236 «WllRl.
• UUOoL i peta. 9. oktobra 1908
ZLI. leto.
:*aja ftak din avtte luwli aamalja la »rsjaaifca tat tal}« po §4 Ki b pol tati 12 K, u Mrt late 0 K. aa aa tarna IK Kdar hodi ipti lata tO K. K Na oirocoa ataa iataiaaaa vpaffltahra aaraaaiaa aa - »aaiii bb| ta lavoia tnuUentt — Katapaal at aa
EnšaSOtn trltfsa it M.
prajaaian h pouk alata
aa taa lato 2B K, m K, aa pol late U K, aa aatrt od paaaraatapna pan-vn
pal tete 18 K, t teteftKSDb, po 14 b, ca i
late 6 K 50 k, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|mbl|a»o a ?otiH*n]em na dom za vse leto an aaaaac 1 K 00 h. — Za ■eaaatfo eelo lato 28 K. Za vrne anfa deiele in Amerika oananiU tlaka enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat I aa blagovolilo potitjaH naročnine, reklamaaile, oananila, t J. administrativne stvari
Upravmlarva telelon it 85.
Ekspoze ministra zunanjih del.
Včeraj popoldne ob 1. je cesar otvoril delegacijsko zasedanje s pre-stolnim govorom, a štiri ure kasneje je bil že sklican odsek za zunanja dela avstrijske delegacije, da poda pred njim minister baron Aehren-thal svoj ekspoze o državni zunanji politiki.
Da je bil glavni del tega ekspo-zeja posvečen politiki, predvsem pa aneksiji Bosne in Hercegovine, pač ni treba naglašati.
V uvodu svojih izvajanj se je minister dotaknil državnega prevrata v Turčiji: zopetne uvedbe ustavnih razmer. Dana ustava v otoman -ski državi je v temeljih spremenila politiko velevlasti napram Turčiji: predvsem je bilo potreba vsaj začasno odstaviti z dnevnega reda vse reformne predloge ter zavzeti napram razvoju dogodkov v otomanski državi prijazno stališče. Dosedanji razvoj prevrata upravičuje nado, da se bo turška država na znotraj in na zunaj konsolidirala, zlasti ker se vodilni elementi nove politične ere na Turškem odlikujejo z izredno državniško modrostjo, resnostjo in previdnostjo. Da je to pomlajeni državi v velik prid, je umi j ivo, ker je tudi nova Turčija navezana na naklonjenost in prijateljsko podporo velevlasti.
Balkanska politika.
Naša država se nahaja v najboljših odnosa jih, ne samo s svojimi zavezniki, Nemčijo in Italijo, ampak tudi z drugimi vlastmi, v prvi vrsti z Rusijo, s katero smo od leta 1897. naprej neprestano v ozki stiki glede balkanskega vprašanja.
Razburjenje na Ruskem radi nadaljevanja bosanske železniške proge do Mitrovice se je poleglo, ker so se prepričali, da Avstro-Ogrska nima namena doseči v zapadnem delu balkanskega polotoka kakršnikoli pro-metno-političen in gospodarski monopol. Ako bi hoteli omejitev naravne konkurence doseči s kakšnim monopolom, bi bila to kratkovidna politika. Zato smo izjavili, da zavzemamo simpatično stališče napram vsakemu novemu železniškemu projektu v Turčiji, ker smo mnenja, da je vsaka železniška proga velike važnosti za napredek in kulturni razvoj oto-nianskih dežela. Trasiranje sandž?-ške železnice je končano, treba je sedaj skrbeti samo še za finansiranje. Zgradba te železnice je tako v interesu A vstro-Ogrske kakor Turčije. Takisto   računamo   na prijateljsko
sporazumi j en je s črno goro glede zgradbe železniške proge iz Dalmacije po črnogorskem primorju na turško ozemlje.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
Berolinski kongres nam je priznal mandat na noben rok vezane uprave Bosne in Hercegovine in pravico v sadžaku Novi pazar držati vojaške posadke. Po tridesetletnem neumornem delu je naša uprava izvršila svojo nalogo. Uvedla je mir in red v deželi, dvignila kulturni in gospodarski nivo prebivalstva in vzgojila moderno mislečo generacijo. Prišel je trenotek, da izvajamo iz uspehov našega administrativnega delovanja konsekvence in da dovolimo okupiranima pokrajinama ustavne uredbe. Za Bosno in Hercegovino se ima ustvariti deželni zbor, ki bo odločeval o deželnem proračunu in imel nadzorstvo nad deželno upravo. V to svrho je bilo treba odstraniti v prvi vrsti vsak dvom o popolni suvereniteti Avstro-Ogrske nad okupiranima pokrajinama. Zato smo Turčiji odpovedali konvencijo iz leta 1879. glede sandžaka Novi pazar in prepustili otomanski državi, da vzdržuje mir in red v tej pokrajini. Nameravana uvedba ustave v Bosni nas je prisilila delovati na to, da se definitivno pojasni pripadnost Bosne in Hercegovine. Zato smo odstopili od svojih iz člena 25. berolinske pogodbe izvirajočih pravic glede sandžaKa Novi pazar ter kompenzirali to z aneksijo Bosne in Hercegovine.
Dasi smo sledili ukazu kategoričnega imperativa, ki so ga izzvali zadnji dogodki, vendar nismo s tem kršili berolinske pogodbe. Bistveni smoter člena 25. berolinske pogodbe je bil: ustvariti v Bosni in Hercegovini stabilne razmere. S tem mandatom se niti direktno, niti indirektno ni določil kakšen končni rok za administracij sko pravico avstro-ogr-ske države, in sicer logično že iz tega razloga ne, ker se je hotelo s tem mandatom ustvarili nekaj stalnega. Okupacija je bila samo sredstvo končne aneksije. Umaknili smo se iz sandžaka Novi pazar ter s tem vsem balkanskim državam drastično pokazali, da avstro-ogrska monarhija razen tega, kar že poseduje, ne želi nobene teritorialne pridobitve.
V orientski politiki bomo zavzemali, kakor doslej, splošno evropsko stališče ter delovali z vsemi silami na to, da se ohrani sporazumljenje med velevlastini. Ako pa se to trajno ne ho dalo doseči, se bo Avstro-Ogrska umaknila na svoje specifično avstrijsko stališče.
Z aneksijo iiy^ umaknitvijo iz novopazarskega sandžaka zasledujemo samo dva smotra: varstvo naših interesov in odvrnitev nevarnosti, da
bi se zapletli v turške notranje zadeve in da bi se naša politika iztisnila s poti prijateljske   naklonjenosti in. vzdržavanja vsakršne intervencije.
Odnosa j i s tujimi državami.
Z zadoščenjem je treba konstatirati, da so naši odnosa j i z vsemi državami najboljši, zlasti pa z našimi zavezniki, Nemčijo in Italijo. Vse naše stremljenje meri na to, da ohranimo mir in ravnovesje v Evropi.
Sporazum z Italijo glede balkanskega vprašanja smo uredili na isti način, kakor svoječasno sporazum z Rusijo. Nadejati se je torej, da sodijo vse tri velesile enako o splošnem političnem položaju.
Tudi z vsemi drugimi velesilami živimo v prijateljskem razmerju.
Z Rusijo smo si edini v tem, da je v našem interesu, da se ohrani in iikrepi evropski koncert.
Tudi z Anglijo in Francijo se nahajamo v prijateljskih odnosa jih ter odkrito stremimo za tem, da bi postopali v sporazumu tudi s tema dvema velesilama.
Glede maroškega vprašanja je naše mnenje, da je treba ohraniti koncert signatarnih držav, zbranih na konferenci v Algesirasu.
Neodvisnost Bolgarske.
Pred par dnevi proklamirana neodvisnost Bolgarske je bila, kakor je znano, posledica diplomatskega konflikta v Carigradu. Priznati je treba, da odgovarja ta modifikacija dejanskemu stanju, ki si ga je Bolgarska pridobila vsled naklonjenosti velevlasti. Naša monarhija je razveseljivi razvoj Bolgarske vselej zasledovala z odkritimi simpatijami in ji že opetovana dala dokaze svoje naklonjenosti.
.laz sem že stopil z nekaterimi kabineti v dotiko v svrho, da se novi položaj pri pozna in da se ustvarijo normalni, prijateljski odnosa j i med Bolgarsko in Turčijo, kar se mi vidi potrebno v interesu ohranitve miru na Balkanu, čemur smo tudi mi vsik-dar posvečali največjo pozornost.
Kranjsko hranilnico.
Ako bi se zanaprej vsako leto skupni znesek rezervnih fondov za več kot pol milijona znižal, nam zra-čuna vsak ljudski šolar, kdaj bi bilo konec vseh rezervnih fondov, ki so do danes bili neki ponos »Kranjske hranilnice«,   edino v številkah izra-
ženo posebno jamstvo za varnost v njej naloženih hranilnih vlog, obenem pa tudi zavarovalnica za vzdr-žavanje kranjskega nemštva, katero vidi v zdaj še prijaznih številkah rezervnih zakladov »Kranjske hranilnice« najboljši temelj svojega obstanka.
Stanje vseh rezervnih fondov je znašalo koncem leta 1906. 9,210.985 kron. 99 vin.
Ako bi bil ta znesek naložen v »Kranjski hranilnici« sami kot hranilna vloga po 4%, bi te obresti znašale 368.439 K 40 v. in bi torej rezervni fondi koncem leta 1907. morali znašati 9,579.425 K 39 vin., ker pa znašajo samo 8,643.095 K 96 vin., pomeni to razliko po 936.329 K 43 v., ali recimo okroglo en cel milijon kron, katera razlika je nastala samo v enem letu.
Dosedaj smo konstatirali, kako bi skupni znesek rezervnih fondov lahko koncem leta 1907. izgledal in da ni ostal niti na višini leta 1906.. temveč se je znižal.
Pogledati pa še moramo, kake dohodke je imela »Kranjska hranilnica v letu 1907. iz rezervnih fondov.
V računskem zaključku najdemo sledeče:
Skupni znesek rezervnih fondov je bil koncem leta 1908. naložen sledeče:
Vrednostni papirji 5,679.237 K 50 vin., obresti papirjev 17.323 K 33 vin., nepremičnine 2,922.170 K 50 vin., gotovina 24.364 K 63 vin., skupaj 8,643.095 K 96 vin.
Dohodki iz rezervnih fondov so bili leta 1907. sledeči:
Obresti vrednostnih papirjev 241.494 K 66 vin., dohodki iz nepremičnin 70.526 K 10 vin., skupaj 312.020 K 76 vin.
Od tega so odtegnili:
Za dobrodelna darila 153.262 K, za penzije 16.301 K 82 vin., skupaj 169.563 K 82 vin., ostane torej 142.456 K 94 vin. kot čisti dohodek iz rezervnih zakladov, kateri se pa ni pride j al takoj v rezerve, temveč služi v povekšanje čistega dobička za leto 1907., iz katerega pa se je potem dalo v rezervne zaklade samo 66.724 kron 98 vin., a drugo se je razdelilo, kakor bodemo videli pozneje.
Kakor smo že gori omenili, je bil koncem leta 1907. del rezervnih fondov naložen v vrednostnih papirjih, in sicer v znesku 5,679.237 K 50 vin.
Pri vrednostnih papirjih, v katerih je naloženo konec leta 1907. 24,349.388 K 87 vin. »Kranjski hranilnici- zaupanih hranilnih vlog, je
morala »Kranjska hranilnica« izkazati vsestransko kurzno izgubo po 626.906 K 70 vin. — pri vrednostnih papirjih, v katerih je pa naložen del rezervnih zakladov ni bilo treba izkazovati nikake kurzne izgube — in zakaj*
Vrednostne papirje, v katerih so naložene hranilne vloge v znesku 24,349.388 K 88 vin., smo že premo-trili in našli, da je med njimi največ ogrskih papirjev in drugih nedoma-čih, a vrednostni papirji, v katerih je naložen del rezervnih fondov, so domaČi, kranjski papirji, in pri teh ni bilo kurzne izgube.
Del rezervnih zakladov je naložen v nepremičninah, in sicer je izkazana njih vrednost koncem leta 1907. z zneskom 2,922.170 K 50 vin.
Kje, v katerih deželah so pa te premičnine in ali so to posestva ali hiše!!
V Ljubljani so sledeče nepremičnine: 1. Hranilnično poslopje 150.000 kron. 2. Realka 321.030 K 40 vin. 3. Strelišče 23.050 K. 4. Št. Jakobski trg št. 2 204.339 K 3 vin. 5. Erjavčeva cesta štev. 1 70.533 K 32 vin., v Ljubljani torej same hiše v izkazani vrednosti 768.952 K 75 vin. — Na Dunaju so sledeče nepremičnine: o. Haydnhof 1,112.971 K 78 vin. 7. Kir-chengasse št. 24 404.727 K 98 vin., torej tudi same hiše 1,517.699 K 75 vin. — V Trstu: 8. Hiše: 471.568 K 66 vin. 9. Noghera dvorec 163.949 K 33 vin., skupaj 635.517 K 99 vin.
Pravila »Kranjske hranilnice« pravijo, da se smejo, a le izjemoma, nakupiti realitete.
In kakšne dohodke je ime: a »Kranjska hranilnica« iz nepremičnini
Pri treh hišah je izkazana izguba, — po odbitku katere je znašal v letu 1907. dohodek iz nepremičnin 70.526 K 10 vin. — torej niti 3%.
Že gori smo omenili, da se je priračunal čistemu dobičku za leto 1907. preostanek dohodkov iz rezervnih zakladov, in sicer v znesku 142.456 K 94 vin., h kateremu prištevamo še dobrodelna darila, tudi Jana iz dohodkov rezervnih zakladov 153.262 K
Pravega poslovnega čistega dobička pa je »Kranjska hranilnica« imela, oziroma izkazala za leto 1907. samo le 116.840 K 71 vin.
Poslovni dohodki na obrestih itd. so izkazani v znesku 3,057.706 K 93 vin., od katerega odštejemo pasivne obresti 2,696.167 K 47 vin., ostane 361.539 K 46 vin. Od tega zneska odštejemo davke 102.273 K 27 v., ostane 259.266 K 19 vin.
In od tega zneska se odtegne še
LISTEK.
Pred letom 18(8 nn Laškem.
(I. C — č)
III.
V Milanu je nasprotje med civilnim prebivalstvom in oficirji pri-kipelo do vrhunca leta 1847. Nihče si ne more predstavljati, kako ljut je M ta tihi boj Italijanov zoper oficirje. Policija je seveda z največjo strogostjo ščitila oficirje in ljudje so se vsled tega z največjo previdnostjo izogibali vsakega dejanja, ki bi jih izpostavilo maščevanju ali preganjanju policije. Zato pa so s toliko večjo vnemo dražili in preganjali oficirje na druge načine.
Tako na primer so z veliko vestnostjo zasledovali, kateri oficirji iaiajo dolgove. Kdor ni bil zadolžen, temu so še denar ponujali, samo da so 8a dobili v svoje pesti. Zadolženi oficir seveda ni imel več miru. Upniki so mu bili neprestano za petami, to-*U so ga in ga rubili, mu delali vse ^ogoce stroške in sitnosti ter marsikateremu zlomili vrat.
Zelo priljubljeno sredstvo je bilo beganje oficirjev in njih rodbin. Oficirske žene so imele hude ure. Vsak čas je ali mož dobil obvestilo, da ima njegova žena kako nedovoljeno ljubavno razmerje, ali je žena dobila pismo, da ji je mož nezvest. Zgodilo se je dostikrat, da so Italijani nalašč napeljali kak sumljiv ali dvomljiv sestanek kakega oficirja s kako žensko ali kake oficirske dame s kakim moškim. Tako je nekoč neki major dobil pismo, da ima njegova žena za Scala-gledališeem ljubavne sestanke. Žena je običajno hodila po tisti poti. Določeni dan ob običajni uri jo je tam ogovoril eleganten mlad mož. Prosil jo je nekih pojasnil glede njenega moža, češ, da je z njim dobro znan. Gospa je ž njim govorila — ko je mož planil iz veže, je tujec pobegnil, na begu pa metal gospe poljube. Major ni verjel, da je bila vse le spletka in je ženo spodil. Šele čez leta se je zopet ž njo. združil. Podobnih slučajev se je zgodilo vse polno in imeli so včasih prav žalostne posledice.
Zelo priljubljeno sredstvo za beganje oficirjev in njih rodovin so bile tudi petarde. Kjer je kak oficir stanoval, je gotovo od časa do časa eksplodirala kaka petarda, ki sicer ni napravila nič škode, a je vzbudila velik strah. Ce je bilo v hiši kaj več
strank, se je moral oficir navadno izseliti.
Naravno je pač, da je tako ravnanje oficirje in vojake tlo skrajnosti razljutilo <in* tla <so »se maščevali kadar so mogli in kolikor so mogli. Pri vsaki rabuki so streljali, pri vsakem najmanjšem vzroku so rabili sablje. Vojaška oblast jih je ščitila in s tem vlivala novega olja v ogenj.
Kar je tu našteto, to so bile sicer šikane in silna preganjanja oficirjev in vojaštva, a zgodile so se še druge reči. Zgodili so se celo zavrat-ni in očitni uboji ter zastrupi jenja, seveda le izjemoma. Revolucionarji kot taki se niso posluževali takih sredstev, vsaj ne v Lombardiji, pač pa v Neapolju in v Rimu. Ti umori so bili kolikor je mogoče presoditi vsaj v Milanu hudodelstva posamič-nikov. Sicer pa je resnica, da je politični umor igral v Italiji vedno veliko vlogo.
Zelo pogostoma so Italijani šikanirali vojaštvo a izmišljenimi vstajami in atentati. Policija je takrat pošto zelo natančno kontrolirala in pisma odpirala, če so bila količkaj sumljiva. To so revolucionarci izkoriščali Zdaj je izvedela policija, da je nameravan atentat na tega ali onega oficirja, zdaj da se tam ali tod pripravlja punt. Vojaštvo je vsled tega silno trpelo.  »Bereitschaft« je
bila skoro vsak teden, seveda vedno ponoči. Ce je kakemu posameznemu oficirju pretil atentat, ga je šla patrulja ponoči iskat na dom in ga je prepeljala z rodbino v vojašnico. Koliko razburjenja in žalosti je to po-uzročilo, si je lahko misliti. Pri napovedanih puntih so imeli vojaki posebno težko službo, ker ponoči so morali včasih po dve in tri ure daleč marširati in potem po ves teden ostati v kaki vasi, kjer niti za denar niso mogli dobiti poštene hrane. Seveda je bilo izmišljeno, da je bil nameravan punt. Ljudi v vasi pa je prihod vojakov razdražil in jih dostikrat pognal v tako nevoljo, da so se res začeli puntati in da je tekla kri.
Okrog Milana so revolucionarci imeli posebno dobro priliko za tako početje. V Švici, katere meja je le štiri dobre ure od Milana, je bilo v tesinskem kantonu zavetišče vseh mogočih revolucionarjev. V Luganu, se je reklo, gleda pri vsakem oknu kak veleizdajalec. Iz Švice so revolucionarci seveda jako lahko nagajali avstrijski, armadi kolikor so hoteli. Gorje pa človeku, ki je padel v takih slučajih vojakom v roke. Le izjemoma je prišel sodni ji v roke; navadno so ga vojaki kar na mestu ustrelili.
Še veliko hujše, kakor v Milanu in v Benetkah, je avstrijska armada
postopala tedaj, ko je šla papežu na pomoč in je zasedla en del papeževe države. Kranjski polk je z drugimi vred zavzel Ankono. Sprejeli so jih z velikim sovraštvom, a vojaštvo je to krvavo vračalo. Vsak dan je bil kdo ustreljen; včasih kar po deset ljudi en dan. Reklo se je, da so to razbojniki, in oficirji in vojaki so izpolnjevali svojo dolžnost, ne da bi vprašali, so li obsojenci res razbojniki in ne morda le revolucionarci.
Iz tega se vidi, da je civilno prebivalstvo grozno trpelo od vojaštva, nasprotno pa je vojaštvo še več moralo trpeti od civilnega prebivalstva. Pravičnost pa zahteva, da se pove, da krivda ne zadene ne enih ne drugih. Vojaštvo je služilo v Italiji državni ideji, ki je bila v dijametralnem nasprotju z italijansko narodnostno idejo. Italijani so hoteli imeti svojo zedinjeno od Avstrije neodvisno Italijo, Avstrija pa je hotela ohraniti svojo posest na Italijanskem in zabraniti zedinjenje Italije. Med nositelji teh dveh idej je moralo seveda priti do sovraštva, in če je bilo to sovraštvo včasih strašno, se pac tudi ni čuditi.
Moj sivolasi znanec se je bil v; dolgoletnem službovanju v Milanu in v Benetkah naučil italijanskega jezika do dobra in se je zanimal za italijansko literaturo v kolikor se na-
znesek plač po 111.240 K 34 vin., katere je prejelo nemško uradništvo »Kranjske hranilnice«, kajti med nastavljene i »Kranjske hranilnice« je zelo težko najti Slovenca, kvečjemu, da je kak Slovenec nastavljen kot sluga in to v zavodu, vzdrževanem le s slovenskim denarjem.
Nemško uradništvo »Kranjske hranilnice« je steber ljubljanskega nemštva in ta steber nemštva plačuje »Kranjska hranilnica« s slovenskim denarjem, med tem ko morajo Slovenci, kateri pač več znajo in so sploh zmožnejši kot razne nemške korifeje, stradati in gledati, kako se s kruhom, ki pripada po vsej pravici Slovencem, redijo ošabni Nemci, naši najhujši nasprotniki.
Poleg plač po 111.240 K 34 vin., raj demo še razne uradne stroške po 31.185 K 14 vin., katerega zneska pa nočemo niti premotrivati, ker nam zadostuje žalostno dejstvo, da Kranjska hranilnica s slovenskim denarjem založena, daje kruha le Nemcem.
Pa to še ni vse!
»Kranjska hranilnica« ne vzdržuje le samo svojega nemškega urad-liištva, za kar je v letu 1907. porabila nad stotisoč kron, torej znesek, ki je velik v številkah in velik v svojih posledicah v korist nemštva in v kvar Slovencev.
Da ne razburimo sebe, da ne razburimo koga drugega, hočemo na podlagi računskega zaključka samo kratko, v podlago nadaljnim tozadevnim razpravam, konstatirati še sledeče o porabi čistega dobička.
Čisti dobiček leta 1907. je znašal skupno 259.297 K 65 vin., a 2e med letom se je porabilo — na račun čistega dobička — za dobrodelna darila 153.262 K, bi torej znašal dobiček 412.559 K 65 vin.
Ako pa upoštevamo velikansko kurzno izgubo leta 1907. po 626.90o kron 70 vin., vidimo, da za 214.347 K 5 vin. presega čisti dobiček.
Ako bi se kurzna izguba ne odpisala takoj po tozadevnem posebnem rezervnem zakladu, kateri se je vsled tega jako znižal, bi seveda ne bilo le nobenega čistega dobička, mc-rala bi se celo izkazati izguba po 214.347 K 5 vin., kar bi imelo seveda to neprijetno posledico, da bi se ne mogla deliti dobrodelna darila in č»-sti dobiček — kako — nam povejo sledeče številke:
Cisti dobiček leta 1907. po 259.297 K 65 vin. se razdeli sledeče-
Za zvišanje penzijskega zaklada se določi celih 70.000 K. Penzijski zaklad, ki je znašal že koncem 1. 1907. 627.256 K 20 vin. in znaša po doraču-nanju onih 70.000 K celih 697.256 K 29 vin., torej okroglo sedemstotisoč kron, je namenjeni nemškemu uradništvo »Kranjske hranilnice« za pokojnine.
Nadalje se je določilo iz čistega dobička za fond, namenjen za zidanje nemškega gledališča celih 40.000 kron, kateri fond, seveda nabran in oskrbovan po »Kranjski hranilnici«, je znašal koncem leta 1907. 604.316 kron 21 vin.
Torej ne samo da »Kranjska hranilnica« s slovenskim denarjem plačuje samo nemško uradništvo in mu skrbi za pokojnino, ona s slovenskim denarjem Nemcem postavi nemško gledališče.
Ako hočejo Nemci imeti svoje nemško gledališče, naj zložijo svoj denar, pa naj ne segajo po slovenskem denarju, ki je še naložen v >>Kranjski hranilnici«.
Iz čistega dobička se je določilo še 70.000 K za jubilejski fond, potem 12.572 K 27 vin. za odpise na hranil-niškem in realčnem poslopju, a v rezervne zaklade, kojih skupni znesek se je, kakor že dokazano, znižal za več kot *m>1 milijona kron, se je dal malenkosten znesek po 66.724 K 98 vinarjev.
Zdaj pa pridemo k dobrodelnim darilom.
naša na tako imenovani rissorgimen to. Pokazal mi je mnogo teh knjig in mi iz njih navedel vsakovrstne slučaje o postopanju avstrijske armade v Italiji. Ti slučaji so taki, da se človeku kar lasje ježe. Na mojo oponi-njo, da je to gotovo izmišljeno in zlagano, pa je moj sivolasi znanec zmajal z glavo.
»Nikakor ne,« je dejal, »izmis ljeno to ni, samo pretirano in okiče no, kakor se pri vseh narodih dela a takih slučajih.  Dejstva so v bistvu resnična. Italijanom so se ta dejstva utisnila v dušo in danes, čez 60 let, jih imajo tako živo v spominu, kakor bi se bila zgodila včeraj. Ne mo rejo jih pozabiti, in še danes je na primer v Milanu spomin na avstrij sko armado tako  živ,  da so ravno Lombardi največji  nasprotniki tro-zveze vobče in specialno zveze z A v strijo. Izgubili smo Milan leta 1859., torej pred 49 leti, a Lombard vztre-peta še danes, če sliši besedo »tede-sco«    (kar   pomeni   Avstrijca) ali »esereito austriaco« in morda bo minulo še enkrat toliko časa, predno bo izginil spomin na avstrijske armade gospodovanje v Lombardiji.
Najrajši bi priobčili tu eel seznam vseh dovoljenih daril, ker ta seznam je velevažen in najboljši dokument, ki bi moral Slovencem odpreti oči, za kaj porablja »Kranjska hranilnica« še slovenski denar.
Češki deželni zbor se zaključi.
Praga, 9. oktobra. Za danes sta bili sklicani dve važni komisiji deželnega zbora, toda ker so izostali nemški poslanci, sta bili komisiji nesklepčni. Prihodnji teden bo imel baje češki deželni zbor zadnjo sejo. Ta dan se ali zasedanje odgodi ah' pa zaključi. Potovanje ministrskega predsednika v Prago vsled tega izostane.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
Kako se le iiroćMa Avstro»Ogrika nota turški vladi.
Carigrad, 8. oktobra. Avstro-Ogrški poslanik grof PaUavioini je pri včerajšnjem sprejemu nagovoril velikega vezirja: n Obžalujem odkrito* srčno, da imam malo prijetno dolžnost, izročiti vaši visokosti to-le noto u Sprejem je bil skrajno hladen. Veliki vezir niti ni hotel pogledati note, te-muČ je takoj odločno protestiral proti temu koraku Avstro-Ogrske.
Avstro - ogrski oroinlikl častniki so zapustili Macedonijo.
Solun, 8. oktobra. Da si pridobi naklonjenost Turčije, je Avstro-Ogrska odpoklic al a iz Maoedonije svoje orožniške častnike, ki so odpotovali iz Skopi j a preko Srbije domov.
Kako sodilo delegacije o aneksiji.
Budapešta, 8. oktobra. Pred otvoritvijo delegacij so se zbrali delegat] e na posvetovanje o aneksiji. Nemški delegatje pozdravljajo in odobravajo aneksijo, kar je vsekakor sumljivo. Najodločneje pa so protestirali jugoslovanski delegatje posebno proti pasusu v proklamaciji, ki se nanaša na Ogrsko. Jugoslovanski delegatje so se v ta namen združili v skupni klub ter sklenili stopiti v dotike tudi s hrvaškimi delegati ogrskega državnega zbora. H konferencam se pritegne tudi sarajevski podžupan dr. Mandič
Ureditev državno-pravnih razmer v Bosni.
Budapešta, 8 oktobra. V krogih uglednih madžarskih politikov se zatrjuje, da se pravno razmerje v priklopi j eni Bosni in Hercegovini uredi potom regnikolarnih deputacij, ki jih odpošljeta avstrijski in ogrski državni zbor. Te deputacije bodo preiskale, kake upravičene zahteve ima glede Bosne Avstrija, in kake Ogrska, in na podlagi teh zahtev se potem odloči, ali se Bosna priklopi k Avstriji ali Ogrski. Dokler se ne reši to vprašanje, ostane v Bosni status ;uo.
Bojevito  razpoloženje   v Srbiji.
Belgrad, 8. oktobra. Poulične demonstracije se nadaljujejo. Ulice okoli avstro-ogrskega in bolgarskega poslaništva so orožniki zaprli. Vsi k orožnim vajam sklicani rezervisti se pri drže pod orožjem. Kmalu se skli čejo še ostali letniki rezervistov. Via da ima baje 24 milijonov frankov tajnega denarja za oborožitev armade.
Avstrijske varnostne odredbe proti Srbili.
Budapešta, 8. oktobra. Dogodki v Srbiji so razburili vojaške kroge. Med vodilnimi vojaškimi krogi na Ogrskem in ministrom notranjih del so se vršile konference, pri katerih se je ukrenilo vse potrebno za obrambo meje. Ob Savi je vojaštvo zasedlo vse mostove. V Zemunu je zasedel vojaški oddelek 540 mož pod poveljstvom podpolkovnika savski most. Danes ponoči je dobil poveljnik donavskega brodovja v Budapešti ukaz, naj netilo mobilizira. Vsled tega so štirje monitorji takoj že popoldne o d pluli proti Bel gradu.
P ulj, 8 oktobra. Na ukaz vojnega ministrstva so odšli iz Pulja pomorščaki za štiri monitorje podonavskega brodovja. Z monitorji so odrinile proti Savi tudi štiri patruljne ladje.
Kal Srbila zahteva?
D a naj, 8. oktobra. Srbska vlada hoče počakati, kaj store velesile, predvsem pa Avstrija. Ako se skliče evropejska kooferenoa, oziroma kongres, nastopi Srbija najbrže s svojimi zahtevami glede Stare Srbije. Diplomati so uverjeni, da velesile ne bodo ugodile takim zahtevam Srbije, ker bi se s tem razvilo maoedonsko vprašanje. Zahtevam Srbije bi Bolgarija takoj odgovorila s svojimi zahtevami glede Maoedonije. Kongres pa bo imel namen, da ohrani v Maoedoniji status quo. Mogoče pa je tudi, da se zahteve Srbije raztegnejo tudi na Sandžak Novi pazar. Proti temu pa bi poleg Tarčije protestirala tudi Avstro-Ogrska. Srbski poslanik Si-mić je izjavil nekemu dunajskemu dopisniku, da sicer ne more reši, kake I zahteve bo navedla Srbija pred kon-
gresom velesil, toda toliko je gotovo: da bo srbska vlada spoznala svojo dolžnost ter bo upoštevala narodno raspoloženje na Srbskem.
Velesile svare Srbijo prod volno.
Belgrad, 8. oktobra. Kralj je dobil is Italije in Anglije Šifrirane brzojavke, v katerih ga imenovana vladarja prijateljsko svarita pred prenagljenim korakom.
Petrograd, 8. oktobra. V vladnih krogih vlada velikansko razburjenje, ker se boje, .da se Srbija spozabi ter začne nepremišljeno s vojno.
Vojne ne bo?
Dunaj, 8. oktobra. Srbski poslanik Simić je izjavil nekemu časnikarju, da bodo zadnji dogodki skoraj gotovo skalili dobro razmerje z Avstro Ogrsko, toda srbski narod ve, da ima Srbija pravico staviti zahteve, zato pa ne more molčati sedaj, ko se je začelo na Balkanu vse valiti. Razburjenj o je veliko. Toda ni treba Še posebej naglašati, da Srbija ne misli na vojno. Srbska vlada bo pač z vso močjo branila pravioe Srbije, loda v pustolovščine se ne bo spuščala.
Belgrad, 8. oktobra. V diplo-matičnih krogih so uverjeni,  da se vladi posreči sadržavati tiste elemente, ki se navdušujejo za vojno. Manifest črnogorskega kneza.
M o s t a r, 8. oktobra. Knez Nikola je izdal manifest na narod, kjer izraža svojo globoko žalost nad aneksijo Bosne in Hercegovine ter poziva Črnogorce, naj si zavarujejo svoja srca za prihodnje dogodke s potrpljenjem. V manifestu pravi knez dobesedno : „Moje srce se joka s celo Srbijo zaradi usode Bosne in Hercegovine; toda črno-rumena zastava ne bo za te dežele nikoli meja, ki bi mogla duh in srca Črnogorcev odvrniti od teh deiela.u Končno poziva knez Crnogorce, naj stoje v teh težkih časih zvesto in trdno na njegovi strani.
Hrvaške želje In zahtevo.
Zagreb, 8. oktobra. Vse hrvaško časopisje zahteva priklopi te v Bosne in Hercegovine Hrvaški. To stališče bodo tudi zagovarjali hrvaški člani v delegaciji. Časopisi pa tudi obenem naglaŠajo, da je potrebno, da se Hrvatje in Srbi v Bosni sporazumejo v varstvo narodnih interesov.
Budimpešta, 8 oktobra. Delegat podmaršal pl. Tomičič ie izjavil nekemu dopisniku, da Hrvatje niso pri volji, sprejeti mirno tako rešitev bosanskega vprašanja. Delegatu se zdi posebno čudno, da ban en dan pred proklamacijo še ni imel nika-kega onoijalnega obvestila. Ako je hrvaški ban tako slabo informiran, je to dokaz, da na odločilnem mestu stališče Hrvaške prezirajo.
Poloiaj v Bosni.
Sarajevo, 8. oktobra. Vsa ve-roizpovedanja pripravljajo slavnostne maše, toda vse to je le ofloijalno, do-čim se prebivalstvo, razven katoličanov, ne mara navduševati za pre obrat. Srbi niso razsvetlili hiš, niti razobesili zastav. Tudi ofLcijalne maše v svoji cerkvi se niso udeležili, temuč so prisostvovali le uradniki in častniki. Sploh med Srbi in mohamedani narašča nezadovoljstvo, dasi še razburjenje prikrivajo. Merodajni krogi pa Srbe in mohamedane še nalašč izzi vajo. Tako je včeraj pri mir o zovu po sarajevskih ulicah igrala vojaška godba hrvaško himno in neko bojno pesem proti Torkom.
Protestni shod v Cetinjn.
Cetinje, 8 oktobra. Včeraj se je vršil veliki protestni shod proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se vlada poziva, naj pozabi na vse žalitve ter se pridruži Srbiji za obrambo srbstva. Po shodu so množice prirejale ovaoije pred knežjim dvorcem in ruskim poslaništvom.
Bolgarija — kraljevina.
Carigrad, 8. oktobra. Ministrski svet je sklenil za sedaj mobilizirati prve tri turške voje (Carigrad, Drino polje in Solun). Sultan doaedaj mobilizacije Še ni potrdil. — Včerajšnji ministrski svet pa je sklenil, da se končna odločitev glede aneksije Bosne in Hercegovine odgodi za tri, glede neodvisnosti Bolgarske pa tud! za par dni. Do tedaj se pojasni sta lisce velesil. Ker pa velesile zopet Čakajo na odločitev Turčije, se splošno sodi, da se Turčija vda v svojo usodo ter ne misli na vojno. Navzlic temu pa se nadaljujejo priprave za vojno. Na pritisk vlade je izostala včeraj velika manifestacija za vojno.
Sofija, 8 oktobra. Bolgarska armada popolnoma miruje. Ako ne nastanejo komplikacije, se Bolgarija niti ne mobilizira niti ne utrdi svoje meje. Sploh prevladuje prepričanje, da se vsa stvar reši mirnim potom ter je vojna isključena. Na bolgarsko turški meji vlada na obeh straneh mir
Rim, 8. oktobra. Italijanska vlada je popolnoma pomirjena vsled dosedanjega razvoja bolgarsko-turškega konflikta ter je prepričana, da
se Turčija sadovolji s slovesnim pravnim zavarovanjem ter ne bo odklonila dobrih svetov velesil.
Carigrad, 8. oktobra. Bolgarska vlada je baje brsojavno zahtevala, naj Turčija prisna njeno neodvisnost. Is tega v turških krogih sklepajo, da Bolgarija išče vzrok sa napoved vojne. — Turški ministrski svet je danes raspravjjal o od pravi bolgarskega eksarhata in bolgarskih škofij v Maoedoniji. Tudi ee uvede prohibitivna carina na uvoz iz Bolgarske.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. oktobra.
— Zopet zaplenjeni. Snočno štev. našega lista so nam zopet zaplenili, in sicer zaradi notice o »Kranjski hranilnici«. Ta konfiskacija je nekaj tako nečuvenega, da kriči do neba. Ce je v naših spisih o »Kranjski hranilnici« le besedica neresnična ali krivična, naj nas toži. Za vse, kar smo pisali, smo pripravljeni doprinesti dokaz resnice pred sodiščem. Toda nemškutarska družba, ki se masti pri »Kranjski hranilnici<\ se ne upa tožiti, ker se boji dokaza resnice in boji razkritij o njenem poslovanju. Zato pa se je ta družba zatekla k baronu Schvvarzu, naj nam usta zamaši, da ljudje ne bodo izvedeli resnice o »Kranjski hranilnici^. In baron Schwarz je šel takoj v boj zoper naš list in je dal včerajšnjo številko konfiscirati. Ker je »Kranjska hranilnica« privatno društvo, v rokah 65 nemškutarjev, je ta konfiskacija nezaslišana krivica in očiten dokaz vladne samovoljnosti. Toda vlada se preklicano moti, če misli, da bo s takim nasilstvom zadušila glas resnice. Zdaj postopa tako, ker ni ne deželnega, ne državnega zbora, čez dober mesec bo pa drugače in tedaj, gospod baron Schwarz, se zopet vidimo!
— Nezaslišano postopanlo deželne vlade* Takoimenovana Kranjska hranilnica v Ljubljani je zavod, ki so jo ustanovili kranjski rodoljubi v namen, da koristi deželi in vsemu prebivalstvu. Toda ko so dobili nemškutarji ta zavod v roke, so  pometali iz vodstva vse Slovenoe in iz hranilnice, ki naj bi koristila celi deželi in vsemu prebivalstvu,  so  napravili kazinotsko podjetje  in  izkoriščajo slovenski denar, ki je tej hranilnici zaupan, za nemčurske namene in za politični innarodnostni boj zoper slovensko   prebivalstvo. Sto-tisoče slovenskega denarja je hranilnica razmetala za nemčurske namene. Od slovenskih vlog narejeni dobiček je  brez stidno  porabljala  za koristi nemčurstva na Kranjskem.   65 ljubljanskih   nemškutarjev  je delalo z milijoni, ki so bili Kranjski hranilnici zaupani, kar se jim je ljubilo in vlada je dala tamu početju vsako leto svoj blagoslov.   Končno so ljudje vendar začeli uvidevati, kako in kaj je s to hranilnico.   Končno so le začeli spo znavati, da pri tej hranilnici ni vse tako, kakor bi moralo biti in da zlasti ni prav pametno pustiti ogromne milijone, ko ni zanje skoro nobenega jamstva in ko jih upravlja 65 nemškutarjev,   katerih večina sama nima dosti, ne glede na to, da ti ljudje sploh ne nosijo nobenega jam stva za svoj zavod.   Posledica tega spoznanja je bila, da so ljudje začeli dvigati svoj denar.   Kranjski hranil nioi je kmalu pošla gotovina in ker nima nič kredita pri drugih zavodih, je morala zastaviti del svojih papirjev, daje dobila za izplačevanja dvignjenih vlog potrebni denar.  Več ko se dvigne vlog, manj bo imela Kranjska hranilnica čistega dobička in temu primerno bo mogla tudi manj porabljati za različne nem Čurske namene.   V strahu, da se bo skrčil čisti dobiček in da ne bo de narja za plačevanje pisače v, ki sra mote kranjsko  deželo   po nemških listih, da ne bo denarja za vzdrže vanje nemškega gledališča, nlharmo ničnega društva, šulvereinskih šol in za   krmljenje   raznih   parasitov, je Kranjska hranilnica prosila vlado za pomoč. In vlada ji je takoj prihitela na pomoč, kakor bi bila njega naloga, varovati    nemčurske koristi proti koristim cele dežele in vsega prebivalstva.   Na dvojen način je vlada priskočila hranil niču i in nemčurjem na pomoč.   Na eni strani hoče nam onemogočiti, da bi razkrivali razmere pri Kranjski hranilnici, na drugi strani pa hoče vlada uradnim potom spraviti pre bivalstvo v zmoto glede razmer pri nemčurski hranilnici. Namesto da bi bila vlada rekla Kranjski hranil nioi: „Če je v „Slov. Narodu" le eni sama neresnična beseda, pa ga tožite' — je vlada šla in nas konfiscirala. To je najbolj priprosto sredstvo, da se zaduši glas resnioe. Pa kakor rečeno, vlada se ni zadovoljila s tem, da nam brani pisati, Ha je še korah dalje. V včerajšnji štev. uradnega lista sta dvorni svetnik Gssani in vladni
svetnik Kremenšek priobčila izjavo, ki jo moramo pribiti kot javen škandal.   Ta  izjava  ima namen spraviti občinstvo v zmoto. Gozani in   Kremenšek   pišeta zvijačno, napraviti hočeta vtis, kakor bi bila vse poslovanje Kranjske hranilnice revidirala in se prepričala, da je vse v redu. To je vendar čisto nemogoče.   Gozani  in Kremenšek sta dva navadna uradnika, ki znata akte reševati, kakor se pač rešujejo pri politični upravi,  sioer pa v fi. nančnih in gospodarskih ter specijalno hranilničnih zadevah čisto nevedna. Najboljši strokovnjaki,   verzirani in ruti-nirani v revizijah, bi potrebovali vsaj tri tedne, predno bi mogli izreči kako sodbo o hranilnici   P o p o 1. noma nevedna vladna uradnika Gozani in Kremenšek sta v par urah dognala to, za kar bi izkušeni strokovnjaki potrebovali več tednov.   In s tako izjavo si upata — seveda na komando — stopiti pred javnost. Konstatiramo torej,   da je  izjava  Gozanijeva i a Kremenskova brez vsake vrednosti in brez vsakega pomena in ker hranilnice niso revidirali strokovnjaki in je tudi Gozani in Kre-menšek nista revidirala, že ker zno nista zmožna in ker si nista vzela Časa, more ta izjava imeti samo namen paralizirati vpliv naših Člankov, zaradi katerih se pa h r a n i 1 n i 1 n i o a ne upa tožiti. Mesto te izjave naj bi Gozani in  Kremenšek raje  povedala, pod katerim kontom vodikranjska hranilnica račune o plačah sohulverajnskih učiteljev. Tu, tu naj bi posegla vlada vmes. Kako pa opravlja d e ž e 1 n o k n e žj i komisar marki Gozani svojo dolžnost, da o tem ničesar ne v e. Pa še več je storita vlada po svojih   uradnikih  Gozaniju  in Kre-menšku.   Gozani iu Kremenšek sta v svoji izjavi navedla ljubljansko občino kot dolžnico hranilnice.  T o j e nezaslišana izdaja uradnetaj-nosti, za katero spadata Gozani in Kremenšek v disciplinarno   preiskavo.   Gozani in Kremenšek  sta kot zastopnika vlade, torej v s roj i službeni lastnosti, izvedela za uradno tajnost Kranjske hranilnice in sta to zlorabila ter to tajnost, ki je tudi za nju tajnost,   obesila  na  veliki zvon, hoteč s tem reklamo delati za zavod 65. nemškutarjev. Koliko vere in za upanja zaslužita ta dva vladna funkcij onarja, ki tako zlorabljata uradne tajnosti, je pač vsakemu jasno. -Kar se je zgodilo, kaže ne le, da se vlada na Škandalozen način eksponira za takozvano Kranjsko hranil« nilnico, nego tudi priča, v kakem stanju je kranjsko nemškutarstvo zaradi  posledic  septemberskega na-silstva, dokaz pa tudi, da je mogoče streti in uničiti moč kranjske nemškutarije, Če bo slovensko občinstvo   konstantno   dvigalo svoj denar iz nemškutarske kranjske hranilnice.
— Ali Je častnikom 27. polki rOS VSO dovoljeno? Pisali bomo brez ostre kritike, ki jo prihranimo za odločilno mesto. Povemo le suho dejstvo: Nedavno se je šla neka črno oblečena gospa z otrokoma sprehajat po Tivolskem drevoredu. Za njo je prišel Častnik 27. pešpolka v spremstvu dveh dam ter tik slovenske dame izzivalno izpregovoril nemško: „To Črno oblečeno seno videl oele tedne postopati v kopališču R SI Videti je, da nima kaj delati. Bom jo že perfioiral". Po teh besedah se je častnik zasukal v stran, da ga dama ni mogla videti v obraz, a vkljab temu ga ne bo težko — perficirati s pomočjo ali brez pomoči polkov-nega poveljstva. — Drug slučaj-' Zadnji torek je šla učenka Zlatka G iz šole domov. Pri hotelu Štrukelj je prišel za njo častnik 27. polka ter sunil deklioo s tako silo proti zida, da se je opotekla ter bi bila skoraj padla. S takim kavalirskim nastopanjem se pač ne napravi „staro, dobro razmerje med prebivalstvom in vojaštvom u
— Sdo plača nemške izzivate?
Martin Guček, poslovodja tvrde Eoker, ki je dne 19 septembra klical skozi oko o svojega stanovanja: „"VVind sohe Baraben, werd's Bas geben, windischeBagage, bravo, bravo, hauts nur fest zu auf die windisohen Falotenu, je ušel na tožbo gosp. Pristava kazenski obsodbi s tem, da se je zavezal plačati 30 K na korist „Družbe sv. Cirila in Metoda**, 30 K za nedolžne žrtve. To vsoto je Gaček danes poslal dr. Kokalju. Toda ta denar ni prišel iz njegovega žep»» marveč mu je ta znesek 60 H daroval uradnik Kranjske hranilnioe D simski. Gotovo j0) da Dzimski sam ni tako premožen* da bi lahko razsipal denar ter plačeval kazenske poravnave za drug0 Jasno je torej, da je denar, ki g* je Dzimszi izročil Gučku, pri' šel iz blagajne Kranjske hr*' nioe. Kranjska hranilnioa torej   plačuje   tiste,   ki javno
gaj ej o Slov en o e. Slovensko ob-Lstvo si naj to zapomni!
— Plesaar Frčhllch je dne 22-
^ptembra kričal na tramvaju: nWin-
jgche Han de! Jetzt ist mbig, weil j^ei ereohossen worden sina; man 3oll nooh mehr sol oh e Barab en zsam-sohiessen.u Frohlioh se je na tramvaja obnašal nesramno, da ga je sprevodnik po stražniku dal odstraniti s tramvaja. In tega zagrizenega nem-farja še vedno podpirajo Slovenoi! Sramota!
— Mernika predrznost Nem-$ki potnik A. Passeger iz Gradca je te dni v kavarni pri nSlonu" zmerjal slovenskega uslužbenoa s psovko:
Windisoker Hund." Slovenoi, ki imajo s tem človekom kaj opraviti, naj si to zapomnijo.
— Speditarskl firmi Benzin-OST je oddala, kakor nam poročajo, hotelska družba „Union u vse svoje vožnje. Vest se nam ne zdi verjetna, zato prosimo pojasnila.
— Tekaiftnli evidenčni sjeo« meter ima še vedno samonemške pečate. Zahtevamo, da se te pečate takoj nadomesti s samosloven-skim i!
— Se tudi danil Prijatelj našega Usta nam piše: Pretekle dni sem stal pred svojo hišo, ter nehote slišal razgovor dveh kmetskih ženio. Prva je vprašala: rNo, Mioa, kam pa?"* Na to je odvrnila vprašanka te le gotovo značilne besede v domačem gorenjskem narečju in v vidnem razburjenju: K7 mesarjem po dnar, ne bojo ga imel ne, de bi nas poj kval.u Očividno je mislila iti v Kranjsko hranilnico po svoj denar in ga vmestiti v drugo, ker je vprašaje Še pristavila: „V kateri kasi ga imaš pa ti ?u Gotovo značilne besede iz ust priprostega ljudstva, kar kaže vsekako, da se je jelo tudi to zavedat svojih narodnih dolžnosti.
— Hujskanje proti Slovencem v
nemških listih še ni prav nič ponehalo. Dan za dnevom pišejo proti nam naj ostudne j šega šcuvanja polne članke in notice, ne da bi jih drža\-110 pravdništvo zaseglo. Mi smo konfiscirani za naj nedolžne jše stvari, celjski, mariborski, celovški in gra-ški listi pa lahko pišejo kar hočejo. Zadnja celjska »Deutsche \Vacht« je zopet i olna samega najstrupenejC-e-ga hujskanja zoper Slovence. Le sila bo ukrotila Slovence pravi »Deutsche Wacht. Nemci da še niso nikdar lasu skrivili Slovencem, ampak jim izkazali nebroj dobrot!! Ker so Slovenci tako nehvaležni, da so pobili par šip Nemcem po Ljubljani — kar je storila celjska, mariborska in ptujska 'fakinaža, to so za te liste vdeutsche Mannestaten — zato je treba Slovencem stopiti na vrat, da se nauće pokorščine proti svojim gospodom! Nemci naši gospodje, mi njih hlapci! Take misli se vlečejo po vseh straneli tega lista; smatra se nas tu jasno kot narod druge vrste, kot manjvredne ljudi, kot narod hlapcev in dekel, ki naj vsak dan poljubljamo roko svojim nemškim gospodom! Tako sinejo Nemci pisati zoper nas. mi pa se ne sinemo ganiti.
— V političnem okraju Logatec dobivaj'» županstva uradne zavitke, na katerih je doslovno čitati: »K. k. Bezirkshauptmannschat't Loitsch --No. — Gemeindeamt — N. N. — Portofreie Dienstsache. — To je naravnost razžaljenje naroda in županstev, pa tudi prav nesramno prikraj-ševanje narodnih pravic. Se tega nam je treba, da bodo c. kr. politični uradi take stvari uganjali. No, v de žel nem zboru bodo ti ljudje že dobili, kar so iskali. Županstvom pa pripo-Točani). naj si energično prepovedo take stvari, ki niso nič drugega kot izraz nemčurske prepotentnosti nekaterih vladnih uradnikov.
— Kako slepi »Kranjska hranilnica ljudi. Delavka v tobačni tovarni, Pavšek, je hotela vzeti svoj denar iz »Kranjske hranilnice«. Službujoči uradnik ji je pa dejal, da kdor zdaj vzame denar iz »Kranjske hranilnice«, izgubi letos vse obresti. Posledica tega je bila, da je Pavšek pustila svoje novce v tej nemški hranilnici. Tako govorjenje uradnikov -Kranjske hranilnice« je slepljenje ljudi in navadna laž. Opozarjamo Slovence in Slovenke, da ne izgube niti vinarja na obrestih, če vzamejo denar Iz nemške »Kranjske hranilnice« in ga nalože v slovenske. Ne dajte se slepiti!
— Občinski odbor občine Žilče je sprejel v svoji seji dne 4. oktobra t. 1. sledeč* resolucijo: 1. Občinski odbor slovenske občine Žilče izreka svoje goboko obžalovanje, da je v Ljubljani dne 20. septembra t. 1. tekla nedolžna slovenska kri, ker je c. in kr. vojaštvo streljalo brez povoda na nedolžne, bežeče ljudi; 2. zahteva najstrožjo preiskavo in ostro kaznovanje Krivcev; 3. najodločneje protestira proti barbarskim napadom Nemcev na Slovence v Ptuju in 4. z veseljem pozdravlja zložni nastop vseh slovenskih strank, ki so ob grobu narodnih žrtev spoznale, da v slogi je moč. Nadalje se je sklenilo po-
dariti za ranjence 20 K in za spomenik žrtvam 10 K ter odpraviti dvojezične vaške table in namestiti s s«i-moslovenskimi.
— Ha splošne pritožbe od strani ksvsrnar]ev, da ae tem kljub miru, ki je zopet nastal v Ljubljani, kratijo pravioe policijske ure s tem, da se ukazuje zapirati kavarne ravno-i&ti Čas kot gostilne, se je podal odbor
ostilniške m kavarnarske zadruge ne 21. septembra k dež. predsedniku prosit, naj temu odpomore. Deželni šef je to z vso gotovostjo obljubil. Gostilničarjem se je primaknila 1 ura, kavarnarjem pa nič. čakalo se je en teden in še dalje, a od nikoder ni prejšnjih pravic. Zadruga je nato prosila 2. oktobra pri notr. ministrstvu telegrafično odpomoči, ali te kljub temu od nikoder ni. Posamezni obrtniki kavarnarji imajo vsled tega izjemnega stanja neizmerno škodo, osobito nočne kavarne, koje imajo po dnevu malo posla. Po 400, 600 do 800 kron škode že zaznamujejo posamezniki; kdo bo to povrnil tem že itak za eksistenoo se boreči m obrtnikom? Morda davčna oblast? Dvomimo. Dež. predsedniku se ne more dopovedati, da v interesu obrta nikakor ne gre zapirati kavarne istočasno z gostilnami. Uvideti bi morala tudi policijska oblast, da so te gnječe po cestah zvečer le vsled tega na-enkratnega izganjanja iz gostiln in kavarn, kar rodi med občinstvom glasno nejevoljo. Odposlanci kavar-narjev so stopili včeraj pod vodstvom zadružnega načelnika še enkrat k dež. predsedniku baron Schwarzu, hoteč prositi ga, naj zaukaže zopet normalne policijske ure, ker obrtniki po nedolžnem silno Škodo trpe, a baron Sohwarz je bil tako razburjen, da je le od enih vrat k drugim hitel in ni dal k sebi nič besede. Odposlanci so se obrnili, rekli „z Bogom" in odšli. Na to ne moremo dragega kot reči: E bogme, bolje je bilo sa osmanske vlade nego je sa avstrijske.
— Ali zopet d volna mera? Mariborsko okrožno sodišče je šele pred nekaterimi dnevi zaprlo 13 nemških turnarjev, ki so razbijali šipe na „Narodnem domuu. Že včeraj pa je namestnik državnega pravdništva dr. Duchatsoh izročil preiskovalnemu sodniku obtožnice s predlogom, naj se izpuste iz zapora. In obtoženci so obljubili, da ne pobegnejo, nakar so bili vsi prosti. Kaj pa v Ljubljani? Tukaj imato razne osumi enoe zaradi demonstracij že tedne zaprte, a še vedno nimajo obtožnic ter se jih ne izpusti po mariborskem zgledu. V Ljubljani pač hočejo vse oblasti za vsako ceno zdržati ali znova zbujati razburjenje.
— ProveSOrske ¥0Stl. Deželni šolski svet za Kranjsko je izpraša-nega suplenta dr. J o s. B is oho £ a za prvi tečaj potrdil za suplenta na ljubljanski nemški gimnaziji, c. kr. profesorja na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Ivanu Svetini pa je dovolil poučevanje na tukajšnji mestni višji dekliški šoli.
— Naslov ravnatelja sta do-' bila nadučitelja Tomaž Jug v Solkanu in Ivan Mahulja v Dobri -nju.
— Iz šolske službe. Kot sup -
lentinja na dekliški šoli v Kočevju je imenovana izprašana učiteljska sup-lentinja gdč. Adela Reven, ker je učiteljica gdč. Mihaela Novak dobila dopust.
— Iz finančne službe na Primorskem- Komisar finančne straže I. razreda Franc Budež je imenovan za višjega komisarja finančne straže II razreda v IX Čin. razredu. Za komisarja fin. straže I. razreda v X. čin. razredu sta imenovana komisarja fin. straže II razreda Anton Martinolič in Anton Mandelj. Za kontrolnega asistenta v XI. Čin. razredu je imenovan respicijent iiin. straže Alojzij S tek ar.
Dražbi Sv* Cirila In Metoda
je poslala moška podružnica v Ribnici 72 K, prispevek oddelka podružničnega iz So dražice, čast požrtvovalnim rodoljubom sodraškim! — Gosp. Cenčič, učitelj pri Sv. Barbari v Ha-ložah je poslal 6 K 20 v, zbirko ob odbodnioi tovarišev Dragioe in Rudolfa Koomut. Hvala!
Koncertni orkester, kateri si je v tem kratfcem času pridobil splošne simpatije ter dokazal v gledališču, kakor tudi pri zadnjih dveh koncertih, da je vešč najtežje naloge, priredi to nedeljo koncert v veliki dvorani hotela nUnion-. Vspored je bogat in lep in se nahaja na programu tudi eno violin solo, katero svira g. Rezek, učitelj „Glasbene Matice". Konoert se vrši pri pogrnjenih mizah. Začetek Ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v.
Telovadno društvo „Sokol 111 v Ljubka ni priredi v nedeljo 11. t. m. popoldanski peŠizlet v Sotesko. Bratje Sokoli se zbirajo v kroju pred „Mestnim domom" ob !/42. ter odhajajo ob pol 2. čez Črnuče. Povra-tek čez nori savski most pri Sv. Jakobu. Člane bratskih društev v Ljubljani in Šiški vabimo a udeležbi. Istotako so dobrodošli prijatelji društva. Udeleženci v civilnem kroja od-
potujejo s popoldanskim vlakom ob
2 do  Črnuč in  od tu peš  v Sotesko.
V nemškem gledališču je bilo pri drugi predstavi kakih 140 ljudi, večinoma samo v ložah.
Nemoa no marami Vse je bilo že napeljano, da bi ae bila poročila služkinja M. B, bivajoča v Trnovem v Ljubljani, in vzela nekega Nemoa sa mola; a prišli so vmes znani dogodki septemberski, iz katerih je spoznalo ljudstvo do dobrega, kakšni so naši osrečevaloi in vrla služkinja je obvestila župnika: Razdrto! Nemoa ne maram! — Ali kaki drugi Slovenki nič ne teži narodne vesti, da ima Nemoa za ljubimca?!
Umrl je g. Andrej Baje, o. kr. poštni poduradnik, star 51 let. Bodi blagemu molu, zvestemu našemu somišljeniku, trajen spomin!
Mila (esen. Iz Kozine nam je poslal učenec Ludo vik Narobe oelo škatljo svežega cvetja divjih kostanjev.
Šopek krasnih rdečih |sgod nam je poslala gospa Mioi Rebeo is Litije. Srčna hvala!
Kal I« » strelom v Idriji? Za časa znanih Penoovih hujskarij v Idriji se je tudi mladina razdelila v dva tabora. Dne 13. septembra je sin poštarja Helmioha, dijak Vaolav z revolverjem ustrelil za sinom Valentina Lapajneta, Mirkom. O tem je bil baje obveščen občinski urad. Kaj se je ukrenilo ? To niso otročarije, da bi se potlačile.
Gledališki odsek Jeseniškega
„Sokola" uprizori v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 8. zvečer Medvedovo tragedijo „Za pravdo in sroe" v prid v bolnici se nahajajočim žrtvam izza 20. septembra t. 1. Narodnjaki 1 Pokažite, da čutiti slovensko in da imate usmiljena srca ter obiščite to predstavo v obilnem številu.
Iz Krope* Tukajšnje županstvo je dalo odstraniti na občinsko-krajevni tabti pri vhodu v naš trg dvojezični dosedanji napis, ter ga nadomestilo s same slovenskim Tudi žebljarska zadruga je odstranila vse slovensko-nemške napise ter ima sedaj le samo-slovenske. Tako naj bi se zgodilo prav povsod, kjer so zavedni Slovenoi.
Brežiško sevnlško učitel|sko društvo v Vidmu bo zborovalo 11. t. m dopoldne To zborovanje je posebne važnosti, ker predava v imenu social. odseka „Zvezeu gospod A. Pesek.
Velikanska buča. V Mariboru je razstavljena velikanska buča, ki tehta 93 kilogramov.
Velika tatvina v železniškem VOZU- Na postaji v Pontebi je bila dvema dunajskima damama ukradena torbica, v kateri je bilo vrednosti za 10 600 K. Šli sta za par trenutkov iz vagona v postajno restavracijo in pustili prtljago v vozu. O tatu ni sledu
Pijonirji se vadilo delati volne mostove« Pod Ptujem bo jutri zaprta Drava za splavarje. ker se vadijo pijonirji delati Čez Dravo vojne mostove.
Z notam je dobil pet ran v pretepu v Grgarju na Goriškem 28-letni Štefan Pavšič. Zdravi se v goriški bolnišnici.
Slov. akad. društvo „Slove-nijau na Dunaju priredi 14 t. m. v lokalu „Zum giiinen Toru, VTH Lerchenielderstrasse 14, prvoletniški večer. Začetek točno ob 8 zvečer.
Zabodel SO le v Trstu 24letni trgovski potnik Rudolf Šašelj z ostrim nožem v levo stran prsi. Hitro poklicani zdravnik je mlademu možu rešil življenje. Vzrok poskuŠe-nega samomora ni znan.
Čigavo le kOlO- Dne 30 sept. je občinski sluga Jernej Fabjan v Cerknici kupil od nekega obrtnega pomočnika Še skoraj novo „Puohovo" kolo za precej nizko ceno. Kolo je imelo tovarniško Številko 34387. Oe je bilo komu tako kolo ukradeno ali poneverjeno, naj si je gre ogledat v Cerknico in če je njegovo, to potem objavi pristojnemu oblastvu.
Izgublfeno In ns|deno. Modi-stinja gdč. Mala Lampičeva je izgubila
srebrno verižico s priveskom. — Gdč. Mara Delskova je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 50 K denarja in nekaj pismenih znamk. — Šofer Henrik Soheppel je izgubil Črn kovčeg, v katerem je 3 pare črnih čevljev in nekaj perila.
Dela veko glbante. Is Amerike se je pripeljalo na tukajšni južni kolodvor 520 Slovencev, Maoedonoev in Hrvatov. V Ameriko je Slo 20 Slovencev in 17 Hrvatov.
Telefonska m brzojavna poročila.
Avstrijske   odredbe   proti srbskim vojnim pripravam.
Budimpešta, 9. oktobra. Ker so
došle vesti, da je srbska vlada poklicala pod zastave že rezerviste in se
je o vojni posvetoval že celo srbski ministrski svet, je avstro-ogrska vlada ukrenila, da se ima vse potrebno takoj izvesti za slučaj, da bi Srbija resno mislila na vojno. Ker se je bati, da vdro v Bosno srbski četniki iz Maeedonijc, se je odredilo, da se odpošlje vojaštvo na mejo, da prepreči srbskim četnikom prihod v Bosno.
Signatarne vlasti. Belgrad, 9. oktobra.   Signatarne , vlasti so srbsko vlado opozorile, naj se izogiba vsakega neprevidnega koraka,  ki  bi  mogel   izzvati kakšno komplikacijo.   Avstro-ogrski poslanik je pri vladi protestiral proti pripravam za vojno.  Vkljub  temu jc razpoloženje naroda še vedno za vojno, dasi je baje tudi ruski poslanik sporočil vladi, da Srbija ne sme računati na podporo s strani Rusije. Stališče slovanskih delegatov napram aneksiji.
Budimpešta 9. oktobra. Izšel je ta-le komunike: Slovanski delegati pozdravljajo aneksijo Bosne in Hercegovine tako z avstrijskega, kakor slovanskega stališča, zahtevajo pa, da se reforme v anektiranih zemljah izvedo v naprednem smislu, zlasti pa terjajo, da se srbski element ne bo potiskal ob tla.
Dunajski Srbi poklicani v domovino
Duual 9. oktobra. Tukajšnji Srbi so dobili od svoje vlade poziv, naj se nemudoma vrnejo v domovino. Med tistimi, ki so pozvani domov, se nahajajo 16 do lSietni mladeniči.
Delna mobilizacija Turčije.
Carigrad 9. oktobra. Minister zunanjih del se je izjavil, da je Turčija sklenila delno mobilizacijo, ki pa se dosedaj še ni izvršila.
Novi monitorji na poti proti Bel gradu.
Budimpešta 9 oktobra. Donavska rlotila je bila odposlana proti Belgrad na izrecni ukaz poveljnika vojne mornarice Montecuccolija. Usidra se pri Petervardinu. Mobilizirana sta tudi oba monitorja na Savi. Debila sta povelje, da odpotujeta v Petervaradin. Razpust social odemokratsk h organizacij.
Budimpešta 9. oktobra. Minister Andrassv namerava razpustiti vse sooialnodemokratske organizacije, za Pešto pa izda splošno prepoved nositi orožje.
Demonstracije v Belemg~adu. Belgrad, 9. oktobra. Demonstracije proti Avstriji trajajo še vedno. Udeležuje se jih ne samo akademična mladina, ampak tudi najuglednejši meščani. Snoči je bila zopet burna demonstracija pred kraljevim ko d ako m. Množica je priredila najprvo burno ovaoijo kralju Petru, nato pa zahtevala,^ naj se takoj odpusti Velimiro-miČno ministrstvo, ki se neče pokoriti volji vsega srbskega naroda, da se ima Avstriji takoj napovedati vojno. Demonstrante je morala raz gnati konjica.
Zadržani potniki v Zagrebu.
Zagreb! 9. oktobra SnoČi je orožništvo in policija ob pr hodu ze-munskega brzo vlaka zasedlo ves peron državnega kolodvora. Ko je vlak prišel, so orožniki in redarji obkolili potnike ter jih preiskali. Kaj je vzrok tega čudnega postopanja, ni bilo moči izvedeti.
Prispevski   srbskih   rodoljubov In zsvodov v vojne svrhe.
Belgrad, 9. oktobra. Srbski bogataš Galovič je daroval v vojne namene en miljon, bel gradska občina je sklenila v isto svrho prispevati dva miljona, monopolna banka je dala na razpolago 20 mili j o n o v ; vse banke so sklenile vladi dati na razpolago vse svoje denarne zaloge.
Turčija napovedala vojno?
Belgrad, 9. oktobra. Iz Carigrada je semkaj došla vest, da je Turčija že napovedala vojno Bulgarski.
Načelnik generalnega štaba v Pešti.
Budimpešta, 9 oktobra. Ta je vzbudilo veliko pozornost, da je semkaj nenadoma prispel načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf.
Evropski kongres.
Pariz, 9. okt. Sporasumljenje med Anglijo, Francijo in Rusijo glede sklicanja kongresa evropskih držav, je gotova stvar. Zedinili so se, da je treba 1. določiti program tega kongresa in 2. se z e -diniti glede kompenzacije. Kot kompenzacija se namerava dati Srbiji Sandžak Novipazar. Bolgarija bi morala plačati odškodnino Turčiji takisto tudi Grška za Kreto. Bol-
farska je pripravljena pisati to odškodnino. Nadalje bi v bodoče morale is ostati vse reformne akoije evropskih velevlasti v Maoedoniji. Razen tega bi prišlo na dnevni red tudi vprašanje glede otvoritve D ar danel.
Makedonski vstaši v Belgrsdu.
Belgrad, 9. oktobra. Danes popoldne je napovedan p riko d voditeljev srbskih vstaških čet is Makedonije. Na kolodvoru jih sprejmo s velikanskimi slovesnostmi.
Aretirani Srbi.
Solila, 9. oktobra. Tu so aretirali 6 Srbov, ki so nameravali z dinamitom razstreliti v zrak skladišče smodnika.
Kreta pod grško upravo.
Pariz, 9. oktobra. Iz Aten poročajo, da so uradi na Kreti jeli poslovati kot kraljevsko grški uradi. Carina se odmerja po grškem carinskem tarifu.
Avstrijski poslanik v Belgrsdu.
Budimpešta, 9. oktobra. Avstrijski poslanik v Bel gradu, Forgasch, ki biva na dopustu, je dobd ukaz, da se ima nemudoma vrniti v Belgrad.
Avstrijski poslanik in predsednik Roosevelt.
Washing1on, 9 oktobra. Avstrijski poslanik je imel danes 1 uro trajajočo konferenco s predsednikom Rooseveltom. Konferenca se je tikala aneksije.
Posvetovanje radi vojnih priprav v Srbiji.
Budimpešta, 9 oktobra. Pri ministru baronu Aehrenthalu je bilo danes posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi načelnik gen. štaba Hotzendorf Posvetovanje je veljalo vojnim pripravam v Srbiji. Sklenilo se je, da je dobiti še danes popolno jasnost o namenih srbske vlade. Položaj je zelo resen
MI ado tur ki v Pešti.
Budimpešta, 9. oktobra. Člani pariškega in carigradskoga mladotur-škega odbora so dospeli semkaj, da posredujejo glede sklicanja evropske konference.
Volilna reforma v češkem deželnem zboru
Praga, 9 oktobra. Namestnik grof Coudenhove je danes predložil dež. zboru načrt volilne reforme.
Kdo bo namestnik v Bosni.
Dunaj, 9. oktobra. „Reichspostu javlja, da bo za namestnika v Bosoi imenovan podmaršal VareŠanin, ki je bil že vojaški guverner Dalmacije.
M nitor , Lelha" Budimpešta 9. oktobra. Danes zjutraj je o iplul proti Bel gradu tudi monitor „L<uthau. Iz Pulja je semkaj prispelo 179 mož vojne mornarice.
Nemiri v Bosni.
Budimpešta 9. oktobra. Iz Sarajeva brzojavljajo, da so izbruhnili nemiri v trebinjskem in pri-lepskem okrožju. Nekaj uradniških rodbin je pribežalo semkaj. V vladnih krog h so v velikih skrbeh radi usode ostalih Avstrijcev. Danes je bilo iz Sarajeva odposlanih več stotnij vojaštva. Kam in v kateri smeri je vojaštvo odšlo, ni znano.
Položaj v Belgrsdu.
Belgrad, 9. oktobra. Razburjenje vedno enako, vse zahteva takojšnjo napoved vojne. Pred dvorom in stanovanjem prestolonasledn ka neprestane manifestacije. Kralj, prestolonaslednik in vojska povsod navdušeno pozdravljam. Vse nestrpno pričakuje jutršnji sestanek skupščine, će ne pride do novega kongresa sil, na katerem se izvrši revizija berolinske pogodbe, napove Srbija vojno. Nameravan napad na vlak Zagreb-Ze un.
Zagreb, 9. oktobra. V vladnih krogih se zatrjuje, da so srbski emi-sarp poskušali izvršiti atentat na železniško progo Zagreb Zemun. Sploh nameravajo razdreti vse mostove na železniških progah, ki vodijo v Bosno.
Odsek ze zunanja dela
Budimpešta, 9 oktobra. Odsek za auoanja dela je imel danes ob 9. sejo in je pričel s debato o ekspo-seju. Prvi je govoril Axmann, ki je zavzel napram aneksiji prijazno stališče. Nato je govoril Baerenreither.
Vprašanje na srbsko vlado.
Budimpeštaf 9. oktobra. Avstro-Ogrska vlada se obrne na srbsko vlado z vprašanjem, kaj pomenijo neprestane vej ne priprave na Srbskem. Kriza v avstrijskem m niatrstvu.
Duua|, 9. oktobra. Na borzi je razširjena vest, da je izbruhnila kriza v Beokovem ministrstvu.
Pomiloščer.je banjsluških obsojencev.
Budimpešta, 9. oktobrs. Bosanska deputacija, ki jo je danes sprejel baron Aehrenthal, je baje dobila zagotovilo, da se 2. de o. pomiloste vsi, ki so bili obsojeni radi banjaluške afere.
Donavska flotila na potu proti Belgrsdu.
Budimpešta, 9. oktobra. Včeraj ob 3. popoldne je od tukaj odplula donavska  rlotila,  obstoječa is štirih
monitorjev. Ukaz ima, odpluti proti Zemunu in se usidrati v Donavi na-sproti Belgrada. Ko je odplula is pe-štanskega pristanišča, je poveljnik vojne mornarice, grof Monteouoooli, opazoval njeno manevriranje s okna hotela „Hungariau. Fiotila je v vojni opremi. Poveljuje ji praporščak Oton Dewetz. V Zemun ima v najhitrejšem tempu pluti, ne da bi se kje ustavila. Istočasno je dobila ukaz, naj odpluje, tudi patruljna ladja nAu. Ta ladja ima nalogo, pluti po Savi navzgor in skušati priti v reko Drino. Na donavski do tili je 450 moi, ki so v popolni vojni opremi. Na ladjah se nahajajo 12 omtrski topovi.
Slovanski delegati in aneksiji.
Budimpešta, 9. oktobra. Pod predsedstvom dr. Kramai a so se sestali slovanski delegatje, da se posvetujejo o skupnem postopanju v vprašanju aneksije Bosne in Hercegovine. Želji jugoslovanskih delegatov, naj bi se v delegacijah zahtevalo, da se Bosna in Hercegovina priklopite Hrvatski, se ni moglo ustreči, ker se je v tem vprašanju pojavilo nesoglasje med delegati. O tem posvetovanju se je izdal komunike, v katerem se naglasa, da se je med vsemi delegati doseg'o v vprašanju aneksije Bosne in Hercegovine v vseh bistvenih točkah popolno soglasje. Delegatu dr. Susteršiču se je naroČilo, da precizira v cdseku za zunanja dela stališče vseh slovanskih delegatov.
Mobilizacija crnomorskoga brodovja.
Potroorad, 9. oktobra. Vojno ministrstvo je ukazalo, naj se nemudoma mobilizira vse črnomor-sko brodovje.
„Na vojno ne misli nihče."
Dunaji 9. oktobra. Srbski poslanik Simić se je napram zastopniku „Neue Freie Presseu baje izrazil takole: ^Razburjenje na Srbskem je sioer velikansko, vendar pa nihče resno ne misli na vojno."
Mobilizacija.
Pragaf 9. oktobra. Nasproti uradnemu deinentiju, da vlada ni odredila mobilizacije 13. armadnega kora (Zagreb), konštatuje „Bohemia", da so vsi rezervni Častniki, ki bivajo v Pragi in spadajo pod ta kor, že dobili pozivnice, naj brez odloga odpotujejo k svojim polkom.
Makedonski srbski vstasl vdero v Bosno.
Bel grad, 9. oktobra. Listi pri-občujejo senzacijonalno vest, da so srbski vstaši v Makedoniji brzojavno sporočili vladi, da ne bodo čakali na napoved vojne Avstriji, da bodo nemudoma vdrli v Bosno ter pozvali tamkajšnje srbsko prebivalstvo na upor proti Avstriji.
Avstrijsko tu rika vojna.
C aH grad i 9. oktobra. SnoČi so bile tu velikanske demonstracije pred sultanovo palačo Jildiz Kioskom. Demonstracije so bile napirjene proti Avstriji. Množica je poslala k sultanu deputacijo, ki je zahtevala, naj Turčija brez odloga napove vojno Avstro-Ogrski. Položaj v Carigradu je velekritičen in bati se je, da pridejo do vpliva osebe, ki hočejo za vsako ceno imeti vojno.
Srbohrvaščina uradni jezik v Bosni.
Budimpešta, 9. oktobra. Hrvaški delegati so se informirali pri ministrskem predsedniku dr. Wekerleju, kateri jezik se ima uvesti kot uradni jezik v Bosni. Dr. Wekerle je odgovoril: „Samoobsebi umljivo —srbohrvaški. Proti nemškemu jeziku sem jaz sam nastopil, madžarščine pa itak ni m ogo ce uvesti".
Darila.
Ukaz za spomenik In irtve 20. septembra IMS. ftne 7. oktobra
1908   došli   so   podpisanemu blagajniku „Združenega   narodnega odbora" sledeči prispevki: Mestno županstvo Radovljica na Kranjskem za spomenik in žrtve 75 K, upravniatvo   „Slovenca"   v   Ljubljani za spomenik (imena darovalcev že izkazana v   „Slovencu") 55 K, Anton Lumbar iz Cerknice zbirka za spomenik v gostilnah Lumbar, Švigelj, Martinčič in Žumer ter pri   veselici   požarne   hrambe v gostilni K nap 27*25 K, lovska družba in prijatelji v  Kamniku   nabrali   v   gostilni pri „ Sokoluu  v  Kamniku   za   oskrbo žrtev 24  K, Županstvo  občine  Žilce  pri Sv. Vidu   pohg   Cerknice   na Kranjskem za spomenik  10 K, rodbina Al.  Schrey na Jesenicah za spomenik in žrtve   12 K, J. Rihteršič,  nadučitelj  v  Srednjivasi v Bohinju   prispevek   tamošnjih rodoljubov za spomenik in oskrbo 12*50 K, Anton Koštomaj iz Brežic za žrtve 4 K, uprav-ništvo „Nt'V.   slov.  Štajerca*4 v Ljubljani prispevek iz Radgone 5 K (prispevali Marija Domenjko 1 K. Anton Korošec 2 K in Janez Kraujc 2 K). Avgust Berthold, fotograf v Ljubljani za spomenik in žrtve 40 K,  tvrdka Pavel Magdič v Ljubljani za ponesrečence 20 K, primari j dr. Vinko Gregorič v Ljubljani na vodstvo deželnih dobrodelnih  zavodov v Ljubljani za spomenik doftlih 115 K, (darovalci: Županstvo   Loški   pot k   25 K,   posojilnica v Travniku 25 K,   Josip   Boncelj  v Želez nikih 5 K, Simon Treo v Ljubljani 10 K, in Valentin Krisper star. v Ljubljani 50 kron.) Oroslav Bernatovič v Ljubljani za spomenik 10 K. Skupaj 409*75 K. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! V Ljubljani dne 8. oktobra 1908.  Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik.
narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomeniki
Dobro domače zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriji] Richterjeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s ^sidrom" nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom'*, prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. oktobra 1908.
Termin y
?ienica sa oktober . . . u 50 kg K 11.82
fii  za oktober  . . . sa 50 kg K 9*72
Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7*45
Oves za oktober   . . . za 50 kg K 818
5—10 vin. višje.
HeteorolofjCno porodio,
VUlna nad morjem Me. Srednji mirni tlak 716*9 mm.
obtobra	Cas opaso-Tanja	Stanje barometra v SSS	K ct. m 11	Vetrovi	
8	9. zv.	7437	96	brezvetr.	jasno
9	7. zj. 2, pop.	742 3 740 5	27 18-6	si. jvzh. brezvetr.	megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 9 4 , norm 11*7". Padavina v 24 urah 0 0 mm
HstsrlMS Bajac naznanja v svojem ter v imenu vseh znancev in sorodnikov pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljši svet nepozabljivega soproga, oziroma svaka itd., gospoda
Andreja Jajca
c. kr. poštnega poduradniks
danes, 9. oktobra ob 3. zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv zakramenti za umirajoče, v starosti 51 let. 3636
Pogreb se vrši jutri, v soboto ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Franeovo nabrežje št. 1 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin.
Žalu oči ostali.
Zahvala.
3634
Za tolažeče sočutje povodom bolezni in smrti naše predrage matere, ozir. stare matere, prababice, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe
Katarine Trost
dalje za številno Časteče spremstvo na poslednje počivališče in sa darovane vence, se najvljudneje zahvaljujemo. Posebna iskrena zahvala prečastitemu gospodu župniku Vrhovniku za tolaže obiske med boleznijo.
V Ljubljani, 7. oktobra 1908.
Žalujoči ostali.
Klavir
3635
dobro ohranjen, lipske tvrdke z navzkrižnimi strunami angleško me-haniko. m c eno proda v Gosposkih ulicah it 3,1 n s d str., desno.
Sprejmeta ao
▼ manufakturno in špecerijsko trgovino.
Ponudbe sprejema Peter Sitar, Jesenice na Gorenjskem.   3617-i
Pristen dober
brinjevec
309 20
se dobi pri
L SEBEHIKU u Spod. Sliki.
Koncesija
za gostilno %%gp
Izve se na Martinovi cesti št. 88 v LJubljani. 3632-1
Stanovanje
v bližini mesta, a 4 sobami is prltihllnaml, ao vzame takoj v najem.
Lega, oena najemnine itd. le pismeno pod naslovom: Franc Jonke, LJubljana, Kongresni trg
fttOV  16. 3605-2 I
Lepa
meblironn sobo
a posebnim vhodom ao takoj odda,
Kje, pove upravništvo „ Slo ven. skega Naroda". 3607^.2
Oskrbnih
ki je kot tak že služboval, samski vojaščine prost, v gospodarjenju kmetij 8tva in gozdarstva ve85, se sprejme, Ponudbe sprejema iz prijaznosti Ferd. Tomazln, ekonom ▼ Šmart-nam pri Litiji. 3616
Prostovoljna razprodala.
Dne 28. oktobra od 8. ure zjutraj do večera
se bode prostovoljno po kosih razprodajala graščina Loke pri Zidanem
mostu
Graščina obsega 240 oralov zaraščenih, mešanih gozdov, 60 Oralo? njiv in travnikov, grad in več gospodarskih poslopij.
Prodajalo se bodo na željo kupcev tudi več delov skupaj kot samo-stoj ne kmetije.
Lega je jako ugodna, polje je dobro obdelano in plodovito.
Graščina je od postaje Zidani most oddaljena eno uro hoda, a 'dobi v kratkem svoje postajališče, kar je že dovolila južna železnica.
Plačilni pogoji so zelo ugodni.   Ogleda se posestvo lahko vsak dan.
V to svrho naj se izvolijo oglasiti kupoi pri graščinskem oskrbniku v Lokah pri Zidanem mostu.
Ponudbe se sprejemajo tudi pred določenim razprodajnim rokom pri oskrbniku, kateri daje tudi natančnejša pojasnila. 3593—2
Dežni plašči
I (pelerine) ao cenejši!
I    2500 komadov
I        od 5 kron uaprej.
2.
Največja zaloga
oblek, površnikov in zimskih sukenj
za gospode, dečke in otroke
po čudovito znižanih cenah !
Še vedno prihaja
= sytža koajftkcija =
za dame in deklice v najmodernejši fazoni.
z
to
»Angleško skladišče oblek"
O. Beruatovio V LjnJjljlIJlI, MfiJtlll frfl JlBV. 5.
Pozor!
Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domač in ne Izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal ns to, da svojim oenjenim odjemalcem v vsakem oziru še bolje ustrežem, kakor dosedaj, posebno z nizkimi In stalnimi cenami, katere so na vsakem komadu razvidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejše vrste, gospem telesno, posteljno In namizno perilo, gospodom pa srajoe, hlače, robce 1.1, d. — Na* roče no perilo se v kratkem času Izvrši. 3414-5
Z velespoštovanjem
Anton Šare.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najnutnovratnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in unrt i manjšaj očimi se vplačili.
Vsak član   ma po preteka patih lat pravico do dividende.
it
45—117
- - ■ - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - * - > Rez. fondi: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaetkozl iloianiko-narodno opravo. Vn pojasnila daje:
Oeasralnl zaatop V Llnbllanlf sigar pisarne so v lastne j bančne j hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cen j oje takoj in najkoiantneje. Uživa   najboljši  slove«, koder posluje
Dovoljuje  is čistega   dobička isdatne podpore   v   narodne   in občnokoriatne namene.
r^3 Naznanilo
gla flouencem!
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da ostanem v nadi, da se bodo sedaj jpimere ta slov. trgovine v Ljubljani predrugačile, se nodalle v Ljubljani na sedanjih prostorih
Mestni trg štev- 19.
Za danes naj zadostuje, ako naznanim, da sem stopil z največjo češko tovarno perila v trgovsko zvezo in da bom tudi z drugim blagom lahko najbolje postregel Česar se bo slav. občinstvo pri prvem naknpn lahko takoj prepričalo.
V nadi, da me bo slav. občinstvo v bodoče kar naJ-bo ] podpiralo, zagotavljam najcenejšo po stre t bo.
8
s
spoštovanjem
Prva slovenska modna trgovina za gospode, €ngdbert SkllŠck.
I
se opozarja na
manufakturno *as trgovino se«
Cešnlh & Nflovec
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice — f ingarjeve nlice
3614 1
katera je že popolnoma založena
z najnouejšlm blagom
za dame in gospode,
ter drugimi zimskimi potrebščinami.
Cene najnižje!
Izdajatelj in odgovorni nrednik Basto Pnstoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.