198. itevnkn. « Udanu, v pettt 1. septembra nzz. KŽ7.8*, 29(113 Irto U. ^^^H ^^^^H ^^^^H ^^^B ^^^^^1 ^^^^H ^^^^^^^^^m ^^^^H ^^^^K ^^^H ^^^^^^^B BHh BH HHH| ^HHHft HHH| HHH| ^HHHHH HHHHHHHHh HHHB 9HBb HH ^BSSB IKftžrS RrNSS« BIH ^^^^| ^^^^B ^^^| ^^^^h ^^^^B ^^^^^^^H ^^^^fl ^^^H ^^^| ^^^^^^H ^^^H ^^^^H ^^^^H ^^^^^^ ^^^^H ^^^H ^^^^^^B BHHHHHHHJ ^BBV BBBm BBHJ nHB ^Bhml mnK ^Bb> ^ibI ^bVa AH hVAI ibV VAVAU hbU bi ^^^h vbvbv bbv^ bbvj bbvj vbvbv bbvj bbvj vbvbv flVA^^^^B^^Bi ^^^^B 3^bbH ^bbb 3BBH IBEsr . Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — lnseratnl tlavek posebej. VpraŠanjem glede i ns era tov na i se priloil znamlta z* odgovor, Upravniitvo „81ov. Naroda" ta Jfar»4ai tiskana" EaaHftvs oUca 61 5, prttlićno. - TeUf on ŠL 304. Or*4ml4tv* „Slov. Mar***« Snaflova milo« aL S, I. aad«tro?i« TtUIoa fttev. 34. Bopftss spr*|«nt 1« podsisana la ladostao fraakovan*. W Rokoptsov •• ntj vrača. ^M W Posaniasae liavilfca: ~Wm v Jugostaviil navadi a dal 7$ par, nadali e f O v Inozemstvu navadna dni 1 O, nadalje 1*25 D Poftnlna platana v gotovini« ttSlcvsns!iJ Narod'1 volja v LjaL^ani in po ^cćfi: V Jugoslaviji: V inczems;<7ii: celoletno naprej plaćan . D 120— celoletno......D 216* — polletno........60-— polletno....... \r-fr— 3 mesečno......, 30*— 3 mesečno....., 54*— I.......10— 1 .......„ 1S-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dopinčr.ti. Novi naročniki rmj pojljejo v prvič r.aročnino vedno C'JŽT" no nakaznicl Na amo pismena naročila bres poslatve denarj.i s^ ne moremo opirati. Roko proč od države, ki je nam sveta! Milijonarji prirejajo shode proti obdavcenju njihovih milijonov; trgovci in veletržci protestirajo proti novim davkom in visoki carini; ve-leposestniški kmetje zahtevajo zni-žanje davkov in odpravo osebne do-hodnine, obenem pa protestirajo proti nizkim cenam njihovih pridel-kov; delavci prirejajo stavke za iz-boljšanje mezd, industrije! tožijo radi težkih davčnih breraen; protestne shode prirejajo javni in zasebni nastavljenci, ki pri sedanjih piačah ne morejo izhajati in preživati svojih družin.. Tuđi invalidi in vojne vdove protestirajo proti mizerni podpori in preskrbi. Vsak posamnik, vsak stan je gotovo upravičen, da zahteva svoje pravice in se v dosego teh poslužuje vseh dovoljenih sredstev. Prav Je, da stavi svoje zahteve in želje na vladajoče stranke in državnike; nedopustno in rovarsko pa je, da dajejo Ijudje ob takih pri-likah duška svoji jezi s sramotnim! klici in izjavaml proti — državi. Čudimo se, da državni organi mimo trpe, da lastni državljani izpodko-pavajo temelje državni zgradbl. Nedopustno ln nesramno je, da gotovi Ijudje poimenoma napadajo del našega jugoslovenskega naroda, ki je v državi najštevilnejši in zato tuđi najmerodajnejšl Činitelj. Taki Ijudje delajo zunanjlm sovražnikom prav srečne usluge, za notranjo konsolidacijo pa so to naravnost zločinci V bivši Avstriji smo Imeli vsi narodi razne gospodarske neprilike, finančne potežkoče a nikdar nismo napadali samo radi tega — Nemcev, ki so bili v Avstriji edin odločujoč činitelj in sicer bolj odločujoč, kot so v naši sedanji državi — Srbi. Z Nemci smo Imeli narodnostne borbe, ker so nam hoteli odvzeti jezik. Postali smo gospodujoč narod, česar nikdar nismo pričakovali, a kako je zdaj pri nas? Ker so moka, krompir, fižol, zelje, solata in radič nesramno dragi, ne zabavljamo na producenta* kl nastavlja osnovne visoke cene, pač pa kolnemo — Srbe; ker je dolenjski cviček liter po 50 K, gre jeza ne na producenta, tem-več na — Srbe. Tako se vleče ta sluzasta slina zabavljanja na Srbe od shoda do shoda, od gostilne do gostilne naprej in povećava s tem val splosnega nezadovoljstva. Kaj takega bi več ali manj škodovalo stari, dobro uspevajoči državi, kako pogubno je tako nepremišljeno kle- vetanje sele mladi, v razvoju se na-hajajoči državi! Tega nerazpoloženja se prav pridno poslužujejo politične stranke socialno demokratična, komunistič-na, narodno socialna in pred vsem klerikalna stranka. Ta je posebno interesovana na tem in se zato poslužuje vseh sredstev in vseh prilik, da čimbolj razširja nezadovoljnont med vse sloje. Klerikalno stremljenje sre za tem, da bi prišli med na-mi Slovenci do tistega samodrštva, ki so ga imeli v stari Avstriji. Po-skusili so začetkoma premotiti svet s svojo »najglobokejšo« ljubeznljo do naše države. Zares so ribarili ne-kaj časa v kalnem, a ko se je voda razčfstila, so bfli mahoma na suhem. Ko so izprevldeli, da se po tej potl ne prikopljejo do moči, so za-stavfli svoje moči v čisto drugo smer. Tako Uh vidimo danes v družbi največjih sovražnikov našega edinstva In skušajo z največjimi krampi izpodkopati temelje naše države. V ta namen zahtevajo avtono* mijo, podplhujejo hi ščnvajo ljudstvo proti Srbom, na shodih zabav-ljajo na vlado in državo; pri vsem tem pa ne zametujejo dobrot nelju-be jlm države. Klerikalni poslane! so vedno na poti, da pribore svojim somišljenikom kakšno »boljšo« službo in povišanje v višjl plačilni razred. Za svoje banke in gospodarske naprave vedno kleče pred vlado in prosljo dobrot, ko pa pridejo med nevedno ljudstvo, pa zabavljajo na vse, kar nima klerikalnega pečata na sebi. In kdorje nezadovoljen, pa se zateče v oktifje klerikalne stranke in od tam spušča strelice na vlado in državo. Dobro, ako jfm n! po volji In okusu država, je tem klerikalnim nezadovoljnežem in drugim malkon-tentom na razpolago železnica na vse strani, naj Izvajajo konsekven-ce. Kupijo naj si vozne listke in naj se odpeljejo v Avstrijo ali Madžarsko, kjer pa tečeta žanje med in mleko, in naj ostanejo za vedno tam. Tišti pa, ki so v službi države rn dobivajo od nje delo in zaslužek, naj se zavedajo, da jih država hrani in živi. Kaj bi bili brez nje. NI vse dobro v državi, toda tako slabo tuđi ni, da bi bilo treba državo — enostavno razrušiti.. Takega bedastega mnenja so Ijudje. ki so v miselnem sorodstvu z ruskimi boli-ševikl. Ml ne maramo pri nas takih »ruskih« razmer! Ako se pri nas razmere še za nekaj odstotkov po-slabšajo, ne borno še postali »ljudo-žrci <, ako pa bi zavladale pri nas boljseviške razmere, bi se nemara tuđi pri nas kuhalo v loncih meso ne samo dohromislečih državljanov, marveč tuđi rimsko-katoliških kri-stjanov. EwiiM p ceiki ieisistrlp. Pred par dnevi se je predstavilo češkemu ministru za socijalno skrbstvo Habrmanu zastopst\To češkoslovaških slrokovnih organizacii. Opozorilo ga je na resen položaj v češki industriji, na vplive raznih okolnosti, predvsem na-raščanfa čeSkoslovaške krone. Njeno visoko stanje omejuje izvoz in je iz-zval nevarno širečo se brezposelnost v ćeli vrsti industrijskih panog. Z dnige strani pa se ne opaža učinek vis. češke valute na domači trg. Zlasti se ne vidi in ne čuti, da bi padale cene za živila, kar poostruje opasnost usodne brezpo-selnosti. Cedalje boli se pojavlja ta pri-kazen posebno v stekleni industriji in je mnogo podjetij že ustavilo svoj obrat, kar se dogaja tudl v kovinski in tekstilni industriji. Zastopstvo strokov-nih organizacij je zahtevalo, naj vlada obrne posebno pozornost na vse te pojave. Minister Habrman je Izjavil, da se vlada bavi intenzivno s to zadevo, ki priđe na razpravo prihodnjega mini-strskega sveta. Skličejo se tuđi zastop-nlki Češkoslovaške industrije na posvet za odpomoč težavnemu položaju. Časopisje, zlasti češko, se že delj časa bavi z neznosrrimi posledicami, ki groze vzpričo naraščanja češke valute češki Industriji, češka republika se na-haja že davno v krizi, kateri še ni vl-deti konca. Vsi napori industrije so brezuspešni. Zaloge blaga v tovarnah se čedalje bolj kopičijo. Tvornice se krčijo in ćelo usta vi ja jo svoje obrate. V kovinski industriji, ki kupuje večji del svojih surovin v dragem inozemstvu, se je moralo mnogo obratov skrati. Po poročilih »Pr. Tagblatta« tvornica za poljedelsfce stroje v Neutitschel-nu stoji že od aprila. Delavnice Mannes-mannovih cevi v Freistadtu so odpu-stile maja 750 in avgusta 400 delavcev. Tvornica poljedclskih strojev v Lu-čencu je ustavila svoj obrat v aprilu, ravno tako Fichtl in Sachs v Tschierni-tzu. Svoje obrate so skrčili tvornice za emajl na Slovaškem že od marca me-seca, tvornica za jeklo v Br(ixu, ki je že aprila odpovedala 120 delavcem, tvornica Sedlaček za stroje v Briixu dela od aprila sem samo po štiri dn! na teden. Tvorrica za emajlno posodo v Budjejevicah j^ ^krčila obrat 2e aprila, delavnice v Vitkovicah so od marca dalje odpustile 9000 delavcev. Dclav-nice Mnnnesmannovih ce\i v Sch?n-brunn in Komotan so z^anfšale že apri- la svoje obrate in morale odpu.stiti mnogo delavcev. ravno tako tvornica za stroje v TanmvaMu. Prossnitz đela od maja sem ^arno po de^^t dni na mesec. Kemične tcvarnc v Pl'ivozu, Sv. Mi-klošu in v Kastalovicu deluje od aprila z zelo skrčenim obratom. Ravno tako lesna industrija na vseh žagnh v Slovaški, v ruskih Karpatih in na južnem Čcškcm. Tovarna za ščetke in čopiče v Pyštianu je že maja povsem ustavila obrat. Tuđi keramična industrija se krči in je odpustila mnogo delavcev. Zelo pritiska kriza na industrijo kož in usnja in zaporedoma se ustavljajo obrati tuđi te stroke. Ker Je stavbinska industrija malo ali nič zaposlena, trpe tuđi industrije izdelkov iz kamna in zemlje. Tekstilne industrije, navezane z 80 odstotki svojih izdelkov na izvoz, niti vzorčni semnji nišo mogli oživeti. Ve-č"ma obratov dela samo nekaj dni v tednu. Ustavlienje obratov in odpuŠČa-rje delavcev je tuđi v tekstilni industriji na dnevnem redu. V svileni in steklar-ski industriji razsaja popolna kriza. Porcelanska industrija tuđi zdihuje. Porcelanska akcijska družba v Altro-hlau je avgusta ustavila obrat in odpu-srila mnogo uradnikov in čez 1000 delavcev. Če se položaj kmalu ne zboljša, dostavlja »Prager Tagblatt«. bo doživela vsa industrija Češkoslovasice, njen ponos in njen najboljši davčni vir, kata-strofalen polom, ki po svoji obsež"no-sti v zgodovini križ nhna primera. Okolo nas. piše list, padajo vse na§e sosedne valute v brezdno. Mi pa se bli-ramo točki, ko borno na otoku naše žlahtne valute izključeni od vsakega Izvoza. Že letnšnjo spomlad se je začelo v vseh češkoslovaških industrijah z zmanjšavo mezd in plač za povprečno 15 odstotkov. Toda tuđi s tako zniža-nimi mezdami in plač'ami ni mogoče dela nadaljevati. ker naraščanje češke valute v zadniih časih že samo na sebi onemogoča nadaliro produkcijo. Po drugi strani pa se ne zgodi ničesar. da se detajlne cene na lastnem trgu ven-dar enkrat znižajo in se s tem zviša notranja vrednost Češke krone v raz-merju mednarodne vrednosti. Tekstilnim izdelkom in čevljem so sicer cene precei padle, premalo pa so nižajo cene za živila. In tako se množe in ojstrijo vse te krize, vsi ti gospodarski krizi in težave visoke valuto in obširne češke industrije. Pooblaščcni zastapnlkt »Osrednje Zvezc javnih namcščcnccv za Sloveni-jo«, »Saveza javnili nameSienika za Hrvatsku i Slavoniju-. »Saveza staleskih organizacija državnih nameštenika i umirovljenika za Dalmaciju*. *5aveza državnih nameštenika za Bosnu i Hercegovinu^ in ^Organizacije poštanskih ir brzojavnili nameštenika^ so sklenili povodom dne 22. in 23. avgusta 1921 v Zagreb skiicanega sestanka in po uc:n-tovitvi soglasnosti to-le rcsoluciio: 1. Pooblasčeni zastopniki zpcoraj navedenih organizacij ugotavljalo z zadovoljstvom, da je vlada v zadnjem času osvedočila resno voljo za rc^itcv vprašania civilnih državnih nameScen-cev. Dejstvo, da je vlada predložila za* konodajnemu odboru nacrt zakona, kl veljaj za civilne državne nameščence vse kraljevine, pozdravlja jo tem ra-dostneje, ker bo ta zakon po njih prc-uredil razmerje. ki veže državo z n.ie-pričanju na enoten in pravičen na£in nimi nameščenci in tako dovedel do po-polnega izenačenja dolžnosti in pravlc državnih nameščencev vseh treh na-rodnostnih plernen. Vendar pa morajo ob tei prilikl opozoriti vlado, da bi uvefjavlienje s a-mo tega zakona državrlili name-ščencev, kojih socialni položaj zaostati danes daleč za onim manuelnih delavcev, ne zadovoljilo ki jhn ne prtnes!n zadostnega in trajnega izbolišanja njih življenjskih prilik. Zato zahtevajo: 2. da se iz razlogov, ki so ]& pođ-pisane organizacije naglašale že v nc-Stetih predstavkah in resolucijah, ukine rešenje gospoda finančnega ministra od 7. aprila t. 1. DK br. 47412 o maksi-miranju rodbinskih doklad nižjim državnim uslužbencem; 3. da kraljevska vlada izboliša ob-upni položaj državnim nameščencem z neodložnim in vsakokratni dratfni! od-govarjajočim zvi§anjem draginjskih dn-klad ter v tem smislu preuredi zakon r» draginjskih dokladah z dne 2$. febru-arja 1922 (Slu-b. Novine br. 51 od in. marca 1922) na način, ki bo zasotavfjal državnim nameščencem stanu primeren življenjski obstanek. Za najizdatnejši pripomocek za ure-ditev avtomatično rastočili in padajo-čih doklad smatrajo podpisaiii zastonni-ki takozvano »Olidingscalo« ali indeks-ri zakon, ki zagotavlja tuđi nameščencem ostalih modernih držav v vseh draginjskih fazah redno preživljanje. L Zupančlč: Zmotfl Hftima Hu^nilča. Akim Kuzmič je štel triinpct* deset let od rojstva. Oče Kuzma Vasiljič mu je zapustil po smrti Ie* po posestvo, dvajset glav goveje ži* vine in petindvajset konj, ovce pa eo se redile in rodile v neskončnih sibirskih ravninah tako hitro, da Kuzmič sam ni prav vedel, koliko jih je. Pa še nekaj je zapustil Kuz* miču oče, kar je bilo več vredno kot vse krave, konji in ovce. Kuz* mič je imel v zdravem telesu zdra* vo dušo. Kmetje so trdili, da ima Kuzmič »nekaj v glavi«. Akim Kuz* mič je bil oženjen, imel je pet otrok. Žena, Akulina Maksimovna, je bila iz števila onih žensk, ki res podpirajo tri ogle hi§e. Delala je od jutra do večera. Tri ogle je pod* pirala žena, Kuzmič je držal četr* tega, pa sta vladala v hiši red in za* dovolinost. Dve starejSi hčeri Kuzmiča, NataŠa in Katja, sta bili že omoženi, sin Andrej je služil pri vojakih, Marfa in Petja pa sta po* magala očetu in materi doma, Prvi oblak, ki se te pokazal na | obzorju mirnega živlienit Kuzmi« « ča in niegove družine, ie bila vest, da je sin Andrei ubit v Galiciji. Ta vest se fe priplazila v hišo kot škrat, zatezla je na mizo, sedela je za peČjo, gledala ?e z oken, povsod je bila. Akulina Maksimovna, Mar* fa in Petja so plakali venomer. Kuzmič je povesil glavo, šel je iz hir* $e. hodil je po vrtu, na polje je šel, pa se je vračal v hišo, kler se mu je režal škrat iz vseh ofilov ▼ obraz. Dolgo je hodil Kuzmič s povešeno glavo, dolgo so plakali Akulina Maksimovna, Marfa in Petja, dolgo je sedel v hiši škrat, pa je prišel (as, in spodil ga je najprej v vežo, potem na Trt, potem na polje, na* zadnje v gozd in ni se vrnit več. Samo Kuzmič je ie vodno hodil s povešeno glavo. Zopet sta savladala v hiši mir ln zadovoljnost in vladala sta đo tistega dne, ko je vrgel plamen, kl je objel Petrograd in Moskvo, iskro rudi v mirno sibirsko vas. Dolgo je ta iskra tlela v vaši, švigala je od hiše do hiše, pa je rodila požar, ki . je požrl mir v hiši Kuzmiča. To je I bilo takrat, ko se je dvigal Vran* gel s svojo armado proti srcu Rua siie, ko S5 fe majal steber sovjetske vlade. Prišel je v vas agitator, zbral ie pred hišo Kuzmiča kmete, pa jim je govoril: »Sibirski kmetie, nastala ie od* Iočilna ura! Bvžoazija ie zbrala na jugu naše velike kmečko*delavske republike svoie poslednje moči, na^ peri!a je baionete na prsa onih, ki so stokali stoletja pod kozaci im bičem, svoboda, ki smo si jo pribo* rili s potoki krvi, je v nevarnosti. Vampir je stegnil svojo krvavo ro* ko, da iztrga iz vaših rok to drago* ceno svobodo, da vas oklene zopet s sužnjimi okovi. Sibir, kmetje! Če je vam draga svoboda, Če je vam mila vaša mlada republika, če no« čete, da bosta nad vami gospoda* rila zopet carski žandar in birič, da vam vzamejo zemljo zopet pomje* šČiki, primite v svoje žuljave roke orožje, da uničimo poslednjo moč buržoazije!« Se dolgo je govoril agitator. Besede so rezale inima kmečka sr* ca, palile so misli in padale so med kmete kot koščki razpaljenega že* leza. Ko bo premazana poslednja meč bnržosziii. bosta zavladala mir in sreča po vsi Riisiji. Vsa zemlja bo vaša. država bo dajala kmetu vse zastoni, zn.htevala ne bo nobe* nih davkov, ne bo več vojske. To in še mnocro je obetal n^Uaror kme* tom. Knzmic je poslušal, v glavi mu je štimelo. kri je nostajala v ži* lah nct^ini^. sam ni prav vedel, kaj se £ooi z njim. Ko je končnl a^ita* tor svoj gcvor, ie stopil Kuzmič bliže, pa je dejal: »Če je tako, pa grem tuđi jaz. Star sem, pa še čutim silo v sebi. če me zadene, me ne bo škoda, vsaj Petja ne bo več vedel, kaj je voj* na.« Kuzmič je postal partizan. 2e* na, Marfa in Petja so plakali, pro# sili Kuzmiča, naj ostane doma, naj se ne spušča v nevarnost, pa vse ni nič pomagalo. »Kar sem rekel, sem rekel,« je odgovarjal Kuzmič. In odšel je na bojišče. Tart% kier je bila največja nevarnost, je bil Kuzmič, boril se ie kot se bori le človek. ki je prepri* čan, da se bori pa sveto stvar. Boril se je od prvega do zadnjega dne, dvakrat je biil ranjen, pa se je zno* va vračal na bojišče. Nazadnje je bila kupljena zrnaca s potoki krvi. Kozmič je dobil vse potrebno za. pot, pa se napotil domov, da uživa na stara leta slobodo, za kojo je pre* lil kri. Vozil se je do Urala, šel je peš čez Ura!, vse je šio po sreči. V Sibiriji je stopil na vlak, vo^il se je dve postaji; na tretji je prišel ko* misar, zahteval je od Kuzmiča voz* ni list. Kuzmič ga je začuđeno po* gledal. »Kakšen vozni list! Bil sem na bojišču tri mesece, do zadnjega sem se boril, zdaj pa še domov ne bi smel?« Kuzmič je govoril, jezi! se je, prosil, pa vse zastonj. Vlak je od* šel, Kuzmiča so posadili v ječo. Tri dni je sedel Kuzmič v ječi, trikrat je bil zaslišan, stokrat je premislil, kaj naj to pomeni, pa ni vedel. Sam ni verjel svojim ušesom, ko se je preiskovalni sodnik zadrl vanj, ko ga je ozmerjal kot še ni zmerjal Kuzmiča nihee. Četrti dan je spre* mil Kuzmiča rdecearmejec z bajo« netom na vlak. Trikrat so ga pdjali z bajonetom s postajo ▼ ječo in zo* pet nazaj, 9krat pra je zmerjal pre* iskovalni sodnik, Kuzmič je povesil Stran 2 •SLOVENSKI NAROD* dne I. septembra iy22. Štev. 195. Podpisani zas topnik! so sicer z ozlrom na potrebo končne ureditve državnega budgeta načelni nasprotniki vsake po draginji izzvane doklade, ne morejo pa v imenu svojih organlzadj čakatt na negotovi uspeh od vlade zoper dragl-njo ravnokar započete akcije. 4. Uveljavljenje novega zakona o civilnih državnih nameščencih z dnem, ko se zopet prvič sestane Narodna skupščina, smatrajo podpisani zastopnl-ki za nič manj važno zadevo kot zvl-Sanje draginjskih doklad. Zato odločno zahtevajo, da razpravlja Narodna skup-Ščina o tem zakonu kot prvi točki dnev-rega reda in izjavljajo, da bi vsak junktim za ceno neodložnega uzakonje-nja službene pragmatike izzval v vseh vrstah državnih nameščencev najodloč-nejši odpor. 5. PlaČevanje lOodstotnega prispev-ka od osebnih draginjskih dcklad, ki ga imajo za enomesečno dobo in skozi pet let placevati državni nameščenci v zmi-slu uredbe o nabavljalnih zadrugah z dne 5. decembra 1920 (Službene Novine br. 292 od 30. decembra 1920) Savezu teh zadrug, naj se brezpogojno ukine. Ta odtegljaj je iz razlogov sploš-ne draginje nevdržen. Državno name-ščenstvo ga opravičeno smatra kot akt brezpravnosti in to tembolj, ker Savez rabavljalnih zadrug š*e do danes ni po-ložil računa o milnonskih od finančne-ga ministra prejetih vsotah. Tuđi je trgovska konjunktura §e vedno takšna, da izključuje vsako iz-datnejšo konkurenco, vsled česar na-men nabavljalnih zadrug ne more ođ-scovarjati v uredbi določenim načelom, ki pa jih vlada sama ne upošteva v za-dostni meri. 6. Vzporedno z ugoditviio pod točko 2—5 navedenih zahtev je iz razlogov pod točko 3. po načelu »Glidingscale« (indeksnega zakona) izvesti temeljito revizijo uredbe o potnih stroških z dne 30. septembra 1920, DK br. 96.900 (Službene Novine br. 222 od 8. oktobra leta 1920.) 7. Ker nudi člen 51. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarla 1922 (Službene Nov. br. 54 od 10. mar-ca 1922) zadostno elasticiteto za dopol-nitev ali izpremembo tega zakona, vlada napram zahtevam pod točkami 2, 3 !n 6 ne more uveljavljati tehtnih pomi-slekov. Rešitev kreditnega vprašanja ne more delati tezkoč, ker bi bilo mogoče višje izdatke začasno in akontativno kriti iz 7odstotnega investicijskega po-sojila, ki gotovo ne priđe do takojšnje In popolne investicije, marveč se upotrebi v gotovih rokilL 8. Podpisane pokrajinske zveze !z-javljajo. da si pridržc v slučaju nelz-polnitve ravnokar navedenih zahtev glede nadaljnih korakov proste roke, opozarjajo pa že zdaj vlado na neizbež-ne in nedogledne posledice, ako se tel resoluciji y polni meri ne ugodi POVRATEK MINISTRSKEOA PREDSEDNIKA PAŠlCA. — Beograd, 31. avgrusta. (Izv.) Kakor je izvedel vas dopisnik iz privatnih virov, se ministrski predsed-nik Nikola Pašić povrne dne 7. ali 8. septembra iz Marijanskih Lažni v Beograd. Namestnik ministrskega predsednika, Košta Timotijević, je pozval za 7. septembra vse na dopustu ali na potovanju se nahajajoče ministre v Beograd. Takoj nato se prično važne seje ministrskega sveta, na katerih se bodo razpravljala vsa aktuelna vprašanja mednarodne politike, kakor tuđi delovni program bodočega jesenskega zasedanja narodne skupščine. Vaina mlnlstrska honferenca. ĐOLGARSKO VPRASANJE. — AVSTRIJSKI PROBLEM. — DRAGINJA. — ZADEVA KRALJEVIĆA GJORGJE. — Beograd. 31. avgusta (Izv.) V predsedstvu ministrskega sveta je bila včeraj popoldne važna in već ur traja-joča ministrska konferenca. Prisotni so bili notranji minister Košta T i m o 11J e-v i ć kot namestnik ministrskega predsednika, trgovinski minister V i 1 o v i ć, poljedeljski minister Pucelj in minister saobračaja Andrija S t a n i ć. Dalje so konferenci prisostvovali pomoćnik vojnega ministra general M a t i ć, pol-nomočni minister in pomočnik zunanje-ga ministra Ljuba N e § i ć in pomočnik istega ministrstva Panta Gavrilo-vić\ V razpravi so bila nekatera aktualna vprašanja zunanje politike. Preči-tana so bila poročila o najnovejših do-godkih v nevtralni coni med Albanijo in našo državo. Tiranska vlada je naši vladi predložila konkretne predloge za vzdrževanie javnega reda in miru v nevtralni coni. Predlogi tiranske vlade so bili v načelu sprejeti. Dalje so bila prečitana najnovejša poročila iz krajev ob bolgarskl mejL Razpravljala so se tuđi poročila o najnovejših poizkusih bolgarske vlade spraviti znano vprašanje »bolgarske manišine« v naši državi pred mednaro-dni forum Na znanje je bilo vzeto po-ročilo o stališču Grške in Romunske v tem vprašanju. Potoomočnl ministar Ljuba Neilć je dalje poročal o demirii italijanske vlade, kakor tuđi o konterenci male au-» tante v Praši. Po končani ministrski seji je hnel sejo ekonomski - finančni odbor. Polje-delski minister je predloži! poročilo o stanju letošnje žetve. Minister trgovine in in industrije ie poročal o trgovinski pogodbi, skJeiifcnl s Poljsko repubtiko, Ekonomsko - finančni odbor je dalje razpravljal vprasanje draginje, Ki priđe v sejah ministrskega sveta od 5. do 8. septembra kot glavna točka na dnevni red. Plenarna seja ministrskega sveta je sklicana za 5. septembra. — Beograd, 31. avgusta (Izv.) Pod predsedstvom zastopnika ministrskega predsednika notranjega ministra Koste Timotijeviča je bila včeraj uiinlstrska konferenca, ki ie trajala od 16. do 17, Minister Timotijević je poročal, da Je kraljević Gjorgie odbil predloge vlade. O tem sta bila brzojavno obvešceiia krali in ministrski predsednik Pašić. Dalje je konferenca razpravljala o pred-logih tiranske vlade glede vzdrževanja javnega reda in miru v albanski nevtralni coni. Stališče tiranske vlade je bl!o v načelu sprejeto. Danes ob 10. ilo-poldne se konferenca nadaljuje. Hala antanta, Kalila In austrijski prUlsm. Italija se o Beogradu izjavila za santermensko pogodbo. ITALIJA SE SLAVNO UM1KA. — Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji ministrski konferenci, kateri so prisostvovali vsi v Beogradu navzoci ministri, je poročal pol-nomočni minister in pomočnik zuna-njega ministra g. Ljuba N e š i ć o italijanskem stališču glede rešitve avstrijskega problema. Med drugim je ministrsko konferenco obvestil, da je včeraj dopoldne posetil mini-strstvo zunanjih zadev italijanski poslovni odpravnik S u m o n t e ter iz-javil, da italijanska vlada ne ukrene ničesar v avstrijskern vprašanju brez predhodnega sporazuma z zavezniki in sosednjih, na vprašanju interesira-nih držav. — Beograd, 31. avgusta* (Izv.) Današnji listi objavljajo poročilo zu-nanjega ministrstva o deklaraciji ita-Iijanske vlade, podani v zunanjem ministrstvu potom poslovnega od-pravnika Sumonte naši vladi v za-devi avstrijskega problema. Dotični komunike veli: Z ozirom na tendenciozne vesti inozemskega in našega tiska o ciljih italijanske vlade glede rešitve avstrijskega vprašanja in o sestanku v Veroni, da bi prišla Avstrija pod protektorat Italije, je italijanski odpravnik g. Sumonte včeraj posetil polno-močnega ministra Ljubo Nešiča v zunanjem ministrstvu ter po nalogu vlade v Rimu izjavil: Italijanska vlada inspirira princip najstrožje izvršitve sanžermen-ske mirovne pogodbe, katere določ-be hoće Italija striktno spoštovati in zahtevati, da to tuđi drugi storć. Na temelju tega načela se Italija protivi vsaki spremembi statusa pito. Iz raznih razlogov ne ukrene Italija niče-sar v vprašanju rekonstrukcije Av-strije brez sporazuma svojih zavez-nikov in sosednjih. na tem vprašanju zainteresiranih držav. Posvetovanja na sestanku v Veroni so imela popolnoma gospodarski značaj. glavo in se zamislil. V Novo*Niko* lajevsku sva se srečala v ječi. Kuz* mič je sedel na tleh, z žuljavo roko si je podprli glavo, ki je bila polna težkih misli. Bil je bos, raztrgan, lačen in ni rad govoriL Povedal mi je, kie je bil, kako in zakaj je prišel v ječo in pristavil je: »Ne vem, zdi pa se mi, da stoji zdai svoboda na glavi!« Petkrat so ga se peljali s posta* je v ječo, iz ječe na postajo, Šestič ga je spremil rdečearmejec z bajo* netom od postaje do domače vaši. Sosedje so začuđeno gledali Kuzmi* ča, kimali so z glavami in nišo ver* jeli svoj im ocem. »Jezus, Marija, kaj si pa nare« dil, Akim!« je vzkliknila prestraše* na Akulina Maksimovna, in solze so orosile njen obraz. Plakala je Marfa, Kuzmič je uprl pogled v tla in molčal. Prišel je vaški starosta, rdečearmejec mu je izročil pismo in odšel. »Kaj za tole so te vodili * ba# j one tom, to si zaslužil s svojo Vt* vjo, Akim!« je spregovoril začude« no starosta, ko je odprl pismo. Bilo je napisano, da se vrača Akim Sem* jonov kot potepuh, ki so klati brez voznega lista po železnici, v svojo občino. Starosta je odšcl. Akim je pogledal ženo, pogledal hči, iz oči mu je gledal nemir. >Kje je Petja?« »Služi že dva meseca pri voja* kih. Ti si prelival kri za svobodo, zdaj jo pa imaš, to tvojo svobodo! Sina so vzeli k vojakom, pustili so nam dva konja in tri krave, vse dru* go ti je vzela svoboda. 2ito so nam pobrali, kokoši pobrali, jajca po* brali, vse so pobrali. Konji komaj še hodijo. Sleheren dan vozi Marfa zdaj komisarja, zdaj agitatorja, zdaj š traktor ja, ali kako jim tam pravijo vsem tem škricem, ki so na* rastli — nečista sila jih poberi — kot gobe po dežju. Tebe pa so pri* peljali kot razbojnika bosega in razstrganega, pa še z bajonetom. Sramota, oj sramota! Zdaj pa sedi na svoji svobodi, ki ti je bila ljubša kot dom!« Aleulina Maksimovna Je utih* nila. Solze so jo dušile. Kuzmič je sedel za mizo, podpiral je glavo 5 koščeno roko in molčal. Le stis* njene pesti so govorile* da je v srcu Kuzmiča vinar. NACRT MALE ANTANTE IN FRAN-CIJE O SANACIJI AVSTRIJE. — Pariz, 30. avgusta- (K. B.) O konferenci državnikov male antante v Pragi piše Filip Millet v »Petit Parl-sienu«: NI dvoma, da te mala antanta, posebno Češkoslovaška, sposobna učinkovito delovati za vzpostavitev Av-strije. Direktna intervencija te vrste ne prihaja v poStev. ker je ne bi odobravala Italija. Iz tega razloga je mala antanta sklenila, da se trenotno omejl na podporo akcije Franci je pri Društvu rarodov. Društvu bo pričetkom septembra predložen podmben nacrt o re5it\7l Avstrije. Temeljne Ideje tega nacrta so sedaj predmet Izmenlavi misli med Parizom m prestolicami đržav male antante. Državnik! male antante !n Poljske smatralo za neobledno potrebno, da se stavi Avstrija pod finančno in nprav-no kontrolo. Nacrt, ki bi bil splešno sprejemljiv, bi bil nacrt za ustanovltev mednarodnega bančnega kc:isorc?ja, ki bi naj bil na Dunaiu zastopan po komisiji, ki nai ima nalogo, da izvede potrebne reforme in vzpostavi red. ITALIJANSKI NACRTI O REŠITVI AVSTRIJE. — Dunai, 30. avgusta (Izv.) Iz Rima javlja »Achtuhrblatt«, da so nacrti carinske in denarne unije pokopani. Bili so pomisieki politični in iinančni, nastopili pa so proti nacrtu tuđi zastop-niki italijanske težke industrije. — Milan, 30. avgusta (Izv.) Na sestanku v Veroni je kancelar dr. Seipel v resnici predložU zunanjemu ministru Schanzerju nekak maksimalni program glede gospodarskega. carinskega in va-lutamega zbližanja Avstrije ItaluL — Schanzer je uznal pomembnost avstrij-skega problema, ki se mora temeljito in trezno resiti, ker oirroža drugače položaj Evrope. Finančni, politični m in-dnstrijlski krogl pa smatralo idejo carinske in ▼ahitarne unije za zelo naivno. »Corrlere deila sera« prlznava, da vseboje avstriiskl problem mnogo eksplozivnih snovi, toda Italija mora pre-vzeti misijo v interesu evropskega miru. Pristavlja pa, da ie ta problem raz-vnel vso evropsko javnost Lahko rečemo: Na Avstrijo zro z vseh prestolic Evrope, kakor na kakega bolnika, ki se nahaja v agoniji In čigar konec se pri-čakuje, z druge strani pa pričakujejo konec Avstriie, da si potem razdele njeno dedšeino. — List ic naperil te bese-de proti mali antanti in indirektno proti svoji neposredni soscdinji ter Se dalje zagotovil: »Spostovanje pogođb 3le na-zadnje ed«na garancija, ki jo ima velika antanta za ohranftev miru. Radi tega je Italija do londonske konference vc-dno naglašala, da ne more trpeti kakega voiaškega nasnUa nad intesriteto AvsCriHe. Se nikdar ni bila tako zvesta tej obvezni koncepciji ter je pripravljena vsa velika dela teritorijalnega miru braniti solidarno. AVSTRIJSK1 NACRTI O CARINSKI UNIJI Z ITALIJO NEIZVEDLJIVL — Rhnt 30. avgusta. O avstrij-skih načrtih o carinski uniji z Italijo so zavladali v italijanskem časopisju trczncJSi nazori. Tako Izvaja »H Mcssagero«: »Ttalija se sama nahaja trenotno v težkfc notranji finančni krizi, zato ni račynati s tem, da bi se mogel izvesti avstrijski nacrt o carinski in denarni akciji. — Tuđi Nittijev organ »U Mondo« presoja avstrijski nacrt z največjo skepso in pravi: >Skleniti kakršenkoli sporazum z Avstrijo bi pomenilo toliko, kakor mednarodno priznati njen bankrot. Ako bi bilo mogoče Avstri-jo osvoboditi vseh bremen in dolsrov iz prošlosti, potem bi se morda lahko govorilo o njenem novem življenju. Toda tuđi v slučaju, da bi bila av-strijska država »očišćena« vseh dol-rov, bi carinska unija ž njo imela za Italijo svojo pasivno in aktivno stran.« I2PLAČILO 1TALIJANSKEGA PO-SOJILA AVSTRIJI. — Rim, 30. avgusta. (K. B.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil, kakor ja vi ja jo listi, eno tretjinn 70 mi-liion<-kc?a kredita takoj, ostanek na izplačati tekom prvih desetih dni meseca septembra. vMessa^gcro« pristavlja, da obstoje nacrti združen ja inedsehojnih produkcijskih panoir, o nstanovitvi velikih industrijskih sin-dikatov frlede nabave sirovin in raz-pečavanja industrijskih izdelkov, ozirom a reorganizacije podjetij. pri katerih bi bila dovoljena italijanskemu kapitalu gotovo kontrola. — Rlni, 30. avgusta. (K. B.) Da-nes popoldne so se nadaljevala po-svetovama med itnlijanskimi in av-strij^kimi zastopniki. ITALIJA IN AVSTRIJSKI PROBLEM. — Rim, 30. avgusta (Tzv.) Na da-našnii seji ni ministrski svet razpravljal politične strani italljansko - avstrijske-j;a sestanka v Veroni. V razpravi so bila sama vpraŠanja tehnične oblike. Da se ni razpravljalo politično vprasanje Avstrije, je razvidno iz dejstva, da se seje ni udeležil minister Schanzcr. Kljub veliki agitaciji od strani naciona-lističnega tiska za gospodarsko, carinsko in valutarno unijo med Italijo In Avstrijo se vlada, trezno upoštevajoč industrijsko in gospodarsko krizo Italije, hrani samo poizkusiti z akcijo za zbli-:;.anje Avstrije v gorenjem pravcu. Italijanski industrijski krogi so odločno nasprotni taki akciji Nacionalistična »Idea Nazionale« še vedno zagovaria nacrt carinske in valutarre unije. List ^ahteva nujno in hitro resitev avstrij-skega problema že iz ozirov napram mali antanti. Ogorčeno list zaključuje: >'Če se avstrijski problem resi v smer-r.icah male antante. tedaj je Italija primorana na odpor in to tuđi na oboro-žen odpor.« SESTANEK SCITANZER — NINClĆ. — Rim, 31. avgusta (Izv.) V političnih krogih in v tisku je bila včeraj raz-širjena vest, da se v kratkem sestaneta italijanski zunanji minister Schanzer in di. Ninčič. Jniiisiia krapna. — Nov zdravnih v PostoinL V Posto jni se ie nastanil zdravnik dr. Fran Gruden, rojak iz Nabrežine. Dr. Gruden je znan kot narodnjak in dober zdravnik. zato so Postojnčani veseli niegovega prihoda. — Zopet fašistovsko nasilje. V ne-deljo 29. se je pripeljala v Št Peter na Krasu družba mladih ljudi italijanska na-rodnosti. Hodili so po vaši ter samola-stno snemali table s slovenskimi napisi. Isto nasilje so izvršili tuđi v Radohovi vaši, v Petelinju In v Trnju. V Trnju so težko poškodovali nekega kmeta, ki se je uprl njihovemu nasilju. Ljudje so se nasilnikom pokorili, ker so iim grozili z bombami in petardami. Zvečer so se vrnili v Št. Peter, kjer so v neki go-stilni večerjali, nato pa se odpeljali z vlakom proti Trstu, ne da bi kaj plaćali. Z ozirom na te dogodke priobčuje tr-žaska »Edinost« odprto pismo na civil-nega guverneria Mosconija v Trstu, v katerem ga obveSča o teh dogodkih in zahteva, na poskrbi, da se zločinci kaz-nujejo in da se v bodoče taka nasilja ne bedo več ponavljala. — Velika demonstracija brezpo-setnili v Trstu. Pravo sliko o brezpo-selnosti in pomanjkanju v Trstu so pokazale demonstraclie brezposelnih In delavskih žen, kl so se 29. t m. vršile na trgu Unita pred vlano palačo. Dopoldne je bil shod brezposelnih. Udeležba je bila ogromna. Shod je mimo potekel. Ćuli so se klici: »Daite nam kruha! Dajte nam dela!« Okoli 4. popoldne pa so iz delavskih vrst predmestij pričele ko-rakati v smeri proti trsu Unit4 pred vlado mnogobrojne množice proletari-ata, povečini žene z otročiČi v naročju. Ko je bila vee" tisoč demonstrantk bro-ieča množica zbrana pred vladno palačo, so začelf trgovci zapirati svoje trgovine. Policija je skušala demonstrant-Ke razgnati, kar se ii pa ni posrečilo. Med vzkHki »HoČemo kruha!« so dalje demonstrirale PriSla Ie na te konjenl- j ca, ki je množico razgnala na vse kraje. Demonstrantke pa so za tem na raznih kra.iih vdHe v nekatere pekarnc in sla-ščičarne ter pobrale vse zalose kruha In slaščic i Politične aastL = Beogradsko delavstvo in dragulja. Beogradsko delavstvo je imelo te dni shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, katera zahteva: 1. prepoved izvoza živil; 2. razve-| javljen je pogodb glede zaaranih živil; 3. prepoved trgovanja z živili; 4. organizacija državne in občinske prehrane; 5. odpravo posrednih dav-kov; 6. zgradho delavskih bis; 7. rekvizicijo stanovanj v novih hišah; 5. nabavo drv. 9. napravo općinskih pekaren in mesnic, ustanovitcv ljudskih kuhini in 10. svobodo delavskih organizacij. = Nov jugosTovenskl list. V Osiic-ku prične izha;ati časopis »Jugoslavija*, ki bo ttrejevan v duhu nacionalnega dr-žavne^a edin^fva. = Nov list v Crni-cr!. V NikS!ć:i prične izbajati ?5. ^eptcrr.bra t. 1. po-Ptični tedniA iSlcbndna mi^ao«. List bo izvenstrankarski. Tiskal se bo v prc-novljcni tlckarni. ki je bila 1. 1907 roz-ni^ena pod nasilnim režimom kralia Nikole. = Delovan?e zakonodajnesa ftdho-ra. Kakor poročaio iz Beograda bo sklican zalionodajni odbor Sele sredi ineseca septembra. Do konca septembra bi moral odbor končati poročilo o urad-niškem zakonskem prcdlogu. = Vprasanje konkordata. Iz Beograda poročajo, da je večina članov pododbora za sklep konkordata z Vatikanom mnenia, da je treba izdclatl za konkordat novo podlago. ki naj bi temeljila na starem srbskem in avstrij-skem konkordatu. = Plemenski šovinizem in Jugoslo-venstvo. Vsakemu, ki je bil le količkaj v inozemsKTa, je znano, da je ravno čc-škoslova^ko časopisi 3 mnogo pripomo-glo k dejstvu. da nas pozna široka ino-zemska javnost pod skupnim đr/avrp-političnim imenom Jugosloven:. Čevko-slovaškl tisk je đosleden \n daleko viđen. Tega pa žal ne uvidevajo razni ra-§i listi, ki vidijo le sebe in svojo ckoli-co. Tako napada n. pr. »Balkan« češko-slovaško časopisje. ki ne dela nobene razlike med na^imi plemeni. kadar src za interese celokupnega našega naroda in naše države. »Balkan« se grobo jezi, ker piše službeni list bratske in zavo^-ni§ke češkoslovaške vlade o prihodu jugoslovenskega kralja v Marijanske Lažni ter ga pođučuje tako-le: Vsas službeni list bratske slovanske vlade l)i moral vedeti. da ni v Evropi nobenega ;ugoslovenskega kralja, kakor sploh ni nobene države — Jugoslavije. Mi S^bi je ne poznamo in ne priznavamo. To ime ie dunajske^a habsburškega izvora in žali nas Srbe. Nato apelira list na česTcoslovaško poslanstvo v Beogradu, naj upliva v tem smislu na merodajnem tnestu v Pragi. — Vsak komentar k tem šovinističkim izvaianjem je odveč. Pripominjamo le, da je većina srbskesa dela našega naroda za bratsko skup*io?t vseh treh plemen v enotni jugosloven-ski državi, kjer ni razlike med Srbi. Hrvati in Slovenci. = Italijanska politika napram Jugoslaviji. Beogradska »Tribuna« piše, đa vodi Italija napram nam v vseh vpra-šaniih sovražno politiko. Ugotovlieno je. da je Italija intrigirala proti nam za Časa pogajanj za ameriSko posojilo. Italija nima nobenega pravega vzroka, da bi vodila proti nam sovralno politiko. Interesi obeh držav so v rešitvi ja-dranskega vprašanja = Zanimiva izvajanja. »Berli-ner Tageblatt« piše: Dr. Seipel je ponudil ministru Schanzerju mezi-nec, Italijanski državnik pa lahko zgrabi za ćelo roko. Ta priložnost se bo nudila kmalu. Od Društva naro-đov se ne more pričakovati ničesar. Zato ni izključeno, da Italija v goto-vem trenutku z ozirom na svoje posebne interese izjavi, da mora neposredno intervenirati v avstrijskem vprašanju, ki samo po sebi ni tako nevarno, pač pa zato. ker vsebuje tuđi celokupno jadransko vprasanje in spor med Italijo in Jugoslavija. Na vsak način bo treba nočakati, da se vidi, kako bodo razvili Italijani svoj nacrt in kakn bodo premagali odpor Fran čije in .Tusroslavije. = Zanltnlvosti s kongresa nemšktti katoHknv. V nedeljn 27. t. m. se je pri-čel v Mon^kovem kontrres katolikov \z vseb nem?kth držav in Iz inozemstva. Svečana otvoritcv se je vršila na kra-Ijevskem trgu v navzočnosti Člartov ha-varr»ke vlade. Papežev nuncij Pacelli je bral na trgu pontifik*lno maso. Pozdravni stovot je imel kardinal - nad-5kof Faulhaber, kl je med drugim izla-vll. da je dolžnost katolikov varovati člove^ko dostojanstvo in hraniti pravice gospodarsko slabih slojev. Božio pravo Jo nad državnim pravom! Vsak" ustava, kl ne spoStu.fe cerkvenlh zape redi, \& ncve!!Jivna! NemsTca revoluciji ie ▼elelzdajstvo! Kardinal je govoril v prisotnosti bivšega prestolona^lednlka Kuprechta in drugih wittclsba§l» na Dunaisk! cesti asfaJtni trotoar. Skladišče tvrdke 7?lta & 2i!ič ob Dunajski cesti je dograjeno in pod streho ter se de-:loma že vporabl'a. Hiša te tvrdke ob te} cesti je preb?rvana. Na Mestnem trgu so orcbarvaH hiso St. 23 (Pleiwcisov! dediči). Na novem prostoru ljubljanskega velesejma (ob Lattermaitnovem drevoredu) je dozdaj dograjenih 9 paviljonov. Od teh poslopij je določeno eno za restavracijo in kavarno, eno za policijsko stražo. Kanalizacija je JzvrSena, razsvp+ljava se te dni vpelje. -Tlakovanje mestnfti čest se nadaljujc. To-zadevna deia se iz vršu je jo sedaj na Sv. Petra cesti od PoUakove tovarne proti cerkvi. V Stritarjevi ulici sg popravili as-faltski trotoar, na Marijnem trgu in na PrančiSkanskem mostu so nadomestlU start tlak z novimi kockaml. Na Sv. Petra cesti so prebarvali hišo Ft. Podboja. Poslopje Jubilejne ubožnice se razširi za jedno nad-stropje. Na Vodnikovem trgu so odstranili po dolgem premišljevanfti slednjič vendar enkrat tište neestetične, na pol polomljene barake, neka} drugih pa dali pretnestiti na prostor ob VokaČevih hišah. Fasado Mest-nega doma so nekoliko prebarvali. Posest-nik J. Vokač je dal fasadi svojih dven h\% (na Krekovem trgu in v Kopitarjevi ulici) prebarvati; istotako posestnica M. Mally-jeva na oglu Sv. Petra in Resi je ve ceste, ter Še par dragih posestnlkov v raznih mestnih dellh, kakor kazlnsko društvo i. dr. Pri palači Kreditne banke so odstranili pretekle dni odre, poslopje Je osnaženo in se izvrSujejo v njem sedaj vsa potrebna profesljonistovska dela. Dclavcev in stavb. materijala ne primanjkuje; znatnih poikođb na »tavbUčih ni bflo. II. liublianski velesejem. (Od 2. do U. septembra) — Slavnostna otvoritev Ljubljanskega velesejma se izvrši v so-boto, dne 2. septembra ob 10. do-poldne po gospodu ministru trgovine in industrije Osmanu V i 1 o v i ć u. Dostop imajo le imenoma povab-ljeni gostje. Za splošen poset bo se-jem otvorjen v soboto, dne 2. septembra od 12. naprej. — Dela na sejmi§£ii. Dela na sejmišču, zlasti na novem delu razstavišča se bliža-jo svojemu koncu. Oledalce naravno^t pre-seneti ogromno število novih paviljonov, ki so nastali na travniku med drevoredom v Šiški in Koslerjevim gradićem. Njih pest-rost je jako bujna In tvorUo po svojih obli-kah zelo posrečen pendant k staremu sej-mišču. Izmed večjih gradb naj omenltno Ie po svojem stilu zelo dopadljiv nov raz-stavni pavilijon »K«, dalje razstavni pavl-lUon »L«, Čegar zgradba spominja na obli-ko, kl smo }o vajenl videti na Pražkem sejmtšču. Po svoji gradbi nekaj posebnega pa je velika sejmska restavracija, ki se ba§ s svojo nesimetričnostjo tako okusno prilagodi celoti. Nekaj res originalnega ie ruska hiSica z lično ograjo, v kateri se nameravajo nastaniti za dobo seima na$i bratje Rusi, da bodo tam krepčali posetnike sej-ma s pristnim ruskim Čajem In pristnlm ruskim prigrizkom. Tuđi prijatelj dobre vinske kapljice bo našei pavilijon, ki so sa postavili dolenjski in bizeljski vinograd-niki ne samo z udobno, temveč tuđi mično streho. Nič manj pa bo presenetilo vsakega razstavljalca tuđi staro sejmiSče. Na njem ugleda veliko števflo novih zasebnih pa-vilijonov, tako da mu popolnoma spremenl ono lice, kl ga ie imelo lansko leto ter ga napravi očesu tembolj okusnega. 2iv dokaz uspeha lanskega setma Je, da je veliko Stevflo lanskih razstavljalcev izdatno po-večalo svoje pavilijone in napravilo \7 njih nekaj res umetniškega. Tako pavilijon Gospodarske zveze sploh ni več spoznati. Tz-med novih naj omenimo predvsem zgradbo naše domače, v tujini se nahajajoČe družbe Triglav«, ki tvori nekako id°alno središče sejma. število vseh razstavnih pavilijonov utegr.e letos presegati S0. Ce je bilo raz-staviSče že lansko leto polno razstavnega blaga, bo letos tvorilo. Čim priđe enkrat v okrožje teh pavilijonov življenje, krasno sliko vzpodbudne pedjetnosti industrije, obrti in trgovine. Letno sledaltšce TJvoli a!i Deveta dežela. Za ćelo sejmsko dobo od 2. do 1!. septembra se je etabliralo v hotelu Tivoli letno jrledaiišče ped priznanim strokovnim vodstvom £. Putjate. To bo za doslei še ne-poznane atrakcije izdatno pripomoglo k zabavi posetnikov. Predprodajo vstopnic oskrbuje Urad ljut:janskega velesejma. — Historična razstava slovenskih stik ie združena s prireditvijo IT. Liubljanskega velesejma in velja vsaka vstopnica za raz-stavtšče tuđi za poset te zelo interesantne razstave. Razstava tvori revilo celega razvoja slovenske slikarske timetno^ti od dobe reaesanse sem, to je od konca 17. stoletja do moderaega realizma tja v leto 1BS0. Za-stopan je baroko. rokoko iii bidermeyer-stvo v Sloveniji. Razstava ie odprta cei dan in bo tvorila nekak p*nd2nt k Narodni Ga-lsriji slovenske moderne um^tnosti v Kre-šiji na vogaiu Stritarjeve ulic** in Solskeca drevoreda. — Fotografiranje aa sejmiiču. Kakor iansko leto, tako Je tuđi letos za II. Liub-Iianski velesejem preskrbljena možno^t, da dajo razstavljalci svoje razstavne prostore fotografirati po oficijelrem sejmskem fotografu. Sejmski fotografi bodo posneli tuđi živahno življenje na sejmišču ter bodo te umetniško napravljene razglednice poset-nikom velesejma pri prodajalcib na sejmišču proti mali oaškodnini na razpola^o, Vsako iatografiranje se'snskih prostornv brez predhodne odobritve od urada Liub-ljanskega veleseima je strogo 7^braiijeno. Sejmska uprava ima na fokftvu. yra£ujoči se opsetaikl si kupiio vozne listke za povratek lahko pri izdaji voznih kart na raz Dičeverr paviljonu se otvori v nedeljo dne 3. septcii'bra ob 11. dopr.Mne. Razstava bo' vsebovalu dela živeCih s'ovenskih umet-nikov. — Nova odkritja na historični razstavt slovenskoga slikarstva v Ljubljani na pod-lagi zbranega umetneRa materiiala daleČ presea:aio prlčnknvanje. V zadnjih drteh so strokovnjaki po metodi kritike slo^a od-krili nove Mencingerie in zlasti Berpante. ki se je pokazal kot veliki portretist intenzivne duševnosti, kot doslei ni bil znan. Jasne se obrisi tipov tuđi ćrndh starih slovenskih mojstrov iz serii §tevilnih odličnih i del, ki so dospela v zadnjih 14 dneh, med njimi mnogo slik slovcnskev^a Rubensa, VaL Mencinkrerla. Pripravljen je tudl katalog moderne zbirke ^Narodne Galerije* s 27 listi prvovrstnih reprodukcij. ki Uh je izvršila dunaiska klišarna Jaffo. Katalog stane 30 dinariev ter se naroca na naslov: Narodna Galerija v Ljubljani. — OledallSke predstave povodom LJubljanskega Tclikega semnja. Uprava narodnih Kledališč se je odločila, da priredi povodom II. Ljubljanskoga velesejma od 2. do 11. septembra večje število eledali-ških predsfav. tako v opernem, kakor y dramskem gledališču. Va ciklus se otvori v sobuio dne 2. septembra, ko se bo po- I vodom slovesne otvoritve II. Ljubljanske^ • velikega semnja Igrala priljubljena Sincta-j rova opera »Prodana nevesta« kot slav-! nostna predstava. Začetek predstave ie ob | 20. uri zvečer. — Slavnostna predstava na čast udele-j loncem II. velesejma v Ljubljani. Narodno j gledališče priredi na čast uddežen:em ft. velesejma v Ljubljani dne 2. sepicmbra v opernem gledališču slavnosmo predstavo. Poje se Smetanova opera l'rod.ina nevesta. — Glcdališke predstave oh času II. ve-lesehni* v Ljubljani. Narodno gledaliSče priredi tekom letosnjesa velesejma šest opernih in štiri dramske predstave, ki se I bodo z eno izjemo menjale tako, da se vrši en večer predstava v operi, drug večer pa v drami. V operi bodo pell: 2. septembra Smetanovo ^Prodano nevesto« kot slav-nostno predstavo, prirejeno na čast udele--iencem II. velesejma v LJublianf, z go. Le-wandovsko, Kovačem, Zathejem tn Mchort-čem v glavnih viogab: 4 znamenito rusko delo, Musorgskega veliko muzikalno dramo »Boris Godunov« z g. Levarjem v naslovni-vlogi: 6. Puu;inljevo opero »Aladarne. Butterfl\< z gg. Talerjevo, Rewiczevo, Kov vačem in Levarjern v glavnih vlogah; 8,; Smetanovo »Prodano nevesto«; 10. trk učinkovite Pucciniieve enodejanke »Trip-tychon« z gg. Talerjevo, Zikovo, Rewlcze-. vo, Krzysztalowiczevo, Levarjevo tn Ko. vačem v glavnih vlogah in 12. Blzetovo opero »Carmenc z gg. Thlenr • KavČntkdP vo, LovSetovo, Sowllskim fn Cvejičem -% glavnih vlogah. V drami bodo igrali: 3L" Molnarjevo predmestno legendo »Lillomc %' gg. \Vintrovo, Juvanovo, Rogozovo. Rakar* jevo, Pečkom, Rogozom in Plutom; 5. pri nas do lanske sezone neznano, a zabavna rusko komedijo Suhovo - Kobllina »Svatba KreČInskega« z gg. Rakarjevo, Gorjupovo, Putjato, Kraljem in Šestom v glavnih vlogah: 7. Mollerovo komedijo »Namišllenf bolnik« z g. Plutom v naslovni vlogi In 9» GoKoljevo komedijo »Revizor«, kler ijrra Hlestakova g. Železnfk. — Veliki Narodni Kalendar »Jugoslavija« e* godinu 1923. U najskorije vreme iz-aće iz Štampe kalendar »Jugoslavija« koga izdaje Savez Dobrovoljaca u Zagrebu. Kalendar opseže 20 Štampanih tabaka sa 320 stranica, na finoj hartljl. Pored mnogobrojnih i još nigdje ne objavljenih slika Iz ratova za oslobođenje, kalendar donosi ceo jedan niz odličnih popularnih članka naših najistaknutijih javnih radnika. Kalendar donosi veoma veliki broj stvarnih podatka o svakome nastojanju za našu Sto skorijn i što svestranljn konsolidaciju. Naročita je pažnja poklonjena stanju i prilikama naše bn:će u ropstvu počevši od one pod Talijanima, Nemcima, Madjarima I Romunjima pa sve do onih na krajnom hiu5an V i 1 b a r. veleindustrnalec in član mpravnesa odbora Jadranske banke. Pokojni Vilhar je bil že ob Casn Frana Sunih politiCno delaven ter »c aktivno posejtal v politiko, stremeč z^ velikim ciTiem uiedi-Tiicnia. Bodi goreć»mu rodol»iibu blag spomhi! — Graški refesemen.? Ift Slotren- &t. Pametni Oradčani. katerim je veČ za fiaše dinar je kakor nam za av-^trijsko bla^o so na svojo »Herbst-rnesse« povabili tuđi Slovence. Pri-Čakovatt hi bilo, da bi se praski šo-rinisti vsaj za take prilike vzdrže-T'ali vsakepa ritijskanja in Žaljenja ju^oslovenskih frostov ter se v inter-f*u me5>ta Oradec ve'dH nasproti PInvencem. zlašti onim \z Spodm'e Štajerske, kot kulturni Ijuđfe. To'da ižkazalo se ie. da je" nemški §ovln?-rem ćelo v tako resnem času. v Ica-terem se nahajajo Avstrijc! prav se-Fdaj, moehejši, kakor zdrava parnet in treztta tf^ovska 5nekuiacija. t)n-^ajajo se slučaji, da SlovencJ niti zn-naj v okolici Gradca ne srttejo rabtt\ svojecfa jezika 111 tf ne med ser>oi. Čim fJcrnci zaslisijo par slovenskih besedi, balo, žq so po Iconcf, in na Slovence lete p»ovke »winćliscrie 3\.av&usta 1922. v mestu samom na česmi železniri 11» varno govoriti slovensku. IJar Slo-vencev, ki je to poskusilo, so Nenici naravnost insultirali, cešf »hinaus mit den \Vindischen, hinunter mit ihnen ins windische Land!« Te razinere naj vpoštevajo vsi naši solzarji, kadar zagovarjajo predrznosti našili Ncincev, katerim dajemo očividno šc preveč svobode. Sicer pa si naj naši ljudje v bodoče premislijo posečati graške prireditve. — Plemenska zagrizenost. Neku ljubljanska tvrdka Je mi zatitevo poslala v Karlovce trgovcu i. D. svoj cenik. Kcr je bil ta cenik slovenski in srbohr-vatski v ćirilici, je dobila v odgovor tale dopis: ^Na poslani slovenačko-srpski cjenik uslobodnijem se, da Vas upozorim na najelernentarnije pravilo pristojnosti. Ako hoćete da radite sa rlrvat-skom, onda šaljite cjenike i dopise ili satno slovenski ili samo hrvatski ili ako baš hoćete da budete Štreber onda trojezično. To na ?rmnie Vama, a možete podučiti i V?.5e susjede 11 VaŠern i nji-lioveni interesu. I. Organe.«* Stavimo, da je ta eospod pred osvoboditviio prav mirno sprejcmal romske m madžarske cenike in s svojimi naročili prav pridn^ podpiral nem^kc in madžarske trgovce. Seclaj se seveda repenči radi cenikov v njegovi mnterin^čiui in zato, ker so tiska"! v cirilkM, — Hrvati nn strntifintl^ah. - Hr-vp.t-f. dasilo Jirvat^kesrn bloka, v ka-torem sednj vcdrč \n oblačilo frankovci, nmadaio sedaj celo Čclic, pi-soč med drueim: »Knko je poznato, Česi so uslijed novoljnoc kurza nji-liove v'lutc. pohrlili 11 većem broju na ljitbljmiski slet. da se ondn uz po-noniKt na parobrodima i željeznicama razliju no svim prečnnskim bankama . . . Ovom ču prilikom primiie-irti. do. }e dr/anje Čclia . . . ćak i izazovno. Kod njih kao da i ne postoji odie nova i njima strana država, već kao da je ovo jos stara Avstrija. u kojoj imaju jednaka prava sa svim državljanima . . . Tako eto. dok se Česi uz pninoć beogradske vlade i los kurs dinara razmeću svime, dotle naši ljudi umiru od %l?AU Tako infamno je svoje dni pisalo samo Frankovo * Hrvatsko Pravo«, a danes stopa po stopujicah teea nehrvatske^a židov-ske.ea lista Gasilo hrvatske inteli-čence! Sramota! — rfrvats!ii list! fn naš vele?eim. Opažamo, da zairrebski blokaški listi niti vrstlce ne priob:uieio o I/ubTjan-skem velesejmu, dasi sicer poročajo o vseh rno.eoČi}i sefm'h v tujini. AH ie to namen? Ljubljanski listi s.o snomladi pridno in breznlačno delali reklamo za zaeren^M seiem, a ^ac:rebške novine seđ?j — mmrnoma ?M nohn+c? ~- i^no-rir?jo ljubljansko prireditev. Pa bo vk!urt> temi' lfnMT?n«ki velesejm nspel nad v.«e pričnkovanje! — Pođrnv-tov rrJenJave. Knkor znn.no. Te mestna občfna ljubljanska pričcla v po-neđeHck pobirati m trpu takozvano pro-storn-no: po ? kror' od kos?re. To prin'Vo so začele izrablfatf prođafalke zelen.hvo, če5, čc moramo pbčaii ođ vsakc košnre dve kroni, boste ?fh placpif vi, k? zelcniavo kupinefe ne me, ki jo rjrodaiamo. Tn res sn zvIRale cenc svojemu blapu. Tako stnne danes komad solate endivlie f» kron, đočim Je bfla v soboto samo tri do šiiri krone. Slično je pri drupem blnsr!\ To je ođeruštvo prve vr«te! kolate je fo|f!:o ra razpoi.i^o, tuđi na?lfn»ise vrste, da te zficela ze enjtf!) — Pftdražiiev ni v n i k n k c m fnzmeriii s predpi^ano prn«for-nino. Upamo, d'i borio m^rndajfi činitel;i prcprečili nadaljnjc izkorišćan'e že itak uboj?es:a prebivalstva. — Lastnikom avfomobHov. Pokrajinska uprava zn Slovcniio ie dobila od policiiske-f:a ravnateljstva v Zagrebu obvcsHlo. da prihainjo v njegovo področje avtotnoblii z označbo *?L«, torej \t. ?Iovenlie In ćn se dotrnia, da se lastnfki. oziroma ^oferii ne rnorejo Izkazatl s predpfc-irstmi voznim! do-volienji ali z izka7nic?.mi zn Sntferje. Ker ie policiisko ravnarelistvo v Zr;.s:rcb!i pooštrilo kontrolo nad avtomrbili in motornitni kolesi, se lastniki takih vozil opozarjajo, naj irnaio pri vo/tijah v Znc:rcb vedno pri sebi pred pisane izkaznicc. to Je v07.no do-voljenie, ter f«kar,nko za Soferia, oa se tam itbvmeio eventualnim retTffodnosflm. — f?»r*r!^s o neoddahilh po^lffkafi ta mesec !«1IJ 1922. Te dni se ?e rnzposlal raz-jtla«? o rteorJdntnih po.?fnrh pnSiliknh rn me-sce ni!ij 1922. — Razd^s je pritrifn ob-člnstvu nq vpoeled v prostoru za stranke v vseh poStnih iirnđih. ™ Ust ^AtpenMnfler Hofe« prepoveCait. V Tnnsbnicku fzhaia*»nC» list -Alpenlandcr Bote«r je v n^$f državi prepovedan. — Novi »Mednarodni pisrmskl prl« dne, tako da zapuščajo tru-moma na?! rudarji debelo in si i?Cejo dela v sosednUh državah ali pa se vračaio v donmvino. Kdor bf pa kljub temu ho'el ft I na delo v rudnike rulirskega področia, se opozarja, naj ne gre na pot brez ^adostnili denarnih sredstev in brez pravilne^a pot-vt*?:\ lista, ki pa izdajo pristojne iuj;oslo-venske oblasti in ki mora biti opremljen z vizom nemSkejra zastopnika v nnšj kraljevini ter bre.T drugih potrebnih listin, kakor domovnice, krstnega lista itd. — Ruska umetnost na tjuhljanskem velesejmu. V prostorih Ijubljanskega vcleseiina bodo v tem !etu ruski begun-ci razstavtli vzorce ročnih izdelkov v paviljonu R R. Na veseličfiem prostoru bo kmalti dograjen paviljon s-Rtiska ixha-r. kt bo zgrajen po nacrtu ruskoga tunetnika-inženjera N. Gusjeva v pra-vem rtiskem stilu. Izba predstavlja tipični dom ruskega bogatega kmeta s karakteristično lesorezbo v priljubljenih ruskih barvah. Krasoto vtlsa izpo-polniuje karakteristični vodnjak 2 *žu-ravljem«. V »issbi« se bo proda jala med drneim znamenita »ruska vodka« ln nfllivka »spotikač«. »pirogl« ter druge ri»ske pijace \n jedila. Ruske darne bodo v ruskih kmečkih oblekah. takozvanih »sarafanih«. Ruska izba je iako in-teresanten pojav za obiskovalce velesejma zaradi tega, ker do sedaj v Ljubljani se ni bilo ničesar karakteristično ruskega. — Kopalni vlak r Laž?. V ponedeljek 4. septembra preneha voziti kopaln! vlak v Lazc in se seveda tuđi nkfne s tem dnem izdaja voznih kart. — Znižanje br2oj|avn1h prlstolbirt z& čelio«1ova?ko. PočenSi s 25. avptistom t. 1. se zniža pristojbina za brzojavke v Čcho-slovaško od 25 na 19 flatih centimov od besede. Za novinarske brzojavke pa ostane dosedania pristojbina 8 centimov od besede v velinvi. — KonJ«ko premovanje r Meitgšu bo dne 5. septembra* ne pa 2. septembra, kakor je bilo v raznih časopisih pomotoma razglase no. — Žtfpanstvo MengeŠ. — Velika tombola t korist Jngoslovenski jVatici se vrši v nedeljo 3. septembra v K;imnikii. Opo2arjamo na lepe dobitke, med temi seženj bistri§klh drv in neka} dobitkov starinske vrednosti. Začetek tombole ob 3. popoldne v mestnem parku. Po tomboli velika liudska veselica. — Neprljetaa tekraoT«1ita dirka. Neki Ferdinand Lotrič \z L!ubljane je povabfl svojega prijatelja Jožefa Černivca, nata-k?»rja v Zagrebu, naj *re z njim na en titer-ček«. No, iz »enega Hterčka« je nastalo po-časi ^ litrov. Oba Rta že bila Iskreno jri-njenn To priliko \t porabil Ccrnfvec, je izmaknil Lotriču đcnarnlco s 4000 K \z žc-pa ter skuSaf pobegniri. Toda LotrlC je tat-vino opazil. Ubral jo ie za njim. Po Mcst-nem trj^u se je razvi'a konkurenčna dirka n^cd obern?, ki jo je konćal na cilju pod Tratičo sioječl stražnlk fn pfljel »dirkača« Černivca. — TrairJčeii konec kftihtcža. V fto-Koznici pri Sv. Barbari v Stov. Goricah je radi svoie nasilnosti in bestijalnosti daleč na fikroe znani Jakob Kokol zažRal svojo lastno hišo. Kokol, kl je bil že v drugo po-roCen, je živel s svojo ženo in pastorko v vednem preoiru in se je radi tena hotel ma-šCevati. Zaklenil ie vsa hiSna vrata in 2i-vino privezal na Vozove in potem sažgal. Domači so se s težkint trudom redili i« za-prff^a corečesa poklopi a. Tud! Hm je itsnelo. đa So reSHi Vso živino. Hi5a kakor tTidi sosedovo poslopje sta poKoreTi do tal. Kako] je od omenjenesa dne izRini!. Te dni so Ka našli v trozdu pri Sv. Barbari obe-šene^a. Sam sebe Je »odi!. . — Velika nesreća. V fcranhi se ie podrl del s*nvbe, k! in zida C- Adam<6. in MStil stiri dolavee. Cden delavec Je bil taknj mrtev. Dvn težko in eneta lanko ramene*a so prepcliaH v bolnico. Krivdo na nešreči nosi stavbetilk, kl Hl dal I« malormirfiosti pokreti r,idu. — težka nesreća. Na nefceira !7leln€«a pekovskejra pomočtitka \% Maribora se Je *Po& mostom« netfa4CiIa o neuspe-hih urškf \ujske v Muli Aziji, je nastalo v me>tu veliko vr.Tiemirjenje. — Atene. 30. av^usta. (Izv.) Atensko časnpisje oštro napada ar-madiie poveljnike srske vi»jskc v Mali Aziji. ("Kita jim popolno nesposobnost in neprevidnost. — Pi^riz, 30. av^usta. CIzv.) Vest »Mavaša* iz Angore javlja, da so morali Grki popolnoma izprazniti Afium Karahissar. Boji so bili ljuti. Grki so su morali dalje umakniti tndi iz H«=ki Jehirja. Grki so na trch mc-stih odrezani in napredovanio turskih čet se še vedno na daljnje. Med j;r^ko vojsko vlada zmeda. MM Mm\M IiDlasfroEs pri Bsnov! Jarsi!. .— Banova Jaruga. 31. av^usta (Tzv.) Včeraj nkoli 5. pojioldne se ie privodila velika žclezni^ka nesreća med Žcl. postajama Mesjurič in Poliana. Veoerni osebni vlak je «.kočil ^ tira. Devet oseb-rih vozov se je prevrnilo in popolnoma razbilo. Izpod razbitih voz se z veliki-m\ napori potegnili *=edem smrtno ranjenih oseb. .^tevilo hhko ranjenih pa ni £e ucrotovlieno. Po zatrdilu železničar-jev je katastrofa nastala radi popolnoma strlinciili železnikili prajrov. Procci na daljavo )r,f) metrov je docela razrita. Prvn rv.jjno zdravn^sko pomoč je ponesrečenim nrclil dr. Pnlit/.er iz Li-povljan. Iz Zagreba ?2 prispela proti večeru rešilna ekspediena, ki ie pričela takoj z rešilniim jeli. Promet d.^ danes še ni popolnonn vzpnsiavlien. Potnikt morajo pre^ed^ti. Vlak ?t. 25^5 ie vozil iz Pakraca proti Banovi Jarnsf. KRALJ ALEKSANDER V PLZENJ-SKIH SKODOVIH TOVARNAH. — Prženj. 30. avgusta (Izv.) V spremstvu zunanjega ministra dr. N i riči č a in romunskega zunaniega ministra Duke je kralj Aleksander obiskal danes tukaišnje velike škodove tovarne municije in orožja. SPORNA ZADEVA KRALJEVICA GJORGJA. — Beograd, 31. avgusta. (Izv.) ! Minister notranjih zadev kot zastop-nik ministrskega predsednika, Košta Timotijević. je včeraj dopoldne kon-feriral z generalom Hadžićem in pravnim zastopnikotn kraljevića Ojorgja, odvetnikom Acimovićem. Od strani vlade je bil stavljen prav-nemu zastopniku poravnalni pred-log: I.) kraljević Gjorgje se ima v vsakem oziru ravnati po dvorskem statutu in vpoštevati odredbe kralja kot hišnegra gfospodarja, 2.) kraljević prejema v slučaju, da biva s kraljevim dovoljenjem v inozemstvu iz civilne liste 350.000 franeoskih frankov letno in 60.000 franeoskih frankov iz državne blagajne; 3.; za slučaj bivanja v tuzemstvu prejema kraljevič 50.000 dinarjev mesečno: 4.) kralje-vičti Gjorgju je dano primerno spremstvo. — Nasproti tem predlo-gom zahteva kraljevič Gjorsrje en milijon frankov letno Iz civilne liste, razmerno deležu, ki po članstvu rodbine pripada nanj. KO^KORDVT 7 VATIKANOM. — Be^fcTot!. 31. avjsusta (Izv.) O?.\\ cdbnr za sostavo nacrta glede konkordata z Vatikanom nadaljuje svoje redne seje. Prvotno je bila močna struja za to. da se bivši avstrij^ki konkordat z Vatikanom razŠiri oz. sprejme kar en b!oc za vso našo jugoslovensko državo. Akcija te struje ni uspela. Tudl nazor, da «^e naj razširi leta 1912 med kraljevino Srbijo in Vatikanom sklenienl konkordat na vso državo, ni obvfljal. Gotovo priđe do kompromisa v wtn smislu, da se izdela nov nacrt konkordata, ki bo temeljil na obeh starih kon-kordatih. V prvi vrsti gre za verske VELIKA KATASTROFA NA MORJU. — Pariz, 31. avzusta (Izv.) Londonska vest Rev^rjevega urada javlja o veliki katastrofi v Tihem Oceanu. Ja-ponska križarka »Nil Taka« je prišla v silen tajfun, ki je kričarko potopil. Rešilna akcija je bila popolnoma brezuspe-šna. Utonila je vsa. 30 mož broječa po-sadka. »TRIBUNA* POPRAVLJA LAŽNJIVE VESTI. — Rim, 31. avgusta (Izv.) Med ita-Hjanskimi listi je bila oriciozna »Tribuna« prva. ki ie prine^la alarmantno vest o koncentraciji jugoslovenskih čet ob korosko - Štajerski meji. Sedaj »Tribuna« kratko izjavlja: »Uverjen! smo, da vesti o koncentraciji jugoslovenskih čet ob avstrijski meit ne odgovar]a|o resnlcl.« — Restarraclla »Zvezd*« Je hreidvo-ma najlepSa restavracfja v LjubllanL Ker je tuđi hrana in pijaca Izborna ter postre?-ha dobra, priporočamo to restavraciio prav torln na?eini] ončinstvu, posebno pa opozarinmo nanjo posetnlkc ljubljanskega velesejma. — V gostilfri na timski cesti pri Novaka ie bila ukradena ženska Kopa. modra. Dotični ie dobro znan. Nai jo bla&ovoli prl-nestf v najkraišem Času nazai. dfup^če neomofen©, đovrSfle 24. teto ter so tfčneua Jezika zmofne ▼ besedi in pl-savl. Poiik* Je brezplaCen. Vse preslike moralo vložitl pismeno ptdšnio zn ^prejcin v bibffko šoto ptI prlštojtiem okrafnem ieta-varstvu, o?1roma fnestftem mtirfstrata. do đne 1(1. fiktobra t9ti. Ptohi]\ na! prfiofe HtsM fti rolstrH list, eventualno poročrt! Ust ali. če so vdove, smrtni list svofesa Iflo^^, dalje oblastveno potrjeno nravstve-no fzprlCevalo, potem izpričevalo uradnesa rđravnlka rristoineffa poHt!J5ne«a oMastva. 'ćn so zdrave in telesno in đuSeVno Spo-sobne sa. ttk\ potem izpfiHevtio, da IrfUtto cepliene koze ali da so iim bile koze Iznova cepliene, izpričevalo 0 bolski izobrazbi }n, če so ubožne. tuđi zakoniti nbožnf list. Prednost imaio 2a ta tečni prosilke iz mariborske cblasti. Dne ?. novembra t. 1. ob osmih se moralo prodike osebno Javiti v državni Ženski ho'nicf v l.hiblJani, Stara pot ?t. .^, kier nr.iprei f-praviio predplsnni sprejemn! izpit. Vse ticenke moralo ves čas Mvatf v internatu. Cčenke, ki so nbožne in potrebne. ?«c srtrejmejo v internat brezplač-no, premo?nejše pa moraio plačevati hrano v internatu. 5(9% uf Kf ud. ^ ?okofsko dntStvo v Kran.hi priredi v nedeljo 3. septembra ob !5. uri pred telo-vndnico ob priliki pro^live polaganja te-meljne^a kamna za zjrradbo Narodnega doma iaven telovndni nastop. združen 2 veselico Narodncea doma v Kranju. — »Sokole v Losrafcti priredi v nedelio dne .1. v slučaju slabesM vremena 8. sep-tembrn svoi javni mstop. združen 7 veiiko vrtno veselico, na svojem l^stncm prostoru in sicer: Ob 1(\ sproiem sostov, ob pol 17. javna telovadbn, potem vrtna veselica s srecolovom, šljivo pošto in plesom. ?ode-Iv:e pcrdba ^?okola Ljtiblinna II*. LojrnSk! ■*?oVo1.t ?e ie v vcl'kcm ?fevilti ndclo/eval prireditev sosedirtti dru5tev, zato prlčakti-|e. da se tudl srscđiui društva v obilnem ^cvll'.i r:TcTer>?'0 te priroditve. Ob tej pri-likf sf bo l?hko vsik ogleda! naš bodoCi -Dom-, f:f ic 7,e skoro do vrha doj:rajen. Torej nasvidenje v Logatcu! Zdravo! Zli stev. 198. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. septembra 1922. 6tran o Solstvo. — Prlčetek solskega leta 1922/23 na državnih in srednjih šolah (I. državna dm* nazija, višja realka In obe realni gimnaziji) v Ljubljani. Učenci, ki žele vstopiti v prvi razred, naj se zglasijo z obiskovalnim !z-pričevalom in krstnim listom dne 10. septembra med 10. in 11 uro v ravnateljski pl-sarni. Zunanii učenci se lahko prliavljo tuđi pismeno. Na državni realni gimnaziji na Poljanah se v prvi razred ne sprejemajo več učenci. Dne 10. septembra se le prijaviti tuđi repetentom prvega razreda, ^pre-jemni izpiti za prvi razred se prlčno v po-ncdelick 11. septembra točno ob 8. uri. Novi učenci iz drusih zavodov se sprejemajo v II. do VIII. razred v ponedeljek 11. septembra od 10. do 12. ure. Ponavlialni In dodatni izpiti se prieno 11. septembra točno ob 8. uri po razvrstitvi, objavljeni na urad-ni deski v šolski avil Vpisovanje ućencev. ki so že obiskovali zavod in pa na novo sprejetih je v sredo 13. septembra ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. V cetrtek 14. septembra se otvori novo Selsko leto s službo božjo, ki se vr>i ob 8. Po šolski maji se zbero učenci v svojih razredih. kler se iim prečitajo disciplinarni prcdpis! in priobčijo urniki. V petek 15. septembra se prične ob 8. uri redni pouk. Natančnejše odredbe so objavljene na uradnih deskah v Jolskih poslopjih. — Grafenauerjeva Čitanka za VT. razred srednjih Šol se od danes naprej dobi pri kr. zalogi Solskih knjig in učil v Ljubljani in po vseh knjigarnah. — Vpisovanje na strokovnl Soli za pa« škarstvo se bo vršilo 1. in 2. septembra od 9. do 12. in od 14. do 16. Sprejemni pogoji: Absolvirana ljudska Sola, starost 14 let (to starost mora doseći učenec v tekočem šol-skem letu) in telesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov fn se izkazati z odpustriico ljudske sole, roismim listom In domovnico. Vpisnine in šo., v slučaju nesklepčnosti ob 6. ne glede na štcvilo navzočih, v fostilni g. Ivana Žumer. K obilni udeležbi vabi oebor. — Staod proti draglnjl y Celju. DroSrvo javnih nameščencev v Celju sklicuje za so-boto, t. J. 2. septembra t 1. ob pol 7. zvečer v malo dvorano hotela Unino protestni shod proti draginji in za takojšnjo regulacijo plač. Vsi na shod! K shodu vabljenl so vsi narodni poslancL - 40letnlca prostovoljnega sasllnesa društva v Befunjah. V nedeljo 3. septembra se vrši v Đegunjah pri Le&eah proslava 40Ictnicc tamkajSnJega gasilnejra društva. Dopoldnc ob 10. je sprejem romov pred ga-silnim domom, nato obhod z gnUho »Kovi-nnrjev« iz Jesenic. Po obćneni zboru je skupno kosilo. Popoldne ob 3. je velika liudska veselica s srečkaniem, godbo in plesom v Avsetiikovi restavraciji. * Husova hiša v Konstanci. Hišo štev. 6-4 na Hasovi cesti v Konstanci, k^er je sta-noval reformator Ji-n Hus. je kupil Če5ko-slovaSki komite v Ženevi za dva milijona mark. * Ameriska prohibicija. Drživn! depar-tement Zedinienih držav se po^jia z 2n-KleSko vlado za bklep pogodbe, ki bi dovo-lievala ameriškim oblastem, da smejo izven teritorijalnega morja Zediajenili driav na krov anjjleSkih ladij v svrho preiskave, ako prevaiiiio ladje alkohol. * Spanska vina na Islandu. Ker je prepoved uživanja alkoholnih pila" ocro-Žala islandsko ribjo trgovino, je vlada do-volila posameznikom nakup španske^a in portugalska vina. Vsak kupee mora svečano obljubiti, da bo sam popll kupljeno vino, ki sa pa ne srne kupiti već kakor deset litrov na mesec. * Hlsnl red v ltalli*iisklh jecah. Vscmu dviliziranemu svetu so znane trozovitosti italiianskih ječ, v katerih morajo prebivati oni nc&rečneži, kl so obsojeni na dosmrtno ječo. ^Odrtšenim« Italijanom v Istri pa je menda to neznano, ker bi drugače ne proslavljali v nacijonalističnem časopisi u pravičnosti italiianskih zakonov in italijanske člnvekoljubnosti z vpeljavo kalijanskeiia hišnega reda v ječah, kamor so pošiljale bivše avstrijske oblasti večje in man.še krivce, ki so se pregrešili proti zakonom. Tako je n. pr. prišel te dnl v kopersko kaz-njlnico odposlanec ita lij unske ga notranjej;a ministrstva Trivisorno, ki je ukazal, da so morali priznati na dvorišće vse kaznjenec, katerim je pridisoval o reformi hišnega reda v jetniŠnicl. Po poroči!ih li«;tov bodo smeli kaznjenci v Kopru sedaj kaditi po volji, dopisovati s sorodnlki in jrovorlti i nii-mi magnri vsak dan. Imeli bodo bajc tud! svoje KInematografićne predstave in vsak bo smel imeti pri sebi — !ićka v kletki. * Slabi ^asl za avstrijsko časoplsje. Dunaiska dnevnika »Mittag« in ^V/iener Stirnmcn- sta prenehala izhajati. Gra?ki »Tacblatt« opusti v najkrajšem Času svojo voČemo izdnio. Panir in tiskarski materi?aJ v Avstriii sta se tako podražila, da Je ob-stoj časopisa v splošnem ozrožen. Večji dunajski dnevniki staneio mesečno 20.000 K, srednji pa do 15.000 K. S tem denarjem se je mogla pred vojno kupiti že lepa vila. * Švedska arheološka ekspedicija na Grškem. V kratkem odpotuje na Grško švedska arheološka ekspedicija, ki je lansko jesen pričela z izkopavanjcm klasičnih tal pri Naupliji, kier je bilo nekdaj mesto Asi-uet ki ie bilo znano že Homerju. Ekspedicijo vrjdita arheologa dr. Frodin !n docent A.W. Pcrsson. Dclo, ki je ic pričela švedska ekspedicija, bo končano koma] v par letih. Akropolis obssga v dolžini 300 do 400 m. Pred njo je starodavni Asine z zidovi in hi-šarai ter vsiiko pokopaliSČe. * * m • Prohibicija v Belgiji. Znani belgijski socijalistični vodja Emil Vanderwelde je dosoRel, da je belgijska vlada najstroži«? prepovedala vso hazardne igre in točenja alkohola v restavracijah, barih in kavar-nah. Ta prohibicija pa je zelo čudna, ker more vsak kupiti v drogerijah naenkrat dva litra alkohola ter se napiti doma. V Javnih lokilih pa je prepovedana vsakn kar!:i-i alkohola. Angleški in američki turisti menda za to bojkotiralo Ostende. Upravi r.a?cc,a Hsta so pns!:.1! za: AŠkerčev spomenik: Vinko Požuu, np-tax v Zgornjl Radioni, 60 dinarjev. Sokolski Sklad JSS. 50 dinariev. Jugoslovensko Matico: 50 D: poshl c. dr. Air lij Vrtačnik, odvetnik v Liubljanf, iz poravnave v kažensklh zadevnh gz. Viktorja in Kazimire Obiak - Albina in Ane Jager. t — Srčna hvala! Glavni nrednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Dragocenost vsake h-'še fc le karnarja Fellera rijetno dišeči »Els;. fluid«, najboljše sredstpvo za dr: Snenje hrbta, rok, nog in celera te-lesa, kot kosmetikum za ne^ovanjc zob, zobneša mesa, ust, glave, Itd. Močnejši in boljši kakor franeoske ž?anie. 3 dvoinate steklenicc ali 1 specijalno staklenico skup z zamo: tom in poštnino za 72 krr>n rosilia Eusjen V. Feller, Stubica don i a Eh satrg 235, Hrovaško. ce Neraztržlflvl kavdnlso-vi podnetntkl za čevlfe. *mmmm*—m——mm~—LLm^mmammmm Proda se gramofon r,r.;v po ni«ki eenl. Naslov pove upr. Slov Naroda.____________________6958 Sprejrae so E0NT0BISTINJA tmožna popolnoma Mmostojncga knjigovodstva ter slov. in nemške Jcores-pondence. Ozira se samo na prvovrstno raoč. Oferte pod .Samostojno knjigovodstvo 6556* nt upr. SL Nar. 6566 Gospodična ali vdova brez otrok m sprejme za pod-učevanje dečka polcg učitelja, ki bi pomagala tući v gospodinjstvu na graSčlni na Gorenjskem. Ponudbe pod .Prijetno bivali^če 6997" na upravo Slovenskega Naroda. 6997 3ščem lokal po možnosti v sredini mesta za takoj ali pozneje; pTevzatnem tuđi prostor, ki bi ga n* svoje stroške prenredili. Ponndbe pod .Nagradi 6791* na upr. Slov. Niroda. 6791 Radi otpotovanja prodam za. primerno ceno motorno kolo 4 PH, 4 dl. Naslov pove uprav. Slov. Naroda.________________________6972 Proda se mo3ka crna zimska suknja, 2 moški črn" obleki, kožuh tu modne hlače. Ogleda se pri J. Kožalj, Kolodvorska ulica štev. 12. 6973 več bopiterlev spreime „SI. Narod" PAPIR NA DEBELO I TVORNIČKA ZALOOAI „LIPA MILL" konlekcijskl papir, kuverte in ▼*• vrsto trm§m§m papir|«i papir sa pakoTaafa Ittt ClgaMfad papir: Abadle, Globi Samnm, Oolnb A. LAMPRETp PAVILJON E 30 Unbliaaa, Krakav tri 10. Zahvala. Ob priliki smrti našega umrlega očeta, gospoda Josip Richteria gostilnlCarla in poiaatnlka t Kasnnilni nam je došlo od vseh strani nebroj izrazov iskrenega sožalja, za katera se tem potom zahvaljujemo brez pismene zahvale. Zahvalimo se tuđi vsem darovaleem vencev in cvetja in onim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, posebno pa čč. gg. duhovnikom kamnilke dekanije in oče tom frančiškanom, zastopnikom tovarne za smodnik, gospodu komandantu, zastopnikom gostil-ničarske zadruge in vsem ožjim pokojnikovim prija* teljem, ki so mu izkazali posebno čast Kamnik* dne 30. avgusta 1922. ti$W rođtiie: Rkbrer. Tramii lanitor-^IeL a!:itf- ■.'.#:-*" -"-* Uienka ljudske ali prvega razreda srednje sole se sprejme v popoino oskiba Nasiov pove uprava Slov. Narod«. 6966 na močnl vodi se išče v najem. Grcm tudl proti polovicu Pismene penudbe pod Mlin 6843* na opravo Slovenskcga Naroda. 6848 2 dijaka nlžjih razredov se sprejmeta na hrano in stanovanje pri dobri družini. Cene zmerne. Da 14. — Sef odseka : E* Borlsov-Morozov, 6873 Zletne razglednice I. JwMf§m Sokolskoga zlatta v Ljubljani se dobe v celih serijah (serija 80 kom.' in tuđi cosamezne pri fotografu HUGON HIBŠER, Ljubljana, Valvazor-:ev trg 7. Cena za komad 2 Dinara. Trgovd popuši 6976 Primerno službo v Jugoslaviji i£če arhitekt- inie-nfer^ Poljak, absolvtral Šoo v Mona-kovem, s 41etno piakso. Ponudbe pođ .Monakovo 6977" na upravo Sloven-skega Naroda. 6977 tona dratta ▼ L|«Mlml li«« praktikanta kateri je dovrSIl 2 razreda trg. iole In razume italiianski jezik, za takojSnii nastop. Lastnoroćno pisane ponudbe s prepisi sprtčeval rod .Vesten urarinik 6983* na opravo Slov. Naroda. 6953 Potnika zane?liivega in rridnega isče tvrslka fiJe9ens>f Maribor. Ozira se Ie rm pr-vovrttne moči. 6980 Proda se otroška postelja. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 6967 Kupi *• dobro obranjen lf planino Ponudbe pod »Dobro ohranjen 6979-na upravo Slov. Naroda. 6979 Jffcsto hišnika ISčeta zakonska brer otrok. Nastopita lahko takoj. Ponudbe pod »Hl*nlk6 55. na upravo Slov. Naroda. 6955 Za projektiranje in akvizicijo 15če večje električno podjetje mlađega in spretnega dektrcinženirja odnosno elektrotehnika. Pismene ponudbe ali osebni poset: Ljubljana, Dn-nnjska cesta 25, pri ing. A. Stebi. f 8S3 Kupujem trđf in mehki rezani in tesani |«s. Pismene ponudbe z navedbo dimenzij, količine in eene. oddajna postaia, na firmo Franjo Vehovar, tovarnaDo-bi5tva in lesna trgovina, Celje. 6743 HiSo pripravno za trgovino ali mlin in žago ali pa tuđi posestvo bi kupil mladenlč trgovec Event. bi se tuđi priženil. Ponudbe pod „Podjetnost 69!I1' na upravo Slov. Naroda. 6911 Posestvo v Bclokrajini ra prodaj. Nova tiiša z gospodarskim poslopjem bHzu kolodvora Metlike. Zelo rodna zemlj.šča in sa-dovnjak okolo hiŠe, na potoku prilika za mlin. Cena ugodna. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6971 Oset Andrej Maribor Aleksandrova cesta 57, telefon 88. Ve-Ivtrgovlna sena, slame, drv, koruze, otsa, sadja itd. tirzojavi OSET ANDREJ, Maribor. 6632 S 10 vagonov približno ro 45 centov sena, zdravega, suhega, prešanega v bale, franko vsaka postaja Slovenije, K 1G0O za 100 kg proda trg. z deieL pridelkl Puki ft Vcrce, Soštanj. 6952 1 pls»i*nov skupno 125 kvadr. metrov, v I. nadstr.. odda s 1. januarjem JOS. CIHLAR. Dunaiska cesta. 697f> 1 pls»i*nov skupno 125 kvadr. metrov, v I. nadstr.. odda s 1. januarjem JOS. CIHLAR. Dunajska cesta. P97O „Vprmfni odbor Jadranske banke a.d« a Beograde" javlja žalostno vest, da je njegov dolgoletni delničar in zaslužni član uprave, gospod vele^osostnlk, !ndnstrl|a*cc in veletrgovec na Snsabn danes po kratki bolezni preminul. V Beogradu, dne 26. avgusta 1922. stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 31. tvgusta 1922. Stev. 198. Sobo s posebnim vhodom in hrano v sredini mesti odđam solidn«nu gotpodu. Naslov povc upravi Slov. Naroda. 6935 Trgovski pomoćnik nrMtnfakturist, prva mo£, želi pod ugod-nimi pogoji pretneniti mesto. Ponudbe pod „Ljubljtna- 259-6918" na upravo Slov. Naroda. 6918 Uienec 14 ret star, s primcrno solsko naobrazbo st spreime. Hrana In stanovanje v M3>. ft. Sufcftlk, trgovina z žeteznlno, Ljubit, Zaiolka cesta.____________&H3 htamš obstofcča iz mizacske delavnice z orod-}eto. Naslov pri upravi Slov, Nar. 6927 Ma pavilfon F, it 192 se opozarja slavno občinstvo. Rastavljeni so razni novi modeli, otro širi vo-zi?ki, dvokolesa, motorji, šivatni stroji, vsakovistn! dcU in pneumatlka. iCcac nizke. Ccniki franko. „Tribun a "i tovarna dvokoles in otroških vozičkor, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zvonar-ska ntlca 1. 6959 do 100 vagonov. Ponudbe z naznanilom cerre, postavljeno na kolodvor, na Kpu-RoakHr Somogji, Zagreb, Boskovi-ćeva 14—II. 6919 ~MOfOR~ na sesanl plin 20—25 HP ter majhria oprema sa nrilfi *e kapi« Ponudbe pod ,A6 10&^~6942* na upravo Slov. Nar. 6942 asbeatiri škrilj. Tovarom Karlowac, NajboljSa streha, najbolj trpežna, naj-cerrejla. Pbjasnila daje F. ti očeva r, Žlrovnfca, Gotenjsko. 6974 ______171________171______ lUm Mol il stanuje v atedfari mesta, plaćam dobro ođstop-nino. Naslov povfe npr. St. Nar. 6996 Salonska oblcka posotflOJiM nova, se ceno prošla. Na* stev pove uprtva Slov* Naroda. 7004 Proda se kompletna nova sparina sabat iz hrastovtga lesa. Naslov pove oprava Slov. Navoda. 6094 Illarta m 2 prvomtM to/ljarska pomoćniku Poizvc st v trgovini čevljcv, Toni Smfeis Gradi&e 10. 6953 125.000 D posolila Iftčo večje dobroidočc podjetje prati dobrim obrestim In proti sigarnosti, Ponudbe pod .Sigurnost 7006* na upravo Slov. Naroda.___________________7005 Sila prazna soba v sredini mesta se išče v najem. Cena postranska stvar. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Prazna in svetla 6889* Jffeblovano sobo ev. s h*ano išče gospodična, državna nradnfca, Se mogoče z uporabo klavir ja u takoj att pozneje. Ponudbe pod .Soba" poStno ležcče gl. p. 689o Kn]l$ouottln]o z večletno prakso aprejme pod ugod-nimi pogoji veČja. dobro vperjana lasna trgovina. Ponudbe s prepisl spričeval, zahtevkl plače, navedbo refersne in čas nastopa službe pod .Les 6982* na upr. Slov. Naroda. 69S2 in prvovrstne Hsarj« spreime Stavb-na družba d. d. v Ljubljani, Levsti-kova uld 19. 6910 2 ttnclnovfl cl! petrolelno rescrvarja vsak po 3000 kg, iz 12 mm debele železne pločevine se ceno prodasta. Agentura Ivatn Klemsehe, Maribor, Aleksandrova cesta 12 II. 6981 Strojno« ciliitdrskof plinovo olje9 bencin, petrolej« parafin, tovorno mast ter teh- nifiko-industrijske potrebičine ISeprezentanca Standard Oil Com-pany of New York Lj ubijane, Kt-ekoif trg IO Telefon 247 _______— P»»Hjon E 30 -_______ JOSIP STHDLER Tonama stalo« in lesalh Iz4slfeoo LinbOana« Sođna nlica St. U Trista tnterurb. H.MI Faoilion F St. »5 POZOR! Kdor ne obiUe na H. Ljubijanskem velesejmu v paviljonu K *t. 487 FRANC LUBAS & SIN isdelovanje harmonik ne bo vide I, kako izgleda lepa, precizna in dobro delujo£a harmonika. Fponz Luba* A sin. Klagenfurt WIbh „FIHT" Torino II« ZJU£K» tartn, pmnmHIic, uliifcB Ljnbliaina, Sodnai ni. 11 Tctef. hiln'uiii. 4€f TdcL laluaib. 491 Paotlion F St. 151 Dliak mž$h razredjv se sprejnte nm Urmnm h» stMovanj« pri boljšl rodbhH. Poizve at: Gosposvetska cesta 12—I. Kontoiistfflia liče službe, najraje prt kakSnl lesni in-dustriji. Gre en mesec brezplafino. Po-nudbe pod „Lesna Industrija 694S" na ■pravo Slov. Naroda. 6948 KorespondentOco) prvevrstna močt •• spre|aa« takoj. Zafateva se nemfičina, slovenščina. stro-jepi«, ftenograflja. Ponudbe pod .Samostojnost 6880* na opravo Slovenske« Naroda. 6800 MasSo kuhano in surovo, kupi vsako množino V. Bis jak A drug, tvornica keksov, Rogaška Slatina. 673 ♦ Uvedenega zastopnika za Slovctrijo proti visoki proviziji ISČe za takoj PPIDES>0V tvornica kemičnih irdelkov, Tacen pri Ljubi ianL Uspeh zajamčen. Ponuribe direktno. 6881 Spretnega kontorista «11 konforistlnjo sprejme takoj Tovarna slamnatih talcev na Strnišču. Pismene ponudbe s prepisi spriJeval oa Franc Čuček, vinotrlec v Ptuju. 6951 ■»i«e£ja Izbira nuliOtk pieteoin. ijii, ao^k ls rokavic pri tvrdki B.8E.SIiah8rnž,ffi?ii Hovo finsko posodo Iz klanega hrastovega lesa proda 3 do 5 hl po K 8— za I 1 5 do 8 hl ro K 6*— za 1 \ Mihajlo Ivanovič, Zagreb, Franfcopan- ska 8. 6124 Ktnmfemo D3 veZfko Upov cvat rte vmM „Isis** d ti. Zagreb, Hatzova ulica 14, kamo se neka vzorci in ponude počl ejo. Ženitna ponudba. Pcdjcten frgovec v starosti 25 let, z milijonslrtm "premoženfem ter industr. obratom, bi se rad v svrho poznej-5e priženttve seznanil z inteltg. gospodično, ki ima kako posestvo na prometnem kraju. Gospodične, ki raz-Dolasjajo tud! z manjSim premoženjem ter imajo veselje do kakecja podietja, ni;o izključcnc. Le resne ponudbe s sliko p id „Industrija", poštno ležere Ljubljana, glavna pošta. 6890 za Ljubljana in okolico za n.išo zmoSno dunaisko tovarno in veletrgovino elek tričnih in clektrotehničnih predmete^' Samo pridrl pospodje, kateri sozrnožni nemikc^a jezika v eovoru »n pisavi — kristiani — na i se blagovolijo ponuditi % sliko rod „Tehnelektro 6829* na upr. S1ot. Naroda. 6»29 na obšni zbor KmeOie hrasnsšce io pas. t St. f Iđ ^ ki se bo vršil dne 8. atept. 1922 ob 9« dopoldne y pisarni. DNEVNI RED 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstv* in nadzor^iva. 3. Odobritev raČ. zaključka za 1. 1921. 4. Vol i te v nafelstva in nadzorstva. 5. Slnčajnosti. 7003 OamOH. Cvetliine ioratijfi. CerrJ. razstavfiaicem Ljubij. seranja sporo ča m, da sprejemam vsakovrstne cvetlične dekoracije paviljonov. Dekorativne rastline bodo tudl na razpolago znotraj glavnega vhoda seJmiSča dne 1. septembra. — Se priporoća Anton Forantf umetni in trgovski vrt nar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. 6060 Pska (lit* volčk »aafiM> dobra varuhinji, 8 mesecev stara, at ceno proda. Zibcrtova ulica 188, II. nad-•tropje, Sp. Siika. 6992 aUlo! Ataltol Prepričajte se v lastno korist In ogtejte si veliko zalofo dvokole« in otfotlcfli vorlčkov, novih modelov hi unevmabke po esni. „TRIBIfMAM tovarna dvokoles in otroških vozifkov, LJtibljaiiO. Karlovska cesta Št. 4, trgovina Stari trg 28. Sprejemajo s* tudl popravila za v polno popravo. KebiDiske oprave nova, po aani na proiaf. K|a, •ava An. lav. Oram Baae-liak, LlnMjaaa. Sddaia ol. 0. 6975 Majhen paviljon na »«jn«Sftču se i^c sa dobo semnja v najem. Ponudbe pod .Paviljon4, rxv štno leže^e, Ljubljana L 6996 Vsako množino klanih, 1 m dotgih, kupi tvrđka F«t«r-nost A Remlc, Ljubljana, SlomSkova ulica 11, na katero je poslati ponudbe. Brzojavi: „Parem", telefon 580. 6904 Avtomofaile kolesa, motorje pnevmotfko useh vrst olle - bencin in druge potrebsllne ima vedno v zalogi F. riorfančlč I|ubl;a&a. PNAJBOUI FdOB! SE POVSOD GLAVNA ^l^ |V ZALOGA F. SIBEMIK-LJUBLJANA Vzorcnl l * u Pragi Coatralno iriimtm sredili« Kvropo. Na|o#no^aJ izvlr trn nabavo ramno* vrstnib Udelkov eeboslovaulke la- ifaill I|H Vciese ms'rfi znak z izkaz-n!co stane 25 dinarjev, služi kot permanentna vstopnica v fazstavidče in upravičuje k popusta pri vožnji po 2e-leznid. Velesejmski stanovanjski urad r»re>krbi ndeležnikom ugodna stanovanja. NatančnejSa pofasnUa dajejo vsl čeho-siovaSki konmiatt, rastopnikl pralkega velesefma in veiese;tnska pisama — Praga I« Staromestskd radnice, kjer se proda ja jo tudf znaki in 'zkaznke. 4876 Spalna soba dobro obranjena, at« kupi. — Naslov poft oprava Stev. Naroda.. 6986 Dve pra?ni sodi l*č«tm zakonska brez otrok. Ponudbe pod .V mestu 6S7^* na upravo Slov. Naroda. f879 Isčem Kompanjone M tostto Industrijo na Oor«niskem. Le resne po« midbepod^Uesna industrija 6770Mna upr, Slov. Mar Poziv na upis akcija Privredne Banke za JuSnti Srbiju« Skoplje- Oospodin Ministar Trgovine i Industrije s\rojim rešenjem od 1. Junija o. g. pod Br. 2226., odobrio je osnivanje Privredne Banke za Južnu Srbiju u Skoplju sa kapitalom od 3,000.000 Dinara, podeljen u 15.000 akcija po 200 Dinara, koje će glasiti na ime i donosioca. Zadatak je ovoj Band, da organizacfjora sopstvenoga kapitala i sticanjem kredita unapredjuje sve privredne grane kao: trgovinu, industriju, zanate, poljoprivredu i t. d., davanjem kredita, osnivanjem i organizovanjem preduzeća i sudelovanjem u takvim i sličnim preduze<5ima, a uz to će se baviti i ostalima bankarskima poslovima. Pri upisu polaž> se 20% od nominalne vrednosti za svaku upisanu akciju i 20 Dinara po akciji na ime osnivačkih troškova. Ostatak će se uplatiti u roku od godine dana, a u ratama, koje će Upravni Odbor odrediti. Upis traje do 30. Septembra ove godine, a uplate polažu se u Skoplju na Bančinoj blagajni, u ulici Br. 14. i Br. 1., telefon Br. 102., ili poštom i kod ovlaštenih poverenika. Osnivački Odbor zadržava pravo podele akcija u svakom pogledu, a naročito da se njihov bioj preupiše. Osnivački Odbon. nafzanimlL'efše llnblianskega oeiesefma ba&s brez dooma trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejse, naj-lepŠe in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki Sioalnih sf^ojeu •^fifS&^k dosedaj iznašla in preiskusila, i^M^^8 raxsi2^f ssg^ona tordlta v svojih paviljonih. Na ogled postavljene najmodernejše sivaine stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dan-danes prihranitev ćasa in denarja posebno za rodbine. teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonaine kino-predstave^ 7000 Ne I 163/22 o prosfovolini dražbi hi£e v Ljubljani Dalmatinova ul. šžev- 7. Na prošnjo lastnic gdc. Mihaele Jakil in ge. Marije Bemik se proda na javni dražbi v pONđeljeb, dne 4. septembra 1922 ob 11. ari dopoldue tup i311 v DiiM iilid z Ues. Dražba se vrši v pisarni notarja Antona Galleta v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 2, kot sodnega komisarja. Izklicna cena znasa 2,000.000 K. Prodajalki si pridržite pravico odobrenja po zastopnikih tekom 8 dni. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke sodnega komisarja kot vadij 200 000 K v gotovini ali prosto raz-položivih hranilnih knjižicah. Pravice knjižnih npnikov ostanejo nedotaknjene. Natančnejši pogoji so na vpogled pri sodnem koinisarju med uradnimi urami in se pred dražbo razglasijo, V Llobl{anff dne 29. avgusta 1922. Anton Gallef notar kot sodnl komlsar. Prometni zauod zd premo$...«. y Ljubljani prodala Iz sloveatktb premogomlkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v eelih vagonih po originalnih cenah premo-govnikov za domačo vporabo, kakor tuđi /