Iz 27. knjige ,,Knjižnica za mladino". Dobrota in hvaležnost. Povest. Spisal Ivo Trošt. I. Milan Dolinar se je učil na Dunaju zdravilstva. Z doma je dobival vedim dovolj podpore, da mu ni bilo treba poznati bede. Tudi se ni ukvarjal s poukom gosposkih otrok po hišah. Imel je izvrstno postlano za vsakdanje potrebe. Ko je videl sestradanega tovariša in rojaka, ki se je z njim trudil, da si čim prej pridobi kolikor mogoče več in izvrstnejših naukov, ki bo po-magal z njimi trpečemu človeštvu, ga je povabil s seboj na stanoyanje ali pa v najbližjo gostilnico, kjer sta med prijateljskim pogovorom potolažila notranjo stisko in praznoto ubožnega rojaka. Ker ga niso trle skrbi za vsakdanji kruh, se je Milan Dolinar učil prav pridno, redno dopisoval domov in z izvrstnimi izpričevali kazal svojo hvaležnost za obile dobrote z doma: Milan Dolinar jc bil dijak, je bil mladenič, kakršnih je malo. Že tretje leto se je na Dunaju srčno veselil velikih počitnic, ko ga železni konj popelje domov med drage znance. Neko jutro ga zgodaj prebudi silen šum z ulice. Vstane, se za silo obleče, odpre okno in zagleda dolgo vrsto delavcev, ki so se jeznih obrazov in s stisnjenimi pestmi pomikali proti bližr.ji tvornici papirja. Bleda, upadla lica, borna obleka, udrte oči in suhe, žilave roke so glasneje pričale nego vsi grozilni vzkliki, da se tem delavcem ne godi najbolje. Marsikdo jim je pritrdil na tihem v svojem srcu, da zahtevajo po vsi pravici, naj se jim zviša plačilo. Prav srčno — kakor marsikateri delavce srečujoči meščan na ulici — jim je privoščil boljšo srečo tudi Milan, ko je, na oknu sloneč, gledal dolgo vrsto samih delavskih čepic, delavskih pesti. ,,Torej so vendar pustili delo in zahtevajo s silo boljšega plačila. Hm!" Bilo pa je še nekaj drugega, kar ni ugajalo Milanu v dolgih delavskih vrstah. Videl je namreč med premikajočo se množico nekaj sumljivih ljudi, ki gotovo niso bili delavci. To je kazala njihova gosposka polt in hoja. Ti so neprenehoma hujskali delavce, da so vpili na ves glas in s krikom izkušali dokazati zahtevano pravico; zaradi njihovega navodila so tudi grozili svojim gospodarjem in pretili, da uveljavijo svoje zahteve za povišano plačo — tudi s silo, da podro tvornico, razbijejo vse po mestu, ustavijo delo še drugod, ker se ne boje ne pušk, ne bodal, ne topov — niti smrti. Tako navdušenje se je širilo v prednjih vrstah. Zadaj so se pa pomikale še njih žene z otroki — vsi sestradani, suhi, uveli — sama kost in koža, ki jim smrt gleda iz oči. Milanu se je oko nekoliko pomudilo na teh žalostnih človeških stvareh, ki je že njih postava kakor v posmeh samemu Stvarniku tako glasno vpila na pomoč zoper človeško trdosrčnost. Pozimi morajo po kleteh ali visoko gori (Nadaljevanje na tretji strani.) pod strehami prezebati, a poleti se pariti in kuhati, kakor se ne nobena žival, a vse svoje življenje morajo stradati, ker njihov zaslužek ni nikdar tolik, da "bi mogli živeti človeškemu vsaj podobno življenje. Potem je pa Milan zopet pogledal še živahno med množico se kretajoče hujskače, ki so te trpine tirali z navdušenjem naprej — za boljšo srečo. Ti mu niso ugajali. Nad množico se je visoko dvigal cestni prah in zakril celo medle žarke božjega solnca, ki je komaj prvič pokukalo izza mestne megle. Najbrž da tudi solncu niso ugajali ti hujskači. Milanu ni bilo neznano, kaj nameravajo delavci, ki jih je sleherni dan srečaval na ulici; zato mu ni bilo neznano, da so brezvestne pijavke, ki žive o žuljih samih delavskih rok. Od pičlega zaslužka jim morajo delavci skladati teden za tednom večje vsote, da jih ti ljudje potem družijo in vodijo najčešče — v pogubo. Ko se je zopet pokazala nad mestom solnčna krogla, se je mladeniču zazdelo, da se zopet obeta vroč dan, in kakor muha ga je podražila čudna misel: Ali je mogoče poboljšati katerega teh voditeljev? — Samemu sebi se je moral nasmehniti, da se sploh rodi pod njegovimi črnimi, gosposkipii kodri tako nespatnetna misel. Nezadovoljno se ozre na solnce, ki se je pa zaradi megle in prahu danes zmenilo prav bore malo za Milana, za mesto in za ves ostali svet. Mladenič je zamrmral glasno, ko se je obrnil v sobo in mu je zopet kakor sitna muha od nekod šinila misel: Kako hvaležen bi bil tak-le zapeljanec, ko bi se zopet vrnil na pravem poti med človeško družbo, kjer sme vsakdc misliti, kar hoče, in govoriti, kar misli, ne pa kakor v ti drhali, kjer tnu misli in besede narekajo drugi, ki spravljajo od tega — gotov •dobiček. ,,Pa kaj meni to mari?" Ko se je oblekel in opravil po navadi, se je vrnil k oknu. Poslednje ~vrste bosopetih otrok in jadikujočih žensk so se tedaj že vlekle za odišlo glavno trumo: ,,Oh, kaj bo, kaj bo?" — ^Mamica, kruha!" — ,,Sodnji dan bo!" — ,,Mama, noga me boli." — ,,Sam peke! je odprl svoje žrelo." — ,,Knjižnica za mladino" izhaja vsake tri mesece v jako obsežnih snopičih. Vseletna naročnina samo 3 K 20 h. Naročila prejema ,,Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica. ,,Zvonček" izhaja I. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 K 25 h. Izdajatelj, upravnik in odgovorni urednik: Luka Jelenc, učitelj v Ljub-Ijani, Rimska cesta št. 7. Rokopise je pošiljati na naslov: Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, III. nadstr. Last in založba nZaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska ,,Narodna tiskarna" v Ljubljani. IFlvan Soklič Jv. Bonač v Ljubljani, Pod trančo štev. 2 Ljubljana, Šelenburgove ulice priporoča po najnižji ceni nasproti c. kr. glavni pošti rrz^ svojo veliko in bogato zalogo zzrz^ priporoča svojo veliko zalogo izbornega pa- „ . , pirja, pisalnih in risalnih šolskih potrebščin, klODUKOV, ČepiC, SlamnikOV zvezkov in zapisnikov, priznano izbornih j t j svinčnikov nDružbe sv. Cirila in Metoda" ________________• ' '_______________ Hartmuthovega fabrikata. $*XXXXXX>OOOOOOOOOOOC Pnporocava svojo bogato zalogo X, Knezova knj. „ — „ 40 „, „ „ — „ 50 „ x izgotovlienih oblek za gospode in X Wolf-Pleteršnikov slovar a 2 K — h, po pošti X* »^ q 0 K 90 h O dečke, gospe in deklice po najnižjih g______ "'_________________________ 8 cenah. — Predmeti, ki jih nimava v X HH^***^^ti^**^^*^*J^*M***it 8 zalogi, se izdelujejo po meri točno in x t anričlrpi ti«W^i ma" * O ceno na Dunaju. g * »UrOiiSKa USKaind * I Grinar & Meian § * fl Gabnšček | s uncar « jnejau c * v Goricj) 6osposka u|ica |t> „ s O Ljubljana g J priporoča: 9 O Prešernove ulice Št. 9. v 2 ,,Knjižnico za mladino". Doslej je J a X « 'zš'° 28 knjig. Izhajajo 4 knjige st XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX « na leto. Naročnina 3 K 20 h. Z. _ _ __ ^ . * ,,Slovansko knjižnico". Izšlo je 117 j* Mjjf f Tpf*nPf*1P^7Q S snopičev. Izhaja mesečno. Naroč- ff ¦»•TJ.eiL. UtlUClJCVa * nina 3 K 60 h na leto. Z (Josip C. OerbePjeva vdova) 1 ..Salonsko knjlžnlco". IzSle 4 knjige. k v ^ ' ' •? ,,Svetovno knjiznico". Izsle 3 knjige. jj kniigoveznica in c. kr. zaloga * ..Venec siov. povestij". izšio 7 knjig. ^ ^ioUiV, tniio- * Daljeimavzalogišeraznedrugeknjige. 9 SOlSKin knjlg. * Zahtevajte cenikl ' Z Najvedja zaloga molitvenikov "? VI. 1903. razprodaja staro zalogo » . . ... „ _ „ . 2 s popustom 10-33¦/,«/„. J* liiubljana, Kongpesni trg št. 4. **************************** © f® l^arel Till ^z Sf (• akcidenčna tiskarnica in frgovina s papipjem ei S •° v Ljubljani, Kongresni trg o >«j priporoča v nakupovanje šolske potrebščine, papirnate izdelke <2. 0 in tiskovine, kakor razglednice, papir za dopisovanje, knjige s % ^ slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in ^ Č poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, r1 tQ koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte, j jq Z račune, etikete itd. — "V3C io isnolcivlja urno in ccno. ~ |n