoseivanovom. Nekateri krogi celo sodijo, da Saradzoglu ne bo potoval po krajši poti preko Ruščuka in Stare Zagore, temveč da pride tudi v Sofijo. Agencija Havas je javila, da se bosta Saradzoglu in Gafencu sestala v Konstanci, toda ta vest ni mogla spremeniti domneve o možnosti razgovora med dr. Kjoseivano-vim in Saradzoglom. Značaj misije Saradzogla v Moskvi in oolnomočia, ki jih je dobil od mnogih balkanskih držav, v sedanjem trenutku ne iemlieta političnega smisla, ne političnega pomena njegovega obiska v Bolgariji. Bukarešta, 2. okt. mp. Včeraj ie zasedal na izredni seji ministrski svet. ki se je pečal s političnim položajem v vzhodni Evropi. O seji ni bil izdan noben komunike. Nemci plenijo nevtralne ladje Več danskih in holandsfcib parnikov je bilo zopet potopljenih — Danski protest v Berlinu Stockholm, 2. okt. s. Nemška vojna ladja je včeraj prisilila švedski parnik »As-pen«, ki je bil s tovorom lesovine in papirja na poti v Anvers, da zaplove v pristanišče v Kiel. Nemško letalo je napadlo drugo švedsko ladjo v švedskih teritorialnih vodah in jo z bombardiranjem skušalo prisiliti, da spremeni smer v nemško luko. Ladji je prišla na pomoč eskadrila švedskih vojnih letal ki je nemško letalo pregnala. V bližini švedske obale je nemška vojna ladja zaplenila tudi latiški parnik »Imanta«, ki je bil na poti v švedsko in je imel na krovu švedskega pilota. Haag, 2. okt. s. Včeraj je holandski vlačilec »Jan van Helder« pri otoku Terschel-ling naletel na mino. Pet mož posadke je bik> ubitih, 3 ranjeni, 4 lažje, 3 pogrešajo-Ladji pa je kljub hudi poškodbi uspelo, da je dosegla holandsko pristanišče. Kodanj, 2. okt. s. Nemška podmornica je včeraj v bližini danske obale potopila dansko ladjo »Vendia«, ki jc bila na poti v Anglijo po premog. Ladja se je takoj ustavila, ko se ji je približala podmornica, podmornica pa je kljub temu izstrelila proti ladji dva topovska strela. 11 mož posadke je bilo ubitih, šest se jih je rešilo. Kodanj, 2. okt. mp Danski poslanik v Berlinu jc vložil pri nemški vladi ostro demarsb, ker je Nemčija zaplenila tri danske trgovske ladje. Demarša zahteva, naj Nemčija takoj pusti na svobodo posadke teh ladij in vrne tudi ladje. Priprave na zapadu Na obeh straneh shirajo rezerve in pričakujejo 2. okt. s. Po pohiradzdh poroČSlh so francoske čete včeraj m danes na zapadni fronti napredovale ter znnonV strateško važne postojanke severompadno od Sarrlouisa. Partz, 2. oktobra, br. Havas poroča, da so Nemci zaceli premeščati svoje psOndSM iz Poljske na zapad. V glavnem dovasm-jo čete v Posaarje, v veliki meri po pošiljajo čete na meje nevtralnih držav. Povsem iagleda, da os pripravljajo Nemci na večjo ofenzivo. Oni nemški polki, U so imeli na Poljskem največje izgube, so se zaenkrat vrniH v svoje gamizije. kjer bodo i-dopolnjeni in nato poslani na zapadno fronto. Veoma letalskih oddelkov, ki so sodelovali v bojih na Poljskem, se je vrnila v svoje garnizije. Tako na francoski, kakor na nemški strani se zbirajo vzdolž glavnih železniških, prog- in avtomobilskih cest velike rezerve. Kako dolgo bo se trajalo sedanje zatišje na zapadni fronti, ho pokazala bližnja bodočnost f sojdoo, 2! okt br. »News Chronicle< razpravlja v današnjem uvodniku o razmerju aH na zapadni fronti in pravi, da je treba ugotoviti naslednja dejstva: 1. Na zapadu se zavezniki bore na nemški tleh. 2. Zavezniška pomoč v zraku je neizpodbitna. 3. Nemčija je pričela vojno v času, ko je njen gospodarski položaj po-enak položaju, v katerem se je '■■t koncem zadnje svetovne vojne. 4. An-iija in Francija imata že sedaj skupno rhovno poveljstvo. 5. Angleške m fran-oske rezerve so tako po človeškem ma-'^rialu kakor po kakovosti vojnih potreo-ftčfto boljše od nemških. 6. Sloga franco-• ^ega in angleškega naroda je popolna, . i iftdtem ko je sloga nemškega naroda le navidezna. 7. Zavezniška protiletalska obramba, je kakor kažejo dosedanji rezultati, daleko boljša od nemške. London, 2. oktobra. »Sundav Times- je bjavil članek o načinu bojevanja, ki more zagotoviti Angliji in Franciji zmago. Anglija in Francija ne smeta pričeti z veU-Ivo ofenzivo na zapadni fronti, s čimer pa ni rečeno, da morata ostati v varni defenzivu Nemčija si želi kratko vojno in hoče v defenzivni poziciji izzvati napad Francozov in Angležev. Poizkus zaveznikov s hitro zmago pa bi bil zelo nevaren kajti zmaga tisti, ki prepriča sovražnika samega, da zmage ne more izvojevati in ne tisti, ki povzroči sovražniku velike izgube m pH tem sam izkrvavL Letalska bitka London, 2. okt. s. O letalski bitki nad Siegfriedovo linijo, ki se je vršila v soboto, poroča angleško letalsko rninistrstvoc Pet angleških lovskih letal je prejelo nalog, da pod vzame izvidniški polet nad posebno močno utrjenim delom Siegfriedovo linije. Letala so v višini 600 m srečno preletela protiletalsko nemško obrambno Črto. Nenadoma pa jih je napadlo 9 nemških letal tipa Messerschmied. ki so letela 500 m višje. Skupina šest nadalinih letal istega tipa je napadla angleška letala z boka. Razvila se je bitka, ki je trajale 35 minut Tri angleška letala so bila sestreljena, četrto je moralo zasilno pristati. Iz sestreljenih letal se je po poročilih opazovalcev rešilo okrog 8 mož posadke s padali. Peto angleško letalo je samo nadaljevalo borbo z nemškimi letali, ter te dve sestrelilo. Ostala nemška letala se zbežala. Odmev Churchilo- vega govora jVflO* Vorfc, 2. okt. s. Včerajšnji go\ r>r ai»-2lesketa mornariškega ministra Churchilla, ki ga je prenašalo tudi 275 ameriških radijskih postaj, je napravil v ameriški javnosti izredno globok vtis. Vsi današnji ameriški listi ga zelo simpatično komentirajo. »Nrw York Herald Tribune« piše: V trenutku, ke v Berlinu kancelar Hitler dovršuje priprave za mirovno ofenzivo, je Churchill v naprej odločno zavrnil to strategijo. Pogumni in enostavni Churchillov govor ic moral iti do srca vsemu svetu. Govor ic vreden več kakor mnoge baterije težkih topov. Povedal je, da mirovne ofenzive ne morejo uspeti in da Nemčija ne bo mogla brez vojne obdržati Poljske. »Ncw York Times« pravijo: Vojna ne more prenehati, dokler je Nemčija odločena, da nadaljuje zavoje-vanje vsega sveta. Tudi Stalin tega tajno ne odobrava in ima svoje posebne želje. Poljaki se organizirajo v Franciji Pariz, 2. oktobra A A. Havas. Poljsko veleposlaništvo sporoča, da je predsednik republike Rackijevič sprejel danes člane poljske vlade, ki so ob tej priliki položili prisego. Nato je imel Rackijevič govor, v katerem je med drugim dejal, da so miašl vseh Poljakov uperjene na Poljsko in ona, ki so padli v borbah za njeno svobodo. Nato je Rackijevič objavil odlok, da se Vsesava odlikuje a križem za vojne zasluge. Predsednik republike Rackijevič je poslal brzojavko bivšemu predsedniku republiko Moscickemu in pismo Paderevskemu ter kardinalu Hlondu. Na predlog predsednika vlade Sikorskega je bilo sklenjeno zaprositi pismeno Paderevskega, naj sodeluje ■ poljsko vlado, Pariz, 2. okt. s. Poljski ministrski predsednik Sikorski bo imel danes važen razgovor z ministrskim predsednikom Daladie-rom o organizaciji poljske vojske v Fara-ciji. Sikorski je izjavil, da upa, da bo rz poljskih državljanov v Franciji lahko sestavil šest do osem divizij. Oficirski zbor je na razpolago za 5 do 6 divizij. Dve diviziji sta že sestavljeni iz poljskih vojakov, ki so se umaknili pred nemško vojsko v sosedne države. Sikorski upa tudi na pomoč iz Amerike, kjer živi 5 milijonov Poljakov. Pariz, 2. okt s. Poljsko poslaništvo v Moskvi javlja, da je poljski konzul v Kijevu, ki bi bil moral te dni skupno z drugimi poljskimi diplomatskimi uradniki zapustrri Rusijo, neznano kam izginiL Pariz, 2. okt AA. Havas poroča iz Wa-shingtona: Vlada Zediojenih držav smatra novo poljsko vlado, sestavljeno v Pariz« za ustavno in zakonito vlado ter za ameriške politične kroge ne obstoja noben rtf-log, da se ta vlada ne bi priznala. Dosedanji ameriški poslanik v Varšavi Bidly bo zastopal odslej svojo vlado pri novi poljski vladi v Parizu. Zunanji minister Cordel Hull bo potrdil sprejem poljske note, ki mu jo je včeraj izročil poljski veleposlanik v Zedinjenih državah Potockv ter na ra način dal vedeti, da Zcdinjene države tudi vnaprej priznavajo obstoj poljske vlade. Čarih, 2. oktobra. Pariz 10.075, London 17.77, New York 442.75, Bruselj 74.625. MIlan 22-35, Amsterdam 235.875, Berlin 176.50, Stockholm 105.50 Oslo 100.50. Kopenhagen 85.50. Ostali tečaji ne notiraja. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek, 2 oktobra 1939. štev. 23 20 letnica mariborskega gledališča Lep uspeh »Hlapca Jerneja14 v dramatizaciji M. Skrbili-ska — Prijateljski gledališki večer v Kazini Maribor, 1. oktobra Poudarili smo že v člankih veliki nacionalno kulturni in nacionalno umetniški pomen, ki pripada. Narodnemu gledališču v Mariboru. V teku 201etnega vztrajnega in marljivega, delovanja si je nase mariborsko gledališče ustvarilo sloves in priznanje celo v krogih, ki so morebiti daleč stran od g-ledalisča. Ta bilanca je bogata in terja hvalo. To priznanje je izrekel ob priliki snocnje otvoritvene jubilejne predstave Cankarjevega :»Hlapca Jerneja in njegove pravice« v dramatizaciji ljubljanskega režiserja g. Milana Skrbinška predsednik Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. Mak so šnuderL V svojih izvajanjih je g. dr. Snuderl predočil zanimivi razvoj odrske kulture v Mariboru. Prikazal je razliko med prejšnjim predvojnim in medvojnim gledališčem, ki ni zapustilo nobene umetniške ter oblikovne dediščine v odrskem ustvarjanju, ter našega slovenskega gledališča, ki je črpalo svojo moč iz literarno dramatičnih osnov z domačega torišča. Slovensko gledališče v Mariboru je v nasprotju s prejšnjim uveljavilo nek svojski izraz odrskega prikazovanja. To je stil realistične igre, ki se je opazil zlasti ob lansko sezonskem gostovanju mariborske drame v ljubljanskem gledališču. Danes lahko govorimo o kvalltetnosti mariborskega odra in mariborskega ansambla. Ta kvalitetnast se stilno izpopolnjuje, ravno tako tudi kultura jezika. To so dejstva, ki ne govorijo v izrazih slave speva, ampak gole resnice. V okvirju svojih izvajanja sc je g. dr. šnuderl spomnil vseh onih, ki so orali umetniško ledino na našem mariborskem odru. Pred 20 leti je tvorec Narodnega gledališča v Mariboru Hinko NučiČ ustvaril močne temelje naši mariborski Taliji. V času njegovega upra\-nikovanja in v času delovanja njegovih naslednikov gg. Vala Bratine in dr. R. Brenčiča je mariborsko gledališče raslo in se Izpopolnjevalo. Od vsega začetka so vneto delovali na mariborskem odru gdč. Elvira Kraljeva, gospa Danica Sa vinov a ter gg. Pavel Ras-berger in Edo Grom. Mariborski ansambl je v teku svojega izpopolnjevanja pokaza1 izredno visoko stopnjo ambicije ter resnega, prizadevnega dela. Upajmo, da bodo naslednji jubilej Narodnega gledališča v Mariboru slavili v novem gledališkem poslopju. S prisrčnim aplavzom je sprejelo občinstvo, ki je zasedlo gledališče, izvajanja predsednika Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. M. šnuderla. Zatem pa je režiser g. Vladimir Skrbinšek prečila! številne brzojavke in pozdravna pisma, v katerih izražajo številni prijatelji našega gledališča toplo priznanje njegovemu delu ob 201etnici plodonosnoga umetniškega razvoja. Posebej je se pozdravil navzočega zastopnika ljubljanskega gledališča ter društva gledaliških igralcev tn slovenskih književnikov g. dr. Bratka Krefta, ki ga je občinstvo prisrčno pozdravilo. Po predstavi, ki je žela lep uspeh, je bil v Kazini in sicer v gledališki pevski dvorani prisrčen jubilejni, gledališki večer. Poleg gledaliških igralcev so bili navzoči tudi kritiki in nekateri drugi ljubitelji mariborskega gledališča. To priliko je uporabil upravnik Narodnega gledališča v Mariboru g. dr. Radovan Brenčič, ki ima velike zasluge za razvoj gledališča, da je podčrtal vse one momente, ki so pripomogli k rasti gledališke kulture v Mariboru. Zahvali' se je marljivemu ansamblu, vsem. ki s primerno subvencijo omogočajo delovanje, tako država, banovina in mestna občina. V težki stiski je preskočila mariborskemu gledališču na pomoč banovina in je tedanji podban dr. Pirkma-jer za jamčil znesek 300.000 din. Teple prl-znalne besede je izrekel tudi na naslov kritike, ki si v zadnjih letih prizadeva.' da bi s svojo objekti vn ost jo čim izdatneje podprla nadaljnje delovanje Narodnega gledališča v Mariboru. Spomnil se je tudi vseh vidnejših tvorcev narodne gledališke umetnosti v Mariboru ter vseh dosedanjih žiiT>ano\* ki so izpričali svojo b7agohotno naklonjenost. Omenil je tudi vedno pripravljenost nekaterih denarnih zavodov, zlasti Posojilnice v Narodnem domu, Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke. Zatem je spregovoril dr. Bratko Kreft. ki je sporočil pozdrave ljubljanskega gledališča in njegovega ansambla ter ljubljanskih književnikov. Podčrtal je posebno zaslugo mariborskega gledališča, ki je zmerom bilo prmravljeno, da omogoči uprizoritev domačih odrskih del. Opozarjaj je na nacionalno kulturni, pa tudi umetniški pomen dosedanjega odrskega ustvarjanja. Sledil je nagovor pisatelja in novinarja Radovana Reharja. ki je razčlenjeval odnose med krtiko in gledališkimi igralci, med katerimi je navzlic raznim trenutnim nerarr>oloženjem ostalo prisrčno prijateljstvo Končno je še spregovoril g Pavle Kovic v imenu gledaliških igralcev ter se zahvali vsem ki na ta ah oni način podp rajo idealna, umetniška prizadevanja mariborskega ansambla. Tako je naše Narodno gledališče postalo v telcu 20 let mogočna utrdba nacionalne kulture in domače umetnosti. S svojo otvoritveno jubilejne slovesnostjo pa je hotelo manifestirati tudi voljo za nadaljnje uspešno in narodno kulturno delovanje ob meji. Nogomet, ki ni vzbudil posebnega zanimanja Mariborski nogometni derby je bil dokaj klavern Maribor, 1. oktobra Prvenstveni nogometni spored v mariborskem okrožju je bil danes omejen le na dve tekmi, ki sta se odigrali v Mariboru in v Čakovcu. V Mariboru je ISSK Maribor svojemu današnjemu nasprotniku SK Rapidu odvzel obe točki, d očim se je tekma v Čakovcu med SK Muro in Gradjanskim končala z delitvijo točk. Prvenstvena tabela izgleda po današnjih tekmah takole: SK Železničar 4 3 1 0 7:4 7 SK Rapid 4 2 0 2 6:4 4 ISSK Maribor 4 2 0 2 10:6 4 Čakovečki SK 3201 8:G 4 SK Mura 5 113 6:8 3 Gradjanski 4 0 2 2 5:14 2 ISSK MARIBOR : SK RAPID 2:1 (1:1) Čudno: nogometne prvenstvene tekme med starima rivaloma ISSK Mariborom in SK Rapidom ne potegnejo več. Pičlih 250 ljudi je bilo danes na Rapidovem igrišču. Kdor pa je pričakoval lepo igro in fair borbo, ta gotovo ni prišel na račun V vseh 90 minutah je bilo videti le nekaj odlomkov, ki bi se bili prav dobro podali tudi v okvir močnejše prireditve, kajti dober del tekme je sličil nesmiselnemu nabijanju. Kar sta danes pokazala oba nasprotnika, gotovo ni bil prvovrsten nogomet. Razen tega 90 se danes pripetile na igrišču razne stvari, ki niso v skladu s pravili, pa tudi ne s športnim obnašanjem. Tako na primer ne spadajo klofute na športno igrišče. Pa tudi brezobzirna igra ni v čast in ponos igralcev ki se poslužujejo takega načina igre. Sreča je le, da so bili igralci toliko disciplinirani, da ni nastala kakšna rabuka, ki bi imela lahko zle posledice. O igri sami ni mnogo povedati. Oba nasprotnika sta igrala precej raztrgano tako da ie bilo le redko videt? lepe kombinacije. Oba napada sta bila morda nai-slabši formaciji, to pa zaradi tega. ker nista znala držati žoge. Posledica je bila. da sta bili krilski vrsti in ožji obrambi preveč obremenjeni. ISSK Maribor je imel bolj robustno obrambo, prav tako krilsko vrsto. Igralci obeh navedenih tormacij so v dvoboju skoraj vedno zmagali. Obrambni posel so dobro izvršili, ie pri podpiranju svojega napada in vedno šlo tako. kakor bi človek pričakoval. Napad sam je bil sestavljen iz petih igralcev, ki se pa medsebojno niso razumeli. To velja zlasti za notranji trio. ki je imel dovolj prilike za realizacije, pa ni pri tem uspel. Rapid je imel danes to nesrečo da se je moral od 5. minute prvega polčasa naprej boriti le z 1 igralci, ker je moral Baurnel zaradi neke poškodbe z igrišča Zaradi tega je imel Rapid v napadu le 4 igralce, ki so igrali prilično tako. kakor nasprotniki, mehko in neodločeno. Obrambni formaciji sta dali nasprotniku precej posla ki se je le s težavo preril do kazenskega prostora. Odločitev današnje tekme je padla prav v zadnji minuti in sicer ie bil Vodeb tisti, ki je ISSK Mariboru zasigural dve točki. Sodil je g. Konic. Prizadeval si ie. da bi opravil svoj posel v redu, kar se mu je v glavnem tudi posrečilo. V predtekmi je rezerva ISSK Maribora v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo SK Rapida v razmerju 3:1. Sodil je g. Jenko. GRADJANSKI : MURA 1:1 (1:0). Ta tekma, ki je bila v Čakovcu, se je končala z majhnim presenečenjem. Gra-djanskemu se je namreč posrečilo, da je "»dvzel favorizirani Muri točko. Sicer le bila tekma zelo razgibana in tudi napeta, vendar Da se ie gibala v meiah dovoljene igre. Gradjanski si ie vidno nrizadeval. da bi premagal Muraše vsa prizadevanja pa ^o bila soričo dobre iffre Mure zaman. V drugem polčasu je močno pritisnila Mu ra. ki se ji je po Kukanji posrečilo, da ie rešila vsaj eno točko Sicer pa sta imela oba nasprotnika dovoli prilike za zmago. Sodil ie g. Veble iz Celja v splošno zadovoljstvo. Mariborske in okoliške novice — Obsojen. V sobotni številki smo poročali o kazenski razpravi, ki je bila pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ko se je moral zagovarjati 271etni posestnik Avgust Lonca-rič iz Sv. Bolfenka v Halozah, ki je v smislu obtožbe dne 20. julija t_ 1. po zrelem preudarku skušal usmrtiti svojo ženo Katarino s tem, da je iz bližine par korakov oddal proti njej iz samokresa več strelov, tako da je zaradi poškodb trajno pohabljena. Obtoženi Avgust Lončarič je bil obsojen na 5 let in mesec dni robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. s. Lečnik tri dr. Ažman, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina. — Vse Kradejo. V neki gostimi na Aleksandrovi cesti je spreten tat izmaknil slikarskemu pomočniku Alojziju sildenfeldu z Meljske ceste 41 žepno uro z verižico, vredno okoli 400 din. — V stanovanje Terezije Kerhle v Razvanju se je vtihotapil neki moški ki je ukradel 2 zlata prstana in druge predmete, vredne nad 800 rtm v zvezi s to tatvino so tezenski orožniki izsledili in aret!r"Ti ISletnega Janeza Z., ki je tatvino tudi priznal. - - V okolici Maribora se v zadnjem času silno množijo tatvine poljskih pridelkov. Orožniki so sedaj izsledili tripei esno deteljico mlajših fantov, ki so kradli s polja zelje, krompir in druge pridelke ter jih prodajali na mariborskem trgu. — V zadnjem hipu preprečena železniška katastrofa. Na Železniški progi med zapornicami v Jadranski ulici se je znašel dvovprežni voz. Vlak je že pribrzel, ko se je vozniku v zadnjem hipu posrečilo, da je podrl zapornice in tako spravil voz z železniške proge, železniška uprava ima zaradi tega okoli 400 din škode. — Bela kuga. Orožniki so ovadili državnemu tožilstvu neko 251etno služkinjo Marijo T. s Košakov, ki se je zgrudila na državni cesti in obležala. Mariborski reševalci so jo nemudoma odpre mili v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je Marija T. postala žrtev umetnega splava. Poizvedovanja so dognala, da je bila Marija T. pri neki ženski v Mariboru, ki se obrtoma peča s tovrstnimi posli. Tudi njo so orožniki ovadili državnemu tožilstvu. — Zaradi suma požiga so košaški orožniki aretirali posestniškega sina Franca i K. in Alojzija Z., ki sta osumljena, da sta I zakrivila požar, ki je prod dnevi upepelil gospodarsko poslopje posestnice Marije Kodričeve v Dobrenju pri Pesnici. Oba are ti ranca sta pri zaslišanju tajila krivdo. — Napad, Pri Zgornjih Hočah je navalil neki moški na posestnika Vlncenca Sterna iz Zg. Hoč. Vrgel ga je s kolesa ter mu z nožem prizadejal poškodbe na levici, tako da so morali Sterna odpre miti v mariborsko bolnico. Napadalca so orožniki že izsledili. Je to neki Matija V., ki se bo moral zagovarjati pred sodniki. — Zastonj se je hotel voziti. Z ljutomerskim avtobusom se je pripeljal v Maribor 44letni vojni invalid Martin V. iz Moravcev. Ker ni hotel plačati avtobusne voznine so poklicali stražnika, ki je možakarja, ki se je plačilu protivil. spravil v policijske zapore, kjer je moral prebiti noč, ker je bil precej vinjen. — Nočno lekarniško službo imata te koči teden Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32, ter Minafikova mestna lekarna na Glavnem treru 12, tel. 25—85. — Tatovi na pohodu. Uradniku Srečku Skorpiku. stanujočemu v Wilsonovi 3. Je izginil iz stanovanja 500 din vreden zlat prstan ter šatulja z raznimi dokumenti — Železničarjev! ž"ni Frančiški Terček je spreten žepar izmaknil na Vodnikovem trgu ročno torbico, v kateri je bilo 150 din gotovine. — Izpred neke gostilne na Meljski cesti je zmanjkalo kolo trgovske mu pomočniku Brunu Mavrenčiču. Kolo je znamke »Ciros« ter ima evid. št. 2 — 24194. Ista usorla je doletela tudi tkalskega mojstra Josipa Zupančiča, ki mu je doslej še neznan tat izpred neke trgovine na Tržaški cesti odpeljal kolo znamke ^Diirkopp« z evid. št. 2—162210. — Maksu Kuharju, stanujočemu na Meljski 19 je neki zlikovec ukradel oOO din vreden zimski plašč. 75 kg težko nakovalo ie neznani tat ukradel posestniku in kovaču Ivanu Amonu iz Aleksandrove ceste 124 na Pobrežju, ki ima okoli 500 din Škode. — V Janževi gori je bil izvršen vlcm v stanovanje posetnika Ignaca Mačka ki so mu vlomilci odnesli razne obleke čevlje in drugp predmete v skupni vrednosti okoli 1200 din. — V Cirkovcih pa so še neznani storilci ukradli Francu Košaku razne predmete in jestvine. tako da je Košak oškodovan za 1300 din. — Požar ob meji. V Vajgnu pri Jareni-ni v Slovenskih goricah je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestmee Te režije Lorbek. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal z vsemi gospodarskimi stroji in vozovi, škoda znaša nad 30.000 din. — Beg iz cirkusa. Lastnik cirkusa Kari \Vertheim je prijavil prelstojništvu mestne policije v Mariboru da sta mu pob*3^ nili 18-letna Marija EremLda. doma 7 Šmartna ob Paki, ter 151etna Ivana Gin cej iz Ruš. VVertheim je naprosil polici naj dekleti izsledi ter ju naj spet pripeij« nazaj v cirkus. — Okradeni profesor. V stanovanje profesorja Alojzija Založnika v Čopovi ulici 21 se je vtihotapil do.slej še neznani tat, ki je odnesel razne obleke in druge predmete v vrednosti okoli 1400 din. — Lahkovernost. K služkinj; Pavli Požar, ki stanuje na Ruški cesti 27, je prišla mlajša ženska, ki je dejala da prihaja pravkar od njene matere v Zgornji Pristavi pri Ptuju. Neznanka j«, dejala da se je mati P. Požarjeve pon«- čila in da prosi za 70 do 80 din, češ da potrebuje denar za zdravnika. Požar jeva je izročila neznanki 100 din. Cez nekaj dni pa je izvedela, da je mati popolnoma zdrava In da je nasedla goljufinji. za katero sedaj poizveduje policija. — Tudi železničarjeva žena Nina Kisiihova, stanujoča v Marmon-tovi ulici 8, je nasedla spretnemu goljufu K njej je namreč prišei mlajši moški, ki se je izdajal za mehanika tvrdke Singer v Mariboru, ki ima nalogo da pr« gleda e: valne stroje. Za to svoje »delos je zahteval 50 din, ki mu jih je Kisiihova tud: plačila. Izkazalo pa se je, da omenjena tvrdka ni poslala h Kislihovi nobenega mehanika in da je pač postala žrtev goljufa. — Celo tele so pojedli. Posestnici Jo žefi Arih s Tolstega vrha je izginilo iz hleva tele. Poizvedbe so dognale, da so tele ukradli trije moški, in sicer nek: Štefan Pisar, njegov sin Ivan ter Adolf Krumpačnik, ki so pri zaslišanju tatvine tudi priznali. Dejali so. da živijo v težkih življenjskih prilikah in da niso imeli sredstev za preživljanje družin. Tele so zaklali in ga vsi skupaj v dveh dneh pojedli Tatove so guštanjski orožniki izročili v sodne zapore. — Prometna nesreča se je pripetila na državni cesti pri Pesnici. Neki osebni avto, s katerim se je učila šofirati neka ženska, je podrl na tla »letnega sinčka trgovca in gostilničarja Friderika Likav-ca, ki se je peljal s kolesom. Likavec je obležal s težkimi notranjimi poškodhami ter zlomljeno desno nogo. Prepeljali so ga v dr. Cemičev sanatorij v Maribor. — Bore malo zanimanja za komunalne zadeve se opaža v občinskem odboru občine Pobrežje. V soboto 30. septembra je namreč uprava občine Pobrežje sklicala redno se-to Ob&rtskega odbora v prostor; h gostilne Ivana Koželja na Teznem. Na dnevnem redu občinske seje so bile važne komunalne zadeve, med ' drugim prodaja sveta za relejno raHjsko postajo razne prošnje za dovolitev gostilniške obrti, volitev protiletalskega odbora ter obravnava o prispevku k cerkveno-kon-kurenčnemu odboru v Hočah. Toda zgodilo se je, da kljub važnosti dnevnega reda občinska seja ni bila sklepčna, ker je prišlo k seji le 14 občinskih odbornikov z županom vred. Ker pa Šteje občinski odbor 30 članov, seia v smislu zakonskih predpisov ni bila sklepčna ter je bila preložena na soboto 7. t. m. — VelikomeRtna trgovska hiša g. Jakoba Laka v Jurčičevi ulici je dograjena. Danes je bila otvorjena pod imenom »Lama«, ki naj širi sloves solidne in najso-dobneje opremliene veletrgovine g. Jakoba Laha Veliko pozornost zbujajo krasne Izložbe, ki segajo globoko v notranjost poslopja, ki ga je po načrtih inž Pipana zgradila ma^borska stavbna tvrdka inž. Jelene * inž. Slaimer. G. Jakob Lah je postavil novo, krasno trgovsko in stanovanjsko hl5o na mestu kler je bila nekoč Mariborska tiskarna. G. Jakobu Lahu gre toplo priznanje za hvalevredno pobudo, ki pomeni tudi veliko pridobitev za naše mesto. __k. — Včerajšnja nedelja je bila tipično jesenska Nebo se je popoldne pooblačilo, proti večeru pa je pričelo deževati. Po \inogradih je bilo živahno in razgibano. Ponekod so že pričeli s trgatvijo, zlas+i pri gotovih vrstah grozdja, predvsem portugalki. Naše gorice so že v znamenju bližajoče se trgatve. Mariborski lastniki vinogradov so pohiteli v svoje gorice, da pripravijo vse potrebno za letošnjo trgatev, ki jim obeta kvalitetno in kvantitet-no boljši pridelek, kakor je bil lanski. Dobro konjunkturo so imele kavarne in drugi javni lokali. Končala se je sezona poletnih nedeljskih programov. Napočila je spet jesen. Po nekaterih vinotočih je tudi bilo precej razgibano. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. oktobra ob 20.: Celjski grofje. Premiera. * Prijava za gledališki abonma je Še nekaj dni mogoča. Interesenti pa se naprošajo, da se prijavijo čimprej, ker v četrtek 5. oktobra že prično predstave za abonente. Iz Celja —c Zatemnitev Celja. Odbor za obrambo Celja pred napad: iz zraka je priredil v soboto zatemnitev Celja. Ob 20. so bili dani znaki za vajo. Z Miklavževega hriba in hriba sv. Jožefa so za doneli trije streli, s cerkvenih stolpov se je oglasilo zvone-nje. v cinkarni in Westnovi tovarni pa so zapiskale tovarniške sirene. V mestu so takoj ugasnile vse luči, kjer je gorela luč dalje, pa so zatemndi okna. Zatemnitev je trajala do 23. ure. Večina vozU se je ravnala po izdanih predpisih glede brzine In razsvetljave. Obsodbe vredno pa Je, da so bila nekatera okna tam, kjer bi bila morala biti zatemnitev najhitreje *n najtemelj-tejše izvedena, ves čas razsvetljena, —c Cinrl je v soboto v Celju v 80. letu starosti zasebnik g. Maitin Guggsr, tast zagrebškega industrijca Gustava pl |f i-etijskega. Istega dne je umrla v celjski bolnici 121etna rudarjeva hčerka Ljudmila Ostruhova iz Vitanja. —C SK Jugo*ja\ ju : SK Borut H:3 (4:1) Na igrišču pri Skalni kleti je bila v nedeljo dopoldne odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Boi-utom iz Gotovelj. Ji:go.-::iv ja Je zasluženo zmagala. V tehničnem pogledu je znatno prekašala goste in je bila skoraj ves čas v lahni premoči. Gostje so nudili zelo primitiven nogomet in so igrali docela začetniško. Goli za Jugoslavijo so padli v 15., 30., 40. in 41. minuti prvega ter v 22.. 30.. 35 m 44. minuti drugega polčasa, goli za Borut pa v 21. minuti prvega ter v 19. -n 26. minuti dmgega polčasa. Sodil je g. Loknček zelo površno in nesigurno. Mladina SK Celja je v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Jugoslavije z 2:0 (0:0). Ustanovljen Je Vrhovni nogometni savez V državi so trije samostojni savezi: hrvaški?i, slovenski in srbski — Ljubljana je premagala Bačko ft 3«-* Jugoslavija je slabo začela na Balkanskih igrah Ljubljana. 2. oktobra NajpomembnejŠi dogodek v na^cm sportu je bil včeraj vsekako izredni občni zbor Jugoslovenskega nogometnega saveza. Z njim se je začela v našem nogometnem življenju nova stran zgodovine. Dobili smo tfi samostoine saveze hivnskega. slovenskega in srbskega razen tega pa še Vrhovni nogometni savez kraljevine Jugoslavije, 'a predsednika vrhovnega saveza je bil zvoljen dr Andrejevič iz Beograda, za podpredsednika dr Kraljevič iz Zagreba in dr Stanojlović iz Beograda, zastopnik slovenskega saveza pa ie Buljevič kot odbornik, savezni kapetan pa je spet Boiko Simonov ič. Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje v hrvaško slovenski ligi i 6 kolom Ljubljana, ki je igrala doma z Bačko, je dobila prvič obe točki m se z zadnjeg.i pomaknila nt 7 mesto Njena zmaga je bila zaslužena 'zid 5..> nit' ne kaže prave slike dogodkov na igrišču kajt' gostje K. 50 tisoč gledalci je bila tudi grška kraljevska rodbina. Jugoslovcnski atleti niso izpolnili pričakovanj. Zlasti je presenetile dfa je visoki favorit Gorlek v teku na 800 m zasedel šele 3. mesto. Rezultati so bili z malimi izjemami precej pod povpreč-kom. Edino zmago za Jugoslavijo je beležil Kovačevie. ki je v metu krogle postavil nov balkan-ki rekord 14.00 in. Po prvem dnevu jc stanje točk: G rika 25, Turčija 14, Jugoslavija 13, Rumunija 8. Novi slovenski grobovi v Ameriki Tri smrtne nesreče — Mož z britvijo prerezal ženi vrat V Clevelandu sta se poročila Josipina Debeljak in Janez Poljane, v G.lbertu pa Ela Košir iz Velikih Lašč s šinom znane slovenske pionirske družine Marnove. V Rockspringu se je v premogovniku smrtno ponesrečil Franc štefic. star 59 let, doma iz postanja na Dolenjskem V Amerik, je bival 32 let. Zapustil je ženo sina in dve hčeri. V Detroitu je Štefan Ma-toš z britvijo prereza! vrat svoji ženi. Ze-na je bila na mestur mrtva. Po zločinu je mož ?am javil policiji Zakonca sta se bln sprla ter je žena možu očitala, da je zapravil od svoje piače deset dolarjev. V Ca-'ometu je avto do smrti povozil Antona Boriča. V Pueblu se je smrtno ponesreč 1 Tanez Zobec star 56 let doma iz Dan pri Ribnici. V Ameriki zapušča Ženo, sina in Ive hčerki. Umrli so: v Soudanu Anton Zobec star 62 let. v Calumetu Josip Mihelič star 50 let. V Buenos Airesu Marija Mervič. stara 58 let, doma iz Volčje nro