Leto XXIIL, it 112 > s Ljubita*. Pucrtnltcm refefoo k. M-22. 51-25. 51-34 Oddelek t pobijat, a S — Teiefoo fc. 51-25. 91.26 Podružnici Novo mesto i Ltnbliamfca cen 41 Bačntdf a Ljubljansko pokrajino pet poitno čekovnem avodo k. 17.749, a ostale tanje bailiie Semzio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase ia Kr. Italije Io luotfaa(T« kna CJtriooe PubbUoti baliaiis K A. MILANO LJubljana, torek 18, maja 1943«XXI Cena cent« 80 liktji rial d a o i Naročnina inaJa a •Idilično « Ut 96.50. fon«d«l)ke ■ no lit U codniltvoi Pacanlieva alica to*. 9. to*. 91-22. 91-29. 51-24. _Rokopisi »e a« miljo. CONCESSIONAR1A ESCLUSJVA pa la Micki di proveniema ad estera: Unione Pubblicit* (talim S. A. MILANO Bombardiranje alžirskih luk GJtavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. maja naslednje 1087. vojno poročilo: Italijanski in nemSki letalski oddelki ro z dobrina uspehom napadali alžirske luke. Snoči so sovražna letala priletela nad Rim in kasneje odvrgla bombe v okolišu Ostije. Bilo je nekaj škode in nekoliko ranjenih. Osemnajstletnica ' gozdne Milice Rhn, 16. maja. s. Gozdna milica je pro. slavila 181etnico ustanovitve, ne da bi prekinila plodno delo svojih centurij. Opravljajoč napor, ki je v najtesnejši zvezi z vojnimi dogodki, je ta ponosna ln žilava specialna Milica v 18 letih dokazala, da je vredna nalog, ki so ji bile poverjene. Skrbno bdi nad gozdnim premoženjem naroda in se obenem junaško udejstvuje v vojni. Odlikuje se z napadalnim =agonom svojih legionarjev ter žanje občudovanje ln priznanje vseh Italijanov. Ob obletnici se je poveljnik gozdne Mihce podal z zastopstvom oficirjev na generalno poveljništvo Milice, kjer se je poklonil v svetišču padlih legionarjev. šef glavnega stana Milice je nato sprejel ofi-eirje, jih pohvalil ter je vroSe čestital gozdnim Črnim srajcam. General Galbiati je takole brzojavil: »Ob 181etnici gozdne Milice pošiljam voščilo »A noi!« legionarjem, ki se z nepre-menljlvim duhom žrtvujejo, menjajoče udejstvujejo na bojiščih in pri delu za večjo moč fašistične Italije.« Pogreb italijanskega konzula v Rordeauatu Bordeaux, 15. maja s. Ob prisotnosti barona Tailarica z italijanskega veleposlaništva v Parizu, ter zastopnika zunanjega ministrstva in drugih odličnikov je bil pokopan konzul Italije Luigi Drago. Navzoči so bili tudi zastopniki nemških vojaških oblasti in francoskih civilnih oblasti ter množica v Bardeauxu in okolici živečih Italijanov. Letalski napadi na nezaščitena mesta ne bodo štrli odpornosti in borbenosti italijanskega naroda Rim, 15. maja. Italijansko vojno poročilo št. 1085. poroča, da je število civilnih žrtev divjega ameriškega letalskega napada na Civitavecchijo naraslo na 174 mrtvih in 300 ranjenih. Tako se je tudi ta luka, severnozapadno od večnega mesta Rima, uvrstila v seznam onih mučeniških mest, ki trpe pod okrutnim načinom bojevanja anglosaških letalcev. Delovanje teh poznamo že iz ponovnih napadov na Pa* lermo, Messino, Trapani, Catanijo, Cagliari, Grossetto in cel niz drugih mest, ki so okusila anglosaški onemogli bes in okrutnost. človek s! ne more predstavljati večje propadlosti, kakor je ta, da se najde vojni letalec, ki mu je tako malo mar vojaške in narodne časti, da mu je postalo rušenje nezaščitenih krajev, ubijanje nedolžnih, neoboroženih prebivalcev, žena in otrok nekak šport, žalostna slava podjetij te vrste je pridržana izključno anglosaškim letalcem, katerih vrhovno poveljništvo si morda domišlja, da bo s takimi divjaškimi napadi izpodkopalo borbenost italijanskega naroda. Vse to divjanje je povzročilo, da se je italijanski narod še tesneje strnil okoli zastav Domovine, da je še trdneje odločen ne popustiti do zmagovitega konca. Prebivalstvo Italije prenaša s ponosom težko preizkušnjo, kajti zgodovina italijanskega naroda kaže, da je rimski človek že iz neprimerno hujših težav izšel vedno z dvignjeno glavo in da njegov duh nikoli ni klonil. Pri svojih poletih proti Sardiniji so se anglosaški letalci s posebno skrbjo - lotevali le onih mest in vasi, ki so središča kmetijstva in predstavljajo sedaj tako la-hak cilj težko oboroženim letalom. Tu so anglosaška letala izvršila vrsta napadov Izrazito ustrahovalnega značaja ter so pomorila mnogo neoborožencev, žena, starcev in otrok, šest ur so »junaki« britanskega letalstva metali bombe, katerih eksplozije so odpihovale siromašne kmečke hišice. Rušine bombe so padale tudi v mandeljne ve nasade In poškodovale drevesa. Pri tem so povzročile tudi več žrtev med kmeti in pastirji. Nj. Vel. Kralj in Cesar pri otvoritvi 4« umetniške narodne razstave Rim, 16. maja, s. Davi je bila ob navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja otvorjena 4. umetniška narodna razstava. Vladarja so ob prihodu v palačo sprejeli predsednik minister grof San Martino Valperga, akademik Italije Oppo, generalni tajnik s člani upravnega sveta, zastopniki vlade in hierarhi Tajnik stranke minister Scorza, minister za Italijansko Afriko Teruzzi, minister za narodno vzgojo Biggini, minister za ljudsko kulturo Polverelli, zastopniki senata in zbornice, fašijev in korporacij, guverner in prefekt. Prisotni so bili tudi veleposlanik Španije in veleposlanik Nemčije, zastopnik Japonske in vsi poslaniki držav trojnega pakta. Med povabljenci so bili senatorji, nacionalni svetniki, akademiki Italije in mnogi odličniki iz političnih, kulturnih in umetniških krogov. Grof San Martino je prečital poročilo, v katerem je dejal, da obnavlja Italija kult umetnosti, medtem ko se njeni vojaki hrabro bore na kopnem, na morju in v zraku. 16 mesecev je preteklo od otvoritve prve razsbaive Kvadrienala v Rimu. Zahvalil se je vladarju za njegovo vzvišeno prisotnost. Nato je govoril minister za narodno vzgojo, ki je poudaril, da nas dogodki te velike in junaške ure domovine ne odvra- čajo od umetnosti, in je zatrdil, da se mora narodni umetniški zaklad prav tako braniti kakor družina, dom in zemlja. Naj bo ta vojna taka huda, italijanski narod je ponosen, ker ni zastavil samo svoje sedanjosti in bodočnosjti, temveč tudi svojo preteklost. Država ima nalogo vzgajati narod v zavesti njegove funkcije v omiki. Italijanski narod je z umetnostjo kakor z mislijo izrekel v vseh časih odločilne besede za svetovno omiko. Izrazil je veselje, ker so se umetniške sile naroda zbrale v borbi za obrambo omike, ki jo izraža italijanska umetnost v čudovitih večnih oblikah. Vladar si je ogledal nato ob spremstvu senatorja San Martina in akademika Oppa ter visokih hierairhov in zastopnikov oblasti 47 dvoran velike razstave. Pohvalil je navzoče razstavljalce in ob slovesu izrazil svoje zadovoljstvo predstojnikom ustanove spričo čudovito upele 4. raztave navzlic resnim in hudim vojnim časom, kar dokazuje velikodušnost naših umetnikov in vnemo njihovega dela, ki časti Italijo. Ob prihodu kakor tudi ob odhodu iz razstavne palače je množica, ki se je zbrala pred palačo, izkazala vladarju svojo vdanost. Težavno sporazumevanje med Washingtonom in Moskvo Stalin se še ni odlo&l za sestanek z Roeseveltom in Churchillom Lizbona, 17. maja. Washingtonski politični in vojaški razgovori se nadaljujejo v največji tajnosti, kar postavlja ameriške politične kroga pred razna vprašanja, še vedno se zelo komentira odsotnost Stalina in kakršnegakoli njegovega zastopnika. Govore tudi o bližnjem poletu Roosevelta in Churchilla v Rusijo, čeprav nekateri še niso izgubili upanja, da se bo »rdeči car« nenadoma pojavil v Ameriki. Po pisanju agencije »Exchange« sodijo nekateri, ki niso prepričani o tem, da je Roosevelt Stalina povabil v Washington, da bi bila tako Roosevelt kakor Churchill pripravljena, da se sestaneta s Stalinom, kjerkoli bi mu bilo všeč. To mnenje prevladuje čim dalje bolj, čeprav nočejo v uradnih krogih dati v tem pogledu nobene izjave, kar je seveda razumljivo glede na nevarnost ruske odklonitve. Navzočnost lorda Beaverbrooka v Wa-shingtonu je še vedno predmet mnogih domnev. Uradno trdijo, da se mudi v Wa-shingtonu zgolj elučajso, toda ta razlaga ne prepričuje nikogar. Na splošno vidijo v njem znanega propagatorja »drugega bojišča«. Presenetilo pa je dejstvo, da se včeraj ni sestal, kakor je bilo nameravano, pacif'ški vojni svet. To smatrajo za nov dokaz, da je vojna na Pacifiku še vedno potisnjena na drugo mesto nasproti evropskim vojaškim probiemom. Uradno seveda nasprotujejo takšni razlagi in zatrjujejo, da nikakor ni izključeno, da se ne izdelujejo načrti tudi za bližnjo ofenzivo proti Japonski, da pa je morala biti seja pacifiškega vojnega sveta odložena zaradi velikega števila vprašanj, ki so na dnevnem redu washingtcnških razgovorov. Japonski problem smatrajo v ostalem v W^shir>gtx>nu za zelo resen, ofenziva proti JagMoski pa bi zahtevala velike priprave, ki bi jih bilo težko povezati z ofenzivo proti Evropi. Japonska se je zelo utrdila na Pacifiku, oslabila je Kitajsko in z zadnjimi ofenzivnimi akcijami tudi svoje strateška postojanke ob meji Birme, še vedno ie splošno mnenje, da bi morali Anglosasi za borbo proti Japonski osvoboditi zopet birmansko cesto, toda angleška vojska v Indiji, čeprav številčno močna, ni dovolj opremljena za veliko ofenzivo, kakor je general Wavell sam izjavil. »Times« se dotika tega vprašanja in omenja, da je tudi Churchill nekoč izjavil, da je pogoj za izvedbo kakršnegakoli vojaškega načrta proti Japonski zopetna otvoritev birmanske ceste, da so se pa zavezniki .sporazumeli, da morajo najprej poraz ti Os, medtem pa vzdržati v obrambi v Indiji. Ameriška javnost je zlasti po opisu položaja na Kitajskem, ki ga je objavila revija »Time News Magaz ne«, zelo vznemirjena. Navzl;c vsej uradni propagandi je splošno razširjeno prepričanje, da bi Amerika napravila mnogo bolje, ako bi pomagala sovražnikom Japonske, kakor pa, aa je poslala svoje vojake na bojišče v Evropo. Kita.ska vojska, ki bi jo Amerika dobro opremila, bi mogla resno cgražati japonsko cesarstvo in Kitajska bi ne le bila pomembna, temveč tudi dobra zaveznica, dočim je sedaj zaveznica le po imenu. Čangkajškova žena ni s svojo d:plomat-sbo mis'jo prav nič dosegla, s svojo propagandno misijo pa je nasprotno žela velike uspehe. Prepričala je ameriško javnost, da ameriška vlada ni storila za Kitajsko, kar bi bila morala storit'-. Vojne dobave se niso povečale. Ameriški listi so posvetili obisku čangkajškove žene nič manj kakor 1800 člankov, izmed katerih je najmanj 90% zastopalo kitajsko stališče. Zbirka za kitajski narod je vrgla nad milijon dolar- TučB iz Reggia v Calabrljl poročajo o tej uničevalni strasti anglosaških letalcev. Odprto mesto je bilo zadnje dni vsaj trikrat napadeno iz zraka. Letala so metala zloglasna nalivna peresa na mesto in okolico, proti 11. uri 6. t. m. pa je sovražnik v dveh zaporednih valovih brezobzirno metal svoj ubijalski tovor na hiše, na šole, na zavetišča in na cerkve. Nekaj bomb je zadelo celo nadškofijski Ivorec in semenišče, kjer je bilo ubitih nekoliko mladih serneniščnlkov. Prav tisto uro je škof imel slovesno zadušnico v spomin neki žrtvi. Množica vernikov se je udeležila slovesnosti. Kakor dež gosto so padale bombe okoli škofa, ki pa je z izredno mirnostjo nadaljeval obred in s tem dajal zgovoren dokaz dostojanstva in poguma. Po službi božji je škof podelil odvezo vsem vernikom, ki so bili v nevarnosti, da jih vsak trenutek lahko zadene smrt. Prazno je tedaj govoričenje Anglosa-sov; italijanski narod je sprejel vsiljeno mu borbo in z ogorčenjem obsoja prezira vredno početje sovražnika, ki si tako brezobzirno omadežuje svojo vojaško čast in svoj narodni ščit. Z globokim prezirom njegovih mednarodnemu pravu in člove-čanski dostojanstvenosti nasprotujočih napadov stoji Italija trdna in prizadeta mesta se ponašajo z odlikovanjem ter častnim pridevkom vojnega pohabljenca. To je najdostojnejši odgovor anglosaških okrutnosti, ki si je s takim divjaškim početjem zaslužila zaničevanje vsega omikanega sveta. (II Picolo.) Proračunsko poročilo ministrstva za finance Rim, 16. maja. s. Senatu je bilo predloženo proračunsko poročilo finančnega ministrstva za leto 1943-44 ter zaključno poročilo državne uprave. Senator Medolaghi, poročevalec o proračunu finančnega ministrstva, je opozoril na velika vprašanja, ki jih je morala financa reševati za vzdrževanje vojne, ter je pripomnil, da bodo ta vprašanja rešena z manjšimi žrtvami vseh, če bo patriotizem italijanskega naroda podpiral državno akcijo, sprejemajoč z disciplino omejitve v potrošnji in zaupajoč državi svoje prihranke. Glede najnovejših finančnih ukrepov je poročevalec opozoril na potrebo povišanja direktnih davkov. Ob zaključku je omenil, da zagotavlja povečani" donos v celoti tudi po vojni izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Poročevalec je končno poveličeval odpor italijanskega naroda tudi na finančnem področju. Poročevalec senator Flora je poročal zatem o računskih zaključkih za L 1941-42. Uspešni nemški napadi pri Velikih Lukah Uničevanje sovjetskih železnic —17 angleških letal sestreljenih nad zapadno Nemčijo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: S področja okrog Velikih Luk poročajo o uspešnem lastnem bojnem delovanju. V raznih drugih odsekih vzhodne fronte so nemške napadalne čete nepričakovano vdrle v sovražne postojanke, razdejale številne bojne postojanke ter privedle ujetnike En plen Posamezni sovjetski napadi so bili zavrnjeni deloma v sodelovanju z letalstvom. Pri načrtnem obstreljevanju sovražnega dovoaa v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte so nemška bojna letala tudi včeraj z uničujočim učinkom obstreljevala železniške postaje in veliko števMo vojaških vlakov vseh vrst. šibke angleške letalske sfle so preteklo noč prodrle nad nemško ozemlje in vrgle na nekatere kraje majhno število rušilnih bomb. Poškodovani sta bili dve dolinski zapori, silne množine vode, ki se je razlila zaradi teh poškodb, pa so povzročile težke izgube med civilnim prebivalstvom. Osem na-podajočih letal je bilo sestreljenih, 9 nadaljnjih sovražnih letal pa uničenih nad zasedenim zapadnim ozemljem, izmed njih eno po zaslugi oddelkov kopne vojske. Nemška brza bojna letala so v noči sa 17. maja več ur nepretrgoma napadala vojaško važne posamezne cilje na področja Londona z bombami težkega kalibra. Dva lastni letali se nista vrnili s tega napada. V?šji narednik Kurt Jorg je v eni noči sestrelil 4 sovjetske bombnike. Pred novimi velikimi spopadi na vzhodu Berlin, 17. maja s. Ojačenje oborožene izvidniške delavnosti vzdolž vsega vzhodnega bojišča od Baltika do Črnega morja, predvsem pa čudovito naraščanje letalskih akcij nakazuje, da smo tik pred ogromno bitko na tem prostoru. Na stotine divizij je pripravljenih za napad ali obrambo. Kdo bo prvi napadel? Kje bo izvršen novi napad? Kakšen bi utegnil biti razvoj novih operacij? Ali se bo šibkejši zopet oprijel prožne obrambe ali se bo vrgel sovražniku z vso silo nasproti? Na ta in podobna vprašanja, piše vojaški sotrudnik dunajskega lista »Neues Wrener Tagblatt«, skušajo odgovoriti tisti, ki so iz tega ali onega razloga vznemirjeni, namreč boljševiki in njihovi anglosaški zavezniki. Značilna je v tem pogledu beležka glavnega glasila rdeče vojske, ki ne more prikriti zaskrbljenosti zaradi presenečenj, ki jih nemško vrhovno poveljništvo prav gotovo pripravlja. Nam pa, pripominja nemški pisec, se zaradi takšnih vprašanj ni treba vznemirjat.. Mi smo popolnoma mirni in zaupamo prav tako letos kakor lansko poletje. Za nas ni važno, kdo bo prvi napadel, ali pa to, kako bo sovražnik odgovoril. Za nas je važna le gotovost, da bo Hitler prav gotovo dal povelje za napad, da bo ta napad izvršen ob pravem času in na pravem mestu in da bodo takoj boljševiškemu kolo-su prizadejani novi smrtonosni udarci, pa naj se ta odloči za taktiko prožne obrambe ali če sprejme bitko. Prav te dni smo opustili preveč izpostavljene postojanke, ki bi jih ne mogli neskončno držati. Navzlic temu pa je splošni strateški položaj ostal neizpremenjen, Taktika sovjetske zunanje politike Razkritja nemškega tiska o zanesljivosti psgodb s Sovjetsko zvezo Berlin, 13. maja. s. Nemški fsk je danes v celoti objavil izjave gospe Kolonta-jeve, diplomatske zastopnice Sovjetske zveze v Stockholmu, in izjave podtajnika komunistične stranke Kaganoviča o ciljih m takt1 ki sovjetske zunanje politike. Izjave so bile podane omejeni skupini izredno zaupnih ljudi v januarju L 1933. Te izjave je v izvirnem besedilu poslal tedanji francoski poslanik na švedskem, Gauasen, francoskemu zunanjemu ministru in so jih našli v arhivih zunanjega ministrstva. Oba govora, piše danes nemška pclitično-diplo-matska korespondenca v svojem dolgem poročilu, sta tudi danes nad vse aktualni, v kolikor dogodki zadnjih 10 let ustrezajo načelom, katere sta tedaj obrazložila Ko-lcntajeva in Kaganovič. Bistvo obeh govorov so zatrjevana zvestoba sovjetske zunanje politike pogodbam tter sistemi in cilji boljšev ške svetovne revolucije. k doslej nepoznano brutalnostjo se v teh dokumentih razpravlja o glavnih načelih in sicer: 1. Da Sovjetska zveza lahko zaključi z meščanskimi državami kakršnokoli pogodbo, trdno je odločena krš ti jo v kateremkoli trenutku, ki se ji zdi primeren in koristen njenim ciljem v svrho oškodovanja druge podpisnice. To načelo je najboljši odgovor na vprašanje o vrednosti sklepanja pogodb a Sovjetsko zvezo in o veri, ki ?e lahko pripiše njenemu podpisu. 2. Da se mora Sovjetska zveza za dosego razkrejevanja narodn h držav s pomočjo svetovne revolucije vmešati brezvestno v katerokoli notranjo zadevo narodov, poslužujoč se vseh skupin, kj se lahko porabijo za cilje svetovne revolucije. Zlasti Kaganovičev govor predstavlja po poročilu nemške politično-diplomatske korespondence neke vrste načrt službenega reda za predstražo boijševiške svetovne rc-vcluc:je. V njem so navedene vse držaje na svetu s stal šča razvoja svetovne revolucije in poveličuje se v superlativih *ču-dovita taktika« Žida LitVnova, ki je označen za »neprekosljivega mojstra« v umetnosti zameglevanja i" uspavanja podpis- jev. Nasproti tej propagandi seveda tudi uradni krogi, zlasti uradi za dobave v vojnem ministrstvu, n-so mogli ostati brezbrižni. Celo sam kongres se je zganil in vvashingtonski poslanec VValt Horan je celo predlagal, naj bi se Čangkajškova žena že sedaj določila za predsednico bodoče mirovne konference. Svoj predlog je ' utemeljil prav po amer!ško, češ, da bi Japonska, Nemčija in Italija, tolmačile takšno imenovanje kot nezmotljiv dokaz o dobri volji zaveznikov glede obnove sveta po vojni, tako da bi že zaradi tega začela ugašati borbenost narodov trojnega pakta. (Stam-pa Sera.) nic. Proučujoč položaj Evrope in podrobno govoreč o Italiji glede na tedanjo dobo, namreč v 1. 1933, zatrjuje Kaganovič po kratkem prikazu pogodb med Francijo -n Nemč5jo in prejšnjem sporazumu med Nemčijo in Anglijo, pod režjmom Briininga, da sporazum vendarle ni bil popoln brez Italije. V nadaljnjem nadaljuje Kaganovič takole z ozirom na sklenitev pogodb in sodelovanja Sovjetske zveze na konferencah in mednarodnih sestankih: Naše sodelovanje v ženevskih operetah, v komediji za razorožitev, na kongresih za nafto in pri drugih fazah in veseloigrah, ki so predmet živahnih kritik s strani stranke, je samo izraz taktike, ki se izvaja v skladu z navodili političnega urada in katerih namen je, opi-pati žilo nasprotnikom. Kapitalisti hlinijo, da nam verjamejo, mi pa hlln1mo, da se predajamo njihovi igri in tako bo zmagal oni, ki bo imel boljše živce in hladnejšo kri. O istem vprašanju sklepanja mednarodnih pogodb in nj'-hove vrednosti je izjaviia po sovjetskem političnem pojmovanju gospa Kolontajeva: Podpisali smo zavezniške pogodbe in jih bomo še podpisali, ne da bi se približali zmagovitem državam, s katerimi ne moremo imetj skupnih interesov, temveč samo zato, da bi odvrnili pozornost teh držav, ko se bo pokazala potreba po politiki v 'prid proletarijata. Monakovo, 15. maja. s. »Abendzeitung« piše v nekem članku o dveh tajnih poročilih. ki jih je poslal 1. 1933. svoji vladi francoski poslanik na Švedskem, Caussen, glede nekih tedanjih izjav sovjetske poslanice na Švedskem, Kolontajevne, kakor tudi glede izjave mogočnega kremeljskega Zida Gekanoviča o veljavnosti pogodb, ki so jih Sovjeti podpisali z buržujskimi silami. in poudarja nezaslišani cinizem tieh izjav, kakor tudi sleparske boijševiške zunanje politike. Ne smemo pozabiti, pravi list. da segata obe listini v 1. 1933, ko sta bili Francija in Anglija na videz še nasprotnici Sovjetske zveze. Čeprav so v Parizu in Londonu vedeli, kolike vrednosti so mednarodne obveznosti, ki jih podpisujejo boljševiki. je začela Anglija, bržkone zavoljo svojega velikega sovraštva proti na-rodnosocialistični Nemčiji, že tedaj pod židovskim pritiskom snovati sporazum z Moskvo. Tako je Eden v maju L 1942., ko je podpisal za Veliko Britanijo angleško-so-vjetsko pogodbo, prav dobro vedel, koliko je vreden podpis Molotova. Sovjetska zveza jo ie podpisala samo zato. da bi mogla pod varljivim plaščem prijateljske pogod-' be okrepiti svojo komunistično agitacijo v 1 Angliji, in uspehi, ki jih je pričakovala, niso izostali. Komunizem je uresničil svoj največji razmah prav v Veliki Britaniji, kjer je postala celo vlada pasivno orožje i Kremlja. Zidje v Moskvi, Londonu in Wa-! shingtonu so znali tudi tokrat sodelovati v i polnem soglasju. pa naj trdi angleška propaganda kar hoče, ker ne ve, kako naj bi ocenila prelahko zmago in je zato zamenjala karte na mizi tako, da sedaj že sama zanikuje, kar je še pred nekaj tedni trdila v svojih komentarjih. Ne trudi se namreč več dokazovati, da so hoteli Nemci ohraniti tuniško mostišče do septembra, češ, da so s tem hoteli osredotočiti glavne sile na vzhodu, ne da bi jih preveč razprševali drugod. Bilo bi odveč poudarjati, da bi bil moral biti Tunis — po načrtih, izdelanih v Casablanci — likviran že preteklo zimo. Zavlačevalna taktika osnih čet je spremenila te načrte, kar dokazuje med drugim okolnost, da sta Churchill in Roosevelt smatrala za potrebno, da se zopet sestaneta in nanovo proučita položaj, da bi pripravila nove načrte, toda odpor italijanskih in nemških vojakov ni le prevrgel anglosaških načrtov, teveč je Osi omogočil priprave za nove zmagovite akcije na vzhodu in za izpopolnitev velikih obrambnih naprav, ki so spremenile Evropo v zares nezavzetno trdnjavo. Ako pa zaupamo, to še ne pomeni, da se predajamo utvaram. Nemci prav dobro vedo, da jih čakajo še zelo hude preizkušnje. Sovražnik na vzhodu je še zelo močan, razpolaga z velikimi rezervami in boril se bo še nadalje s fanatično srditostjo, opogumljen po uspehih pretekle zime. Tudi Anglosasi bodo poskušali napraviti kje vdor v mogočno evropsko trdnjavo, ker pa bo tak poskus zanesljivo strt, bodo nedvomno povečali svoje divjaške teroristične napade na italijanska ki nemška mesta. Vse to prav dobro vemo, vemo pa tudi, da bo naposled zmagalo orožje protiboljševiške in proti-britanske koalicije, tisto močno orožje, ki ga bodo sukali ljudje, ki se ne bore kot »roboti« v smislu moskovskega brezobzirnega materija!izma, ali plačanci anglosaškega kapitalizma, temveč kot bprci za svetle ideale: večjo socialno, posamično in kolektivno pravičnost za vsakega državljana posebej in narod. Pozornost zasluži tudi članek posebnega poročevalca lista »volkischer Beobaehter« Gerharda Emskdtterja, v kolikor namiguje na presenečenja, ki jih po pisanju »Krasne zvezde« pripravlja nemško vrhovno poveljništvo. Prav za prav ne gre za ni-kaka nova presenečenja, kajti »Tiger« — govori se namreč prav o novem težkem tipu tankov — se je že pojavil na raznih bojiščih na vzhodu in v Afriki. Presenečenje naj bi bilo kvečjemu v novih ogromnih tankovskih kolosih, ki naj bi bili uporabljeni v prihodnjih akcijah in proti katerim bi boljševiki bržkone ne mogli postaviti drugega kakor svoje stare tipe tankov »T 34« in britanski tank »Mak 4«. Od nekega drugega vojnega poročevalca se v zvezi s tem doznava, da je bilo pri slehernem polku sovjetske pehote najprej 80 do 100 oklopnih edinic. Med tem je bilo to število znatno povišano, kar nam pojasnjuje ogromno uničevanje tankov, ki jih boljševiki prav nič ne varčujejo. Tudi tu se uveljavljat količina na škodo kakovosti. Doslej se je nasproti Nemcem izkazal samo sovjetski tank »T 34«. Sicer pa ni dovolj danes razpolagati z močno tan-kovsko orožje, ki ga sovjetska vojska nima kovsko orožje, ki ga svjetska vojska nima v zadostni meri. Njene rezerve topov vseh kalibrov so sicer zelo velike, toda nobeden izmed teh topov se ni izkazal v najtežjih nalogah. Tako je na primer »Tiger« vzdržal napade cele topovske baterije, dočim je lahko prebil njegov oklep samo neki poljski top. v kolikor je njegov strel seveda zadel. (II Piccolo.) Univerza v Odesi v borbi proti komunizmu Odesa. 17. maja. s. Na tukajšnji univerzi je začel poslovati zavod za propagando ter za proučevanje protikomunizma. Zavod je naslovil poziv intelektualcem v«e Evrope, naj sode« lujejo pri obrambi omike proti boljševiškemu barbarstvu. Vojne zasluge nemških ien Berlin, 16. maja. s. Na današnji materinski dan, ki se proslavlja v vsej Nemčiji, je govoril po radiu nemški notranji minister dr. Frlck. Omenil je posebni pomen materinskega dne v času, ko se Nemčija in njeni zavezniki bore proti boljSe-vizmu, ki je uničevalec družine. Minister je pohvalil žene zaradi zglednega načina, s katerim so odgovorile na poeziv Hitlerja in dale vse svoje sile na razpolago narodni obrambi. Znatne zasluge so si nemške žene pridobile tudi s Tvojim zadržanjem ob barbarskih sovražnih letalskih napadih. Ob zaključku je minister zatrdil, da bo duh odrekanja, s katerim nemške žene prenašajo žrtve vojne, v kratkem omogočil, da bodo po vojni zopet prevzele svoje naravno poslanstvo. ===== »JUTRO« St. 112 ========_===== Ocene pri tekmah dela za leto XXI _______ Torek, 18. V. 1943-XXI i Gospodarstvo Ljubljana, 15. maja. Tekme dela za leto XXI., ki jih je priredil pokrajinski Dopolavoro s sodelovanjem zveze delavcev za Ljubljansko pokrajino, ki so bile 18. aprila ter 2. in 9. maja. so pokazale izredno tehnično pripravljenost tekmovalcev. Ocene so bile naslednje: TEKMOVANJE DELAVCEV V LESNI INDUSTRIJI: 1. ocena Du?ar Anton, podjetje Bevc Adolf. Novo mesto. 2. ocena Potokar Franc, tvrdka Naglas, Ljubljana, 3. ocena Spreitzer Martin, tvrdka Cankar Stanslav, Črnomelj, 4. ocena Dernovšek Stanko, tvrdka Trink Ferdo, Črnomelj. TEKMOVANJE KRZNARJEV: 1. ocena Podlogar Franc, tvrdka Roth Ana, Ljubljana, 2. ocena Kočevar Jožef, tvrdka Eberl Ljubljana, 3. ocena Suhadolc Jože, tvrdka Lapajne, Ljubljana. TEKMOVANJE IZLOŽBENIH ARANZER- JEV ZA MOŠKO KONFEKCIJO: 1. ocena šeflc Pavel, tvrdka Šinkovec in Soss, Ljubljana, 2. ocena Pukelj Rajko, tvrdka Wailguny, Ljubljana, 3. ocena Bočko Ladislav, tvrdka Ska-berne, Ljubljana, 4. Repar Zvonimir, tvrlka Ravnikar Josip, Ljubljana, 5. ocena Bajželj Drago, tvrdka Krisper, Ljubljana. TEKMOVANJE NAMEŠČENCEV MANCFAKTURE: 1. ocena Lnpnik Ivan, tvrdka Julij Von-Cina, Ljubljana, 2 .ocena Tome Stane, tvrdka Marijana, Ljubljana, 3. ocena Marinič Janko, tvrdka Plut Martin, Črnomelj , 4. ocena Bradač Emil, tvdrka Lenissl & Gerkman, Ljubljana, 5. ocena Butala Leopold, tvrdka Piut Martin, Črnomelj. TEKMOVANJE SLAŠČIČARJEV; 1. ocena kvalificiranih delavcev Lenarčič Karel, istoimenska tvdka v Ljubljani, 2. ocena Salamon Ljubomir, tvrdka Mo-rela Franc, Ljubljana, 3. ocena Dolinar Alojz, istoimenska tvrdka, Ljubljana, 4. ocena Sterle Herman, tvrdka Kribav-čič Jakob, Ljubljana, 5. ocena Novotny Teodor, tvrdka Novot- ny. Terezija, Ljubljana. Prvo oceno vajencev: Gačnik Franc, tvrdka Pelicon A., Ljubljana. TEKMOVANJE ZA MOŠKO PERILO: 1. ocena Sever Julijami, podjetje Skabar Pavla, Ljubljana, 2. ocena šuster Vera, podjetje Triglav, Ljubljana, 3. ocena G°ršič Marija., tvrdka Olup, G. Rothenburg priobčuje v nemški reviji >>Wir und die Welt« naslednja aktualna raz-motrivanja; Minilo je že leto in dan. odkar zahtevajo sovjeti od Angležev in Amerikancev ustvaritev »druge fronte« na evropskih tleh. Toda zavezniki so bili zaradi razmer v svoji tonaži, katere je ustvarila nemška podmorniška vojna, brez moči ter niso mogli izpolniti te sovjetske zahteve. Da bi dokazali svojo dobro voljo, so se Anglosa-si odločili za napade na Norveško, podvzeli so izkrcevalne poskuse pri rtu d'Antiferu, pri Boulogneu. S. Nazaireu in Dieppeu. Šele izvrševanje ladijskega programa, ki so si ga zastavile Zedinjene države, pa je daio zaveznikom možnost, da so Anglosasi izvedli izkrcanje v Severni Afriki na robu Evrope. Ce bodo od tam riskirali skok na evropsko celino, bodisi na Sicilijo ali Sardinijo, ali če se bodo odločili za kakšen drug podvig, n. pr. v vzhodnem Sredozemskem morju ali na Norveškem, ali celo "ob nabrežju Atlantika v Franciji, bo pokaza'a bodočnost. Odločitev o tem. ali bodo Angloameri-čani napravili takšen izkrcevalen poskus ali ne. zavisi samo od števila potrebnih ladij. Ladje pa so potrebne ne samo za izkrcanje. marveč tudi za preskrbo. Z nemškega vidika, ki upošteva delovanje podmornic in letal, se zdi, da to podjetje ne bo uspelo. K'asično mnenje o izkrcanju v velikem slogu pravi, da takšno izkrcanje uspe le tedaj, če so pomorske zveze brezpogojno v rokah tistega, ki se loti takega podjetja. Danes ne gre samo za to, da imaš dovoli ladij na razpolago za invazijo, treba je tudi razpolagati z odgovarjajočo premočjo v zraku nad Oceani Vprašanje preskrbe ln dovoza je torej temeljno vprašanje vsakega slehernega izkrcanja. Napoleon navzlic svojih izkustev v Egiptu nI dodobra razumel zakonov pomorske vojne, ko je v taborišču pri Donkerqueu L 1805. Ljubljana, in Smrekar Dragomira, tvrdka Olup, Ljubljana. Xr.KMOVAJNJiS IZDELOVALCEV PLETENIN 1. ocena Petelin Marijanca, tvrdka Lazar, Ljubljana, 2. ocena Pristav Marija, tvrdka Rozman, Ljubljana. TEKMOVANJE ŠIVILJ 1. ocena kvalificiranih delavk Kosi Bogomira, tvrdka Skabar Mira, Ljubljana, Makle Frančiška, tvrdka Živic, Ljubljana, in Loboda Marija, tvrdka Zivic, Ljubljana, 2. ocena Klemene Marija, tvrdka šiko-nija Marija, Črnomelj, 3. ocena I rt Nada, tvrdka šikonija Marija, Črnomelj. Prvo oceno vajenk: Bahor Ana, tvrdka Sikonija Marija, Črnomelj, drugo Stražar Vida, tretjo žnidaršič Ivanka. TEKMOVANJE IZDELOVALCEV VEZENIN: 1. ocena Breskvar Vera, tvrdka Vezenina, Ljubljana, 2. ocena Rotaček Ana, tvrdka Pletenina, Ljubljana. TEKMOVANJE MODISTK 1. ocena Ivane Majda, tvrdka Klopčar, Ljubljana, 2. ocena Ogorelec Božena, tvrdka Mahni č Zofija, Ljubljana, 3. ocena Kvedar Kamila, tvrdka Sedej Strna 1, Ljubljana, 4. ocena Ogrin Marija, tvrdka Klopčar Ljubljana. TEKMOVANJE FRIZERK: 1. ocena kvalificiranih delavk: Žagar Vida, tvrdka Gjud Aleksander, Ljubljana, 2. ocena Somrak Vera, tvrdka »Ela«, Ljubljana, . 3. ocena švajger Ivanka* tvrdka Satošek, Črnomelj. v Prvo oceno vajenk: Vamlek Elza, tvrdka Navinšek, Ljubljana, drugo Zaletej Alojzija, tvrdka Adam Ivan, Novo mesto, tretjo Bandaž Nada, tvrdka Kos Jernej, Ljubljana. TEKMOVANJE TEKSTILNIH PROIZVODOV IN ŽENSKE KONFEKCIJE: 1. ocena Repar Jožica, tvrdka Perles, Ljubljana, 2. ocena Aleš Anica, tvrdka Šinkovec, Ljubljana, 3. ocena Glavina Cvetka, tvrdka Brus Matilda, Črnomelj, 4. ocena Bergant Maruša, tvrdka Demšar Lovro, Ljubljsna, 5. ocena Velkavrh Antonija, tvrdka Eg-ger, Ljubljana. Prvo oceno vajenk: Poljšak Frančiška, tvrdka šmedc Ivanka, Ljubljana, drugo oceno Vraneš'č Anica, tvrdka Zaje Jakob, Črnomelj. OCENA NA PODROČJIH: 1. ocena Črnomelj, 2. ocena Novo mesto, 3. ocena Ljubljana. Ocenjena nista bila Logateo in Kočevje. zahteval od svojega mornariškega poveljnika Villeneuvea. naj mu samo za 24 ur izroči gospodstvo nad Kanalskim prelivom, češ. da bo potem lahko zavojeval Anglijo. Ce so se zavezniki v prvi svetovni vojni pri Galipoliju brez pomislekov zanesli na to. da njihove zveze, vodeče k oporiščem, ne bodo prekinjene, nakar so nastopile nemške podmornice, ki so koncept teh načrtov uničile, potem menda ni nobenega dvoma, da se v sedanji vojni podobna pričakovanja tudi ne bodo izpolnila, kajti nemške podmornice so danes mnogo aktivnejše. kakor v vojni 1914—1918. V Tihem oceanu je bilo v teku sedanje vojne izvedenih mnogo izkrcanj, vendar navzlic temu še ni rešeno vprašanje dokončnega obvladanja morja in'praka. Najvažnejša izkrcanja na Malaji, Sumatri, Jatfi in Filipinih so se Japoncem zato posrečila. ker so, preden je prišlo do teh invazij skih podvigov, Japonci uničili znatne pomorske sile Amerike, v prvi vrsti feta-lonosilke v zalivu pri Pearl Harbourju. Japonska je na ta način dobila popolno nad moč na morju in v zraku. Pozneje, ko so Američani pritegnili nove sile. je postal tempo izkrcevanj počasnejši, toda na obeh straneh so se še vedno razvijale trdovratne borbe. Ta način vojevanja zahteva še danes zaposlitev znatnih pomorskih in zračnih oddelkov in iz tega tekmovanja se bo prej ali slej izcimila nadmoč enega ali drugega partnerja na Pacifiku. Kdo bo pa vojno na koncu dobil, o tem ni nobenega dvoma. Dosedanji japonski uspehi jamčijo, da bo zmaga na njihovi strani. Govor danskega kralja po radiu Kodanj, 18. maja. s. Kralj Kristijan je po radiu govoril svojemu narodu ter se zahvalil za voščila svojih podanikov, katera je sprejel med svojo boleznijo. —— t ===== Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Zobec Janezu in Justini v Dolenji vasi 105 in zakoncema Kunstelj Janezu in Frančiški v Klenovniku 19 o priliki rojstva dvojčkov nagradi po 600 lir. Boji na Alentih Tokio, 17. maja. a Brigadni general Nakago Jahagi, načelnik obveščevalnega urada japonskega glavnega stana, je govoril o vojaškem položaju na otoku Attu (Aleutsko otočje) ter izjavil: Proti neprijateljski glavnini, ki se je izkcala zjutraj, 12. t m., na južni obali otoka ter prodirala proti japonskim postojankam, so japonske čete še v isti noči izvršile nekoliko napadov, ki so prisilili sovražnika, da se je umaknil do obale. Hudi boji so bili v teku s sovražnikom, ki se je izkrcal 12. t. m. na severni obali otoka ter je prodiral proti japonskim postojankam. Sovražne čete so se poskušale izkrcati istega večera tudi na vzhodni obali otoka, bile pa so popolnoma uničene. Japonske čete trdno drže svoje postojanke, dasi ima sovražnik znatno številčno premoč. Ogromno delo organizacije Tot Berlin, 16. maja. s. Na prireditvi, katere se je udeležila množica delavcev in voditeljev organizacije Tot, je minister za strelivo to oboroževanje Speer poveličeval delo organizacije ob atantski obali, kakor tudi na vzhodni fronti. Utrdbe na zapadu in prometne zveze na vzhodu, je dejal minister, so nekaj vzvišenega, v kolikor se prve lahko upirajo vsem napadalnim sredstvom sovražnika in so druge ogromno ojačile prometno omrežje, tako da se lahko trdi, da so danes vsaj petkrat močnejše, kakor pred letom dni. Oster napad angleškega poslanca na Churchilla Ženeva, 16. maja. s. »Times« poročajo, da je poslanec Mac Governen v svojem govoru v Brandorfu o priliki konference neodvisne laburistične stranke naslovil proti Churchillu in emigratskim krogom v Londonu energičen protest. Rekel je med Jrugim: Cherchill ima v Londonu armado podlih dezerterjev, generalov in politikov iz inozemskih držav ln ta skupina renega-tov hoče nadaljevati vojno z življenjem delavcev. Pretekla so tri leta in pol, ki so bila leta veselosti za Churchilla, za narod pa leta trpljenja. Nadalje je Governen rekel, da bo lahko laburistična stranka pod gotovimi pogoji imela bodočnost, toda tistega dne, ko bi morala sprejeti v svoje vrste komunistično stranko, bi se začel njen konec. Narediti je treba konec Chur-chillovi oblasti, kajti sicer bo ta upropastll Anglijo. General Mac Arthur kanšidat proti Rcoseveltu Buenos Aires, 16. maja. s. Iz New Yor-ka se doznava, da so senator vVandeberg in drugi vplivni republikanci pričeli reklamno kampanjo za kandituro generala Mac Arthurja pri predsednikih volitvah leta 1944., ki naj bi kandidiral kot republikanec proti Rooseveltu. Raci obiranje tkanin v Ameriki Buenos Aires, 17. maja s. Nadzornik ameriške vojne proizodnje Nelson je napovedal ra-cionranja tkanin in drugih oblačiln h predme tov. Racioniranje bo izvršeno že v najbližji bodočnosti. Španski poslanik na Finskem Madrid, 15. maja s. Za izrednega poslanika Španije na Finskem, je bil imenovan Peter De Platy. GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 18. maja, ob 18.30: Jesen. Red Torek. Sreda, 19. maja, ob 18: Jorijeva hči. Premiera. Red Premierski. četrtek, 20. maja, ob 17: V času obiska-nja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek. 21. maja, ob 15: V času oblskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. • G. Gherardl: »Jesen«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Riccardo — VI. Skrbinšek, Gregorio — P. Kovič, Teresa — Nablocka, Giuditta — Sancinova, Stefano — Nakrst, Carlo — Brezigar Marie — Raztresen, Giul'a — Gabrijelčičeva, Attilio — Verdonik Maria — Simčjičeva. Režiser: prof. O. Šest. scenograf: inž. E. Franz. Gabricle D'Annunzio: »Jorijeva hči«. Opozarjamo na premiero. ki bo v sredo za red Premierski. Dejanje te tridejanske pastirske tragedije v stihih, ki jih je prevedel dr. Alojz Gradnik, se vrši v Abruzzih med kmečkim ljudstvom. Dejanje pokaže katarzo preganjane čarovnikove hčere. Ki ji zbudi njena prva resnična l;'ubezen s'lno meč požrtvovanja. Z lažjo žrtvuje lastno življenje in se obtoži uboja, ki ga jo aa-greš'1 mež, katerega ljubi. Delo je zrežiral M'lan Skrbinšek. OPERA Torek, 18. maja, ob 18: La Boheme. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdol. Sreda, 19. maja, ob 16: Evgenij Onjegin. Izven. Zelo znižane cene od 20 lir navzdol. četrtek. 20. maja, ob 18: Madame Butter-fly. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdol. Petek, 21. maja: zaprto. • Gostovanje Maf&lUe Favero. Danes bo nastopila ena izmed najslovitejših italijanskih primadon v naši Operi. Pela bo partijo Mirni v Puccinijevi »La Boheme«. Mafaida Favero je znana po evropskih to ameriških gledališčih, kjer je vedno sprejeta z največjim priznanjem. Njena visoka pevska kultura in prepričevalna moč odrskega izraza v igri se družita v njeni pristni ženskosti, a katero predstavlja posebno dognano tragične like kot sta Mimi to Butterfly. Zasedba partij v »La Boheme« je sledeča: Rudolf — Lipušček. Marcel — Primožič, Schaunard — Doln^čar. Collin — Betetto, MusetU — Heybalova, Benoit — Zupan. Alcindor --Anžlovar, Parpignol — Kristančič. Dirigent: D. žebre, režHa in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. Otroci, bi sodelujejo pri operi »La Boheme«, imajo danes dopoldne ob 11. tiri skušnjp v Operi. En milijon novih delovnih moči v Nemčiji Po končani ustanovitvi pokrajinskih gospodarskih zbornic, ki so prevzele pos*e prejšnjih trgovinsko-industrijskih ter rokodelskih zbornic to po organizaciji vrhovne gospodarske zbornice, so se te dni v Beriinu sestali novi predsedniki in generalni tajniki pokrajinskih gospodarskih zbornic skupaj z voditelji in tajniki državnih organizacij gospodarskih strok. Sestanka se je udeležil tudi nemški državni gospodarski minister Funk. Predsednik državne gospodarske zbornice dr. inž. Pietzsch je orisal bistvo to naloge novih gospodarskih zborne v okviru dirigiranega gospodarstva. Državni gospodarski minister Funk je nato v daljših izvajanjih ugotovil, da je sedaj z ustanovitvijo gospodarskih zbornic organizacija nemškega gospodarstva zaključena. Za politično vodstvo ima to poseben pomen. V organizaciji gospodarskih zbornic Ima sedaj vlada v rokah instrument za enotno vodstvo gospodarstva. Minister je poudaril, da je bil vedno orotl vsaki nepotrebni centralizaciji, zato se bo tudi v bodoče vse regionalno urejevalo, kar se da urejevati v okviru pokrajinskih gospodarskih zbornic. Centralnemu vodstvu gospodarstva bo prepuščeno le ono, kar se mora centralno urejevati. Enotna gospodarska politika pa je v avtoritarni državi sama po sebi razumljiva, v znamenju totalne vojne pa je neobhrdno potrebna. V zvezi z letošnjimi ukrepi za mobilizacijo delovnih rezerv za totalno vojno in v zvezi z akcijo za ustavitev obratov, ki niso potrebni za oskrbo prebivalstva, je bilo doslej privedenih v vojno gospodarstvo več kakor en milijon delovnih moči. Zatvoritev obratov, ki niso potrebni v vojni, ni oprostila samo 130.000 delovnih moči. Učinek zatvoritve je tudi v tem, da je dosežen prihranek obratnih prostorov in obratnega materiala, razsvetljave in kurjave, raznih surovin ln najrazličnejš n storitev splošnega gospodarskega značaja. Mobilizacija in zaposlitev teh delovnih rezerv nemškega naroda se je lahko izvedla samo s pomočjo narodnega socializma. Narodnosocialistično gospodarske vodstvo nikakor ne stremi za tem, da bi se doseglo podržavljenje ali birokratizi-ranje gospodarstva. Tudi ni na mestu primerjanje nacionalno socialističnih in bo'j-ševiških gospodarskih ukrepov. Za narodni soc'alizem je ena najbolj plemenitih nalog pospeševati razvoj zasebne inciative in samoodgovornosti v gospodarstvu. Avtoritarna država ne dirigira gospodarstva z ustanavljanjem konkurenčnih podjetij in z udeležbami v gospodarstvu, temveč s sredstvi, ki jih daje oblast avtoritarnega režima. Minister se je Se pečal z nekaterimi vprašanji financiranja vojne in je znova poudaril pomen uspešne politike cen, ki jamči stabilnost nemške valute. Po zmagovitem zaključku vojne bodo dane možnosti, da se vprašanje prihrankov reši tudi z blagovne strani. Kdor danes šte.11 denar, bo za ta denar po vojni lahko kurili, kar si želi, to to ceneje in bolje kakor danes. Gospodarske vesti = Italijansko-rumunska filmska družba. Z glavn!co 250 milijonov lejev je bi!a te dni s sedežem v Bukarešti ustanovljena filmska delniška družba »Cincromit?, ki bo imela nalogo dvigniti sedaj Se skromno rumunsko filmsko proizvodnio to zgrad'ti moderen filmski atelje. Pri novi družbi je poleg rumunrkoga propagandnega ministrstva udeležena italijanska družba ENTC (Ente Nazicnale Industrie Cinematografiche). — Iz zadružnega registra. Pri Nabav-Ijalni in prodajni ^obrtniški zalrugi na Vrhniki je bilo vpisano, da je zadruga s sklepom okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani v smislu § 63'6 zakona o gospodarskih zadrugah presta la in prešla v likvidacijo (likvidatorji: Ignacij Grom. mizarski mojster; Anton Zeleznik, harmonikar in Fran žitko, kolarski mojster, vsi na Vrhniki). = 48urni delavnik za nameščence v Srbiji. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je za nameščence gospodarskih obratov in uprav v Srbiji določil delovni čas na najmanj 8 ur dnevno obnosno 48 ur na teden, če se obseg izvišenega dela po uvedbi daljšega delovnega časa ne poveča, se bo smatralo, da ima doti eni obrat odnosno urad preveč nameščencev. = Zdravniški honorarji v Nemčiji- Nemški državni komisar za cene je izdal odre3-bo, iz katere sledi, da veljajo tudi za zdravniške honorarje predpisi o blokadi cen. Za isto ali podobno storitev ne sme zdravnik pri enakih in podobnih okoliščinah zahtevati višjega honorarja, kakor bi ga zahteval na dan uveljavljenja bloka le cen t. j. 17. oktobra 1936. = Vzpostavitev osebne lastnine v baltskih državah. Pred 14 dnevi smo poročali, da je vlada Poljske generalne gubemije izdala naredbo. po kateri se z veljavnostjo od 1. maja vrnejo bivšim lastnikom v Galiciji vsa posestva do 20 ha, ki so bila po sovjetski zasedbi Galicije razlaščena m podržavliena. Vrnitev teh posestev predstavlja 75% površine vseh kmetijskih posestev v Galiciji. Reprivatizacija večjih posestev pa bo izvršena pozneje. Sedaj poročajo o sečnem ukrepu tudi v balskih državah. Nemški državni minister za zasedene vzhodne dežele Alfred Rosenberg je izdal naredbo o vzpostavitvi zasebne lastnine nepremičnin v generalnih komi-sarijatih Estonski. Letonski in Litvi. Vsa posestva ki so bila pod sovjetsko upravo leta 1940. kolektivizirana in podržavljena, se vmejo prejšnjim lastnikom. Vzpostavitev zasebne lastnine nepremičnin se izvrši v dosledni izvedbi politike likvidiranja sovjetske ureditve in vzpostavljanja evropskih pravnih odnošajev. = Zboljšanje francoskih državnih financ. Francoska vlada je letos podvojila svoja prizadevanja, da spravi čimbolj v red državne finance, ki so v prvih letih po zlomu pokazale velike deficite. Letos so bili ponovno poostreni davčni predpisi, kar je omogočilo povišanje državnega proračuna državnih davčnih dohodkov na 102 milijardi frankov, nasproti 80 milijardam v proračunu za leto 1942. Čeprav je draginja lani napredovala je obenem uspelo s skrajno štednjo znižati proračun rednih državnih izdatkov na 102 milijardi nasproti 105.5 milijarde v letu 1942., in 37 milijardam v letu 1941. Zmanjšanje izdatkov je bilo v znatni meri olajšano s tem, da so odpadli vojaški izdatki v zvezi z likvidacijo starih vojnih naročil pri francoski oboroževalni industriji. Izpadek teh izdatkov pa ne prihaja v celoti do izraza, ker so osebni izdatki v primeri z lanskim letom narasli. Tudi izredni proračun izdatkov je bil skrčen na 27 milijard frankov nasproti 33 in 37.3 milijarde v prejšnjih dveh letih. Z davčnimi dohodki bo torej letos Francija krila 79°/o rednih in izrednih izdatkov nasproti 60. 50 °/o v prejšnjih dveh letih. V proračunu izrednih izdatkov pa seveda niso upoštevani izdatki za kritje zasedbenih stroškov. Med davčnimi ukrepi, ki so bili uveljavljeni, je omeniti povišanje dividendnega davka od 30 na 35°/o, progresivno stopnjevanje dohodnine pri letnih dohodkih preko 400.000 frankov in uvedbo 8°/« luksuznega davka na luksuzne modne predmete, parfumerijske izdelke, zabavišča in prvovrstne restavracije. Tudi cene monopol-skim izdelkom so bile povišane. Da se olajša brezgotovinski denarni promet, so bile ukinjene takse na čeke in se bo odslej strogo izvajal predpis, po katerem se morajo vsa plačila preko 5000 frankov izvršiti s čeki. = Racioniranje mesa v Ameriki. V Ze-dinjenih državah so bili že v decembru lanskega leta prisiljeni uvesti racioniranje potrošnje mesa, da se zasigura:'o potrebne količine za oskrbo vo;s":e in za dobave preko morja. Nedavno pa je kongres sklenil, da se omogoči tudi uvoz mesa iz Argentine, ki je bil dolgo časa v zvezi z veterinarskimi predpisi praktično prepovedan. V začetku maja so pričeli uvajati racionranjc mesa tudi v Kanadi, k1 je pred vojno izvažala v inozemstvo znatne količine mesa m mesnih izdelkov. Racioniranje je b:lo z uradne strani utemeljeno s tem, da je treba preprečiti r.araččanje potrošnje mesa v zvezi z naraslim5 dohodki preb valstva, kar je v nekaterih krajih že do vedlo do pomanjkanja mesa. = Turški vžigalčn! monop°l pripada pet državi. Kakor mnoge druge države je tudi Turčija prepustila švedskemu vžl-galčnemu trustu monopol za vžigalice. Ta monopol je po polomu Kreugerjevega vžl« galičnega koncerna prešel v last ameriškega kapitala. Po daljših prizadevanjih je turški vladi te dni uspelo rešiti se odvisnosti od inozemskega kapitala. Po pogodbi, ki je bila sklenjena z ameriško družbo, bo s 1. junijem prešel turški monopol za vžigalice m vžigalnike skupaj z vsemi napravami v last države. = Dolžina dneva in naše kulturne rastline. Vodja instituta za soč vje pri državnem poskusnem zavodu za vrtnarstvo v Esgru-bu pri Dunaju dr. L. Kopetz je izdal o svojih znanstvenih izsledkih zanimivo brošuro pod naslovom »Pridelovanje soč v;'a in ljudska prehrana«. V tej brošuri se peča z vplivom dolžine dneva na rast kultunvh rastlin. Pisec deli kulturne rastline v tri skupine, in s:cer take ki gredo v cvet le tedaj, če je dan dolg, v 'take, ki gredo v cvet pri kratkem dnevu, in v nevtralne rastline. Ne-, katere rastline' potrebujejo določeno dolžino dneva, da se razvijejo v cvet. Take rastline na primer ne morejo uspevati v tro-pičnih kraj'h, kjer je poleti in pozimi dan skoro enako dolg, medtem ko je v naših krajih poz mi dan kratek, poleti pa dolg. Tipična rastlina te skupine je špinača, k1 gre takoj v cvet, če je dan dolg, če se pa pos2je v jeseni ali zgodaj spomladi, ko je dan še kratek, razvije zgolj liste, in to toliko časa, dokler dan tol ko ne naraste da lahko vzcvete. Dokazano je, da ni odvisno od toplote če špinača v jeseni ali spomladi ne gre v cvet, temveč je merodajna ie dolžina° dneva. Isto velja tudi za številne vrste zgodnie solate. V skupino rastlin, ki gredo v cvet le tedaj, če dan ni predolg, je n pr. so'a. S to rastlino nismo imeli v naš-h kraj h dobrih izkušenj. V zadnjem času pa jc usnelo vzgojiti take vrste soje, ki gredo v cvet. če je dan dolg. S temi novimi vrstami so bili doseženi prav aobri rezultati. Angleška zaskrbljenost zaradi indijske krize Lisbona, 15. maja. s. Pred bližnjim imenovanjem novega podkralja zbuja položaj v Indiji v londonskih krogih še nadalje veliko zaskrbljenost Angleški list »Econo-mist« opozarja, da še vedno tli ogenj pod pepelom in da še niso prenehali razlogi, ki so vedno odločali in odločajo še danes o sovražnem razpoloženju Indije do Anglije. Isti list piše o globokem odporu, ki ga je v indijski javnosti zbudil zakon, s katerim je južnoafriški parlament občutno omejil civilne pravice Indijcev v Južni Afriki. List zaključuje: Ce upoštevamo vse to, moramo ugotoviti, da smo prav daleč od zboljšanja angleško-indijskih odnosov in da ni po drugi strani nobenega znaka, ki bi nas upravičil misliti, da so indijski politični krogi pripravljeni spremeniti svoje zadržanje. Neizpolnjene sovjetske obljube v Iranu Ankara, 15. maja. s. Iranska vlada je ponovno protestirala zoper postopanje sovjetskih oblasti in jih pozvala, naj ji izročijo 25.000 ton žita, ki bi jih morala Sovjetska zveza poslati na podlagi angleško-iransko-sovjetske pogodbe. Iz Moskve ^ so odgovorili, da jim je nemogoče izpolniti te obveznosti, ker jim manjka prevoznih pripomočkov. Iranska vlada je zahtevala, naj ji vrnejo vsaj tovorne avtomobile, ki bi morali v Iran prevažati žito in ki jih niso več vrnili, pa tudi tej zahtevi niso ugodili. Resnica je, da so avtomobile odpeljali v Rusijo, polne v Iranu na skrivaj rekvi-riranega žita. ki so ga boljševiki potem porabili zase. Na ta način Iran ni dobil Žita in je izgubil tovorne avtomobile. Ogorčenje prebivalstva, ki mu grozi lakota, je zaradi tega pravega piratskega dejanja boljševikov silovito. Narož^ts se na »Dobro knjigo" Vofna §e odloča na Podmorniška nevarnost povzroča Angležem in Američanom vsak dan hujše skrbi Madrid. 16. maja. s. »Večno vprašanje podmornic jt mora. ki vedno bolj tlači Anglo-Američane, ker vedo, da ničesar ne bo moglo odločiti vojne njim v prid, če bo izgubljena b tka na Atlantiku.« Tako piše mornariški kritik lista »Arrba«. pripominjajoč, da morajo zaveznki vse to, kar potrebujejo prevažati po morju in so njih prevezi podvrženi napadom podmornic. Anglija in Amerika ne so-gašata glede sredstev za pobijanje podmor-niškega orožja. Anglija vztraja pri formuli, da je treba uničiti vtč podmornic kakor jih Os zgradi. Amerka pa meni da je treba zgraditi več ladij, kakor jih podmornice uničijo. Kakor trdi ameriška propaganda, je tajnost zmage v novem tipu ameriških ladij »Liberty«. ki se gradijo v serijah Angleži pa pravijo, da se z izgubami ladij izgubi preveč drago« cenega tovora in preveč izkušenih mornarjev, ki jih že primanjkuje ter so morajo zaposlovati črnci, ki niso sposobni. Potopitve dnevno v&'ljujejo nove omejitve, ki ogražajo angleško vprašanje prehrane že zelo hudo. ker rezerve vedno bolj kopnijo, kakor je priznal sam Chur-ch 11. Vojna odvzema Anglosasom življenjske vire in medtem ko Anglosasi polemizirajo o sredstvih, s katerimi bi se odpravila ali zmanjšala smrtna učinkovitost podmornic, lahko sa= ma ta sredstva povzročijo poraz zaveznikov. Angleški tisk o neuspehih v potmorski vojni Buenos Aires, 17. maja. s. »Herald Tribune« se bavi s potekom vojne na morju in ostro zavrača poskuse propagande, ki hoče zmanjšati uspeh neprijatelja. List obenem ostro obsoja tajinstvenost, s katero se obdajajo resnične izgube združenih narodov, ter napada zlasti • Churchilla in britansko admiraliteto, češ da sta glavna odgovorna krivca za to skrivanje resnice. Močan letalski napad na angleško pristanišče Berlin, 16. maja. s. Ponoči je skupina težkih nemških bojn'h letal napadala nad eno uro neko važno industrijsko pristanišče v vzhodni Angliji, številne bombe velikega kalibra in na tisoče zaž'galnih bomb je zadelo cilje in povzročilo obširne požare. Ali se morejo Izkrcati v Evropi? bi. France Crbu: Naša rodbinska in hišna imena Cmcb (cmok) je znana in priljubljena jed, pa udarcu z reko in klofuti pa glasu, ki ga povzroči udarec, pravimo cmok Z e-jem imamo malo našega besedja, pa še manj imen. Vendar pa so nekatera zelo značilna. Erkljavec izvira od rkelj — rklja 1'krlj — krlja). Ime pomeni onega, ki z rkijem = rak-ljem — povirkom = raite :em porenkljava, porajkljava. Ime bi se morile menda pravilno pisati Rkljavec ali Rajkljavec. Pretežna večina naš h osebnih imen ie vzeta iz kmečkega žitja in bitja in pač najbolje dokazujejo da je bila ogromna večina našega naroda kmet. pastir, gozdar ali št rokodelec 'n obrtnik, ki pa je bil šc neposredno vezan in odvisen od kmeta 'n narave. Eržen (Ržen Rženjak) ie ž tnik ali TŽeni kruh. Erhatič (Irhatič) Čno pripraviti takšnih imunizirajočib sredstev. Kar pa ni ne imuno ne imunizirajoče, pa je s tem v zvezi, je imunsko, Če gre za naravno imunost. kadar pa za umetno imu-nizacijo, tedaj je imunizacijsko: imunska reakcija, imunizacijski izpuščaj. 119) Strm°g'avec; strmoglav polet; str-moglavno letalo. »Bombniki v strmoglavnem poletu.« Ni je menda zlepa stvari, ki bi bila sodobnejša od zgoraj naštetih. Telovadec pozna strmoglavo veso: zdravniki poznamo strmoglavo lego (Becken-hochlagerung). Strmoglav, strm ogla vec nasploh je tisti, ki visi ali leži ali pada z glavo navzdol. Polet letala z glavo navzdol, je strmoglav; letalo pa. ki j« usposobljeno za strmoglave polete, ni strmoglavo, marveč strmog avno (le v trenutku, ko strmoglavo leti, je tudi strmoglavo). Letalci, ki izvršujejo strmoglave polete s strmoglav-nima letali, so strmoglavcL bo priučitve nemščine v Jezikovnih tečajih Heimatbunda. Pri odmorih v podjetjih naj ženske goje nemško pesem. — Pri Radečah so biU zadnje tedne trije tečaji, katerih se je udeležilo SO mladinskih voditeljic iz vsega trbovehskega okrožia. V mariborsk*m« gledališču so ta te Va na sporedu naslednja dela: Kriminalna igra »Parkstrasse 13«, opereta ^Cigan baron«, vojaška predstava opere ?Car m tesar« ter premiera igre vLažnivec in nuna« ki jo je napisal Kurt Gotz. Pazite na kokošjo kugo. Tako se giasi opozorilo, ki ga č tamo v gr-aškem dnevniku i-Tagespost«. Zadnji čas se je namreč v raznih štajerskih krajih pojavila ta nevarna kuga. zato je potreben obširnejši pouk prebivalstvu. Kokoši, purani in razam zb !e po okuženju. ki ga lahko prenašajo tudi osebe, v dveh ali treh dneh. Kokošja kuga lahko silno razredči kok 3-njake, zato jp prebivalstvo opozorjeno, da mora takoj prijaviti vsak primer ob-ie-nja. Kajti edino sredstvo r.a zat ranje kokošje kuge so strogi veterin-rsk: ukrepi. Po nesreči «i je prerez13! Ključav- ničarski mojster Leopold Romih s Ptujske ceste 12 v Mariboru si je pri delu po nesreči prerezal žilo odvodnico. Smrtno nevarno ranjen je bil z rcSevaln m avtom pripeljan v bolnišnico. h Hrvatstia Zunanji minister dr. »lile Budak je v soboto prevzel svoje posle. Dr. Loikovič, ki je prej načeloval zunanjemu resoru. se je že prejšnji dan službeno poslovil. Odhoo zagrebških umetnikov i Dunaja. Iz dunajskih dnevn kov povzemamo, da je imel zadnji dan gostovanja zagrebške Opere posebno svečano obeležje. Predstave so se poleg državnega vodje Baldura von Schiracha in hrvatskega zunanjega m ni-stra dr. Mile Buda k a udeležili župan Ju".g, mestni svetnik B!aschke ter zastopniki kulturnih ustanov, stranke, vojske in konzularnega zbora. V petek je ansambel zagreo-ške op -re odpotoval z Dunaja. K slovesu na kolodvoru so prišli vodja kulturnega uraoa na Dunaju z nekaterimi drugimi predstavniki oblastev, kj so gostom želeli srečno pot. Razpis nagrad za umetnike. Glavna direkcija za ljudsko propagand ) je za t koče leto razpisala 14 nagrad za literaturo, glasbo, plastiko in slikarstvo v višini 5000 do 30.000 kun. Nagrale se bodo razdelile 13. junija. V konkurenco so pripuščer.a samo dela živečih hrvatskih umetnikov. O učiteljskem zobr0vanju v Zagrebu srro pred dnevi že pročali. Zdaj posnemamo iz listov, da se je zborovanja uieiežilo 1500 ljudskošolskih učiteljev. Razen prosvetnega ministra je prišel na zborovanje tudi Poglavnik in v svojem nagovoru pohvalil nacionsno zadržanje hrvatskih učiteljev, ki so vedno vzgajali mladino v nacionalnem duhu. Obljubil jim je, da bo tudi država njihovo delo v vseh ozirih podpirala. N°v davek. Zagrebška mestna občina je uvella. na zapitek v gostilnah in kavarnah dodaten davek v znesku 10 do 15 odstotkov potroška. V barih morajo zaračunati 20 odstotkov davka. Radio LpMpfia TOREK, 18. MAJA 1913-XXI 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 1245: Italijanska narodna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10- Poročilo Vrhovnega poveljništva Oborožen-h sil v slovenščini 13.12: Koncert radijskega orkestra, vod: dirigent D. M Sijanec. Simfonična glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Simfonična glasba 14-25: Orkester, vodi dirigent Rizzs 15 00: Poročila v slovenščni. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.10; Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče »La Voce de! Padrcne - Co-lumbia« 19.00: »Govorimo taiijansko«. po* učuje prot dr Stsnko Leben 19 30. Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v ta-t;janščim. 20 20: Pripombe k dogodkom 20.40: Mozart: »Vse so enake.« V odmoru- Predavanje v slovenščini. Po končani operi; Poročila v ifakjsnšč ni. Novi rosnsa PK: JE IZŠEL! 120) Lep, odkrit značaj; pošten in odkrit človek. »Zaradi svojega čistega in ravnega značaja.« Tako je nekdo pred nedavnim pel nekomu hvalo. Ta hvala je kaj malo slovenska: vvegen seines reinen und geraden Chara-kters! Po slovensko pravimo takirn ljudem, da so lepega, odkritega značaja ali še bolje, da so pošteni In odkriti. Dr. Mirko Černie. ZAPISKI Nemška študija o rimskem Imperiju* Joseph Vogt je izdal knjigo svojih predavanj in razprav z naslovom »Vom Reichs-gedanken der Romer«. V nji razpravlja o imperialnem mišljenju Rimljanov in o njihovi zasnovi Evrope, ki je temelj poznejših načrtov in teženj po urejeni celinski skupnosti in skupnem - od-stvu. Evel Gasparini, prvi ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani, Je Izdal pri milanskem založniku Mon-tuoro svoje novo slavistično delo: »L'esor_ dlo di Tolstoj«. Švicarska Izdaja »zHKTadov francoske literature«. Ženevska založba Les Editiens d'art Albert Sklra je napovedala zbirko »Les Trčsors de la Litterature frangaise«, ki naj bi v času. ko je v sami FrauciJ! zaradi vojnih razmer omejen ali ustavljen izvoz knjig, nadomestila zlasti inozemskemu svetu pariške izdaje del, ki so lz francoske literature zanimive za ,rso kulturno Evropo, ženevska založba je zaupala urejevanje nove zbirke članu Francoske akademije, znanemu slovstvenemu kritiku Edmondu Jolouxu. Med prvimi knjigami so na sporedu: Balzacov roman »La peau de chagrin«, Mallarmčjevi »Vers et pro-sec, dva zvezka Racinovih dramatskih del, Verlainove poezije, Flaubertova »Madame Bovary«, Voltalrove »C~ntes«. pridejo pa na vrsto tudi Montalgnovi »Eseji«, Pascalove »Misli«, Moliere, Stendhal, la Fontaine, BaudelaJre in drugI. »Ne najdeš zlepa greha, ki mu pišoči človek tako pogosto zapade.« Tako se je nekoč nekdo obregnil vame čisto po tuje. Glede njegove tujščine sem ga že nekje zavrnil. Danes si oglejmo izraz »pišoči človek«! Zadnje čase sem ga zasledil nekajkrat v naših časopisih. Kdo ie to? Književniki, književnice so pisatelji, pisateljice; predno smo dobili pisalne stroje. so bili po uradih in pisarnah pisarji, pisarke, ki so prepisovale oziroma pisali po narekovanju. In kako naj bi rekli ljudem, ki n. pr. pišejo novice v liste? To niso ne pisatelji, ne pisarji, marveč pisci, pisalke! Pisanica=pirh; pfsanka je zvezek, v katerega pišem (risanka pa zvezek, v katerega rišem); pisalka=pišd*o. Gornja mise' bi se torej glasila po slovensko: »ne najdeš zlepa greha, ki ga pisec zagreši«. Zadnjič enkrat sem našel, da Zupančič razločuje med govornikom in govorcem. Zadnji je tisti, ki v govoru baš besedi; ženska bi bila govdrka. 114. Profesor profesorju Študente prevzema. »Tam so ga (svojega tovariša namreč) profesorji že dolga leta opazovali, kako jim je odjemal študente.« Tako berem o znamenitem možu, ki je s svojo srborito razboritostjo drezal v sršenovo gnezdo profesorjev. Kai komu odjemam? Odjemam ali odvzemam komu: del bre-mfna, 10®/« p'ače, obrok hrane — torej nekaj: kadar pa vse, tedaj mu: vzamem breme, plačo, hrano. Dekle dekletu fanta, fant fantu dekleta prevzame! Takisto profesor, ki kaj ve in zna tovarišu, ki je zgolj šolnik, ki torej hod,i v šolo samo za to, da predpisane ure tam prebije, študente prevzame. 115. Na las tako. »Kar se pa tega tiče, da je Mitja blazen, je tudi zdaj za las tako.« Pravimo: ta je onemu na las podoben, pa: »dvakrat a1! trikrat ie za las manjkalo. da ni vsega priznal«. Bratje Karama-zovi. Potemtakem se mora gornji stavek pravilno giasiiti takole: kar se pa tega tiče, da je Mitja blazen, je tudi zdaj na las tako. 116. D'j?k 3e zrel; uporaben pes — preizkušen pes. »Pes. ki je za rabo, je uporaben, če nI pa za nič. je neuporaben; lastnost njegova je uporabnost, neuporabnost.« Tako sem zapisal v Jutru 23. I. 1943. »Upcrabnosten pes je samo tisti, ki je uspel na uporabnostni tekmi. Uporabnih psov pa ie mnogo.« Tako odgovarja dr. Lokar v Jutru 6. II. 1943. Prijatelj, ki budno sledi vsem našim jezikovnim preklarijam, pa mi piše: »Lokar: pes je uporabnosten, če je prebil uporabnostno izbiro, sicer je samo uporaben. Lepo, toda dijak, ki je prebil zrelostni izpit, ni zrelosten, temveč samo zrel; torej morda preizkušen (tu lahko mislim na preizkušnjo z izpitom).« 117. Vročina me kuha; vročioo imam, čutim. »Porodna vročica.« Tako berem dostikrat v časopisih in pri naših piscih. Ne vem, kolikokrat sem že obrazložil raz'iko med rdečico in rdečino (rdečica me je polila; ustnična rdečina). Podobno Je z vročino in vročica Vročica Je občutek toplote, ne da bi toplomer to potrdil n. pr. po vroči pijači. Vročina pa je povišana telesna toplota, katero pokaže tudi toplomer. Zdravniki moramo to dvoje natančno ločiti. Ne bo nS-pek. če se temu prflagode tudi naSI pisci. Torej: porodna vročina, kadar mislimo samo na povišano toploto, kadar pa na bolezen, tedaj porodni prisad. Čaj, kava in tobak Caj, kava in tobak so narkotična i>a-Sladila kakor n. pr. morfij in hašiš, pa se dandanes tako splošno uživajo, da jih ne smatramo več za škodljivo ali neokusno razvado. V tem ko je prišla kava v Evropo v začetku 16. stcletja, se je raba čaja in tobaka pričela pri nas sto let pozneje. Kavo je dobila Evropa lz Afrike, Čaj iz Azije, tobak pa iz Amerike, torej iz vseh takrat znanih kontinentov. Čaj poznajo Kitajci že več kakor 2000 let, toda skoraj tisoč let jim je bil le za zdravilo in šele potem je ta pijača prešla na splošno uživanje. Divji čajevec raste v južnih predelih Kitajske in v sosednjem Asamu. Od teh dežel ima tudi svojevrstno ime. Cajevca poznamo namreč dve vrsti: kitajski čajevec (thea sinensls) in asam-ski čajevec (thea assamica). Gojita se obe vrsti, mnogo pa se sadi tudi polutana obeh teh vrst. Rodovno ime thea izvira iz kitajskega naziva tea, ča ali tal. Čajevec je vedno zeleno, nizko drevo ali grm s temnozelenimi, usnjatimi list!, suličaste oblike, in belimi ali rožnatorde-čiml cveti, ki prijetno diše. Spada v rastlinsko družino čajevcev, theaceae, imenovano tudi ternstromiaceae ali camellia-ceae. Prvo ime je dobila družina baš po rodu thea, drugo po švedskem župniku in botaniku Ternstroemu, tretje pa po lekarnarju in misijonarju Kamellu (Camellius) Ha Manili, ki je 1. 1738. prinesel z Japonskega v Evropo znano lepotno rastlino kamelijo, tudi njegovega imena. Čajevec uspeva samo v enakomerno vlažnem, toplem podnebju, ob ravniku šele v višini 1000 m. Seje se navadno v posebne grede, od koder se sadike presajajo v dobro obdelano zemljo, ln sicer za dober meter vsaksebi. V tretjem letu doseže grm višino 1 % m, nakar mu odrežejo vrh, da raste bolj v šir. Leto za letom ga potem obrezujejo in mu narejajo pripravno obliko. Po vsakem rezu mora imeti čajevec dva meseca mir, sicer pa mu obirajo listje na vsakih 8—12 dni. Obrano listje nima še nikakega duha po čaju. Treba ga je še obdelati. Ce hočemo, da obdrži vsaj deloma zeleno barvo (zeleni čaj), moramo listje opariti z vročo vodno paro ali pa ga v ponvah na hitro ©pražiti. S tem razkrojimo v listih tanin, ki bi jih sicer pobarval temnorjavo (temni čaj). Nato pridejo listi za 18—30 ur v vroč zrak, da popolnoma oveni jo. Zdaj jih z rokami ali nogami, v novejšem času pa v posebnih pripravah lz aluminija ali bakra sesvaljkajo. Pri tem se stare notranje tkivo listov in sok različnega sta-ničja se pomeša. Svaljkanje mora iti hitro od rok, da se listi ne potrdijo. Ker so svaljki pač po različnosti listov večji in manjši, debelejši in tanjši, jih zdaj v posebnih sitih razbero: roba «e sortira. Nato pride na vrsto najvažnejši del obdelovanja, namreč fermentaciia. neko notranje vrenje. V posodah, pokritih s prti, grejejo liste pri 35—40« C. Tu dobe svojstveni duh in okus zaradi nastalih hlapljivih olj in pa svojo učinkovitost od raznih alkaloidov (2.8o/0), med katerimi prevladuje tein. Tudi rastni vTtamin 8 vsebujejo listi. Sesvaljkano, fermentirano listje posuše in spravljajo v nepropustne posode, oziroma zavoje, da se ne Izdiši in da ne pride vlaga do njega. Do 19. stoletja so pridelovali čaj samo na Kitajskem in Japonskem, 1826 pa so ga nasadili tudi na Javi, 1828 v Kaliforniji, 1841 na Ceylonu, 1850 v Avstraliji, 1885 v Batumu ob Črnem morju itd. Na južnih obronkih Himalaje uspeva čajevec do višine 2200 m. Letna poiaba čaja znaša na svetu približno 500 milijonov kg. Dasi so prvi čaj prinesli v Evropo ho-landski mornarji (1559), se je vendarle njegova splošna raba razširila v Evropo preko Rusije. Izprva so namreč čaj prenašale karavane, češ da po morski poti izgubi na svoji dobroti. Od teh karavan preko Rusije je dobil čaj pridevek »ruski«, oziroma »karavanski«. Danes se je beseda čaj posplošila na prekuh različnih aromatičnih rastlin ali njihovih delov. Tako rečemo tudi preced-ku kuhanih ali oparjenih lipovih cvetov lipov čaj, kamilic kamilični čaj itd. Ka.va je plod kavovca, 5—6 m visokega drevesa, ki je doma v abesinski pokrajini Kaffa. Od tod njeno ime. Kavovec ima širokosu-ličaste, lepo zelene liste, ki se svetijo. V pazduhah listov rastejo vonjavi, beli cveti, ki obdajajo vejico. Plod je koža a ta jagoda z dve-ma roženima semenoma, ki dajeta surovo kavo, kakor prihaja navadno na trg. Plod je izprva zelen, ko dozori, pa je rdeč ali rdečerjav. V devetih mesecih zrastejo plodi in dozore, toda ne vsi obenem, kor cvetenje ni vezano na določeno letno dobo. Obira se kavovec torej vse leto, toda prt obiranju se mora paziti na to, da se bero samo zreli plodi. Obrani plod se najprej opere in na soncu posuši, da postane koža kihka. Nato se v posebni pripravi koža stare in odstrani z močnm vodnim curkom. Zrnje se potem namoči v vodi, ki napne še na njem ostalo mrenico in jo nekoliko dvigne. Zdaj zrnje v diugo pcouše, potem pa omlatijo, da še ta kožica odpade. Cesto zrnje še polirajo in zgladijo v strojih, na kar gre v vrečah na trg. Kavovec uspeva samo v tropskih pokrajinah, sade ga pa po vsem svetu. V plantaže ga presajajo, ko zraste na goj-nih gredah 60—90 cm visolt. Da ga laže obirajo, mu prirežejo vrh v višini 2 m. Od četrtega leta dalje ga obirajo, in sicer navadno tiikrat na leto. življenjska doba mu traja do 50 let. Dvajsetletni grm rta povprečno 2 kg zrnja na leto. Med kavovec sade visoka drevesa, ker v senci bolj« uspeva. Zanimivo je, da smatrajo na Sumatri kavo za najboljšo, koje zrnje Je šlo skozi prebavila tamkaj živečega musanga. neke vrste kunjega rodu, ki se rad hrani z zrelimi kavinimi ploii ali točnc»'e, z njihovim osemenjem, kajti semena sama so neprebavna. V letih 1919—1921 je r.eki naseljenec iz Nemčije tamkaj v svojo ograjeno plantažo spustil mnogo musan-gov, da bi na debelo pridobival to naj-boljšo pa tudi najdražjo kavo na svetu. Izbirali so jo iz kunjih iztiebkov. Podjetje je menda uspevalo, če pa še danes uspeva, ni znano. Kavovca razločujemo dve vrsti, namreč arabski kavovec (coffea arabica) in gvi-nejski kavovec (c. liberica); sade pa ga v kakih 30 zvrsteh, vzgojenih iz teh dveh vrst in njihovega polutana. Kavovec spada v rastlinsko družino broščnic (rubia-ceae) kakor naše lakote (gatium) in prvenec ali perla (asperula odorata), ki ga ovelega zaradi vonjavega kumarina namakamo spomladi v vino. Tudi naravna kavina zrna nimajo nič duha. Moramo Jln pražiti, da dobe svojo aromo. To povzročajo pri praženju nastale snovi, kakor kafeol i. dr. Kofein, zaradi katerega kavo pijemo in ki ga je v surovem zrnju okoli l,3o/0, ne daje kavi osobitega vonja in pri praženju celo deloma izpuhti. škodelca »močne« črne kave, ki drži 1 dl, vsebuje 0,07 g kofeina. Kofein je istoveten s tef-nom. Ce surovo zrnje dolgo leži na sm-hem in na zraku, se mu okus baje izboljša. Kava pospešuje tek in piebavo ter delovanje možgan, zato pa odganja spanec, kar je za zdravje škodljivo. Preveč kave povzroča zastrupljenja, Iti se pojavljajo v utripanju srca, vznemirjenosti, tesnobi, krvnem pritisku in tresavosti. Kavo so uživali prebivalci njene domačije že davno. To skrivno pijačo jc na Turško zanesel baje neki mohamedanslti romar, ki je zašel v Abeslnijo sredi 15. stoletja. V Evrcpo je prišla 1. 1517. Toda oblastva so pitje kave prepovedovala ln šel« v 17. stoletju je dobila kava nekaj več razmaha. Pii nas je postala kava splošna pijača šele v 19. stoletju. Kakor pri caju se tudi pri kavi včasih rabi to ime za njene nadomestke, la nimajo ? kavo razen praženja nič skupnega, kakor so n. pr. razne žitne in druge »kave«. Tobak je zelnata rastlina iz družine raz- hudnikov (solanaceac), katere zastopniki so vsi strupeni, dasi so med njimi jako važne hranilne rastline: tako krompir, katerega gomolji niso stiu-peni; paradižnik, melongena, paprika, volčje jabolko, katerih plodi so užitni. Tobaka poznamo več vrst; nekatere so lepotne rastline po vrstili; za pridobivanje listov za kajenje, oziroma žvečenje njuhanje pa sadijo samo tri vrste, namreč virginski tobak (nicotiana tabacum) velelistni tobak (n. latissima) in kmetski tobak (n. rustica). Prvi dve vrsti imata dolge, rdeče cvete, zadnja pa kratke, zelenkasto rumene. Listi so veliki, suličaste oblike in redkožilnati. Plod je suha glavica z mnogimi semeni. Seme je jako drobno; na 1 g pride okoli 12.000 semen. Tobak se seje v posebne gredice precej na gosto. Ko zrastejo rastlinice toliko, da imajo po 1 cm dolge listke, jih pikiiajo po 3 cm vsaksebi na druge grede in od tod presade po dveh mesecih šele na tobačna polja, ki morajo biti že jeseni pognojena. Tu so rastline 40—50 cm oddaljene druga od druge. Ko prično razvijati cvete, rastline »obglavijo«, da poženejo več listov. Zreli listi porumene ln takrat jih obirajo, toda samo v suhem vremonu-Nabrano listje nanizajo na niti in posuše na zraku, suhe pa potem zlože v kupe da se zagreje jo in povro. Po fermentaeijt liste pobero po velikosti in kakovosti. Tobakovi listi vsebujejo okoli 2o/0 nikotina, ki je močan alkaloidu! stiup. 2e 0,05 g, kolikor ga je v dveh. treh smet-kah, povzroči smrt. Pri kajenju pa gre večina nikotina v dim, nekaj ga ostane v ogorku in le neznatni del pride v kad.lca. seveda več pri onem, ki dim vdihava Tobak, ki je doma v Amerild, sade danes po vseh dosti toplih krajih, pribl žno na ozemlju 12 milijonov ha; letna poraba znaša preko 1 milijon ton. Iz pip za kajenje, ki so jih našli v starih ameriških grobovih, se da sklepati, da so Indijanci kadili tobak že davno pre^ Kolumbom. Romano Pano poreča v popisu druge Kolumbove odprave v Ameilko o rabi tobaka za kajenje med Indijanci. Prvo to-bakovo seme je prinesel v Evropo 1. 1519 Gonzalo Hernandez di Ovideo, bolj potan-ko pa se je bavil s to rastlino zdravnik Francisco Fernandez de Toledo, ki ga je poslal španski kralj Filip II. v Mehiko, da prouči tamkajšnje rastlinstvo (1560) Ta zdravnik je hvalil tobak, da potolaži žejo in lakoto, da je Izborno zdravilo za bolne ude, za težkoče v želodcu itd. Istega leta je poslal francoski poslanik na dvovu v Lizboni Jean Nicot prvi tobak na Francosko. Po njem In pa po indijanskem nazivu za »smotke« ima tobak svoje znan stveno ime. Kajenje tobaka se je hitro širilo po Evropi in preko nje na vzhod. 2e 1. 1800 je doseglo Indijo. Cerkvena ln posvetna oblastva so to novo razvado zatirala 2 vsemi sredstvi, toda brez pravega uspeha. Zlasti za tridesetletne vojske si je tobak osvojil vse sloje v Evropi. Izprva so tobak »pili« iz pip. Za Franca II.. ki so mu zoper glavobol svetovali njuhanje tobaka se je navada njuhanja ukoreninila na francoskem dvoru ln se dolgo držala zlasti v »višjih« krogih, tudi med ženstvom. ter po samostanih. Do srede 19. stoletja se je smatralo kajenje na javnih piostorih za nespodobno, po nekod pa je bilo prepovedano. V tem času se je pipa umaknila smotkl, ob enem pa je prišla k nam iz Rusije švaljčica, ki danes prevladuje med kadilci in si je zavojevala tudi ženski svet. S. B. VV1LK1L COLLINS. | Nezadosten dokaz 1 43 Detektivski roman Dvajsetsedmo poglavje VRNITEV »Pri moji veri, Valerija, mislim, da je blaznost tega stvora nalezljiva in da vas je že okužil'.« Tako je menil Benjamin, ko sem mu povedala, da se hočem v njegovem spremstvu vrniti k Dexterju. Ko se je zaman na vse načine trudil, da bi me odvrnil od te namere, je vzkliknil: »Pa pojdiva! Kar brž pojdiva k Dexter-ju! Pripravljen sem.« »Dobro, še danes mu bom pisala in jutri ga obiščeva« Naslednjega jutra sem prejela pismo od Playmora, ki me je poslednjič svaril: »Pripravljate se k Dexterju, ki se je jako '.zpremenil. Moj prijatelj, ki je bil pri njem po opravkih, je bil ves presenečen nad tolikšno izpremembo. Vaš osebni čut vam bo povedal, ali ga smete vzpodbujati, naj še govori o pokojnici. Z druge strani pa gradimo vse naše nade na to, da se bo med tem pogovorom izdal.« MODA IN DOM Novi rokavi O teh skicah vam lahko povemo, da so posnete po pristnih pariških modelih. Rokavi, ki jih vidite tukaj, so novi, so najnovejši in pomenijo za sleherno izvežbano oko pravi užitek. Novi rokavi niso vsi enako dolgi. Kakor vidite, je moda spet sprejela poldolge in tričetr> tinske rokave poleg kratkih balonastih rokavč-kov in dolgih, v zapestju bogato nabranih rokavov, ki spremljajo moderne kazake. Za polne postave Kajpada imajo ženske z nekoliko debeluš» nimi postavami poleg drugih skrbi tudi skrbi zastran oblek. K sreči jih po navadi ne jemljejo preveč tragično, le včasih nekoliko vzdih-nejo, če se spomnijo na svoje vitke prijateljice, ki se jim poda vsaka obleka. Kadar pride nova moda z ljubkimi novimi oblekami, pa jim je včasih vendarle žal, da si ne morejo privoščiti, tega ali onega modernega kroja. In prav zato bi jim radi dali nekoliko nasvetov. Debelušne ženske so namreč lahko očarljivo oblečene, če poznajo vse prednosti m napake svoje postave. Predvsem se morajo oziratj na linijo, nositi morajo vse. kar podaljša. Tod« Bog ne daj, da bi bile njihove obleke ohlapne in brez oblike. Mimo, ne preveč pretirano se morajo prilegati postavi, ob pasu pa naj bodo primerno poudarjene. Žive barve moramo de- belušnim gospem odsvetovati. Kajpada s tem ne mislimo, da bi se morale oblačiti puščobno in dolgočasno. Temna, z drobnimi belimi in barvastimi vzorci posejana blaga se vedno podajo nekoliko bolj zalitim postavam in 60 hkrati elegantna in dovolj živahna. Sicer pa je letošnja moda posebno naklonjena debeluš* nim ženskam, ker prinaša progasta tvoriva, drobno vzorčaste imprimeje. spredaj in zadaj nabrana krila, ki so okoli bokov gladka, koničaste izreze in dvodelne obleke z dolgimi ka-zaki. ki napravijo postavo vitko. Vsak dan v tednu nekaj novega Ponedeljek. Madeže od znoja očistimo z vodo, v kateri smo raztopile boraksa. Če so madeži posebne trdovratni, jih očistimo iz enakih delov žveplenega etra, špirita in sal-mijaka. Torek. Zdaj je pravi čas za pomladno čiščenje krvi. Na primer s temle zeliščnim 9 sokom: V možnarju stolčemo enake dele sveže glavnate solate, krese in svežih listov ciko-rije. da dobimo kakih 12 dkg soka, ki ga popijemo pred zajtrkom na dušek. Tako ponav* ijamo nekaj dni. Sreda. Iz ostankov krompirja napravimo izdatno jed. Mrzel kuhan krompir pretlačimo in ga zmesimo v teste z moko, namočenimi ostanki kruha in vodo. Testu dodamo nekaj soli in primemo množino pecivnega praška ter ga pustimo eno uro počivati. Nato ga razva-Ijamo za prst debelo, ga zarumenimo v kožici na obeh straneh in ga nekoliko potresemo 8 sladkorjem, preden ga serviramo. Četrtek. Prav je, če se lotimo nabiranja cvetov bezga ter jih posušimo v senci. Dobro posušeno cvetje spravimo v tesno zaprti posodi ter ga uporabljamo pozimi za čaj proti prehladu. Petek. Predmeti iz medenine se lepo svetijo m postanejo kakor novi, če jih očistimo s kisom in soljo. Sobota. Čajne kolačke iz koruzne moke napravimo iz 20 dkg koruzne moke, 7 dkg masla, 7 dkg sladkorja. 1 jajca, polovice pecivnega praška in polovice vanilijevega praška. Iz tega umesimo testo, ga tanko razvaljamo :n izrežemo v poljubne oblike, ki jih položimo na namazan pekač m pečemo v zmerno topli pečici. Nedelja. Za spremembo si privoščimo solato iz špinače, ki vsebuje mnogo vitaminov! Na prst široke rezance narezano špinačo kuhamo 3 minute, jo dobro odcedimo 'n ji do* damo nekaj tanko narezanega kuhanega krompirja. Začinimo pa jo z drobnimi rezinami sira, soljo, poprom, oljem in limonovim sokom. Sledil je pripfs: »Vprašajte gospoda Benjamina, ali je bil dovolj blizu vrat knjižnice, da je lahko slišal vse, kar vam je pripovedoval Dexter o tem, kako je prišel v spalnico gospe Macallanove tisto noč pred njeno smrtjo.« Vprašala sem Benjamina, ki mi je odgovoril: »Nimam navade prisluškovati pred vrati, toda nekateri ljudje govore tako glasno, da jih moraš nehote slišati. Med take ljudi spada tudi Dexter. Slišal sem vse, kar je govoril in smatral sem ga za nesramneža.« »Danes pa morate storiti zame nekaj več kakor samo poslušati: sedeti morate za Dexterjevim hrbtom tako, da on vas ne bo videl, da pa boste vi lahko videli mene. Počakali boste, da vam dam znak, tedaj pa začnite zapisovati vse, kar bo govoril Dexter, dokler vam ne dam drugega znaka, da lahko prenehate.« »Razumem.« To pot nama je odprl vrata vrtnar. Očitno je dobil že navodila glede najinega prihoda. Ko sva šla skozi vežo, sem opazila, da Benjamin ni odložil palice. »Vam ne bo palica na poti?« sem ga vprašala. »Ne, pač pa ml utegne kor!stIti,« je odvrnil čemerno. »Nisem pozabil, kaj se je bilo zgodilo v moji knjižnici.« šla sva v zgornje nadstropje in našla Dexterja zaposlenega; znašal se je nad ubogo Arielo. »Vstopite, vstopite!« je kl'.cal. »Slabe volje sem in pravkar krotim Arielo.« Zagledal je Benjamina na pragu ln potisnil je svoj voziček proti vratom. »Kdo je ta gospod? O, že vem, tisti plemič, ki sem ga smatral za pribežališče nesrečnih, ko sem ga videl prvič. Zdi se mi, da prihajate zdaj v drugi obleki. Prihajate kot pravica maščevalka, a nI vam je treba izvršiti, kajti ta gospa je luč mojega življenja in ne bom ji odtegnil svojega spoštovanja. Dajte mi roko, luč mojega življenja, kot dokaz, da ste ml oprostili. Dal vam bom na njo en sam spoštljiv poljub.« Pobožno mi je poljubil roko, nato ml jo je z globokim vzdihom izpustil. Vzela sem najbližji stol, med tem ko sem mignila Benjaminu, ki se je namestil za Dexterjevim hrbtom, tako da ml je lahko videl v obraz. Tako sem mogla opazovati Dexterja ln priznam, da se mi je smilil, v kolikor nisem mislila na razlog, ki me je privedel v njegovo hišo in na sumnjo o njegovi krivdi, ki mi jo je vsejal v srce advokat Playmor. Smilil se mi je in on je to opazil. »Hvala vam,« je dejal. »Vidite, da sem bolan, in smilim se vam. Hvala vam, razveselili ste me s svojim obiskom. Ali še vedno ljubite vašega moža?« »Ljubim ga vedno bolj nežno.« »In čemu ne greste k njemu?« »Iz istega razloga, zaradi katerega sem vas prvič obiskala.« Brala sem v njegovih očeh izraz začudenja in tesnobe. »Ali je res mogoče, da ne morete pozabiti te mračne zadeve? Ah še vedno vztrajate pri svoji nameri, da razjasnite skrivnost v Gleninchu?« »še vedno in nadejam se, da mi boste radi pomagali.« »Toda kako? Ne morem izpremeniti dejstev. A vsekakor bom poskusil. Dejal sem vam že, da je utegnila biti odsotnost gospe Beaulyjeve le njena prekanjenost, da bi odvrnila sum od sebe; dejal sem vam tudi, da ji je lahko podala strup služabnica, se vam to ne zdi verjetno?« »Ne. Ali je imela služabnica kak razlog, da bi bila neprijateljsko razpoložena do uboge gospe Macallanove?« »Nihče ni imel razloga, da bi jo sovražil,« je dejal nasilno. »Bila je je sama dobrota in milina, nikdar ni nikogar raz-žalila. Pustimo to mučenico v miru počivati.« Zakril si je obraz z rokami in po vsem telesu je vzdrgetal. Ariela je vstala s svojega stolčka, na katerem je sedela in stopila k meni. »Vidite teh deset krempljev?« mi je za-šepetala in pokazala svoje nohte; »če boste še malo mučili gospoda, ... pa jih boste čutili vseh deset na vašem vratu.« Benjamin je vstal; videl je njene kretnje, ne da bi bil slišal njene besede. Mignila sem mu, naj ostane na svojem mestu. Ariela se je vrnila na svoj stolček ln pogledala gospodarja »Ne jokajte, gospod,« je dejala »Pripovedujte mi kako vašo zgodbo, eno izmed tistih, ki me navdajajo s strahom, da moram vpiti.« Dexter se je samovšečno nasmehnil. »Kakor sem vam b!l že dejal, znam dobro pripovedovati dramatične zgodbe, to bitje je živ dokaz tega. Lahko študirate psihologijo, ko jo vidite, kako posluša moje zgodbo. Hočete videti? Pripovedoval ji bom neko zgodbo in videli boste. Moja iznajdljivost je neizmerna.« Bila sem v zadregi. Biti sem morala previdna, ko sem ga spravila s pogovorom o pokojni gospe Macallanovi iz ravnotežja, zdaj pa nisem vedela, kako naj speljam razgovor nazaj na predmet, ki me je zanimal. »Zgodbo! Zgodbo!« je mehanično ponavljala Ariela. »Pustimo zgodbe,« sem dejala. »Mnogo važnega moram povedati gospodu Dexter-ju.« Ariela je preteče dvignila roko, toda gospodarjev glas jo je zadržal. Ukazal je, naj mu prinese njegov bur-gundec, ki je kmalu pokazal svoje dejstvo in mu pregnal jezo z obraza in iz oči. »Zdaj pa zgodba!« je vzkliknil. »Ne, gospod Dexter, govoriti moram z vami; ni mi do tega, da bi poslušala vaše zgodbe.« »Ni vam do tega? O, razumem, to je le izgovor, mislite, da sem izčrpal svojo iznajdljivost. Pokažem vam, da se motite. Moja zgodba vsebuje vse to, kar vas zanima, to je zgodba neke gospe in njene služabnice.« Zgodba neke gospe in njene služabnice? Ali je hotel na ta način znova izpregovo-riti o gospe Beaulyjeve in njeni služabnici? Ali je zares vedel kaj takega, kar bi me moglo zanimati, ali pa je bila to le nova zvijača, da me odvrne s prave poti? In Dexter je Jel pripovedovati svojo zgodbo, v obliki razgovora med gospo in služabnico, med katerim gospa nagovarja služabnico, naj zastrupi plemenito in milo bitje, ki ji je ovira na poti do sreče. Ker se služabnica upira, ji pokaže gospa njeno pismo, ki ga ima v svojih rokah in ji lahko škoduje z njim. ženska se naposled vda, toda pristavi: ,Gospa, vrata so zaklenjena in bolničarka je odnesla ključ...« Drobne zanimivost! Narodna knjižnica v Peruju je zgorela. V Limi je ogenj uničil narodno knjižnico perujske države, ld je vsebovala nad 100 tisoč zvezkov ter 40.000 rokopisov neprecenljive vrednosti. Knjižnica je bila nameščena v poslopju, ld je bilo zgrajeno leta 1568 ter je bilo eno najstarejših poslopij v tem mestu. Rudniška nesreča na Angleškem. Iz Stookholma poročajo, da se je v nekem premogovniku blizu Birminghama primerila huda nesreča zaradi eksplozije metana. Rudarji so se z naglim begom sicer rešili, vendar jih j« 10 umrlo n« posledicah zar-strupljenja s plinom. Elektronski mikroskop. V Rimu je predaval te dni dr. inž. Bode v, Bories o elektronskem mikroskopu. S pomočjo te priprave se lahko poveča vsak posnetok 50.000krat. Kemiki, bakter ologi in biologi uporabljajo novo napravo z največjim pridom. Samuel Hoare Je krščen. V madridskih političnih krogih se mnogo govori, da sa Je sir Samuel Hoare, angleški poslanik pri španski vladi, od /mil od rvoje iidovske vt re ter prestopil v rimsko-katoliško vero. Sedem sinov je rodila. Iz Madrida poročajo, da je neka domačinka na Filipinskem otočju v provinci Pang Tang porodila sedem otrok moškega sp >ia. Vseh sedem novorojenčkov je itmalu po porodu umrlo. Rojstvo sedmih otrok hkratu predstavlja v zgodovini medtcLn doslej edinstven primer. Nenavadna nordijska ptica v Rossann Venetu. V okolišu Rossana Veneta je Antonio Gazzola uzrl v zraku nad seboj ogromno ptico sivkasto bele l^arve. Ptica je nekaj časa krožila nad kurnikom, po katerem so se sprehajale Gazzolove kokoši ter je očividno nameravala ugrabiti piščanca. Gazzola je šel po lovsko puško in ubil ptico s strelom. Roparica je bila iz družine nordijskih sokolov. Merila je z razpetimi krili v širino nad en meter. 100 mornarjev oklopnice »Graf von Spee« se je vrnilo v Nemčijo. Listi v Buenos Airesu poročajo, da se je približno 100 mornarjem s potopljene nemške oklopnice »Graf von Spee« posrečilo pobegniti iz ujetništva v Argentini in Urugvaju ter doseči s pomočijo nemških vojnih ladij domača pristanišča. Bombardirana francoska mesta. V VI-chyju je izšlo uradno poročilo francoske vlade o številu žrtev letalskih napadov med francoskim prebivalstvom v sedanji vojni. Od februarja do 15. aprila letošnjega leta so Angleži z letalskimi napadi po. bili 1646 oseb, 3033 pa so jih ranili. V letu 1942. so našteli med žrtvami letalskih napadov 2585 mrtvih ln 5646 ranjenih. V letu 1941. je Imela Francija zaradi letalskih napadov 527 mrtvih in 1104 ranjene. Največkrat so prileteli sovražni letalci nad francoska mesta: Le Havre, Abbeville. Dunkerque, Brest, Cherbour in Dieppe. Največ mrtvih zaradi letalskih napadov j« bilo v Parizu, namreč ""081 oseb. Na drugem mestu Jt Saint Nazaire z 488 mrliči, na tretjem pa Le Havre ■ 330 mrtvimi Zdravstveno osefcfe Italije V Rimu je izšla zanimiva statistika, ld navaja, da razpolaga Italija s približno 100.000 zdravniki, bolničarji, bolničarkami in lekarnarji. Zdravnikov vseh strok je 41.000, lekarnarjev 15.000, živ nozdravni-kov 4500, babic 16.550, diplom ranih bolničark 3000, zdravniških asistentk in nadzornic podjetij 3000, redovnic, ki opravljajo bolničarsko službo 6340, poleg tega Se 3100 drugih nun, sester strežnic Rdečega križa 3000, posebnih diplomiranih bolničarjev za strežbo v bolnišnicah 300. v-sega osebja skupaj torej 95.790. Ce k temu številu prištejemo še bolniške strokovnjake v uradih za zavarovanje delavcev, ima Italija na polju zdravstva 104.000 aktivnih oseb. Ka] vem, kaj znam! 233. Odkod izvira beseda tehtelmehtel in kaj pomeni? 234. Koliko ljndi bi lahko spravili v kubni kilometer, če bi jih naložili drugega na drugega? 235. Kakšno barvo ima pepel sežganih diamantov ? * 236. Za računarje. 33/3, 44/4, 55/5 itd.: Iz treh enakih številk smo sestavili ulomke, ki nam dado rezultat 11, kajti 33/3 = 11, 44/4 = 11 itd. Na kakšen način bi dobili z istimi števiL kami in še 0 rezultat 20? REŠITVE NALOG 15. T. M.: 229. števil s štirimi številkami je 9000. 230. Z obema rokama in nogama igrajo orgle, klavir, harfo in harmonij. 231. Hlnlujci so pripadniki indijske brah-mEnske vere. 232. Križanka. Vodoravno: 1. telovadba, 7. obzor, 8. R. p. (rčponse payč; 10. Ada, 12. pa% 13. ono, 14. en, 15. dan, 17. As (arzen), 18. pomen, 19. ti, 21 mik. 23. iti, 24. Sar, 25. nada, 26. Java Navpično: 1. terpemtin, 2. lo, 3 oba, 4. vzdramim, 5. dr (doktor), 6 atmosfera, 9. Pan, 11. ena, 15. dom, 16. nek, 20. Ita* 22. pav. ŠPORT Boj za točke — in še kako! Hermes fe premagal Mars, Mladika pa Korotan — Spet ostra igra dveh domačih enajstoric Ljubljana, 17. maja. Prizorišče je spet Hermesov stadion v šiški, gledalcev je spet do 800 — kakor zadnjič. Vreme je prijetno hladno po kratkem dežku, ki je samo pobrisal prah z zelene trate. Ura je 16. Na igrišču sta obe moštvi II. razreda, za svoj prvenstveni obračun — Mladika in Korotan. Stanje je 3:0 za modre Mladikarje, pravkar se je začela druga polovica tekme. Sodniške posle opravlja g. Vesnaver. 5:1 za Mladiko Mladikarji imajo besedo; niso tako povezani kakor smo jih že hvalili v nekaterih letošnjih tekmah, toda vendar je vsa pobuda le pri njih. Korotanci imajo mnogo opravka, da se otepajo njihovih naglih prodorov, največ po zaslugi izredno urnega Trškana, ki je že prej enkrat pogodil v črno. In komaj mine nekih 20 minut, je že spet on tisti, ki se odtrga od ostalih in neubranljivo vnovič potrese mrežo bratrancev z Rakovnika. Toda tudi potem kaže še vse tako, da Korotanci ne bodo ušli samo s tem dovolj zvenečim porazom, kajti napad modrih je kakor privezan na usnje. Zato se nič ne čudimoj ko Trškan — zakaj ne pazijo bolj nanj ti kratkovidneži — ponovno uicle vsem in zapiči nov zgoditek med drogove. 5:0 za Mladiko Ko teče prav 45. minuta, pa so Korotanci tik pred vrati Mladike, še enkrat med redkimi nevarnejšimi prilikami. In prav ta hip se zasmeje Eekerju zrela pozicija, ki je ne zgreši in spravi v mrežo častni gol za svoje. Izid 5:1 in konec. 3:0 za Hermes Potem nastopijo tekmeci iz I. divizije — rdeče-modri Marsovci in belo-modri Her-mežani. Sodniški trio sestavljajo Deržaj kot glavni ter Vesnaver in Safošnik kot stranska. Ura je 17.07 — in zdaj začnejo. Postavili so se v starih sestavah, če izvzamemo Thumo na desnem krilu Hermesa; vsi ostali so isti kakor v zadnjih tekmah proti Dopolavora t. t. odn. Ljubljani. Zdaj pa poglejmo glavne beležke o poteku dogodkov: Hermes začne z velikim poletom in že do 3. min. šteje v dobro dva kota — brez koristi. še enkrat tako dolgo moramo čakati, da pride Mars na nasprotno stran, toda nevarni strel ostane v rokah vratarja. Toda takoj nato spet govori H. in spet šteje kot v dobro — brez nesreče za nasprotnika. In kar naprej so šiškarji na drugi polovici igrišča, tako nevarni, da so skoraj že zaslužili prvi uspeh v številkah, sele četrt ure teče ta igra in že ponovno je prvi gol za H. — skoraj na nitki. Pritisk domačinov je zmerom hujši. V 18. min. — po dveh novih kotih zanje — pridejo spet enkrat do strela in gola. Toda vratar reši prav na črti (ali tudi ne?) in izid je še zmerom remis. Prav na redko se igra prenese in le za kratke odlomke v prid Marsovcev, za tem pa spet gospodarijo Hermežani. V 27. min. obleži Bačnik po silnem naletu v gneči, toda žoga le ne najde prave poti. M. strelja tudi že četrti kot, toda njegove akcije pred vrati so komaj opazne. Ozračje se gosti; sodnik mora svariti in kaznovati. Proste strele pošilja Slamič pred vrata, toda šiškarji stojijo kakor zid. Do polovice ostane brez zgoditka. Tudi po odmoru gre vse močno pod taktirko gospodarjev stadiona. V 6. min. Za- dravec zruši Fajona; prosti strel obtiči ob zidu H. Tempo popusti; oboji preganjajo žogo po sredi travnika, kajti strah pred prvim golom nalaga veliko odgovornost. V 18. min. ima M. karte v rokah; zajic krene na pravo pet, toda dva Hermežana ga položita na tla. Prosti strel (to je b*la enajstmetrovka) ne prinese sprememba. Sodnik mora napenjati oči; igra postaja ostrejša. Zdaj smo v 22. min.; Brodnik prejme žogo precej daleč in pošlje visoko žogo na Mag'str a. Mož ne računa na presenečenja in to je 1 : 0 za H. Potem je še huje; naleti so zmerom češči. Brodnik zapusti igrišče, toda 4 minute pozneje lobi Aljančič prikladno žogo in že je 2 : 0 za H. Zdaj je H. spet kompleten in igra se nadaljuje v precej bojevitem ozračju. Igralci ne izbirajo sredstev in udrihajo po vsem? kar jim prde pod noge. Nekateri prizori so samo še opravičljivi, ker gre za točke. Zdi se, da je v številkah končano, toda 3 minute pred koncem se znajde Zupan z levega krila z žogo pod nogami in res zadene še enkrat. Potem ni več mnogo novega in 3 : 0 za H. TRI BESEDE O MOŠTVIH Zmagovalci Hermežani, ki so včeraj spet slavili vrnitev v stari tir so zapustili najboljši vtis po svoji požrtvovalnosti in volji do zmage. Moštvo, ki je zadnji čas preživljalo majhno krizo, je včeraj zastavilo kakor prerojeno in si je zmago nad svojim »večnim« nasprotnikom pošteno zaslužilo. Doseženi goli seveda niso bili plod kakšne tehnične premoči nad nasprot^kom, temveč samo nagrada za brezprimerno ambicijo, s katero so odigrali to partijo. Sicer pa velja za obe enajstorici, da sta odigrali eno onih značilnih prvenstvenih tekem, v katerih štejejo samo goli, so pa o njej slej ali prej pozabljeni vsi nešteti prizori, ki so hudo razočarali ljubitelje pravega nogometa. Eno je treba priznati Hermesu, da je pridno delal in za svoje delo zaslužil plačilo v prav zvenečem izidu in dveh pomembnih točkah v tabeli. Marsovci so to pot izgubili rdečo nit. Pri vsej dobri volji in kljub velikim naporom, ki se jih niso strašili niti rutinirani borci kakor so Slamič, Doberlet in še drugi n1-so mogli ustaviti silnega navala nasprotnikov in morali nazadnje priznati, da sta včerajšnji točki njihovi. Enajstcrica je klonila prav za prav že v prvih odlomk'h igre in je potem bilo samo še odvisno od okoliščin, kdaj in kako bodo nasprotniki spremenili svoj elan v številke. Slabši del moštva je bila napadalna vrsta, ki si nikakor ni mogla ustvariti čiste situacije za strel, nekaj takih pa je brez potrebe pegnaia v oblake. DVE BESEDI O IGRI Kakor že zadnjo nedeljo je tudi ta domača prvenstvena tekma imela nekaj precej ostrih in nelepih vložkov, ki gredo to pot v breme Marsa. Tudi Marsovci se včeraj, kakor poraženi predzadnjega termina niso mogli sprijazniti s tem, da se jim neizbežno bliža izguba, in tudi oni so v drugi polovici igre precej izdatno posegali po nedovoljenih sredstvih, glede katerih pa tudi Hermežani niso baš začetniki. Tako je prišlo, da smo mestoma spet prisostvovali nogometnemu dvoboju, ki nas ni navdajal z napetim pričakovanjem, kaj in kako bo odslej s točkami in častmi, temveč bolj s pritajenim strahom, ali in koga bedo na- VI.. • f:;'.:. t,.-.- . ■ \ •iti ifel Vdani v Njegovo voljo sporočamo, da je danes po kratkem presledku enega tedna sledila svoji zlati mamici v večnost naša neizmerno ljubljena hčerka, sestra in nečakinja POLONC 3. K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 18. t. m. ob uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo bomo položili k njeni ljubljeni mamici. Ljubljana, dne 16. maja 1943. Globoko žalujoči: Dr. VEBER FRANCE, nniv. profesor; FANIKA, sestra; TOMAŽ, brat in ostalo sorodstvo ... . ..... '»v-i-.^ivftiKr? slednji hip spet odnesli s terena s polomljenimi udi. Res je, da nogomet ni ping-pong in da športna in prvenstvena borba potegne v svoj vrtinec še tako mirnega igralca, toda mimo tega morajo le veljati neke meje, ki jih je treba spoštovati za vsako ceno. In včerajšnja tekma je žal spet dala nekaj gradiva k onemu poglavju, ki smo ga načeli že pred tednom dni, da naj naši nogometni in športni forumi brezobzirno posežejo med te športne vrste in ne glede na desno in levo uvedejo najstrožji red in disciplino. BESEDA O SODNIKU Ni običaj — in tudi načelno smo se že pred leti odločili, da se v poslovanje naših nogometnih sodnikov ne bomo vmešavali javno, ker za to formalno nimamo pogojev — toda to pot bi tudi o sodniku radi zapisali nekaj misli. Sodnik g. Deržaj je bivši dolgoletni nogometaš in gotovo eden najboljših poznavalcev nogometne Igre v praksi, toda včeraj je imel spričo nekaterih kočljivih situacij zelo težak posel. Brez dvoma je velika njegova zasluga, da se je igra sploh končala brez neprjetnejših posledic po vsem tem, kar jo je »krasilo« v zadnjem delu drugega polčasa, toda prav tako pa drži tudi, da je pri nekaterih odločitvah ukrenil le'približno pravilno in skoraj tudi odločilno vplival na potek in iztd vso tekme. Gotovo bi bil vsak drugačni izid prav tako slučajen kakcr je sedanji, toda dva dogodka iz obeh polčasov (v 18. mm. pred odmorom in prav takrat po odmoru) bi bila bržkone zasukala dogodke, čeprav ne spremenila. Ko smo že pri sodnikih, pristavimo tudi zanje javno prošnjo, naj pritegnejo vajeti in držijo nogometaše v pravih mejah, ker — res ni nobenega opravičila za fizična obračunavanja, ki nam vzdržujejo šport in športno misel. Kdor tega ne razume in ne zna, naj ostane rajši doma! * V predtekmi je rezervna sestava Marsa zmagala nad enakimi nasprotniki iz Her-mesovih vrst z 2 : 0. * Tekmovanje za domače nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo (23. t. m.) z naslednjima tekmama: Ljubljana—Dopolavoro t. t. (iz I.) in Vič—žabjak (iz H. divizije). V Italiji so igrali ... tretjo kvalifikacijsko tekmo za obstanek v diviziji A, in sicer Triestina in Bari v Modeni. Triestmci so zmagali Se enkrat v tem dodatnem delu prvenstva, m sicer s 3:2 (2:1). Zaradi tega izida imata zdaj ostala udeleženca teh tekem enako število točk (1) in bosta morala še igrati med seboj, da se določi, kateri izmed njiju bo cdšel v divizijo B. . . . eno izmed kvalifikacijskih tekem zi prestop iz divizije C v divizijo B v Gori-zii, v kateri je Gorizia zmagala nad svojim najnevarnejšim nasprotnikom Parmo z 2:0. Sedaj vodi enajstorica iz mesta ob Iscnzu v svoji skupini brez neposrednega zasledovalca in ji je ppt navzgor bolj ali manj že na stežaj odprta. . . . zaostalo prvenstveno tekmo lz divizije B v Brescii, v kateri je Brescia gladko premagala Spezio s 4:2 in tako potisnila nekoč tako mnogo obetajoče moštvo iz Spezie daleč v sredino tabele. . . . štiri telrmp za italijanski pokal, po katerih bodo odslej ostali v tej pomembni konkurenci le še štirje kandidati, ir. sicer Torino, Roma, Venezia in Genova. V nedeljskih tekmah so bili dosežem naslednji izidi: Torino—Milano 5:0, Roma —Lazio 2:1, Venezia—Udinese. 3:0 in Genova—Bologn? 5:2. s— Madžarski nogometaši zmagan v Švici. Pred 25.000 gledalci je bila v nedeljo v ženevi meddržavna nogometna tekma med Švico in Madžarsko. Gostje so zmagali zasluženo s 3:1. s_ Zbor Lahkoatletskih sodnikov. Naprošam vse gg. sodnike, da se danes v torek, javijo na stadionu ob Vodovodri cesti vsaj do 15.45. — Predsednik. Križem sveta Zbirka redldh dišav. Ameriški kemik Ralt Bienfang Norman iz Oklahome je po dolgih letih sestavil zbirko redkih dišav. Leta 1940. je dosegla zbirka imenovanega učenjaka 286 primerov, dve leti pozneje pa se je pomnožila že na 400 vzorcev. Zdaj sestavlja imenovani kemik zbirko dišav izključno ameriškega izvora. Angleži posnemajo italijanske metode. Italijanski listi poročajo, da se je v Palestini sestala posebna komisija palestinskih kmetijskih tehnikov, ki je obiskala Cirenaiko. Komisija je pretresala uspehe, ki so jih dosegli italijanski kolonisti v Libiji. Italijanske metode, ki so se na afriškem ozemlju dobro obnesle, bodo pri obdelovanju zemljišč uvedli tudi v Palestini. Sloviti ljubljanski vrtovi Ljubljana je že nekdaj slovela kot mesto vrtov Znamenit je bil Cojzov nasad ob Ljubljana uživa sloves vrtnega mestn; stari okraj obdajajo novejše četrti s številnimi vrtovi, tako da se mesto tu in lam vprav utaplja v zelenju in ob svojem robu postopno prehaja v zelenje gozdov, travnikov in njiv. V Ljubljani zaradi tega Človeka ne teži tako vzdušje mesta s svojo sivino, dimom in soparo; ne legajo tako nanj sence mračnih poslopij in tovarniških dimnikov. Letni časi prodirajo tudi v središče mesta, narava se ni odpovedala tudi tu povsem svojim pravicam. Tako nas na pomlad spominjajo vsaj cvetoči kostanji, zelene tratice malih parkov ali okrasno gr-mičje. Od čas do časa zadiži po naših ulicah po svežem zelenju; sladek gozdni zrak zave je od zahoda, cd tivolske strani ali nam pa sape prinašajo pozdrav zelenega Golovca. Toda tu so še številni zasebni vrtovi, tnko da je mesto tudi v tem pogledu, pri blažitvi svojega ozračja, precej samostojno. Skoraj prav tako lepo je v nekaterih naših četrtih kakor na deželi. V Rožni delini je bilo prejšnje tedne še ."elo lepše kakor v vaseh sredi cvetočih jablan. Vse je cvetelo, da so se hiše vprav skrivale v pravih gozdovih cvetočega drevja; vse ozračje je b:lo prepojeno z vonjem cvetja in zelenja, da je bilo mesto povsem pozabljeno. Tudi Ljubljana doživlja svojo pomlad. Tradicija ljubljanskih vrtov Stare slike nam kažejo Ljubljano že v prejšnjih stoletjih kot mesto vrtov. Mestno obmečje je bilo tedaj sicer mnogo manjše in večina najlepših vrtov alj zelene površine je bilo zunaj mestnih mej. Tako so govorili o Pcdturnu, sedanjem Tivoliju kot kraju »pri Ljubljani«. Tudj samostanskih in plemiških vrtov niso vključevali v mesto, ker so bili zunaj mestnega obzidja. Ob neki prilik smo že pisali, da stara Ljubljana, to se pravi mesto ob Gradu, ni imelo nasadov, če izvzamemo grajske gozdove, ki sebili naravni »nasad«. Tedaj je bilo vse v miniaturi in miniaturi je bil tudi park ali »promenada«, lipa na Starem trgu, središče javnega družabnega življenja na prostem, kjer so tudi plesali. Toda če so bih sami meščani stisnjeni na tesen prostor, kjer ni bilo dovolj prostora niti za dovolj široke ulice in zračne hiše, so imeli tem lepše in večje nekateri plemiči tik ob mestnem obzidju. Stara kulturna tla še pred dobrimi sto leti je bilo Gradišče ne le uradno, temveč dejansko predmestje, redko naseljeno. Govorimo o Gradišču v širšem pomenu besede, o kraju na zahodni strani sedanje Vegove ulice tja proti nekdanji Tržaški cesti (zdaj Cesta Viktorja Emanueia HI.). Pravo Gradišče je ozemlje, kjer je stala rimska Emona. V starih časih so naši predniki začeli imenovati z imenom gradišče kraje, kjer so našli razvaline iz »ajdovskih časov«. Zdi se, da so se takšnih krajev tu in tam izogibali ter da so se raje naseljevali v bližini grobelj kakor da bi zidali svoja bivališča na njih. Tako je ostalo tudi Gradišče dolgo nepozidano. Ljubljana je nastala blizu kulturnih tal stare Emone, ne na njih. Nekoliko presneča na prvi pogled, da so bili na tleh nekdanje Emone in v neposredni bližini najlepši vrtovi, odnosno, da je bila tam — in da je še — naj-rodovitnejša zemlja. Najlepša črnica je na ozemlju nemške komende ob Mirju in v Krakcvem. Prav tako je lepa zemlja na vrtovih v Gradišču, ob Erjavčevi cesti, na nunskem vrtu. Vse kaže, da je tu zemija sprstenela po več stoletij dolgem obdelovanju. To so v resnici stara kulturna Ha. Tu so bili v prejšnjih stoletjih najlepši p.e-miški vrtovi, kar se seveda mora poznati vsaj nekoliko v kakovosti zemlje še dandanes Ni tudi zgolj naključje, da so se v Gradišču začeli naseljevati vrtnarji. Pred desetletji je bil ob sedanjem dramskem gledališču velik vrt Herzmanskega. Ob Gre-gorgorčičevi ulici je še zdaj vrtnar Blizu je bil tudi vrt Korzike. Pozabljeni Cojzovi vrtovi Dolgo ni bilo znano, da so bili v Gra dišču znameniti Cojzovi vrtovi. Zgodovinarji so sicer imenovali večkrat Cojzove nasade, a prevladovalo je prepričanje, da je treba Cojzov nasad istovetiti s Cojzovim drevoredom na sedanji Cojzovi cesti, ki jo Ljubljančmj še zdaj imenujejo Cojzov graben. Raziskovalci ljubljanske preteklosti so govrili o Cojzovih vrtovih kot edinem večjem sprehajališču Ljubljančanov. Tod« drevoreda na južni strani Cojzove hiše ne moremo imenovati velikega sprehajališča m ne moremo si misliti, kako bi bilo mogoče tam prirejati večje clovesnosti in veselice, kakršne so v Cojzovih nasadih prirejali'v resnici. Ce vemo da je Cojz lepo ure-cil drevored ob svoji hiši, kjer je bil nekdaj mestni jarek vzdolž obzidja, nam po- stane razumljivo, zakaj so pozneje ta nasad začeli istovetiti z velikimi Cojzovimi vrtovi ki so bili kmalu pozabljeni, ker so bili opuščeni v začetku prejšnjega stoletja. Cojzovi nasadi v Gradišču Novejši zgodovinarji vendar niso mogli vsj verjeti, da so bili veliki Cojzovi vrtovi istovetni s Cojzovim drevoredom. Tako je trnovski župnik Ivan Vrhovnik pisal, da so Cojzovi vrtovi segali od križišča Rimske in Tržaške ceste do nunskega obzidja. V njih je bil velik drevored lip in po tem drevoredu se je imenoval gostilničar Valentin Brence »Alleevvirt«. Vrhovnik je podpiral svojo trditev Dimitzovim člankom v »Vodnikovem spomeniku«; v tistem članku je zgodovinar Dimitz opisoval Vodnika kot arheologa in zgodovinarja in je omenil, da je Vodnik raz skoval tudi zemljišče na Mirju in na sedanjem Napoleonovem trgu, pa tudi v lipovem drevoredu na vhodu Tržaške ceste. Zgodovinar Vrhovec je pa omenjal, ko je opisoval v Ljubljanskem zvonu ljubljanska sprehajališča, tri »promenade« zunaj mesta: Prule, Coizov vrt in Lepi pot v Gradišču. Pripomni je: »... če ni sicer Lepi pot spadal k Cojzovemu vrtu in ni bil del njegov.« Dr. R. Andrejka, ki je pojasnil in dokazal, kje so bili Cojzovi vrtovi (Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo leta 1934), poroča dovolj izčrpno o tem, kaj so pisali o Cojzovih vrtovih drugi zgodovinarji ter omenja, kaj je zapisal Vrhovec. »Cojzov vrt je bil, če se ne motim, tam kjer je danes vrt in hiša št. 20 na ogiu Rimsko in Tržaške ceste.« Andrejka pojasnjuje, da je Vrhovec mislil, da so se Ljubljančani hodili sprehajat ob koncu 18. st. na Cojzov vrt, ki ga je kupil Cojz cd grofa Turjaškega. Pravilno bi bilo: od grofa Lamberga. Dokler je bil vrt last grofa, je bil najbrž ljudstvu nepristopen. Vrhovec je pravilno sklepal, da je moral biti Cojzov vrt vel-k, ker so v njem vozili s kočijami, tam prirejali veselice in sprejemali tudi odl čne goste. Tam se je mudila 1. 1790 tudi princosa Elizabeta, ki je potovala iz Inomosta Skozi Ljubljano'. Določitev kraja Cojzovih vrtov Andrejka je povsem točno dognal, kje so bili veliki Cojzovi vrtovi ki jih je Cojz vzdrževal do 1. 1817. Andrejka je proučil sezname lastnikov zemljiških in stavbnih parcsl, priloženih mapnemu operatu katastralne občine Gradišče, in druge vire. Po teh virih so Ccjzove vrtove setavljali dve manjši stavbni parceli št. 50/1 in 50/2 — pristava in hlevi — in velika zemljiška parcela številka 36. k. o. Gradišče, in sicer v površini 5 oralov in 1413 kvadratnih sežnjev, torej skoraj 6 oralov. Meja te parcele je držala cd tečanje Zergollernove, pozneje Kržišnikove hiše št. 58 Gradišče, od og'a tedanje bivše Bleivveisove in Rimske ceste (pozneje last M. Hrcvatma), ob vzhodni meji nekdanje Tržaške (zdaj Viktorja Emanueia IH.) do nunskega zidu, ob tem zidu proti vzhodu do vrtov parcela št. 30, last Ivana Mateja Castagne, tovarnarja kandi-tov v hiši št. 29 Gradišče (zdaj Nunska ulica 7). Od tam je meja držala proti jugu vzdolž Castagnovih vrtov, prešla kraj, kjer je zdaj Erjavčeva cesta (tedaj ceste še ni bilo) na zahodnem koncu Pollakove /lle ter dosegla onstran sedanje Erjavčeve ceste Cojzcvo pristavo, ki je spadala k vrtu in ki je še ohrhanjena dandanes. — Cojzovi vrtovi so tako zanimivi, da je prav, če njihovim zanimivostim posvetimo še ob drugi priliki nekaj pozornosti. t Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla po dolgi in mučni bolezni v 88. letu starosti naša nadvse ljubljena, nepozabna mama, stara mama teta in tašča, gospa Franja Pretnar Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v torek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, Tržič, Zabreznica, dne 17. maja 1943. žalujoči: IVANA, por. PERIČ, hčerka; IVAN, ANTON, MARTIN, JOSIP, ALOJZ, sinovi — in ostalo sorodstvo A. ALEXANDERi 43 POZABLJENI JIAPEV_ ROMAN 20. POGLAVJE Nihče izmed Manhattanovih sorodnikov :ii bil opustil upanja, da izsledi morilca in si s 'em pridobi pravico do milijonske dediščine. Vsak je ubiral svojo posebno pot, in uradniki so imeli preko glave dela z jalovim rešetanjem nesmiselnih ovadb, ki so se stekale na policijskem ravnateljstvu. Tudi Rolph Wnbbels je imel svojo posebno pot, le s to razliko, da je bila igra razgovora s kapitanom Hearnom bistveno različna od prvotne, kajti vrli mož zdaj ni več mislil na to, da bi pritegnil policijo. Vtis, ki ga je bil odnesel iz pomenka s ka-petanom, je bil kar porazen. Ko je Wubbels sedel z gospo Isacikovo v njenem starinsko opremljenem salonu je le-ta ugibala, čemu naj se bolj čudi: Wubbelsovemu nenadeja-nemu obisku ali njegovi neobičajni ljubeznivosti. Za vsak slučaj je bila proti njemu zelo udržana, čeprav se je nepričakovani gost hlinil, kakor da tega ne opaža. Kadar je le prekratko odgovorila na kako njegovo vprašanje, se je obrnil k Wilburju ki je listal po nekem magazinu in s tem razločno kazal, da se niti od njega ne sme nadejati bolj zadovoljivih odgovorov. Ko je porabil za prazno in pusto slepomišenje dobršne pol ure se je Vvubbels nazadnje odkrito lotil stvari. »Vidite, gospa,« je rekel' z vso opreznostjo, ukvarjaje se s smotko ki ni hotela vleči, »mislim, da se zapletamo v jalovo in zaradi tega nespametno medsebojno tekmovanje.« »Kako mislite to?« je vprašala ona in premerila sobesednika od glave do nog. »Kako?... Stvar se mi zdi kaj preprosta: vsi skupaj vemo dovolj, da lahko spravimo Manhatta-novega morilca pod ključ. Kar vemo vsak zase, pa niti zdaj ne zadostuje v ta namen, niti ni upanja, da bi kdaj zadostovalo. In tako se bomo morali obrisati za Manhattanovo dediščino, ki bo prišla v roke teh prekle... ne zamerite: teh nepotrebnih dobrodelnih zavodov.« »In kaj sledi iz tega uvoda?« je vztrajala gospa, ostro gledaje »dragemu« sorodniku v oči. Wubbels se je napel: »Sledi to, gospa, da se,moramo zvezati med seboj, z združenimi močmi zgrabiti morilca za vrat in si razdeliti dediščino.« »Izvrstna misel!« se je oglasil Wilbur. »Tiho bodi!« ga je zavrnila mati. »Ne dopustim, da bi bilo to tvoje pravo mnenje... Gospod,« je rekla nato in se veličastno obrnila k Wubbelsu, »vaš predlog je nesprejemljiv. Wilbur je zločincu že na sledi. Čez dva, najdalje čez tri dni ga bo prijel... Da, tako je in nič drugače!« je jezno vzkliknila, videč, da se Wubbels porogljivo muza. »Wilbur je bister dečko in ve, kaj hoče. Sicer pa je vaš predlog očiten dokaz, da ste spoznali jalovost svojih prizadevanj in se zaradi tega skušate okoristiti z uspehi tistih, ki so pametnejši od vas.« »Motite se, gospa,« je Wubbels hladno pripomnil. Izvlekel je listnico in vzel iz nje ovoj, ki ga je položil na mizo, vendar tako, da je ostal naslov skrit. »Tu imam novico, ki je odločilne važnosti!« je zaklical in udaril s pestjo po višnjevem ovoju. »To pismo nam daje Manhattanovega morilca v roke!« »Tako?« je dokaj presenečeno zategnila gospa Isacik. A hitro se je opametovala. »Ce je res, kar pravite, »je nadaljevala, »zakaj še čakate in ne vtaknete sami Manhattanove dediščine v žep.... Nu, odgovorite! Menda ne mislite trditi, da bi iz golega velikodušja radi tudi nam naklonili delež dobička?« »Oh, nikakor ne!« je malce negotovo odvrnil Wubbels. Vstal je in jel hoditi po sobi sem ter tja. »Evo ... ahm!... Imam pač vzroke, da tako ravnam! In vi!...« Premolknil je in potegnil na uho. S hodnika je bil začul razburjene korake. V naslednjem trenutku so se vrata silovito odprla in pokazal se je gospod de Wood. »Wubbels!« je za vpil, ne meneč se za navzočnost hišne gospodinje. »Hitro pojdi z menoj!« »Kaj pa je?« je osuplo vprašal Wubbels. »Hitro! Kapetan Hearn hoče že drevi...« Wubbels je planil, kakor bi ga bil pičil jad. »Molči!« je siknil. »Hotel sem reči...« De Wood je v vidni zadregi iskal besed. »Jaz... jaz...« »Pojdiva!« je vzkliknil Wubbels. Vzel je klobuk, ki ga je bil položil na stol in krenil proti izhodu; preden pa je odšel, se je še enkrat obrni! in srdito zaklical: »Svojega ravnanja se boste ke3ali gospa! Zdaj bova delala vse sama! Klanjam se!« Vrata so se bila komaj zaprla za njim, ko je Wil-bur poskočil. »Pismo je pozabil, mama L« je rekel in vzel ovoj z mize. »Takoj pohitim za njim, da mu ga vrnem.« Gospa Isacik se je zapodila vanj kakor furija. »Saj nisi znorel!« je za vreščala. »Sem ga daj.« Iztrgala mu je ovoj, vzela list, ki je bil v njem, in vrnila ovoj sinu. »Na, prazni ovoj mu nesi! Pismo potrebujeva sama.« »A to je nepošteno, dear mother!« se je Wilbur uprl. »Kar stori tvoja mati, ni nikoli nepošteno, čeprav bi se utegnilo tako zdeti. Pisma ne ukradem razumel? Samo prisvojim si ga.« »Da, dear mother, prisvojiš si ga,« je Wilbur ubogljivo odvrnil. Potem je planil na vrat na nos po stopnicah in dohitel Wubbelsa baš v trenutku, ko je hotel ta stopiti v avtomobil. Mladi človek mu je izročil ovoj in zardel do las, kar je utegnilo biti posledica naglega teka ali pa slabe vesti. In res ga je močno gnalo, da bi Wubbelsu povedal, kako je bilo s pismom. prejaje: pavorin Ba**. - Maja sa tocsor^Jmrn,: Suafco Vkeat-Za Narodno tfeton.0 d. d. to. fetamarfe: F™ Jer«. - Z» l»«taai del * odgo*«*: ljubo«* VolStt - V« * ^^