UDK 911.3:323.15 Slovenci (436.5 = 86 3) POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM K O R O Š K E M V LUCl HISTORIČNIH IN SOCIALNOGEOGRAFSK IH PROCESOV Vladimir Klemenčič* Matjaž Klemenčič** Uvod Pogoj za pravilno razumevanje sodobnih manjšinskih problemov koroških Sloven- cev je poznavanje razvoja njihove poselitve v alpskem prostoru, njihove vloge kot narodnostne skupnosti v zgodovinskem razvoju vse od umikanja sklenjeno poseljenega slovenskega agrarnega območja od severa proti jugu že v srednjem veku. Se posebej pomembno je poznavanje socialnega in političnega položaja koroških Slovencev od začetka kapitalističnih družbenih odnosov v 19. stoletju v avstro-ogrski monarhiji, v prvi avstrijski republiki, v dobi nacizma in po dru- gi svetovni vojni. Popolnejšo podobo o položaju koroških Slovencev dobimo z osvetlitvijo problematike slovenskega jezika in kulture v soodvisnosti od gospo- darskega in socialnega razvoja v prostoru njihove sklenjene poselitve. Problemi so nam lahko jasni šele tedaj, ko se seznanimo s celotno zgodovino germani- zacijskih pritiskov in z oblikami odpora koroških Slovencev zoper le-te, saj se oblike in način germanizaciiskih pritiskov pa tudi odoora koroških Slovencev spreminjajo iz obdobja v obdobje ustrezno gospodarski strukturi, tehnologiji in družbpnopnlitični ureditvi in mednarodnemu položaju. Oblike pritiska na koroške Slovence so se spreminjale od fevdalne in predka- pitalistične dobe, v obdobju klasičnega kapitalizma v monarhiji pa prek eko- nomskih, socialnih in političnih pritiskov v prvi avstrijski republiki in fizičnega iztrebljanja v dobi nacizma, vse do rafiniranih oblik duhovnih in političnih pri- tiskov po drugi svetovni vojni v razmerah industrijske družbe. Slovenski jezik in kultura se zaradi neprestanega oviranja skozi dolgo zgodovinsko razdobje vse do danes ne moreta razvijati ustrezno potrebam družbenega in tehnološkega razvoja in enakopravno z nemškim jezikom in kulturo. Razvoj slovenskega pouka zaradi neprestanega oviranja zaostaja za razvojem nemškega pouka. Slovenci so zapostavljeni pri zaposlovanju in socialni mobilnosti ter s tem nenehno zaosta- jajo pri oblikovanju socio-ekonomske strukture industrijske družbe za nemško govorečim prebivalstvom. Prostor, poseljen z avtohtonim slovenskim prebivalstvom, je v primerjavi z ostalimi območji Avstrije zapostavljen tudi v gospodarskem razvoju. Pri koroških Slovencih lahko sledimo raznarodovalnim pritiskom v njiho- vem celotnem življenjskem ciklu tako pri posameznem koroškem Slovencu kot pri celotni slovenski narodnostni skupnosti, ou jutranjega vstajanja uu večernega počitka, od rojstva do smrti, z uničevanjem nagrobnih spomenikov pa celo pc njihovi smrti. * dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana. Aškerčeva 12 x* dr., docent, Pedagoška fakulteta, Univerza Maribor, 6 2000 Maribor, Koroška cesta, glej izvleček na koncu Obzornika 30 V vsem obdobju po drugi svetovni vojni in še zlasti v zadnjem 27-letnem ob- dobju po podpisu avstrijske državne pogodbe, s katero se je Avstrija obvezala, da bo spoštovala enakopravnost slovenskega jezika in kulture na celotnem pro- storu avtohtone poselitve slovenskega prebivalstva na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, pa avstrijska vlada teh obveznosti do Slovencev ne izpolnjuje. Ob pomoči dobro organiziranih protislovenskih velenemških nacionalističnih orga- nizacij celo vse bolj stopnjuje raznarodovalne pritiske z najrazličnejšimi sredstvi moderne organizirane industrijske družbe; poslužuje se sredstev javnega obvešča- nja, vzqojnih in izobraževalnih ustanov, instrumentov planiranja gospodarskega in socialnega razvoja ter organizacije in urejanja prostora. Med sredstva pri- tiskov sodita tudi potvarjanje zgodovine in zloraba uradnih popisov prebivalstva z vsemi možnimi oblikami potvarjanja statističnih podatkov o jezikovni pripad- nosti preb;valstva na Koroškem in otejerskem. Rezultat raznarodovalnih priti- skov od prve svetovne vojne dalje je izražen s spreminjanjem narodnostne struk- ture na slovenskem podeželju. Tako se je izoblikovalo narodnostno mešano ozem- lje, ki je po avstrijski šolski zakonodaji iz leta 1945 označeno kot ozemlje dvo- jezičnega šolstva. Prostor, ki ga slovensko prebivalstvo še danes poseljuje, je zaradi stopnjevanja nasilne germanizacije notranje diferenciran na območja z različnimi razmerji med številom slovenskega in nemškega prebivalstva (1). Politično oeografske karakteristike Se danes s Slovenci sklenjeno poseljeno narodnostno mešano ozemlje na Koroškem obsega tipično alpsko pokrajino med Karnskimi Alpami in Karavankami ob avstrijsko-italijanski in avtrijsko-jugoslovanski meji na jugu ter Ziljskimi Alpami, Dobračem, Osojskimi Turami, Štalensko goro, Svinško planino in Golico na se- veru. S Slovenci poseljeno narodnostno mešano ozemlje Koroške je tipičen primer mednarodno-tranzitnega obmejnega območja, ki skupno z obmejnim območjem na jugoslovanski strani ob odprti avtrijsko-jugoslovanski meji in z obmejnim območjem ob odprti avstrijsko-italijanski meji predstavlja pomembno meddržavno, evropsko in medkontinentalno prometno tranzitno regijo. Ozemlje današnje Koroške je bilo že od predzgodovinske dobe dalje križišče pomembnih poti. Na območju med Beljakom, Celovcem, Gospo sveto in Podju- no so naselja, ki so znana po krajevnih oznakah iz rimske in predrimske dobe. Ta območja so v preteklosti prečkali selitveni tokovi številnih ljudstev, tako v keltski in rimski dobi kot kasneje selitveni tokovi slovanskih in germanskih liudstev. Prek te obmejne regiie narodnostno mešanega ozemlja Koroške potekajo še da- nes prek Karavank in Karnskih Alp pomembne prometne poti iz vseh strani Evrope. Tod po novo zgrajenih cestah in avtocestah ter moderniziranih železni- cah vodi prek Karavank in Visokih Tur pomembna prometna zveza, ki prečka Beijaška vrata in povezuje osrčje Evrope z Jugovzhodno Evropo ter z Bližnjim in Srednjim Vzhodom. Od te poti se pri Beljaških vratih odcepi pomembna cestna in železniška proga prek Spodnje Ziljske in Kanalske doline v smeri proti Italiji in Jugoslaviji. Tem prometnim potem se pridružujejo še pomembne prometne poti, ki povezujejo severozahodni del Panonske nižine pri Dunaju, po dolini Drave pa še Maribor z osrednjo Koroško. Te prometne poti se pridružu- jejo mednarodno pomembnemu tranzitnemu križišču pri Beljaku, hkrati pa pre- hajajo na mednarodno pomembne prehode prek Karavank pri Podkorenu, Ljube- lju, Jezerskem vrhu, Holmcu in Dravogradu na jugosiovansko-avstrijski meji ter n-; Trb'žu med Karnskimi Alpami in Karavankami ob italijansko-avstrijski meji. 31 Mednarodno pomembne poti prečkajo narodno mešano ozemlje Koroške in Ka- ravanke ter povezujejo Avstrijo in druga evropska območja prek jugoslovanskega ozemlja z qospodarsko pomembnimi območji Vzhodne in Jugovzhodne Evrope ter deželami Bližnjega in Srednjega Vzhoda (2). Obmejna regija ob avstrijsko-jugoslovanski meji je prostor, skozi katerega se pretakaio mednarodni blagovni tokovi, tokovi delovne sile in turistov med evrop- skimi državami, hkrati pa je tudi celotni obmejni prostor to- in onstran jugo- slovansko-avstrijske meje za mednarodni turizem privlačna alpska pokrajina. Obmejne regije v primerjavi s preteklostjo niso več manj razvita zaprta območja, temveč odprta območja fleksibilne industrijske družbe. Tak tip obmejnih regij predstavlja prostor prehodov in nove politično-ekonomsko zasnovane mostove mednarodneqa povezovanja evropskih narodov in držav. Ker je v Evropi veliko število obmejnih regij poseljenih z narodnostnimi manjšinami (v Jugoslaviji na- rodnostmi), ki imajo svoje matične države onstran državnih mejah, bi lahko manjšine le ob pravem demokratičnem odnosu večinskih narodcv, s katerimi so pomešano poseljene, opravljale funkcijo posrednika med narodi. To je še posebej pomembno zato, ker manjšine zaradi gospodarske aktivizacije obmejnega prosto- ra v fazi intenzivnejše industrializacije in ob obliknvaniu strukture urbane družbe obvladajo oba jezika in kulturi obeh narodov dveh sosednjih držav, kar jim daje prednosti v upravljanju funkcije kulturnogospodarskega in političnega povezova- nja med narodi dveh ali več držav (3). Avstrija po drugi svetovni vojni s svojim negativnim odnosom do narodnostnih manjšin ne omogoča koroškim Slovencem opravljanja funkcije povezovalnega člena med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma med matičnim slovenskim narodom in avstrijskim prebivalstvom Koroške. Ta vloga je onemogočena slovenski na- rodnostni manjšini z raznimi oblikami politične, ekonomske in socialne diskrimi- nacije. Negativno razmerje Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem in šta- jerskem pa ni samo negativen dejavnik v družbenem razvoju na obmejnem narod- nostno mešanem območju, temveč tudi zavora pri razvoju in sodelovanju med državami širšega evropskega prostora. Negativna plat avstrijske manjšinske po- litike prihaja še posebej do izraza z osvetlitvijo novo nastalih mednarodnih in meddržavnih odnosov, ki temelje na vse bolj svobodni in intenzivni mednarodni menjavi blaga, pretoku delovne sile, informacij in turističnih tokov. Politični pritiski na koroške Slovence v težnji po nasilni asimilaciji, ki jo le-ti občutijo v svojem vsakodnevnem kulturnem, gospodarskem in političnem življenju, pov- zročajo na narodnostno mešanem prostoru Koroške permanentno politično nape- tost in politične konflikte. Pokrajinska podoba Območje avtohtone poselitve slovenskeoa prebivalstva na Koroškem sestavlja r e l i e f n n pestro razčlenjen svet fluvioglacialnih dolin, ledenikih jezer, blat ter z glacialnimi morenami prekritim raznosmerno nagnjenim svetom ter z večji- mi ali manjšimi zamočvirjenimi ali izsušenimi kotanjami in dobravami. Taka morfološka izoblikovanost reliefa z močnimi učinki glacialnega preoblikovanja v novejši geološki dobi je pustila na sedanjem nacionalno mešanem ozemlju razmeroma malo za kmetijsko obdelavo primernega ravnega sveta. Pestro razčlenjeno pokrajino južne Koroške z alpskim podnebjem delimo po ljudski regionalni delitvi na tri večje pokrajinske enote: na Ziljo na zahodu, Rož v osrednjem delu ter na Podjuno v vzhodnem delu. Vsaka od teh pokrajin- 32 33 skih enot se zaradi izredne reliefne razdrobljenosti in drugih pokrajinskih značil- nosti še naprej drobi na številne mikroregionalne pokrajinske enote. Zahodni del narodnostno mešanega ozemlja med šmohorjem in Baškim jezerom, tako imenovano Ziljo, predstavlja med Karnske in Ziljske Alpe stisnjen svet Srednje in Spodnje Ziljske doline, ki prehaja proti vzhodu v Beljaško sovodenj in zilisko-baške dobrave. V zgornjem delu, nekako med šentštefanom v Ziljski dolini in šmohorjem, se razprostira razčlenjen gričevnat svet iz skrilavih ka- mnin, v spodnjem delu Ziljske doline, med Bistrico na Zilii in Baškim jezerom, pa razširjeno dno doline Zilje. Obrobje Ziljske doline predstavlja gorski, s pla- ninami posejani svet severne strani Kamskih Alp, zahodnih Karavank, južnih po- bočij Ziljskih Alp in Dobrača. Tako imenovano Beljaško sovodenj in ziljskobaške dobrave pa sestavlja dolinski in v terase preoblikovani svet ob Dravi in Zilji, ki ga na zahodu omejujejo odrastki višjega sveta iz labore sestavljenih Gur in podolje Baškega jezera. Osrednji del narodnostno mešanega ozemlja sestavljajo štiri med seboj različne pokrajinske enote, med Baškim iezerom na zahodu in sotočiem Krke in Drave na vzhodu, ki se položno vlečejo od zahoda proti vzhodu. Najjužnejši del se- stavljajo pobočja pretežno apniškega dela Karavank, na območju Dravske doline pa Spodnji in Zgornji Rož, ki na severu v neposredni bližini Drave prehaja v pre:težno konglomeraten in z morenskimi nasipi ter manjšimi jezeri prekrit hri- bovit svet Gur. Severno od tod se na severozahodu med Vrbskim in Osojskim jezerom razprostira hribovit svet Osojskih Tur, od Vrbe do Celovca se razteza podolje Vrbskega jezera, na območju Celovca in severno ter vzhodno od njega pa Celovška ravnina. Tretji, vzhodni del narodnostno mešanega ozemlja predstavlja na jugu območje Karavank, kjer se prepleta zložno zaoblieno hribovje neprepustnega skrilavega sveta z apniškimi qorskimi gmotami Pece in Obirja. Severno od tod do Drave se razteza z morenami in ravninami prepleten svet Podjune, ki prehaja na seve- ru onstran Drave v Velikovško podgorje terasastega in rrmren^kega sveta ter dalje v pogorje Svinje planine. Na zahodnem delu prehaja Podjuna v močno z apniškimi osamelci, morenami in jezerci razčlenjen svet šentprimškega hribovja aii Vrhov. Narodnostno mešano ozemlie Ko roške je zaradi velike reliefne in pedološke raznoličnosti tako v ravninskem svetu Podjune ali Beljaške sovodnji kot na pobočjih visokogorskega sveta, gričevnati Zilji ali na hribovitem svetu Gur s>-edi Celovške kotline prekrito z obsežnimi kompleksi fluvioglacialnih odkladnin. Človek si je v dolinskem in ravninskem svetu Zilje, Rnža in Podjune skrčil gozdne površine za potrebe kmetijske proizvodnje že v predslovanski dobi. Hribo- vit in gorski svet je človek postopoma poseljeval do zgodnjega srednjeoa veka. Kljub slabim naravnim razmeram za ročno obdelavo kmetijskih površin ter za kmetijstvo ne ravno ugodnim klimatskim pogojem lahko sledimo intenzivnemu večanju agrarne prenaseljenosti vse do konca druge svetovne vojne. Značilna alpska kontinentalna klima tega območja s hladnimi in dolgimi zimami ter z vročimi poletji, ki jih pogostoma prekinjaio deževna obdobja v poletnem času. in močna zamegljenost, povezana s top'otnim obratom v dnu kotline, zlasti v zimskem času, pozne spomladi in zgodaj v jeseni, prinaša velike ohladitve prav na območju kmetijskih površin in omogoča kmetijstvu sorazmerno slabe možno- sti. Za kmetijstvo manj ugodni klimi se pridružujejo še majhen obseg ravneqa sveta in slabe pedološke razmere. Zato je kmetiistvo že od nekdai usmerjeno v živinorejo. Človek ie zaradi pomanjkanja ustreznih kmetijskih površin in zaradi maksimalne izrabe krčil gozd za senožeti in planine tudi na prisojnih strmih pobočjih in na manj strmih površinah gorskega sveta (4). 34 Nekateri elemenM politične zgodovine koroških Slovencev Med take gotovo sodita historični poselitveni prostor ter območje dvojezičnega šolstva, ki je bilo uradno določeno s posebno avstrijsko uredbo že tet* 1945. Ta prostor je tisto poselitveno območje, iz katerega so v dobi nacizma izselje- vali koroške Slovence in na kater" sp je zaradi jezikovne in narodnostne pome- šanosti prebivalstva nanašala vrsta zakonskih določil v nacistični dobi, ki so merila na iztreblianje koroških Slovencev. Na približno isti teritorij so vezani tudi posebni odloki o uporabi slovenščine v uradnem poslovanju. Da žive na omenienem teritoriju še danes sklenjeno poseljeni koroški Slovenci in da kažejo svoio življenjsko moč ter željo po svojem obstoju, dokazuje tudi vrsta prepri- čljivih dejstev. Ozemlje dvojezičnega šolstva je gravitacijsko območje, iz katere- ga prihaiajo otroci koroških Slovencev na šolanje v zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, in ozemlje, na katerem na lastno iniciativo in večinoma brez pomoči avstrijskih oblasti aktivno delujejo kulturnoprosvetne, gospodarske in politične organizacije koroških Slovencev. Razvoj strukture prebivalstva po narodnosti na Koroškem Slovani so ob naselitvi v Vzhodnih Alpah ob koncu 6. in v začetku 7. stoletja poselili 70.000 km' prostora z okoli 200.000 prebivalci (5) Nemški fevdalci, ki so od 9. stoletja dalje zavladali nad tedaj redko poseljenim slovanskim po- selitvenim prostorom v Vzhodnih Alpah, so naseljevali na svojih posestvih po večini nemško govoreče kmete zaradi gospodarskih koristi, ne pa iz nacionalnih vzrokov (6). Etnična meja ozemlja s sklenjeno poselitvijo slovenskega agrarne- ga prebivalstva se je v obdobju od 9. do 16. stoletja pod vplivom nemške kolo- nizacije pomaknila precej proti jugu. V tem času se je izoblikovala narodnostna meja na skoraj isti črti, ki danes predstavlja mejo med sklenjenim dvojezičnim in nemškim ozemljem Koroške. Da je to ozemlje še po drugi svetovni vojni dejansko dvojezično, nam dokazuje že omenjeni avstrijski zakon o dvojezičnih šolah iz leta 1945, ki zajema dvojezično šolstvo na prostoru sklenjene poselitve Slovencev na narodnostno meš=nem nzpmlju južne Koroške. Današnje dvojezične ozemlje na avstrHsker>-. Koroškem je bilo od srede 16. do srede 19. stoletja razen redkih izjem poseljeno s povsem slovenskim agrarnim prebivalstvom. Le na severu je mejilo na z Nemci poselieno ozemlje Koroške (7). Od srede 19. stoletja dalje se začenja na današnjem dvojezičnem ozemlju avstrij- ske Koroške večati delež nemškega prebivalstva tudi med agrarnim in nižjimi sloji prebivalstva na račun doseljevanja nemškega in nasilne germanizacije slo- venskega prebivalstva. Avstrijske oblasti so že tedaj težile po ustvarjanju vtisa o večjem številu nemškega prebivalstva, kot je bilo tega dejansko na narodnost- no mešanem ozemlju oziroma na tedaj še povsem slovenskih območjih koroškega podeželja. O d eneqa do d r u g e g a ljudskega štetja je število slovenskega prebival- stva nesorazmerno nazadovalo, nemškega pa vidno napredovalo. Tega pojava ni mogoče utemeljiti in pojasniti niti z elementi demografskega niti z elementi gospodarskega razvoja Koroške. Nesorazmerno močno upadanje števila Slovencev, kot ga nakazujejo uradni avstrijski statistični podatki, je lahko le deloma re- zultat nasilne qermanizacije. Dejansko pojasnilo za ta pojav bi lahko našli le v analizi mehanizmov, metodoloqiji in v izvajanju načinov popisovanja prebival- stva po občevalnem jeziku. Za vsa ljudska štetja je značilno, da so bili za po- pisovalce izbrane večinoma nemško-nacionalistično usmerjene osebe, ki so z raznimi pritiski vsiljevale slovenskemu prebivalstvu vpis nemščine kot njihovega občevalnega jezika. Potvarjanje statističnih podatkov o občevalnem jeziku je hilo pri uradnih avstrijskih ljudskih štetjih že pred prvo svetovno vojno tudi sicer sredstvo navidezne germanizacije vseh nenemških narodov v Avstriji (8). Na celotnem ozemlju sedanje avstrijske Koroške naj bi se od leta 1846 pa do le- ta 1910 znižal odstotek slovenskega prebivalstva od 35% na 18,3%. Na današ- njem dvojezičnem ozemlju Koroške naj bi se zmanjšal delež prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom od 97,5% leta 1846 na 67,7% leta 1910; na leta 1846 slovenskem ozemlju (v današnjih mejah avstrijske Koroške) pa naj bi šte- vilo SLovencev v istem obdobju padlo od 103.236 ( 90,8%) na 65.661 (44,5%) (9). Manipuliranje avstrijske statistične službe s statističnimi podatki popisov prebi- valstva pc jezikovni pripadnosti v škodo Slovencev rti nikakršna novost. Isto me- todo so uporabljali tudi v avstro-ogrski monarhiji pred prvo svetovno vojno. Da je avstrijska statistična služba že takrat uporabljala uradne popise prebivalstva kot sredstvo za germanizacijo Slovencev, nam nazorno pokaže primerjava indeksa gibanja slovenskega in vsega avstrijskega prebivalstva v avstrijskem delu monar- hije. Medtem ko je med letoma 1880 in 1910 število vsega prebivalstva v avstrij- skem delu monarhije poraslo za 29%, tj. od 22,144.000 na 28,572.000, ie število slovenskeoa prebivalstva v istem obdobju poraslo komaj za 10%, od 1,141.000 na 1,25 3.000. Med letoma 1890 in 1900 je število prebivalstva v avstrijskem delu monarhije poraslo za polnih 9%, Slovencev pa samo za 1% (10). Zloraba ljudskih štPtij po občevalnem ieziku za potvarianje dejanskih narodnost- nih razmer na Koroškem se je z izpopolnjevanjem metodologije, tehnike in orqanizaciie uradnih popisov prebivalstva od ljudskega štetja do ljudskega štetja še stopnjevala. Temu pojavu sledimo tako pri ljudskem štetju prebival- stva leta 1934 v prvi avstrijski republiki kot pri ljudskem štetju leta 1939 po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji ter pri vseh ljudskih štetjih po drugi svetovni vojni v letih 1951, 1961 in 1971. Tehnika statističnih manipulacij pa je dosegla svoj vrhunec pri ljudskem štetju posebne vrste 1976. Pri tem so v obliki glasovanja popisovali prebivalstvo po materinem jeziku. Ker je imelo to ljudsko štetje očiten protimanišinski značaj, se ga ni udeležilo okoli tri četrtine prebivalstva celotne Avstrije in s tem izrazilo svoi bojkot. Koroški Slovenci so skupaj z demokratičnimi Avstrijci izražali nezadovoljstvo znp^r to štetje tudi s številnimi akcijami ob samem štetju prebivalstva in dosegli vrhunec z javnim sežiganjem popisnih formulaciev pred poslopjem deželne vlade v Celovcu. Iz protesta so ponekod zasedli celo volišča in za določen čas prekinili potek šte- tja, na Selah pa so zasegli tudi popisne skrinjice in sežgali popisnice. Ob tak- šnem političnem vzdušju odkritega protesta slovenskeqa in avstrijskega prebi- v a l s t v a so našteli na narodnostno mešanem ozemlju Koroške 3.941 prebivalcev s slovenskim materinim jezikom. (11). Razlika med nacističnim štetjem pre- bivalstva leta 1939 in štetii v prvi in drugi avstrijski republiki (12) je v tem. da so nacisti želeli našteti na Koroškem sorazmerno večje število slovenskega prebivalstva z namenom, da bi ga v celoti izselili (13), medtem ko so želele avstrijske oblasti v prvi in drugi avstrijski republiki našteti čim nižje število Slovencev, da bi jim ne bilo treba dajati narodnostnih pravic, ki jim pripadajo po mednarodnih pogodbah in načelih ZN. To nam jasno izražajo medsebojne primerjave štetij prebivalstva po občevalnem jeziku. Rezultati so med seboj absolutno neprimerljivi, ker so pri štetjih popisovali prebivalstvo enkrat po pri- padnosti in kulturnem krogu, drugič po občevalnem, tretjič po družinskem in četrtič po materinem jeziku. Tako naj bi bilo leta 1934 ob ljudskem štetiu 26.796, pri nacističnem popisu leta 1939 pa 44.778 Slovencev; po eni izmed številnih avstrijskih variant so pri štetju leta 1951 uvrstili med Slovence 19.900, leta 1961 14.000, leta 1971 pa 16.000 prebivalcev (14). Povojni avstrijski popisi so podobni nacističnemu popisu leta 1939 glede na uvedbo izmišljene jezikovne skupine "vvindisch". Le-ta je prvič uvedel poleg slovenščine in nemščine še je- zikovno skupino "vvindisch". Oznaka "vvindisch" je izmišljena in znanstveno ne- 36 a skih enot se zaradi izredne reliefne razdrobljenosti in drugih pokrajinskih značil- nosti še naprej drobi na številne mikroregionalne pokrajinske enote. Zahodni del narodnostno mešanega ozemlja med Šmohorjem in Baškim jezerom, tako imenovano Ziljo, predstavlja med Karnske in Ziljske Alpe stisnjen svet Srednje in Spodnje Ziljske doline, ki prehaja proti vzhodu v Beljaško sovodenj in zilisko-baške dobrave. V zgornjem delu, nekako med Sentštefanom v Ziljski dolini in Šmohorjem, se razprostira razčlenjen gričevnat svet iz skrilavih ka- mnin, v spodnjem delu Ziljske doline, med Bistrico na Zilii in Baškim jezerom, pa razširjeno dno doline Zilje. Obrobje Ziljske doline predstavlja gorski, s pla- ninami posejani svet severne strani Kamskih Alp, zahodnih Karavank, južnih po- bočij Ziljskih Alp in Dobrača. Tako imenovano Beljaško sovodenj in ziljskobaške dobrave pa sestavlja dolinski in v terase preoblikovani svet ob Dravi in Zilji, ki ga na zahodu omeiujejo odrastki višjega sveta iz labore sestavljenih Gur in podolje Baškega jezera. Osrednji del narodnostno mešanega ozemlja sestavljajo štiri med seboj različne pokrajinske enote, med Baškim iezerom na zahodu in sotočiem Krke in Drave na vzhodu, ki se položno vlečejo od zahoda proti vzhodu. Najjužnejši del se- stavljajo pobočja pretežno apniškega dela Karavank, na območju Dravske doline pa Spodnji in Zgornji Rož, ki na severu v neposredni bližini Drave prehaja v presežno konglomeraten in z morenskimi nasipi ter manjšimi jezeri prekrit hri- bovit svet Gur. Severno od tod se na severozahodu med Vrbskim in Osofskim jezerom razprostira hribovit svet Osojskih Tur, od Vrbe do Celovca se razteza podolje Vrbskega jezera, na območju Celovca in severno ter vzhodno od njega pa Celovška ravnina. Tretji, vzhodni del narodnostno mešanega ozemlja predstavlja na jugu območje Karavank, kjer se prepleta zložno zaobljeno hribovje neprepustnega skrilavega sveta z apniškimi qorskimi gmotami Pece in Obirja. Severno od tod do Drave se razteza z morenami in ravninami prepleten svet Podjune, ki prehaja na seve- ru onstran Drave v Velikovško podgorje terasastega in morenskega sveta ter dalje v pogorje Svinje planine. Na zahodnem delu prehaja Podjuna v močno z apniškimi osamelci, morenami in jezerci razčlenjen svet Sentprimškega hribovja ali Vrhov. Narodnostno mešano ozemlie Kokoške je zaradi velike reliefne in pedološke raznoličnosti tako v ravninskem svetu Podjune ali Beljaške sovodnji kot na pobočjih visokogorskega sveta, gričevnati Zilji ali na hribovitem svetu Gur sredi Ceiovške kotline prekrito z obsežnimi kompleksi fluvioglacialnih odkladnin. Človek si je v dolinskem in ravninskem svetu Zilje, Roža in Podjune skrčil gozdne površine za potrebe kmetijske proizvodnje že v predslovanski dobi. Hribo- vit in gorski svet je človek postoooma poseljeval do zgodnjega srednjeaa veka. Kljub slabim naravnim razmeram za ročno obdelavo kmetijskih površin ter za kmetijstvo ne ravno ugodnim klimatskim pogojem lahko sledimo intenzivnemu večanju agrarne prenaseljenosti vse do konca druge svetovne vojne. Značilna alpska kontinentalna klima tega območja s hladnimi in dolgimi zimami ter z vročimi poletji, ki jih pogostoma prekinjalo deževna obdobja v poletnem času. in močna zamegljenost, povezana s top'otnim obratom v dnu kotline, zlasti v zimskem času, pozno spomladi in zgodaj v jeseni, prinaša velike ohladitve prav na območju kmetijskih površin in omogoča kmetijstvu sorazmerno slabe možno- sti. Za kmetijstvo manj ugodni klimi se pridružujejo še majhen obseg ravneqa sveta in slabe pedološke razmere. Zato je kmetiistvo že od nekdai usmerjeno v živinorejo. Človek ie zaradi pomanjkanja ustreznih kmetijskih Dovršin in zaradi maksimalne izrabe krčil gozd za senožeti in planine tudi na prisojnih strmih pobočjih in na manj strmih površinah gorskega sveta (4). 40 nemngnči jezikovni skupini, "slowenisch-windisch" in "windisch-slowenisch". Pri popisu leta 1951 so vpisali v iezikovno skupino "slowenisch-windisch" 117, v jezikovno skupino "windisch-slowenisch" pa le 38 oseb. Leta 1971 sn pa v ti dve izmišljeni jezikovni skupini vpisali skupno 9 oseb. Do kakšnega izkrivljanja dejanske podobe o jezikovni sestavi lahko privede po- pisovanje prebivalstva, pa nai si bo to po občevalnem, družinskem ali materinem jeziku, in kaj lahko pričakujemo v sedanjih koroških razmerah ter zakaj so ko- roški Slovenci sklenili bojkotirati štetje posebne vrste in so zoper povezovanje rezultatov tega štetja z izvajanjem zakona o pospeševanju nenemških jezikovnih skupnosti v Avstriji, nam nazorno ilustrira primerjava med petimi vrstami po- datkov o jezikovni sestavi prebivalstva, ki so rezultat različnih oblik štetij med letoma 1939 in 1971. Za razdobje dvaintridesetih let razpolagamo s podatki štetja v letu 1939 o jezikovni sestavi prebivalstva v nacistični dobi ter s podatki treh povojnih uradnih avstrijskih štetij prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 in s podatki o sestavi šoloobveznih otrok v šolskem letu 195 4/55 DO materinem jeziku. 7a ilustracijo protislovnosti rezultatov treh povojnih ljudskih štetij naj nam služijo primeri treh občin: šentštefan (St. Stefan an der Gai!) in Brdo (Egg) v Ziljski dolini ter Medgorje (Mieger) jugovzhodno od Celovca. V občini šentštefan (St. Stefan an der Gail) v Ziljski dolini so pri štetju leta 1951 vpisali vse prebivalce v jezikovno skupino "deutsch", pri ljudskem štetju leta 1939, v dobi nacizma, pa so vpisali v to jezikovno skupino mani kot polo- vico p-ebivalcev; pri štetju šoloobveznih otrok po materinem jeziku v šolskem letu 1954/55 so Da našteli ker eno tretjino otrok s slovenskim materinim je- zikom. Pri uradnem štetju prebivalstva pet let kasneje, leta 1961, kakor tudi pri štetju leta 1971 pa so našteli v jezikovni skupini "deutsch" več kot 99% prebivalcev. V občini Brdo (Egg) v Ziliski dolini co Dri štetju Ista 1951 vpisali v skupino občevalnega jezika "deutsch" 41%, leta 1561 že 75%, leta 1971 pa kar 91% prebivalcev; pri štetju šoloobveznih otrok po materinem jeziku so pa našteli v šolskem letu 1954/55 skoraj 80% otrok s slovenskim materinim jezikom. V občini Medgorje (Mieger) so pri št"tiu leta 1951 vpisali v iezikovno skupino občevalnega jezika "deutsch" slabo desetino, leta 1961 eno četrtino, leta 1971 pa že dobre tri četrtine prebivalcev. V tako imenovane slovenske jezikovne skupine ("slowenisch", "deutsch-slowenisch", "slnwenisch-deutsch") so zapisali leta 1951 več kot 90%, leta 1961 le 3%, leta 1971 pa dobrih 12% prebivalcev. V tako imenovane vindišarske jezikovne skupine ("deutsch-windisch", "windisch- deuts^h", "windisch") niso leta 1951 vpisali nobenega prebivalca, leta 1 % I skoraj tri četrtine, leta 1971 pa le dobrih 10% prebivalcev. Ce bi primerjali uradne av=tniske statistične podatke vseh treh povojnih štetij prebivalstva z nacističnim štetjem leta 1939 ter s podatki šoloobveznih otrok v letu 1954/55 in bi skušali izluščiti proces spreminjanja jezikovne sestave pre- bivalstva v navedenih treh občinah, bi lahko sklepali, če ne bi poznali politič- nega ozadja štetij, da je avstrijska Koroška po spreminjanju jezikovne in s tem narodnostne sestave prebivalstva edinstvena demografska posebnost, ki ji ni pri- mere v svetu. Saj dobimo po loqiki teh potvorjenih podatkov o jezikovni sestavi prebivalstva vtis, da je slovenska narodnostna skupnost v občini v enem deset- letju izumrla, a se po preteku enega desetletja ob novem popisu prebivalstva ponovno rojeva. Na primeru občine šentštefan (St. Stefan an der Gai!) v Ziljski dolini bi lahko sklepali, da so bili koroški Slovenci leta 1939 še v številčni prevladi, v času dvanajstih let, do prvega povojnega uradnega avstrijskega štetja 39 v letu 1951, naj bi popo lnoma i zumr l i , š t i r i leta kasneje pa naj bi se kot s l o - venski o t roc i i zumr lega naroda ponovno rodi l i V obč in i B rdo ( E g g ) naj bi bilo od t reh č e t r t i n n e m š k e g a preb iva l s tva v letu 1951 le tri leta pozneje, v letu 195A, ka r tri če t r t i ne s lovensk ih o t rok . V občin i M e d g o r j e (M i e ge r ) , kjer je leta 1951 prev ladovalo s lovensko govoreče prebivalstvo, pa naj bi v obdobju d e - se t ih let s ko ra j č i s to izumrlo. Tako imenovan i " v i nd i š a r j i " , ki jih v tej občini še ni b i lo pri š tet ju prebivalstva leta 195 ! , naj bi bili že v absolutni prevladi pri š tetju leta 1 % 1 , do štetja leta 1971 pa naj bi i zumr l i (16). S ta t i s t i čn i podatk i o jezikovni sestav i prebivalstva po ko ro š k i h obč inah po štetj ih v let ih 1951 in 196 1 dajejo vtis,, da se je v ve l i kem štev i lu podeželsk ih obč in avstr i j ske K o r o š k e števi lo N e m c e v podvoji lo, ponekod pa ce lo potroji lo, števi lo S lovencev pa je povsod nazadova lo in le v enem s a m e m p r imeru napredovalo (17) . Znač i l no s t i l judskega š tet ja posebne v r s te v odnosu do prejšnj ih l judskih štet i j po občeva lnem jeziku v Avs t r i j i V prejšnjem pog lav iu s m o oprede l i l i š tetja prebivalstva po občeva lnem oz i roma d ruž in skem jeziku, ki so bi la izvedena na t leh K o r o š k e od leta 1646 dn leta 1971. Ugotov i l i s m o znač i lnos t i teh š tet i j , ob č e m e r se je pokaza lo , da pri nobenem štetju ni bil n a m e n ugotov i t i de jansko š tev i l čno stanje s lovenskeqa Drebivalstva na K o r o š k e m . L e eno i zmed njih, to je nac i s t i čno š tet je iz le^a 1939, je ime lo na logo ugotov i t i n a s e l b i n s k i jedra s l ovenskega prebivalstva na K o r o š k e m z n a - menom. da b; lažje nas i lno izsel i l i S lovence, kar se je leta 1942 tudi zgodi lo. Venda r je ta popis, k ako r os ta l i , ugotavl ja l tudi d ruge d e m o g r a f s k e znač i lnost i prebivalstva in tako ni služil le za ugotavl janje nac iona lne s t rukture. Prva znač i lnos t štetja prebivalstva posebne vrs te je bila torej ta, da je ugo tav - ljalo le m a t e r i n jezik prebiva lstva. D r u a a znač i lno - t ie bi la v nač inu izvedbe, s=j ie hi i o izvedeno obl ik i vol i tev. Prešt°v=>n~i <:o dobil i naziv vo l i l r i h uprav i - čencev. Š tet je se ni izva' 'a!o s p omoč jo š tevn ih komi sa r jev , to je ljudi, ki bi hodi l i od hiše do hiše in razdeljeval i pop i sn ice, ki bi jih po tem izpolnjevali druž insk i poglavarj i , oz i roma s am i števni komisar j i . V s a k posamezen voli lni up rav i čenec oz i r oma preš tevanec je mora l osebno na vo l i š če in v posebni zaprti kabin i izpolnit i do l očen obrazec (18 ) . Ude ležba ob š tet ju je bila torej vprašanje po l i t i čne zavest i v sakega po samezn i ka . Av s t r i j s ke manj š i ne so zavrni le štetje prebivalstva posebne vrs te kot s reds tvo za reševanje n i ihov ih manj š in sk ih vp r a - šanj, kar so de loma s to r i l e že tudi ob prejšnj ih redn ih š tet j ih prebivalstva, vendar pa ob teh n i so napovedale bojkota. Pr ipadnik i manj š in so ob rednih štetj ih p r e - bivalstva sodelova l i kot državljani. Tudi v končn i fazi izvedbe štetja prebivalstva posebne v r s te in ob in te rpretac i j i n jegov ih rezultatov so se pokazale vel ike raz l i - ke v pr imerjav i s prejšnj imi redn im i štetj i. Ce je bila udeležba na l judskih štetj ih posebne vrs te stvar po l i t i čne odgovornos t i v sakega posameznega Avs t r i j ca , je zan imivo ugotov i t i , da se tega š tet ja ni udeleži lo kar 7 5% avstr i j sk ih držav l ja- nov. L j ud s kega štetja posebne v r s te se je s icer res udelež i lo re lat ivno vel iko števi lo prebiva l s tva na področj ih , kjer žive korošk i in š ta jer sk i S lovenci ter g rad i š čan sk i Hn/atie. To pa še ne pomen i , da ie štetje uspelo, saj se ga je v os ta l ih območ j i h Av s t r i i e udelež i lo zelo ma l o ljudi. G lede na to, da so ob tem štetju prvič ugotavl ja l i m a t e r i n in ne občevaln i oz i roma druž insk i jezik na avstr i j sk ih t leh, se je pojavi lo tudi vprašanje o dejanski jezikovni pr ipadnost i prebivalstva, ki živi v deželah zunaj K o r o š k e , š t a je r s ke in G rad i š čanske . Tako so se Vo ra r l be r žan i zgodov insko up rav i čeno spraševa l i , ali ni morda njihov ma te r i n jezik " a l e m a n š č i n a " (19) . 40 - Danes, več kot 10 let po izvedenem štetju, še vedno ne razpolagamo s tiskano publikacijo, ki bi vsebovala rezultate štetja posebne vrste. Prav tako še danes ne poznamo sumarnih rezultatov štetja prebivalstva posebne vrste za celotno Avstrijo, kaj šele za posamezne zvezne dežele. Časopisi so objavljali rezultate le za Koroško. Za štajersko smo prav tako izvedeli iz časopisja za sumarno število Slovencev na celotnem štajerskem kakor tudi za število Slovencev v obmejnih vaseh štajerske. Avstrijsko časopisje je za pokrajine zunaj jezikovno mešanih področij na Gradiščanskem, Koroškem in štajerskem objavljalo le podatke o "volilni udeležbi" (20). Le-ta je bila ponekod na Koroškem, kjer so iz političnih razlogov kot odgovor na bojkot težili k čim večji udeležbi, več knt 100%, za kar ni treba nobenega komentarja. Posebnosti avstrijskega volilnega sistema sicer dopuščaio volilno udeležbo v drugem volilnem okraju s tako imeno- vanimi volilnimi karticami. Vendar pa v primeru avstrijskega popisa posebne vrste število volišč, kjer ¡e hila udeležba stoodstotna ali celo nad 100%, presega normalno mero. To kaže na dejstvo, da so po izvedenem štetju pripisovali pozornost le volilni udeležbi, ne pa tudi samim rezultatom. Podatki štetja pre- bivalstva posebne vrste pa naj bi bili po izjavah avstriskih statistikov objavljeni že v letu 1977. Po tej napovedi mineva že enajsto leto, statistični podatki tega popisa pa še vedno niso objavljeni. Kot je razvidno iz analize dostopnega gra- diva, popisni podatki nimajo nobene uporabne vrednosti, zato ne bodo nikoli objavljeni. Po podatkih ljudskega štetja posebne vrste iz leta 1976 so našteli več Slovencev na Dunaju (prek 4700) kot na Koroškem (3924) (21). Položaj koroških Slovencev v sodobnih procesih gospodarske preobrazbe Konec 19. stoletja pomeni za prebivalstvo narodnostno mešanega ozemlja Ko - roške pričetek intenzivnejšega razkroja klasične agrarne in oblikovanje gospo- darske strukture industrijske družbe. Ta proces je v zadnjih dveh desetletjih po druqi svetovni vojni zajel celotno območje Koroške. V tem razdobju ie v kmetijstvu ročno obdelavo v celoti zamenjala strojna. Tradicionalno p^likulturno samooskrbno kmetijstvo je zamenjala sDecializirana živinoreia, namesto nekdanje maksimalne pa je danes v prevladi optimalna izraba kmetijske zemlje. Ravninski njivski svet je zajelo ozelenjevanje; njive se umikajo travnikom, preostale njive pa postajajo večinoma vir za proizvodnjo živinske krme. Skozi stoletja s krče- njem gozdov in z velikim naporom pridobljeni travniki in senožeti preraščajo v gozdove. Tudi nekdaj aktivno i7koriščanje planin v qorskem svetu je na narod- nostno mešanem ozemliu močno nazadoval^. Odsotek kmečkega prebivalstva se je skrčil na minimum, na dobro desetino, vse ostalo prebivalstvo pa si mora iskati zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih. V zadnjih dveh desetletjih se je na celotnem narodnostnn mešanem ozemlju zeln inten7ivno razvil turizem. K temu ie v veliki mer' pripomogla načrtna in subvencionirana izgradnja polpenzinnov, penzionov ter drugih tudi za turizem pomembnih infrastrukturnih objektov. S tem je posta! turizem velikemu delu koroškega prebivalstva qlavni ali dodatni vir dohodkov. K ekspanziji turizma po drugi svetovni vojni so močno prispevali intenzivni tokovi turistov iz ZR Nemči- je, v novejšem času pa tudi iz Nizozemske. Turizem je tu dosegel že tako stop- njo, da lahko govorimo o Koroški kot tipični turistični pokrajini, saj je na na- rodnostno mešanem ozemlju turizem zajel že skoraj sleherno vas (22). Prostorska jedra turizma so zlasti območja koroških jezer, ki so številna prav na nacionalno mešanem ozemlju. Turizem jih je postopoma zajel od druge po- lovice 19. stoletja dalje. Tako lahko ob Vrbskem jezeru sledimo začetkom tu- rizma že v drugi polovici 1 9. stoletja; med prvo in drugo svetovno vojno se je 42 pričel turizem intenzivneje razvijati na območju Baškega, v letih pred drugo svetovno vojno in po njej pa na območju Klopiniskeoa in sosednjih jezer. Po drugi svetovni vojni je turizem zajel območje Hodiškega jezera s hribovitimi Gurami južno od Vrbskega jezera, zadnji dve desetletji pa tudi območje Pre- seškega jezera v Ziljski dolini. V zadnjem desetletju prodira turizem tudi v gorski svet Karavank, na Svinško planino in na območie Osojskih Tur. Ob Vrbskem, Baškem in Klopinjskem jezeru, kjer je turizem glavna in tradicio- nalna gospodarska dejavnost, od katere živi večina tamkajšnjega prebivalstva, je avtohtono slovensko prebivalstvo zaradi prodaje zemlje tujcem že močno iz- rinjeno. Lastniki hotelskih in drugih za turizem pomembnih obratov sploh ne sodijo več med stalno naseliene prebivalce in večinoma bivajo v večjih mestih Avstrije pa tudi ZR Nemčije. Na Koroško prihajajo le ob sezoni, nekateri celo oddajajo svoje obrate v najem ali pa jih v celoti upravljajo njihovi uslužbenci. Pcleg tujih hotelirjev so tod tudi številni lastniki družinskih vi J ob jezerih ali v njihovi neposredni bližini iz avstrijskih in nemških mest, ki uporabljajo vilp le za svoj oddih. V zadnjem desetletju je intenzivnejši razvoj turizma na širšem podeželju narod- nostnn mešanega ozemlja izrednega gospodarskega in socialnega pomena tudi za koroške Slovence. Le-ti imajo kot avtohtono, v kmetijstvu še nedavno za- koreninjeno prebivalstvo v lasti na svojih kmetijah za turizem privlačen prostor, kar jim daje določene obiektivne prednosti pri vključevanju v kmečki ali v druge oblike turizma ter s turizmom povezane obrtne, trgovske in gostinske deiavnrsti. Po druqi svetovni vojni se je Koroška tudi intenzivneje industrializirala. Kraji s številnejšimi delovnimi mesti v industriji leže v glavnem na severnem robu ali pa zunaj narodnostno mešanega ozemlja (Spital, Beljak, Celovec,Šentvid na Glini). Narodnostno mešana območja z večjo zgostitvijo in sorazmerno večjim številom slovenskega prebivalstv so zanemarjena v industrializaciji. Nekaj lesno- industrijskih obratov je na primer v Reberci in Sinči vasi v Podjuni, kovinski obrati so v Bistrici in Bnrov!j=>h v Rnžu, kemijski obrat pa v Ziljici pri Podklo- štru v Ziljski dolini. Takšno stanje se lažje obvladuje ob odprti meji z državo matičnega naroda. V veliko oporo pa je manjšini tudi obstoj in razvoj manjšin- skih in mešanih avstrijsko-jugoslovanskih gospodarskih organizacij. Narodnostno mešano ozemlje se je z zaposlitvijo dela nekdanjega kmečkega prebivalstva v industriji preoblikovalo v območja dnevne migracije delovne sile. To prispeva k hitremu nazadovanju deleža kmečkega in k večanju deleža indu- strijskega prebivalstva. Tako potujejo dnevno na delo v Celovec delavci iz Po- djune, Roža, Gur in Celovške ravnine vse tja do Velikovškega podgorja. V Be- ljak prihaja dnevno na delo delovna sila iz krajev zahodnega dela Gur, zahod- nega dela podolja Vrbskega in z območja Baškega jezera; v Ziliico pri Podklo- štru prihaja dnevno delovna sila iz spodnjega dela Ziliske doline, v Bistrico in Borovlje pa delovna sila iz Roža in iz podgorja Karavank. K razvoju gospodarstva je prispevala tudi izgradnja novih hidroelektrarn, ki so z akumulacijskimi jezeri na Dravi , med Rožekom in 2vabekom spremenile podobo pokrajine. Turizem in industrija sta prispevala k razvoju tudi drugih za oskrbo knroškeaa prebivalstva pomembnih dejavnosti. 2e nekdaj oomembni trgovski mesti Celovec in Beljak sta še intenzivneje razvili trqovino in gostinstvo. Nekdanji maniši centralni kraji, ki so se v novejšem času industrializirali, kot na primer Velikovec, Pliberk, Dobrla vas, Smnhor, so poleg starejših krajev z industrijo, 43 Borovelj, Železne Kaple, Bistrice v Rožu ter Podkloštra v Ziljski dolini, razvili trgovino, gostinstvo in obrtne dejavnosti; nekdanja agrarna Sinča vas v Podjuni pa se je preobrazila v industrijsko naselje. Z razvojem turizma so se ob jeze- rih v novejšem času preobrazile nekdanje vasi v tipična turistična naselja, tako na primer Klopinj ob Klopinjskem, Hodiše ob Hodiškem, Bače ob Baškem in Preseka ob Preseškem jezeru. Vzporedno z razvojem turizma ter s preobrazbo naselij in oblikovanjem novih centralnih krajev se ie moderniziralo tudi cestno omrežje, ki povezuje naselja znotraj Koroške ter Koroško z mednarodnim cestnim omrežjem sosednjih držav, z ZR Nemčijo, Švico, Italijo in Jugoslavijo. Mednarodno pomembne ceste in železnice, ki prečkajo narodnostno mešano ozemlje Kornške, so sestavni del evropsko pa tudi medkontirientalno pomembneqa prometneqa omrežja, po kate- rem se pretakajo mednarodni blagovni in turistični tokovi ter tokovi delovne sile med manj razvito Južno in Jugovzhodno Evropo ter Prednjo Azijo (Turčija) in gospodarsko razvito Srednjo, Zahodno in Severno Evropo. Gospodarskemu razvoju Koroške je sledila tudi preobrazba v negospodarskih dejavnostih, tako v upravi in šolstvu. Uprava se je izpopolnila s specializirani- mi službami ustrezno tehnološkemu in gospodarskemu razvoju ter racionalizi- rala z novo reformo teritorialne upravno-politične razdelitve občin. Ukinjene so bile večinoma občine s pretežno agrarnim in slovenskim prebivalstvom ter priključene k občinam z večjim številom nemško govorečega ali ponemčenega urbanega prebivalstva. Ob postooni reformi uprave se je zlasti v deželni upravi s specializacijo upravne službe večalo število specializiranih oddelkov na ravni političnih okrajev in dežele na tudi na ravni novih občin, kar prispeva k neneh- nemu večanju števila vodilnih uslužbencev in števila zaposlenih v upravi na splošno. Modernizacija v upravi je prezrla interese slovenske manjšine tako glede zapo- slovanja kot glede uvajanja in razvijanja slovenščine kot drugega po 7. členu avstrijske državne pogodbe enakopravnega upravnega jezika na celotnem narod- nostno mešanem ozemlju. V modernizaciji šolstva lahko sledimo naslednjim tendencam: ukinjanju majhnih osnovnih šol z nizkim številom otrok in oblikovanju centralnih šol ter zboljša- nju omrežja in strukture šol. Sledimo lahko postopnemu ukinjanju prav tistih osnovnih šol na hribovitih območjih, ki so dvojezične in z večjim deležem otrok, prijavljenih k pouku slovenščine (23). ter večanju števila meščanskih šel in na- stajanju novih srednjih Sol. Na novo sta nastali dve nemški gimnaziji (tu je na- stala tudi nemška ekonomska srednja šola), ena v Velikovcu, k' ima svoje gra- vitacijsko obmnčje večinoma na narodnostno mešanem ozemlju, in ena v šmo- horju, ki ima le del svojega gravitacijskega zaledja na narodnostno mešanem ozemlju v Srednji Ziljski dolini med Brdom in šentštefanom. Na novo sta na- stali gospodinjska šola z nemškim učnim jezikom v Dcbrli vasi ter dvojezična gospodinjska šola v Šentjakobu v Rožu: v Borovljah pa se je razvila srednja tehniška šola raznih smeri. V močna šolska centra z razvitim srednjim šolstvom najrazličnejših smeri, ki imata del svojega gravitacijskega zaledja tudi na na- rodnostno mešanem ozemlju, sta se razvila Celovec in Beljak. V Celovcu je bila pred petindvajsetimi leU ustanovljena zvezna gimnazija za Slovence, ki ima da- nes vpisanih že okoli 5 30 dijakov ter zaposlenih okoli 40 učnih moči (23a). V Celovcu sta bili ustanovljeni tudi univerza za vzgojo pedagoškega kadra najraz- ličnejših smeri in triletna višja pedagoška šola. Pri obeh ustanovah je v njunih programih raziskovalnega in pedagoškega dela v preskromni meri upoštevana nadaljnja modernizacija in vzgoja učnega kadra za dvojezični pouk in za pouče- vanje slovenskega jezika. Pri razvoju mreže in strukture šolstva na narodnostno mešanem ozemlju ni bila slovenščina ustrezno upoštevana, tako kot bi sicer morala biti po 7. členu državne pogodba; z neustreznimi pedagoškimi prijemi in organizacijo pouka ie slovenščina izpostavjiena stalnemu izrivanju. Vzroke, ki preprečujejo uvajanje funkcionalne dvojezičnosti v vseh oblikah javnega življenja in upravnega poslovanja, moramo iskati prav v pomanjkanju ustreznih šol. Le-te bi morale v duhu 7. člena državne pogodbe s svoiim vzgojnim pro- cesom zagotavljati take profile kadrov, ki bi bili v organizacijskem tphnološkem, birotehničnem in vsebinskem smislu sposobni poslovati dvojezično. Osnova za razvoj takega šolstva pa ie hila spodrezana prav z ukinitvijo dvojezičnih osnov- nih šol na narodnostno mešanem ozemlju, ki so zajele vse šoloobvezne otroke. Zaključne misli o oblikah diskriminacije koroških Slovencev v razmerah industrijske družbe Koroški Slovenci so z intenzivnim oblikovanjem industrijske družbe, ki se po drugi svetovni vojni širi po njihovem poselitvenem prostoru, izpostavljeni obli- kam diskriminacije, ki so na splošno še slabo raziskane in teoretično oprede- ljene tudi pri drugih narodnih manjšinah v Evropi. Gre za nove oblike zapo- stavljanja narodnostnih manjšin, ki ne sodijo po dosedanjih ustaljenih predsta- vah v predmet raziskave posameznih, tradicionalnih znanstvenih disciplin, tem- več seaajo !e na njihovo periferno območje. Za proučitev nastale problematike manjšin je potrebno interdisciplinarno raziskovalno delo. Diskriminacijo narod- nostnih manjšin v razmerah fleksibilne in dinamične industrijske družbe lahko zaznamo in pravilno opredelimo le z analizo tendenc elementov preobrazbe celotnega družbenega procesa, povezano z njihovim poselitvehim prostorom. Ker sta v taki družbi socialna in prostorska mobilnost prebivalstva eden od pomemb- nih vzvodov rfružbene preobrazbe, lshko na nacionalno mešanem ozemlju, ki ga je zajel proces oblikovanja industrijske družbe, ugotavljamo položaj narodne manjšine v razmerju do večinskega naroda le skozi prizmo enakopravnosti v socialni in prostorski mobilnosti prebivalstva. Enakopravnost narodnostne manjši- ne z večinskim narodom v socialni in prostorski mobilnosti ie lahkn izražena samo z možnostjo reagiranja v njenem jeziku v celotnem življenjskem okolju, v vseh dejavnostih, tako pri delu, izobraževanju, oskrbi, upravi, rekreaciji in prometu, kot je to dano večinskemu narodu. O enakopravnosti narodnostne manj- šine lahko govorimo le tedaj, če ji ie zaqotovliena možnost razvoja njenega jezika in kulture, ustrezno razvoju jezika in kulture večinskega naroda za vse oblike komunikacij med prebivalstvom ustrezno družbenemu in tehnološkemu razvoju. Slovenci na Koroškem se z razvojem industrijske družbe vsekakor oddaljujejo od enakopravnosti z večinskim narodom. Instrumenti usmerjanja družbenega in tehnološkega razvoja ter urejanja prostora služijo avstrijskim oblastem kot sredstvo diskriminacije koroških Slovencev na vseh področjih človekovih dejavno- sti. Ob teh procesih lahko sledimo načrtnemu izrivanju slovenskega jezika. Ko- roški Slovenci tako v preteklem zgodovinskem obdobju statične agrarne družbe kot v novih razmerah fleksibilne industrijske družbe nimajo enakih možnosti pri izobraževanju v svojem jeziku in zaposlovanju, njihov poselitveni prostor pa je zapostavljen v gospodarskem razvoju. Slovenri imajo z edino popolno srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, zvezno gimnazijo za Slovence v Celovru, v primerjavi z nemško govorečim prebivalstvom, zelo majhne možnosti za izbiro poklica, ki ga lahko dosežejo s šo'anjpm v svo- jf=m materinem jeziku, kar prav gotovo zavira njihovo socialno mobilnost. Zara- di neurejenosti pouka slovenščine na osnovnih šolah je slovenska gimnazija ve- likemu številu slovenskih otrok 'e teže dosegljiva. Ovira za šolanje na tej gi- 45 mnaziji je tudi v tem, da njeno gravitacijsko območje pokriva tako oddaljene dele narodnostno mešanega ozemlja, da gimnazija ni dosegljiva slovenskim otro- kom z vsakodnevnim potovanjem od doma. Ker pripadajo Slovenci večinoma nižiim socialnim slojem in nimajo dovolj sredstev za pokrivanje stroškov biva- nja svojih otrok v Celovcu, to prav tako zavira njihov socialni razvoj. Slovenski otroci so pri izobraževanju na narodnostnn mešanem ozemlju zapostavljeni tudi v tem, da se v predšoiskih ustanovah ne morejo izobraževati v svoiem materinem jeziku. Slovensko prebivalstvo ie zapostavljeno tudi pri zaposlovanju. Medtem ko so v prvem razdnbiu družbeno-gnspodarske preobrazbe po drugi svetovni vojni s hitro rastjo delovnih mest dobivali zaposlitev na narodnostno mešanem ozemlju in v glavnih zaposlitvenih krajih, Celovcu in Beljaku, številni in novo doseljeni Nemci, pa se ie moralo istočasno zaradi nezaposlenosti izseljevati slovensko prebivalstvo in si iskati zaposlitev zunaj Koroške, v Avstriji, Švici, ZR Nemčiji pa tudi v prekoocean=kih deželah. Leta 1951 so med 405.129 prebivalci Koroške našteli kar okoli 120.000 novih doseljencev skupai z njihovimi, na Koroškem rojenimi otroki (24). Na območjih narodnostno mešanega ozemlja z najbolj kompaktno poselitvijo slovenskega prebivalstva se je sicer razvila skromna industrija, večinoma taka, ki omogoča delovna mesta le manj kvalificirani in s tem slabše plačani delov- ni sili in ki ¡e zaradi svojega značaja najbolj izpostavljena gospodarskim krizam, stagnaciji ali celo nazadovanju števila zaposlenih. Rast števila delovnih mest na narodnostno mešanem ozemlju ni usklajena z rastjo števila potrebnih zaposlitve, zato si mora veliko število prebivalcev ? narodnostno mešanega ozemlja iskati zaposlitev v oddaljenih krajih ? industrijo na robu ali celo zunaj narodnostjo mešaneaa ozemlja. Koroški Slovenci kot avtohtono prebivalstvo ne morejo enakopravno izrabiti prednosti naravnih danosti svojega prostora za razvoj turizma v primerjavi z nemško govorečim prebivalstvom, še zlasti ne s številnimi tuiimi, doseijenimi lastniki velikih turističnih obratov, zlasti ob koroških jezerih. Slovensko prebi- valstvo zaradi skromnega kapitala ni deležno takih ugodnosti kreditiranja in subvencioniranja pri usmerjaniu svojih kmečkih obratov v turistične polpenzione in hotele, kot so jih deležni tudi tujci. Medtem ko tuji doseljenci s spretnimi nakupi turistično najbolj atraktivne zemlje za graditev velikih turističnih obratov izrivajo avtohtono slovensko prebivalstvo iz turistično najkvalitetnejših jezerskih območij, mora ostajati slovensko prebivalstvo večinoma na ravni majhnih pol- penzionov ali pa se mora vključevati v kmečki turizem oziroma s turizmom po- vezane obrtne dejavnosti, število slovenskih lastnikov večjih turističnih obratov je neznatno v primerjavi s številom in z vrednostjo kapitala tujih lastnikov tu- rističnih obratov. Slovenskemu prebivalstvu je zaprta socialna mobilnost tudi pri zaposlovanju na vodilnih delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo in visoko izobrazbo, tako v upravi in javnih službah, deželni vladi, okrajnih glavarstvih, službah državne varnosti, sodstvu, pošti, gospodarskih združenjih ter na vodilnih mestih v avstrijskih po- litičnih organizacijah. Na primer med okoli 200 pravniki, ki delajo v upravnih službah deželne vlade in okrajnih glavarstvih, najdemo na vodilnih delovnih me- stih le posamezne Slovence. Število Slovencev, zaposlenih na vodilnih delovnih mestih v poklicu pravnika, bi laho našteli na prste ene roke. Posledice takega diskriminacijskeqa ravnanja s slovensko narodnostno manjšino na Koroškem so vidne ob skromni socialni mobilnosti slovenskega in vsega pre- 46 bivalstva na narodnostno mešanem ozemlju in v doseženi stopnji izoblikovanja strukture prebivalstva industrijske družbe. Podatki o socialni pripadnosti družin, ki so pošiljale dijake na šolanje v zvezno gimnazijo za Slovence med šolskima letoma 195 7/58 do 1973/74, ter podatki popisa prebivalstva iz leta 1971 o strukturi aktivno zaposlenih prebivalcev po dejavnostih, so dobra osnova za osvetlitev socialne strukture slovenskega prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju. Po uradnem popisu prebivalstva leta 1971 odstotek kmečkega prebival- stva na narodnostno mešanem ozemlju močnn preseqa odstotek kmečkega pre- bivalstva na celotnem ozemlju Koroške, kar izpričuje zaostajanje v gospodarskem razvoju narodnostno mešanega ozemlja za ostalimi deli Koroške (25). Po podat- kih strukture gospodinjstev, ki pošiljajo otroke v zvezno gimnazijo za Slovence, je med koroškimi Slovenci kar 34% kmetov, medtem ko je teh na celotnem ozemlju Koroške le 13% (26). Prebivalstvo narodnostno mešaneqa ozemlja je v zaostanku pri oblikovanju strukture prebivalstva industrijske družbe. Zaostaja v procesih prestrukturiranja iz primarnega v sekundarni in iz sekundarnega v ter- ciarni sektor. Veliko število občin na nacionalno mešanem ozemlju izkazuje sorazmerno nizek delež prebivalstva, zaposlenega v terciarnih dejavnostih. Zaostajanje koroških Slovencev za socialnim razvojem večinskega naroda se kaže v močnem deležu delavsko-kmečke strukture gospodinjstev, ki si ustvarjajo glede na vloženi trud skromne dohodke kar iz treh dejavnosti: kmetijstva, kmečkega turizma ter iz zaposlitve posameznih članov zunaj doma v industriji ali v kaki drugi dejavno- sti v domačem kraju ali pa dnevno potujejo na delo v kraj zaposlitve zunaj domačega kraja. K nadaljnjemu razvoju in izboljšanju socialnega položaja pri takem tipu gospodinjstev bi lahko prispevalo ustrezno poklicno izobraževanje z ustanovitvijo različnih tipov strokovnih šol s slovenskim ali dvojezičnim pou- kom, tako obrtne, gostinske in trgovske smeri. Željam koroških Slovencev po ustanovitvi takih šol avstrijske oblasti ne ugodijo, s čimer zavestno prepreču- jejo slovenskemu prebivalstvu zboljšanje socialnega razvoja in oblikovanje take strukture industrijske družbe, ki bi najbolje ustrezala dejanskemu družbenemu in gospodarskemu razvoju Koroške. S tem bi bila vsaj do določene mere zago- tovljena enakopravnost slovenske manjšine v socialnem razvoju z večinskim na- rodom. Tak tip šol bi tudi lahko zagotovil ustrezne profile kadrov za dvojezično poslovanje v upravnih in drugih javnih službah ter s tem prispeval k izvajanju določil 7.člena državne pogodbe, ki opredeljujejo dvojezičnost v javnem življenju in upravi na narodnostno mešanem ozemlju. Slovensko podeželsko prebivalstvo je diskriminirano v primerjavi z nemškim pre- bivalstvom tudi v tem, da si mora samo financirati udejstvovanje v svojih kultur- nih organizacijah in svoje dvojezične otroške vrtce. Pod težkimi konkurenčnimi pogoji mora tudi samo vzdrževati svoja gospodarska združenja, zadruge in hra- nilnice. Istočasno pa delujejo na slovenskem podeželju nemške kulturne organi- zacije, ki po svoji aktivnosti močno zaostajajo za slovenskimi, a so finančno podprte od avstrijskih oblasti. Na narodnostno mešanem ozemlju dobivajo tudi vso podporo nemška gospodarska združer.ja, zadruge in hranilnice (27). Slovenska narodna manjšina, čeprav v razvoju svojega jezika in kulture vsestran- sko ovirana in diskriminirana, zapostavljena v zaposlovanju in gospodarskem raz- voju na svojem poselitvenem prostoru ter pri razvoiu kulturnih in gospodarskih organizacij in pri reorganizacijah upravno-politične razdelitve občin ter v razvo- ju mreže in strukture šol s slovenskim poukom, si vztrajno in z zamudo oblikuje strukturo industrijske družbe ob težkih socialno-političnih in gospodarskih raz- merah in se vse bolj organizirano in uspešno upira germanizacij'. Tega ji ne morejo preprečiti avstrijske oblasti niti s potvorbami podatkov o jezikovni struk- 47 turi prebivalstva ob uradnih avstrijskih popisih niti z lažno predstavo o neskle- njeni poselitvi in šibki številčni moči slovenskega prebivalstva na dvojezičnem ozemlju Koroške. Literatura 1. Die Slovenen in Kärnten - Slovenci na Koroškem. Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tisk: Drava Bo- rovije, CGP Delo Ljubljana, 1974. 2. Anton Melik, Slovenska Koroška, Geografski vestnik, X X - X X I I 1948-1949, Liubliana 1949, str. 14-30. 3. Vladimir Klemenčič. Einige sozialgeographische Probleme der Grenzlage Sloweniens in Jugoslawien. Probleme grenznaher Räume. I. Schriften- reihe des Institutes für Städtebau und Raumordnung der Universität Innsbruck. Heft Nr. I, (2. Mai 1973), Innsbruck, str. 20-21. 4. Svetozar Ilešič, Geografski oris Koroške, Koroški zbornik, Ljubljana 1946, str. 9-26. 5. Zgodovina narodov Jugoslavije I, str. 89, Ljubljana 195 3. 6. B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, str. 27, Ljubljana 1%5. 7. B. Grafenauer, Zgodovinsa slovenskega naroda II, str. 236, Ljubljana 1965. 8. B. Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede X IX. stoletja do današnjih dni, Koroški zbornik 1946. 9. Ibidem; Die Slovenen in Kärnten = Slovenci na Koroškem, Celovec- Ljubliana (1974). str. 36. 10. Matjaž Klemenčič, Germanizacijski procesi na Štajerskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, ČZN, Maribor 1979, 1-2, str. 350-36 9. 11. Vladimir Klemenčič, Manipulacije sa statističkim podacima na štetu manjina u Austriji, Problem manjina u jugoslovensko austrijskim odno- sima, Medjunarodna politika 1977, Beograd, 1977, str. 106-109. 12. Glej op. I. 1 3. Tone Zorn, Nacistično ljudsko štetje leta 1 939 na Koroškem, Zgodo- vinski časopis, Zvezek 1-2, Ljubljana 1973, str. 91-105. 14. Glej op. I I , str. 117-120. 15. Vladimir Klemenčič, Kritika uradnih avstniskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik, Razprave in gradivo, št. 7-8, Ljubljana, april 1976, str. 109. 16. Vladimir Klemenčič. Uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi sve- tovni vojni alede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik v luči zakona o popisu prebivalstva posebne vrste, Sodobna vpra- šanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji - Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji, Inštitut za narodnostna vpraša- nja - Ljubljana, Zavod za migracije i narodnosti - Zagreb, Ljubljana 1976. 17. Vladimir Klemenčič, Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v 48 letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik. Razprave in gradivo, št. 7-8, Liubliana, april 1976, str. 101-124. 18. Sprachenerhebung am Sonntag, wer kann daran teilnehmen? Kleine Zeitung, 9. november 1976. Wird Sprachenwahl boykottiert? Ergebnis erst nächstes Jahr. Kleine Zeitung, 11. november 1976. Heute umstrittene Premiere: Erhebung der Muttersprache. Kleine Zeitung, 14. november 1976. Tollheit mit Methode, Salzburger Nachrichten, 14. november 1976. Die Problematik der Sprachenzählung. Südost Tagespost, 12. november 1976. In ganz Osterreich: Sprachenerhebung. Südost Tagespost, 14. november 1976. Mehr an Aufklärung nicht möglich. Oberösterreichisches Tagblatt, 11. november 1976. Aufruf zur Sprachenzählung. Salzburger Volksblatt, 16. oktober 1976. To se zove informacija ... Hrvatske novine, 29. oktober 1976. Brojidba i zakon za narodne grupe, Hrvatske novine, 29. oktober ! 976. Sprachenermittlunq-Teilnahmepflicht. Salzburqer Volksblatt, 10. novem- ber 1976. Sprachenzählung: Keine Pflicht. Teilnahme ab 14. Lebensjahr. Neue Vorarlberger Taqeszeitung, 13. november 1976. Geheime Sprachenerhebung. Wiener Zeitung, 13. november 1976. Sprachenerhebung - wie wird's gemacht? Wiener Zeitunq, 14. november 1976. Eine Premiere für Osterreich: Die geheime Sprachenerhebung, Kärntner Tageszeituna, 13. november 1976. Morgen in Osterreich Sprachenerhebung. Vorarlberger Nachrichten, 13. november 1976. 19. Hin und her um die Sprachenermittlunq - Kreisky: Manche Aktionen sind unernst. Vorarlberger Nachrichten, 10. november 1976. 14. November: Vieles unklar. Kurier, 4. november 1976. Zählung, Endergebnis: August 1977. Volkswille, 18. november 1976. 20. Nur 386 0 Slowenen. Kurier, 27. november 1976. Verwirrendes Ergebnis. Nur 3816 gaben Slowenisch an. Die Presse, 27/28. november 1976. Sprachenerhebung: 2 Millionen. Arbeiter Zeitung, 19. november 1976. 21. Zählung, Endernebnis: August 1977. Volkswille, 18. november 1976. An der Grenze wissen die Leute was sie tun, Kleine Zeitung, 15.no- vember 1976. 22. Vladimir Klemenčič, Sodobni socialnogeografski problemi Slovencev na Koroškem, IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 2.-14. julij 1973. Predavanja. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulte- ta, Oddelek za slovenske jezike in književnost, Ljubljana, 1973, str. 185-192. 23. Vladimir Klemenčič - P. Apovnik, Prostorsko urejanje in načrtovanje na Koroškem, III. koroški kulturni dnevi, Znanstveni inštitut v Celovcu (Arhiv), Celovec, 1973. 23a. Prim. Zvezna gimnazija za Slovence XXV . 1981/82, Letno poročilo, Celovec 1932. 24. Vladimir Klemenčič, Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934-1951, Zbornik Koroške, za 40. obletnico Zveze komunistov Jugo- slavije. Ljubljana, 195 9, ctr. 92-112. 49 25. Beiträqe zur Österreichischen Statistik, herausgeqeben vom Osterreichi- schen Statistischen Zentralamt, Heft 309/6, Ergebnisse der Volkszählung vom 12. Mai 1971. Hauptergebnisse für Kärnten. Wien 1973, str. 16-21. 26. Socialna sestava družin, ki so pošiljale dijake v zvezno gimnazijo za Slovence v šolskih letih 1957/58 do !973/74 (po sodnih in političnih okrajih). Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, šolsko leto 1974/75, Celovec 1975, str. 85 - 87. 27. Nekatere slovenske kulturne in gospodarske ustanove na nacionalno mešanem ozemlju avstrijske KOroške (tekst in zvd.), Delo, 23. oktobra 1976, str. 27. .III 50