Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Za zboljšanje položaja železniških delavcev in profesionistov.
V	dosedanjih številkah smo v posameznih člankih že orisali veliko bedo, ki je zavladala med železniškim! delavstvom po novemi letu, posebno še sedaj, ko so delavci dobili dekrete za sprejem’ v penzijski fond in prevedbo na nove plače. Naš savez je z ozirom’ na dejstvo, da so vse dosedanje predstavke in deputacije iz vrst delavstva ostale brez slehernega uspehä ter beda v delavskih družinah od dne do dne narašča, sklenil, obrniti se na vsa merodajna mesta in zahtevati nujne odpomoči.
V	smislu sklepov centralnega odbora se je deputacija saveza o-glasila na ljubljanski direkciji, kateri je predala spomenice in jo naprosila, da na merodajnih mestih obrazloži obupen položaj delavstva in, v kolikor v lastnem' delokrogu ne more delavskega položaja zboljšati. zahteva nujne pomoči pri ministrstvih. Deputacija je dobila na direkciji zagotovilo, da bo direkcija z vsemi silami delala na zboljšanju položaja.
Deputacija saveza predloži vse te točke v rešitev tudi Generalni direkciji in Ministarstvu saobraćaja ter bo predložila vsem merodajnim' instancam ter predsedstvu vlade obširno spomenico, v kateri bo na Podlagi konkretnega materijala dokazala, da io položaj železniških
delavcev nevzdržen ter da že danes v nešteto delavskih družinah vlada lakota in beda.
Skrbno zbran materijal bo tvoril tudi apel na najširšo našo javnost, ki je zelo slabo poučena o stanju, v katerem- se nahajajo železniški delavci in profesionisti z družinami vred in ves ta materijal bo savez naslovil tudi na Najvišjega državnega predstavnika s prošnjo, da se tudi železniškemu delavstvu zasigura vsaj oni najmanjši eksistenčni minimum, ki bi zadoščal za najbomejše vzdrževanje delavca z družino vred.
Na g. direktorja ljubljanske direkcije je savez naslovil sledečo predstavko:
P. n. Direkcija državnih železnic
Ljubljana.
Spoštovani gospod direktor!
Podpisanemu savezu je čast obrniti se do Vas, gospod direktor, s predstavko radi rešitve delavstva državnih železnic iz naravnost obupnega položaja, v katerega je delavstvo brez lastne krivde padlo, ko se je začelo izvajati določbe novega delavskega pravilnika. Delavstvo dobiva sedaj odloke o prevedbi in odloke o sprejej mu v novi pokojninski fond ter je ves čas računalo, da bo direkcija državnih železnic podvzela korake, da osigura delavstvu vsaj one prejemke, ki jih je delavstvo dobilo izplačano po starih predpisih. Iz pre-vedbenih odlokov pa sledi, da je zlasti vsemu nižje plačanemu osobju tako občutno reduciran izplačilni znesek, da je zavladala v delavskih družinah največja beda in obup, ker izplačilni zneski ne zadostujejo niti za samo prehrano.
Delavstvu, katerega plača je sedaj znašala od Din 800.— do Din 1.000.— (tu pridejo v poštev delavci od 10 do 30 službenih let), je reducirana ta plača povprečno za 10% samo vsied novih prispevkov za penzijski fond ter morajo z zneskom Din 700.— do Din 900.— preživljati družine po pet in več oseb ter pride v tem slučaju, ako odštejemo izdatek za stanovanje in mleko ter kruh, za vso ostalo prehrano, obleko, šolanje otrok ter vse kulturne potrebščine na eno osebo le Din 2.— do maksimalno Din 3.50 dnevno.
Apeliramo na Vas, gospod direktor, da bi s statističnimi podatki, katere smo pripravljeni vedno predložiti in katere tudi uprava sama lahko zbere, dbkatzali tudi službeno Ministarstvu saobraćaja ter predsedstvu Kr. Vlade nujno- potrebo regulacije delavskih1 plač najmanj v tem pravcu, da se delavstvu in profesionistom zasigu-
ra, vpoštevajoč odbitke za penzijski fond, one izplačilne zneske, ki so jih imeli pred prevedbo. V to svrho bi bilo potrebno povprečno povišanje uvečane plače za znesek, ki bi odgovarjal 10% osnovne plače.
Podpisani savez bo, da se akcija za zboljšanje delavskih plač pospeši, predložil Nj. Vel. Kralju obširno spomenico, v kateri bo orisal težaven položaj delavstva ter zbral statistične podatke iz vseh vrst delavstva, iz katerih bo razvidno, da je s sedanjimi odtegljaji za penzijski fond ogrožen obstoj delavskih družin.
Nadalje se obračamo do Vas, gospod direktor, s prošnjo, da bi odredili odnosno pospešili rešitev sledečih zadev:
1.	Izplačilo diference delavcem iz leta 1923, za izplačilo katere je že vse odrejeno, kakor se glase obvestila iz Beograda. Prosimo, da bi tudi direkcija službeno urgirala nakazilo tozadevnega kredita, opirajoč svojo urgenco na sedanji položaj delavstva.
2.	Izplačilo premij v kurilnicah se do danes še ni izvršilo za mesece januar, februar in marec 1931, dasi ima mašinski oddelek za to izplačilo na razpolago še neporabljen kredit iz preteklega budžetskega leta. Delavstvo v kurilnicah je faktično vršilo službo po veljavnem premijskem sistemu ter tudi pravilnik v § 43 predvideva premijske sisteme in smatramo, da je izplačilo teh premij zakonito, ker padejo še v lansko budžetsko leto, kjer so bi]£ v proračunu predvidene.
3.	Določitev trošnin delavcem za delo izven domicila čaka na rešitev že šest mesecev ter morajo delavci danes pri znižanih plačah hoditi na progo brez vsake dijete ter se opetovano dogodi slučaj, da gresta na progo dva ključavničarja, eden nastavljen, a drugi v staležu kot delavec, oba z istimi službenimi leti, izvršita isto delo, a prvi dobi poleg tega, da prejema
plaCo za vse dni v mesecu. Se dijeto- Din
55.—, profesionist pa, ki dobi plačo le za 25 dni v mesecu, ne dobi za delo na progi niti pare. To pa vsied tega, ker v čl. £0 pravilnika o postranskih prejemkih ni predvidena postavka za dijete nenastavljenemu osobju. Prosimo, da bi direkcija izposlovala pri Ministarstvu tolmačenje, da pripadaj profesionistu trošnina v višini zvanič-nika II. kategorije, delavcu pa v višini slu-žitelja.
4.	Priznanje stalnosti in pravice do dopusta onim, ki so te ugodnosti že vživ.aii po prejšnjih pravilnikih. Večje število delavcev in profesionistov, ki so v nad 90% vseh slučajev že bili člani preje obstoječih provizijskih zavodov, je bilo v preteklem mesecu obveščenih, da so postali začasni delavci in nimajo pravice na dopust. Prosimo, da direkcija nujno izposluje pri Generalni direkciji tolmačenje v tem pravcu, da vsaj vsemi onim', ki so že bili člani provizijskih zavodov ter so že vživali stalnost, prizna stalnost in pravico na dopust. Pri tern se opiramo zlasti za bivše južno-železničarje na odlok bivšega ministra saobraćaja g. Jankoviča, ki je z odlokom Pov. br. 3/1923 zasigural vsem južno-želez-nitarjem tudi pod državno upravo vži-vanje vseh onih pravic, ki so jih vživali pod upravo privatne družbe.
5.	Priznanje povprečnega procenta uvečane plače z ozirom na draginjo po čl. 42 pravilnika. Veliko število delavstva je sedaj pri prevedbi dobilo le par procentov uvečane plače, imamo pa tudi delavce in profesioniste, ki so dobro kvalificirani, pa niso dobili sploh nič uvečane plače. Čl. 42 pravilnika predpisuje, da se uvečana plača v prvi vrsti odreja po> draginji in da bo Generalna direkcija odredila principe, ter višino procenta za povprečno povečanje osnovnih plač. Na podlagi te določbe prosimo nujne intervencije direkcije pri Ge-oefärii direkciji, da se ta višina čimpreje določi in vsaj naknadno z uveljavljenjem novega budžeta, to je s 1. aprilom 1931 vsem onim, ki bi imeli manjši procent uvečane plače, ta z ozirom na draginjo avtomatično poviša na odrejeni povprečni procent.
6.	Avtomatično napredovanje delavstva
ter podaljšanje vplačila obrokov v penzijski fond. Večje število delavcev in profesionistov ima s 1. I. 1931 napredovati v višjo stopnjo osnovne plače ter prosimo, da se to napredovanje faktično izvede na ta način, da se jim prizna povišana plača in istočasno ne zmanjša uvečana plača. Dalje prosimo, da bi direkcija posredovala pri oblastni upravi pokojninskega fonda v tem pravcu, da bi pokojninski fond, upoštevajoč težke razmere delavstva, odredil pri naknadnih vplačilih vedno najvišje možno število obrokov, dalje da bi ukinil predpisovanje ponovnega plaćanja vpisnine vsem onim, ki so že bili člani obstoječih penzijskih zavodov ter so vpisnino že plačali ter da bi ukinil predpisovanje naknad-
nih obrokov bivšim južno-železničarjem za čas do podržavljenja v smislu določb čl. 17 rimskega akorda.
Istočasno čast nami je predložiti Vam, gospod direktor, še prepis spomenice, naslovljene na oblastno upravo pokojninskega fonda ter Vas prosimo, da bi s svojim vplivom podprli rešitev v spomenici navedenih zadev pri višjih instancah v Beogradu ter izrecno podčrtavamo kot najnujnejše sledeče točke:
a)	Določitev drugega sistema obraču-nanja dosedanjih vplačil, posebno vplačil, izvršenih v zdravih valutah;
b)	ureditev starostnega zavarovanja dnevničarjev in začasnih nastavljencev sploh, ki so danes do dneva, dokler ne za-dobe stalnost, izpostavljeni nevarnosti, da sploh ne dobe nikake penzije.
V vseh gori navedenih zadevah, v kolikor spadajo v kompetenco višjih instanc, bo podpisani savez posredoval tekom prihodnjih dni pri teh instancah v Beogradu ter prosimo, da bi direkcija s svojimi referati o težkem položaju delavstva to posredovanje podprla.
Organizirani sodrugi iz te predstavke razvidijo, da je savez zbral najbolj pereča vprašanja, ki ne prenesejo nobenega odlašanja več. Če se delavcem izdatno ne pomaga, se bodo železniške delavnice, kurilnice in ostale službene edinice pretvorile v edinice bolnikov, izčrpanih in fizično popolnoma oslabelih delavcev, ki ne bodo zmožni niti najmanj producirati v večnem premišljevanju, kako preskrbeti družino, nedorasle otroke.
Najnujnejša dolžnost Ministrstva za promet je, da vendar že enkrat
nakaže denar za izplačilo diferenc
delavcem, na katere čakajo že skoraj 8 let.
Navadno zavlačevanje je, če se sestavljajo razne komisije, ki naj izdelavajo posamezna tolmačenja delavskega pravilnika in pri tem je preteklo že celo leto od uveljavljenja delavskega pravilnika in komisije niso izdelale niti onih tolmačenj, kjer delavski pravilnik za delavce predvideva razne postranske prejemke kakor premije, trošnine za službena potovanja, povprečen procent uvečane plače, avtomatično napredovanje. Vse te točke se ne smejo niti en dan več zavlačevati, mar-več je takoj z naknadno veljavnostjo od dneva uveljavljenja pravilnika predpisati višino postranskih prejemkov ter izvesti napredovanje.
Najtežji udarec za stare delavce Pa je ukinjenje stalnosti in pravice na dopust vsem onim, ki so prišli na železnico starejši od 33 let ter so te pravice že po 10 in več let uživali.
S to določbo so kršena najosnovnejša socialna načela ter se postavlja železniška uprava v vrsto onih po največjem dobičku računajočih privatnih podjetij, katerimi pomeni živ človek mani od navadnega stroja. Navaden stroj, če se pokvari, se da popraviti, človeka pa, ki po dolgotrajnem! delu obnemore, vrže med staro šaro, ne meneč se za njegovo nadaljnjo usodo. Delavstvo po celem svetu nastopa za starostno zavarovanje in preskrbo, bori se za to, da starejšemu delavstvu zboljša gmotni položaj, pri železniški upravi pa se je z eno potezo peresa črtalo starim delavcem' dosedanje pridobitve. Ne moremo smatrati tega postopka za kaj drugega, kot usodno pomoto, ki je nastala pri sestavi prehodnih določb in nujna naloga Ministrstva za promet je, da takoj izda dopolnilno tolmačenje, da vsem onim, ki so že bili stalni, stalnost tudi po novem pravilniku pripada.
S ^tem tolmačenjem bo popravljena težka krivica, ki se je prizadela vestnim in v službi — zlasti težki službi med vojsko — osivelim železniškim delavcem in profesioni-stomi.
Na naslov oblastne uprave pokojninskega fonda pa je savez naslovil naslednjo spomenico:
Oblastna uprava pokojninskega fonda stalnega pom. osobja pri oblastni direkciji drž. železnic
Ljubljana.
Spoštovani gospod upravnik!
Podpisanemu savezu je čast obrniti se do Vas, gospod upravnik, s predstavko radi rešitve gotovih zadev, ki se tičejo pokojninskega zavarovanja pomožnega osobja državnih prometnih naprav, za katero smatramo, da so ali nepopolne, ali pa odvzemajo osobju že do sedaj pridobljene pravice. Prosimo Vas, gospod upravnik, da bi v lastnem delokrogu, v kolikor spada to v Vašo kompetenco, rešili, odnosno da bi točke, ki spadajo v kompetenco glavne uprave in Ministrstva Saobraćaja, predložili v principijelno rešitev tem instancam.
1.	Vračunanje prejšnjih službenih let v novi pokojninski fond. Glasom nekega odloka glavne uprave se baje za novi pokojninski fond vsem onim, ki so že bili člani dosedanjih provizijskih zavodov, vračuna le oni čas, ki jim je bil priznan po starih predpisih. Vsied tega tolmačenja so oni, ki so že bili člani pokojninskih fondov, zelo oškodovani napram onim, ki sploh niso bili člani teh' fondov, ker tem poslednjim se lahko vštejejo proti doplačilu vsa službena leta od dneva pridobitve stalnosti: Smatramo, da je gornja rešitev glavne uprave protivna določbi čl. 61. pravilnika, ki jasno odreja, da se vračunajo v članstvo penzijskega fonda »samo službena leta, provedena na železnici po 24. letu starosti«. Enako čl. 128, tč. 3, odreja, da se uslužbencem', ki so si pridobili stalnost po določbah pravilnika, všteje v članstvo prejšnja službena leta, ako plačajo odgovarjajoče prispevke. Na podlagi teh določb prosimo, da bi se rešenje Glavne uprave spremenilo in odredilo, da prizadeto osobi e, v kolikor reflektira, zaprosi za vštetje let !n da se mu to vštetje ugodi.
2.	Ukinitev predpisovanja vpisnine. Oblastna uprava vsem onim, ki so že bili člani obstoječih fondov, sedaj pri prevzemu v novi pokojninski fond še enkrat predpiše vpisnino po Din 40.— do 50.—, odnosno Din 70.—, v kar smatramo, da pokojninski fond ni upravičen, ker vsi členi pravilnika, ki govore o vštetju službenih let ter prevzemu onih, ki so že člani starih fondov, govore le o članarini in ne o vpisnini. Tako določa to čl. 71, še posebno pa čl. 128, ki povsod govori, da morajo plačati le razliko članarine. Ta člen točno govori, da se teh delavcev »ne sprejme«, marveč da se jim vračuna v novi fond dosedanje članstvo. Na podlagi teh določb prosimo, da se prepis vpisnine onim', ki so že bili člani fonda, ukine.
3.	Predpis naknadnih obrokov bivših južno - železničarjev ter preračunavanje prejšnjih vplačil. Uprava predpisuje tudi južno-železničarjent za čas do podržavljenja naknadne prispevke, dasi § 17, tč. 9 in 11 rimskega akorda jasno predvideva, da je obvezana družba južne železnice kriti za vse aktivno osobje, ki je bilo prevzeto v državno upravo, vse zahteve za obveze pokojninskih fondov do časa prevzema. Na podlagi prednavedenega prosimo, da bi oblastna uprava podvzela korake pri glavni upravi, da se določbam rimskega akorda ugodi ter predpis za bivše južno-železni-čarje do 1. sept. 1923 anulira.
Nadalje prosimo, da se z ozirom na težak položaj delavstva, katerega prejemki so samo za prispevke v pokojninski fond reducirani za povprečno 10%, posreduje pri Glavni upravi ter Ministrstvu financ, da se spremeni odločba Min. fin. štev. 16.036 od 20. II. 1931 in odredi, da se članarina plačana v prejšnjih kronah zaračuna v novem pokojninskem fondu paritetno z veljavo zlatega dinarja.
4.	Starostno zavarovanje dnevničarjev.
Po pravilniku dnevničarji sploh ne postanejo člani pokojninskega fonda ter so njih' družine za ves čas, dokler je hranitelj dnevničar in tudi po nastavitvi še tri leta, dokler je začasen, izpostavljene nevarnosti, da v slučaju smrti hranitelja ne dobe nikake penzije. Dnevničarji na vsak način vrše odgovornejšo službo, zgube pa z dnem imenovanja dnevničar jem' pravico do ugodnosti pokojninskega fonda ter prosimo oblastno upravo, da bi posredovala pri višjih instancah v Beograd!^ da se a)i spremene določbe delavskega pravilnika v tem pravcu, da se tudi dnevničarjem za slučaj smrti ali onemoglosti zasigura pravica do penzije, odnosno, da se v novem zakonu o državnem1 prometnem osobju tudi dnevničarjem in začasnim uslužbencem osigura vračunanje službenih let za penzijo ter pravico do penzije po predpisih zakona.
5.	Podaljšanje obrokov. Čl. 71 pravilnika predvideva možnost vplačila naknad1-nih prispevkov v do 120 obrokih, a najmanj v višini po enega rednega mesečnega
prispevka. Prosimo oblastno upravo, da upoštevajoč težko gmotno stanje delavstva odredi, da se vsem delavcem in profesio-nistom predpišejo naknadna vplačila v največjem možnem številu obrokov.
Prosimo, gospod upravnik, da bi našo predstavko priporočili na merodajnih mestih ter izposlovali ugodno rešitev.
Tudi v tej vlogi je naš savez podčrtal ona vprašanja, ki so takoj rešljiva, odnosno, ki so že predvidena v pravilniku samem ali pa v kakih drugih predpisih. Ni potreba drugega, kakor navadno tolmačenje in vštetje prejšnjih službenih let za penzijo je ugodno rešeno. Jasno je, da nikdo, ki je neprekinjeno član društva itd., ne bo dvakrat plačeval vpisnine v to društvo, ker je bil le enkrat sprejet. Jasno je na podlagi določb rimskega akorda, da so juž-no-železničarji oproščeni plačevanja naknadnih prispevkov za čas do podržavljenja. Še bolj jasno je, da se delavcu, ki je že član starostnega zavarovanja in ki si je tam že pridobil pravice, teh pravic s pomak-nitvijo na odgovornejše mesto ne more odvzeti. Zato pričakujemo, da se bodo ta vprašanja pri glavni upravi v Beogradu najnujnejše reševala.
Pri tem pa seveda ne sme nikdo misliti, da savez ne posveča pažnje izmenjavi delavskega pravilnika zlasti v pogledu starostne dobe, vendar obravnavamo to vprašanje po-
polnoma ločeno, ker tukaj se moramo boriti za spremembo obstoječih predpisov, za kar bo potreba dosti časa in čim več organizirane moči, medtem ko se pri vseh gornjih vprašanjih borimo le za potrebna tolmačenja, ki smisla in besedila določb pravilnika ne spreminjajo.
❖
Ponovno povdarjamo, da je delavstvo na železnicah danes popolnoma obupano nad svojo bodočnostjo, da stoji v delavnici, kurilnici ali na progi v takem razpoloženju kakor Pogorelec, ko pregleduje ruševine, ki jih je še pustil ogenj od vsega njegovega premoženja. Vije roke, -joka in obupuje, ko vidi, da nima kje vzeti, da bi nasitil in oblekel svojo družino, ko vidi pred seboj le temno s trpljenjem in križi posuto bodočnost.
Delavstvo apelira na merodajne faktorje za najnujnejšo pomoč, delavstvo ne zahteva palač in svile ter šumečih vin, delavci zahtevajo zadosti kruha zase in družino. Zato železniški delavci in profesionisti:
Vsi v savez — zaradi zboljšanja svojega položaja!
Za obvarovanje in spopolnitev starostnega zavarovanja!
Za pošteno plačilo poštenemu delu!
Pričetek novih dogodkov.
Ogromni, uspehi mirovne politike angleške delavske vlade za svetovni
mir.
Razvoj na svetu se ne da ustaviti. Pravkar sta se zgodila dva neobičajno važna dogodka, ki bosta imela velik pomen za mir in nadaljnji mirni razvitek na Balkanu, v Evropi in na vsem svetu. Ta dogodka sta izvedene volitve v Bolgariji in inicijativa Severne Amerike glede odložitve plačevanja vojnih dolgov.
V Bolgariji je bil po prevratu 1918 uveden čvrst demokratični režim z vlado kmetiške stranke. Režim stare Bolgarije, okičen z vladavino kralja Ferdinanda in njegove privatne vojske, pod komando ma-cedonskega revolucionarnega komi-tija, je bil zrušen. Ferdinand je zbežal iz Bolgarije in njegovi neposredni sodelavci, katerih politika je delovala za uničenje solidarnosti med balkanskimi narodi in za razbitje zveze med njimi, so se popolnoma umaknili. Pod vtiskom bližnje bolj-ševiške Rusije je napravila kmetiška demokracija v Sofiji vrsto pogrešk proti mestni kulturi. Toda nedvomno je bila to velika in znamenita preizkušnja v zgodovini Balkana, ko se je hotelo z ogromnim naporom organiziranih kmetiških množic rešiti notranji gospodarski razvoj, izključujoč veliki zasebni kapital z uvedbo splošnega kmetiškega zadružništva. V zunanjih odnošajih pa je ta režim iskal mir s sosedi, odbijajoč vse ponudbe inozemstva za vojno vzezo in pripravljal popolno jugoslovansko zedinjenje. Toda žal, prišla je prenaglo reakcija. Okoli sina pognanega kralja Ferdinanda se je zbrala vsa meščanska buržuazija, ki je videla zase nevarnost v kmetiški vladi; zbralo se je okoli njega vse staro urad-ništvo, vsi stari generali, ki so vodili Bolgarijo iz poraza v poraz; pridružil se je macedonski komite s svojimi oboroženimi tolpami. Oprti na inozemstvo so napravili zarotniki protirevolucijo, v kateri ni bil samo ubit voditelj kmetiškega gibanja Stam-bolijski, marveč je bilo pomorjenih več desettisoč bolgarskih državljanov, in nad Bolgarijo pa je bil uveden režim terorja, ki je trajal nad sedem let. V vsem tem času je bila Bolgarija v mednarodnih odnošajih navadna dekla neke inozemske države in nje vratolomne politike na Balkanu.
Končno je bolgarski narod dobil možnost, da se je uprl režimu in terorju, ki sta ga predstavljala Cankov in Liapčev. Prav redek je pojav v kmetiških deželah, da ostane vlada v manjšini pri volitvah. Po svoji na-
ravi in po svojem stanovitnem gospodarskem položaju je kmet vedno miren in politično neuporen. Nujno je, da je njegov materijalni položaj slabejši in njegovo pojmovanje občutno žaljeno, da kmet neha biti opora oblasti in nastopi odločno kot opozicija. To se je n. pr. tokrat zgodilo v Bolgariji. Kljub svojemu silnemu terorju je vlada ostala v poraženi manjšini. Ni ji uspelo niti, da bi dobila tretjino mandatov. Ta poraz je tako velik in tako globok, da je podaljšanje današnjega režima absolutno nemogoče. V novem parlamentu — resnica je — kmeti (zemljorad-niki) ne tvorijo večine, ali so tako močna stranka, da brez njih ne bo mogoče vladati. Zlasti ne bo mogoče vladati proti njim. Nadejamo se, da se bodo poizkusi izjalovili, ki so se pojavili s ciljem, da iz opozicionalne koalicije odtrgajo meščanske stranke ter jih pritegnejo v zajednico za sestavo vlade z dosedanjo večino, in če bi se to tudi zgodilo, tedaj bi bila to samo priprava za novi in popolni triumf demokracije v Bolgariji, ki bi končno prelomil z vsemi nosilci današnjega režima. Vsekakor zmaga opozicije v Bolgariji pomeni obsodbo današnjega šarenja bolgarskega naroda po miru s sosedi, znači korak k ustvarjanju bližnjega edin-stva narodov na Balkanu, In ta razvoj znatno podpirata^ in z vidnim u-spehom obe delavski stranki, kar nas tudi veseli.
Še večjega pomena pa je predlog predsednika severo-ameriške unije, da naj se za leto dni odloži plačevanje vojnih dolgov, ki jih plačuje Nemčija zaveznikom, zavezniki pa Ameriki. Naj velja ta odložitev samo za leto dni, bi se že samo v tem letu plačalo Ameriki okoli 25 milijard dinarjev manj in bi se s tem položaj jako olajšal. In, ako je enkrat to vprašanje postavljeno na dnevni red, tedaj to vprašanje ne more biti rešeno na drugačen način, kakor s trajnim razveljavljenjem vseh vojnih dolgov, s čimer bi se odpravila o-gromna zapreka, ki preprečuje pravilne gospodarske odnošaje v izmenjavi blaga med kapitalističnimi državami in državami dolžnicami ter s tem ovira možnost razvitka. Z druge strani je Amerika primorana, da vprašanje vojnih dolgov veže z vprašanjem omejitve oboroževanja. Omejitev oboroževanja je zopet tesno spojena z zagotovitvijo miru, ob garancijah, da se proti napadalcem in izzivačem vojne, ki ne bi hoteli sprejeti razsodišča ali se mu ne hoteli podvreči, napravi velika svetov-
na koalicija. Taka sigurnost v Evropi ni mogoča brez aktivne udeležbe Amerike s ciljem zajamčenega evropskega miru. Tako so Ameriko prisilile razmere, da se vmešava v evropske odnošaje. Omejitev oboroževanja pa prinese temeljite politične posledice, omogoči znaten napredek socialističnih strank in poveča značaj in vpliv delavskega razreda v vseh državah.
Seveda smo šele na pričetku novih dogodkov, Ali važno je, da se dogodki bližajo, Istotako je važno, da je središče vsega tega delovanja v Londonu in da angleška delavska vlada, čeprav nima parlamentarne večine, doseza take uspehe, da se nje delovanje v teku zadnjih dveh let bolj in bolj označuje kot največ ji dogodki v povojni svetovni zgodovini.	Dr. Živko Topalovič.
XIII. kongres zvezarjev v Mariboru.
Prejšnje čase smo v interesu železničarjev zavzemali stališča k raznim kongresom zvezarjev, da smo ljudem odpirali oči, kam jih vodijo razni takozvani voditelji. Vedno se nam je očitalo, da falzificiramo razne sklepe, zato letos ne bomo poročali iz naših vidikov, marveč bomo reproducirali poročila po vodilnih slovenskih dnevnikih, da se izognemo vsem očitkom.
Toraj kako se je vršil kongres in kaj se je sklepalo:
Poročilo o predvečeru:
Številni gosti, ki so do'speli na železničarski kongres iz viseih delov naše prostrane države, so nemalo oživeli že itak dokaj živahne mariborske ulice. Živahno življenje je vladalo tudi poizno v noč v lokalih, kjer je bilo čuti med sviranjem harmonik prepevanje pesmi iz našega juga in pa veselo pozdravljanje in spoznavanje starih znancev, ki so prihiteli v Maribor, da manifestirajo za stanovsko solidarnost in narodno misel na naši severni meji.
Dan kongresa dopoldne:
Nekaj minut pred deveto se je začel pomikati sprevod proti Narodnemu domu.
Pred sprevodom je brnelo nizko leteče letalo g. Moravca z dvema 'ponosnima }u-goslovenskima zastaviama, ki sta veselo vihrali v lepo 'soinčoo jutro. Sprevod je otvorila neumorna železničarska godba »Drava«, ki je neprestano svirala narodne koračnice. Za njo je stopal praporščak -s krasno zastavo narodnih železničarjev v spremstvu častne straže. Za praporom je korakalo vodstvo organizacije narodnih železničarjev na čelu s poslevodečim predsednikom g. Lazo Djor-djevičem, šefom prometnega oddelka gene-ralne direkcij e državniih železnic. Za vodi-
telji pa se je razvrstila mogačna armada delegatov in gostov, ki so se podali v gostoljubne prostore Narodnega doma. Točno ob pol 10. je vstal izza predsedniške mize, okoli katere so se zbrali predstavniki vseh oblastnih organizacijskih odborov in člani osrednjega vodstva, simpatični in med našimi železničarji tako priljubljeni poslevodeči predsednik g. Laza Djordjevic in proglasil otvoritev XIII. rednega kongresa Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Po kratkih pozdravnih besedah je predlagal vdanostno brzojavko N j. Vel. kralju, ki je bila z viharnim navdušenjem sprejeta.
Nato je prečital generalni tajnik g, Ba-kič poizdravne brzojavke predsedniku vlade generalu g. Petru Živkoviču, ministru za promet dh Lazarju Radivojeviču in bivšemu predsedniku osrednjega odbora udruženja generalnemu direktorju g. Dimitriju Šreplo-viču. Po sprejetih brzojavkah ije pozdravil zastopnika vlade in bana inšpektorja dr. Schaubacha, komandanta mesta generala Pavloviča, polkovnika g. Putnikoviča, sre-skega načelnika dr. Ipavica, zastopnika Narodne obrane profesorja g. Kendo in zastopnika mariborske občine direktorja g. Köch-lerja in naposled tudi novinarje, ki so bili železničarjem vedno naklonjeni. Za Naroči-no obrano je govoril g. prof. Robert Kenda, za ministra prometa in ljubljanskega direktorja g. inž. Klodič iz Ljubljane, za ljubljanski odbor g. Rotar.
V imenu beograjskega oblastnega odbora je pozdravil kongres g. Kolenovič, za Zagrebčane predsednik g, Balkas, ki je žel posebno burno odobravanje za izjajo, da so jugoslovenski železničarji VI. armija, na katero more računati kralj prav tako sleherni hip kakor na ostalih pet armij vojske. V imenu sarajevskega oblastnega odbora je pozdravil zborovalce g. inž, Go-spodnetič, ki se mu je priključil za suboti-ški .odbor g. Krstič. Med ovacijami iza naše morje je .pozdravil kongres in Mariborčane zastopnik čuvarjev našega morja, delegat naših brodarjev g. dr. Lekič. Kot poslednji je govoril predsednik mariborske organizacije narodnih železničarjev g. Tumipej, ki je ugotovil, da so nia naši severni meji Še vedno železničarji, ki ne znajo državnega jezika in ki ne čutijo s to državo. Mariborski narodni železničarji .se morajo boriti s lemi anacijonalnimi elementi še danes prav tako, kakor so se pred leti. V tej borbi za zmlago jugoslovanske misli in za okrepitev države na naši severni meji pa mariborski narodni železničarji ne bodo popustili ne za las in se bomo zavzeli še bolj za^to, da pride že enkrat do temeljitega prečiščenja. Kdor ne spoštuje jugoslovanske misli in komur ni blagor države vrhovni zakon, za tega ne sme biti mesta med, železničarji v Mariboru.	. .
Vsi zborovalci so navdušeno pritrjevali besedam g. Tumpeja, med delegati južnih organizacij pa je marsikdo vprašal soseda, ali je res mogoče, da so še danes med ma-
riborskimi železničarji ljudje, ki ne znajo državnega jezika.
Po zaključku pozdravnih govorov je prečital tajnik g. Bakič
pozdravne brzojavke,
ki .so jih poslali kongresu ban g. dr. Marušič, direktor g. dr. Borko, genaralni direktor g. Šreplovič, podpredsednik g. Vojnovič in drugi.
S tem je bila tudi zaključena prva točka dnevnega reda, nakar je prečital tajnik g. Bakič
obširno tajniško poročilo
o delu vodstva organizacije od lanskega sarajevskem kongresu je bil imenovan dote-gresa so bili striktno izvršeni. Takoj po sarajevske mkongresu je bil imenovan dotedanji predsednik udruženja g. Šreplovič za generalnega direktorja železnic, zaradi česar je odložil predsedstvo organizacije. Za posle nato
dolgoletni organizator železničarjev v bivši Srbiji. V preteklem letu so se vršile štiri plenarne seje, na katerih so razpravljali obširno o vseh perečih stanovskih vprašanjih.
Tajniško poročilo je bilo soglasno in brez debate .sprejeto in odobreno. Prav tako tudi poročilo osrednjega blagajnika g. Jožeta Simončiča.
Po sprejemu resolucije, ki bo objavljena prihodnje dni, sta bila enodušno in z dolgotrajnimi ovacijami izvoljena za častnega predsednika udruženja .generalni direktor železnic g. Šreplovič in pa šef prometnega oddelka generalne direkcije železnic g. Laza Djordjevič, ki se je toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje in izjavil, da bo tudi v bodoče posvečal vse proste sile organizaciji.
Naposled so se vršile volitve novega odbora, v katerega .so bili izvoljeni za predsednika g. Laza Miloševič, ,za L podpredsednika g. Anidra Petrovič, za II. podpredsednika g. Drago Vojinovič, za L tajnika g-Jovan Babic, za II. tainika g. Joža Simončič.
Popoldne in zvečer:
Po kongresu in kosilu so si gosti ogledali mariborsko okolico, posebno Mariborski otok in naprave na njem, katerim se niso mogli načuditi. Zvečer ob 20. uri je pa bil v spodnjih prostorih hotela »Orel« banket, katerega so poleg delegatov poselili tudi zastopniki oblasti, vojske, tiska itd. Govoril je tu prvi g. Andra Petrovič, ki je pozdravil posebno zastopnike oblasti:	g.
dr. Schaubacha, g. gen. Pavloviča, polkov. Putnikoviča, podžupana g. dr. Lipolda itd. Zdravice so pa izrekli še gg. Deržič, gen. Pavlovič, dr, Lipold, prof. Kenda, Kolenovič, Balkaš, Sušič iz Sarajeva, polkovnik Butnikovič itd. Po banketu se je večina delegatov odpeljala s .posebnim vlakom na Bled, drugi pa so ostali še v Mariboru ter odšli na Pohorje, na Falo, v Rogaško Slatino in idrugam.
vodečega predsednika je izvolil odbor g, Lazo Djordjeviča, ki je znan kot
Preteklo je od kongresa že par dni, preteklo je že par tednov, vendar o resoluciji, ki naj govori o železničarskih zahtevah,- ni v javnosti ne duha ne sluha.
To, kar smo povdarjali že leta in leta, je ponovno jasno razvidno iz poročila o zadnjem zvezarskem kongresu in to pribijemo ponovno danes: Na dveh stolcih sedeti je težko.
Opozorilo članom!
Sporočamo, da je današnja številka dvojna številka in da časopis vsled tega dne 15. julija 1931 ne izide. Prihodnja številka izide zopet redno dne 1. avgusta 1931.
Konzorcij Ujedinjeni Železničar.
Centralni tajnik s, Stanko se bo mudil od 8. do 15. julija 1931 v inozemstvu ter naj vsled tega oni so-drugi, ki bi želeli z njim govoriti, v tem času ne prihajajo na centralo.
Centrala USŽJ.
Sleherni železničar
naj kupuje svoje manufakturne potrebščine le v Gospodarski poslovalnici Liubljana, Miklošičeva cesta 13, ali Maribor, Aleksandrova cesta 45.
Najvažnejše določbe iz zakona o državnem
osobju.
V Službenih1 Novinah od 1. julija 1931 je bil objavljen »Zakon o državnem prometnem osobju«, ki je s tem stopil v veljavo. Iz določb tega zakona objavljamo danes brez komentarjev najvažnejše določbe:
1. Razdelitev uslužbencev in službe.
Železničarji se dele na: uradnike, uradniške pripravnike, zvanični-ke in služitelje.
Uradniki se dele v tri vrste (dasi nimajo več nazivov L, II. in III. kategorije), in sicer:
Uradniki v strokah, za katere se zahteva nepopolna srednješolska izobrazba, se uvrščajo od 10. do zaključno 7. položajne grupe.
Uradniki v strokah, za katere se zahteva dovršena srednješolska izobrazba, se uvrščajo od 9. do 5. položajne grupe.
Uradniki v strokah, za katere se zahteva fakultetska izobrazba, se uvrščajo od 8. grupe navzgor.
Za katere stroke se zahteva ena ali druga izobrazba, se določi s predpisom o ureditvi poedinih strok.
Katere strokovne šole odgovarjajo posamezni šolski izobrazbi, bo odredil minister za prosveto, ako se gre za višje strokovne šole v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, ako pa se gre za srednje in nižje strokovne šole pa po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
Izjemoma se more uvrstiti v stroko, za katero se zahteva nepopolna srednja šola, tudi podoficirje po 10. letih neprekinjene in dobre podoficirske službe in tudi zvanični-ke I. kategorije, ki dovrše 10 let neprekinjene in dobre zvaničniške službe.
Za službo zvaničnika I. kategorije se zahteva najmanje dva razreda srednje ali njej enake strokovne šole, ali izvršeni obrt z mojstr-
skim spričevalom^ ter poleg tega dve leti neprekinjene in prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki ter predhodno položeni strokovni izpit.
Izjemoma se more postaviti za zvaničnika I. kategorije tudi zvanič-nik II. kategorije, ako je dovršil 10 let neprekinjene in dobre službe v isti stroki in predhodno položil strokovni izpit.
Za zvaničnika II. kategorije se
zahteva dovršena osnovna šola, odslužena vojaščina in dve leti neprekinjene ter prav dobro ocenjene dnevničarske službe ter predhodno položeni strokovni izpit.
Izjemoma se more uvrstiti za zvaničnika II. kategorije tudi služi-telja, ki je dovršil najruanj 10 let neprekinjene in dobre službe ter položil predhodno izpit za dotično stroko.
Za služitelja se zahteva pismenost in odslužitev kadrovskega roka.
Pripravniška služba.
Pred imenovanjem^ za uradnika mora vsakdo končati pripravniško službo ter položiti državni strokovni izpit.
Pripravniška služba traja najmanj tri leta, a največ pet let. Po dveh letih pripravniške službe se lahko polaga predpisani izpit, ki je brezplačen. Ako izpita ne položi, ga sme še dvakrlat ponavljati v presledkih po najmanj šest mesecev. — Kdor do konca petega leta ne položi izpita, ali kdor tudi tretjič pade, se ga odpusti iz službe.
Prejemki aktivnih uslužbencev.
Prejemki uradnikov se dele na plačo, položajno doklado, osebno in rodbinsko draginjsko doklado. V grupah od četrte do desete so predvidene tudi periodične povišice.
Uradniške plače znašajo mesečno:
Položajna			Plača s perijodič. poviški				Položajna doklada	Osebna doklada		
skupina	stopnja	plača	I.	H.	III.	IV.		I.	II.	IH.
I		4000	_	_	_		3500	1500		
II	1	3750	—	—	—	—	3100	1500	1350	—
	2	3500	—	—	—	—	2700	1500	1350	—
III	1	3250				—	—	2120	1350	1200	1100
	2	3000							—	1720	1350	1200	1100
IV	1	2350	2550	2750	3000	—	1320	1300	1150	1050
	2	1750	1950	2150	2350	—	920	1300	1150	1050
V	—	1450	1550	1650	1750	—	800	1250	1100	1000
VI	—	1150	1250	1350	1450	—	650	1200	1050	950
VII	—	910	970	1030	1090	1150	500	1150	1000	900
VIII	—	730	790	850	910	—	400	1100	950	850
IX			575	625	675	730	—	300	1050	900	800
X	—	475	525	575	—	—	200	1000	850	750
Plače
znašajo:
uradniških pripravnikov
draginjski razred
Katere dosedanje uradniške položajne skupine odgovarjajo novim?
Stara skupina odgovarja sledeči novi skupini
kategorija	I.	II.	III.
s fakultetsko izobr. 1800 1650 1550 s srednješol. izobr. 1550 1400 1300 z nepopolno šol. izobr. 1400 1250 1200
Poleg plače dobi uradnik, odnosno pripravnik, tudi rodbinsko doklado.
I. kat./l. skupina . .	. . prvi
I. kat./2-a skupina . .	. . II/l
L kat./2. skupina . .	. . II/2
I. kat./3-a skupina . .	. . III/l
I. kat./3. skupina . .	. . III/2
I. kat./4-a skupina . .	. . IV/1
I. kat./4. skupina . .	. . IV/2
1/5 in II/1-a skupina	. . V
1/6 in II/l. skupina	. . VI
1/7 in II/2. skupina . .	. . VII
1/8 in II/3 in III/l . .	. . VIII
II/4 in III/2 ....	. . IX
III/3		. . X
1/9, II/5 in III/4 uradniški pripravnik	
Prejemki zvaničnikov I. kategorije.
Polož. skup.	Plača	Plača s periodskim poviškom			Položajna doklada	Draglnjska doklada		
						I	II	III
1	720	815	910	1000	145	925	800	750
II	625	670	720	—	115	905	780	730
III	530	575	625	—	95	890	765	715
IV	335	430	530	—	75	875	750	700
Prejemki zvaničnikov II. kategorije.
Polož. skup.	Plača	Plača s periodskim poviškom			Položajna doklada	Draginjska doklada		
						I	n	III
I	600	670	745	815	105	900	800	750
II	455	530	600	—	90	850	750	700
III	310	385	445	—	75	800	700	650
Prejemki služiteljev.
Polož.	Plača	Plača s p			Položajna	Draginjska doklada		
skup.			CIlUUbH.1111 pUVloKUHl		doklada	I	II	III
I	510	580	655	725	90	700	650	625
II	295	365	440	510	70	675	625	. 600
Draginjski razredi:
I.	razred: Beograd z Zemunom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banja Luka.
II.	razred: vsi kraji, v katerih je sedež srezkega načelstva.
III.	razred: vsi ostali kraji.
Rodbinske doklade: znašajo po
Din 150,— mesečno za ženo in vsakega otroka.
Kdor ima naturalno stanovanje:
Kdor ima službeno stanovanje, se mu odtegne od osebne rodbinske doklade znesek, ki odgovarja vrednosti stanovanja.
(Ukinjene so torej službene doklade, eksekutivna doklada, stanarina ter doklade za otroke po Din 80.— mesečno.)
Vsi postranski prejemki se bodo uredili s posebnimi pravilniki, ki jih bo predpisal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za promet v sporazumu z ministrom financ (pravilniki za kilometražo, potne stroške, nočne doklade, premije itd.)
Kretanje v službi.
Razpored kategorij v skupine:
V	osmo skupino pridejo: vlakovni revizorji, vlakovodje, skladiščniki, premikalni nadziratelji, strojni nad-ziratelji, strojevodje, poslovodje, nadzorniki električnih naprav, strojniki, vozovni pregledniki, progovni, brzojavni in mostovni mojstri itd.
Razpored zvaničnikov in služiteljev se bo izvršil s posebno uredbo.
Z zakonom se bo za vsako stroko železniške službe določilo število službenih mest po zvanjih in njihovih položajnih skupinah, isto tako pa tudi število uradniških pripravnikov, katera števila se z budžetom ne bodo mogla povečati. Uradniški pripravnik se sme sprejeti le na izpraznjeno pripravniško mesto in ko
izpolni vse ooKoic za uradnika, se
ga sme postaviti v najnižjo položajno skupino in to samo na izpraznjeno mesto. Vsa napredovanja v skupinah se vrše le v kolikor so mesta izpraznjena, za poedine stroke se mora voditi seznam' uslužbencev po rangu ter ima vsak uslužbenec pravico do vpogleda spiska svoje stroke, da lahko zahteva popravilo ranga, ako smatra, da ni pravilno odrejen.
Najmanjši roki za napredovanje v skupinah so:
V	deveti in deseti skupini najmanj po štiri leta; v osmi, sedmi, šesti, peti in četrti skupini druga stopnja pa najmanj po tri efektivna leta.
Zvaničnik I. kategorije ne more napredovati v višjo skupino, dokler ni v nižji skupini prebil pet let, zvaničnik II. kategorije osem let in slu-žitelj dvanajst let.
Periodične povišice dobi uslužbenec po vsakih dveh in pol letih efektivne službe v dotični skupini. Napredovanje v periodskih poviši-cah je avtomatično ter se zaustavi le za slučaj slabe ocene (za dotično leto) ali za slučaj disciplinske obtožbe (za čas naveden v obsodbi).
Preuvrstitev iz kategorije zvaničnika v činovnika.
Ako zvaničnik zadobi predpisano šolsko izobrazbo za uradnika ter ima najmanje tri leta zvaničniške službe more biti, ako položi državni strokovni izpit, uvrščen v X. skupino. Če je bila njegova dotedanja plača večja od plače desete skupine, mu pripada ona periodska povišica te skupine, ki je njegovi dotedanji plači najbližja.
Ako zvaničnik II. kategorije izpolni vse pogoje, predpisane za zvaničnika L kategorije se ga more uvrstiti v četrto skupino zvaničnikov I. kategorije ter se mu določi ona periodska povišica, ki je najbližja njegovi dotedanji plači. Isto velja za prehod služitelja v drugo kategorijo zvaničnikov.
Službena pot.
Vsak uslužbenec lahko ustmeno prosi ali se pritoži neposredno svoji starejšini ali potom njega višjemu v vseh službenih zadevah, ter starej-
saobraćajnem
šina takoj izda svojo odločbo. Če se smatra uslužbenec prikrajšanega, ima pravico v roku 15 dni vložiti službenim1 potom pritožbo. Če neposredni starejšina prošnje ali pritožbe ne bi rešil ali jo oddal višji oblasti, ima uslužbenec pravico obrniti se neposredno na višjo oblast.
Pravica do organizacij.
Uslužbenci državnih prometnih naprav morejo osnovati profesionalne organizacije z odobrenjem1 ministra saobraćaja. Te organizacije ne smejo imeti pokrajinski, verski, plemenski karakter. Na teritoriji ene direkcije sme imeti ena in ista organizacija le po eno oblastno upravo s podružnicami ali poverjeništvi v posameznih službenih mestih.
Upokojenci ne smejo biti člani uprave organizacije.
Uslužbenci, ki izstopijo iz službe ali so vsled disciplinske razsodbe odpuščeni, ne smejo ostati še nadalje člani organizacije. Železničarske organizacije so pod nadzorstvomi ministra za promet ter morajo za vsako sporazumno akcijo imeti odobrenje ministra za promet.
Vse obstoječe organizacije, ki na dan uveljavljenja zakona še obstojajo, morajo, če žele nadaljevati svoje delo, predložiti ministru za promet v roku treh mesecev svoja pravila in zaprositi za odobrenje nadaljevanja dela.
Odgovornost za škodo.
Za škodo, ki jo uslužbenec pri vršenju svoje službe povzroči tretjim osebam, odgovarja uslužbenec kot izvršilec in država. Oškodovanec ima pravico v teku devet mesecev od dneva povzročene škode vložiti tožbo proti uslužbencu in državu ter je država dolžna tožniku plačati odškodnino samo v slučaju, ako se ta ne bi mogla iztirjati oä uslužbenca. Ako se istočasno s tožbo^ proti uslužbencu ne vloži tudi tožba proti državi, ugasne njena odgovornost. Uslužbenec pa odgovarja za poškodbe sodnijsko in disciplinsko.
Za škodo, ki izhaja iz ugovorov o prevozu potnikov in robe pa se more tožiti za odškodnino samo država, ki se ima pravico odškodovati na to pri uslužbencu.
Za vsako škodo, povzročeno državni imovini, kakor tudi za poškodbe, povzročene na privatni imovini, ki je zaupana saobraćajni ustanovi, odgovarja dotični uslužbenec, ki je škodo povzročil. Odškodnino predpiše službenim, potom direktor ter se more proti temu predpisu v roku 14 dni pritožiti na ministra saobraćaja, proti njegovemu rešenju pa na Državni svet. Proti predpisu povračila škode do Din 100.— ni pritožbe.
Dopust.
Uslužbenec ima pravico na ^dopust ter ga uporabi tekom leta. Čas, kdaj ga lahko uporabi, določi- na predlog starejšine službene edinice neposredni višji starejšina. Ako kdo vzame bolniški dopust se mu v tega vračuna tudi redni dopust. Uslužbenec ima pravico do naslednjega dopusta:
letno
uradniški pripravnik	10	dni
uradnik do 5 službenih let 10 dni uradnik od 5 do 15 let službe 20 dni uradnik od 15 do 25 let službe 30 dni preko 25 let službe	40	dni
zvaničnik! in služitelji:
do 5 let službe	8	dni
do 15 let službe	12	dni
do 25 let službe	20	dni
preko 25 let službe	30	dni
Katera služba se smatra za ekse-kutivno?
Med eksekutivne uslužbence spadajo: strojevodje, kurjači, vlakovodje, manipulanti, sprevodniki, zavirači in premikalno osobje. Za ekseku-tivno osobje veljajo popolnoma isti predpisi kot za ostale uslužbence ter so predvidene izjeme le glede pridobitve penzije.
Kaj pritiče v slučaju smrti uslužbenca?
Po smrti uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, se izplača na ime pogrebnih stroškov enomesečne prejemke umrlega onemu, ki oskrbi pogreb. Poleg tega se izplača ženi ali otrokom^ kot podpora dvomesečne prejemke, če nimajo drugih dohodkov.
Če postane uslužbenec nesposoben za službo, preden zadobi pravico do penzije. Ako uslužbenec postane nesposoben, preden zadobi pravico do penzije, pa ima več kot tri leta, ter se ga vsled nesposobnosti odpusti iz službe, se mu more odobriti kot podporo 30% njegovih poslednjih prejemkov (plače in položajne doklade), če nima drugih dohodkov in če je nesposoben za drugo delo. Če umre uslužbenec, ki uživa tako pomoč, ali če umre aktivni uslužbenec, ki še ni zadobil pravico na rodbinsko pokojnino, pa ima več kot tri leta aktivne službe, se more družini, če nima drugih dohodkov in -ni sposobna za pridobivanje, odobriti kot podporo 20% zadnje plače in položajne doklade.
Rang.
Rang uslužbenca se odreja po:
1.	skupini,
2.	službeni dobi v isti skupini,
3.	rangu položaja, iz katerega je prišel,
4.	dolžini službe v isti stroki,
5.	službeni dobi sploh in
6.	po datumu rojstva.
Kdo izstavlja odloke in rešenja?
Odloke o službenih odnošajih od sedme skupine navzgor se izstavlja s Kraljevim1 ukazom, za ostale skupine uradnikov in za pripravnike pa z rešenjem ministra za promet. Vse odloke glede zvaničnikov in služi-teljev izvzemši upokojitve pa izdaja minister, ki more to pravico prenesti na direktorje. Isto velja za pe-riodske povišice.
Kdaj gre uslužbenec lahko v pokoj?
Uslužbenec, ki je dovršil v ekse-kutivni službi 25 efektivnih službenih let, ali v neeksekutivi 30 službenih let, ali kateremu se računa 35 let za penzijo ali, ki je dovršil 60. leto starosti, ima pravico, da zaprosi za upokojitev ter se ga mora tekom enega meseca upokojiti.
Prestanek službe.
Služba prestane, ako je uslužbenec:
1.	s sodnijsko razsodbo obsojen na izgubo službe ali častnih pravic,
2.	disciplinsko obsojen na upokojitev ali odpust iz službe,
3.	če postane telesno ali duševno nesposoben za službo,
4.	če po 12 mesecih neprekinjene bolezni ali 15 mesecih bolezni tekom dveh zaporednih let še ne more vršiti svoje službe,
5.	ako pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast,
6.	če je dalj kot eno leto na razpoloženju.
7.	če bi bil trikrat zaporedoma ali šestkrat v presledkih slabo ocenjen,
8.	če izstopi iz državljanstva,
9.	ako se po lastni krivdi in brez odobrenja starejšine ne javi v službo 10 dni po odmoru, premestitvi itd.
10.	če bi bil obsojen na zapor daljši od enega leta za prestopek, za katerega ne velja tč. 1,
11.	če bi bil pozvan na odslužitev kadrovskega roka,
12.	če je dovršil 65. leto starosti, dalje, če poda ostavko ali zahteva upokojitev in ima nanjo pravico, odnosno, če pristojna oblast odloči, da mu služba prestane.
Pokojnine.
Pravico na pokojnino dobi uslužbenec po 10 letih faktično odslužene aktivne službe. V ta čas se ne računa čas službe v svojstvu kontrak-tualnega uradnika ali dnevničarja. Pripravniška služba se računa v ta rok le tedaj, če pripravnik neposredno zadobi službo, ki se priznava za penzijo. V ta rok se dalje računa tudi služba, ki jo je uslužbenec dejansko prebil v aktivni službi civil- i nega reda (gradjanskog reda), da- 1
lje čas, ki ga ie prebil v aktivni vojaški službi kot oficir ali druge vrste uradnik ali uslužbenec in se ta služba po odredbah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice računa za penzijo.
Podoficirska služba, ki je predpisana za prevzem v uradniško službo na železnico1, se ne računa v gornji rok.
Za odmero količine penzije pa se nadalje prizna v efektivnem' trajanju še čas:
1.	ki ga je prebil kot činovnik, zvaničnik ali služitelj v aktivni službi državnih prometnih naprav ali drugi državni službi, ali v svojstvu oficirja, podoficirja, kakor tudi uradnika ali drugega uslužbenca v vojaški službi, v kolikor se ta računa za penzijo po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice;
2.	pripravne službe, ako ie iz te bil neposredno sprejet za činovnika, zvaničnika ali služitelja,
3.	državne službe v svojstvu kon-traktualnega uradnika, ako je neposredno iz tega stanja prestopil v državno službo;
4.	prebit v samoupravni banovinski službi, ako je prestopil v državno službo najkasneje tekom- 30 dni,
5.	ki je posameznim uslužbencem1 na njihovo prošnjo priznan s specialnim zakonom za državno službo, odnosno za penzijo.
Uslužbencu, ki je podal ostavko na službo in se kasneje zopet vrne v državno službo, se vračuna v rok za pridobitev penzije polovica preje odslužene službe.
Uslužbencu, ki se v službi brez lastne krivde tako poškoduje, da postane nesposoben za službo, se sme priznati k njegovim letom- še 10 let ter se teh priznanih 10 let računa tudi v rok za pridobitev penzije.
Odrejanje penzij.
Kot osnovo za odrejanja osebne pokojnine se smatra plača in položajna doklada. Vendar se položajna doklada vzame v poštev pri eksekutivnih uslužbencih šele po 15 letih službe, a v neeksekutivni po 17 letih.
Neeksekutivnerau osobju se stopnjuje pokojnina tako-le:
za prvih 10 let pripada 50%, za vsako nadaljnjo polovico leta pa 1.125%.
Eksekutivnemu osobju pa za prvih 10 let 50% in nato za vsako nadaljnjo polovico leta 1.50%. Osebna penzija sme znašati največ 95%.
Omejitve pri penziji pa so:
Če gre uslužbenec v pokoj, preden dovrši 45 let starosti, odnosno 25 let službe, potem se mu stopnjuje penzija od 10. leta dalje le po:
1.	eksekutivnim uslužbencem, ki gredo
v pokoj pred 35. letom starosti ali pred 15. leti službe za vsako nadaljnjo polovico leta le po 0.80%,	.
2.	eksekutivnim uslužbencem, ki gredo v pokoj pred 40. letom starosti ali 20. letom službe, za vsako nadaljnjo polovico leta po 1%,
3.	neeksekutivnim uslužbencem, ki gredo v pokoj pred 35. letom starosti ali 15. letom službe le po 0.60% za vsako polovico leta,
4.	neeksekutivnim uslužbencem', ki gredo v pokoj pred 40. letom' starosti ali 20. letom službe le po 0.75%,
5.	ijeeksekutivnim uslužbencem, ki gredo v pokoj pred 45. letom starosti ali 25. letom službe le po 0.90%.
Započeta polovica leta se računa kot
Od položajne plače, ki 30 je uslužbenec imel v trenutku upokojitve, pa mu pripada za penzijo:
1. eksekutivnim uslužbencem:
50% po 15. letih službe,
60% po 18. letih službe,
70% po 22. letih službe,
95% po 25. letih službe;
2. vsem ostalim uslužbencem pa:
50% po 17. letih službe,
60% po 21. letih službe,
70% po 26. letih službe,
95% po 30. letih službe.
Eksekutivna služba se pri odrejanj : penzije računa kot eksekutivna na bazi 25 let, ostala služba pa na bazi 30 let.
Draginjske doklade:
Upokojeni uslužbenec ima pravico na draginjsko doklado, ki se odreja v istem procentu, kakor penzija od one draginjske doklade, ki jo je vžival povodom upoko-jitve.
Ta doklada pa ne sme biti manjša kot: razred	I.	II.	III.
pri	uradnikih	550	500	450
pri	zvaničnikih	in	služiteljih	400	350	300
Poleg tega	jim	pripada	še	rodbinska
doklada za ženo in otroka po Din 150.—.
Rodbinski pokojninski fond.
Za izplačilo rodbinskih penzij se ustanovi »Uradniški pokojninski fond«, katerega dohodki so:
1.	Prvomesečni prejemki,
2.	prvomesečna razlika rned novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju, 1
3.	mesečni prispevki,
4.	obresti od glavnice fonda.
5.	disciplinske denarne kazni.
Vsi uslužbenci, so li oženjeni aii samci, morajo vlagati v uradniški pokojninski fond. Isto velja tudi za uslužbence, ki so' na razpoloženju ali v pokoju.
Osnova za vlaganje je plača in položajna doklada, pri pripravnikih polovico plače, pri upokojencih pa oni poslednji aktivni prejemki, od katerih jim je odrejena penzija.
Mesečni prispevek znaša 5% osnove.
Vlagatelj pridobi pravico na rodbinsko pokojnino, če je vlagal najmanj 5 let in je umrl kot vlagatelj fonda.
Rodbinska pokojnina se določa v odstotkih od onih prejemkov, za katere je vlagatelj plačeval prispevke v fond in sicer v sledeči višini:
Za dovršenih 5 let vlaganja za
1	člana .........................25%
2	člana .........................35%
3	člane .........................45%
4	ali več članov.................55%
Po dovršenih 10. letih vlaganja se zvišajo ti odstotki za 5%; na to pa za vsako nadaljnje leto vlaganja za 1.25%, pri eksekutivnih uslužbencih pa za P666%, vendar ne sme rodbinska pokojnina v nobenem slučaju presegati za
1	člana	........ 55%
2	člana	..............65%
3	člane	............75%
4	ali več	članov......85%
Vlagatelj, ki mu služba prestane, izgubi pravico do nadaljnjega vlaganja v uradniški fond. Na njegovo zahtevo pa mu mora fond vrniti dotlej plačane prispevke, vendar v tem primeru izgubi vlagatelj pravico, da bi se mu v slučaju ponovnega vstopa v državno službo vštel ta čas za rodbinsko pokojnino.
Komur prestane služba pred dovršenimi petimi leti, nima pravice do povračila prispevkov, vendar se mu ta čas v slučaju ponovnega nastopa službe všteje za rodbinsko pokojnino.
Rodbine vživajo isto draginjsko doklado, katera je pripadala njih vzdrževatelju, ako je že bil upokojen, odnosno bi mu pripadala, če bi bil z dnem smrti upokojen.
Vdovi, odnosno hčerami umrlega uslužbenca se smejo izplačati v slučaju omo-žitve na prošnjo, ki se mora vložiti pred ponovno omožitvijo, enkrat za vselej kot odpravnina triletni rodbinski pokojninski prejemki, vendar se sme izplačilo odobriti le, če je dotični, ki zahteva izplačilo', edini vživalec pokojnine.
Kdaj izgubijo otroci pravico na rodbinsko penzijo?
Pravico na penzijo zgube otroci:
1.	z izgubo državljanstva,
2.	z obsodbo za kažnjivo' delo, vsled katerega bi uslužbenec izgubil penzijo,
3.	z nastopom- državne službe, odnosno nastopom mesta štipendista države ali kake javne ustanove,
4.	ženske s poročitvijo,
5.	moški otroci s polnoletnostjo, ako nadaljujejo redno šolanje ali so na odsluženju kadrovske službe, jim pripada penzija do dovršenega 23. leta.
Moški otroci, ki postanejo telesno ali duševno nesposobni za delo, kar se ima ugotoviti s komisijo, uživajo rodbinsko pokojnino, dokler traja ta nesposobnost, ako nimajo svojih sredstev za vzdržavanje.
Brez odobrenja ministra financ ne more nikdo vživati penzije v inozemstvu. V tem slučaju se mu zmanjšajo draginjske doklade za 30%. Edino izjemo tvorijo oni upokojenci, ki so stari nad 60 let ter oni, ki žive skupno z otroci, katerih domicil je v inozemstvu.
X.	poglavje govori le o kontraktualnih uradnikih, dnevničarjih in delavcih ter predvideva za dnevničarja 15 dnevni odpovedni rok.
XI.	poglavje obsega disciplinske predpise, ki so skoraj popolnoma enaki dosedanjim.
XII.	poglavje obsega prehodna in končna določila.
Katere položajne skupine uradnikov odgovarjajo novim- skupinami, smo že navedli spredaj pri plačah.
Dosedanje položajne skupine zvaničnikov odgovarjajo novim skupinam ter se bo vsakega uslužbenca uvrstilo v ono položajno skupino, ki jo je imel dosedaj, odnosno', ki po tabeli pri uradnikih odgovarja starim skupinam.
Uslužbencu se določi ona periodska povišica, na katero ima pravico po efektivno odsluženih letih v dotični skupini ter se računa za vsako povišico po dve in pol leti službe.
Strojevodje, vlakovne revizorje, vlakovodje, progovne mojstre, brzojavne in signalne mojstre, poslovodje in elektrorevi-zorje, čeprav nimajo predpisane šolske izobrazbe, a imajo položene strokovne izpite ter so dovršili pet let neprekinjene in dobro ocenjene službe se uvrsti kot nižje strokovno osobje od 10. položajne skupine.
Vendar je njihovo daljnje napredovanje omejeno tako, da zamorejo zvaničniki
I.	kategorije napredovati po odredbah zakona največ do zaključno osme skupine, a zvaničniki II. kategorije največ do zaključno devete skupine.
Ako bi imel uslužbenec po novem- zakonu na račun plače prejeti manj kakor je doslej prejemal na račun osnovne in položajne plače, bo prejemal še nadalje razliko med temi prejemki toliko časa, dokler ne bo toliko napredoval, da bo nova plača višja.
Isto tako dobe uradniki, katerih nova položajna doklada bi bila manjša od prejšnje službene, doklade, razliko med temi prejemki vse dotlej, dokler ne dosežejo tolike položajne doklade, ki bo večja od prejšnje službene.
Zvaničniki in služitelj i, ki bi po novem zakonu imeli dobiti manjše prejemke od dosedanjih, obdrže dosedanje vse dotlej, đo-
kler ne napredujejo toliko, da bodo novi prejemki višji.
Upokojenci, upokojeni po 1. IV. 1930.
Vsa rešenja o odmeri pokojnin, ki so bila izdana po 1. aprilu 1930, v katerih je za penzijo upoštevana tudi službena doklada, se imajo do 1. I. 1932 prilagoditi odredbam novega zakona na ta način, da se ugotovi, kolika penzija bi jim pripadala po novem zakonu in v kolikor bi bila penzija po novem zakonu manjša od dosedanje, se jim ta diferenca odtegne od niih draginjske doklade.
Predložitev listin za vračunanje službe.
V roku štirih mesecev, t. j. do 1. XI. 1931 morajo vsi aktivni uslužbenci, v kolikor že niso, predložiti v originalu ali overjenem prepisu vse one dokumente, s katerimi žele dopolniti podatke službenega lista radi priznanja službe pred uveljavljenjem tega zakona za penzijo po določbah zakona.
Prispevki upokojencev za penzijski fond.
Vsi upokojenci, ki so bili upokojeni po določbah zakona od 1. XI. 1923, morajo plačevati prispevke v uradniški pokojninski fond od dne uveljavljenja tega zakona. Avtomatično -se jim vračuna za odmero rodbinske pokojnine ves čas, ki ie bil njim priznan za osebno pokojnino. Ako žele, lahko doplačajo prispevke tudi za čas od dne upokojitve do uveljavljenja zakona.
Staroupokojencem- se vračuna za odmero rodbinske pokojnine oni čas, ki jim ie bil priznan za osebno pokojnino. Ako pa žele, lahko pristopijo v novi pokojninski fond ter plačujejo prispevke za naprej in v kolikor hočejo tudi za nazaj do dne upokojitve in se jim' na to tudi ta čas vračuna za penzijo.
Kateri čas se vračuna za penzijo?
Vsem onim, ki so bili v železniški službi že pred 1. septembrom 1923, pa bodo upokojeni sedaj po uveljavljenju tega zakona, se vračuna za odrejanje penzije poleg službe, ki se prizna vsem po § 124 zakona še:
(§ 124 se glasi: Železničarjem se prizna za penzijo naslednji čas v faktičnem trajanju:
1.	čas, ki ga je prebil kot uradnik, zvaničnik ali služitelj v aktivni železniški službi ali v istem svojstvu v aktivni, civilni, državni službi ali v svojstvu častnika ali uradnika in podoficirja v službi pri vojski ali mornarici, ki se mu šteje za pokojnino po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice.
2.	Cas pripravljalne službe, ako je iz nje prestopil v definitivno službo.
3.	Čas, ki ga je prebil v službi države kot pogodbeni uradnik, če je prestopil v dr-žavno službo neposredno brez prekinitve.
4.	Čas, prebit v samoupravni službi banovin, kakor tudi čas, ki so ga prebili uradniki v samoupravni službi v zvanjih, za katere se zahteva fakultetska izobrazba v obeh slučajih, ako so prestopili v železniško službo najdalje v roku 30 dni.
5.	Čas, ki je pripoznan poedinim uslužbencem na njih prošnjo s posebnim zakonom za državno službo ali pokojnino.)
*
1.	Ves čas, označen pod tč. 1 § 124, ne-oziraje se, če so bile prekinitve.
2.	Čas, ki ga je prebil v Srbiji ali črni gori po dovršenem' 18. letu starosti v službi, ki odgovarja po tem zakonu službi zvaničnika ali služitelja.
3.	Čas, prebit po 18. letu starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničar-ja, pisarniškega pomočnika ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je izvršil prestop na zvanje po tem zakonu v roku od 6 mesecev. Vendar ne spada v ta rok služba v vojski.
4.	Čas, ki ga je prebil kot aktiven ali upokojeni železničar v vojaški službi med vojno, se šteje tako, da se za vsako leto, v katerem ie bila vojna, računa še eno leto.
5.	Čas, prebit efektivno v vojaški službi preko kadrovskega roka (ki se računa največ dve leti) in preko vojaških vaj. — Onim, ki so stopili v državno službo pred
6.	septembrom 1919 in ki so se jim tudi kadrovski rok ter vojaške vaje po prejšnjih predpisih izven Srbije in Črne gore priznavali, se pripozna tudi ta čas v efektivnem trajanju, ako so bili sprejeti v državno službo db dovršenega 32. leta.
Tč. 6 in 7 govori, da se šteje vojaška služba v vojski Srbije in Črne gore v letih 1912 do 1920, če je bil pred 1. septembrom 1923 sprejet v službo, dvojno po odbitku kadrovskega roka. Onim, ki so bili v teh letih ukazni uradniki v Srbiji in Črni gori, se šteje za vsako leto 18 mesecev.
8.	Cas, prebit pred vstopom v državno službo v službi pokrajinske, okrožne, srez-ke ali občinske samouprave, se všteje v toliko, v kolikor je bil pripoznan po zakonih, ki so tedaj veljali.^
9.	Železniškim uslužbencem, ki so vršili v bivših versko-prosvetnih avtonomijah administrativno ali učiteljsko službo in so pozneje neposredno prestopili v državno službo, kakor tudi upokojencem teh ustanov, se pripozna ob istih pogojih za pokojnino čas, ki so ga prebili v službi teh' ustanov.
Dalje se prizna še čas, ki je bil posameznim pripoznan za delo na nacionalnih poljih po zakonu od 28. V. 1922, čas, ki ga je prebil v zaporu med vojno za.rac^! lia-cionalnega dela ter onim', ki so bili v bjvši Avstriji po razglasitvi vojne Političnih razlogov odpuščeni brez odpravnine in pokojnine ter so po osvoboditvi zopet nastopili službo, se šteje čas, ki so ga prebili izven službe do dne_ 1. XII. 1918. Končno se šteje še vsem onim, ki so služili v državni službi v Južni Srbiji v svojstvu zvaničnika, uradnika ali služitelja od službe, izvršene do 30. julija 1923 za vsakih 8 mesecev 12 mesecev, a od 31. julija 1923 pa do 30. julija 1930 se šteje ta služba dvojno.
Pomagajte nam
Iz najrazličnejših krajev prihajajo na centralo obupni klici delavcev in profesionistov, ki nam popisujejo svojo bedo ter prosijo za nasvete, kaj bi ukrenili, da bi si zasigurali vsaj one prejemke, ki so jih uživali leta 1930. Že tedaj, pišejo, so komaj izhajali, pritrgavati so si morali od ust, če so hoteli obleči otroke, na novo obleko za sebe ali ženo sploh niso mogli misliti, nemogoče jim je bilo že tedaj naročiti si kak časopis ali knjigo, sedaj pa je beda še vse hujša in obetajo se jim še slabši časi. Vse intervencije in prošnje, ki so jih vložili, so bile doslej zaman, odgovarja se jim, ali da ni kredita, ali da še ni tozadevnih določb v delavskem pravilniku, pomoči pa seveda ni od nikoder. Kot poseben apel na direkcijo in na ministrstvo prinašamo danes le nekaj izvlečkov iz teh dopisov, ki so sicer zelo podobni eden drugemu, ker je beda pač povsod zelo velika in ki glasno kriče po pomoči.
Rešite delavce in njih družine pred propadom še tekom poletja, ker sicer grozi v zimi nastati brezpogojen polom. Kje naj si delavec prištedi za gorko obleko in obutev, kje naj si prištedi za premog in drva, če njegova plača danes ne zadostuje niti za hrano?
Kam bo šel delavec čez par mesecev, ko ga bo hišni gospodar pognal na cesto, ker ne plačuje najemnine, ker ni dobil sedaj že dva meseca skoraj nič izplačanega na blagajni ali je celo dobil listek z rdečo številko, kar je dokaz, da pravzaprav še on dolguje podjetju. Kako naj plača najemnino in kako naj apelira na socialni čut hišnega posestnika, da ga bo obdržal brezplačno pod streho, ko mu ta osorno veli, saj si v železniški službi in zaslužiš. Plačaj ali pa pojdi ven. Tudi to naj bi premislili gospodje v železniškem odboru ter zahtevali odobritev zadostnih kreditov, da bodo zamogli dati delavcem
vsaj tolike plače, kot so bilo leta
1930, če pa bodo naleteli na gluha ušesa, pa naj izvajajo konsekvence, ako nočejo biti odgovorni za propadanje delavstva.
Navajamo le par citatov:
Zaupnik iz kurilnice Maribor nam piše:
Delavci so stalno nad menoj, da jim dam nasvete, kaj naj narede, da bi dobili boljšo plačo. Odtegljaji za pokojninski fond so naravnost grozni, saj plačujejo nekateri kar po Din 190.— na mesec in že preje niso mogli shajati ter so se povsod zadolžili. Trgovci so jim še lansko leto nekaj več kreditirali za hrano in obleko na račun diference, sedaj pa jih sodnijsko preganjajo in pripetili so se že žalostni slučaji, da jim rubijo zadnje pohištvo. Obup je tako velik, da posamezni govore, da jim
ni več živeti. Sodrug.........na pr.
mora skrbeti za ženo in še 10 nepreskrbljenih otrok. Za stanovanje plača Din 400.—, za penzijski fond se mu odtegne Din 170.— na mesec, nato pa še za bolniško blagajno ter mu ostane za preživljanje 12 oseb za cel mesec le Din 950.— ali na dan Din 2.60 na osebo. Prosim Vas, kako naj oblači otroke, kako naj jih šola? Pošljite tudi ta slučaj na direkcijo, da bo videla, da tako ne gre več na- j prej in da je delavec obsojen v pogubo. Ali profesionist L .,. zasluži na mesec Din 1150.—, za stanovanje plača, kot sem se sam prepričal, Din 300.—, njegovi odtegljaji znašajo sedaj skupno Din 240.—, ostane mu toraj Din 600.— za družino šestih oseb, ali povprečno Din 3.— na dan. Še slabši pa so pomožni delavci, premogarji in pepelarji, ki so žal tudi zelo obdarovani s kopico otrok, pa z majhno plačo in sedaj morajo najmanj plačati po Din 80.— na mesec za penzijo. Kako naj žive? Kaj naj jim svetujem?
Ko bi znal delati čudeže ...
Pod tem naslovom nam je pisal Progovni delavec v glavnem sledeče: Ko sem pred osmimi leti nastopil službo na železnici, sem imel Din
4.— na uro ter se mi je obljubilo, če bom dober delavec, da se mi bo plača še povišala. Prejel sem z veseljem za delo ter se mi je že leta 1925 povišala plača za 40 para na uro, dobil sem inštrukcije, se začel učiti ter sem položil izpit za čuvaja in spremljevalca vozičkov. Leta 1926 sem začel opravljati službo čuvaja in sem dobil na mojo plačo še 20% eksekutivne doklade ter sem bil zadovoljen. Prišel sem tako polagoma na mesečni zaslužek Din 1260.—, s katerim sem kot delavec skromno izhajal. In kaj je bilo potem: Leta 1926 proti koncu se mi je najprvo vzelo 20% doklado, češ, da nisem nastavljen in sem zgubil mesečno Din 206.—, dasi sem moral še naprej vršiti isto službo. To je bil prvi udarec. Ko se je na gorenjski progi reduciralo čuvajnice, sem bil dodeljen za delavca in sem seveda zaslužil le 25 šihtov mesečno ter dobil zopet na mesec Din 176.— manj plače. Nič ni pomagalo nobeno tarnanje, gospodje so rekli, da je tako prav in če nismo zadovoljni, da lahko gremo. Računali smo, da slabše ne more več biti, pa smo se goljufali. Dne 1. aprila 1927 smo dobili zopet obvestilo, da je treba štediti, ker ni zadosti kredita in meni se je reduciralo 40 para na uro ali Din 80.— na mesec. Tako sem v poldrugem letu izgubil skupno Din 465.— na mesec in zaslužil mesto Din 1260.— komaj Din 800.— na mesec. V obupu sem prosil za poboljšanje plače, pa sem dobil odgovor, da naj počakam na novi pravilnik, ki bo sigurno prinesel boljše plače. Čakal sem in stradal z družino vred, sedaj pa sem pretekli mesec videl mojo prevedbo, po kateri se mi moji prejemki znižajo še za Din 80.— mesečno za pokojninski fond, ki ga najbrže ne bom nikdar užival, ker pri taki hrani, ki si jo morem sedaj privoščiti, ni sigurno, če bom še kakšno leto delal nadlego na železnici. Celih 30 let bi moral
5e dcla.il, če bi hotel iti v pohoj ia
kako naj dočakam 65. leto starosti. Žena je tudi moje starosti in če bo morala prenašati take križe, kot jih mora sedaj, ne bo dolgo tlačila zemlje. Otroci bodo tedaj stari od 30 do 40 let in tudi ne bodo imeli pravice do penzije, Edino tisti, ki bo tako srečen, da se bo primerno ponesrečil v službi, bo lahko računal na vživanje kake penzije, ki mu pa tudi ne bo dosti koristila kot invalidu. Tako sem srečno prišel nazaj na Din 700.— na mesec in s tem naj živi 6 oseb! Ko bi znal delati čudeže, bi jih že nasitil celi mesec, drugače pa ni mogoče. Kaj pa obleka? Že vsi smo razcapani, pa sedaj poleti že gre, kaj bo pozimi. Hvala bogu, da imam vsaj bajto in sem pod streho, kaj bo pa s tistimi, ki so ravno taki reveži kot jaz, pa niti strehe nimajo? Po sedmih letih službe, ko imam vse izpite za nastavitev, sem tako daleč »napredoval«, da imam kljub vedno prav dobrim ocenam in povečanju dela za 14% manjšo plačo ...
Brezno-Ribnica,
Prosimo za nasvet, kaj naj naredimo za s. H., ki ima sedaj že 25 let službe, ženo in 8 nepreskrbljenih otrok v starosti od 6 mesecev pa do 13 let in zasluži dnevno po Din 40.— ter mora plačati sedaj samo za penzijski fond Din 3.800.— za nazaj. V dekretu pa ima še napisano, da se mu bodo prispevki za prejšnja leta naknadno odmerili. Priporočamo ga za podporo, pa kaj, ko mu z enkratno podporo ne bo skoraj nič pomagano, ker bo drugi mesec beda še večja. Smilijo se nam njegövi otroci, zato nam sporočite, če mu morete kaj pomagati, da bi dobil vsaj malo povišano plačo .. .
Iz proge Zidanimost—Zagreb.
Od nas se redkokedaj kaj sliši in bi kdo mislil, da je pri nas največja zadovoljnost in blagostanje. Pa ni tako, samo potrpežljivi smo pač do skrajnosti. Tudi nas mučijo iste težke neprilike kot drugod in skrb za vsakdanji kruh nam reže ostre brazde v naša lica in nam beli
lase na naših glavah, zlasti še sedaj, ko imamo namesto zboljšanja pa poslabšanje.
Ob priliki zadnje plače je vsakemu kar sapo zaprlo, ko je komaj % svoje plače dobil izplačane vsled novih odbitkov za provizijski fond. Večina naših delavcev je dobila komaj po 475 Din na roko. In kaj naj začne s tem denarjem tisti, ki mora plačati najemnino, živeti in vdrža-vati ženo in še kopico otrok. Zgodilo se je nekomur, ko je prinesel plačo domov, da mu ni hotela žena verjeti, da so mu res toliko odtegnili ter je trdila, da je sam zapravil in mu radi tega ni cel teden zajtrka skuhala. Tudi našim ženam je težko gospodinjiti, ako mož malo plače domov prinese. Kdor ne verjame, da je temu res tako, le naj pride k enemu ali drugemu delavcu ali profesio-nistu na dom, pa naj vpraša, kdaj se je nazadnje kruh pekel. In bo dobil odgovor, da ob Veliki noči, potem pa ne več. Pa naj pogleda pri družini nastavljenca, tam bo pa videl vsaj kruh na razpolago. Pa ne da bi mislili, da smo jim nevošljivi, nikakor ne, ampak zavedamo se, da imamo mi in naši otroci ravno take
Nabava zaščitnih naočnikov za delavce kurilnic in delavnic. O. generalni direktor je z odlokom štev. G. D. 44.918-31 odredil sledeče:
Opazili smo, da se pri delavcih — posebno v delavnicah in kurilnicah — pogosto pripete poškodbe očes, ker pri gotovih delih delavec nima oči zavarovanih z zaščitnimi naočniki, kakor je to predpisano v §-u 114 do 118 zakona o zavarovanju delavcev. Vsled tega morajo šefi vseh delavnic in kurilnic takoj nabaviti očala za vse one delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer si lahko poškodujejo oči. Na ta način se bo obvarovalo zdravje delavcev in zmanjšalo izplačilo rent.
Dopisi.
Brezno-Ribnica. Da progovnim delavcem na železnici ni z rožami postlano, ve vsakdo, najbolj pa to občuti oni, ki mora jesti grenki kruh progovnega delavca, zlasti še, če mu tudi tega primanjkuje. Če bi imel vsak progovni delavec vsaj svoje borno stanovanje, bi kolikor toliko lažje prenašal razne težke udarce, Poleg slabih plač pa progovnemu delavcu na koroški progi najbolj za-grene že itak težko življenje slabe stanovanjske razmere. Tukajšnje delavstvo je namreč nastanjeno v kmečkih hišah in kmetje nočejo niti čuti, da bi kdo plačal najemnino v denarju, marveč mora vsak najemnino odslužiti z delom, in to seveda tedaj, kadar dotični posestnik zahteva. Največ se zahteva to za košnjo. Več let je bilo v navadi, zlasti pod bivšo južno železnico, da je uprava upoštevala te bedne razmere delavcev in so progovni mojstri dovoljevali dopust delavcem v prvi vrsti za čas košnje, da so lahko odslužili stanovanje. Letos pa se je pri nas popolnoma spreobrnilo ter so baje izšle stroge odločbe, da mora delavec po več dni preje zaprositi za dopust in ga potem, če je dovoljen, seveda tudi nastopiti, čeprav je najslabše vreme, ne dobi pa dopusta naenkrat več kot le en delavec. Naj bi si gospodje pri direkciji nekoliko predstavili naš težek položaj, ko delavce, ki niso prišli kosit, gleda hišni posestnik kot svoje neprijatelje ter jim sedaj grozi, da naj pobero šila in kopita ter izpraznijo stanovanje, ker mu niso prišli delat.
Dobro vemo, da je dopust določen za odpočitek, ampak smešno je, če se da progovnemu delavcu plačo po Din 800.— na mesec, od tega pa še odtegne za bolniško blagajno ter kar po Din 100.— za penzijski fond, da naj si potem privošči nekake »luksuzne počitnice«, ko mora vendar gledati na vsak krajcar. Vsi progovni delavci iskreno želimo, da bi že enkrat nastopil čas, ko bi si res lahko privoščili dopust v krogu svojih družin, ko bi imeli denarja vsaj za borno prehrano. Dokler pa nam zaslužek ne zadošča niti za hrano, pa pričakujemo, da bi se nam omogočilo vsaj odslužiti naše stanovanje
želodce kot oni. Da pa ne bo kdo mislil, da mi pretiravamo, evo vam dokaze, v kakšnem položaju smo:
Prog. delavec Ž., 28 let službe, z dnevno plačo 44 Din, ima ženo in 9 nepreskrbljenih otrok in ima za provizijski fond za nazaj plačati 3700 Din v mesečnih obrokih po 100 Din. Prog. delavec K., 9 let službe, ima ženo in 5 nepreskrbljenih otrok, plača stanarine mesečno 100 Din, za prov. fond mora plačati za nazaj 2225 Din v mesečnih obrokih po 40 Din. Prog. delavec S., 19 let službe, ima 34 Din dnevno. Plača stanarino 150 Din mesečno, ima za nazaj plačati 6605 Din v mesečnih obrokih po 60 Din.
Omenimo tukaj še naše starejše delavce in profesioniste po številu 7, ki so po novem pravilniku nestalni in ne dobijo nikakih dopustov. Delavec, ki je šele tri leta pri železnici, je stalen in ima dopust, dočim ti stari delavci, ki so vse svoje boljše moči železnici pustili, so danes nestalni in ne dobijo nikakega dopusta. Kje more imeti tak človek še kako veselje do dela, ker se od njega ne zahteva drugo kot delo in še to čez mero.
Pridobitev pravice do penzije. Državni svet je izdal na splošni seji pod štev. 4935-31 odločbo, s katero urejuje vprašat-nje, kdaj se začeta druga polovica leta vzame v poštev za penzijo. Odločil je: »Pričeta druga polovica leta iz drugega odstavka čl. 1 zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine od 1. III. 1929 se smatra kot cela samo pri določitvi procenta penzije, ne sme pa se vračunati v efektivni čas službe, kateri se zahteva kot najmanjši za pridobitev pravice do osebne pokojnine.«
Iz tega sledi, da mora imeti vsakdo najmanj 10 vračunljivifi let (efektivnih), da si pridobi pravico na penzijo.
z onim dopustom, ki nam pripada, da ne bomo na zimo brez strehe z družinami na cesti.
Celje. V nedeljo, dne 21. junija, smo imeli člansko zborovanje, na katerem smo med drugim razmotri-vali tudi o postopanju železniške uprave, ki ni pripoznala penzije vdovi po umrlem s. Lichtenekerju in sicer na podlagi čl. 23 zakona, ker je on umrl kot začasen zvaničnik. Člani so na sestanku soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se podvzamejo vsi koraki, da se taka nesocijalna odločba razveljavi ter pripomore vdovi, ki je brez sredstev, do penzije. Kar nemogoče se zdi, da bi uslužbenec, ki je bil na železnici od 18. 9. 1919, torej skoraj celih 11 let, ki je bil član provizijske-ga fonda od 1. 10. 1922 in je bil dne 1. 8. 1927 nastavljen, za to, ker se je pustil nastaviti, izgubil pravico do penzije, ki bi jo drugače, če bi ostal delavec, brez vsega dobil, § 12 pen-zijskega statuta za 'sluge in pomožne uslužbence prejšnjih avstrijskih državnih železnic predviden, da dobi član, ki postane vsled bolezni za službo nesposoben, pravico do provizije že po petih letih članstva, in sicer se mu da provizija za deset let.
Če bi torej s, Lichteneker ne bil nastavljen in bi na pr. umrl cela tri leta preje, bi njegova žena dobila penzijo. Tako pa, ker je delal tri leta dalje službo — vestno in marljivo — ker je dobil v službi kilo, bil operiran in nato umrl, sedaj ne dobi penzije.
Že iz tega primera je jasno razvidno, da je zakon o prometnem osobju glede penzije pomanjkljiv in je nujno potrebno zakonsko tolmačenje v tem pravcu, da naj se delavcu tudi po nastavitvi vse do priznanja stalnosti zasigura najmanj vse pravice, ki jih je že zadobil odnosno bi jih v tem času zadobil, če bi nadaljeval članstvo v delavskem penzij-skem fondu.
Pričakujemo, da bo naš savez na merodajnih mestih dokazal upravičenost gornje zahteve ter pripomogel revni vdovi do penzije.
Širši zaupniški sestanek Ujedinje-nega saveza železničarjev v Mariboru. Minuli torek se je vršil na vrtu gostilne »Ljudski dom« širši sestanek zaupnikov USŽJ, podružnice
Važno za železničarje.
Maribor, katerega se je udeležilo nad 300 zaupnikov in članov. Sestanku je predsedoval s. Brenčič, poročali pa so ss. Mikec, Bibič in Jurak, ki so se v svojih govorih bavili z obupnim stanjem železniških delavcev in uslužbencev, katero postaja vsak dan slabše. Že celo vrsto let so polagali železničarji največ nade, da se bo izboljšal njihov položaj z izdajo novega pravilnika, zato je razočaranje tem hujše sedaj, ko se je izkazalo, da je pravilnik, ki vsebuje zelo stroge določbe, gmotno stanje železničarjev še celo poslabšal. Tako morajo med drugim uslužbenci, ki so bili prevedeni po novem pravilniku, plačevati velike zneske za nazaj v penzijski sklad, ki znašajo pri nekaterih kar po več tisoč dinarjev. Večje število delavcev, ki bi bili že potrebni upokojitve, za kar imajo tudi zadostno število službenih let, pa pri prevedbi sploh ne pride v poštev, ker niso bili v železniško službo sprejeti pred 33. letom svoje starosti. Izplačilo razlike, ki je danes že itak po ogromni večini zarubljena, se še vedno ni izvršilo. Zvezarski agitatorji se sicer od časa do časa silno radi pohvalijo, da so izplačilo razlike že dosegli ter so, kakor znano, že svoječasno prodajali srečke za njihovo tombolo na račun neizplačane razlike. Vse pa je ostalo pri starem. Razlika se še ni izplačala, kljub temu, da ima baje UJNŽB že 30.000 članov, med katerimi je veliko število odličnih višjih žel. uslužbencev, ki stoje na čelu te organizacije. Vsled nejasnosti novega pravilnika za pomožno osobje se je izvršila tudi redukcija akordnih premij, niso se pa temu primerno zboljšale plače, vsled česar je delavstvo v delavnicah in kurilnicah občutno prizadeto in prikrajšano v svojih prejemkih. O vseh teh in še drugih za železničarje perečih vprašanjih je razpravljal zaupniški sestanek ter napravil primerne predloge, ki se bodo še obravnavali na bližnji delavski konferenci in nato predložili na merodajna mesta. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem, nakar je predsednik dobro uspelo zborovanje zaključil.
Ljubljana. Ljubljanski člani saveza si dovoljujemo vprašati g. direktorja, kako si on razklada predpise Generalne direkcije radi odtegovanja članarine za razna društva. Ali ve, da na ljubljanski postaji na glavnem kolodvoru ne sme računsko osobje po nalogu visokega funkcijo-narja saobraćajnoga oddelka odtegniti članarine za naš savez, med tem» ko je dovoljeno odtegovati prispevke za zvezarje in celo za godbo Sloga. Savez se je sicer že z dvema predstavkama obrnil na g. direktorja, da da svoje mišljenje, vendar izgleda, da je okrožnica Generalne direkcije zelo nerazumljiva, ker uprava ne ve, kako bi odgovorila.
Na naslov zvezarjev, ki so se kar topili od veselja, ko so zvedeli za velikanski uspeh, da se za savez ne sme odtegovati pri blagajni, pa povemo, da je tudi v Avstriji »bivši« generalni direktor Štrafela, čim je zasedel generalno direktorski stolček, odredil, da se ne sme pobirati prispevkov za železničarsko organizacijo pri blagajni ali na železniškem svetu. Uspeh je bil ta, da se je število članov pomnožilo, gospod generalni direktor je pa po kratkem ai-rektorovanju šel v zasluženi pokoj. Tudi pri nas ne boste uničili s tem saveza, ker ni zgrajen na tako trhli podlagi, kot vaše udruženje, o katerem je še nedavno pisalo vaše beograjsko glasilo, da »je bilo udruženje kakor mehurček od mila, ki ga sapa razpoči in ga ni več« in je seveda hvalisalo upravo, ki je zopet dovolila odtegovanje.
Organiziranim sodrugom v Ljubljani pa kličemo, da se sedaj še trdneje oklenejo saveza, da pridobe še nove člane. Oni pa, ki pošljejo ženo po plačo, naj ji povejo, da naj takoj našemu zaupniku odračuna tudi članski prispevek za savez.
Gorenjska proga. Od uslužbencev sekcije Jesenice se malokaterikrat sliši kakšna pritožba v našem listu,
;o pa iz razloga, ker pretežna večina delavstva se ne zaveda, da je organizacija nujno potrebna. Naj pride še tako velika šikana ali udarec, de-avci pač, ko gredo domov, pokritizirajo čez slabe čase in se potolažijo, da bo že boljše ter smatrajo, da so s tem že naredili svojo dolžnost. Nimamo progovni delavci nobenih zagovornikov, dasi moramo vršiti najtežje delo na progi ob najslabšem vremenu ali v najhujši vročini, pač pa se najde še kakšen potnik, ki se vozi lepo v drugem razredu brzovlaka, da sporoči na direkcijo svoje začudenje, da progovni delavci premalo delajo in lenuharijo ob progi. Ne vemo, kako naj progovni delavec takrat, ko vozi vlak mimo, krampa, da bo zadovoljil g. potnika in ga ne bo motil pri njegovi prebavi s svojo »lenobo«. Leta in leta je delalo pri posameznih skupinah po več ljudi, sedaj se je pri skupinah reduciralo enega delavca, preje je bil ves čas običaj, kar železnica teče, da smo krampali po dva praga in nato se oddahnili, da so drugi krampali nadaljna dva praga. Že to je bilo naporno, saj vendar moramo goniti po osem ur dnevno 7 do 9 kg težke krampe. Sedaj se zahteva, da moramo brez odpočitka spodbiti po štiri prage in bojimo se, da ni več daleč čas, ko bo zopet prišel kak dobro podkovan višji »teoretik« in ugotovil, da to delo ni nič in da morajo delavci brez odpočitka spodbiti po šest pragov, saj mora tudi on po šest ur vihteti v pisarni bridko pero..
Na naslov direkcije pa imamo le en apel: Če se je res pritožila čez lenobo progovnih delavcev kaka privatna oseba, dajte prizadetim delavcem priliko, da to osebo spoznajo, da si delavci na merodajnem mestu dobe zadoščenje. Na drugi strani pa bi bilo dobro, da bi direkcija temu gospodu tudi povedala, kolike
so plače nas progovnih delavcev in kakšne imamo odtegljaje, da bo gospod uvidel, kako »zavidljivo« je naše mesto na železnici in da bo lahko menjal z enim izmed nas. Progovnim delavcem pa kličemo: Tudi ta slučaj naj vas izuči, da le v slogi je moč in le složni se bomo mogli uspešno potezati za svoje pravice in za zboljšanje položaja.
Ptuj. Iz časopisa razvidimo, da se nam obetajo sedaj še slabši časi, ko dobimo novo prevedbo. Že itak stojimo v naši delavnici, kar se tiče piač, na slabšem kot v drugih delavnicah, saj so naše plače povprečno za 20% nižje, kot n. pr. v Mariboru, draginja pa je v Ptuju večja. Nešteto okrožnic prihaja iz raznih instanc, v vsaki se zahteva več produkcije, strožja disciplina, z drugimi zopet nam se napoveduje redukcija premij, ki so se nam dejansko znižale za povprečno Din 50. do Din 100. na mesec. Nekaj neverjetnega je, a vendar je resnično, da sta v naši delavnici dva delavca, ki služita že nad dve leti, p3- imata na dan reci in piši po Din 20. plače, ali za 25 delovnih dni celih Din 500.—. Kako naj ta človek živi, vprašamo gospode, ki delavcem odrejajo plače? Od vseh strani nas delavci sprašujejo, kdaj bodo prišli na vrsto za izplačilo delavske razlike iz leta 1923 in. kako, da morajo ravno delavci, ki imajo že itak najnižje plače, čakati na krvavo zaslužen denar kar celih osem let. Ali res ni nobene instance, ki bi tudi delavcu priznala pravico do poštenega življenja? Delavci, ali se res ne zavedate, da je Vaša dolžnost, da se strnete v močno strokovno organizacijo ter borite za obstoj svojih družin in za boljšo bodočnost? Ali še vedno mislite, da Vam bodo, kakor Lazarju, padale drobtine iz bogatinove mize, ki naj bodo zadostne za pošten obstoj? Otresite se vseh dvomov in zavlačevanja ter pristopite k onim, ki se že danes zavedajo svojih zahtev in se za nje tudi odločno potegujejo.
Internacionalni pregled.
Avstrijsld železničarji na celi črti zmagali. Pretekli teden so se vršile na avstrijskih železnicah volitve v »centralni svet« in upravo bolniške blagajne. Proti nam, so-družni organizaciji, so nastopile tesno združene vse sovražne sile, porabili so vsa sredstva, samo da bi zmanjšali vpliv organiziranih železničarjev na upravo in razne forume. Vzeli so volilno pravico okrog 6000 ojačilnim delavcem, ki so bili odpuščeni tik pred razpisom' volitev, upokojili so par sto vodilnih funkcionarjev po celi progi, Strafella je kot generalni direktor podvzel vse, da zmanjša vpliv organizacije. Vse je bilo zaman in sodružna organizacija v Avstriji je od 18 mest, kolikor jih šteje centralni svet, osvojila 14 mest, v bolniški blagajni pridobila dva nova mandata in letos prvič popolnoma osvojila celo upravo bolniškega fonda, v katerega ni bil izvoljen niti en zastopnik iz vrst meščanskih organizacij. Avstrijskim sodrugom k temu uspehu iskreno častitamo.
Španska republika in železničarji. (ITF) Organizirani železničarji v bpanjji so se tekom vseh let diktature odločno borili proti njej, organizirali so celo vrsto stavk, nešteto voditeljev je bilo odpuščenih in zaprtih. Že leta 1917 so odločno sodelovali pri tedaj ponesrečenem- revolucionarnem gibanju in tudi v zadnjem boju, ki se je dne 14. aprila 1931 končal z zmago republike nad monarhijo, so sodelovali v prvih vrstah. Nova vlada je med prvimi svojimi sklepi odločila, da se sprejme nazaj v službo vse žrtve stavk in revolucionarnih gibanj in jih tako vsaj nekoliko odškoduje za preslano trpljenje. Poleg tega je vlada pristala na to, da se iz vseh upravnih mest takoj odstrani vojaške uradnike, ki jih je tja postavila radi vzdrževanja »reda in discipline« prejšnja vlada.
Železničarska organizacija je takoj postavila na vlado zahtevo, da naj se vse delovne pogoje takoj uredi s kolektivno pogodbo in seveda zboljša plače. Minister za javna dela je podal časopisju izjavo, da »z interesom in simpatijami proučava ta problem in se zaveda, da so zahteve železničarjev upravičene ter jim bo republikanska vlada posvečala največjo pažnjo«.
Vodstvo organizacije pa kljub temu opozarja vse železničarje, da naj sedaj ne drže križem rok in mislijo-, da jim bo vse kar podarjeno, marveč, da morajo tudi v bodoče v strnjenih vrstah zastopati svoje interese.
Volitve delavskih zaupnikov pri nemških železnicah. (ITF) Tudi v Nemčiji so se letos izvršile volitve delavskih zaupnikov, ki so padle ravno v najbolj kritičen čas Mesec dni pred volitvami se je v
vseh' delavnicah na železnicah vpeljalo po
4 dni brezplačnega dopusta mesečno. Tekom prvih petih mesecev je bilo reduciranih 46.000 delavcev in nižjih uslužbencev, okrog 6000 pa premeščenih. Vsled tega je seveda nastalo na železnicah med delavstvom veliko nezadovoljstvo, ter se je udeležilo od 313.000 volilnih upravičencev volitev le 270.000. Od tega- je dobil »Einheitsverband« (sodružna organizacija) 167.899 glasov, krščanski socijalci 52.079 glasov, komunisti 32.113 glasov, Dunkersche Gewerkschaft pa 19.037 glasov. Fašisti so dobili le 1016 glasov.
Tudi v Nemčiji so zmagali razredno organizirani železničarji, ki so dobili daleko več glasov, kot vse ostale nasprotne organizacije skupaj.___________________
Fašisti nezadovoljni z mednarodnim uradom dela.
Protestirajo, ker delavski zastopniki glasujejo proti priznanju delegatov fašističnih sindikatov.
V smislu dbločb v mirovni pogodbi priznava mednarodni urad dela kot delavske zastopnike v uradu dela samo delegate svobodnih strokovnih organizacij, to je delegate neodvisnih delavskih organizacij. — Konferenc mednarodnega urada- dela pa se hočejo udeleževati tudi italijanske fašistične organizacije, ki jih pa delegati svobodnih strokovnih organizacij vedno odklanjajo, ker niso neodvisne, marveč so del državnega organizma. To dejstvo je vsemu svetu znano, ker vodi tudi delavske organizacije v Italiji fašizem, to je vlada, režim. Dvojnih zastopnikov italijanske vlade pa na konferenci dela ne potrebujemo, ker vlado že itak zastopa fašistična buržuazija. Tudi delavske delegate imenuje vlada ob soglasju s podjetniki.
Italijanski fašistični tisk se zaradi tega razburja. Pričel ie voditi borbo proti uradu dela, češ, da je ta urad pribežališče socijalistov ter ne zasluži zaupanja javnosti. Italijanska vlada se bodoče konference dela ne namerava več udeležiti. Fašistični tisk govori tudi o delovanju konference ter pravi, da ne reši aktualnih vprašanj, ne pove pa, da sestoji ta konferenca iz vladnih, delodajalskih in delavskih delegatov. Delavskih delegatov je samo ena četrtina.	.	,	....
Krivda, da se razna aktualna socijalna in delavsko-varstvena vprašanja tako zavlačujejo, je na strani vladnih in delodajalskih delegatov. Kadar bo na konferenci večina vladnih delegatov dostopna za socijalna vprašanja, tedaj bo delo lažje in v interesu zatiranih delovnih slojev.
Fašistična Italija se bo pa že še premislila, da ne bi bilo pametno bojkotirati mednarodnega urada dela, ali izstopiti iz Društva narodov. Samo stori naj to, da
jasno pokaže karte, s katerimi igra v mednarodni politiki.
Mednarodne konference dela so vendar že sklenile 30 raznih konvencij glede delavskih vprašanj, med katerimi je najpomembnejša konvencija o osemurnem delavniku. Stvar držav in delavskih organizacij pa je, da se konvencije uzakonijo. Vse te stvari se pa izvedejo le, če bo organizirano delavstvo izvedbo dovoij energično zahtevalo.
Mi torej prav dobro vemo, da spadajo v mednarodni urad dela pač le ljudje, ki imajo smisel za socijalna vprašanja.
Važna navodila vsem udeležencem dunajske olimpiade.
Ponovno opozarjamo vse prijav-Ijence, da si preskrbe POTNI LIST. Ne odlašajte vendar na zadnji dan zadeve, ki je danes najvažnejša za človeka, ki potuje v inozemstvo.
Avstrijski VIZUM NI potreben. Zadošča »Festausweis« (legitimacija za olimpiado).
VOŽNJA po NAŠIH železnicah s POTNIŠKIM in BRZIM VLAKOM r vseh razredih je do Špilja POLOVIČNA za vsakega, ki ima na »Festaus-weisu« potrdilo olimpijskega odbora »Svobode« in za nazaj potrdilo dunajskega olimpijskega odbora, da je bil na olimpiadi, ter pravilen potni list. KUPITE CELO KARTO DO ŠPILJA, dajte jo na zadnji strani ŽIGOSATI Z ŽIGOM ODHODNE POSTAJE! Taka karta velja od 15. julija do 5. avgusta. To odredbo je izdalo ministrstvo za promet 27. maja 1931 pod MS br. 13.826/31.
VOŽNJA po Avstriji je znižana za 25 odstotkov. Karto do Dunaja kupite torej na prvi avstrijski postajL
»FESTAUSWEISE« Z NAVEDBO PRENOČIŠČA, VODIČA PO DUNAJU itd. dobe po pošti vsi, ki so se pravočasno prijavili. Za zamudnike še ni odgovora z Dunaja.
S katerim vlakom bo večina odpotovala, bomo javili vsem prijavljen-cem hkrati z dostavo vseh potrebnih tiskovin.
K že objavljenemu sporedu olimpiade pripominjamo še to, da bo
JUGOSLOVENSKO NOGOMETN9 MOŠTVO, ki ga vodi sarajevski »Hajduk«, nastopilo v prvi izbirni tekmi s FRANCIJO v četrtek, dne 23. julija ob 15.30 na Robert Blum-igrišču.
Centrala »Svobode«.
Tovorni Jos. Rdeli
sprejema mehko in škrobljeno perilo v n a j 1 e p š o izvršitev
>ZORA<
pralni prašek, priznano dobre kvalitete v zavitkih po 1/i kg dobite tudi pri Vaši Nabavljal ni zadrugi.
zahtevajte povsod Original
C
H A
B
E
S
O
ki Vam varuje Vale zdravje.
Pazite na znamko ORIGINAL CHABESO!
Tiska- Ljudska tiskarna <L 'd. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. - Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. - Lastnik In izdajatelj: usna. Ljuflsaa usk* *	nK.ni železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.
Konzorcij »Ujedi-