87. številka. Ljubljana, v torek 19. aprila 1898 XXXI. leto. likaj« vsak dan »%e*ei> tcimll nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ta avetro-ogerske dcieis «a vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo siji sac 1 gld. 40 kr. — Za Lj obijano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kl, sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dora raCuna se po 10 kr. na u-esec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuj« deiels toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naroCnine, se ne ozira. Za oznanila plaCn e m od sbristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , Ae se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj m isrrole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgn fit. 12. Dpravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. ). vse administrativne stvari. Telefon dt. 34t. Ljubljanske občinske volitve. V celi državi bo začeli Netrci boj proti Slo-vinom, boj na življenje in na smrt, ter ga vodijo kruto in surovo. Obzirov ne poznajo nobenih in se ne ustrašijo nobenih sredstev, da si zagotove vlado nad Slovani. Po njihovem mnenji je Nemec rojen sa to, da gospodari, Slovan pa za to, da molči in ■laži Nemcu. Tudi nafto slovensko domovino reklamirajo Nemci zase, tudi tod hočejo gospodariti, in sedaj iztezajo svoje roke celo po slovenski Ljubljani in so v izraz tega postavili svoje kandidate za bliža • joče se občinske volitve. Nemcem v Ljubljani se godi tako dobro, da M jim bolje goditi ne more. Ako bi Slovenci v Gelji, v Mariboru, v Celovca, v Gorici, v Trstu itd. živeli v tako prijetnih razmerah, ako bi bilo sanje tako poskrbljeno, kakor je za Nemce v Ljubljani, bi bili veseli in zadovoljni. Nemci v Ljubljani imajo vsega v izobilji in uživajo take pravice, kakor jih nikjer na sveta ne uživa narodnostna manjšina, povrh pa jim daje slovensko prebivalstvo toliko za* sluika, da bi že radi tega morali se izogibati vsakemu navskrižja ž njim. Toda Nemcem ne zadostuje samo ugodni njihov položaj, oni hočejo biti gospodarji in so zategadelj začeli boj proti mestni upravi in proti slovenskemu meščanstvu. Nemci vedo dobro, da nimajo upanja na zmago, da jih nobena slovenska stranka ne mara, a postavili so vzlic temu svoje kandidate, samo da bi razburjali duhove, fanatizo-vali svoje pristade in izzivali slovensko meščanstvo. Te kandidature so izraz nemške ošabnosti, tiste neznosne nemške prepotentnosti, katere Slovenci nikakor ne prenesemo. Nemci so pač najmanj poklican', voditi mestno upravo. Imeli so dolgo let krmilo v rokah, a storili niso is mesto ničesar, gospodarili so slabo in le dokazali, da niso za mestno pospodarstvo sposobni. V mestnem zastopa ne pogreša Nemcev nihče. Ljubljana napreduje od dne do dne, in v vsakem ozira, in mestna uprava dela neutrudno, da ustvari vas pogoje proč vita mesta in blagostanja njegovega prebivalstva. LISTEK. V megli. (Potopis. — Spisala Marica.) (Dalje.) — Ob, kako mi ugajate vi pomorščaki! je rekla gospa. Noben mož ne ljubi tako svoje žene in svoje rodbine kakor pomorščak, to je Že znano. — Da bi videli mojo taščo! se je oglasil mladi kapitan. Ta mi je pač prava mati, in skoraj da ne vem, imam li rajši njo ali ženo; to pa lahko rečem, da sem obema udan z dado in s telesom. Kako me blagoslavlja starka, ko odhajam, kako Žaluje za menoj in se joče! — Vendar! To je prvikrat, da slišim hvaliti taščo; obično se jih le smeši, — je rekla gospa. Mene so ti pogovori zanimali, toda čas je tekel in mi smo bili še vedno na mestu. Začela me je boleti glava in mešati se v želodcu, a ko sem vstala, sem s morala oprijemati, da nisem padla. Ladija se je ves čas prav rahlo zibala, kar je mnogo bujše, nego ako se premika naglo. Strežaj nas je poklical na južino, katero je bil n«5 Grk naroČil že da*no, toda moj del je Tisti furor teutonicus kateri prešinja sedaj avstrijske Nemce, je zapeljal tudi ljubljanske Nemce, da so začeli boj proti slovenskemu značaju našega mesta in proti slovenskemu meščanstvu. Ali pripust«) slovenski volilci, kateri imajo v vseh vol lnih razredih veliko večino, da pridejo proti njihovi volji Nemci v obč. zastop? Imena nemških kandidatov svedočijo, da je v nemški stranki zadobilo odločilni upliv tisto skrajno krilo, katero hoče boj proti Slovencem za vsako ceno, tisto krilo, katero po nemških listih grdi in obrekuje vse, kar je slovensko, in zato bi bila za slovensko meščanstvo prava sramota, ako bi v sedanjih razmerah dovolilo, da pridejo v obč. svet nemški zastopniki. Sramota bi bila toliko večja, ker sta letos slovenski stranki jedini, dočim lani nista bili. S samim zabavljanjem na nemškutarja pa ni še nič storjenega. Treba je krepkega, resnega dela, treba je solidarnega nastopa slovenskih volilcev. Vsakega narodnega volilca dolžnost je, ne samo, da se volitve udeleži, ampak da tudi voli vse postavljene kandidate, tudi če mu kateri postavljenih kandidatov iz tega ali iz onega razloga ni po volji. Osebni moment mora stopiti v czadje, vladati mora soglasje, kajti ta je engažirana narodna čast. Nemci so organizovali obsežno agitacijo in delujejo na vse kriplje, da bi svojim kandidatom pomagali do zmage. Zlasti so si izbrali slovenske volilce in sovenske volilke, okrog katerih letajo po dnevi in po noči m na katere pritiskajo na vse mogoče načine, naj volijo nemške kadidate, Tudi katoliško • narodna stranka se ne sme proti nemškemu naskoku za mestni zastop boriti samo z besedami, ampak se mora volitev dejanj h ki udeležiti. Katoliško-narodna stranka ima sedaj priliko pokazati, če jej je sprava prišla iz srca, če ima resnično voljo, varovati in braniti slovensko lice naše slovenske Ljubljane. Narodna stranka zamore sicer tudi sama zmagati, aH smaga postavljenih kandidatov mora biti sjajna, večina mora biti impozantna, da se tako pokaže brezpomembnost nemškega življa v našem mestu, in da se Nemcem dokaže, da v Ljubljani odločuje volja slovenskih meščanov. V IjJ u hI liani, 19. aprila. Dvojna kriza. Dunajski časopisi javljajo o krizi v nnanjem ministerstvu in v Thunovem kabinetu. Grofu Goluchovv-tkemu se maje baje stol radi — špansko ameriškega konflikta. Goluchovvski je namreč proti posredovanju Avstrije mej Španijo in Z,edinjenimi državami, akoravno je španska kraljica cesarjeva sorodnica. — Grofu Thunn pa nastavlja baron 151n ti v revolver na prsi z rokom, do katerega naj se reši obnovitev nagodbe. Ker Thnnu nagodba tako naglo ni izvedljiva, in ker so Ogri tudi proti obnovitvi nagodbe brez parlamenta, je Thun baje v najopasnejših škripcih. Vladni nameni. „Slowo P o 1 s k i e" poroča, da grof Thun noče več čakati, da se stranke še nadalje brezuspešno prepirajo. Ako bode vlada po volit vi jezikovnega odseka in po svoji izjavi videla, da se ni nadejati nobenega uspeha, bode po delegacij- ki li sejah državni zbor razpustila ter razpisala nove volitve. Ako se izkaže tudi novi, v jubilejnem letu izvoljeni parlament za delo nezmožnega, „hoče nastopiti vlada pot konstitucijo-nalnib izprememb". Vlada hoče opozicijo o teh svojih nam« nih obvestiti še to dni! Proti nemškemu državnemu jeziku — Italijani. Glasilo italijanskega državnozborskega kluba „A!to Adige" jo objavil odločen protest italijanskih poslancev, da bi se proglasila nemščina državnim jezikom. Italijani ne bodo institucije, ki naj zagotavlja centralizem in primat Nemcev, nikdar podpirali, še manj pa programa, ki se skriva za tako institucijo. Tridentinci bi si nakopali poleg državnega centralizma še deželni; Italijani ob Adriji pa bi prišli pod oblast vsegumogočne bureaukr.it ije, ki bi vladala po načelu: Divide efc impera Državni jezik je itak anahronizem. Po emancipaciji Slovanov, ki teorijo večino, ni možno izročiti vlado man šmi. Otročja pa je tudi misel, da bi narodi, ki so dosegli že neko zrelost in samozavest, klanjali se umetnemu sistemu centralistične buro-kratije. Tak sistem je mogel obstojati, dokler je imel nemški rod res premoč, dokler je oviral absolutizem stremljenja narodov. Dandanes pa je možno spraviti državni stroj le na naciionalni podlagi s močjo različnih narodov v tek, zato pa se mora veselo snedel mladi mornar, ki je zabavljal ponoči čez nas. Morala sem leči. Ura je bila baš jednajst, ko se je začel parnik po malo pomikati. Pomikali smo se naprej, da smo komaj čutili, a vsak hip smo se zopet ustavljali. Vsak trenotek je komandant velel meriti vodo, da bi ne prišli z Iadijo na suho. Šli smo večkrat sami gledat na krov, toda dasi smo se jezili na poveljnika, ker ni imel poguma nadaljevati, sami sebi smo vendar priznali, da je megla res gosta, da ni videti deset korakov pred seboj. Obstali smo zopet. Zopet sta kapitana lepo sedla v kiosk na krovu, toda nam se ni dalo več poslušati njihovih pripovedk, preveč smo bili nevoljni, da izgubimo tako ves dan. Vsak je hodil sam sem ter tja in se jezil. Kar zagledamo, da se nam iz megle nekaj bliža. Vedno jasneje in ko je bilo prav blizo ladije, smo videli, da je velika gondola. V njej je bilo šest krepkih mornarjev, ki so zatrjevali kapitanu, da je le še pol ure do Benetk in da nam bodo oni kazali pot kriče. Kapitan ni hotel slišati ničesar ali na pritisk vseh nas je vendar velel, naj se parnik jame pomikati počasi dalje. Nekoliko na levi strani ladije, kakih deset korakov pred nami so veslali gondolirji ter vpili Avanti! A sinistra! A destra! Naš parnik je pa na vsak klic odgovarjal s žvižganjem. Lezli smo počasi za gondolo, lezli pol ure ter zopet obstali. Kapitan je zopet dvomil. Toda mahoma čujemo vojake, ki so ae nekje vadili na trobento. Lido, lido! smo veselo vzkliknili vsi. V tem se še oglasijo zvonovi sv. Marka tam le prav pred nami. Gondolirji so dajali kapitanu poguma, dokler se ni začel pomikati parnik. Šla sem sama doli v salon, ker mi je bilo slabo in kmalu sem zaspala. Ko sem se čez malo časa vzbudila, smo stali zopet na mestu. Tekla sem na krov. Z mojima sopotnikoma je bil stari kapitan. — Ali smo v Benetkah ? vprašam. — Pravijo, da smo, ali jaz še ne verujem, — je odgovoril kapitan. Rekli so, da imamo pol ure, a mi smo se vozili že pol drugo, in trikrat smo prišli v suho zemljo, da smo se komaj spravil iz nje. Okoli parnika so se nabrale gondole ter nas klicale doli. Da se le rešimo te dolgočasne vožnje, skočili smo brez premisleka v gondolo, potem ko nam je italijanska financa površno in le od zunaj pregledala prtljage. priznati popolna svoboda in j^dnakopravn >st zdrn Šanih narodov. Ti narudi se morejo posluževati jednega jezika, da so mej seboj boljše razumejo, toda tak jezik postane skupen le si-l rabe, ne \n vsled postave. M pravnosti v-*»li je,-aikov. S tom pa so Italijani v jezikovnem vprašanja stopili na s'alis'e večine in njenega, v adresi iz-a-ž n ga programa. P. Stojalowski si je znal pridobiti svoj mandat ni jako prera ton način Ni vseh kmetskih volilnih shodih je r. i z v i j * I agrarni program ser toli napadan h stanci ko v. StaoČiki so radi fegi pidpi-ra'i izvolitev Stoj ilovskega, kor so z ije 1 io onemogočili izvolitev socijalista. Stojalovski pa je v svojih Volilnih govoril napadal tudi »višje si je, ki k nete samo i i sesa VB jo in izrabljaj S t^im frazami je pr s1* pil socijaliste, da so ga podpirali. Stojalovski j^ imel torej dve žel-zl v Ognja, m t'> mu je do* neslo mandat OJkar pa je državni poslanec, p or ja 20. et volilne shod i, na katerih strastno napada staocike, višjo duhov.šč , zini pa „hrezho'-ueu socijaliste. Kmetje ga časte ka-or no • g i Blosesa, ki j h prav gotovo ieši tegiptovske lakote*. St ja-lovski ae hoče lotiti s- daj tudi gališkega d»-ž hi"gi zbora ter spra/iti van čin največ Svojih pr sašev. Rusi v Tzhjdui Aiiji. Iz luke O i a je od« plol te dni paroik nJ ;aterin s'av" z uradu ki nove roške pristaniške uprave Po:t Arturja, z jedur "ju. A tadi v tranekaspiških pokraj nah bodo pomnožene ruske čete. Vojni min st-er Kuro-pa t ki n je odredil, da se ondi :.i .a^oč. ž -.»zaiški bataljon pomnoiš, in S;cax vs.'ik z 261 voj ki ia s 5 častniki. Dopisi. I-c Tf-llUUi I^v.Ht*, 18, aprila. (Poštna i zveza Velike L a s č e - N o v a v a s.) V s . b.ie in koristne zvese. V „ Slovenskem Na« i r d z dne l^i. t. m. je i dopis, ki obsoja to j licvo zvrzo. Temu nasproti nas sdi že ozir na občo I k rif-.t, da zavrnemo di>tir rudi dot čnim gosprdom, ki so to st ar spoždi, in naj si bo to naš g deželni poslanec alt g. dr. Zi*n k. da nam hočejo to novo svezo na Velike Lašče ustanoviti. Komur ao kolu kij znane razmere na Blokah, čuditi f»e mora, kako se m re. ugovarjata tej novi poštni zvezi, ki je v vsacem oz.ru za naše prebivalstvo Videli nismo ničesar, ne zvooikov, ne suhe zemlje, n česar. Rekli smo gondolirju, naj nas pelje v Hotel Cavalletto, in res ob 5. popolu dne smo sto ji li na s iho, celih jednajst ui? pozneje, nrgo bi bili imeli priti, ako bi ne bili imeli smole v podobi megle. Zaspana, utrujena, nevoljna šla bi b la naj-rajše spat, toda gospa je silila v gledališče Fenice, kjer seje pela opera „Hero in Leander". Plačali smo m Jt-nkost 18 lir (!) za parter. Videla sem divne, da, čarobne scenarije, krasne obleke, a da bi bila mogla ceniti opero samo. zato sem bila preveč izmučena. Vzbudil me je tu in tam grozuo bobneči finale, v katerem je delal ves zbor in vsa instru mentacija. Parter je bil malone prazen, a iz io'. je odmevalo burno ploskanje skladatelju, kateri se je klanjal in zahvaljeval občinstvu. Gle la'išče je starodavno, polno umetniških imenitnost-j, osobito v slikali, toda pristopno je le henečunski aristokraciji. Po ložah je bilo razstavljenega vsakovrstnega — mesa, starega, mladega, rudečega, belega, temnega . .. Tako dtkoltiranih dara n'seaa še videla nikjer. I.i stare, že sive dame kakor mlada dekleta 80 irae'e na rani le ozek trak, do laktov so imele rokavice, vse ostalo je bilo golo kakor tudi prsi in pleča . . . (Dalje prih.) n^prpcenlj ve vrednosti, ki bo koristila v prvi vrsti Bloč-snom, katerim bo prihranila veliko stroškov ter pr krajšala izdatno pot do Ljubljane, istotako pa Velikola&čanom zopet privedla ugodno poštno svezo z R k-kom. Istotako bo ta nova zveza okrajn pro-vzročila veliko manj stroškov za popravljanje ceste in kid mi« snega, ker je sploh znano, da je ta cesta v Jako d'brem sauu, in da pozimi ni zametena, ' osear p t o e uri na Sodražico nikakor ne moremo trditi. Po žeji g dopisnika moralo bi ss bilo vršiti movaojH te nove zveze b )lj očito, in ravno to m>-nimo, a bi bilo g. dopisniku odprlo oči, da prebi* Vatel Hlok žele m v no zveze Nova vas-Velike Lašče. S ter ph bi b.lo preveč zahtevati od p >štn-*gi ravnateljstva, d « bi moralo pri sautji ktke nove poštne zvez*- obvestiti o tem vsacega prebivalca dotčnega (ikr.ua Th n iv» zvn/.e prosile so že opeto/ano občine Venke Lašče. Lužarje in Sv. Gregorij kakor tudi županstvo na Blokah in to iz zgolj občne ko* r sti m se js dotičnim občiuam obljubila ustanovitev te zvez* ; če ise to sedaj res zgodi, ustreženo bode vsij prebivalstva v*r\i t h občia. K»r «e tiče trgo« vine, je j-a'; uesm h Ino, če ss trdi, dt iiu tjo trg »vci iz Ulioi ni|večjo zvezo z vasmi občm Sodražica in Ribnioa v koj h občinah se izd luje jedrno le Buha roba, mej tem ko s« izmej 15 oškdi lrg»-cev nihče i n»> peča s tem, in so gl de trgovine navezani lena H kek, Trst m Ljubljano. B »do a poAtna zveza Novavas Ve ike LasoS bode veliko krajš* in priprav« neišii. ker bodo pomiki vstop li oziroma izstopih v j \ e'ik h Ltšičaii in ne v K bmci v vlak oziro ua iz j vlaka,ter bodei tuli pošta prihajala pa Blo^e smiraj par ur prej«, k'>t dosed.*j m pa tuli v-dno redno in t ''no, ker ne b<»de SOsebnO po zimi irktcili zaorek na cesti vsled kacb zmietov t*r tudi ne dniidi j nevsrnostii k»-r ho v jsdinsai laz irskem klmcu i ovinki jako lepo izpeljani in sole nssnal no strmine \ sem in rja, bar pa ni ua c^sti S >dražiea N »vavas | na Boncarjn, Ce pa se pusti še nadalje zveza Nova- j vas R bruca, nimamo ničesar zoper to, ker joja jo ; i r hi k pr Voščimo, kakor bi nam tidi gosp. dot> su k moral pnvo.s iti to uovo, obče z iželjeno in zdavnej j ovd ubije io zvezo, če ima še kij Ijubemi v srcu do svojih bi:njih. Slavno posuo cavnatel stvo ptp-o-s mo, da nam to zvezo Novavas Vel ke Lašče čim pr»'j** ustanov), da s tem u jo 11 nasinu lju istvu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. aprila. — (Slovenski kandid&tje za dopolnilne obč volitve.) Zaupni možje narodne stranke so dogovorno z vodstven tarodne stranke že postavili kandidate za dopoln los volitve v občinski svet. Kandidatje so: za 111. volilni rarred st\ »^g. Anton KI ei n io Josip Kozak; za H volil li razred g-" ; Anton Komove, dr. Danilo U a j a r o n , Andiej Senekovič, Ivau Žubic in Anton S ve te k; za I. v: L i ni razred gg.: dr. Mit. Hudnik, dr. Valentin K r i s p e r , Elija Predovič in kanonik I au Sušnik. — (Osebne veati.; C^sjr j^ včeraj zipris-jgel g riškega nadškofa dr. M i s s i o in Ijubl.ausk^ga knezoma ufa dr. Jegliča. — (Imenovanje) Prof;s>r na novomeški gimnaziji g L u k a P i n t a r je imenovan skrip torjem licealue kjižuice v LjubLani. — (Občinske volitve ) Ursdni list, kateri scer slovensko pol.tiČno gibanje duslelno pr-jzira, poročal je včeraj, da je bil v soboto že drugi volilni shod v kazinski restavraciji, pri katerem je tako imenovano vodstvo nemške stranke postavilo kar pet kandidatov za dopolnilno volitve v občinski svet Ljubljaniki. V prvem razredu kandiduje gg. Luckmanna in Drelseta, v drugem goipoda M a h r a iu Daimskega, v tretjem pa — načelnika go8tdničarske zadruge, P o c k a. Kakor povsod, kod-r je treba rogoviliti proti slovenikemu narodu, odlikovali so se tudi na tem shodu urad • niki. Po zborovanji so zbrani volilci krepko prepevali — „Wacht am Rhein". Da si imamo to nemško komedijo za prazno šalo, bo lemo o nji šo več krat spregovorili, ker bi bila za Ljubljano res prava sramota, če bi prodrli nemški kaniidatje, ki se po ničem ne odlikujejo, in ki upajo, da rnorda proJe-rejo, — ker se bodejo baje pri nas glasovi cepili. To upanj i pa se bodo tem gospodom korenito izjalovilo ! — (Agitacija za občinsko volitve) se pri narodni stranki še nič kaj ne razvija, pričakujemo pa, da se sedaj brez odloga čvrsto razvije. Posebne pozornosti nam je treba pri prvem razredu, na kojega se mora tako rekoč koncentrovati agitacijsko gibanje. Nasprotno pa Nemci že prav živahno agi tuj'jo, in z neko slastjo poprijel sb jq te agitacije tudi znani naš ofiorjosus, ki je v glasilu naše vlade v zadnjih dveh letih nakopičil toliko kozlov, da je spričevalo odločna svoje nesposobnosti sijajno in na vse strani jasno dokazal! Vladnega lista redaktor p-vstal je torej nemški agitator, ter lovi voliles s svojo napačno svado, kjsr jih le more. Mi bi moža to veselje že privoščili, ker tiste, koje bi gospod vitez s Wissehrada s argumenti svoje inteligencija pregovoriti mogel, so redkejši od belih vran. Stvar pa ima drugo lice. Mi stojimo namreč na stališča, da je urednik .Ljubljančanke" ob jednem tali uradnik, kojemu bi že takt sam ob sebi zabran je vati moral, partajično vtikati se v volilne agitacije. Tudi je dalje mogoče, da se bode — brez ozira na neznatnost in nevpljivnost osebe g. Januschovskega — njegov sumeči in nadležni nastop napačno tolmačil, in da bode vsaj ta ali oni volilec menil, da ss skriva kdo drugi za omenjenim agitatorjem, ker bi drugače bilo neumljivo, kje zajemlje gospod Janos.-bovški svoj programi Nikakor ne dopuščamo, da bi so tako mnenje mej volilci razširilo, mi za-t-gultd odločno in precizno zahtevamo, da vitez Ohm Januschovski takoj zgine z agitacijskega pro-zorisča, in da se povrne k svojim škarjam, kjer ima obilo prilike, da napravi vsaki dan po deset n 'rodnosti t — (,Vremenska hišica".) Piše se nam iz Ljubljano : Vaš list je v soboto poro al, d i nr tli iii>'-lin občina postaviti v novem parku nasproti Narodnemu 4 111111" vremensko hišico. Taka biš ca je v Ljubljani res ž va potreba, ker dandanes skoro 111 omikanega človeka, ki bi so ne brigal za zuanstvena vr*-menska opazovanji; zatorej unija tudi skoro vsa napredna mesta evropska 8/oje vre-m nske hiš oe na jamih pros oviti, ki so v vsakem letnem iti dnevnem času d intopni t. j. na živahnih prnmenad.ih in križiščih. Tudi v Ljubljani bi bilo najboljše iu najugodnejše stališč-* za tako vremsnsko hišico v — „Z .ezdr, a ne v novem parku. V »Zve-zliu He križajo poti na vse strani in vhh dan je to priljubljeno zprehajaiišče p dno ljudi Tnk »| bi bila vremenska hišici tudi v nijliujši z'ini in v najslabšem vremenu lahko pristopna, v novem p irku poleg »Narodnega doma" bi bl» pa v po'.ni jesoii, v hudi zimi in v mokri pomladi brez vs*>ga pomena — z k j kdo bi tako dale** iz mosta ho lil na vreme gledat? Svojega praktičnega namena bi vremenski h š ca ns dosegli nike: d-.ug,o kuor v „Zvezli". Zatorej: „Videant consule*! J—k. — (Židovski agentj6 na Notranjskem) V j zadnjem č isu jLli so si po naši kranjski d želi i klatiti židovski porovilci, k r-ri so našli mej našim kmečkim ljudstvom že mnogo žr-ev. Prerekio soboto vršila Shi jj> pri tukajšnjem d želnem soJišči ustna civilna pravda, ki nam kaže v pravi luči brezv stno pos^opinjo tacih, iz ž d ivškega r icha rekrutujočih se elementov. Neki Ignac j Sto hI, trgovec z usnjem iz Štaj^rja, prišel je lansko I to k strojarj 1 Fran-cetu Drašlerju v B irovnico, ter ga jel n igovarjati, naj kupi o i njpga partijo kož. Drašler sklenil je potem z žilom mtno kupno pogodbo, vsled katere se je leta zavezal, dobiviti mu za gotovo d dočeno ceno part'jo kož proti temu, da mu jih Drašler 1 .d-i.i to je ustrojene, za določeno ceno nazaj proda, ako ni dobi diuzega, boljšegt kupca. — K:p-nma imela se je plačati v teku G mesecev. Z d ftpistl je potem sklepno pismo v katerega je za* pisal da se zaveže dati kože samo v delo proti plačilu, namreč v stroieoje, d isi pa pn tem pridrži lastninsko pravico. Nez^upen kmetic poklical jo k pogodbi še jedno pričo, katera pa predložene listine zaradi slabe pisave ni mogla lir.t,1. Ker Drašler nemški ne zna brati, vprašal je Žida še pred podpisom, kaj je na tem lističu zapisano. Ži 1 mu zatrdi, da ni ui'esir druzega zapisal, kakor da proda kože za dogovorjeno ceuo in da ima Draš'er pravico, ako ne bode mogel kož drugam dražie prodati, jih za določeno ceno zopet njemu nazaj prodati. Na to zagotovilo podpi al je Drašler predloženo tnu sklepno pismo. Drašler prišd je potem v ko .kur/, žid pa, namesto da bi oglasil svojo terjatev na kup oni h konkurzu, uložil je po svojem odvetn ku zop<-r konkurzno maso tožbo na pripo-zuanje lastninske pravice, trdeč, na podlagi omenjene listane, da kož ni prodal temveč jih dal samo strojiti. Zislišana priča potrdila je pa pod prisego soglasno z izpovedjo Drašlerja, da pri tisti priliki o delu za plačilo ni bilo nobenega govora, in sodni dvi.r odločil je po daljši obravnavi tudi v tem zmislu ter zavrnil tožbo in obsodil Žida na povrnitev pravdnih stroškov. To v svarilo ljudem, ki imajo opraviti z Židi. — (Prva kukavica) se je letos v ljubljanski okolici oglasila nenavadno zgodaj. Dne 12. t. m. je prvič zakukala v mestuem gozdu Podturuom, ko je bilo opizovati še jako malo zelenja. — (Poskusen samomor.) Gostdničar Mihael Ćinkole na Poljanski cesti sh je poskusil usmrtiti, a neki delavec je to zapazil in je še pravočasno prerezal vrv, na katero sa je bil pomilovanja vredni mož obesil. — (Umrla) je v Kamniku gospa Julijana Močnik roj. na Debevc, soproga odličnega rodoljuba, lekarnarja in posestnika g. Josipa Močnika v Kamniku. Bodi jej zemljica lahka 1 — (Požari.) Na Vinjem vrhu pri Šmarje ti sta pogorela hiša in hlev Ane Cimperman* £koda mate 530 gld. — V Čad raž ah v šent-Jernej sk i občini je požar npop**lil s krmo napolnjeni kozolec posestnika Frana C vel barja in znaša škoda 30O gld. — (Nemški radikalizam na Koroškem.) Is Celovca se nam piše: V soboto je imel „Dentscher Volkojverein fiir Karnten" svoj občni zbor, ali bolja rečeno, je sodil nemškonacjonalne posl. dr. Steinwen-derja, Doberniga in Lemincba. Sodba je še dosti mila, vender pa so tuli vsi trije precej krepkih besed radi svoje nepokorščine. Volilci so grajali Steinvvenderja in grajali Lemischa in Doberniga, dasi sta slednja dva priznala, da pripadata radikalni manjšini kluba nemških nacijonalcev. Steinwender se je le iz težka ubranil formalne nezaupn ce. Shod je vzprejel več resolucij, s katerimi obs ja Stein-vvenderja in druge vo titelje te str<>nke, ker niso podp sali Sohonererjeve^a obtožnega predloga in zahteva, da se mora stranka ravnati po sklepih znanih shodov v Celovcu i'i v Hebu, in da sme v zakonito uredbo jezikovnega vprašanja privoliti šele potem, ko je vlada preklicala jezikovne naredbe. — (Vipavska železuioa ) iz Gorco se nam piše: O velikonočnih praznikih se je prip Ijal že lezniški minister čez Pred'I v Gorico in se baje prav slabo izrazil o bodočnosti ";>* h gor« m blizu A d vščme (10G m nad morjem). Dolga bo 1 302 km in imela naslednja post. je: Bilje, Dornberg, Sela - Fužine (postam-a), Kaunnje-Kodrovo (postajica), Žab.e, Ustjo in Ajdovščina. Pri Dornbeiga lio treba mdsta e*z Vipavo pri Kojcih pa 300 m dolg predor Tako dobimo ob jednem z Vrbnićani r-ojo lokalno železnico, in upanje je, da boile kmalu tek* I „lukama! ja" skozi iu »kozi ob n kdanji rimski cesti Akvileja Emona. Lahi še Vedno trde in sb vesele, da iz te železnice ne bo mč, ker jo „Frenidenbl attu ne omen a mej novimi načrti a reveži se slepi in gluhi, ker nočejo slišat , da je za njo ^e vs'1 preskrbljeno: dovoljenje, podrobni načrt, denar in podjetniki. BC •rrieria pripoveduje v Hobotn* Številki sr Je celih 11 lei zvesto slu il ceravi m li gu, je post t' gielališk. ignlec. Njeg jv duh vit i -k. zaslužek je bil tako majhen, da je ml naravnost primoran, pr-.ueairi svoj Stan, ako je hotel ž-uo m štiri otroke pr ž viti. Nav-i-bč.il »e je večnih akrbij za vsakdanji kruh ter si vt.lil poklic, kat u nu je že od nekdaj zel > prijal. Sedaj se ni u golt t> jč jako dobro. V kratk-m bode nastopil v ink>Mii iouuon-ntvm p;, din s p v mri ; „Nevrue žene'. Gospod L* gb gov n vedno zn-j-vefjim BpoStovanjem o svojih bivših tovariših ter pravi, da ho ga le aUbe gmotne razmere primorale, da je i stavil rvoj — č-mi plsšč. * (ZeUHbe na Kubi) Na Kubi prebiva troje vr:e, k-ikor da so u- ne'.a višja boji. NajtskrenejAa ieljs v-iske zuno ke }« priti v E ropo ter se poročiti z ; z Evropejcem Dog «t ženske na Kub. živrt v večnem : „dolce far niente", d<»< im so nbožoe j-ko pridne ter po tvornic h ehk d hm. Kredmj- p iiljajo i svoj* hčere v P-oiz v šr.io; domu priselil se o može ter preliva večino Hvoj«-na življenj« v ^ugaltiena ■ sto'n; bavi)o se |n r kokejtova jem, pnšenjem cigareti ; lizanjem sia^či': in s toaletnimi vprašanji, N>jool| j nevedne so pa prebivalke An I, katere so sicer jako Upe ki pa tudi .elo bitro u^enijo. '-i i"" i i i Uredništvu našega lista sta poslala: Društ' u ,RadogojM v Ljubljani: Gospod žuoan I^an Hribar 10 kron, mesto venca na grob župana Andreja Vavkna v Cerkijah Za družbo sv Cirila in Metoda: vGosp, Antonija Maj zel jeva v Beli cerkvi pri at. Jer ne j 0 4 kroi-e kitare so darovali štirje gg. n_tvo-meščani I — Živeli! Zuhvuda. Ž> več let pem je vsako leto več krat rodni na gosp. Jurija Aueria pogostila reveže v m"stni ubožni i s pivom Naslednik tetvrdke, gosp. pomor ki časf-nik pivovaroar in posestnik Ivan Dejak ostal je zvest ti hvalevredni navadi. Po gostil je kakor preje tudi letos na Velikonočno nedeljo reveže v mestni ubožnici s pivom. Tudi gosp. Ludovik Š t r i c e I j , trgovec in hišni posestnik v Ljubljani, poklonil je Velikonočni ponedeljek revežem pečenke, kruh i in vina Tema dobročinitelja pridružil se je tudi vinski veletržeo gosprd Viktor Bollaffio z darom vina. Vsem pokroviteljem in dobrotnikom izreka nadzorn'štvo mestne abožnioe v imenu obdarovanih revežev za izkazaue dobrote tem potom naji^krenejšo zahvalo. Književnost. 9Zgodovina slovenskega slovstva*. (Halje.) Da bi se temeljiteje poučil o slovstvu oger skih Slovencev, sem ukrenil že pred leti, jedne počitnice porabiti v ta namen, da se napotim mej nje. V počitnicah 189G so me razmere, katerih nisem mogel izpremeniti, držale na Primorskem, v počitnicah lanskega leta sem prišel do ogerskoslo venske m«\je, a zdravstveno stanje me je privedlo v bolnišnico v Gradec. Pismeno občevanje od ondot s starino ogerskih Slovencev, z dekanom Borovnjakom v Cankovi in njegova skromnost je prouzročila, da je oddelek o ogerskih Slovencih prišel v prilogo in ne spredaj v besedilo, kakor sem namerjal iz početka. Važne so se mi dozdevale tudi slovenske uradne listine iz 1848. I., ki sem jih našel lani v župnijskih arhivih; tudi te sem objavil v prilogi. Tako je nastala priloga obširoiša, nego sem nameraval sam. Izprožil sem bil lani v „Slov. Narodu* misel, naj bi se zbrale in izdale vse slovenske uradne listine o.l Pohlinovih časov uštevši do 1819. I. Niso jezikoslovni nagibi, kateri me nava- jajo na to misel, nego dejstva, da se Slovani v Avstr ji trudijo že mnogo let, materinščini priboriti dostojno mesto v uradih Taka zbirka bi bila lep prispevek k sredstvom, s katerimi se r rudiju poklicani f ktorji za uresničenje tega vprašanja. Sploh bi pa bilo za nas Slovence zanimljivo s kulturnega st liAča. da imamo točno sliko v tej stvari skozi dobo 60 let. Muzejsko društvo na Kranjskem bi se naj poprijelo te stvari ! Mencingerja snm n vrstil v Janežičev krog, ker ie s >dobmk Jenkov, Turkov, Erjavčev i. dr. V ^Slovanskem Svetu" 1884. 1 št. sem posebej po-vdarjal, da se je zopet oglasil pripovednik iz „Slo« veink.-iia Ulasnika", J Mencinger z duhovito pri-povestjo „ Abadon". Njegova važnost v našem slov-stvn mi je znana že davno, ker ga tudi osobno poznam od 1875. 1. Obžalujem, da mi je ušel njegov Cmokavzar z U mi no vrnd. V takem slovstvu, v kat-r^-m še ni monografij o posam-znih pisateljih, ' se morajo mile:«- soditi t ki nedostatki. Reinhold v ' svoji nemško pisani zgodovin ruskega slovstva se je naslanjat na dve priznatu ruski zgo lovini in na celo knjižnico — kakor pravi sam — monografij ' o rusk h p satelj h Nekemu slovenskemu psatelju ' — ne na Kranjskem — sem poslal v pregled odlomek iz svotega rokopisa, tičoč se n\egnvega pisateljevanja. V odgovoru je navel 228 to-k, a jaz : revež jih n s"m imel n ti dn etinke! Dalje prih.) Tetttfinicna in brzojavna p ročila D nivi 19. aprila. „ReJchswehr" ape-: luie v falfflitmutaefn članku ua grofi Tlrma, naj naredi konec laškim nasilstvom v Trstu. L'st pravi, da se vsiljuje vsak»mtir Vprašanje, leži-li Trst še v Avstriji ali že v Italiji Oniti, i Avstrija ima svoje (ržaSko vprašanje, ki se m»ra nemudoma rešiti. Ali sine se dalje vU-i dsti duh nepokornosti in upornosti, kateri so i vzgojili slabotni namestniki in Indolentni ministri, ali sme vlada se dalje trpeti predrsno zKsineho.anic avstrijske misli ? Slovenci v Trstu ms* več deležni avstriskih državljanskih pravic, , T mi veljajo državljana e pravce samo za Ita-• lijane K-r te Slovence ne morejo prisiliti, di 1 bi se izselili, jih bojkotirajo in ekskludnajo in daj delajo na to, da hi Slovenci niti i božje b s" i± več ne Brneli slišati v svojem je-j ziku. — Italijani so sovražni A-striji, sovražni i Slovencem in /alaj tudi sovražni cerkvi. „lle chs j wilira označuje tržaške razmere kot skrajno škandalozne in poživlja grofa Thuna, naj naredi rod če tr.'ba z železno brezobzirnostjo, raj nauči Italijane, da je Trst v Avstrji in da ostane v Avstriji .Dumu 10. aprila, BBeichBwehr* poroča, da s.j je m • isterski ptedsidnik dogovarjal z xoditi-lji opozicije, naj hi privolili, da se poleg podnevnih sej prirede tudi večerne seje, v katerih Daj bi se ra pravl]a!o o pri r^čunsketu in 0 nsgodbenem pro\i'/o.'iju Optizicija je to odklonila in zagrozila za sluvaj Večernih sij, da onemogoči vsako delovanj« s tem, da pri vsaki petieij zahteva glasovanje po imen h. Praga 19. aprila, štitidtsetietn ca hrvatskega uradnega jezika vB-novini se je jako slovesno prazno Tala. Na elavnosjfc je prišla hr vatska deputacija pod vodstvom drž: poslanci S p i n o i č a in hrv dež posl. dr. P o t o č -nj «ka Slavnosti se je udeležilo mnogo od- 1 čnih čr'ških rodoljubov^ mej 14 Miškin poslancev. Dr. Elvard G r e g r je v navdu-šetrh besedah slavi slovansko vzajemnost. ! S p i n Č i č ie naglasal, da se Cehi in II vatja bore za svojo sainostalnist, in da jih mora 7druževati ljubezen za b. rbo rroti sovražil kom. P o t o č u j a k je rekel, da p stane Avstrija mogočna samo, če se bodo vsi Slovani čutili kot sinovi jednega narodi, posl. H o f i c a pa je povddijul, da mora Dunaj, ki je bil nekdaj s ediš^e duševnega preporoda Slovanov, postati središče avstrijskih Slovanov. Na shod je prišlo nebroj br^ojavov. Stro ssiaayer je brzo-javil, da je z dušo in s srcem pri slavnosti, da pošilja vsem uieležnikom svoj blagoslov, in da želi, naj bi bila slavnost pristni izraz ljubezni mej Čehi in Hrvati. Danes je v čiškem j glednlišči slavnostna predstava. Uprizori se Sme-j tanova opera „Libušaa. Madrid 19 aprila. Minsterski svet je odobril baje jako ostri prestolni ogovor, s katerim se otvor*, zasedanje parlamenta. Wasllingtcm 19. aprila. Sklep senata, i s katerim je priznnl neodvisnost Kube, je ; obudil v vseh državah največje veselj:,, a po-j slat.ska zbornica se mu navzlic velikanski agi \aciji ni pridružila. Poslanska zbornica je od klonila predlog, naj pritrdi senatovi resoluciji, in je s 179 proti lf)5 glasom vzprejela pred log, po katerim pritrjs snatovi resoluciji,'iz Tzemši odstavek o neodvisnosti Kube. Resolu cija se je petem zopet predložila senata, kateri pa jej ni pritrdil, kar se je D87nanilo poslanski zbornici. Ta je vzprejela predlog, naj imata senat in prslanska zbornica skupno sejo Sodi se, da se senat uda, ?Iesti ker ve, da bi Mac Kinley oglasil svoj t*to, ako bi par lamer.t priznal neod\isnost Kube. I25t>oi~no eleluje SfTanno-Chinin tinktura za lase 55 okrepčuje iu ohranjuje lasiSče in preprečuje izpadanje lan. Cena 1 steklenici z labilnim navodom 50 kr. Jedina z;a.leg-at (386—7) lekarna JI. Lcustek, IJuI>ljaiia Resljeva ceBta st. 1, traven mesarskega mostu. T t* 1*3 t o n Atev. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem ."t 18. 9. zvečer 7 jO 5 88 sr. sever oblačno li*. 7. zjutraj 734 r> 9 3 al. zahod del 13 7 ■ 2. popol. 736 2 15 8 sr. jzab. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 97', ia On1 pod nor malom. ID-u.:n.aosis:a, bozza dne 19. aprila 189S. Bknpni državni dolg v notah..... 101 gld 85 kr 8kupm državni dolg v srebru .... lOl , 70 „ Avstrijska zlata renta....... 121. — , Avstrijska kronska renta 4" ,..... lOl 45 » Ogerska zlata renta 4 ' „....... 12U , 60 t Ogerska kronska renta 4%..... 99 , 30 , Avstro-ogerske bančne delnice , ... 918 v — r Kreditne delnice......... 352 , 40 „ London vista........... 120 „ 90 , Neruski drž. bankovci za 10O mark ... 58 „ 90 , 90 mark............ 11 , 78 , ao frankov........... 9 „ 55 „ Italijanski bankovci.....t • • 44 „ 5f> „ C. kr. cekini........... 5 t H6 „ Dne 18. aprila 1897. 4«/0 drtavno srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 163 gld. DO kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 196 , ?.5 Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 130 „ — , Zenilj. obč. avstr. 4'/«*/» zlati zaat. listi . 99 „ — ,, Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 155 „ 65 w Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 27 B — , Kreditne srečke po 100 gld...... 205 „ — n Tramway-drust. vel j. 170 gld. a. v. . . . 499 , — . Papirnati rubelj.......... I , 27' , , dva praktikanta za neki kotnptoir proti plači, ali iz stroke z maiinFnfctiiriilm In drobnim blagom. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu in jako lepa ročna pisava. Ponudbe v obeh jezikih naj se pošilja o upravniatvu .Slov. Naroda*. ,594-1) Ces.kr avstrijske M državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1807. lata. Odbori Is LJubljane ju?., kol. 1'reirn #e»s Trbli Ob 12. ari B m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; (vz Selzthal v Ausse, Sol no grad; č« Klein-Reifling v St.<-yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ol 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak Celovec, Franzensteste. Ljubno, Dunaj: čez Selzthal v Solno grad ; če* Arastetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludnt osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selz tkat, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osonni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnoirrad, Lecr Gastein, Zeli ob jezeru, Inoraost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-ReifluiR v Stevr, Line, Budejevice, PlzeuJ Marijine vare, Heb, Fraacove varo, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Prog* v Novo meni« I* t Kt»«-«**|«*. Ob 6. nri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ol 12. uri 66 m. popoludue mešani vlak. — Ob 6. uri 30 u; zvečer mešani vlak. — Pribori v l.|uiil|nno. j. k. Progi. Ia T r bi t a. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipskejja, Prage, Francovih varov, Karlo vi h varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solat, tcraiht. Line«, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Behaka, Fran zensfeste. — Ob II. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du na1 a via Amsretteu, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiha, Kregenca. Inomosta. Ze.lla ob jezeru, Leud Gaatema Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri 57 m. popola dne ost-bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečci osobni vlftk z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga Is Novegn turati* Iu Is Korer |» Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m po po I u. i ne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešan vi-*:. _ Odhod Is I,f ubijane d. k. v Knuinllc. Ol ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludue, ob 6. uri 50 m zvečer. — Pribori v I*|ul»IJnuo d. k. Is Hauinlba, Ot 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. do pol ud ue, ob 6. ar 20 m. zvečer. (17—87, odpravi v 7 dneh popolnoma (36*5-10) dr« ClirlMtolT-a izborni neškodljivi i jedino goloto učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepsunje polti, t'ristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 nuvč. ima na prodaj .Ion. >Ijivi--|ti le K ii rn it. v Ljni>l jiiul. 8000 praznih steklenic kakor: Voslavake, Pordeaux. velike io male, Giess-bublake po »/■ l»tra, ae eddajo po ceni v večjih partijah v hotelo Maltnor ne Bledu. 93—1> Compagni General Transatlantipj največja francoska brzo-parobrodna proga. Točen odhod iz Havra v New-York vsak teden. Cena XII. razreda : Zagreb - New-Tork 95 gld. VoŽni listek iz Kranjske v Zagreb se dotičniku plača, ako kupi parobrudni I stek pri nas. Na brodu izvrstna hrana in vino. Parobrodne listke prodaja lamo ob ponedeljkih Izključno le: (58?— 3> L. Mašek i drug /;itfirb, Tlai ttiirolska ulica I O. Pisarna sa odpravo oseb in blaga takraj ln onkraj morja. IH pil za podjetnice! Na prodaj je lepo posestvo s dvema gospodarskima po»lop|ema, veliko lilao z obširnimi sobami in iiiiiiiom na štiri tečaje, ■ strojem za skorje drobiti in napravo sa kože valjati ca usnjarje, na močni vodi, katera nikdar ne zamrzne. Poslopja so v najboljšem stana, zidana in k opeko pokrita ter prostori mlina tato veliki, da ae lahko prena-rede za umeten mlin na valjčke ali za kako drugo obrtnljo. Zraven je sonl.il vrt v obsegu 4 oralov in vrt is socivle. (595—1) Dm.'njeno posestvo leži v lepem kraju, v veliki vasi na vznožju Pohorja, pri veliki cesti mej Slov. Bistrico in Mariborom, jedno uro hoda od južne železnice, iu se proda takoj pod ngodnlml pogo|l. Ver- se izve pri lastniku Ivanu Hmročullfu na Gornji Poiskati pri Prsgerskeiu, Štajersko. Odhod parobroda „Spartan Prioi" 23. aprila iz Genova. Cana XXX. razreda: Zagreb-New-York velja av. vel j. 75 gfld. Vozni listek iz Kranjske v Zagreb se dotičniku plača, ako kupi paiobrodni listek pri nas. Na brodu izvrstna hrana ia vino. Prodaja parobrodnih listkov Ane 17., 18., 10. aprila »kljuono le (fi8tt—3) L. Mašek i drug Zagreb, ftlargarctska ulica IO* Pisarna za odpravo oseb ln blaga takraj in onkraj morja. Zgradba lesenega mostu čez Bistrico oddala se bo potom zmanj sevalne dražbe katera Re bo vršila dne 4. majnika 1898 dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani v Kamniku. Načrti in prevdarek lež*' pri podpisanemu v pregled. — Stroški prora-čnnjeni so na 7200 gl«!« Cestni odbor 33:a,z2a.3a.lšlzi dre 0. aprila 1898. (565—2) Načelnik: Jon. TIimiiIIa r. r. L. Geni-jBY0 čarobno in specijaliteti gledališče v l.alt4-riii;iiiii4»Y<-iu drevoredu. Danes ."77^ v torek, dne 19. aprila: .j; tj* Senzacijonalno! Prvikrat! ll ^ Črni kabinet, orijentalska V-tVi f.V ' čarov nost, ali: Mohamedovi ćudell pred 1000 leti. Ob konci predstave: Grof Azallo v razvalinah * Kaleatre, voli ka pantomimu duhov in prikaznij. četek ob 8. uri zvečer. ^- . 'Ji^K^Vv K tej vekzani mivi prt 11 ~~ A\ stavi uljudno vahi (59«_i) Xj. Geni. Na splošno zahtevanje: V sredo, 20. aprila, pcpoludne ob 1/,5. uri posebna otroška in obiteljska predstavu Št. 11.657. Jzdajstelj in odgovorni awdnik: Josip No 11». (532—3) Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letoi 300 Rld. v ta namen, da mastni magistrat p š'je primarno fttevilo ubožulh Akrofiiloanlli »trok v norake l40|»«*ljl v Csradežl. Magistrat to oznanja s pristavkom da je prošnje za občinske podpore v omenjeno sviho izročati mu tlo «|n6 iiO. aprila l«to» in v njih po-st-bDo naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bod« treba tja poslati z najetim spremstvom. Osirati se bode magistratu pri podelitvi podpor«, v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljnbljam domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 18. marca 1898. F.P.Vidic&Co.vLrj ponujajo po Najnižjih c«*iiuh vnakolto>ll množino zidarske opeke zarezano strešne opeke (Strangfalzziegel) (^delans iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) Roman^cement Dovšlii Poitland-ooment kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje cone!!! (396-12) L.-atnina in tisk -Narodue liskarne". 4417 CZ