113. številka.
Ljubljana, četrtek 19. maja.
XIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po prazniki!), ter velja pb polt) prejema n ka a\ Itrft-dferftt e d( žele a celo 1»-1«. I'", jt., ia p.d leta 8 gL, za Tetrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja nt dOtB za celo teto lii,. a retrt leta .'> k'*'- ^'m /•« en Bteeec 1 frML 1<> kr. Za polivanje na dom se računa 10 ki. za mesec, iio kr. za četrt leta. — Za tuje de>ele toliko red, kolikor nošti ii.a ./.naša. '/.a gospode učitelje na ljudskih ftolau tu za dijake velja •/. nizana cena in sicer: Z si Ljubljano ta četrt leta 'J pld. BO ki., po polti prejemati za rttit leta .'! gold. /.;. i - I n a d i I » m plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., će se oznanilo enkrat tiuka, f> kr.. it s. dvakrat, m 1 hi., it m- trikrat - * 11 \<<k:at ri«ka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vnu'ajo. — Uredni; : vo e < Ljubljani v hram- Koluiano*-j liiši gledališka Itolba*. 0 p r a v ni 61 v o, na kateio naj se blagovolijo pofliljati naročnine, r» khnua< ijr, OCnnnila, t  i. adn.i' iterativne stvari, jo v . Naiodm-i   tiskarni-4 v KolmanoveJ liifti.
Quousque tandem abutere —?
Koliko Časa bodo trajale se žalostne razmere mej ljudskim učiteljstvom na Kranjskem V Koliko časa gospodarile denuncijacije mej nekaterimi učitelj1, ki mislijo, da delujejo za ljudstvo, pa so vendar le nesramni Kfijalti svojemu lastnemu narodu, ki v svojej do neba kipečej mogočnosti in prevzetnosti prezirajo in celo zaničujejo svoje tovariše, k'vteri nijso od psevdo-liberalnih nazorov še tako popačeni, da bi se v njih »ie bi mogel spoznati še ljudski učitelj, ki ima nalog izobraževati in poduče vati nade-polno slovensko našo šolsko mladino V Kdaj boao svojemu lastnemu ljudstvu izneverjeni odgojitelji naše mladeži zapustili celej Kranj -skej, milej domovini sovražni tabor in podali se zopet v naročje matere Slave, iz katerega so bili tako rekoč iztrgani od tuje narodu našemu pogibelj želeče roke? Kdaj bode sploh svetlejše solnce zasijalo na ljudskem šolskem obnebji V Kdaj bode začelo se purifieirnnje zagrizenih sovražnikov slovenskemu narodu in jeziku njegovemu v ljudskem šolstvu?
Ta in enaka vprašanja vsiljuje se slehernemu, kdor mirno opazuje privatno in javno življenje učiteljstva in sistematično teroriziranje vseh učiteljev, ki ne trobijo v psevdoliberalni nemški rog svojih ljudstvu zopenrh šolskih načelnikov na Kranjskem.
Mej učitelje importirala je neka klika tuje šege, sovraštvo do domovine, ter učinila mej njimi politično stranko, o katerej bi se pred desetimi leti nikomur niti sanjati ne bilo moglo! Ta stranka prouzročila je prepir in sovraštvo mej učiteljstvom, ona demoralizirala je učitelje tako, da ne verjame in ne zaupa jeden drugemu. Po pregovoru: čegar je šola, tega ie tudi bodočnost — preustrojila je šolo sploh po svojih nazorih ter pospeševala po-nemčevanje cele ljudske šole po deželi in prizadevala se na vse moči zatirati v mladih otročjih srcih uže ljubezen do domovine in materinega jezika.
Torej : videant consules ne quid detrimenti capiat — schola! Slavna vlada in naučni mi nister naj gledata prvič na to, da se prihodnji odgojitelji naše šolske mladine ne bodo popri-jemali v svojih šolskih letih uže kot pripravniki tujih, domačim razmeram neprimernih običajev in narodu slovenskemu sovražnih nazorov; da ne bodo navzemali se strupenega nemško - liberalnega duha in naukov, ki jih trosijo potem na pol prebavane mej ljudstvo in šolsko mladino.
Pri nastavljanji učiteljev se ne bode smelo ozirati na politično „nemško-liberalno barvo" prositelja, ampak na zmožnosti pedagogične in didaktične ter na moralno življenje; isto tako se ne bodo smeli prestavljati učitelji, ki se ne
vo-an-
irleležujejo volitev, pri katerih bi morali liti narodu in jezika slovetiBkemu BOVtafene didate itd.
Posebni   pozor   morala   bi   slavna vlada imeti pa pri imenovanji  ljudskih šolskih nad zornikov,  da bi  se  izvolili za to zulo važno službo možje, ki jim je v resnici pri srci prava blagost  šolske  mladine  in  njihovega naroda sploh, ki so strokovnjaki v šolskih in kmetijskih predmetih in bi opravljali z veseljem to važno siužbo, ki zna, o temeljito jezik sloven skega naroda   ter ga spoštujejo in ljubijo kot svoj materin jezik,  možje,  katerim so popol noma znane razmere dežele in okrajev, v katerih  delujejo   in  kateri so si uže kaj zaslug pridobili na polji ljudske šole.
Z eno besedo, vlada naj nadzornike, ki bodo v pravi prid svoje ožje in širje domovine, katerim je v resnici mar sreča tako naroda našega, kakor vse mogočne Avstrije.
Vseučilišče v Pragi; Redni stroški 1)000 gld., Izredni stroški l l.ooo gld.
Včeraj pa je zbornici obetal gtot Falken-liavn, da hoče v kratkem predložiti poljedelsko postave. Pražak je izjavil, da so konli<e lanje listov me i.e množi odkar Je on minister, CeSki poslanec Trojan je ostro napadel predsednika najvišjega sodišča.  Vsled to^.i je na
levici nastal velik hrup.
Praškoj ..Politik" so Hi t. ni javlja z l>]nn : Parlatnentna komisij.' desnice je sklenila seje državnega z b o r« pred bi n« k o š 11 z a y r š 11 i. zato, ker so poletje bliža, ker so poslanci uže utrujeni, k<r v! da to želi in ker Besija ne hode zaključena nego --aino odložena. Tedaj bode imela zbornica samo še 13 sej, v kat- rib Bu hode obravnavalo o ga-
liškej transver/.aliiej   železnici,  zakoni,   kal ere i je gospodska Zbornica nazaj poslala  in zakon imenuje take 0 praškem vseučilišči   Vse drugo so bode od-■ ložilo.   Budgi tna debata se bode ako mogoče
sklenila četrtek in potem se bode vladi dovolilo pobiranje davka še za mesec junij, ker pred koncem maja gospodska zbornica ne bode t)Udg< ta dovolila.
Iz Zagreba se porota, da avstrijska vlada z ozirom na predstojeće vtelesenje 1;<»Jitc» Krajine Hrvatskoj zahteva za Avstrijo Ž U m« bersko enklavo; nadalje zahteva da so po-oblnščenstvo   bana   IVjač.-viea  kot kraljevega
komisarja ne bode raztezalo tudi na to ozemlje,
nego da je upravlja de/e'ui poveljnik Fdipovie. VlEUtlft!«* flr£%*W.
Politični razglefl.
y-ol■'lasa i<B ct«»i!«fc2«».
V L j ubijan j 18. maja. DrŽATiieinu   /1» oru   je ponedeljek vladt  predložila načrta dveh  zakonov glede deljenja praškega vseučilišča v češko in nem ško učilišče.  Prvi načrt zakona,  ki ureduje pravne razmere in studijski  red na  Oarolo-j       Na mesto odstopivšiga Liri.s Mebkova je Ferdinandea, glasi se: ! runki car poklical Ignatjovn. To in pa car-
Zakon od . . . , tičoč se urejenja pravne .ev proglas je Nemce silno prestrašil Nasproti razmere in studijskega reda na. Karel Ferdi j svojim prejšnjim trditvam, da se je car Ale-nandovem vseučilišči v Pragt. Z odobrenjem j ksander III. popolnem vrgel v narečje Nemčiji, itd. § 1. Korporacijsko premoženje praškega j pišejo zdaj, da je ca:' od ulave do pete celi Karel Ferdinandovega vseučilišča ali njega po-1 pans'avist, da bode tudi vnanja ruska politika samic n i b fakultet ima se od trenutka, ko bosta panslavistična in da se bode Rusija ločila od pod skupnim imenom Ca r o 1 o - F e r d i n a n d ea ! Avstrije; in Nemčije. Da! vidi se. da se Rusija vseučilišče z nemškim in vseučilišče s češkim j postavlja na lastne noge iu to mora vsicega učnim jezikom, smatrati kot skupno premo- i Slovana z
ženje obeh vseučilišč oziroma dotičnih fakultet — § 2. Od tistega trenotka sta obe vseučilišči glede smerij, na katere ozirajoč pripada uprava, podeljenje ali prezentacija akademi-čnemu senatu ali posamičnim profesorskim kolegijem, ravnopravni, Če v dotičnih usta novnih pismih nijso kake nasprotne določbe. Natančnejše načine izvrševanja obema vseučiliščema v bodoče pripadajočih skupnih pravic glede uprave, podeljevanja in prezentacije takih ustanov določi naučno ministerstvo potem, ko je zaslišalo obe vseučilišči. — § 3. Dijak se ne more na obeh vseučiliščih ob jednem ima-trikulirati, a svobodno je vsakemu matrikuli-ranemu dijaku jednoga vseučilišča pohojevati predavanja na drugem vseučilišči ter so dijaku ta predavanja tako zaračuniti, kakor da jih je poslušal na onem vseučilišči, kjer je imatriku-liran.
Načrt druzega zakona o dodatnem posojilu za 1. 1881 za češko vseučilišče se glasi: Člen I. Za pokritje v državnem proračunu za 1. 1881 ne proračun jenih stroškov za fakulteti, ki se imata s 1. oktobrom 1881 za vseučilišče s Češkim učnim jezikom v Pragi osnovati, dovoljuje se naslednje dodatno posojilo: Člen IX. Naučno ministerstvo. Nasl. 14, visoke šole, § 4.
radostjo napolniti. Nemiri zoper j ude se po celej .j u>iu*j Ru-skej bolj in bolj množe.
O postopanji bolgmrfltefra knez t pišejo angleške „Times" tako-le obsojajoče: Knez bolgarski je o r e 1 o m i 1 svojo pri s e g o, on je stori1, kar je obljubil, da ne bode storil. Nobeden nij pričakoval, da bi Bolgarija v dvajset mesecih postala vzgledna kneževina, a razcvita se- precej n je mirna. Ustava je Bicer v marsikaterem oziru absurdna, ona ni) odgovorna zu slabo vladanje.
Pogodba, Bklenena 12. t. m. mej franco-skim generalom BreardOm in tuiii«ltim bojem Mohamed-el-Sadokoin, določuje, da se imajo vse pogodbe mej Francijo in Tunisom obnoviti, da francoska vlada sine tunisko Primorje braniti in zasesti ozemlje, ki meji na Tunis. Francoska vlada bode' imela v Tunisu svojega rezidenta, ki bode čuval, da se vse točke te pogodbe izvrše. Tunisko pa pri tujih vladah zastopajo francoski zastopniki. Sicer pa tuniski hej obljubuje, da ne bode nobene pogodbe sklenil brez vednosti francoske vlade. Rodovi ob tuniskej meji in v Primorji imajo plačati Francozom vojno odškodnino. Tuniski boj obeča, da ne bode pustil v svojo deželo uvažati orožje in strelivo.
S cl li. kateremu je a*.-ili j ;uiik i kralj naložil, da sestavi novo vlado, nij se še to posrečilo. Ta miBisterska kriza je nastala vsled tega, ker so bili Italijani v Tunisu diplomatici pobit*. Cairoli je moral odstopiti, ker si nasproti francoskej zvitosti nij mogel pomagati.
Dopisi.
Tj ■ i;t ja 12. maja. [Izv. dop.] (Slavnostni sprevod kraljičine Štefani je v cesarski grad.) Pondeljek 9. maja bil je slavnostni sprevod in ulaz kraljičine Štefanije iz Terezijani.sča v cesarski dvor. Vreme nij bilo posebno prijetno ; pihal je mrzel veter, oblaki zatemnili so nebo. To pa slavnosti nij bilo na kvar. Uže zgodaj razlegal se je grom topov, zvonili so vsemi zvonovi, naznanjajoč, da ima denes biti slavljen prihod eesarjeviča neveste v cesarski grad.
Ob šestej uri rano razstavila se je vojska po ulicah in cestah in sicer topničarji. Ob devetih prihajali so polki ter vrste uže razstavljene vojske deloma podvojili i potrojili, deloma samo prejšnje zamenili. Eskadroni ulan-cev, diagoncev, husarjev jezdili so v polnej paradi zdaj Ui zdaj tam. Imeli so trojni namen: na najtežjih krajih delati ulico, iz ulice goniti ljudi iit stati za parado.
Uže ob 7. uri stale so velike gruče ljudij na ulicah, kjer ima biti sprevod. Prihajali so vedno in vedno v gostih vrstah soboj noseč jedda, pijače, itd. Ob devetej uri bila je uže takova tlačanica, da skoro ne bi bili prodrli oni, ki 30 imeli vstopne liste na tribine. Vse prošnje, vse groženje pa nij pomagalo nič, kdor je hotel priti na tribino ob enajstej uri ali .še pozneje.
Za vrstami vojakov stalo je več nego 500.000 ljudij. Vojakom in policiji skoro nij bilo mogoče obdržati red. Kjer je bila najhujša stisk.i, tam je pomagalo konjištvo. Na tribina!) bil je precejšen nered; mnogo osob je omedlelo, morali so jih nesti domov. O desetej uri bile so zaprte ulice in cesti-, tako so daljšemu navalu ljudij hoteli deloma v okom priti.
Ulice in ceste dunajske nikdar še nijso videle krasuejega kuiča nego ta dan; posebno Ring in cesta od Terezijanišča do Ringa.
Na tisoče tujcev, prebivalcev vseh avstrijskih dežel v narodnih no&ah, praznično oblečeni Duuajčani, državni dostojanstveniki v zlatih Opravah, vojaške godbe spremljajoče vojaške oddelke na odločena mesta, konjištvo, pevski i.bori s zastavami, veteranska, telovadna, gasilna, strelni društva lepo napravljajo souhnji . Ob cesti od Terezijanišča stali so na obeh stiMieh visoki stebri na njih vihrajoči; zastave v avstrijskih, belgijskih, bavarskdi, dunajskih barvah. Pred Elizabetinim mostom stoji krasno ozaljšan paviljon. Celi Elizabeti n most spremenjen je v velikansk slavolok.
01) enej popoludne naznani! j<s strel in zvonenje vseh zvonov, da se je sprevod od Terezijaniš&a pričel. Mej streljanjem in zvonen-jem premikal se je sprevod počasno dalje. Vršil se je v sledečem redu. Na čelu bila je častna stotnija ulancev, za njimi jezdil je kli-catelj na konji; za njim dva dvorna fmira, za tema tajni svetniki in komorni ki na konjih, šes,t dvomih trobačev na konjih, dvorni služabniki pe.š, koraorniki v službi: Oto grof Chotek, Kari grof INJting, Rudolf grof Khevenhuller in Artur grof Grtinue v ekipažah se šestimi konji; za temi najviša dvornika in telesna straža na konjih, garda arcierov peš, za njo voz s prin cezinjo Štefanijo.
Okolo njenega voza je šest pažov na konjih, garda arcierov, in ogerska telesna straža.
Slavnostna ekvipaža v katerej se je peljala kraljičina nevesta, je paradni voz v ba-roknem slogu; podobne vidi se le v Madridu in Versaillesu. Znotraj je preoblečen z rdečim dragocenim baršunom in zlatimi resami. Nad streho, ki ima podobo baldahina, vzdiguje se umetno izdelana pozlačena krona, bogato ob-sejana z dragocenim kamenjem. V vsacem oglu visi zlata kitica povita cvetjem in vinskim trujem. Voz ima na vse strani okna iz Čistega benečanskega uglajenega stekla Stopci voza okrašeni so umetnimi rezbami. Pred vozom je zapreženih šest ognjenih belcev, pokritih z ru-dečimi preprogami, protkanimi zlatom. Prince-sinja Štefanija bila je odeta v rožovo obleko iz atlasa, na nedrih imela je rože, s krasnim briljantnim diademom na glavici.
Pozdravljena bila je povsod burnimi pozdravi. Mej pozdravi mnogo je bilo slišati: slava, niech žyje, živio-klicev.
Za vozom princesinje Štefanije peljali so se v šestprežnih vozili najvišje dvorne dame in dame palačne. Sprevod se je končal sč stotnijo pešcev ter eskadrono dragoncev.
Samo ob sebi se razume, da je bilo občinstvo povsod očarano. Mnogo zanimanja vzbudili so kostumi poljskih kavalirov, ogerskih velika šev, paradne dvorne ekvipaže, tajni svetniki in sprevod vse gospode v prekrasnih, Često fantastičkih, staronemških in španjolskih krojih. Predmet občnega zanimanju bili so dalje impozantno možtvo cesarske garde na konjih v purpurnih, zlatom bogato okrašenih uniformah, kraljevo ogerska garda g plašči iz pardalovih kož. Pri vsacem vozu stopala sta po dva lakaja v raznih zanimivih največ srednjeveških opra vab. Tudi kočijaži bili so v paradnih opravah srednjeviškimi triogelniki na glavi.
Pred slavnostnim paviljonom nagovoril je dunajski župan kraljičino. Njemu se zahvali najprvo mati kraljica, potem kraljičina nevesta sama prav srčno. Na stotine belo oblečenih deklet sipalo je cvetje na mostu Elizabetinem. Očaralno smehljanje kraljičino osrečilva dekličina srca.
Ko je sprevod prispel pred zunanja vrata cesarske palače, naznanil jo dvorni furir najvišjemu obredniku grofu Hunvadu a ta cesarju prihod sprevoda. Cesar, kralj belgijski in ce-sarjevič sprejeli so potem pri poslaniških stop nicah kraljičino in njeno mater, ter jo spremljali v veliko dvorano, kjer je bila sprejeta od cesarice, nadvojvodinje Valerije, od belgijske princesinje Klementine, vseh udov cesarske obitelji, od grofa Flanderskega in njegove žene, od princa Wales, princa Viljema in princesinje Viktorije pruske, od cele obitelji koburške, prinčev Nikolaja, Aleksandra in Viljema Virtem-b^rškega. vojvode Teck in princa Sasko-Wei-marskega.
Tako se je vršila slavnost oficijalnega pri hoda neveste cesarjevičeve v cesarski dvor. Največji lesk, neopisljivo navdušenje mogla sta omamiti celo onega, ki je uže privajen na velike slavnosti. Taka, kot je bila ta, nema primera v celem stoletji.
Iz Mlir«Ite Bistrice 11. maja. [Izv. dop.*] (Volitve v kupčijsko zbornico. — Abendroth II. — Nov zvonik.) Kakor se za gotovo ve, je davkar S. mislil agitirati za nemškutarske kandidate, pa mu je spodletelo, kajti prišel je od deželnega pred-sedništva  vsem   političnim   uradnikom strog
*) Dopisov, o katerih govorite, nijsmo našli. Žal! Će nam Se pridejo v roke, se bo zgodila vaša volja. Pričakujemo skoro novih poročil od vas, bodo nam dobro dosla vselej. Ured.
ukaz, da se nema. nobeden uradnik v volitve vtikati ali agitirati. Prejem tega ukaz* moral je vsak uradnik z lastnim podpisom potrditi, ter potrdilo z vrnivšo se pošto na deželno pred8edništvo odposlati. Videli smo potem gospoda S. vsega potrtega in klavernega okolo hoditi, in žalost nad propadlim nemškutarstvom brala se mu je raz obraza. V prepisu pošiljam vam okrožnico e. kr. okrainega glavarstva v Postojni, katera ljudstvo svari pred agenti, kateri za neko dunajsko družbo nabirajo voznike, ki naj bi šli spet v Bosno! To okrožnico treba da prijavite tudi vi. Glasi se tako-le : Št. 4088.
Županijam! Za en čas sem nabira neka baje v očitne bukve vpisana družba z Dunaja po svojih agentih Staverju  in Kirnu iz Zagorja vozove za Bosno. Iz vsega,  kar se je čez to moglo na dan spraviti,  se vidi, da ta družba namerava kolikor moč veliko voznikov si  zavezati, ako bi jih potrebovala, od svoje strani pa ne prevzame   nobene  zaveze   ali poroštva. Glede na postavno privoljeno združbo-vanje in ker sem mislil, da so naši ljudje uže vendar po Abendrothu spametovani, se mi od kraja nij zdelo dopustljivo in  potrebno temu podvzetju nasprotovati.   Zdaj pa, ko sem se prepričal, da ti agenti ljudem vsake vrste laži okoli nosijo in pravijo,  da  ima ta družba 10 tisoč voz vojnemu ministerstvu v kratkem pripraviti, češ, da bo vojska, če se ravno ne ve* še kje in s kom,   da  se ljudstvo s tem plaši in vznemirja, da Kirn od ljudij denar za se pobira,  da  se je več voznikov uže v razne ptroške in dolgove  za pripravo skorajšnjega odpotovanja spustilo, na kar pri zdanjih okol-nostih še za misliti nij, slednjič tudi zato, ker se mi ne zdi priporočljivo,  da se mora vsak voznik s svojim podpisom zavezati, da za vso škodo družbi dober stoji,   ko bi   ob pravem času voz ne post/, vil, temu nasproti družba pa nobenega poroštva ne prevzame, kar se iz besed na prvej struni knjižice „bei beschriinkter Ilaftung'4 razvidi,   iz vseh teh mrokov se ljudem odsvetuje tega udeležiti, in se prepove nabiranje voznikov v našem okraji.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni, dne 6. maja 1881.
Globočnik 1. r* Dne 10. t. in. so Bistričanje vložili prvi kamen za zidanje novega zvonika cerkve sv. Jurija. Čuje se, da mislijo v glavni kamen od vseh slovenskih časopisov od vsakega po jeden i/.tis vložiti ter zazidati. Dotični listi bodo vsi od dne 10. maja, kateri proslavljajo dan poroke eesarjeviča Rudolfa s prineesinjo Štefanijo. No, dobra misel je to, kajti čez mnogo stoletij vedeli bi zanamci, kako se je nam v tem času v političuih in drugih obzirih godilo. Opis svečanosti opuščam, ker taisto opisati namerava drug domoljub.
lx Dovjea;a 10. maja. [Izv. dop.] Komaj se je sinoči začelo mračiti, u/.e naznani trikratni strel, da bode nekaj posebuega. Precej po tem znamenji videlo se je živo gibanje po vasi. Možnarji so začeli tako pogosto in tako močno pokati, da se je daleč okrog razlegalo. Veličastno je bilo poslušati, kako je grom možnarjev od nasprotnih gora odmeval. Ko je 8. ura odbila, svetiti so se jele lučice po oknih skoro vseh hiš. Vrhu tega sta pa še dva velika kresova, jeden na Višu in jeden na Gradščici žarela. Mej streljanjem se zasliši od kresa na Višu izvrstno moško petje. Nikdar še nij bilo tukaj tako lepega večera, kot je bil ta. Res nam je dež malo nagajal, a gotovo
ko je videl, da mi ne odjenjamo, je pa rajši on odnehal. Kmalu po polnoči zasliši se zopet gromenje možnarjev in je trajalo do belega dne. Ob 8. uri pričela se ie slovesna sv. maša, pri katerej smo Blišali lepe glasove naših pevcev in pevk.
Naša postaja Rudolfove železnice je tudi skazala čast denašnjemu dnevu. Uže od daleč se je videl kakih 25 metrov visok mlaj, na katerem je vihrala z vrha cesarska zastava. Malo nižje viseli sta vštric zastavi visokih zaročencev. Postajo je kinčalo mnogo zastav. Na strani proti železnici je bilo postavljenih več mlajev, mej njimi pa razpeti lepi zeleni venci. Ko se je ob V« 10. uri približal vlak, zagrmelo je zopet iz možnarjev in pevci na nekoliko oddaljenej višini so zapeli par narodnih pesrij.
Vlak, kateri ob Val- uri pride semkaj, pa so nekateri rodoljubi s zastavicami okinčali mej pokanjem možnarjev.
Iz Ribnico 11. maja. [Izv. dop.] Ribnica je svečano  obhajala dan poroke eesarjeviča  Rudolfa s princezinjo Štefanijo.   Uže v ponedeljek je bil naš trg okinčan z narodnimi, cesarskimi in belgiškimi zastavami, katerih je bilo v primeri zelo mnogo.   Na vseh vrhovih so bili pripravljeni veliki kresovi, pa ves trud je bil skoraj zastonj,   ker je  celo popoludne hado deževalo.   Najlepša  kresova,   eden na Ostrem vrhu Velike gore, drugi pa pri sv. Ani na najvišjem vrhu Male gore, se nijsta videla, ker so bili vrhovi popolnoma z meglo pokriti. Ko se je zvečer zaslišal prvi strel, je bila na mah  vsa Ribnica razsvetljena in vsako okno praznično opravljeno.   Tudi najubožnejši se z veseljem nabrali zelenja iu cvetlic, da so svoje hiše oznljšali.   Pri razsvetljavi gre prva čast g. A. Rizzoliju,  ki je balkon  pred  svojo hišo krasno ozaljšal, in g. Raktelju, ki nam je pri šoli izpostavil  podobi  visocih   poročeneev, ki sta jih šoli darovala vrla Ribničana F. Perja-tel in Fortunat Klun, prvi narednik pri 17. peš-polku in drugi dvorni žandarin,  oba ;:daj na Dunaji,  katerima mora biti cela Ribnica hvaležna za prekrasno darilo. — Dne 10. t. m. po dokončanej  službi božjej se je obhajala slav-nost v šoli. Šolska soba, akoravno prostorna, je bila s poslušalci tako napolnena, da se še ganiti nij bilo mogoče. Mladina je v raznih, od g. vodje dobro izbranih govorih slavila preve-seli dan našega cesarstva.   Da bi se tudi odrasli nekoliko razveseljevali  mej soboj, zbrali smo se zvečer pri g. A. Arkotu in plesali do ranega jutra.
Iz Prema 11. maja. [Izv. dopis.] Pokazal je zopet sijajno včerajšnji dan, kako goreče naše ljudstvo ljubi svoje vladarje. Tudi pri nas smo po svojih skromnih močeh slavili dan poroke eesarjeviča Rudolfa. Na predvečer žgali smo kres na holmci sv. Katarine. Potem so prišli domači godci, svirali cesarsko peRen in se mej množico ljudstva pomikali v vas. Premožnejše hiše bile so razsvetljene. Posebno lepo videla se je razsvetljava iz Trnovega; samo škoda, da jsuves čas deževalo. Drugi dan bila je sldVesna sv. maša, mej katero so možnorji pokali. Udeležila se je je šolska mladina, katerej se je po dokončanej službi božjej razdelila knjižica: „Cesarjevič Rudolf" iu ob enem ustno razložil pomen slavnega dneva.
Iz Gtonijegra grada 11. maja [Izv. dop] Tudi mi smo počastili mlada zaročenca, našega eesarjeviča Rudolfa in kraljičino Štefanijo. Zastave so ponosno vihrale, možnarji pokali, ognjene šibice pa so švigale po zraku. Kij bilo srca v trgu, da bi ne bilo vskliknilo „Bog ohrani nam še dolga leta Rudolfa in Šte-
fanijo !" Vse, kar živi je bilo na ulici, vse se je radovalo, fantje pa so popevali domače pesni. Naši narodnjaki ne morejo pozabiti, da je cesarjevič Rudolf slovanski govoril v Trstu, in to jih navdušuje. Na srečen spomin poroke so vsadili sredi trga lipo z imenom Rudolf. Zasluga za to gre vrlemu narodnjaku Josipu Kranjcu, ki je tudi misel sprožil, da se bode 22. t. m. v čitalniških prostorih v spomin poroke cesarjevičeve priredila veselica, h katerej so vsi narodnjaki uljudno povabljeni.
Iz Hlozirja 11. maja. [Izv. dop.] „Mo-zirjani!  Pokazali  ste   vsak  čas dejansko, da nijste le vdani in zvesti podložni našega mi lega  in  preljubijenega vladarja,  temuč tudi z njim delite  srečne  čuti veselja ali žalosti. Ostanimo  tudi  sedaj  zvesti  svojim načelom, veselimo se z našim presvitlim  cesarjem, ter udeležimo  se  slavnosti ob priliki   poroke ce-sarjeviča-nuslednika prav v obilnem številu." Ta jedrnati poziv našega  župana navdušil je vse tržane. Uže predvečer se je obhajal sijajno. Ob poludne  naznanjalo je 21 strelov pričetek slavnosti.  Na jedenkrat je ves trg v prazničnem oblačilu, okna ovenčana, zastave razobe-šene cesarske, belgijske,  štajarske in slovenske. Pri županovej hiši postavijo maj z veliko trobojnico. Ravno tako se vidijo ozaljšane lipe na gradu Brdca in na samostanu v Nazarjih. Proti  večeru  prikaže se ves trg v krasnej razsvetljavi. Nijedna h'ša nij bila temna. Posebno odlikovale so se : čitalnica, c. kr. pošta, županova hiša in žandarmerijska kasarna. Grad Brdca bil je razsvetljen čarobno.   Samostan v Nazaretu pa se je svetil na obe strani gornje-savinske doline.   Velikanski kres. katerega so zažgali kmetje na goltiškej planini zaradi dežja nij imel zaželj enega vspeha.   Videl bi se bil pri jasnem vremenu gotovo do Zagreba.
Do 9. ure zvečer svirala je gornjesavin-ska godba po trgu. Ob devetih začela se je pa veselica v čitalničnej dvorani. Prvi je govoril podžupan g. Anton Goričar in sklenil s „trikratnim živela visoka zaročenca." Z gro-movitimi živio-klic' pritrjevalo je občinstvo. Govorilo, pelo in plesalo se je potem še v pozno noč.
Na dan poroke Nj. Visokosti bila je ob štirih zjutraj budnica. Ob Va8 zbero se pred rotovžem reservisti cele okolice. Bilo jih je nad sto. Tod komando bivšega vodnika podajo se z godbo in šolsko mladino vred v cerkev. GO do 70 in še več let stari veteranje so krepko stopali „in ReJh' und Glied,"
Po dokončanej božjej službi je pod staro našo lipo, kinčem našega trga, nagovoril župan gosp Josip Lipold vse zbran« in zaklkal trikratni „slava" celej "esarskej rodovini. Na gnječeno polno je bilo ljudij na trgu, vse je poslušalo z odkritimi glavami, po sklepu pa živio-klicev nij bilo ni konca ni kraja. Solze so stopale starim ljudem v oči, vsak je dejal, kaj tacega še nijsem videl nigdar!
Za tem se je v Lipoldovej pivarni vršil banket. Brzojavi lo se je tudi c kr. namestniku v Gradec, naj udano čestitanje mozirskega trga najvišp?mu dvoru sporoči.
Domače stvari.
— (Volitve v trgovinsko in obrt nijsko zbornico.) Ko sklepamo denašnji list, skrutinij glasovnic še nij povsem dognan. Le toliko je gotovo, da smo mise svojimi kandi dati sijaj no zmagali. Za trgovinski oddelek je bilo neki oddanih 165 glasovnic z našimi, 132 glasovnic pa z nasprotnimi kandidati, na 22 glasovnicah je po  nekaj nasprot-
nih, nekaj naših; v obrtnem oddelku utegnemo mi imeti kakih 2000 glasov večine. Jutri bodo menda uže znane natančne številke.
— (Umrla) je tukaj dne 16. t. m. procesorjev Josipa in Franja Marna mati v 75. letu svoje staroBti. Pogreb je bil včeraj popo-udne ob 5. uri.
— (Porotne obravuave) so se ponedeljek 16. t. m. pričele v Ljubljani. Porota bo izredno kratka ter utegne biti ponedeljek 23. t. m. uže zadnja obravnava.
— (Nova kosama v Ljubljani.) Te dni je komisija ogledavala vse ponujene prostore za kosamo ter se je baje izjavila za prostor mej Kravjo dolino in kolodvorom.
— (Iz Vrbe.) 9. majnika t. 1. je v Vrbi umrl ter 11. majnika na Breznici bil pokopan Jože Volk, ki se je s Črnilca, mošujiške župnije, priženil na pesnik Preširnov dom, k Ribiču v Vrbo. Žena mu je bila Preširnova sestra Mina, ki je — ker bratov za dom nij bilo — prevzela Ribičevo posestvo v Vrbi ter bila za pesnikovo materjo neposrednja Ribičeva gospodinja. Mož te pesnikove sestre, Jože Volk, je umrl 75 let star; žena mu Mina pa (roj. 22. januarija 1808, f 17.pprila 1878) pred dobrimi tremi leti, stara 70 let. Njiju sin, torej pesniku sestric, Ivan Volk je pred več leti v najboljšej dobi živenja moral skleniti kot ribniški kaplan za boleznijo, ki si jo je bil v «vojem poklici nakopal previdajoč nekega tamošnjega bolnika,
— (Nesreča pri s tre I j anj i. ) V Tro-jani v Kamniškem okraji so fantje predzadnjo nedeljo streljali. Neki kmetsk fant zažge v roki dinaniit.no patrono, pa jo prekasno od sebe vrže. Patrona se r».zpoči in fanta po celem životu močno rani. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico.
— (Čitalnica v Gornjem (i radu) ima dne 22. t. m. občni zbor. Po pregledu letnega računa in volitvi novega odbora se praznuje obletnica čitalničnega obstanka z zabavo, h katerej je pristop dovoljen tudi neudom za vstopnino 50 kr. Začetek ob 7. uri zvečer.
— (Iz Kobarida) se nam poroča: Sina, oziroma brata ubila sta oče iu sin iz Smastij poleg Kobarida velikonočni ponedeljek. Ubiti oblekel je bratovo srajco, ker sam čedne nij imel, radi tega ga je zadnji s kladivom, drugi pravijo sč sekiro tako nesrečno udaril po glavi, da so mu možgani stopili iz črepinje. Nečloveški oče to videč skoči k pobitemu, ki je ležal v nezavesti na tleh ter ga suje z lesenimi čevlji v trebuh, a to okrutnežu nij še zadostovalo, ampak obrne nesrečnika iu mu skače po hrbtu ! Tri dni je teško poškodovani neki ležal v nezavesti brez pomoči in naposled umrl. Čudno pri tem je, da je poleg ljudij tudi sodišče se le zdaj stvar zvedelo. Izglednoga očeta, kakor tudi sina, oziroma brata prijela je uže pravica, a mogoče je, da si bosta ogledali sobe v zaporu tudi mati in njena hči.
— (Učitelji slovenski) naj bi čitali in podpirali v prvej vrsti domače šolske liste, potem pa segali po hrvatskej knjigi ali družili slovanskih literaturah. Ako hočejo svoje znanje pomnožiti z nemškimi časopisi, naj bi pa čitali take liste, kateri objektivno pišejo o avstrijskih šolskih razmerah. Takov šolski časnik je „Allgeme1ne osterreichische Lehrerzeitung", katero ureduje nemški deželni poslanec Heinrich v Pragi. Ta list prinaša n. pr. v poslednjej številki mej drugim tudi šolske govore naših državnih poslancev dr. T o n k l i j a in dr. V o š u j a k a , s pristav-
kom, da sta govora teh naših domoljubov prav zanimljiva.
— (»Hrvatski pedagogijski književni zboru) se imenuje učiteljsko društvo v Zagrebu, ki silno vspesno deluje na polji hrvatskega narodnega šolstva. Izdalo je uže lep broj krasnih knjig za hrvatsko učiteljstvo in mladino. Društvo vrlo podpirajo hrvatski domoljubi, vlada in občinstvo sploh. To društvo zalaga namreč hrvatski šolski list „Napredak" in časopis za mladino „Smilje". Z ozirom na velekoristno njegovo delovanje in z ozirom na to, da slovenski učitelji čitajo in razumejo hrvatske knjige, kakor i Hrvatje slovenske bilo bi primerno in rodoljubno, da bi se tudi slovenski učitelji v to društvo vpisa-vali. Slovenci in Hrvatje moramo drug dru zega podpirati, zlasti narodni učitelji in narodna inteligenca. Letni donesek znaša samo 1 gld. na leto, a dobiva se za to malo svoto veliko koristnih knjig. V tekočem letu bo hrvatski pedagogijski književni zbor izdal — kakor nam to cenjeno društvo poroča: „Slike iz hrvatske Cvjetane" od Drag. IIirca sa 112 slika, „Poviest pedagogije" od St. Basarička in „Spomenspis, slaveč ove godine svoju desetgodišnjicu". Ako bode dovolj članov, da se bode mogel pokriti trošek, izdati če tudi še „Uzor djevojke" od Jos. Ga 11a in „Male basni" od Mija Stoja-novića.
— (Tiskovna pomota) vrinila se je v uvodni članek včerajšnjega lista. V tretjega odstavka 15. vrsti bere naj se namesto: „Hlovonščine" . ... nemščine nezmožnemu kmetu itd.
za delovce „kranjske stavbene družbe", katere „direktor", g. Krenner, ie zagrizen sovražnik VBega slo-l ouskoga. Tri zadnjih mestnih volitvah je dal g. „direktor" Krenner poklicati omenjenega gospoda A. J. k sebi ter ga pozval, naj voli protinarodne kandidate ali naj se vsaj volitve ne ndeleži. Mu/., skoz in skoz vrl značaj, hranil se jo sicer mirno a odločno in rekel, da tega ne more ntoriti. Ko je g. „direktor" uvidel, da pri takem snadajl ne opravi nič njegova sladka beseda, zagrozil se mu je, da ne bode „kranjska stavbena družba" več od njega kruha jemala. „Direktor" Krenner je držal besedo in takoj po volitvah odvzel omenjenemu daj mje kruha, ker jo je bil držal tudi naš vrli mož in volil narodne kandidate.
Sedaj pa vprašamo naše narodno občinstvo, ali bodetc trpeli, da se tako dela z ljudmi vaše krvi in vašega mišljenja? Da bi pest zagrizenih sovražnikov v našoj last ne j d« vzeli nas teroriziralo in se nam potem se rogalo! In to ljudje, ki žive od nas? Sramota bi bila to /a nas vso. Nič več naj ne bode beseda: „svoji k svojim" prazna fraza, delajmo tako tudi dejanski in videti hočemo, koliko čaea bode trpela njih ohola prevzetnost!
Imen naših prijateljev mej trgovci in obrtniki pa naj ne razglasč samo narodni časopisi, tudi naša „pratiku" naj jih prinese, da ljudstvo zvč, kateri jo naš, kateri pa — ne!
Potem hočemo videti, kdo si bode upal še na Slovenskem Slovence Btrahovati! (251;
Trzne «•<*»«*
v Ljubljani 18. maja • .
PAimiea hektolin-r 9 trld. 59 hr. - rež 6 gld 15 kr.; — ječmen 4 Kld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.: Hjda 5 gld. 70 kr.; — pros'< 5 gld. 03 k..; --- Voni/.a 5 gid 70 kr.; — krotnpii 100 kilogramov 3 gld. 91 kr.; — fižol hektoliter 7 gid. 50 kr.; maila kilogram — gki. 02 kr.; ma.it — gid. 78 kr.; — gpeh fvišen -   gld. S6 kr.; ffpah poTOjen — gid. 70 kr.:
— jajce po l*/a kr.; — mleka iiter 8 kr.; —govedo i i.e kiiogram f>6 kr.; - tuletniiia 48 ;<r.; svinjsko meso 58 kr.;   - neha 100 kilogramov 3 gld 21 kr.;
— s auie l gld. 78 kr.; — drva trda 1 kv. metrov 5 gld. 50 kr.; — mehka i ghL 50 kr.
Vsem svojim p. n. gospodom prijateljem uljudno naznanjajoč, da sem svoj
zastopnišk in komisijsk posel
v lijiililjanl
razpustil, zah aljujem se iskreno na meni izkazanem zaupanji ter prosim, naj se mi še na dalje ohrani.
Ob jednem kličem po priliki moje ločitve iz Ljubljane vsem svojim prijateljem in znancem srčen „Na /'<1,ir!a Se spoštovanjem
(278-2) Marcus Millonig jun.
S a
o
dO
« t- in (M .-i ^ <^ 9i in t-
I— r- 09      CC -rr" y-> »C5
5 2
rt u
£•3
M a
o> t:
' T3
7» 8 9) *  O J*
■i i
•s a
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Na Dunaji 18. maja. Upati je, da bode budgetna debata jutri sklenena. Slo venski državni poslanci čestitajo narodnim volilcem za trgovinsko-obrtno zbornico o sijajnem vspeliu volitev.
Razne vesti.
* (Ropa rs k umor.) Iz Kremna se poroča 16. t. m., da je v Eisengraberamtu hišnik Simlinger vračajoč se istega dne iz cerkve domu našel deklo mrtvo na tleh ležečo z glavo v Škafa vode. Miznica, v katerej je bil denar, je bila odprta. Zločinec je bil na mestu pozabil nabit revolver.
* (Dva nova svetnika.) Laški časopis Osservatore Romano" piše, da je papež, sklenil mej svetnike všteti dva meniha: Miehel Angelo di San Franceseho in Egidio di San Grhiseppe.
II. izkaz g darilih za Jurčičev spomenik.
Do sedaj jo bilo nabranega   . 209 gld. — kr
Temu so dudah :
Žviib Lovro......... 4 „ — „
Janko Slavoj v Podgradu .... 5 „ — „
Dr. Kocell Karel v Krškem   ... 10 „ — „
Dr. Ambrožič Fran...... 5 „ — „
llurar Fran......... 10 „ — „
Dr. Mencinger Ivan v Kranj i ... 10 n — „
(inuitar Ign ieij v bogatci .... 25 „ — „
Leban Anton v Komnu..... 1 „ — „
pl. Sočehratiski v Celovci  .... S „ — „
Hr. K............ 10 „ — „
Kotnik Ignacij........ 10 „ — „
li\u iiihar Pranja...... 25 ,, — „
Skupaj .
2112 o
6 B .tj 0 :?T't3 tj _
2 t! o)
a a ^S5g ^ £ o ~
329 gld. — kr
Oziraje so na včerajšnje „poslano" v „Sloven skeni Narodu" od „vcč narodnih obrtnikov", moram rti i, d;i so sprožili krepko besedo v pravem času Kako naši nasprotniki terorizirajo naše narodne obrt nike in druge, kogar le količkaj morejo, kaže naj vam naslednja, dogodka: Tukajšnji pekovski mojste gospod A. J. dajal jo uže skozi dobri dve leti kruh
-i _r > i-t al
aa o oi ta o — "g«-§ 1 .ss
•m 1 -»al"
(4
5
00
•a o
ko
'O o ^* a   . -S
Mi -1 M M *8 0 CO — l* Oj« fi^,
j.
i .-,'2 '-8
to ^ M a fco
rt _g C3
O  O S TO wS
rt -*-»___
£ S S
m -j) i-5 .2. rt rt
a a a
»o cr>
=
S
* * s
. ni I -
^ .2
a s i
I
J-
•5» ^-S-"
i =
=
e
Q
09
I W
•~ 2 I
m   l. j
Cr, »
— o
3  t> N
1 S°3
C 1 c
.H rt c
•I« 1
/
5 iS S
a
O S b
■SMS
^ oj -s Pd I -g <u Oh tTO-,
a -b'B
vsem,
T o m €^ ljita j> o m o ^
ki so v želodci in trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čišćenje in snaženje sokrovioe in krvi in na pospeševanje dobrega prebav ljenja. Najbolje to sredstvo je
dr. Eoza
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahte vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in cisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, kri v želodci, /.aclinjencst. zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
* veli len sMenira M i//<t.. j»«>f skletiiet" •»** /•■•■•-
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Spoštovani gospod Fr»KncrX Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Ro-zovega življenskega balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgubila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela 3 lota. S tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet G steklenic dr. liozovega življenskega balzama.
Rogatec, 16. oktobra 1880.
Sč spoštovanjem Mihael Miklnvžic,
h. št. 44, občina llum, zadnja pošta Rogatec.
Stt strj ojcij e I
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «ir. Itozov življ«»iit*ki l»alx»m iz lekarne
E. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zivljenski balzam, in no izrecno dr. Rczovega življenskega "balzama.
Pravi
dr. Rozov zivljenski balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca B. Fmgtierja, lekarna „k
črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubi j a ni: V11J. Mayr, lekar; O. Piccoll, lekar; Jos. Svoboda, lok ar; J. pl. Trnkoozv, lekar.   V No v oni mestu: Dom. Hizzoli,
lekar. V K amen i k 11: Jo a. Močnik, lekar. j^flF" Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-O gorske j imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trdo, kadar se otrok odstavi-, zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvauega črva na prstih; BOper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastko, morsko kost; zoper oteklino po prčhlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi. v kolenih, rokah in lediji, čo se noge potč in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in tako, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisadi oteklina, ukoščenjo, napihnenje so kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. 1   .th-titlji*>«h gn> Ji in .J* ter.
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše Bredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-
ni ca 1 gld. av. velj.
(209—4)
izddtelj in urtninik Makso Ar m it
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".