34. štev.
Y Ljubljani, v četrtek 27. ruarca 1879.
Letnik VII.
Interatl »e »prejemajo in veljA tristopna vrnili:
8 kr., če 8» tiska lkrat,
2
1 * » n 1, l» - II t) I) ti n 3 i,
Pri večkratnem tiskanj se »eua primerno rmanj&a.
R o k o pi si
«e ne vračajo, nefranhovana
pisma «e ne sprejemajo.
N tročnino prejema opravniStvo (adnrnistracija) in eksj edicija na Š Brem trgu h. št. 16.
Pullllio list u domski flarod.
Po poŠti	prejemar velja :
Za celo leto	. , 10 grl. — kr
na poileta	. . o „ — ,,
ta (ietrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr ra pol leta . . 4 „ 20 „ 2a četrt leta	- ,, 10 ,,
V Ljubljaui na dom pošiljan vel j A 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden ¡d sicer v torek, četrtek in soboto.
Itepublikani — grobokopi svobode.
Republikanski minister Ferry skuša s svojim naglim postopanjem zahvaliti se Gambetti in dospeti na konec programu, kterega geslo jc : sovraštvo proti krščanstvu in pogin katoliške cerkve. Prvi korak bil je storjen na katoliške šole ali na svobodo poduka. — Zakon, uničujoč ono svobodo, je že skovan in predložen zbornici. Kakor se kaže, bodemo s\e loki bojev o tej „posebnej" svobodi, ktero republikam imenom svobode, napredka, omike hote urivati katoličanom.
Dnevnik „Constitutionel" piše o dotičnej novo-izmiš!jenej postavi tako:
„Predloženi zakon -- to ti je pravi ruski ukaz. Nikjer še ui bilo predloga postave, po kteri bi bila okrutneje omenjena svoboda osebnega prava, osobito prava družinskega očeta, nego s predlogom postave ministra Firry-ja. Ne razumuno, zakaj se oni predlog — morda vsled bojazni ali sramožljivosti — oznanja kot zakon o višjem podučevanji, ko se vendar tiče vseh stopinj in redov podučevanja. — Imenovanim predlogom deluje se na to, prisiliti vso francosko mladež k obiskovanju državnih šol; dosedaj namreč izogibala se je veča polovica francoske mladeži državnemu poduku. — Iz tega toraj lahko merimo obseg podjetja proti svobodi. Če nas ne zapušča spomin obiskuje 70.000 sinov ali pa tujcev, večinoma iz srednjega stanu ali meščanstva državne šole; 71.000 pak se jih šola v ustavih cerkvenih. Predloženi zakon toraj potaplja, uničuje in podkupuje polovico Francije.
Ne dajmo se toraj motiti v takih zadevah; predlog g. Jules Ferry-ja je največi in nnj-silnejše pomembe , odkur je navstala — komuna.
Predlog g. Ferry-ja premislili bodemo natančno, z potrpljenjem in razumom. Ali že danes, akoravno se ne spuščamo v razpravo podrobuosti, — smemo g. ministru javnega poduka omeniti, da so oni njegovi uradniki ki so bili pripuščeni k skupnemu delovanju zakonu, dali jasen a žaiosten dokaz, da niti tega ne vedo , kar je sicer znano vesoljuemu svetu."
Tako sodi o Ferry jevem zakonu „Constitutionel" — nazivaje ga „groznim vojnim vojnim orožjem, in kozlom učinenim proti svobodi.1
Ali kako sodijo o tem predloženem „ukazu1, francoskega ministra republikanskega pri nas? Za vzgled stoje naj ua tem mestu posnetek iz nekega praškega lista, ki piše:
„Vlada francoska učinila je znamenit korak, da pobije silno ogrado, ktero jej je napravila klerikalna stranka 1.1875 v zakonu viših ustanov, tako zvanih svobodnih vseučilišč. Ferry, minister poduka, podal je zbornici osnovo po stave, vsled ktere onim svobodnim ustavom ni več dovoljeno nazivati se niti vseučiliščem niti fakulteto; slušatelji morajo se dati vpisati na državnih vseučiliščih, ter tudi skušnje delati pred državno komisijo. Dalje tirja osnova, da ne sme noben člen kake verske družbe, državi neznane podučevati v Franciji. Ta osnov», ktere potrjenje je vsled sedanje zložnosti obeh zbornic, zagotovljeno, more se smatrati kot ua-
poved vojske sedanje vlade proti francoskemu ultramontanizmu, a imela bode dosti vpliva na razcvetanje stranke, ki dobiva tudi sicer vedno večo silo."
Kakor toraj praški novinar razpravlja reč svojim čitateljem, zdelo bi se marsikomu, češ, da je Ferry nameril svojo osnovo jediuo le na „klerikalno stranko" proti „francoskemu ultramontanizmu." Ni nam treba omenjati, da pariški ,Constitutionel" nekoliko drugače piše, nego (iraški list; — da drugače naznamuje , znameniti korak" sedanje francoske vlade.
Pravičnejše stanovništvo obrnilo se je proti osnovi zakona, s kterim absolutistični repu-blikani hote podreti „močno ograjo" ne samo klerikalne stranke, marveš tudi „svobodo poduka" , ktere so bili deležni dosedaj tudi katoličani, če tudi s Bvojimi novci in svojimi silami. — V ostalem bodi nam dovoljeno omeniti, da 71 000 gojencev ali dijakov, vzgojevan h na katoliških šolah, — ni slabo spivčevalo o sposobnosti iu delovanji dotičnih šol. Znano je, da hodijo sinovi v šolo po volji roditeljev, očetje pa ljubijo taka učilišča, o kter h so prepričam, da učencem podajajo boljši poduk in lepše vzgojavanje mimo druzih enakih. Da jedno in drugo v največi in najlepši meri ni bilo opaženo na vseučiliščih, kolegijah in gimnazijah državnih, pričajo nam zopet številke, V šole državne, kakor smo že popreje po „Constitutionel" omenili, hodi pri svobodui konkurenci tisoč dijakov manje nego v svobodne šole klerikalne — ultramoutanske.
Ljubljanske slike.
(Dalje.)
Uradnik (homo sacrnsantus.)
Ta človeška rastlina se od drugih prav bistveno razločuje že po unanji obliki. Vidi se od dveh strani, od sprednje in zadnje. Prva je obrnjena na vzgor, toraj vpognjena, prava podoba ponižnosti; zadnja pa je popolnoma ravna, včasih celo vgobnjena, tako da so prsa izbuhnjena, posebno če je kaj leskečega na njih. Prav tako je njegovo obnašanje uavzgor prikupljivo in vse skozi vdanostno, a navzdol strogo, govorjenje kratko in za kako robato besedo ne prosi odpuščenja.
Kje se je naredila ta rastlina in kedaj ter kako je k nam prišla, ni znano. Skoro gotovo je to, da je prikazala se brž, ko so jej bila tla pognojena z davki. Zdaj je je povsod že obilno, po nekterih krajih, n. pr. v Avstriji, še preveč. Ker jej le davki dajo mogočost živ ljenja, je tam ne najdeš, kjer ni davkov ; tako je n. pr. pri divj h afr kanskih narodih še zdaj ni. Preprost zrak jej je zelo škodljiv, ne more ga prenašati, tudi kjer raste preveč demokratičnega osata , nič kaj ne more kvišku in ne
pride do pravega cveta. Veliko bolj jej ugajajo zaprti prostori, ki se imenujejo „biro" (buresux), od tod se jej tudi pravi ,birokracija". V teh se razvije do popolne svoje veličastnosti.
Navadna unanja znamenja uradnika, ka-koršen ima biti, so: votla, pinji podobna posoda, ki se pred višimi v rokah nosi, drugače pa na glavo povezne, precdj osoren obraz pod uosoin z nekoliko pustimi kocinami zaraščen, kterih pa ne sme biti niti preveč, niti ne smejo biti čez postavo dolge, drugi obraz naj ne bo pregosto zaraščen. Pod vsem tem je trd za-vratuik, ki se ozko prime vrata in skriva srajco; če pa te kaj ven moli, mora biti kviško stoječa. Drugi život je bolj kebru podoben, nekoliko ga pokriva krilo proti koncu spod-rezano in preklano ter podobno lastovifnemu repu; do tal gredo noge v ozkih hlačah , ki se zgube v čevljih. Vse to je črno, ker svitla barva ni nič kaj obrajtana in očem težko de. Včasih je nos nekoliko dalji, kar neki prihaja od zgorej in ni nič kaj prijetno. Pri nekterih se zadej kaže že tudi nek izrastek, ki je zelo podoben levoverou repu, v navadnem življenji mu pa „cof" pravimo.
V svojem kraljestvu je uradnik nedotakljiv, dobro ve, da ga varuje še druga postava. Čeravno služi višemu gospodu, je vendar tudi on velik gospod ; občutljiv je le za veter od zgorej, za veter od spodej ne, čeravno mu je ta silno zopern. Če ga kak časnik razžali, ni treba njemu jeziti se, je že državni pravdnik tisti „parkelj", ki poredne časnike v koš zmeče in grešne pisatelje zasluženi kazni izroči. Zato o tem stanu ni varno preveč pisati, ker je tako vroč, da se je marsikdo že nad njim spekel; državni pravdnik ima svojo puško vedno nabasano.
Zunaj pisarnice svoje, to je v človeški družbi marsikteri uradnik zatajuje svoje lastnosti kolikor toliko , popolnoma skriti jih pa ne more, kakor jetičen človek kašlja ne. Ker se pri na3 ravna poDunaji, je navadno „usta-voveren" še bolj ko ministerstvo samo, zato tudi nemškutar in ud kazine ter„konstitucijskega društva" — ne toliko iz golega prepričanja, kolikor zato, ker je vladi to všeč. Največ skup jih vidiš, kedar je volitev; takrat gredo na rotovž v celih trumah, kakor žrjavi jeseni proti jugu, spolnnvat svojo državljansko in občansko dolžnost, in volijo vsi enako liberalno — po
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 26. marca.
V	državnem #,I»or«i je odgovoril minister na vprašanje zaradi lihvarstva, pa tako neodločno in nejasno, da interpelanti niso bili zadovoljni. |Poslauec Umlauft je zahteval, naj se o tej stvari razgovor začne, da se izve mnenje ljudstva; pa večina je ta predlog zavrgla. Pač zopet dokaz, da sedajni zbornici ni posebno mnogo ležeče na tem, ali so ljudje z njo zadovoljni, ali ne. Nasprotno se pa vlada laska ljudstvu, da bi pri prihodnjih volitvah zmagala. Tako hoče bojda letos deželnim zborom daljše zborovanje dovoliti, ker ve, kako nevoljni so ljudje, da se deželnim zborom tako malo časa prepušča.
Znani Kelioncrer je razposlal svojim volilcem okrožnico, kjer jih prosi, da če že njega več ne bodo volili, naj vsaj ne volijo kakega uradnika, ki je od vlade odvisen, ne kakega bogatega fabrikanta, ki za ljudstvo nema srca, ampak moža, ki je neodvisen, pogumen in vnet za blagor ljudstva. To smo pač že dostikrat slišali in brali povdarjati, ali težava je, da vsak kandidat pred volitvijo zlate gradove obeta, potem pa nič ne stori, ali pa celo zoper blagor ljudstva dela. Za to je treba voliti take može, koj h poštenje in značaj kot skala nepremakljivo stoji. Zdaj se povsod jezč Dad ustavoverci, tudi na Nemškem; liberalci so pa zviti in začenjajo zdaj pred volitvami ljudstvu zopet „cukerčke" kazati, tako zabavljajo čez oderuhe, iu jih deloma že malo preganjajo, tudi že obljubujejo novo postavo zaradi legalizirania; to bo pa le toliko časa trpelo, da bodo spet voljeni; kedar bo večina spet njihova, se svojih obljub ne bodo več spominjali.
V	'¡Trstu je zmagala pri volitvah v tretjem razredu avstrijsko-uradniška stranka. Ker se ta stranka, h^katerej spadajo slučajno tudi Slovenci, zavoljo prenapetosti iu nelojalnosti Italjanov nadeja zmage tudi v prvem iu petem razredu (v okolici), znajo „italjanissimi" in ga-ribaldovci večino v mestnem (deželnem) zboru zgubiti. Da Slovenci ue dobodo nobene plače za to, da pomagajo Lahe potlačiti, to sesamo po sebi umeje. Kakor mora lovski pes svoj plen lovcu izročiti in še vesel biti, če mu ta jeterca od ujt te živali vrže, tako bodo tudi ustavoverci Trst kot svojo edino last v roke
svojem notranjem prepričanji in z najboljšo vestjo. V družbi se tak uradnik ogiblje kolikor mogoče slovenskih rogoviležev, da ne pride po taki družbi v slabo ime ali čelo na t-um skrivnega rovarja. Rodovino svojo odgojuje nemški, ker ve, da bo tako bolje za-njo.
Vendar ni vsak tako zagrizeno liberalen, kakor večina; marsikteri je tudi narodnjak, pa le na tihem , to ti bo povedal vzlasti rad, če se suideš ž njim ponoči na kakem samotnem kraji, kjer še nobenega okna ni. ,,0, vi
ne veste, kaj bi jaz storil, če--. O jaz
vam povem!' Tako začne in neha iu prepričan si, da imaš pred sabo narodnjaka, proti kteremu si ti le senca; čudiš se le, da ni še vsega pogrizel in potolkel, kar mu je nasprotno.
Nekoliko, a žalibog premalo, je uradnikov tudi narodnih, ki se ne boje tistega ,,par-keljna", s kterim se drugi strašijo. In res, čeravno svojo narodnost očitno kažejo, jih navadno ta „parkelj" ne vzame, k večemu če jih prenese na drugo, morebiti celo slabie mesto. Ti so vsi domačini, s čemer pa nikakor ni rečeno, da bi bili vsi uradniki, ki so sloven skega rodu, tudi narodnjaki, ker to ne bi bila resnica in marsikak uradnik bi bil hudo žaljen,
vzeli, Slovence pa germanizirali in cel Trst, in če mogoče še Istro in Dalmacijo itd.,,so weit's geht." Ali bo vlada pri tem kaj pridobila ali ue, je veliko vprašanje.
Vuauje države.
Med Armenci je vsled zadnjega vesoljnega zbora nastal bil hud razkol tako, da mnogi pravega katoliškega patriarha Hasuna niso hotli spoznati, in tem na čelo se je bil postavil neki Kttpel an; sedaj se bere, da je Ku-pelian velikemu vezirju samemu naznanil: „Satan me je bil preslepil; a sedaj sem spregledal in vrniti se hočem na dobro pot", in da se je s potrebnimi bitinami podal v Rim, da se spravi s papežem. To bode velika sreča v cerkvenem oziru za Armence vse, kteri se bodo lahko zbirali v edinosti krog Hasuna in po njem krog Leona XIII.
Itol^nrHko. Angleški dnevnik „Times" je nedavno pisal, da nekteri Bolgari na Balkanskem polostrovu hote vrniti se v naročje katoliške cerkve, da bi tim gotovša jim bila pomoč katoliške Avstrije. Rimska „Voce della Verita" pristavlja k temu, da se to že davnej snuje, in da bi si res preslavljani rod Habsburški največih zaslug in najkrasnejših vencev pridobil za cerkev in za narode, ko bi v onem obziru prevzel in zvrševal svojo nalogo na vzhodu. — V isti namen je te dni podal se na Duuaj vojvoda Mušič z nekterimi drugovi, da bi izročil cesarju prošnjo, kako naj bi se zbolj-ševal v Hercegovini stan kristjanov sploh in posebej katoličanov. — Katoliški biskup v Bosni Vujčič je prestavil sedež svoj v Sarajevo.
Češki politični dnevnik .,Poli<iku je sprejel sedaj v last „Zavod tiskarski in izda-vateljjki v Pragi", v kterem so aružniki dr. Rieger, dr. Prahenskej, mnogi odborniki in vrli rodoljubje, da je torej spet zavarovan proti raznoterim hudim napadom.
Nemški cesar Viljem, kteri je unidan padel v sobi svoji, je zelo nevarno obolel, da slabi od dne do dne, in da le najbližuji sorodniki in prijatelji smejo do njega.
Francosko. Kulturni boj, kterega so že dalje časa ua Francoskem pripravljali ali naglašali, započel se je toraj v resnici z najnovejšimi predlogi ministra poduka g. Juies-Ferry-ja. Vse, karkoli so si francoski katoličani v poslednjih 40 letih priborili in skoro nebrojuimi žrtvami dosegli, ima biti uničeno.
če bi mu rekel, da je Slovenec; on je le „Kranjec", če je prav iz Goriškega ali Štajar-skega doma. Pravi „Slovenci" so med njimi le redki, morda bodo kedaj gostejši.
To so v kratkem splošne lastnosti tega posebnega stanu, ki se pa da razdeliti še v sledeče različne vrste od zgoraj na vzdol.
1. Viši uradnik (homo saerosanetus major). Navadno se tako imenuje načelnik kakega oddelka, pa tudi tak, ki vleče po toliko plače na leto, kolikor že precej velika kmetiška vas davka plačuje. Med svojimi je on uajviši, po njem se ravnajo, češejo, brijejo in strižejo drugi, priimki službeni so mu ljubši od tistega, ki ga ima po očetu, zato kaj rad sliši, če se mu dajo pri ogovoril) le prvi iu če se pri tem zmotiš za eno stopinjo ali dve više, tega ue bo popravil, prej že, če ga deneš za eno vrsto navzdol. Kar tako po lastnem imenu in priimku ogovoriti ga je prav tako nespodobno, kakor če n. pr. doktorju ali baronu ne rečeš „doktor", „baron", goli predstavek „gospod" je celo razžaljiv, ker „gospod" je vsak čevljar. Njegovi podložni morajo vse njegove službine priimke tako gladko znati z glave, kakor „očenaš' — se reče po „očeoašu" jih nikdar
Do leta 1875 pridržala si je država izključ-Ijivo pravo na godne preskušnje akademične. V šolah občnih, srednjih in učiteljskih izobra-ževališčih prisvojala si je država isto pravico. Ali vsled predloga ranjega škofa Dupanloup-a, prvega vojnika za svobodo podučevanja, dovolila je narodna zbornica, da si lahko sosta-vijo tudi katoličani visoke šole, s tem omeje-njem, da se rigorozne preskušnje delajo prtd ¿mešano komisijo t. j. pred državnimi profesorji in pred zastopniki svobodnih katoliških vseučilišč. Tudi v vrhovnem šolskem svetu imela je cerkev štiri zastopnike , ter smela je braniti svoje interese. Te pravice toraj hote republikani cerkvi vzeti. Najnovejši predlogi ministra Ferry-ja so: 1) da bi duhovstvo ne imelo glasu v vrhovnem šolskem svetu; 2) da bi se dosedanje katoliške visoke šole ne smele zvati univer3itete, marveč samo „svobodne šole," in dijaci na teh šolah morali bi se podvreči skušnji pred državnimi profesorji ; 3) da bi na gimnazijah in realkah podučevali samo svetni učitelji. Poleg teh predlogov ministrovih ima se podati v potrdilo tudi naslednji: „noben ud kake duhovske kongregacije ne sme očito podučevati." — S tem zakonom namerjeno pa je na sledeče v Franciji že dolgo požrtvovalno in vspešno delajoče redove: v prvi vrsti proti udom družbe Jezusove, dalje proti Evdistom, Maristom, Basilianom, Dominikanom in konečno proti jako razširjenemu društvu ali kongrega-ciji de Sacre Coeur. — Republikauski organi bahajo se, češ, da je to še le prvi korak proti zatiranju katoliške cerkve, in da se bodo zategadelj posamne kongregacije še trpele. Ali ko bode dosti svetnih moči učiteljskih, postopalo se bode še huje in trje proti njim, morda um še celo „svobodne šole" vzerno, Tako republikauski glasatelji svobode. Ali vse je časno — Bog pak je na veke. Zna se toraj zgoditi in kakor reči sedaj stoje v Franciji je prav možao, da republikani z novimi zakoni, ktere kujejo proti katoliški cerkvi, propadejo, ter se zvrnejo v jamo, kopavši jo drug m.
Isvirni dopisi.
IMiililiane 22. sušca. — (Vprašanje do g. župana.) Velik del Ljubljane nima prave ceste do železnice. Recimo, da je kdo na Poljanah doma, po kakih ovinkih mora
ne praša, pač pa jim daje pogosto priliko moliti litanije vseh njegovih priimkov. Pri vsem tem pa ni ravno sovražuik svojih podložnih, večkrat celo oče, kolikor sme biti to po postavi , iu pred volitvami je celo nenavadno prijazen ž njimi, kedar jih opomni, da pričakuje od njih, da bodo „lojalno" volili. Razen za političuo mnenje svojih podložnih briga se tudi za godove in rojstne dneve svojih viših — kajti v Ljubljani ni nobenega tako visokega, da bi ne bilo še višega nad njim ; ti so mu slovesni dnevi, ktere obhaja „en pleine parade", t, j. v svoji z zlatom obrobljeni obleki, s ktere je prejšnji dan hišna molje spokala. Zato pa tudi na to drži, da o njegovem godu pridejo podložni v praznični obleki hrbte krivit pred njega, pri kteri priliki se on za glavo velikosti vidi iz njih. Sem ter tje napravi o takih prilikah tudi domu kako pojedino iu povabi k nji svoje podložne, da sliši potem nazdravice sebi in svoji rodovini. To se godi posebno pri takih, ki imajo po več odraščenih hčerk ; pri vabilih ni nikakor izbirčen, to se vidi po družbi, ki se zvečer snide in med ktero je videti največ neoženjenih, če so tudi še le praktikauti, avskultanti ali adjunkti. Če se je kaka hčerka
hoditi, predno do kolodvora pride! Dunajska cesta je res prostorna, pa je tako rekoč le tangente mestnega okrožja. Kolodvorske ulice so preozke, kdo se bo tam vozil? Tudi šent-peterska cesta je ozka, in kdor hoče po tej poti do kolodvora priti, mora vendar ovinke delati zdaj na levo, zdaj na desno. Treba torej ceste od kolodvora naravnost v srce mesta. Priznano je, da bi bila za ta namen najbolj pripravna centa od somenjskega ali cesarja Jožefa trga skozi Vodnikove ulice in čez mesarski most, Urbasova ali Polarjeva hiša bi se podrla in potem je pot odprta naravnost do kolodvora.
Trije meščani so obljubili, da hočejo njive tik poljskih ulic zastonj prepustiti mestu za ta namen, ako se tam cesta naredi. Tudi Urbas je bil pripravljen, hišo prodati. Že pred devetimi mesci je g. župan v mestnem zboru obljubil, da se bo za to stvar poganjal, pa do zdaj še ni nič povedal, kaj in kako.
Kakor je videti, ne bomo te ceste še kmalu dobili, pa je vendar toliko potrebna. Čemu se ta stvar odlaša? Oui možje, ki so obljubili njive zastonj dati, se utegnejo skesati ali pa njive prodati in morda jih kupiti človek, ki jih še prodati ne bo hotel, potem je pa ves načrt v vodo padel. Tudi Urbas se zna premisliti, da hiše ne bo prodal, in siliti ga mesto nima pravice. Zato bi bil že čas, ko bi g. župan v tej zadevi kaj storil in mestnemu zboru sporočil, kako je s to rečjo.
Iz Eijiihljmic, 25. t. m. (O s e d a-n j e m š o 1 8 t v u.) Da so se šole v novi dobi mogočuo povzdignile, to je sicer res; vendar se prav te dni veu in ven sliši in čita od njih marsikaj, kar človeka s strahom navdaja. V Pragi, na Dunaju, v Zagrebu — v postu — velike besede in plesi; v Senju jo potegne vsa osma šola ; v Celju jih je toliko najboljših pregnanih; v Ljubljani in v Mariboru imajo opraviti s policijo; v Novomestu se preganjajo itd. itd. — Govoii se, da dijuci zvonec nosijo. — To pa ni dobro, pravijo stari ljudje. — Kaj je temu vzrok? poprašuje drugi.
Novodobno šolstvo je dospelo do vrhunca v modrosti skoro kakor za Salomona, in sedaj se nahajamo že v dobi Roboamovi. Kakor tedaj vnanji zeinski, tako so sedaj notranji šolski davki na višavi. — Kar posebej Kraujsko za-
preveč menila ali plesala 8 kakim mladim av-skultantom, je oče potem ne kliče na odgovor.
Z drugimi ljudmi je zunaj kancelije viši uradnik bolj izbirčen. Navadnih ne mara, jih celo ne vidi, z narodnjaki se ne meni rad, če so tudi boljšega stanu, pač pa trpi|, da se sinovi bogatih trgovcev ali plemenitašev prilizujejo njegovim hčeram; o taki priliki se celo rad obrne v stran in se spusti v pogovor s kakim učenjakom o paragrafih ali čemer druzem Takrat tudi ne gleda strogo na to, da bi mu vsak dal pristoječe mu naslove, kedar ga ogovori. Vpisan je v kazino, kamor vodi tudi svoje nadepolne hčerke na ples; če pa takega drobiža nima ali je že vse pod streho spravil, ga boš le malo kje videl, ker ne najde sebi pristojne družbe. Sinovi mu ue delajo toliko sitnosti, ker na?adnone čakajo dolgo na službe. V denarnih zadregah navadno ni, ker ima že toliko plače, da lahko tudi brez diet in drugih priboljškov pošteno shaja, če nima preveč družine , ki bi po štacunah obleko na kredo je mala ali v tem, ko on v pisarnici sedi, hodila pod Rožnik ali pod Tivoli v švicarsko hišo čas preganjati si s kavo in opravljanjem drugih ljudi.	(Dalje prih.)
deva, pravijo nam taki, ki stvar poznajo, da se od učencev nikdar prej ni tolikanj tirjalo, in od učiteljev nikoli toliko zahtevalo, kot na pr. za nadzorništva J. Šjlarjevega. Nadzornik je gonil učitelje, učitelji učence, in tako so bili učeuci res mučene i. Da o raznih naukih ne govorimo, preštčjmo le šolske ure, kf.r jih te uboge stvari preseddti imajo na trdih klopeh, hudo vzlasti po letu v vročini. Dan na dan v tednu in šolskem letu po tri — štiri ure zapored. Od tod mnogo bolezni dušnih in telesnih. Kakor v tvarinskih si reveži tvarinski pomagati skušajo na pr. celo z žganjem ; tako se nekaj enakega čuje o revežih šolskih sedaj. Vsaka pr kazen ima svoj vzrok.
Brez preiskovanja iu obsojevanja povemo naj za zdaj le to , da na pr. na gimnaziji v Ljubljani bilo je sedanj h osmošolcev 1. 187% v prvem razredu skupaj 99 , in letos bilo jih je v osmem (sedaj jih več ni) 39, in sedanjih sedmošolcev bilo je 1. 187% v prvem 92, letos jih je v začetku bilo (več jih ui) 23. Po tej poti — kara veslamo? Je-li to uaravno? Kje je nam o tem pojasnjenje? Kako ravnati, da jih polagoma v više razrede pride več?
Kakor se nam pripoveduje, je nadzornik J. Šol ar o slovdsu opominjal učitelje, naj nikar i ne nakladajo svojim učencem prevelikih bremen, da se jim ne primeri, kar se tu in tam pripeti vozniku, da mu konji obstoje in ne vlečejo več , češ , to je pretežko! — In gledd na to se primerja sedanja šolska doba z zgodovinsko dobo po Salomonu za Roboama: „Tvoj oče nam je ualožil pretrd jarem, ti tedaj zmanjšaj nekoliko od pretrdega gospostva svojega očeta, in od pretežkega jarma, ki nam ga je naložil, in ti bomo Blužili."
Zdi se, da so na višem mestu jeli pripo-zuavati ta bremena , in da jih hote nekoliko prilajševati, toda — od zgorej, v zrelotni pre-skušnji, pri državnih izpraševanjih! Ali to ne bode pomagalo. Od spodej naj se prične, mladini v prvih in srednjih šolah naj se polajšuje tako, da si bode ta ohraniti mogla zdravo telo in v zdravem telesu dušo zdravo. O tem se je že veliko pisarilo in svčtovalo, tudi z ozirom na družbinske zadeve, pa — zastonj! Treba je, sila je veudar, da ne bode prepozno, in da se ne poreče kedaj, kar se bere o dobi Roboamovi: „In šel je Izrael v svoje šotore." (III. Kralj. 12.)
Iz Krotiti. (Konec.) Splošno mnenje je, da na pomlad bo v Bosni dosti dela. To mi ne gre v glavo! Ne dunajski, ue ogrski državni zbor nima denarjev za Bosno. Iz davkov pa, ktere bo ta dežela dajala v carske denarnice, se ne bode moglo nič delati. Prej bodemo še mi par vagonov tolarjev dol zvozili za notranjo opravo, javno varnost i. dr. v Sarajevo. Tudi ti se motijo, kteri mislijo, da bodo privatni ljudje zidali in delali. V Bosni in Hercegovini velike stavbe! Kapital ima dober nos iu sprevdne oči in se ue podaja v kraje, v kterih take negotove politične in splošne razmere vladajo. Z naseljevanjem v Bosni tudi za zdaj ni nič. Zemljišča so še v turških rokah iu uaša vlada morebiti še ni mislila na to, kako se ta stvar reši. Še zdaj se nahajajo ljudje, kteri trdno mislijo, da bo cesar vsakemu v Bosni dal plodne zemlje, če je bo le hotel. Bosna iu naša vlada se mi zdete, kakor ribič, kteri je pod kamnom veliko ribo ugrabil, jo tudi že za rep in plavute z obema rokama drži, popolnoma v svoji lasti je pa še nima. Edin» skrb mu je, ribo držati, za vse drugo se ne briga in se tudi ne more ue. Riba je še v vodi, ui še na suhem.
Še kaj brodskih stvari. Omenil sem, d* konkurenca med delalnimi rokami je velika in nasledek je slab zaslužek. Z vozniki je ravno taka. Naj vendar nobeden dol več ne pride i Od metercenta je zdaj v Serajevo po 24 gld. voznine; prej je bilo 56, tudi 60 gld. Naj mi nikdo ne reče, pota so zdaj boljša; res so nekoliko boljša, a ne dosti, če pride kako huje deževanje bo to vse proč. Pa če bi bila gladka pot ko miza, to ni nobena primera med prejšnjo in zdanjo vozno plačo. Potem pa tudi vsakemu vozniku pod raznimi uzroki veliko odtrgajo njegovega zaslužka.
V Brodu zdaj veliko ljudi umrje, vsak dan po 14 do 20, večidel za vročinsko boleznijo. Večkrat sem videl v kaki krčmi bolnega Kranjca na tleh ležati, oči so vse že zamrle, obraz črnkast, brez pomoči, brez pomilovanja. Na magistratu že nočejo nobenega sprejeti, le v trdnjavi se še gosp. dr. Ducman (vojaški zdravnik in rodom Slovenec) kacega usmili, da ga vzame v vojaško bolnico. Se ve, tu so prostori omejeni in vojakov je tudi polno bolnih. Kdor iz Bosne bolan pride, skoro gotove umrje. Ljudje si tukaj drug drugemu nič ne pomagajo, rojak rojaka na smrt bolnega ne bo pogledal. Vse je denar preobladal in bolja čutila so umrla v tem lovu za zlatom. Slab dobiček za naš narod, ker naše gore listov je dosti tu, pa ove-neli so, od slane ocvrti in zamorjeni se bodo vrnili domu.
Tudi iz Srbije se vračajo Italijani, ker so mislili, da se bo tam začelo delo železnic. Veliko sto teh revežev, kteri niso mogli tukaj dela dobiti, je šlo dol, pa so se morali vrniti. Tudi to mojim rojakom v svarilo. A. T.
Domače novice.
V Ljubljani 27. marca.
(Iz Čitalnice ljubljanske) imamo poročati daues o dveh zabavah tega tedna. Prve nedeljske smo v kratkem že omenili, a obljubili obširneje poročilo, ki naj tu sledi. Igra „Pokojni moj" je francoskega izvirka, po gospej Lujizi Pesjakovi pa v gladko slovenščino pre-nešena. Ker so jo predstavljali igralci skoro vsi že iz slovenskega glediščnega odra nam dobro znani, je tudi prav gladko tekla in občinstvu dopadla, dokaz temu živahni plosk na koncu, ki je veljal tudi gospem igralkam in gospodom igralcem, kterih imena — se nam zdi, da moramo zamolčati, ker so se bili na gled ščnem listu skrili za zvezdice. Vendar mislimo, da uganemo pravo, če se jim v imenu občinstva zahvalujemo za njihovo priduost.
Tudi druga igra, izvirna burka Aleševčeva: „Nemški ne znajo", se je dobro igrala, čeravno in bilo več nalog v rokah začetnikov. Vzlasti veliko smeha je zbudil gospod Kajzelj s svojim bri-čem v igranji in petji, potem „tajčarji", župan gospoda P. je bil naravno naslikana podoba, gospica I., čeravno prv krat na odru, je pokazala lep talent, vsi drugi pa so tudi vestno pripomogli, da je bilo občinstvo vseskozi dobre volje in plosk ob končuje bil buren. Igra je pa tudi prav iz domačega življenja vzeta, zato se je poslušalcem tako prikupila. Ker je izvirna in nova ter za naše čitalnice kakor nalašč, bodi podan tu njen kratek posnetek.
Župan neke vasi ob hrvaški meji dobi od okrajnega glavarstva nemško pismo, ktero, ker njega ni domii, sprejmi njegova hči, po kmetiški dobro izobraženo dekle, pridna bralka slovenskih knjig in časnikov. Ker dobro ve, da, kakor sploh nihče v vasi, tudi njen oče ne zna nemški, prosi briča, ki prinese pismo, naj bi ga jej raztolmačil. Ta pa sam ne zna toliko,
da bi uradno nemščino razumel, toraj jej pove vse narobe. Brž potem dobi pismo neznanega jej snubača, ki obeta, da bo te dni sam prišel. Oče župan pride domu in zve od hčere o pismu okrajnega glavarstva in kako jej ga je brič razvozljal. Tega pa oče ne verjame, se mu prečudno zdi, toraj pošlje po tri sosede, ki znajo nekoliko nemški, ker se mu do gospoda župnika predaleč zdi. Kar zdaj pride, zbudi veliko smeha. Eden izmed teh, ki je le po Nemškem kramoval, znii nekoliko nemški, a brati ne, isto tako drugi, ki je bil pri vojakih ; tretji, ki je nekdaj hodil v šolo, zna le še za silo brati, a nemški je pozabil. Tako vsi skup ne uganejo druzega nego to, da bo re3, kar je brič rekel. V tem pride oni snubač, ki je hčeri že pisal, in po zmoti ter zato, ker si pridaje imp, kakoršno stoji v pismu okrajnega glavarstva, ga zapro in zmešnjava je silno velika. Zamotano štreno razmota slednjič častnik oddelka, ki pride mejo stražit zoper živiusko kugo; ta še le zna nemški, prebere pismo okrajnega glavarstva in pove, da je le naznanilo, da pride mejni straži na pomoč oddelek vojakov, ki bo naredil „kor-don" t. j. vojno četo ob meji, in kterim ima župaustvo priskrbeti stanovanje. Zaprti snubač se potem reši iz zapora in ker je sin dobrega prijatelja županovega, se ta reč povoljno reši in vse bi bilo dobro; ali — in to je slabi nasledek nerazumljivega dopisa gosposkinega — v tem, ko so vsi veseli, pride pot in naznani, da je všlo že veliko goveje živine čez mejo in se živinska kuga že kaže. To bi se bilo lahko zabranilo, ako bi bil dopis slovenski in bi ga bil župan brž razumel ter nastavil straže ob meji. Tako se godi vkljub §. 19 državnih postav!
Kakor se iz tega kratkega posnetka vidi, je igra našim razmeram popolnoma primerna, toraj bo vsim čitalnicam dobro došla, če jo pisatelj na svitlo da. Sijajni tvspeh njen v ljubljanski čitalnici naj mu bo porok, da jo bodo tudi drugje enako radostno sprejeli — vzlasti, ker nam domačih iger za ljudstvo še vedno manjka. To je res kaj za poduk in kratek čas-
V torek je bil „sokolsk" večer, ki se je pričel z „meglenimi podobami". V prav kratkem času smo videli tu nekaj imenitnejših krajev kranjske dežele, pa tudi reči iz tujih krajev; na potu nam je vse razlagalo šaljivo berilo. Podobe so bile všeč velikim in malim, kterih je bilo ta večer precej videti. Veliko smeha je napravil gospod Kajzelj s komičnim prizorom, ki je v podobi ravno iz Bosne vrniv-šega se vojaka v kupletu dokazoval, „kako dobro je, če človek nemški zna". Druge točke izpolnila sta: gosp. Drenik z branjem in gosp. Jeločnik z deklamovanjem. Po gledišči je prišla glediščna godba in kratkočasila občinstvo do polnoči.
(Pritrkavanje Kranjcev na Dunaji) Iz Dunaja se poroča, da bodo na 25. obletnici cesarjeve poroke v dunajski votivni cerkvi pri trkovali Kranjci, dotični odbor je že sprejel ta predlog. Dunajčanom bo to pač kaj novega, gotovo jim bo všeč, ker je znano, kako lepo znajo na Kranjskem zvoniti in pritrkovati ali klenkati. Zvonovi v oni cerkvi so Ililzerjevi in v Fis-Dur lepo vbrani; bili so tudi na dunajski razstavi 1. 1873.
Bazne reči.
— Kake so angleške sodnije, se vidi iz tega, da so nedavno nekoga na smrt obsodili, ki je bil čisto nedolžeu. K sreči je bil pomiloščen na ječo. Zdaj ko se je našel pravi
morilec, je ljudstvo proti sodnijam silno razdraženo.
—	Nesreča. Kanonik in narodni za stopnik St. Vučetič v Zagrebu se je peljal te dni s pristave svoje, kar se mu konja ¡¡plašita, voz v graben zvrneta in kanonik si zlomi desno nogo malo nad kolenom.
—	Cerkvena statistika severne Amerike leta 1879 (iz Sadlier's Catholic Directoiy.u) I. V Zedinjenih državah: Škofij in apost. v.karjatov 63. Duhovnikov 5750. Cerkva 5589. Semenišč za bogoslovce 23. Colleges 78. Akademij za dekleta 577. Farnih šol katoliških 1958. Dobrotnih ustanov 345. Katoliških prebivalcev okoli 6.375.600. — II. V britiških posestvih: Škofov in apost. vikarjev 33. Duhovnov 1781. Cerkui 1328. Kapelj in misijonskih štacij 429. Farnih šol 2960. Dobrotnih ustanov 95. Katoličanov okoli 2 031.5CO.
Umrli so:
Od 22. do 23. luarca : Jera Vidmar, gostinja 23 1., za krvotokom. Peter Delladio v posilili de lavnici 52 1., za jetiko. Peter Loser, kupec 60 1, za jetiko. Jera Jerič, vradn. sluga ž. 63 1., vsled starosti. Marija Malič, čevlj. o. 7. m. za kalijem. Leopold Vagaja, hiš. pos. o. 3'/3 1., za sušico.— V vojaški bolnišnici: Matija Poženu, lovec 19. bat. in Franc Zcličnik, vojak 17. peš. polka.
Najboljše in najcenejše
koroško železo
se dobiva samo pri
Sp. Pesjaku
v gledališki ulici biizo frančiškanske cerkve, kjer je tudi velika zaloga druzega železnega gospodarskega orodja, kakor tudi jekla, plu/.nill
Iciucžcv, angleških vodnih in ročnih žag, sekir, mutik, kos, raznoverstne kukinske posode ild.
Častiti duhovščini in gospodarjem sploh priporočam za prihodnji čas tudi svoje, kakor le že sploh znano, najlepše in s pravim zlatom pozlačene
nadrobno križe.
Za pošteno vago in natančno računanje dober stojim.	(6)
Sp. 1'cssiak
ITasnanilo.
Za prodajalnico zrazličuim blagom išče
učenca,
ki je vsaj četrti razred normalke dobro dovršil in 14 let dopolnil,
Valentin Treven
(3)	trgovec v Idriji.
Prostovoljna prodaja
WT mlina.
Na Krki pri izteku Krške reke, na prav prijetnem kraju, na močni vodi, kjer suša in povoden ne škoduje, se prodaja mlin s 5 tečaji iu stopami, s prav lepim poslopjem, namreč hiša s 4 sobami, zidanimi svinjaki, zidanim živinskim hlevom, zidano kaščo, skednom (podom) in kozolcem s 6 štanti , in sicer vse v najboljšem redu, zraven tega po izmenku tudi travniki in njive na prav pripravnem kraju za žago ali kovačnico delati. Kdor želi od tega kaj več pozvediti, naj blagovoli osebno ogledati ali pa pismeno pri podpisanem se oglasiti, v ta namen se bo <lne f§. In aprila t. I. na mestu na dva kraja vrš'la dražba, ali ?e bo, kar je zgoraj rečeno, v last prodalo ali pa na leta v najem dalo.
Kdor se hoče te ponudbe poslužiti, naj se imenovanega dne zjutraj ob 9. uri oglasi.
(2)	Franc Brcgar,
posestnik v Pergradu hiš. št. 7.
Hiša z gruntom
se prodaja ali pa v najem daje in sicer skupaj ali pa vsako posebej. Prodajalo ali pa v uajem se bode dajalo 26. sušca dopoldne na Jesenicah ua Gorenjskem v kranjskogorskem okraji.
Iliša z enim nadstropjem ima sedem sob, dve kuhiuji, jedilno shrambo, prostorno klet, pripravno dvorišče, tri hleve pod enim podstrešjem, pripravno mesn co ; tudi pripravna za kerčmo je hiša.
Kdor hoče natančne pogoje zvedeti, jih iahko pri gosp. jff. fUolohn, mesarju v Kranji, ali pa pri županstvu na Jesenicah zve.	(2)
Naznanilo.
V Karpani (Carpano) v Istri, kjer se ru-javi premog koplje, vzame se
200 krepkih rudokopcev
v delo, ki pa ne smejo čez 40 let stari biti. Vzeli se bodo za zmirom, in z dobro plačo, ako hočejo s pogoji delati, in sicer se potrebujejo rudokopci za drče iu kamnolome, kakor tudi pehači, tekači in trugarji.
(I) Rudninsko o*krl»ništvo.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se vljuduo zahvalujem za zaupanje, ktero mi je p. n. občinstvo s tem ska-zovalo, da je moio gostilno v gosp. Skabrne-tovi hiši tako obilno obiskovalo. Dne 1. t lil. sem se preselil v svojo lastno hišo na velikem trgu poleg kavarne tir odprl oudej gostilno, kjer se dobiva izvrstno dolenjsko vino, Itozlcrjcvo pivo, najokusnejša jedila in kjer se zamore tudi prenočevati.
Priporočam se p. n. občinstvu še dalje za tako in toliko zaupanje, kakoršno sem vžival do zdaj ter obljubim, da mi bode vedna skrb p n. občinstvo zadovoljevati z dobro jedjo iu pijačo, s snažnim ležiščem, točno postrežbo in zmerno ceno.
Z najodličnejšim spoštovanjem
(3)	Franc Pintar,
gostilničar in mesar v Novem mestu.
Telrurnlléru- drnitriic cfne 26. mnroH. Papirna rent« 04.26 — ftrebema Mut* 6 I GO — Zlata renta 77 36 — 18601etno državno posojilo 117 2& banhilifl akcije 803 — Krmiir.ne akcije 242 70 - London 117.10 — — Ces. kr. cekini 6.54. — 20-frankov 9.33.
DcnnrNtvene cene 26. marca.
Državni fondi.			Denar.	Hlago
6'/. avstrijska papirna renta .	v		61 60	64.65
6°/, renta v srebru ....			64 76	«4.90
4 renta v zlatu (davka prosta)			77.15	77.30
Srečke (loži) 1854. 1. . . .			111.50	115.—
„ „ 1860. 1.. celi. .			117 25	117.75
„ „ 1860. 1., pet.inke			127.50	128.—
Premijski listi 1864. 1., . . .			149.50	150 60
Zemljiščine odveKiiice.				
Štajarske po 6°/,.....			99.50	tOO.50
Kranjske, koroške in primorske	po 5*.		91.60	—.—
			82 26	82 75
Hrvaške in slavonske po 6'/( .			87,-	_t_
Sedmograške po 6°'t		, t	76 90	77.10
Delnice (akcije).				
Nacijonalne banke , . , .			794,-	796 -
Unionske banke ... .	t		74 75	75 25
Kreditne akcije .....			23 4.25	234 60
Nižoavstr. eskomptne družbe .	•	, (	745.-	766 —
Anglo-avstr. banke ....			102.80	103 10
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	H.	v. •	167.50	168,—
Tržaške „ 100 ,,	k.	d. •	118.-	119.—
<i n "O „	n	•i •	61.—	63,-
BudenHke „ 40 gld.	H.	v. •	27.50	28.—
Salmove „ 40 „	»>	i» '	46 50	47.-
Palffi-jeve „ 40 „	II	n *	82 2.")	32 75
Clary-jeve „ 40 „	II	n •	34 50	35.—
3t. Génois „ 40 „	>1	n •	36.60	37.—
Windischgratz-ove „ 20 „	•1	u 1	3 >.7ó	31.25
Waldstein-ove „ 40 „	II	i» •	27 —	27.60
Srebro iu zlato.				
			5.63	5 65
			9.32	9.3*
Idajatelj in odgovorni vrednik Filip laderlap.
J. Hlakovi naliki v Ljljani.