glasnik Blatilo delavcev živilskega kombinate žito ljubljena ŠTEVILKA 2 AVGUST 1984 Dolgoročni načrt Kombinata Žito Kako bomo živeli in delali leta 2000? Dolgoročna analiza Žito 2000 predstavlja oceno osedanjega razvoja in razvojnih možnosti naše J? ovne organizacije. Vsebina te analize pa ne pred-tevlja sprejetih dolgoročnih odločitev, ampak osnovo za oblikovanje osnutka predloga dolgoroč-2f9a plana DO za obdobje 1986/1990 z nekaterimi elementi do leta 2000. Analiza je nastala v obdobju zaostrenih pogojev gospodarjenja, uresničevanja, ooigoročnega programa gospodarske stabilizacije n ob nedorečenih instrumentih ekonomske politi-®’*/. bo laflko nudili celovite in podrobnejše informacije o našem možnem razvoju do leta 2000. Ocena možnosti razvoja Ocena možnosti razvoja naše delovne organizacija do leta 2000, ki so nanizane v analizi so: . • svet In svetovno gospodarstvo se nahaja v krizi 'n stopnji rasti družbenega proizvoda v prihodnjem obdobju bodo tako v razvitih kot v deželah v razvoju •n|ije kot v preteklosti, • če v Sloveniji ne bomo bistveno povečali vlaganje v znanje in pomen znanja pri odločanju bo Slovenija začela na daljši rok zaostajati, • nujno bo tesnejše povezovanje z organizacija-nah drUŽen89a dela v dru9ih republikah in pokraji- • kot posledica splošne gospodarske krize pri-aja do stagnacije v naši DO, saj se od ustanovitve 1^1^, ® dflnss ni nsiisjsld v tsko globoki okonomski Samoupravna organiziranost 58 Predvidene organizacijske spremembe bodo Jhotrnejše v primeru, če bodo to pokazali sinergij-rezultati. Naša dolgoročna usmeritev je vključi-^ jr enega od večjih poslovnih sistemov. V obdobju hariVa ^°°° P* nas da#(a Pn združevanju do-°Pka na samoupravnih osnovah. ^obalni okviri gospodarske rasti Globalni okviri razvoja naše DO so seveda odvisni Dnt?ZU,tatov Poslovanja v preteklosti, ki za zadnjih stal ih n,ao vzpodbudni. Tako je razvidno, daje po •a . I cf AL/ yC7 / OZ. VIkJI r\J, wo p/w leta i cenah Indeks porasta celotnega prihodka aP. 80,8%. pnv tako smo v zadnjem petletnem Z~a°bju oziroma leta 1983 dosegli le 36,9% poslov-I™9* sklada Iz leta 1979 oziroma 54,8% akumulacl-r>n»* ? bolj se veča in zaostruje tudi naša zadolže-š« J’,i° lanl pomenila že 84,7% medtem ko je bila ohra*.1981 32%- Poslabšal se je tudi koeficient tr*h,ia zalog, saj se je vezava povečala v zadnjih ra*L* h od 73 ln 150 dni. Iz analize rasti pa je zan t °’ da na5a delovna organizacija že nekaj let (JrJllt za stopnjo gospodarske rasti v Jugoslaviji, ročn vajoč navedena dejstva so torej naše dolgo-. ne možnosti bistveno zmanjšane, kar pomeni, da 6nZredno Pomembno doseči čim večjo kvaliteto na to vloženih sredstev. V Sloveniji je za to obdobje 3 7%JOna st°PnJa rasti družbenega proizvoda s fg^JIza razpoložljivih faktorjev m0 ,.razPravi o našem dolgoročnem razvoju mora-^ednn°atevati dejstvo, da je proizvodna struktura razr>m Pppiadica možne kombinacije izkoriščanja °zlj'vih faktorjev, ki jih zato kaže spoznati. Nadaljevanje na 2. strani Ob polletju 84 - realizacija po planu Izvoz se povečuje Izvoz zajema tudi v naši OZD vedno več aktivnosti, vse bolj postaja predmet razgovorov na vseh nivojih. Iščejo se nove rešitve v delu. V proizvodnji se izboljšujejo proizvodni postopki in povečuje proizvodnja za izvoz. Rezultat teh vse splošnih prizadevanj so tudi pokazatelji izvoza in uvoza v prvem polletju 1984. Čeprav zelo ambiciozno postavljen izvozni plan v Imperia-lu in Šumiju je dosežen. V Triglav Gorenjki navajajo novo proizvodnjo čokoladnih kockic za izvoz. Pekarstvop in testeninarstvo izboljšujeta proizvodnjo in se pripravljata na izvoz, če bodo vodeni razgovori privedli do naročila. Tehnični obrati so povečali proizvodnjo, da bi lažje krili vse večje potrebe po plastični embalaži. Glede na razpoložljivost se bo Blagovni promet vključil v izvoz žitaric, ki je planiran za drugo polovico leta. Tudi pri uvozu je mogoče govoriti o ugodnih rezultatih, saj je le ta manjši po vrednosti kot pa izvoz. Uvažajo le še neobhodno potrebne surovine. Zmanjšuje se pomemben uvoz rezervnih delov, ker se vse več le teh že izdela doma. Proces je v teku. Zakaj ne bi nekoč izdelali celega stroja? Uvoz opreme je še vedno omejevan. To otežuje načrtovan razvoj in sili v kombinirane rešitve, kot so vlaganje tujega kapitala, za kar tečejo ravnokar priprave. Devizno poslovanje: po novih določilih deviznega zakona s formalne strani sicer prinaša 45,9 odstotno koriščenje de- viz. Toda od tega je potrebno odšteti delež za umetna gnojila in rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo (20%) in za zaščitna sredstva za kmetijstvo (8%), kar pomeni, da za izvoz naših proizvodov prejmejo proizvodne TOZD le 17,9%. Razlika je le pri izvozu čokoladnih izdelkov, kjer se koriti 45,9% glede na majhen izvoz zanemarljiva vrednost. Čeprav presega izvoz višino uvoza v tekočem obravnavanem obdobju, pa vendarle 17,9% ustrezno pokriva le petino najnujnejših uvoznih potreb. To pa ne zagotavlja plansl« proizvodnje oziroma racionalnega izkoriščanja proizvodnih kapacitet. Rešitev je iskati le v povečanem izvozu in neposrednem povezovanju istega j® uvozom. To pa omogočajo kompenzacijski posli in kooperacija. Od 5. 5. 1984 ima ŽITO za svoje TOZD Imperial, šumi, Triglav Gorenjka in Tehnični obrati potrjeno kooperacijsko pogodbo. S to pogodbo se zagotavlja izvoz-uvoz v razmerju 100:80, ki bo TOZD udeleženkam omogočila zadostno oskrbo z uvoznimi surovinami tako za izvozne potrebe kot tudi za domače tržišče. Izjema v tem pogledu bo zaenkrat le TOZD Triglav-Gorenjka, ki tudi na ta način ne bo krili potreb domačega trga z uvozno surovino. Toda izboljševanje je vendarle na vidiku. Primerjava podatkov izvoza 83/84 kaže na količinsko rast izvoza v večjem merilu kot pa v vrednostnem. To pa pomeni, Nadaljevanje na 2. strani Na šmartlnskl so pod streho: Novi silosi za 9 tisoč ton žitaric LJUBLJANA, 18. avgusta - Novi silosi, ki smo jih začeli graditi 25. maja letos (pripravljalna dela), zares pa 12. junija, so praktično »pod streho«, kakor je bilo predvideno z rokom, 10. september, v njih pa bo prostora za 9.000 ton raznih žitaric, In sicer 7 tisoč ton za rezerve In 2 tisoč ton za potrebe kombinata Žito. Pred nami je 16 velikih celic, ki imajo po 750 ton zmogljivosti (kapaciteta), celotna naložba (Investicija) pa bo stala 12,9 S milijarde dinarjev. Ob vsem tem moramo vedeti, da Je bila Infrastruktura pripravljena ali dana, Industrijski tir prav tako In delno strojna oprema. Izvajalec del Je gradbeno podjetje Pionir Iz Rezultati tekmovanja naših pekarn Kdo peče najboljši kruh? V letu 1983 je bilo začeto »Tekmovanje pekarn DO Žito v kakovosti kruha in peciva«. Predlog je bil podan in sprejet že na tehnološkem sestanku dne 26. 5. 1983 6. junija 1983 je bil pripravljen Pravilnik o tekmovanju pekarn v razvoj-inženiringu. Julija 1983 pa je bil na DS DO Žito predstavljen in obrazložen program tekmovanja in pravilnik tekmovanja tudi potrjen. Pravilnik je bil prvič razdeljen delegatom na DS, ker pa ni prišel do vseh TOZD z zahtevo, da med seboj izberejo člane za ocenjevalno komisijo, je bil pravilnik ponovno poslan TOZD 6. septembra 1983. čakajoči na, po TOZD izbrane člane ocenjevalne komisije, do danes je edini odgovor poslal TOZD Triglav Gorenjka 9. 9. 1983) in zaradi drugih objektivnih vzrokov se je dejansko ocenjevanje pekarn začelo šele 3. novembra 1983. Pekarne so tekmovale v kakovosti naslednjih izdelkov: osnovni kruh T 850 0,80 kg 1.00 kg kmečki kruh T 850 1,00 kg, 2.00 kg žemlje (oz. špire) 0,04 kg, 0,06 kg, 0,12 kg kruh z ovs. kosmiči 0,50 kg 0,75 kg, rogljiči 0,04 kg, 0,80 kg, makovka 0,04 kg, 0,08 kg. Kruh in pecivo je ocenjevala komisija, sestavljena iz pred- Načrt TOZD Triglav-Gorenjka: pol proizvodnje za izvoz Nova tovarna čokolade štarta spomladi LESCE, 2. avgusta - »Ideja o obnovi Gorenjke, preselitev na novo lokacijo,se počasi, vendar vztrajno uresničuje. Stavba nove tovarne Je pod streho, prvi veliki stroj je postavljen, zato računamo, da bo proizvodnja v njej stekla v prvem četrtletju prihodnjega leta, če bo le vse po sreči,« pravi Jože Vidic, direktor tozda Triglav Gorenjka. Naložbena vrednost (v zidove) znaša 4,5 S milijarde dinarjev, oprema pa je-oce-njena na 6,5 S milijarde din. In kako daleč so montažna dela? Pred zaključkom je prenova skupne kotlovnice - prehod z nafte na plin - v novi proizvodni dvorani čo- stavnikov razvoj-inženiringa, predstavnika nadzorne službe in predstavnika TOZD oz. pekarne, kjer je bilo ocenjevanje. Nadzor je bil nenapovedan in sicer 2 x v letu 1983. Ker ni- smo imeli uradnega načina ocenjevanja za različne teže kruha, prav tako tudi ne uradnega načina za ocenjevanje kakovosti aditivov. Pri ocenje-Nadaljevanje na 2. strani kolade pa so na vrsti montažna dela okrog predelnih sten. Osnovni veliki stroj za izdelavo čokolade že stoji. Zdaj so na vrsti instalacije, in sicer od električnih in vodovodnih do toplovodnih in tehnoloških. Zaklju-Nadaljevanje na 3. strani Program povečanja osebnih dohodkov do konca letošnjega leta Predlog: višje plače Politika osebnih dohodkov je po eni strani element vodenja poslovnega procesa. ki močno vpliva na produktivnost dela, po drugi strani pa je politika osebnih dohodkov tudi rezultat večje ali manjše uspešnosti poslovanja OZD. Kje smo z osebnimi dohodki v Žitu? Primerjamo OD v gospodarstvu SRS In Žitu! čas povprečni ŽITO neto OD v SRS 82 14.040 13.469 1.-3 1983 15.224 14 680 1.-6.1983 15.876 15.382 83 17.957 17.830 1.-3.1984 22.145 21.294 1.-6.1984 23.263 22.291 Naši OD so torej že dalj časa pod povprečjem gospodarstva Slovenije. Ta razlika je že mnogo večja, ker je v naših OD veliko nočnega dela. Politika OD v OZD mora upoštevati zahtevne zakonske omejitve pri izplačevanju OD za izgubarje in nelikvidne OZD ter omejitve, ki izvirajo iz družbenega dogovora, ki ureja to področje in nenazadnje ekonomske rezultate poslovanja. Vsi ti elementi nam ne gredo v korist in nam ne dovoljujejo sproščenega povečevanja OD. Kljub temu so direktorji TOZD ter vodstvo DO predlagali samoupravnim organom ter političnim organizacijam ŽITA, da sprejmejo program povečevanja OD do konca leta 1984. Ta program naj stimulira prizadevanja naših delavcev za boljše rezultate dela in naj prepreči odhod naših najkvalitetnejših delavcev v druge OZD. Predstavljamo, da bomo po tej poti tudi ujeli pogoje družbenega dogovora in da ne bomo zapadli v hujše ekonomske težave, ki bi od nas zahtevale vračanje OD na nižjo raven. Torej v juliju in avgustu bo indeksno razmerje 1,0 vredno za 7,6% več in od septembra že za okoli 20% več. V decembru pa lahko že pričakujemo ponovno povišanje za okoli 10%. Vsa ta poviševanja ne bodo mogla v celoti nadomestiti cenovnega udara na standard naših delavcev, vendar pa le predstavljajo velik korak naprej v usklajevanju ekonomskega položaja in vrednotenja našega dela. To pa mora motivirati vse nas k vestnemu in učinkovitemu delu. Kako bomo živeli in delali leta 2000? Nadaljevanje s 1. strani Tehnični in tehnološki razvoj Tehnični in tehnološki razvoj je po posameznih dejavnostih prikazan s pregledom obstoječih zmogljivosti in možnimi usmeritvami bodočega rzavoja, ki jih je v razpravi potrebno dopolniti. V tem delu je prikazano sedanje stanje na področju tehnologije, oziroma stanje opreme po posameznih naših dejavnostih oziroma temeljnih organizacijah. V javni razpravi, ki je potekala je bilo potrebno doreči razvojno usmeritev po posameznih temeljnih organizacijah. Na osnovi teh vizij smo v osnutku dolgoročnega plana opredelili naš razvoj do leta 2000. Brez dvoma nam ne more biti vseeno kakšen bo ta razvoj, h kateremu bomo doprinašali oziroma se borili za njegovo uresničitev. Tu gre za cel kup problemov in vprašanj: ali bomo v TOZD Mlini realizirali program luščanja, ekipandi-ranja in ekstrudiranja žit, kdaj bo v Kranju zgrajena nova pekarna, kaj bomo proizvajali v prihajajočih letih itd. Tržišče Eden od pomembnih faktorjev, s katerim bo v bodočnosti še bolj računati, je prav gotovo tržišče. Z njim se srečujemo na nabavnem področju, kjer doživljamo vse probleme nemotene oskrbe z reproma-teriali in z vse večjega zaostrovanja nabavnih pogojev pa tudi monopolnih zapiranj posameznih tržišč v zadnjem času. Naša dolgoročna usmeritev na področju nabave je prav gotovo usmeritev v sovlaganja za zagotovitev še ostalih manjkajočih potrebnih surovin, to je koruza in sladkor, saj smo z vlaganji v preteklih letih že pokrili potrebe po pšenici, olju in deloma tudi sladkorju. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja deloma pa tudi že zaradi vzviševanja cen naših proizvodov prihaja do zastojev tudi pri prodaji. Praktično smo na prodajnem področju odvisni od treh velikih poslovnih sistemov v Sloveniji: to so Mercator, Emona in ABC, ki odkupijo pretežni del proizvodnje vseh naših dejavnosti. Mednarodni ekonomski odnosi Z usmeritvijo v nadaljnjih letih smo na področju vključevanja v mednarodne ekonomske odnose že dosegli pomembne rezultate predvsem pa premike k izvozni naravnanosti. Tako TOZD Imperial izvozi že preko 22% količinskega obsega proizvodnje, naša dolgoročna usmeritev pa je da bi količinsko izvoz predstavljal 30% fizičnega obsega proizvodnje oziroma 40% ustvarjenega družbenega proizvoda. Zato bodo seveda potrebni večji napori, nujno pa bo potrebno izdelati izvozno strategijo celotne delovne organizacije in posameznih proizvodnih programov, ki bi morala sloneti na komplementarnosti našega proizvodnega programa. Fizični obseg proizvodnje Fizični obseg proizvodnje se po posameznih dejavnostih giblje zelo različno vendar je v vseh dejavnostih proizvodnja višja kot v letu 1979, razen v mlinarstvu zaradi poznanih problemov pri preskrbi surovin. Fizični obseg proizvodnje bo v bodočem obdobju prav gotovo pomemben faktor, saj bomo nanj lahko vplivali s svojimi poslovnimi odločitvami. Zaposlenost In kadri Pri usmerjanju našega razvoja moramo izhajati iz obstoječe kadrovske strukture, ki ni zadovoljiva in upoštevati dolgoročne trende gibanja prebivalstva in stopnje rasti zaposlenih, ki se ocenjuje na 1% letno. Ta stopnja rasti je seveda po posameznih občinah različna in ji bo nujno potrebno slediti. V letu 2000 bomo zaposlovali okoli 250 delavcev z visoko in višjo šolo, kar bo zahtevalo usmerjanje v pridobivanje novih štipendistov, pripravnikov in delavcev s primerno kvalifikacijsko izobrazbo. Iz obstoječe strukture zaposlenih pa izhajajo tudi socialni problemi oziroma socialna politika povezana z vso problematiko reševanja. Projekcija sredstev za Investicije Iz analitičnih podatkov v analizi in težav, ki v gospodarstvu na sploh izhaja, da v bodoče ne moremo več računati s takšnim naraščanjem investicij kot v preteklosti. Vzroka za to sta pomanjkanje investicijskih sredstev v bančnem sistemu, s čimer se znižuje delež bančnih kreditov v strukturi investicije in na drugCstrani padanje akumulacije v lastni delovni organizaciji. Brez dvoma bomo večje investicijske projekte v tem dolgoročnem obdobju realizirali le ob sporazumnem skupnem združevanju sredstev vseh naših temeljnih organizacij. Za uresničitev našega dolgoročnega razvoja do leta 2000 oziroma naših ciljev moramo: 9 za zagotovitev spoštovanja ekonomskih in tržnih kriterijev omogočiti nemoteno kroženje blaga, storitev, znanja in družbenih sredstev. O postopno bo potrebno odpraviti glavna nesorazmerja med cenami in se zavzemati za prosto oblikovanje cen. 9 strmeli bomo za dolgoročnejšim dohodkovnim povezovanjem z organizacijami združenega dela in dogovarjanjem proizvodnje in menjave. Ali bomo te načrte uresničili ali ne, bo pokazala že razprava o dolgoročnih planskih aktih. Franc Rutar Izvoz se povečuje Nadaljevanje s 1. strani da se je v letošnjem letu cena v valuti v primerjavi z lanskim letom znižala in to najbolj pri žvečilni gumi zaradi spremenjenega asortimana. Del razlike v znižanju cen pa odpade na račun pogodbenih stroškov za pospeševanje prodaje na tujem tržišču, ki je vedno bolj propagandno intenzivno. Uvoz v višini 31% planiranih potreb je realiziran različno po TOZD in režimih uvoza. Dve tretjini je bilo generalnega uvoza, približno tretjina pa maloobmejnega in po kompenzaciji. Kljub slabi oskrbi z uvoznimi surovinami pa v proizvodnji ni bio večjih zastojev, zaradi sprotnega prilagajanja proizvodnih programov razpoložljivim surovinam. Podatki o izvozu in uvozu količinsko in vrednostno, ki jih v nadaljevanju navajamo, prikazujejo stanje po čari nekih dokumentih v času od I - VI/84 in se vedno ne ujemajo z dejansko oskrbo proizvodnje. BLAŽ VEBER III. letne športne igre Žita v Bistri Rekreacijski aktiv je za 21. in 22. september razpisal v Bistri lil. letne športne igre DO ŽK Žito. Tekmovali bomo v kegljanju, balinanju, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, vlečeno vrvi, šahu in krosu. POLLETNO POROČILO 0 REALIZACIJI IZVOZA ZA 1. POLLETJE 1984 ZA DO ŽITO v ooo dln/SIW 124,80 1. KONVERTIB L A PLAN REAL 1 Z A C 1 J A k9 din % kg % din % IMPERIAL (žvečilni gumi) 800.000 81.829 402.986 51 37.076 46 ŠUMI (bonboni) 900.000 72.544 452.321 51 37.999 53 TR IG LAV-GORE N JKA (riž. čok.) 130.000 5.472 32.114 25 2.038 38 TEHNIČNI OBRATKplost.emb.) 9.267 kom 148.536 1 .412 16 PEKARSTVO (testenine) 3.700 159 DO ŽITO • 1.030.000 169.112 891.201 148.256 78.684 47 II. K L 1 R 1 N G IMPERIAL (žveč.gumo) 100.000 40.436 3.427 4 1 .646 5 ŠUMI (bonboni) 100.000 14.976 8.2o8 9 1.968 14 PEKARSTVO IN TESTEN.(test.) 500.000 53.o4o 50.022 11 4.659 9 MLINI (Pizzo) 180 124 DO ŽITO 700.000 108.452 61.837 8.398 e PREGLED REALIZACIJE UVOZA ZA 1. POLLETJE 1984 DO ŽITO v din /SIV 124,8-g * TOZD PLAN UVOZA REALIZIRANO: % generalni uvoz MO P Kompenzacija ŠUMI 30.528.650 15.682.033 52 6.533.178 4.181.100 4.967.755 IMPERIAL 49.569.577 23.375.397 48 18.037.520 5.337.877 TRIG LAV-GORE NJKA 92.481.235 19.513.795 22 19.513.795 MLINI 12.633.V46 312.193 3 312.193 PEKARSTVO 13.140.750 1.894.202 15 1.061.060 833.142 TEHNIČNI OBRATI 1.158.525 995.787 86 995.787 199.512.783 61 .773.407 31 46.453.533 10.352.119 4.967.755 KLIRING IMPERIAL 10.103.808 op,.™ PREGLED REALIZACIJE IZVOZA OD 1. - VI. '»83 |N 1. - VI. 1984 V USA fi TOZD 19 8 3 19 8 4 kg > kg - t Indeks kg Indeks 2 IMPERIAL 274.000 251.394 402.986 297.o86 158 119 ŠUMI 309.000 268.636 452.321 304.485 147 114 TRIG LAV-GORE NJKA 4.200 3.9o7 32.114 16.334 76 419 PEKARSTVO 3.7oo 1.276 TEHNIČNI OBRATI 23.192 11.311 49 DO ŽITO 547.129 630.492 116 Sestavila: Vovk Alenka Kdo peče najboljši kruh in pecivo? potrebnega programa. Z dogovorom bi se morda uredil3 tudi ta težava. Posebno p°' . glavje pa je ocenjevanje ko-smičevih kruhov, ker pri teh1 marsikatera pekarna doseg3 volumen, ki je, čeprav velik' neustrezen in negativen za *® specialni kruh (vzrok dodaj®* Nadaljevanje s 1. strani vanju smo za kruh upoštevali sledeče parametre: • volumen merjenja z metrom, S oblika kruha, • barva skorje, •. vonj skorje, • barva in vonj sredice, poroznost sredice, • elastičnost morjenja s pritiskom, • topljivost, • svežina po 5 dneh. 15. 12. 1983: Samova, Center, Šmartinska 16. 12. 1983: Vrhnika, Kočevje 22. 12. 1983: Vrhnika; Kočevje 23. 12. 1983: Samova, Center, Šmartinska Rezultati ocen so bili razdeljeni v oceno kakovosti kruhov (A), kmečkih kruhov (B), posebej žemelj (C), v skupno oceno pecivo (D) ter v končno oceno kakovosti kruha in peciva posameznih pekarn. Doseženi vrtni red skupne ocene kakovosti vseh naštetih izdelkov je bil naslednji: nje večjih količin pšeničn3 Že od nekdaj je prisot* Pecivo smo ocenjevali s sledečimi parametri: • volumen merjen s prosom za 10 kom. skupaj • zunanji izgled ^ - barva, gladkost, blesk skorje, ® pri žemljah odpiranje, • barva sredice, • okus in vonj, e poroznost, • topljivost, hrustavost skorje. Podatki o vsakem posameznem ocenjevanju so se hranili v službi kontrole kvalitete, kjer se je bilo tudi ocenjevanje svežosti kruha po petih dneh in analiza vlage. Kronološki pre- Vrstni red Pekarna A B C D 1. 88,55 Trebnje Brežice 1 1 2. 80,45 4 1 2 3 3. 78,69 Vrhnika 9 2 2 2 4. 78,05 Lesce 3 4 6 5. 74,72 Krško 9 9 4 6. 72,15 Šmartinska 2 9 9 7. 71,43 Črnomelj 11 7 7 8. 71,02 Samova 6 5 8 9. 68,71 Tržič 3 10. 67,05 Kamnik 8 11. 64,20 Center 5 11 12. 64,11 T rbovlje 6 .4 8 10 13. 62,72 Novo mesto 12 5 5 5 14. 55,96 Kranj 12 6 11 12 15. 53,40 Litija 14 moke).______________,r na tudi velika razlika med želj0 potrošnika in strokovno ocen° pekovskih izdelkov po obst°" ječih pravilnikih. Ta neskl®* dnost vse pogosteje vodi d° tega, da so posamezne pekah ne pri potrošnikih znane P° dobri kakovosti, medtem ko s® izdelki istih pekarn, na žal°s_ strokovno morajo oceniti P°' ■ polnoma drugače. Tako prih3' jamo do iskrivljenih rezultat0 zlasti pri oceni poroznost'' barve in oblike izdelkov, ki s° po oceni strokovnih tabel sk°" raj diametralno nasprotni oc®' ni in želji potrošnika. Ta p°J8, ni trenuten in ga rešujemo br® zuspešno že več let. . Iz teh in podobnih ugot°vl lev bi bil predlog za prihod0^ ocenjevanja, da se sočasno oceno proizvoda vzame tu° osnovno surovino - moko n® laboratorijski pregled. Nadami8 , bi bil predlog, da se v prihtA nifi or.AniuiA sam n nn nSflO^. _ } nje ocenjuje samo en osnov kruh, en kmečki kruh in dv°t n°r peciv (navadno in maščobo^ Kot predlog za oceno bi bi. I i ra°d' gled opravljenih obhodov pekarn DO Žito je razviden iz spodnje preglednice: 3. 11 1983: Črnomelj,Novo mesto, Trebnje 4. 11.1983: Brežice, Krško, Trbovlje, Litija 11. 11. 1983: Kamnik, Kranj, Tržič, Lesce 23. 11. 1983: Črnomelj, Novo mesto, Trebnje 24. 11. 1983: Brežice, Krško, Trbovlje, Litija 9. 12. 1983: Kamnik, Kranj, Tržič, Lesce V tem zaporedju prikazani odstotki upoštevajo tudi oceno svežosti kruha po 5 dneh in analizo vlage. Kakor že omenjeno, so vsa merila za ocenjevanje razdelana po postavkah v materialu, ki so ga pekovski tehnologi dobili pod naslovom »Poročilo o poskusih z dodatki za kruh in pecivo« iz leta 1978, ki ga imajo tudi vsi tozdi. Iz zgornje zbirne tabele je razvidno, da pekarna Kočevje ni ocenjena, ker je imela v času obeh nenapovedanih nadzorov enkrat pokvarjeno peč, drugič pa je bil pokvarjen delilni stroj. Iz ocenjevanja je razvidno, da prihaja do delno izmaličenih 'rezultatov, ki niso krivda niti delovne discipline, niti urejenosti pekarne, niti znanja proizvajalcev, temveč so posledica neenakih štartnih kvalitet osnovnih surovin - mok. Kljub dogovorom na tehnoloških sestankih pekovskih strokovnjakov še vedno nimamo za iste proizvode enakih receptur. Druga velika težava, ki je bila prisotna je ta, da v želji, da so tovrstna ocenjevanja predhodno nenapovedana ob priliki obiskov ne naletimo na proizvodnjo vsega za oceno zanimiva tudi primerjava >-■ « majev po posameznih vrst® izdelkov in ne nazadnje bi j, , rali premisliti o oceni unifoffn ranosti pekovskih izdelkov. ^ pomeni narediti primerj®^ med odstopanjem najbolj^®’, in najslabšega primerka i® j(1 vrstnega izdelka. Vse te |£r ostale predloge na tehn° j škem sestanku naj bi obd® strokovnjaki Žita. Za konec iskrene čes nS' zmagovalcu, vsem ostalin1 rjj. karnam pa želimo, da se v daljevanju tekmovanja Iz**; it jo z boljšo kakovostjo kruh® si s tem omogočijo zmag°v no lovoriko. Arzenlj1(11,1 ■e1 Nova tovarna čokolade starta spomladi Nadaljevanje s 1. strani čene so tudi vse pogodbe o dobavi nove opreme, razen z IMF (Industrijsko montažno podjetje Ljubljana). Delovni roki so precej dolgi, zato bo proizvodnja v novi tovarni stekla v najboljšem primeru v prvem tromesečju prihodnjega leta, kakor Pravi Jože Vidic. Financiranje nove čokolade, kakor pravijo v Trigla-vu-Gorenjki novi moderni tovarni, je naslednje: lastna sredstva tozda, združevanje denarja na ravni Kombinata Žito in bančna posojila. S preselitvijo čokolade v nove proizvodne prostore in kompletiranjem strojne opreme bo možna letna izdelava 4.000 ton čokolade, od tega okoli 1500 ton različnih »sladkih« tablic in podobnih izdelkov. Osnovni načrt tozda Tri-glav-Gorenjka predvideva letni izvoz polovice svoje čokoladne proizvodnje ali 2 tisoč ton. In mimogrede: če bi vseh 4 tisoč ton čokola- dnih izdelkov prodali na domačem trgu, še zdaleč ne bi pokrili vseh potreb. Triglav-Gorenjka z izvozom zasluži devize za uvoz. Letos bo tozd izvozil 150. ton svojih izdelkov, v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986-90 pa naj bi po načrtu izvoz dosegel dva tisoč ton letno. Kar zadeva modernizacijo in povečano proizvodnjo čokolade, je bil načrt za ta podvig narejen že pred dolgimi sedmimi leti, vendar se je med tem časom spre- Mlmogrede: Triglav Gorenjka letno porabi za svoje izdelke 5.000,000 (pet milijonov) kurjih jajc. Lupine odromajo na odpad, namesto na prvo kurjo , farmo... , minjal in ne nazadnje -krčil ter končno obstal pri najskromnejših zahtevah. Kar zadeva opremo, je posredi sovlaganje nemškega partnerja (kooperacijska pogodba), ki zadeva tako Imperial v Krškem in Šumi v Ljubljani kot Triglav Gorenjko. Pekarna v Lescah je povsem obnovljena, ni pa za zdaj še rešena proizvodnja čokolade in mehkega peciva, ki ju bodo po novem letu, kakor je v načrtu, preselili v nove prostore tik ob starih. x Delo delavskega sveta DO ŽK Žito Delegati z izoblikovanimi stališči g Prav je, da nekaj besed spre-v°rimo o najvišjem samoupravnem organu na nivoju ŽK Dq0, je o Delavskem svetu n, ' Ker čas neusmiljeno teče men' 'n s tem Pohaja tudi do nih* *aVe drgetov v posamez-kr,_®a?l0uPravnih organih ter svetil!.3*' se i® novi delavski 19Rz n it0 konstituiral 18. 5. za n Ponovno i® bil izvoljen Gr«Iedsednika DS DO Breznik del<5,°V iz TOZD Mlini, ostali regati posameznih TOZD in DSSS Pe so naslednji: šotna, tako da je DS lahko v celoti razpravljal o vsej problematiki dnevnih redov ter sprejemal tudi ustrezne sklepe. Celotni pregled dosedanjega dela DS DO je težko strniti v tem prikazu, zato bi se opredelil izpostaviti pomembnejše sklepe glede na problematiko, o kateri smo razpravljali na sejah DS. Pomembnejše razprave so bile naslednje: • Volitve predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta DO ŽK Žito, Do yolltvah- ki so bile dne 19. 4. 1984 so bili v delavski svet zv°ljenl naslednji delavci: Breznlk TOZD Mlini Ljubljana M«,. Gre9°rka TOZD Mlini Ljubljana Joi ! n„Kri,č T°ZD Mlini Ljubljana Ma li« 2aVbar T0ZD Maloprodaja Jani Norman TOZD Maloprodaja Ja«! kotnik TOZD Tehnični obrati u,H®* Tome TOZD Tehnični obrati Jan! 8l®Inik TOZD Triglav Gorenjka F,«« ,.rian TOZD Triglav Gorenjka Marn K,ua,oll TOZD Triglav Gorenjka IvanL Košir TOZD Triglav Gorenjka n-*® Oberauner TOZD Blagovni promet Alm,0^ dlc TOZD Blagovni promet Alku DX°lmoč TOZD Pekarna Krško Iv«! i! K®« TOZD Pekarna Krško Jan.B?Znlk TOZD Šumi urbas TOZD Šumi Ko "k° Mlh®"č TOZD Šumi Stank, Mal°vrh TOZD Pekarna Kranj LIuh® Oobrovšek TOZD Pekarna Vrhnika ančlč TOZD Pekarna Vrhnika ovnlk TOZD Imperial Krško nič TOZD Imperial Krško i TOZD Imperial Krško DrVo ° S,lh TOZD Pekarna Dolenjska Tonai 8r°an TOZD Pekarna Dolenjska Zenon »«mov** * vk TOZD Pekarstvo In testenlnarstvo Jote u ®rn TOZD Pekarstvo In testenlnarstvo Mari« nZnarlč TOZD Pekarstvo In testenlnarstvo lol>« n ®buza TOZD Pekarstvo In testenlnarstvo »5*"š®k DSSS ahc Zupančič DSSS Ce or?^!!' dneJ8. 5.1984 so delegati na predlog IO Konferen-PradVn °° ŽIT0 ln koordinacije OOZK DO ŽITO Izvolili za pa jaadalka Gr®g°rja Breznika, za namestnika predsednika *e nekainAtituirania i® preteklo fad9jil,3!3' tak0 da smo do avskeQa ' že 5 r®dnih sej De-s®ie sosveta DO ŽK Žito Vse 6ne, tako~lle sklepčne, razen h' biiak°d® sklepčnost DS DO m na skora!ematična' sai i® bi- • Obravnava analiz poslovanja DO ŽK Žito za obdobje I-III/84, • Informacija o ukrepih in aktivnostih TOZD in DSSS v DO ŽK Žito, • Razpis referenduma za sprejem SS o združitvi TOZD v DO in Statuta DO in imenova- nju volilne komisije za izvedbo referenduma, • Obravnava in sprejem sklepa o pripravi plana DO ŽK Žito, • Uskladitev pripomb na predlog SS o združitvi TOZD v DO ŽK Žito in sprejem besedila dokončnega predloga, • Obravnava in uskladitev pripomb na predlog Statuta DO Žito in sprejem besedila in dokončnega predloga, • Informacija o trenutnem položaju v DO ŽK Žito, • Obravnava analize poslovanja DO ŽK Žito za obdobje januar-junij 1984, • Imenovanje odbora za obveščanje glasila DO ŽK Žito »Glasnik«, • Imenovanje glavnega in odgovornega urednika glasila DO Žito »Glasnik«. Predsednik DS DO Gregor Breznik Še in še bi lahko govorili o vrsti dokumentov in ostali problematiki, o kateri smo razpravljali na sejah DS DO, o sklepih in stališčih in o realizaciji le-teh. Vabila in gradiva za seje DS delegati dobivajo pravočasno, tako da je dana možnost za predhodne razprave po TOZD-ih in DSSS, na osnovi katerih delegati prihajajo na seje DS DO z že izoblikovanimi stališči in zato do sedaj še ni prišlo do nesoglasij pri sprejemanju posameznih sklepov. Moram pa poudariti, da delo delavskemu svetu DO veliko olajša ustrezno sodelovanje vodstva DO in sodelovanje DPO. Dovolite mi, da za osvežitev spomina, kakor radi rečemo, povem naslednjo misel: delegati DS DO se moramo tudi v prihodnje zavedati, da smo bili izvoljeni v TOZD-ih in DSSS, da zastopamo interese svojih okolij ter da smo istočasno sposobni te interese uspešno usklajevati z interesi delavcev drugih TOZD in DSSS v skupnem interesu DO. Da bomo za to sposobni, bo potrebno vse delavce temu primerno informirati ter doseči, da se bo vsak posameznik neposredno vključeval v samoupravno delo ter prispeval k oblikovanju ustreznih sklepov in stališč, ki bodo vodili k uspešnemu razvoju in boljšemu poslovanju DO. Tudi v bodoče bo potrebno še več pozornosti posvetiti temu, da bodo vsi delegati DS DO znali pravilno prenašati informacije v svoja delovna okolja. V tem kratkem prikazu dela DS DO ni posebej izpostavljena težka ekonomska situacija v kombinatu in težave posameznih TOZD, ampak način, kako odpraviti čim več slabosti - težav, ki nas nenehno spremljajo. Vsem delegatom delavskega sveta DO, ki se redno udeležujejo sej, bi se rad zahvalil za udeležbo ter za prispevke, s katerimi so pripomogli, da smo bili aktivni na sejah pri sprejemanju in realizaciji sklepov delavskega sveta DO. Vsem tistim delegatom, ki se še ne zavedajo v celoti odgovornosti do delavcev, ki so jih izvolili v najvišji organ, pa priporočam, da so v bodoče prisotni na sejah, ker bo v nasprotnem primeru potrebno obvestiti DPO posameznih tozd in zaprositi za zamenjavo - odpoklic. Zavedati se moramo vedno in povsod, da smo ena družina in da še vedno velja in to vedno bolj, da je v slogi moč. Zato želim, da s svojim uspešnim delom upravičimo zaupanje do delavcev, ki so nas izvolili v tem mandatnem obdobju. GREGOR BREZNIK mini i/dsji Uvilskl kombinat ŽITO LiuVisna M000 ljubi lana. Smammka iS4 lem • 3 Ve. 23/ 8.1. V/ Poslovanje v prvem polletju 84 Zaradi pereče problematike mlinsko-pekarske dejavnosti in težav pri gospodarjenju na sploh tokrat namenjamo celotno številko našega internega glasila (mini glasnik) rezultatom poslovanja delovne organizacije Žito in temeljnih organizacij v njeni sestavi v prvem polletju letošnjega leta. Že na osnovi periodičnih obračunov za prvo tromesečje letošnjega leta smo delavci temeljnih organizacij Žita bili seznanjeni s problematiko našega poslovanja in že takrat smo predvidevali, da bodo rezultati poslovanja tudi ob polletju negativni, saj ni prišlo do nikakršnih sistemskih sprememb. Poslovanje so v prvem polletju letošnjega leta zaključili z izgubo naslednje TOZD: TOZD Mlini TOZD Pekarstvo in testeninar. TOZD Pekarna Kranj TOZD Pekarna Krško TOZD Pekarna Vrhnika 30,636.989,00 din 1.198.248.00 din 6.656.616.00 din 1.645.495.00 din 2.977.227.00 din Splošna ugotovitev, ki izhaja iz rezultatov našega polletnega poslovanja, da se položaj oziroma problematika mlinsko-pekarske dejavnosti še naprej poglablja, saj je poslovna izguba v prvem polletju v primerjavi s prvim tromesečjem višja in znaša 43,114.576,00 din, kar pomeni tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečanje poslovne izgube z indeksom 391,8. Z motnjami so poslovale naslednje naše temeljne organiza- cije: TOZD Šumi TOZD Triglav Gorenjka TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska Novo mesto TOZD Tehnični obrati. Temeljne organizacije, ki niso poslovale z izgubo oziroma z motnjami so: TOZD Imperial Krško TOZD Maloprodaja TOZD Blagovni promet Te temeljne organizacije so skupno ustvarile 28,896.854,00 din poslovnega sklada oziroma 13,892.886,00 din akumulacije. Večino našega celotnega prihodka - 54% smo ustvarili s prodajo na domačem trgu povečuje pa se tudi delež prihodkov ustvarjenih na tujem trgu, ki znaša v prvem polletju 2%. Ob tako skromnih rezultatih pa imamo 4,7, milijarde starih din neplačane realizacije kar brez dvoma še predstavlja določeno rezervo, v kolikor nam bo uspelo te dolgove naših kupcev izterjati. Celotni prihodek, ki smo ga dosegli v DO v prvem polletju v znesku 4.254,517.857,00, predstavlja 41,5%, večji promet kot ob polletju lani, pa vendar samo 42,4% planiranega celotnega prihodka. Porabljena sredstva, ki predstavljajo v prvem polletju 76% od ustvarjenega celotnega prihodka, tokrat prvič po dolgem času niso naraščala hitreje kot celotni prihodek. Kljub težki gospodarski situaciji pa je doseženi družbeni proizvod v prvem polletju po dolgem času narastel hitreje kot porabljena sredstva, kar daje slutiti, da smo uspeli zaustaviti negativne tendence v našem poslovanju. Ker je tudi porast zakonske oziroma obvezne amortizacije po lanski revalorizaciji normalnejši (indeks 127,7), je tudi dohodek, ki smo ga ustvarili v prvem polletju v znesku 887,077.471,00, porastel v primerjavi s primerjalnim obdobjem lani hitreje, kot celotni prihodek in porabljena sredstva. Izjemen porast pa beležimo pri obrestih, za katere smo v prvem polletju odšteli 20,8 milijarde starih din, kar pomeni 273-krat več kot lani in skoraj 60% celotno planiranih obresti. Zaradi težkih pogojev gospodarjenja oziroma poslovanja z izgubo v večini ostalih TOZD pa poslovanje z motnjami, večina TOZD ni obračunala pospešene amortizacije kar seveda zmanjšuje ustvarjeno akumulacijo. Doseženi čisti dohodek, ki predstavlja 10,7% celotnega prihodka v znesku 453,616.977,00 din pa je rezultat našega gospodarjenja s katerim razpolagamo ob delitvi. Pretežni del čistega dohodka smo namenili za osebne dohodke in sicer 43,7 milijarde starih din, kar pomeni povečanje mase sredstev za osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom za 44,8%. Povprečni osebni dohodek v DO je v prvem polletju znašal 22.219 din. Poleg zagotavljanja potrebnih surovin za nemoteno proizvodnjo in normalni fizični obseg proizvodnje ter prizadevanj za stalno povečanje izvoza naših proizvodov predvsem na zahodna konvertibilna tržišča pa je brez dvoma naš največji problem zastoj pri prodaji konditorskih proizvodov, ki posredno vplivajo na motnje pri proizvodnji. Brez dvoma bomo zato do konca leta morali s sodobnejšimi načini pospeševanja prodaje in našo večjo aktivnostjo raven prodaje dvigniti in ga prilagoditi proizvodnji, ki je le tako smiselna. Cene kruha Na kolegiju delovne organizacije Žito Ljubljana je bilo obravnavano uresničevanje politike cen kruha, analiza gospodarjenja DO v prvem polletju, izdelava sanacijskih programov za TOZD v izgubi, analiza uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev in ocena za obdobje 1986/1990. Kolegij je bil 15. avgusta. Kupon za krmila TOZD Blagovni promet in TOZD Maloprodaja sta organizirala za delavce DO ŽK Žito možnost nakupa ene vreče pšeničnih krmil mesečno na osnovi kupona, ki ga prejme sleherni zaposleni delavec na dan izplačila osebnih dohodkov. Riževe kocke za ZRN Za poiskusno prodajo na tržišču Zvezne republike Nemčije je bilo proizvedenih cca. 600 kg Bally riževih kock, to je pufiran riž prelit s čokolado v kockah. Kocke so pakirane po 200 g v celofaniranih podložkah ali po 200 g v PVC vrečkah. Temu sledi 15.000 kg začetne proizvodnje. Proizvod Bally riževe kocke je skupen proizvod TOZD Triglav Gorenjka in TOZD Šumi. mini Delavski svet je razpravljal in sklepal Delavski svet DO ŽK ŽITO je na 5. seji, dne 15. 8. 1984 obravnaval: # Analizo poslovanja v DP ŽK ŽITO za obdobje l-VI/84 in sprejel naslednje sklepe: - Vse TOZD, ki so poslovanje v prvem polletju zaključile s poslovno izgubo, morajo sprejeti sanacijske programe oz. programe ukrepov za odpravo izgube. - Samoupravni organi TOZD in družbeno politične organizacije so odgovorni za dosledno uresničevanje in izvajanje sprejetih programov ukrepov za uresničevanje planskih ciljev v letu 1984, ki smo jih v vseh TOZD sprejeli. - Konditorske TOZD morajo povečati aktivnosti za pospeševanje prodaje in v ta namen zagotoviti tudi več sredstev. - TOZD Blagovni promet mora povečati aktivnosti pri prodaji naših proizvodov in zagotovoti neposredne obiske v maloprodaji to je na potrošnih mestih. V ta namen mora zagotoviti dodatna finančna sredstva. Šumi: nova bonboniera Za TOZD Šumi je V zaključni fazi pripravljena bonboniera »Hondino žele« in »Hondino Mint«. Podpis Sporazuma in Statuta Dne 15. avgusta je bila peta seja delavskega sveta DO ŽK Žito Ljubljana. Jmenovali smo glavnega in odgovornega urednika ter odbor za obveščanje za interno glasilo Glasnik. Do 15. avgusta morajo vsi delavski sveti TOZD v izgubi prejeti sanacijske programe in jih posredovati SO in SDK, kjer je sedež TOZD. Vsi delegati delavskega sveta TOZD In delovne skupnosti skupnih služb so svečano podpisali oba temeljna akta delovne organizacije Žito, to je: Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO ŽK Žito in Statut DO ŽK Žito, ki smo ju sprejeli na zadnjem referendumu. Analiza poslovanja Žita Seja konference osnovne organizacije DO ŽK Žito, ki je obravnavala analizo poslovanja DO ŽK Žito za prvo polletje in Analizo dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito za obdobje 1986/1990, je bila 28. avgusta. Žito 2000 Tretja seja komisije za pripravo in izdelavo osnutkov planov DO ŽK Žito, kjer smo uskladili pripombe in dopolnili analizo dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito do leta 2000 in analizo uresničevanja srednjeročnega plana in oceno razvojnih možnosti DO Žito za obdobje 1986/1990, je bila 28. avgusta. Septembra komisije DS V začetku septembra, po končanih dopustih, bodo konstituirane vse komisije pri delavskemu svetu DO ŽK Žito. Naše novosti na Zagrebškem velesejmu Na Zagrebškem velesejmu bomo prvič demonstrirali oziroma degustirali naslednje nove proizvode: »Zlatica«, to je pakirana zvita testenina z dodatkom koruzne moke, preko 24 različnih vrst proizvoda »Torni dekor«. »Corn Flakes«, to je kakao kremni izdelek s koruznimi kosmiči, ki bo tudi v kratkem predstavljen na tržišču. Novo: praženi ovseni kosmiči Vsled velikega povpraševanja je v službi za razvoj in raziskave v pripravi proizvod miisli, t. j. praženi ovseni kosmiči z dodatkom rozin, drobljenih lešnikov, mandeljev in dodatkom kakava in bana granulata. Sladke vrtnice v ZRN Do 20. avgusta je TOZD Pekarna Vrhnika odposlala nemški firmi Girbach, s katero sodeluje, 600 komadov raznovrstnih vrtnic iz marcipana. Odkupili 7,7 milijonov ton pšenice Do vključno 14. avgusta je DO ŽK Žito odkupil od zadružnega in družbenega sektorja SRS 7.741.808 kg pšenice. Ker je žetev potekala v slabem vremenu, je imela pšenica previsoko vlago -povprečno 17 in tudi do 24. Pšenica je imela tudi visoko stopnjo primesi. Vse službe, ki so sodelovale pri odkupu, so do sedaj sodelovale zadovoljivo. Nagradni Ž-rebus Tridnevni izobraževalni seminar Kako narediti več? V sklopu Idej In rešitev, ki naj bi nam pomagale do večje uspešnosti, je tudi ta, da vsako »dobro organizirano delo« opravimo lažje In hitreje, gledano stroškovno pa so tako narejeni Izdelki cenejši. Po sklepu strokovnega kolegija na ravni DO je za naše »ŽITOVCE« - najodgovornejše delavce- za dober potek proizvodnje organiziran tridnevni seminar: študij dela. To je bil že drugi seminar, ki ga je vodil tov. ing. Kretič, strokovnjak in praktik a področja študija dela po metodi REFA. Prvi je bil organiziran v mesecu marcu za vodilne delavce, kjer je bila podana in predstavljena le okvirna vsebina tega področja dela. Smoter seminarja je bil seznaniti naše delavce z dosež- predvsem poslovodni, vodilni in vodstveni delavci. Osnovno vodilo in pro- blem, s katerim se srečuje- mo, je v praksi neštetokrat potrjeno dejstvo, da se vsako delo da bolje organizirati (kar ponavadi nasprotuje ostoječemu stanju, v katerem prevladuje miselnost, da je obstoječe še kar v redu. C ŠTUDIJ DELA V ŽITU. ) ki te vede z neposrednih! pogledom in možnostjo aplikacije tega metodološkega pri-stopa na našo DO. V živilsko predelovalni panogi se srečujemo z vedno ožjo možnostjo reševanja problemov s cenovnimi skoki, vedno bolj pa stopa v ospredje skrb za uspešnejšo proizvodnjo in racionalno izrabo kapacitet. Stabilizacijska prizadevanja ne zahtevajo stabilizacije obstoječega v smislu umiranja, temveč progresivni razvoj kvalitete, ki omogoča rentabilno proizvodnjo in večjo donosnost, ekonomičnost in produktivnost. To ni odmaknjena teorija temveč stvarnost in navsezadnje tudi naši osebni dohodki, saj so ta merila zapisana v naših aktih o OD in predstavljajo neposreden element regulacije tako mase kakor tudi neposrednih osebnih dohodkov. Zato so navedeni elementi naši »POSLOVNI CILJI«. Zastaviti pa si moramo vprašanje kako jih bomo dosegli? Kako in kje v tej celoti najdemo študij dela in uporabne koristi? Del dogovora so slišali udeleženci seminarja, saj gre predvsem za izkoristek potenciala, ki ga imamo na razpolago. Razpršeni potencial ne bo mogel pognati mogočnih turbin, gre za sposobnost uporabe potencialov, kjer ključno vlogo zavzemajo čeprav pogosto predvidevamo, kaj naj bi bil rezultat dela, pozabljamo na okoliščine in način, po katerem je delo opravljeno in kaj moramo spremeniti, če želimo boljše rezultate. Študij dela ponuja edinstveno metodo za oblikovanje delovnih procesov in delitev dela, saj deluje s praktično potrjeno metodo In določa normalno potreben čas za realizacijo nekega procesa. Le to pa je edino Izhodišče za realno delitev dela, kako lahko drugače enakomerno porazdelimo delo med ljudmi in tudi vrednotimo njihove prispevke? Analiza časov in postopkov dela nam povesta za koliko odstotkov lahko skrajšamo izdelovalne čase, vendar ne na škodo delavcev. Ravno tako predstavljajo večno dilemo dodatni časi, potrebni za izdelavo oziroma realizacijo neke operacije. Analize kažejo, da dodatni časi znašajo do 80% od osnovno potrebnega, nastajajo pa zaradi motenj in zastojev. Evidentirane napake v razmestitvi opreme ali neustrezne rešitve včasih ni mogoče odpraviti, vendar predstavljajo osnovo za projektiranje novih proizvodnih prostorov, drugače iste napake nenehno ponavljamo, seveda tako ali drugače na škodo delavca in skupnosti. Jedro mnogih napak zagrešimo ravno pri projektiranju novih proizvodnih prostorov, saj odsotnosti ali neupoštevanje principov študija dela že vnaprej povzroči velike stroške. Osnovni princip in vodilo študija dela ni KAKO VEČ DELATI temveč KAKO VEČ NAREDITI, k temu bi le dodali ne s stališča fizične, teveč družbeno ekonomske produktivnosti. Udeleženci seminarja so bili tudi seznanjeni s praktičnim delom in postopki snemanja operacij, kakor tudi s praktičnim primerom racionalizacije dela. Razprava se je razvila predvsem pri obdelavi vprašanj o inovacijah in racionalizaciji, saj je analitik dela tisti, ki je seznanjen s podrobnostmi dela in problemi, včasih je on tisti, ki predlaga ali celo proučuje ljudi, kako bi se dalo delo drugače, hitreje in lažje opraviti, vendar pogosto ni in ne more biti edini nosilec predlogov boljših te- || hnlčnih rešitev. Posluh za inovacije je pogosto vezan na stopnjo ali tempo razvoja OZD; večji ko i je tempo, več posluha obsta- t ja za to področje. Znanje študija dela naj bi imeli tudi tehnologi, ki delu- 11 jejo na področju priprave de- » la; poudarjeno je bilo tudi l dejstvo, dc le analitiki dobro poznajo vsako delo ter je za- 6 radi tega smotrno, da oprav- ] Ijajo vrednotenje dela. 0 Ob zaključku je bil v raz- ^ pravi podan tudi predlog, d® v naši DO podpremo uvaja- s nje te metode dela, tako bo- l mo prišli do natančnih nor- ^ mativov, ki so nepogrešljivi )• elementi planiranja, termini- ^ ranja, kalkulacij in ne nazad- )a nje tudi izračunavanja preše- h ga norm. L Moč posameznih TOZD se m povečuje z enotnim reševa- « njem tega področja ter z j« medsebojno izmenjavo izku- i __ šenj in sodelovanjem delav- ke cev. Računalniška tehnologi' b a nam omogoča hitrejše «j. ja pa odločanje in prilagajanje raz- t meram ter kar je najbolj p°' P membno, sprotno spremlja- •& nje tako proizvodnih kakor er tudi ekonomskih rezultatov Jn Boris Mohorovič ? Nova kranjska pekarna v Naklem lev Vsak dan 25 tort Tozd Pekarna In slaščičarna Novo mesto: ukrep družbenega varstva Nova roka, boljši kruh NOVO MESTO, 3. avgusta - Ker naš tozd Pekama in slaščičarna Novo mesto od 30. maja zaradi slabega poslovanja živi In dela v okviru ukrepa družbenega varstva (glej pod prisilno upravo), Je 1. Junija dobila na čelo svoje organizacije tako Imenovani začasni poslovodni organ v osebi Dragice Galič. Po domače bi tej funkciji rekli prisilni upravitelj, ki Ima zahtevno nalogo postaviti temeljno organizacijo nazaj na samoupravne In pozitivne materialne noge. Novomeški tozd zaposluje 110 delavcev v novomeškem, trebanjskem in črnomaljskem obratu. Njegova osnovna dejavnost je peka kruha in raznovrstnih slaščic. Novomeška pekarna daje dnevno na trg 12 ton kruha, trebanjska 3,5 do 4 tone in črnomaljska 8 ton kruha. Do sicer nepopularnega, vendar potrebnega ukrepa družbenega varstva je v novomeški tozd prišlo zaradi motenj v samoupravnih odnosih, kakovosti izdelkov, nepravilnosti v tehnoloških postopkih, kakovosti kruha (skregani z recepturami), kršenja delovne discipline, neredne dobave kruha, pomanjkanja kruha In podobnih prekrškov. Spričo vseh naštetih dejstev sta bila poslovodni organ (direktor) tozda in vodje enote v Črnomlju odstranjena s svojih delovnih mest vodilnih oziroma vodstvenih delavcev. Spričo vsega povedanega je novomeški delovni kolektiv pod novim vodstvom pripravil in sprejel kratek, vendar jedrnat stabilizacijski načrt, ki ga zaradi vsebinske tehtnosti objavljamo v celoti. Že bežen pogled nanj pove, da je odslej posebej zaostrena odgovornost vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu, kar naj bi v doglednem času rodilo zaželene rezultate. Velika večina delavcev je nove ukrepe sprejela z odprtimi rokami in polno delovno pripravljenostjo, ker se zavedajo, da si pečejo tudi sami svoj kruh. Iz teorije v prakso Kdo in kaj je Dragica Galič? Dolenjka in Novomeščanka, prekaljena družbenopolitična delavka, ki je prišla v pekarno iz občinskega sindikalnega sveta. Doslej se je poklicno ukvarjala, kakor pravi sama, z izobraževanjem otrok, samu-pravljanjem, kulturo ipd. Doslej še ni bila zaposlena v materialni proizvodnji, pač pa je navajena trdo in požrtvovalno delati, zmeraj je bila med ljudmi in zmeraj z njimi. Začela je na občinski skupščini, nadaljevala na občinskem komiteju ZK, postala računovodja novomeških združenih osnovnih šol, od tam je odšla na občinski sindikat. Ubadala se je tudi s samoupravo v krajevni skupnosti, hkrati je bila štiri leta dA predsednica občinskega 0' benopolitičnega zbora (olj, ska skupščina), še zmeraj! politično deluje kot predli niča kluba samoupravlja1! SRS. kd Med prve radikalne uk' ki novomeški tozd Žita vd nazaj na zeleno vejo, na1 mno sodi sprememba d® nega časa v črnomaljski,1 karni (Začetek dela pral drugi polnočni uri, zdaj od uri zvečer), in v novord1 (prej začetek dela ob drufl ponoči, zdaj ob devetih čer). Prihranek pri goriv®1 ščenju in kakovosti kruhe le, vrtci in delovne organ^ je imajo spet zagotovljen ’ kruh ob sedmi uri zjutraj Delavci so z razumeva' sprejeli spremembe, •* pravi Dragica Galič, dobrc do v kakšni situaciji s® znašli, zato znajo pot®J| svoj delovnik, kadar je povf potreba, kadar so naročila. In delavske ugotovitve: 'j kar je ženska pri hiši, ni pjl noben ščen prostor dovolj Tudi zbori del®/ so posebnost: ob 7. in 1?t i černi oziroma nočni ufy osrpih zjutraj, kadar im® čas. Drobnih problemov JI zmeraj na pretek, ki še * e,a osnovne organizacije ZK pptembra bo 3. problemska konferenca problemi v medsebojnih odnosih v DO j* letih 1980 - 81 so zahtevali poseg družbenopoll-knn°J«an*zacy lzven naše-DO, ki so nam poskušali S.®” Pri razreševanju naših problemov. Rezultat flvTrv>rxalrtivnost* družbenopolitičnih organizacij v UZD j® bila prva problemska konferenca 00 ZK v ,0 v januarju 1982. 1jifča in sklepi, ki so bili aia'Ll.?.roblemski konfe-b£r,n° h'1.1 Potrjeni v vseh organiza- ira7Sr!^°Upravnih or9a" D^emtVani6nak0piČ6" sVi-»^ds,vo delovne orga-k/s ali^'Pravil° konkreti-m skleP0v pro-^ Do,nference’ ki j® bilo 1983 je bila druga toV rt ik°n,erenca 00 ZK ir0yi( delovni ------- erenca 00 ZK organizaciji. Pregledali smo uresničevanje sprejetih sklepov s prejšnje konference ter se dogovorili za nadaljnje delo. Istočasno smo se dogovorili, da postanejo letne problemske konference stalne oblike dela naših 00 ZK. Letošnja problemska konferenca bo septembra. Predno preidemo na usmeritve za nadaljnje delo, moramo pregledati dosedanje sklepe, njihovo uresničevanje oziroma njihovo aktualnost v sedanji situaciji. Sklepi prve problemske konference: Potrebno je izdelati predlog reorganizacije poslovnih funkcij na ravni DO s posebnim povdarkom na razvojni, te-hnično-vzdrževalni, prodajno- nabavnl, finančni in računovodski funkciji. Uresničevanje teh sklepov: Združenje TOZD Razvoj-in-ženiring v DSSS ter s spremembo načina financiranja razvojne funkcije omogočiti le-tej dolgoročnejše usmeritve razvoja posarrieznih panog, povezavo z marketing funkcijo v TOZD Blagovni promet in večji vpliv vodstva DO na to področje. Tozd Tehnični obrati so dobili bistveno drugačno vlogo pri vzdrževanju in realizaciji investicij pri proizvodnih TOZD, kakor tudi pri proizvodnji embalaže za proizvodne TOZD. S samoupravnim sporazumom so dogovorjena razmerja med TOZD Tehnični obrati in proizvodnimi TOZD. Računovodske funkcije za TOZD v Ljubljani se je enotno organiziralo v DSSS. Finančna funkcija se le počasi reorganizira. Nabavno-prodajna funkcija v TOZD Blagovni promet se počasi kadrovsko in organiza- rfuha I ; KRANJ, 2. avgusta - »Lokacija za našo novo pekarno je v Naklem, v skladiščni rw. In sicer med Merkurjem In kranjskimi Živili. Naložba 25 S milil jard dinarjev. rn»Wio peka■ načrtovana 25 ton kruha. Začetek gradnje letos jeseni,« nam je Povedat Franc Maček, vodja proizvodnje v nočni In dopoldanski Izmeni Pekarne • anl, ki stoji sredi mesta. bjfraniska pekarna, ki danes dnevno daje na trg po 15 ton kruha in raznovrstnega peciva, je ,a odprta 1961. leta in nima praktično nobene možnosti za razširitev, hkrati pa je zastarela Lgv® 'nore zadovoljevati več potreb kranjske in tržiške občine, ki ju »pokriva«, kakor fadi m ° Grajena jo bila namreč bolj za obrtniški način peke kot za industrijski, zato v njej p / mo90če montirati sodobne opreme. Pekarna sredi Kranja je praktično obzidana. bakir,ama Kranj zaposljuje 81 delavcev s skladiščem mlevskih izdelkov. V novi pekarni v ‘ ■enot?’ °Prerno za novo strojno opremo bo poskrbel goriški Gostot - ne bo bistveno več če žnih de,avcev - če ne bo dodatne proizvodnje - kot so trajnejši in slaščičarski izdelki. ytaL9' začeli z deli zanjo letos, naj bi začela obratovati ob koncu 1985. leta, meni Franc )d hkrati pristavlja, da uresničitev nove naložbe (maketa je prepričljiva) v celoti zavisi tli katrania- Pekarna Kranj bo lastno udeležbo zagotovila s prodajo starih prostorov Iskri !redsh?remu druffemu ponudniku (po ocenitvi), potem pa so tu še združena kombinatova ^ekam 'n bančna posojila, če o pomoči kranjske občine, ki je najbolj zainteresirana za novo Kaknr' ne 9ovorimo posebej. 1obesf,HV Vseh Pekarnah je tudi v kranjski največji problem kadrovski. Kvalificirani peki »iprav ™ 'Zum'rajo. Zakonodaja je preveč širokogrudna: nekvalificirani priučeni delavci za >m0 /J3 f®s,a. vodenje peči in peko kruha vse bolj prevladujejo. »V okviru kombinata Žito 'kblažil letos or9aniziran tečaj za pridobitev interne kvalifikacije - od naših se ga ni tasiuf nihče- žakaj? Prenizki osebni dohodki, nočno in delo ob praznikih. Če čistilka ikon dobi po 1,4 S milijona din na mesec, boljši kvalificiran pek zasluži komaj Polirati S mll pEKApr^®n'fiavanje stabilizacijskih usmeritev v TOZD S 2uv6hk IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO. •i gO,. s*o, > ril~° ukrepa družbenega varstva SOb Novo meti grobno ^vrš't'5 1984 80 P°dane na,°9e' ki jih je b°fllagQ *®na i® bila tudi analiza stanja v TOZD, kar daje zjiF hortiemhn °Predelitev nalog, ki pa so ne glede na wi«1 l-.Pri _0st in zahtevnost razvrščene tako-le: Zh0. i 6*nik _ Prav,ianju delovnih dolžnosti je vsak posadil1' „ za neun .°Voren’ da dela in naloge dosledno izvaja ariji' L°st- ®stn° in nepravilno izvajanje nosi odgovor-ja jjf: kateri - Posebej to velja za odgovornejše, delavce, od l°ar j„.QC)GovnDVrisno nadaljnje delo in proces. Pp0' nl®. izirlenov--^ N0SILEC NALOGE: vodja proizvodih SreDkel°vn, . vodja ekspedita in vodja skladišča. proces se organizira tako, da poteka v lili T02DGdpŠREN..NOSILEC NALOGE: delavski svet ,.vitv Prekini ' uroces se organizira tako, da poteka v H ^=°„ap~k stili delovni čas in imeli večji prihranek If. '; sPremiiaee vsa P°,rebna dokumentacija - evidenca, ,0 O'zvodnirwj6 porabe materiala in skrben nadzor nad -v L n,° do prodaje. Določi se tudi kdo in kaj naroča za potrebe pekarne Novo mesto, Trebnje in Črnomelj in kdo je odgovoren za prevzem kvalitete in kvantitete. ODGOVOREN NOSILEC NALOGE: vodja skladišča, vodja proizvodnje, izmenovodje, kontrolor, mešalec testa, vodja ekspedita in vozniki. 4. stalno spremljanje stanja po mesečni inventuri, razčiščevanje in ugotavljanje razlik. ODGOVOREN NOSILEC NALOGE: referent za pripravo podatkov v sodelovanju z vodjem skladišča in vodjem proizvodnje. 5. Vodenje točne evidence med naročilom in izdelavo testa, upoštevajoč vpijanje. NOSILCI NALOGE: izmenovodje ODGOVOREN NOSILEC NALOGE: vodje izmene, vodja ekspedita USKLAJEVALEC: vodja proizvodnje. 6. Izvajala se bo tudi tehnološka disciplina, za kar nosi odgovornost vodja proizvodnje in izmenovodja. 7. Zmanjšali bomo število ur izostankov zaradi bolezni. Z ustrezno službo Zdravstvenega doma bomo imeli nadzor. 8. S primerno organizacijo dela, smotrno izrabo delovnega čas, z redom in disciplino bomo zmanjševali število nadurnega dela. ODGOVOREN NOSILEC: vodja proizvodnje. 9. Zmanjšali bomo stroške režije za eno polovico zaposlenega delavca. 10. Zmanjšali materialne stroške vseh vrst. Z doslednim izvajanjem programa bomo tako prihranili 10% pri kurilnem olju, 0,5% pri osebnih dohodkih, pri zmanjšanju boleznin in ob racionalizaciji materialnih stroškov kar bi predvidoma prihranili 900.000,00 din. Izvajanje nalog spremlja in nadzoruje začasni poslovodni organ v sodelovanju z ustrezno strokovno službo v DO »ŽITO«. Predsednik DS: Novo mesto, 27. 7. 19H4 Janez Košak, I. r. vplivajo na medsebojne odnose. Največ je seveda stanovanjskih problemov, ki bi jih bilo nujno treba razreševati z združevanjem sredstev za stanovanja na ravni in s pomočjo kombinata, kakor menijo v Novem mestu. In strokovni problemi? Klasični, kar zadeva pekovski poklic. Pekov, pravih kvalficira-nih, je zelo malo ali bolje zmeraj manj, v glavnem so priučeni. Celotni tozd ima reci in piši komaj 9 kvalficiranih med 110 zaposlenimi delavci. Kaj to pomeni. Premajhna skrb za šolanje in izobraževanje, preskromni zaslužki, težaško polnočno delo. Samo tri mladince zdaj šolajo Novomeščani - v Mariboru - med njimi so po en Črnomaljec in dva Novome-ščana. To so 15 do 16 let stari fantje, ki jim tozd plača internat, vendar so fantje med počitnicami prišli delat v pekarno, kakor je tudi prav in se spodobi. Pozor: v Novem mestu bo nujen temeljit remont (obnova) peči in priučitev možnosti prehoda s kurilnega olja na cenejšo energijo. In: nobena pekarna nima lastnega agregata za vsak primer, čeprav so vse precej iztrošene, kar predstavlja stalno nevarnost nenadnega izpada proizvodnje - in z njo pomanjkanja kruha, meni Dragica Galič- Ž. G. \ Tozd, ki se je dobro znašla Vloga tehničnih obratov Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana za obdobje 1981 - ' 1985, je bila določena vloga, usmeritev in razvoj TOZD Tehnični obrati v treh dejavnostih: 1. Predelava plastike, 2. Servisiranje in vzdrževanje vozil, 3. Organizirano koriščenje kapacitet splošnih delavnic. Določena je bila osnovna usmeritev oziroma dolžnost opravljanja del in uslug iz vseh dejavnosti prvenstveno za TOZD znotraj DO. Vse proste kapacitete naj bi TOZD prodal zunanjim naročnikom. ■ Tako zastavljena usmeritev je bila vodilo za delo v letih 1982 - 1984. Situacija v kateri se je nahajal TOZD TO v letu 1982 ni bila najboljša, kar je nazorno pokazala analiza spremenjenih pogojev razvoja. V DO ŽITO ni bilo organiziranega vzdrževanja in je bilo vzdrževanje dejansko razvito po posameznih TOZD. TOZD TO je izgubila svoj pomen - status vzdrževalnih delavnic in si je morala delo iskati izven DO. Naročila za delo v okviru DO so bila le slučajna in taka, ki niso prinašala TOZD nobenih možnosti, da bi ustvarjala dohodek. TOZD TO je bila formirana brez dejansko potrebnih obratnih sredstev za poslovaje, zato je morala najemati kredite pri ostalih TOZD. Prav tako je bila velika ovira za uspešno realizacijo naročil izven DO slaba tehnična opremljenost.. Iz takratne analize se vidi, da je TOZD TO opravila za domače TOZD le 50% vseh svojih storitev, vključno z izdelavo embalaže. Nekatere TOZD so formirale samostojne vzdrževalne službe, kar je povzročalo prehajanje strokovnega kadra iz TOZD TO v druge TOZD. Razlogov za prehajanje je več, med drugim tudi prevrednotenje podobnih del In nalog. Tako je ostalo v TOZD TO le 53 delavcev. Delavnice so izgubile kvaliteten strokovni kader, elektro delavnica pa se je ukinila. Za pridobitev mnenja in sta- tudi servis hladilne tehnike, lišč, bolj konkretno kot to do- Tudi na tem področju smo do-.----------------•=:«—1------- bro povezani z večino TOZD v loča SAS o temeljih plana za obdobje 1981 - 1985, smo se v letu 1982 pogovarjali z ostalimi TOZD o nadaljnjem sodelovanju, da bi tako na osnovi skupnih interesov planirali razvoj in delo naše TOZD. Rezultati po- naši DO. Težave nastajajo le pri rezervnih delih iz uvoza, kar pa ni samo naš problem, temveč problem vseh serviserjev hladilne tehnikp. V obratu izdelave plastične govorov so pokazali, da hoče- embalaže na Vrhniki smo zelo jo vse TOZD še v naprej obdržati svoje servisne delavnice, te službe opravljajo vsa dela, ki so jim po obsegu in opremljenosti kos. Sedanja situacija je sicer boljša kot pa je bila v letu 1982, ni pa taka kot to določa SAS za obdobje 81 - 85. Še vedno imamo po vseh. TOZD vzdrževalne službe. V nekaterih TOZD so te službe zelo močne, npr. v TOZD Šumi, TOZD Pekarstvo in testeninar-stvo itd. Vzdrževalne službe po TOZD opravljajo manjša redna vzdrževalna dela, vsa večja dela (generalni remonti, večja popravila) pa se opravijo v sodelovanju s TOZD TO, oziroma jih opravijo po naročilu TO sami. povečali kapaciteto tako, da smo sedaj sposobni realizirati vsa domača naročila in naročila za izvoza. Delavci v naši TOZD nimajo pravih prostorov, pa tudi opremljenost ni taka, da bi lahko opravljali vsa dela kvalitetno in hitro. Da bi to izboljšali je predvidena združitev vseh servisnih delavnic na šmartinski 154. Za združitev vseh servisnih dejavnosti na Šmartinski, potrebujemo še dodatne prostore, ki naj bi se zgradili v podaljšku sedanjega objekta. S preselitvijo posameznih delavnic v druge prostore bi dosegli boljšo tehnološko urejenost. Poudariti je treba, da temeljne organizacije upoštevajo Samoupravni sporazum o trajnem koriščenju uslug in storitev naše TOZD. To je razvidno iz sedanjega deleža storitev in uslug za TOZD v DO, ki dosega 80% vseh kapacitet naše temeljne organizacije. Teh 80% ne moremo primerjati s 50% iz leta 1982, ker se je v tem času povečalo tudi število delavcev v TOZD TO na 78. Povečanje števila delavcev je bilo potrebno vsled večjih naročil, hitrejših popravil in boljšega usklajevanja in planiranja dela. V letu 1983 smo kupili rez-kalni stroj z namenom, da poskusimo izdelati čim več rezervnih delov za stroje doma. Začetek je bil težak, težave se pojavljajo še sedaj, vendar so uspehi na tem področju vidni. Izdelavo rezervnih delov moramo tehnološko in organizacijsko speljati po že načrtovani poti. V letu 1984 smo organizirali Tozd Pekarna Krško in Slaščičarna Brežice Nov, slajši program KRŠKO, BREŽICE, 13. avgusta - Če naša Pekarna v Krškem nima posebnih, temveč samo običajne delovne probleme, katera pekarna jih nima, kakor pravi v. d. direktorice Kristina Blatnik, potem se s kupom problemov ukvarja kolektiv te delovne enote v Brežicah -Slaščičarna - In ne nazadnje njen vodja Vid Papež. Kako In zakaj? »Razmišljamo, kako bi se dokopali do novega proizvodnega programa, ki bi bil boljši, cenejši in privlačnejši, pravi tovariš Vid. Imamo pravo manjšo tovarno slaščic, ki je neizkoriščena glede na svoje proizvodne zmogljivosti. Trajnejši proizvodi, kot so keksi, gredo zdaj v sezoni zelo dobro v prodajo na morju - Kvarner, Rab in Krk. Z Grosistom so si razdelil interesna območja in s pomočjo potnikov blagovnega prometa. Marketing služba pravi, daje brežiška slaščičarna predraga. Konkurenca, kot je Kraš, je Cenejša, toda Brežice so bolj kakovostne. Brežičani so zaprosili razvojno službo, da jim pripravi program. Zdaj delajo štiri glavne izdelke: simfonijo (keksi), lešnikove rogljiče, domače žepke in štrudlino. Vid poudarja, da je njihova želja in zahteva, da s svojimi izdelki prodre v vse slovenske kraje. Kako? Sami namreč niso tako močni, da bi to zmogli. Neposredna ali direktna prodaja na drobno je predraga, torej je edino možna čez skupnega grosista. Se pa dogaja, da traja mesec dni, preden po Tozd Imperial Krško, tovarna žvečilne gume Žitov največji izvoznik KRŠKO, 3. avgusta - Tovarna gumijevih izdelkov ali žvečilne gume Imperial Krško, ki tako po obsegu kot kakovosti svojih izdelkov sodi v sam vrh tovrstne jugoslovanske proizvodnje (med šestimi industrijskimi proizvajalci), je doslej naredil največji razvoj, kar zadeva kombinat Žito, meni dipl. inženir strojništva Zdravko Plut, pomočnik direktorja tozda. Imperial ima pripravljeno analizo svojih artiklov in intenzivno razmišlja o dopolnilnem ali vzporednem programu. Kot je znano, je eden naših glavnih kooperantov nemškega (?) Hitchlerja, zelo uspešno pa sodeluje tudi s Šumijem (lizike, blisterji, mešanice vseh naših izdelkov). Dobro sodeluje 2 našimi tehničnimi obrati (doze). Zaradi povečanja obsega del v obratu na Vrhniki moramo prostore preurediti in obnoviti elektro instalacijo. Na letošnjem 24. mednarodnem sejmu prehrambene Industrije In opreme, za prehrambeno Industrijo v Zagrebu je Imperial dobil za svoje visoko kakovostne izdelke In mednarodno uveljavljene 8 zlatih, 4 srebrne In 2 bronasti medalji In diplomo za kakovost. Lahko ugotovimo, da je narejeno nekaj korakov v smeri sodelovanja, povezovanja in razvoja, ki je bilo določeno pred dvema letoma. Tovarna je v prvih letošnjih šestih meseci izvozila 451 ton raznovrstnih žvečilnih gum (indeks 98), zato je nekaj pod planom, vendar moramo vedeti, da se prava sezona šele za- Vendar se mora to sodelovanje še povečati. V TOZD TO si moramo prizadevati, da bodo naše storitve kvalitetnejše in delo bolj organizirano. Izpopolniti je treba našo dejavnost na področjih, kjer smo še delno ali tudi v celoti vezani na zunanje usluge. Kakšen bo razvoj TOZD TO ni odvisno le od same temeljne organizacije, temveč tudi od celotne DO oziroma vseh ostalih TOZD v DO. Mnenja sem, da v kolikor uspemo organizirati kvalitetne tehnične obrate, kjer bodo kvalitetni strokovni kadri in dobra tehnološka opremljenost, bo tudi poslovanje celotne DO boljše in cenejše. Milan ing. Šeškar čenja, kar pomeni, da je največji izvoznik v Žitu. Imperial izvozi dobro tretjino svojih izdelkov (14 glavnih artiklov), medtem ko na domačem trgu prodaja 21 artiklov (mešanice pakirane). Imperial zaposluje 282 delavcev (46 začasno), med njimi 236 deklet in žena, ki so v povprečju stari okoli 27 do 30 let. Gre torej za mlad, deloven in ambiciozen kolektiv, ki ve kaj hoče. Povprečni zaslužek znaša nekaj nad 2 S milijona dinarjev (po starem). In problemi ter težave? Težave z rezervnimi deli, zastareli proizvodni stroji, amortizirani na 75%, uvozni materiali itd. Delo se odvija pri 18% Celzija - poleti in pozimi. Glavno ogrevanje elektrika, stransko ali manjše, mazut. Imperial je ena redkih tozd v Žitu, ki še posluje s črnimi številkami (3 S milijarde akumulacije), medtem ko večina ostalih - spričo objektivnih in delno tudi subjektivnih okoliščin - z rdečimi. Povpraševanje na trgu počasi upada (kupna moč), najboljši trgi za Imperial pa so v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, BiH in v Sloveniji, kar zadeva do- movino. Ima nižje cene in višjo kakovost kot konkurenca, kar nazorno pričajo nagrade na zagrebškem velesejmu. Njihov glavni distributer je Žito Blagovni promet. Kar zadeva prevoze, se drže pravila: polno za polno. Prihodnost? Pospešena prodaja, novi vzporedni proizvod (XY), temeljita raziskava trga, marketing. Eno dvorišče, dva Žitova tozda - tovarna Imperial in Pekarna Krško? Ni posebnih interesnih povezav, medsebojni odnosi dobri (skupna družbena prehrana). So še možnosti, samo poiskati jih je treba in hoteti. r Dipl. inž. strojništva Zdravko Plutje v Imperialu zaposlen od 1. oktobra 1975. leta. Kot strojnik le bil v začetku zaposlen na delovnem mestu vodje proizvodnje - kot tretji človek v tovarni. Od letošnjega 1. maja je pomočnik direktorja tozda. Je strokovnjak za vzdrževanje In popravila strojev. Tovarna ima po njegovi zaslugi lastno vzdrževalno službo, ki je zelo uspešna. Gre za delavnost, pr! kateri sta bolj pomembna srce In dobra volja, kot kakršenkoli dinar, kakor mimogrede \pravl Inženir Zdravko. Z obiska v vrhniški pekarni Tortni dekor in piroge VRHNIKA, 1. avgusta - Najnovejši program vrhniške pekarne predstavljata tortni dekor In piroge, kakor pravi Andrej Košak, direktor tozda Pekarna Vrhnika. Toda o pirogah kasneje In posebej. Oglejmo sl najprej tortni dekor. Kaj Je to? Gre za poizkusno proizvod- dualno (domačo) ali industrij- Vse, kar zdaj izdelajo v Brežicah, tudi prodajo, toda prihaja jesen in z njo konec visoke turistične sezone ob morju. Te se boje. Trg bodo negovali tudi čez zimo, saj so ugotovili, da gre posebno dobro »simfonija«. Obdelujejo tudi zagrebško trišče, toda brez večjega upa zmage, zakaj tamkajšnji trgovci zahtevajo tudi 24% marže. Še enkrat: Brežičani pravijo, ni vprašanje izdelati, pač pa prodati jeseni in pozimi, zato je njihov apel za pomoč na centralno raziskovalno (marketing) službo več kot razu-mliv. In poskusna proizvodnja novih izdelkov. Perspektiva: čimcenejši in čimboljši izdelki, po katerih bodo kupci povpraševali na debelo. ž - press njo dekorativnih izdelkov 'iz sladkorja - v raznih živopisnih barvah - za dekoracijo tort, ki jih veliki svet dobro pozna, pri nas pa se z njimi vsaj industrijsko zares še nihče ne ukvarja. Pred nami je torej prazen prostor, ki bi se ga dalo s spretno roko in oblikovnim posluhom uspešno zapolniti in iz tega potegniti določeno prednost. Pri tem je mišljena izdelava sladkih okraskov, kot so vrtnice, druge rože, razni škrati, popularne živalice, listi itd. Material: sladkor, mleko v prahu, jajca v prahu (jajčni beljak), barvila, razni dodatki, arome, umetni marcipan - vse pripravljeno v lastnem laboratoriju. In potem je tu še brizgani program: raznovrstni okraski, figure, živalce iz risank, oprema za moderno slaščičarsko delo, priložnostni okrasni dodatki z določenimi napisi (Za rojstni dan, za zlato poroko, za ohcet...), da človek lahko naredi torto doma in jo s kupljenimi okraski polepša, garnira z vrtnicami (sladkimi), škrati, figuricami, listi in še čim. Industrijska izdelava tortnega dekorja ali sladkih okraskov je ideja (po razvitem svetu dobro poznana), ki pripravlja od A do Ž vse potrebno za indivi- sko izdelavo tort - z nepogrešljivimi okrasnimi dodatki. Podobnih izdelkov v Jugoslaviji še ne poznamo od najbolj enostavnih do bolj zapletenih. In sem sodijo še svečke, prtički, brizgalke, saj je na tem področju povsem prazen prostor znotraj Jugoslavije. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je pri tem delu izredno veliko ročnega dela, aktualne domiselnosti, čeprav se hkrati lahko za te namene uporablja obstoječe gnetilne in druge pekovske stroje. »Sami razvijamo opremo,« pravi direktor Andrej Košak, »trenutno dela na dekorju šest delavcev, ki si prizadevajo, da bi to poiskusno proizvodnjo »pognali« na trg in v življenje. Imamo poizkusno prodajalno teh izdelkov na Jesenicah, čakamo na jesenski zagrebški velesejem (septembra), zakaj tovrstna izdelava je komercialno zanimiva in nedvomno dobrodošla na jugoslovanskem tržišču. Ponovno pa poudarjam, da zahteva veliko ne samo fizičnega, temveč tudi umskega in ne nazadnje inventivnega dela, zato seveda ne more biti poceni.« ki cene za tovrstne okraske oziroma tortno dekoracijo? Kilogram 1.750 din do 4.750 di- narjev - kar je - roko na srce -še zmeraj dokaj poceni. Vrhniški slaščičarji izdelujejo 32 vrst različnih okraskov, glede na velikost in obliko, barvo, skratka design ali obliko: vrtnice, marjetice, zelene liste v štirih barvah itd. Ena rdeča vrtnica za torto, na primer stane 130 dinarjev (3 x). Za okras na roladi, sadni kupi ipd. »Naša želja in usmeritev«, poudarja direktor Andrej Košak »je izvoz v Avstrijo in Zahodno Nemčijo, kar je povsem realno. Vsa ta prizadevanja izhajajo iz potrebe in želje, postaviti tozd n"a gospodarnejša tla, zakaj zgolj peka kruha še zdaleč ni rentabilna oziroma gospodarsko upravičena - pač pa samo zahtevana in nujno potrebna. Preprosto: gre torej za pošteno preživetje. Vrhniška pekarna, mimogrede povedano, dnevno speče 9 ton raznih vrst kruha, (je na zelo dobrem glasu, kar zadeva kakovost), 60% osnovnega in 30% posebnega (specialnega) in 10% posebnega: ovsenega, koruznega, ajdovega (2 x na dan in sicer za Vrhniko, Logatec, Velike Bloke, Cajnarje, Postojno, Žilce in druge kraje. Rdeče številke pod obračunom povzročajo škarje cen. V zadnjih desetih letih je (lani so pekarno napol dozidali) dnev na peka narastla z nekdanjih 4,5 ton kruha na 9 ton danes, s čimer je vse povedano. 2 G. tej poti pride poltrajni izdelek na trgovsko polico, rok trajanja pa je komaj tri mesece. In to je osnovni problem. Nova pekarna v Krškem, njena delovna enota nova slaščičarna v Brežicah, ki dela samo s polovično zmogljivostjo. Nujno jo je potrebno izkoristiti. Cokla nista proizvodnja in možnosti prodaje, pač pa distribucija, menijo tako Krčani kot Bežičani. Lastna detajli-stična služba ali grosistično centralna? Problem vreden razmisleka in praktičnega ukrepanja. Kaj pa piroge? Plasirala jih je Maloprodaja, in sicer samo v Ljubljani. Kaj je piroga, objavljamo posebej. Spoznali smo jo na sejmu živil in prehrambenih proizvodov v Kolnu. Riž je osnova, če o pšenični moki ne govorimo. Degustacija na Bledu je dala izredno ugodne rezultate. Finski turist se je spraševal, če gre za uvoz, piroga je namreč doma na Finskem. Čeprav je bila to nekdaj prehrana revežev, ki so jo Finci uvozili iz Rusije, je po Evropi zelo popularna, saj se da pirogo obdelati na več načinov (glej deklaracijo in prospekt). Doslej smo jih nudili v naši pdSlovalnici na Gosposvetski cesti v Ljubljani, zdaj jih bomo tudi v Maksi-marketu. Ponudba, vredna marketing obdelave in prodaje, zakaj vsak takšen izdelek - spomnimo se na pizzo -potrebuje najmanj pol leta, če ne še enkrat toliko, da se prime in uspe - ali gre v pozabo. Vredno je poskusiti. PIROGE: Proizvaja: ŽITO, TOZD Rekama Vrhnika Vsebina: 5 kom. ali 250 g Sestavine: pšenična moka, riena moka, rii, mleko, jajca, margarina, sol In sladkor. Uporaba: Piroge pogrejemo v vroči pečici, toasterju ali na električnem roštilju, premažemo s surovim maslom In obložimo s poljubnim hladnim nadevom. Rok trajanja: pri 5'C 7 dni, pri —18« C 4 mesece NEKA7 PREDLOGOV ZA PRIPRAVO PIROG Nadevi: Pogreto pirogo namažemo z maslom ali margarino, obložimo s četrtino kuhane ali pečene hrenovke, okrasimo z majonezo In hrenom. Pogreto pirogo namažemo z maslom ali margarino, obložimo z narezanimi trdo kuhanimi jajci. Okrasimo z majonezo, svežim paradižnikom in peteršiljem. Mala pizza: Pirogo namažemo z maslom ali margarino, obložimo z rezino šunke in sira, prelijemo s ketchupom in pogrejemo v topli pečici ali na električnem roštilju. Datum proizvodnje: ^ ^ ~ ČS-5-SZ35.S ST Na obisku pri očancu med našimi mlini Vsi mlini ne meljejo (pre)počasi VRHNIKA-BISTRA, 1. avgusta - Kakor nam je pove-dal Peter Krušlč, tehnični vodja tozda Mlini v Ljubljani na Šmartinski, Ima kombinat pet mlinov, med katerimi je posebno zanimiv starosta med Žltovlmi In slovenskimi mlini - v Bistri pri Vrhniki. Dobro, večina delavcev z'ta, ki imajo tako ali drugače opravka z mlinarstvom, 9a prav gotovo predobro poznajo, toda vseeno je vre-ano ponovno spregovoriti o njem besedo ali dve. Mar ne? Starost, ki se polnokrvno vrti, Je vredna vsega spoštovanja in občudovanja. Dobro, pojdimo lepo po vrsti: na Vrhniki imamo koruzni mlin (do 1975. leta je bil pše-icn|). Za preskok iz enega niletja v drugo je bilo porabljenih nekaj starih in nekaj novih trojev, ki smo jih uvozili iz vice. V vrhniškem mlinu izde-jemo koruzni zdrob za pivovi"6 <20 odstotkov), drugi iz-6 kl Pa so konzumni koruzni zdrob in moka, krmila, otrobi. To je mlin, ki ima zmogljivost 42 ton na dan ter letno predela 10 do 11 tisoč ton koruze v različne izdelke. Osnovni problem: stara stavba, precej obnemogla (dotrajana), zato trpi proizvodnja. Leta 1975. je preživela I. fazo prenove (rekonstrukcijo), II. fazo naj bi predstavljala popolna ^u*ejskl mlin, kl se še vrti Bistra 1865 le>say°Je- zaPisano na stroju (90 odstotkov je izdelan iz malenu' *e y resn'c' sortirna »mašina« za oves in se z rojst\,a Stnim' P0Prav'H vrti (ali miga) vse od svojega dova„ • tiroma montaže v bistriškem mlinu. Lepa in obču-»n/a vredna »igračka«. Anprpnc.a se zibelka in je praktično neuničljiva, »pravi njem J vodja izmene, ko. pripoveduje (med ropota- pod rnimarskih strojev) kako Bistra »zmelje« mesečno 40 f°n ovsa (če in kadar ga ima) in 90 do 100 ton Crnena. Visoko in nevarno, de/a as,ni ciklon dviga preveč prahu in lupin, je na strehi vendar’ z matio Usti odpadke. K0 . ze/o potrebno delo. °g,o spet veseli Žitov piknik v Bistri, si ne pozabite raig x " strojev in strehe in elektromotorja, ki gaje monti-zaresmtltljivo stara električno družba iz Trsta. Bistra je Za zanUzei’ samo paziti moramo, da ga ne bi razvrednotili le stvamce ~ 'n ne nazadnje za kombinat Žito. No, to pa je r Poznavalcev z občutkom. Ž. G. 'i Na e ; p °kljuki v Kajži in Kajžici r^2na postelja po 150 din zamenjava strojev, ki jih ni, odtod tudi slabša kakovost njenih mlevnih izdelkov. In v čem je slabost? V izdelkih ostaja več maščobe, kot bi je smelo. Kakor je bolj ali manj znano, ima Kombinat Žito 5 mlinov (tri pšenične, enega koruznega in tistega najstarejšega v Bistri, ki predeluje oves in ječmen. Pšenični so na Šmartinski v Ljubljani, na Viru pri Domžalah in v Homcu pri Mengšu. Dnevna zmogljivost naših pšeničnih mlinov znaša 185 ton, letna 52 tisoč ton pšenice, s tem da se vsaj glavni trije pšenični mlini vrtijo (obratujejo) vse delovne dni v tednu in I možJjpl<’ 2 avgusta - i^čl,niškeqaU5ravnik Otovega ja' Crikvee9na. doma v Dremlju ■f* prpi?'?.' (upokojenec), I nfo °k'juki ,am P°čitnice tu kiji';," pravi živahna že- .:SCffl,'l‘a"naekaine6<,v marsikdaj tudi ob sobotah in nedeljah, - razen zadnji dve leti, ko je sem in tja zmanjkovalo žita. In Bistra? Izredno zanimiv mlin, ki se bo bržčas sčasoma prelevil v mlinarski zgodovinski spomenik. En stroj, ki še kar »melje« takorekoč dan in noč, je še iz časov popularne Marije Terezije, vsi preostali pa so ali iz zadnjih desetletij prejšnjega ali 19. stoletja, najnovejši pa iz začetka tega ali 20. stoletja. Vsa čast, komur čast! Naj novejši luščilni stroj, ki je, kdo ve kako, pred kakimi 15 leti zašel v Bistro, sodi v tem mlinu med najmodernejše, Na počitnicah v Bohinju Delala sem nudelčke UKANC, 2. avgusta - Delala sem še na starih strojih, pri nudelčkih - na šmartinski. Zdaj Imajo vse stroje avtomatizirane In nove. Tudi na WC nisi mogel, tako se je mudilo delati. ..«se spominja naša Invalidsko upokojena delavka Angela Markič, doma Iz Male Loke 14 pri Domžalah, kl v našem počitniškem domu v Bohinju skupaj s svojimi vrnučkl preživlja vesele In - poceni počitnice. »Delali smo po 12 ur na dan, potem smo bili 24 ur prosti in spet dvanajst ur dolg šiht,« se spominja živahna upokojenka, »zdaj pa delajo samo po osem ur.«In »delale smo tudi ponoči,« poudarja posebej. Angela je delala 18 let, potem jo je prehitel srčni infarkt, nato še embolija. Zdravniki jo niso pustili več delati. V Žitu je bila zaposlena točno 15 let, 3 mesece in 6 dni, kakor pravi, zdaj pa dobiva povišano penzijo 900 tisoč starih dinarjev. Toda, počakajte, začela z je 51 starimi tisočaki (penzije), vendar je živela bolj brez skrbi kot zdaj, pravi. V našem bohinjskem počitniškem domu je dnevni penzion za naše delavce po 45 starih tisočakov, kakor pravi Angela. »Za tri obroke in stanovanje. Kje bi še lahko živel za ta denar?« Vd>niC6a;u0na9or..,,Tu-J\ a rdeče ki« še zeler|e in V 'klersonasoncu. Zima je bila predolga in preveč dežja. »Na Konjski planini je mleko (neposneto) po 5 jurjev, pa tudi skuto dobiš pri enem od štirih planšarjev.« Po čem so počitnice v Kajži na Pokljuki? Za člane Žita po 10 S tisočakov na dan, za tuje 22 tisoč din. Hrana: samooskrba in kuhanje v lastni režiji. Koča je lepo urejena in čista, le televizor je pokvarjen. Do od- ----!---g p,.j fol pod zob, ali do ____________' samo prijeten sprehod, dolg gorenjske četrt ure. . , Ž-glasnik DELAMO ZA KRUH Anica in Viktor Križaj, oba zaposlena v pekarni Kranj, ona kot administratorka v naročninskem oddelku in on kot poklicni pek, sta v našem domu na Ukancu preživela kos počitnic od 1. do 10. avgusta - nadvse zadovoljna. Pravita, da sta se prvi dan bolj senčila kot namakala v malce premrzlem jezeru, imata pa namen stopiti na Vogel in še kam, za to v Bohinju ni zadrege. Kar zadeva delo in zaslužek Viktor zmeren optimist. Kar zadeva novo naložbo, novo pekarno v Naklem, meni, da je uresničitev oziroma gradnja nove pekarne predvsem interes kranjske občine, zato bo že morala gledati, da bo primaknila kaj zraven. Za poslopje stare pekarne v Kranju je tako ali tako več interesentov od Iskre do gasilcev in še koga. Viktor zasluži po okoli 2,4. S milijona din na mesec, kar je za njegovo težaško in nočno delo vse prej kot primerno plačilo. Za peka se je izučil pri očetu, ki mu je še kot otrok pomagal vse do 1948. leta. »Zdaj je vse drugače,« pravi, iz obrtne peke smo prešli v industrijsko, kakovost kruha zato pada: Veste, tako je, pred penzionom sem, zato sem morda tudi malo bolj občutljiv za vse. Naše delo ni dovolj pošteno cenjeno, zato kvalificiranih pekov skoraj ni več.« Ž-glasnik predeluje pa oves v ovseni ri-žek in ovsene kosmiče in lušči ječmen v ješprenj in ješpren-' ček. Vzorec za pokušino, ki smo ga dobili v Bistri, je bil odličen, še posebej potem, ko je vanj stopil prašič z desno nogo, sicer pa si oglejte recept na vrečki, ki je dovolj zgovoren. Naš ješprenj ali ričet (potem ko je kuhan), je naprodaj v domala vseh poslovalnicah Žita. Če ga Kje ni, ga zahtevajte! Morda se bodo komercialisti razmigali. Dela, kakor pravijo poznavalci, izključno za potrebe tržišča, kar pomeni povpraševanje - dobro, najbrž tudi ponudbe ne bi smeli zanemariti. In posebej zanimivo: gre za najbolj varčno proizvodnjo v Žitu: mlin ima lastne turbine, ki jih poganja Bistra, študija, ki naj bi odkrila, kaj je vredno obnavljati (turbine), uvršča bistriško na II. mesto. Še se bo vrtel mlin v Bistri, ne bo še šel v sicer že zdavnaj zasluženi pokoj! In: mlin Bistra ima moderen pakirni stroj, ki je star komaj pet let. Prastaro in staro se lepo ujema z novim. Tudi ovsena kaša prihaja iz Bistre. Oves se še dobi dc*na, smo ga pa do nedavna tudi uvažali... Oves prihaja iz Istre, Bosne, Ajde ni več, zato je naša razvojna služba z biotehnišo fakulteto (Domžale) začela kmetom kooperantom (dve leti) zastonj dajati ajdino seme. Upanje torej je, da ajda ne bo povsem izumrla in izginila (ajdovi žganci, kruhki itd) z naših jedilnikov in miz. Kolikor ajde je, jo uslužnostno predelujejo za nas privatni mlinarji v Radomljah pri Domžalah in v Komendi pri Mengša. Ž-glasnik V spomin Janez Slovenc Žalostna vest, da sl nas za vedno zapustil je nam vsem, kl smo te poznali, stisnila srce. Tako nenadoma se je to zgodilo In Je resnično težko verletl, da te ni več med nami. Ko smo te pred dnevi obiskali je bil to zadnji osebni razgovor, v katerem sl se kljub tvoji bolezni še vedno zelo živo zanimal za življenje v »ŽITU«, katerega sl v dolgoletni dobi vzljubil In veliko pripomogel, da Je ta kombinat danes tako močan v gospodarskem In političnem pogledu. Živel In delal sl za boljši Jutri, za svobodo In srečo naše bodoče mlade generacije. V kombinatu ŽITO sl začel uspešno delati leta 1964 kot direktor tovarne testenin PEKATETE, pred tem pa bil od leta 1958dalje direktor podjetja za ortopedijo In zdravstveno opremo v Ljubljani. Pri nadaljnjem razvoju Kombinata sl po službeni dolžnosti prevzemal odgovorna vodilna opravila, kot so direktor Informatlvno-propagandne službe In skupnih služb, svetovalec pri glavnem direktorju In se konec leta 1978 upokojil. Tvoje znanje, Izkušnje In tvoj naravni talent sl zelo dobro uporabljal prt tvojem vsakdanjem delu, kakor tudi na področju samoupravnega In družbeno-polltlč-nega dela v kombinatu In še posebej pri vseh Integracijskih procesih, pri oblikovanju temeljnih organizacij po uveljavitvi nove ustave, pri reorganizaciji In nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja po sprejetju Zakona o združenem delu. Val ml, kl smo ob tebi te procese doživljali In s teboj sodelovali, dobro vemo, da sl moral v njih vložiti veliko truda In živčnega napora. Bil sl nepopustljiv delavec In obenem zelo pristopen za vsakega človeka, še posebna tvoja odlika pa Je bila skromnost In humanost. Med sodelavci In nasploh med ljudmi sl bil zelo priljubljen. V 14-letnl dobi v kombinatu sl Imel razne odgovorne funkcije, kot so predsednik upravnega odbora In predsednik raznih stalnih ali občasnih komisij. Tvoj Ideal komunista tl je narekoval, da moraš biti aktiven tudi Izven kombinata. Od samega začetka organiziranja pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« sl bil član odbora In sekretariata In bil daljšo dobo tudi predsednik finančne In propagandne komisije. Tudi v teh funkcijah si s svojim delom dokazal, kako je potrebno stalno gojiti spomine na težka leta okupacije In kako je nujno potrebno, da bodoče mlade generacije s takšnim zgledom nadaljujejo. Tvoja popolnost pravega človeka te je gnala želja In dolžnost k aktivnosti tudi na športnem področju. Zelo aktiven sl bil kot član sekretariata Hokejskega kluba Olimpija, kot predsednik Hokejskega kluba Tivoli Ljubljana, kot predsednik mladinske komisije In kot član Hokejske zveze Slovenije. Tako te je doletela tudi čast biti član komiteja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu B skupine leta 1973 v Ljubljani. Za tvoje delo na področju telesne kulture sl prejel priznanje Zveze za telesno kulturo Jugoslavije In priznanje Hokejske zveze. Dragi Janez! Tvoja mnogo prezgodnja smrt je za vse nas zelo boleča. Tu stojimo ob tebi na tvoji zadnji poti, tvoja draga žena Dragica, hči Mojca, sin Jani In tvoja brata, katerim Izrekamo naše Iskreno sožalje. Tu smo tvoji sodelavci, prijatelji In znanci, kl te bomo zelo pogrešali. Zavedamo se, da smo Izgubili človeka In prijatelja, kl je s svojim vsestranskim plodnim delom veliko napravil za našo stvarno samoupravno In svobodno življenje In te bomo kot takega ohranili v trajnem spominu. Slava tl! g. B. Žitova maloprodaja: deset trgovin, pet bifejev Kdaj združene prodajalne LJUBLJANA, 17. avgusta - Tozd Maloprodaja, ki Ima svoj sedež poleg Bonboniere Šumi na Kardeljevi 7, v Gradišču, v celoti zaposluje 172 delavcev, bolje delavk, zakaj med njimi sta samo dva moška. Deset klasičnih trgovin s petimi bifeji, eden v odprti tržnici Moste. To pa še zdaleč IM vsa Žitova maloprodaja, kakor poudarja Darko Lakovič, direktor Maloprodaje. Druge maloprodajne enote so v okviru drugih Ži-tovih tozdov, in sicer v Kočevju, na Lescah, v Radovljici, Bohinjski Bistrici, na Vrhniki, v Borovnici, na Rakeku, zato se prav zdaj nosilci trgovine dogovarjajo, kako bi vso Žitovo trgovino spravili pod skupno streho, poskrbeli za boljšo in pestrejšo ponudbo in ne nazadnje za boljšo akumulacijo. Ljubljanska Maloprodaja, ki je v letošnje leto štar-tala s tako imenovano pozitivno nulo, se je letos odločila za selekcijo dobaviteljev, zbrala koristne predloge, kako povečati promet, si začrtala vizijo nadaljnjega razvoja in analizirala lastne potrebe investicij (obnova in modernizacija prodajaln). Plan letošnjega prometa predvideva 25 S milijard dinarjev. Prvo letošnje četrtletje je situacija podobna kot lani, prvo polletje je nekoliko boljša. Kje so vzroki za takšno stanje? »Trgovina na drobno, še posebej klasična, je zelo osiromašena zaradi zamrznjenih marž,« pravi Darko Lakovič. Naš položaj se je v drugem kvartalu izboljšal, ker smo z majem uspeli povečati cene gostinskih storitev. Do konca leta bo možno v celoti korigirati cene za 40 odstotkov. Selekcija dobaviteljev na glavne in dopolnilne (čez Grosista) je bil pozitiven poseg v poslovanje, vendar ponudba zato ni nič trpela oziroma ne bi smela trpeti, zato nenehno apelirajo na poslovodje trgovin, naj bedijo nad ponudbo. Ta in drugi posegi že dajejo rezultate, ki se kažejo predvsem v boljši likvidnosti tozda (700 do 800 S milijonov din likvidnih sredstev). Spoznanje o prednostih spoštovanja nabavne politike prihaja sicer korakoma, vendar prihaja. Kako povečati promet v klasični trgovini? »Trgovci se bomo morali še marsičesa spomniti,« pravi Darko Lakovič. »Rdeča nit je Žito, pripadnost, Specifična ponudba, novi prijemi, kot na-primer Bonbonierin piknik za stalne stranke, ki je izredno uspel, degustacija novih šumijevih bonbonov pred začetkom šolskega leta (bonbon ploščica) itd. Prepričan sem, da je to pot k uspehu. Potreben je tudi nov odnos do maloprodaje v celoti, kulturnejša postrežba, degustacija novih izdelkov, ki prihajajo iz naše proizvodnje in drugo. Degustacija vrhniške piroge v poslovalnici na Gosposvetski 7 je uspela (kruhek polnjen z rižem in raznimi dodatki). Gre za topel sendvič, ki je po svetu zelo iskan in cenjen. Vsak mesec nekaj novega v Žitovih prodajalnah, to je cilj, ki mu daje Maloprodaja določeno prednost. Problemi? Vse trgovine so v starih prostorih, ki so potrebni določenih obnovitvenih posegov. Povečati in prenoviti trgovino na Staničevi (trgovina in bife). Groba ocena 600 S milijonov din. Mogoče bo prišlo celo do sovlaganja. Druga trgovina je na Zaloški 33 (prostor v najemu), kjer je prišlo do zamenjave s Konditor-jem za poslovalnico na Bohoričevi 1. In poslovalnica na Celovški 68 - Stara cerkev v v Šiški. »Načrtov je veliko, toda združevanje trgovine na ravni delovne organizacije, je nedvomno ena prednostnih nalog, če hočemo kam naprej,« meni Darko Lakovič. Ž-glasnik Desetletne kooperacijske pogodbe z zahodnonemšklm partnerjem Hltscherjem Gradimo trdne temelje za izvozno usmeritev Zvezni komite ze energetiko in industrijo je 3. 5. 1984 izdal odločbo, s katero potrjuje kooperacijsko pogodbo med firmo Hitschlfer Internation - ZRN in Žito Ljubljana. To je bilo zadnje dejanje v celi vrsti aktivnosti, ki so potrebne pred izdajo take odločbe. Celovito aktivnost pri pripravi ustrezne dokumentacije in strokovno obrazložitev pri našem partnerju je za nas izvajal Inštitut za trženje in ekonomiko organizacije iz Ljubljane. Z delom te institucije smo bili zadovoljni, saj smo 3. 10. 1983 slavnostno podpisali kooperacijsko pogodbo, čez sedem mesecev pa je že bil izpeljan postopek. Kaj pomeni za nas kooperacijska pogodba? Kooperacijska pogodba je višja oblika'zunanjetrgovinskega sodelovanja, ki nam omogoča dolgoročno ureditev medsebojnih odnosov v proizvodnji in medsebojni menjavi konditorskih proizvodov in sestavin potrebnih za njihovo proizvodnjo, na podlagi delitve proizvodnega programa oziroma specializacije ter stalne izmenjave tehničnih in tehnoloških rešitev, skupnega programiranja nadaljnjega razvoja ter skupnega nastopanja na tujih tržiščih. S tem se je delovna organizacija ŽK Žito pospešeno vključila v mednarodno menjavo na podlagi dolgoročnih in stabiliziranih medsebojnih menjav v razmeru 1:1,25 v korist Žita. Nosilci kooperacijske pogodbe s strani Žita so: TOZD Imperial Krško, TOZD Šumi in TOZD Triglav Gorenjka, čas trajanja koope-racijskie pogodbe pa je 10 let. Skupni predvideni znesek prometa na osnovi te pogodbe za leto 1984 je 2.100.000 DM (nemških mark). Mehanizem kooperacije nam omogoča višji odstotek koriščenja deviznih pravic. Ocenjujemo, da je kooperacijska pogodba dobra osnova za normalizacijo razvoja konditorske dejavnosti Žito, ker omogoča boljšo preskrbo s surovinami ter odpira nove razvojne in izvozne programe. Marko SOK Stabilizacijski program tovarne šumi izvoz: 950 ton bonbonov Kako bomo reševali M"j£kSSJ« gospodarske probleme? LJUBLJANA, 19. avgusta - Zaradi občutnega zmanjšanja kupne moči bonboni na domačem trgu ne gredo več tako v promet, kot so šli še do nedavna, zato je osnovna orientacija Šumija povečanje tiste proizvodnje, ki Je tako na trgu kot za izdelavo najbolj zanimiva - ter povečan Izvoz, kakor meni Ing. Janez Škraba, novi direktor Šumija, ki Je hkrati poskrbel tudi za stabilizacijski program proizvodnje z natančno opredeljenimi nalogami, roki In nosilci posameznih zadolžitev. Nekaj deset izdelkov pomeni večino Šumijeve proizvodnje, medtem ko ostali predstavljajo dopolnilni program, ki pa veže nase znatna finančna sredstva. V Šumiju (305 zaposlenih) delajo v dveh izmenah, vendar v nekaterih proizvodnih linijah že uvajajo tudi tretjo izmeno -občasno In po potrebi. Posebno v desertnem oddelku, kjer povečujejo zmogljivosti. Usposabljajo dodatne sušilnice in povečujejo periferne. šumi bo letos po načrtu izvozil na konvertibilni trga 950 ton bonbonov (trdi, polnjene karamela), največ v ZR Nemčijo, ZDA, Veliko Britanijo, Libanon itd. Nemški partner Hitchler (zanj izdeluje nov izdelek -bombon softbon, podoben kot žvečilni gumi) daje opremo (več v posebnem prispevku). Ta bonbon izdelujejo zanj in za domači trg, kar pomeni izvoz in prenašanje tujih izkušenj v lastno tehnologijo. Nov izdelek je tudi cekin, ki je zelo zanimiv za domači trg. Tovarna Sumi ima nedvomno staro tradicijo, saj niso redki poslovni partnerji in kupci v Jugoslaviji, ki so prepričani, da je Šumi nosilec kombinata Žito. Zato kakovost njegovih izdelkov nikdar ne sme in ne more biti vprašljiva, pač pa se mora sproti prilagajati zahtevam trga. Navkljub močni konkurenci na domačem trgu Šumi ne bi smel zabresti v krizo. »Notranje rezerve nedvomno so še,« pravi ing. Janez Škraba. »Saj veste, tudi iz prazne steklenice se še zmeraj da iztisniti kakšna kapljica ali dve. Mislim predvsem na boljšo produktivnost.« Šumijev stabilizacijski program v glavnih točkah govori naslednje: • Povečanje in prestrukturiranje proizvodnje v donosnejše In tržno zanimivejše izdelke, • Izboljšanje finančne situacije, • Zmanjševanje stroškov na vseh ravneh, • Intenzivnejše izkoriščanje delovnega časa. Kar zadeva povečanje proizvodnje, Imata prednost soft- bon in lizike, kjer se že kaže potreba po uvedbi redne tretje izmene. Postopno prestrukturiranje proizvodnje govori med drugim o novi opremi, prostorski preureditvi, o montaži in kompletiranju proizvodne linije. Ukrepi za izboljšanje finančnega stanja opredeljujejo načine zmanjševanja vezanih finančnih sredstev v zalogah gotovih izdelkov, zmanjševanju osnovne surovine zalog, embalaže in raznih repromate-rialov, gospodarjenju z denarjem ipd. Racionalnejša poraba energije: zmanjšala naj bi se za 1,5%, kar pri vrednosti 55 mio din letno pomeni 800 tisoč din. Racionalnejša organizacija transporta: 3 do 5% predviden prihranek, medtem ko naj bi varčevanje pri drugih materialnih stroških prineslo do 5% prihranka. Posebej pomembni so tudi ukrepi, ki zadevajo boljše izkoriščanje delovnega časa, saj so lani v Šumiju zaradi različnih vzrokov Izgubili 2,384 delovnih ur, kar predstavlja 323 N tisoč din. Živilski pregledi, ki jih mora opraviti 298 delavcev. In boljše izkoriščanje delovnega dne (delovna disciplina), pravočasen prihod in odhod z dela, boljše uvajanje novih delavcev itd. V ta okvir sodi tudi poostren vratarski nadzor, disciplina pri pakiranju itd. Že dve leti govorimo o ekonomskih težavah v našem TOZD Mlini in mlinarstvo Slovenije nasploh. Kljub velikim naporom v okviru ŽITA in mnogih akcijam iskanja pomoči pri družbenopolitičnih skupnostih, ki jih oskrbujemo z moko in kruhom, smo leta 1983 končali v tem TOZD s poslovno izgubo 44,404.601,00 din. To izgubo smo sami pokrili na osnovi posebnega sporazuma v okviru DO Žito. Torej delavci ŽITA smo znali razumeti značaj problemov In se odločili za pomoč pri pokrivanju Izgube in oblikovanju sklada skupne porabe. Kaj se dogaja v letu 1984? V prvem kvartalu leta 1984 smo izkazali v TOZD Mlini 15,395.182,62 din Izgube, v polletju pa že 30,636.989,00 din. Poleg tega smo v polletju že beležili poslovno izgubo v sumi V Škarjah cen Gospodarski položaj Gospodarski položaj OZD pekarstva v DO Žito v prvem polletju 1964 se je bistveno poslabšal v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, kar pomeni, da so poslovanje v prvem polletju 1984 zaključile z izgubo naslednje TOZD: • TOZD Pekarstvo in testenlnarstvo, • TOZD Pekarna Kranj, • TOZD Pekama Krško, • TOZD Pekarna Vrhnika. Iz analiz doseženih rezultatov v DO ŽK Žito v prvem polletju 1984 je razvidno, da so se rezultati poslovanja, kljub boljšemu gospodarjenju zlasti v nekaterih TOZD, znatno poslabšali in dejansko že pomenijo zaskrbljujoče stanje opravljanja nemotene funkcije proizvodnje in oskrbe. Bistveni razlog za to gre pripisati hitrejši rasti cen vsem vhodnim surovinam, ki so se v primerjavi z lanskim letom podražile vse preko 70%, stroškov proizvodnje in transporta ter ostalih odvisnih stroškov v primerjavi z rastjo cen pekovskim proizvodom, ki se niso spremenile od 1. 8. 1983. Povečanje cen pekarskim proizvodom v juliju 1984, glede na dogovorjeno strukturo peke in naše razvrstitve specialnih kruhov v osnovne ruhe, ki jih sedaj proizvajamo cca. 80% ne more v nobenem primeru pokriti dosedanjega izpada rasti dohodka TOZD pekarstva, ki v bistvu predstavlja osnovo za nujno povečanje rasti OD delavcev glede na rast življenjskih stroškov. Cene pekarskim proizvodom so se s 23. julijem 1984 povečale v povprečju: • za osnovne vrste kruha (nova razvrstitev) 32,8%, • za specialne In trajne kruhe 22,2%, • za pekarsko pecivo 25,6%. iz kalkulacij pa je razvidno, da nove cene osnovnih vrst kruha za večino proizvodov še vedno izkazujejo izgubo od 2,96 din/kg. Specialni proizvodi in pekarsko pecivo, ki jih sedaj proizvajamo v manjših količinah od 15% do 20% pa izkazujejo minimalno akumulacijo od 5% do 8%. Anton Kosovel večini pekarskih TOZD, In sicer v TOZD Pekarstvo in testeni narstvo 1,198.247,00 din, TOZD Pekarna Kranj 6.656.247.00 din, TOZD Pekarna Krško 1,645.495,00 din in TOZD Pekarna Vrhnika 2.977.227.00 din. To Je žalostna bilanca vseh naših naporov ekonomskega saniranja preskrbovalnega kompleksa v Žitu. Kljub temu pa nemoteno poteka preskrba p moko In kruhom v vseh 27 občinah, ki jih oskrbuje ŽITO. Torej potrošnik ne čuti neurejenih ekonomskih pogojev, v katerih mora delovati preskrbovalna dejavnost. Na osnovi slabih rezultatov smo Izdelali diagnozo stanja, ki je za mlinarstvo in pekarstvo jasna. Pri mlinarstvu gre za velika cenovna nasprotja med cenami pšenice in moke. Poleg tega pa so že večletne težave finančno popolnoma izčrpale to dejavnost. Pri pekarstvu pa gre tudi za cenovna nesoglasja med surovinami, repromaterialom in cenami kruha. To je sicer poenostavljena formulacija osnovnih problemov, ki Imajo obsežno ozadje v vrsti neurejenih sistemskih ukrepov. Kakšen je koncept zdravljenja nastalih težav? • Tako v mlinarstvu kot v pekarstvu se zavzemamo za večjo delovno disciplino In spoštovanje vseh dogovorjenih akcij. • Vsi poslovodni delavci v TOZD in DSSS so zadolženi za stalno aktivnost iskanja racionalnih rešitev v poslovnem procesu. • Sistematično obdelujemo vse družbenopolitične skupnosti, ki Jih oskrbujemo z moko In kruhom. Prosimo za pomoč pri pokrivanju Izgub, tečajnih razlik, za ugodnejše kredite za obratna sredstva, za sodelovanje pri sovlaganjih v melioracije, za sodelovanje pri rekonstrukcijah In gradnjah novih pekarn Itd. Pomoč so že dale oziroma obljubile občine Domžale, Kranj, Litija In mesto Ljubljana. Akcija že poteka. • Z realiziranimi zadnjimi sovlaganji v Sloveniji (ABC Pomurka) in Slavoniji (PIK Nova Gradiška in PPK Kutjevo) imamo več kot 90% dolgoročno zagotovljene pšenice. • Uspešno sodelujemo ' Zavodom za rezerve SRS In Iščemo racionalizacijo pri n,‘ bavl mok ter pšenice. • V letu 1984 smo pristop' k obsežni akciji varčevanja pšenico, ki nam bo do kond leta prinesla vsaj 10 milil*; starih din razlike v ceni, K* mora vplivati na ekonom*11 položaj mlinarstva. . • Sprejeli smo oboa** program zamenjave pšenic* za Zvezni zavod za razen'* kar mora ponovno pripeli* pozitivne učinke. ^ • Skupno z IS Skupščin mesta Ljubljane in Zavod0' za rezerve SRS končujemo * lokaciji šmartlnska, 9000-1° skl silos, kar mora ponov* prinesti pozitivne premike. • Skupno z Repubil**, komitejem za tržišče In ep*0* ne gospodarske zadeve fr slopoma urejamo cenovne1* »proporce v pekarstvu. • Združeni slovenski narjl in peki v okviru Zl* skupnosti Slovenije vodim0 IS SRS akcijo za sistem*(, ukrepe za ekonomsko san*, jo mlinarstva in pekarstv* Sloveniji. Na osnovi vsega navede^ ga pričakujemo na koncu ^ 1984 v vseh naših preskrb0*, nih TOZD ugodnejše ekoh° ske rezultate. ^ glasni^ -P glasilo delavcev živilskega kombinata 1 Izdaja Živilski kombinat i ^ Ljubljana, šmartlnska \c# Glavna in odgovorna uredLLg, Zlata Vidmar. Uredništvo: šmartlnska 154, tel.: (0®'' 1$ 981. Int. 238. Urela ure°n^. odbor. Tehnični urednik: .g, gust Cerar. Tisk: CGPJ-jj. tozd TČR, Ljubljana, TltoV»y