Poštnina plačana v gotovim. Leto LXV^ št. 224 Ljubljana, ponedeljek, j. oktobra I032 Cena Din i.- I do 80 potu dan popoldne, tzvzemSi nedelje to a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din S.—, večji vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Sloveuaki Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA« Telefon št. 8122, 8128, 8124, 8125 In 8TJ6 PODRU2NICE: trg št. 8 — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. SC 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. „MIR NI DOSEGLJIV BREZ ŽRTEV" Herriot o sodobni politiki miru — Briandova ideja se pričenja ustvarjati Pariz, 3. oktobra. AA. Na banketu v Čast predsedniku senata Jeannenevu ?e bilo več govorov. Socialistični pos'anec Frossard je izjavil, da socijalisti podpirajo Herriota. ker jim je do varnosti Francije. Prav tako pa ta stranka pozdravna Herriota tud: zaradi njegovega prizadevanja za konsolidacijo miru. Nato je predsednik francoske vlade Rerrot govoril o jubileju in zaslugah senatnega predsednika Jeanneneva. ki je s svorm delom pokazal, da ie veFk Fran- coz. Ljubim Francijo, je vzkliknil Herriot, ker vem, da je skozi rtoletja zagovarjala najčistejšo pravico. Prav tako Hjubim republiko, ki je s svojimi de#i pokazala, da ie vredna naslednica naHenšfh tradtcH preteklosti. V zonanfl politiki le nadaljeval Herrfot le mir nasa bistvena naloga. Sodim, da o tem mi ni treba prejemati pouka od n t kogar. Storil sem vse. kar |e bflo v moji moči za mednarodno sogfasle m za oomlrrtev Evrope. Herriot ie zatem govoril o konferenci v Stres* In s« spomnil Priandove Mele kl se nrtrenla nsrvarfati. Ta Idela Je moje prepričanje. Na tej Ideji bo mogoče ostvariti mir m red v modna-rodnem življenja. Vendar Je treba primati. Je nadaljeval Herriot, da Je pot mira Izredno težka m da Po tej poti ni mogoče hoditi s popevkami v trstih, ker na noti so še velike zapreke. Narodu Je treba povedati vso resnico. Defo mfrn zahteva, kakor vsako drugo, poštenosti. Sporazum med narodi Je mogoč samo kot lojalen sporazum in kot sporazum odkritosrčnih obrazov. Iztreznjenje v Nemčiji9 Po ženevskih informacijah kaže nemška vlada voljo za nadaljevanje pogajanj in je popustila tudi v vprašanju enakopravnosti 2eneva, 3. oktobra. AA. V tukajšnjih diplomatskih krogih je vzbudila veliko zanimanje vest, ki je bila objavljena v Berlinu o nemški ravnopravnosti. Po tej vesti v Berlinu še ni nobenih znakov dobre volje, vendar pa se zdi, da imajo ženevski krogi takšne informacije iz Berlina, ki kažejo na to, da nemškn vlada že zdaj obžaluje, da je prekinila svoje razgovore s predstavniki na razorožit veni konferenci v Ženevi. Prav tako se zdi, da nemška vlada ni več tako sigurna sama sebe, kar se tiče njene akcije za izoliranje Francije. Po nekih dragih podatkih iz nemških poluradnih krogov pa bi bila Nemčija pripravljena pogajati se o kompromisni rešitvi njenega enakopravnostnega vpra- šanja in bi se zadovoljila s tem, da obdrži svoj sedanji vojaški proračun v znesku 700 milijonov mark. Prav tako bi nemška vlada pristala na mednarodni odbor z nalogo, da nadzoruje te vojaške izdatke nemške države. Naposled bi nemška vlada sodelovala tudi pri ustanovitvi mednarodne policije. Pariz, 3. oktobra, AA. Po poročilu iz Berlina je tamošnji list »Deutsche »All-gemeine Zeitung« objavil poročilo svojega ženevskega dopisnika, ki poroča med drugim, da bodo nemške poluradne osebnosti v Ženevi stopile v stike s francoskimi krogi, da skupno najdejo kompromisno rešitev nemške oborožitve. List smatra, da bi bila ta pogajanja škodljiva. Mandžurski problem zopet v ospredju Lyttonovo poročilo je zopet sprožilo razpravo o kitajsko-japonskem sporu zaradi Mandžurije Pariz, 3. oktobra. AA. Po poročilu posebnega dopisnika »Tempsa« v Ženevi so uradni krogi DN mnenja, da Lyttonovo poročilo, ki je bilo včeraj objavljeno, vztraja na načelnem juristi enem stališču, da pa hkratu zagovarja stališče, da ustanovitev mandžurske države ni najnovejšega datuma in da ta država ni nastala zdaj iz spontanih vzrokov. Ti krogi povdarjajo tudi tiste odstavke v poročilu, ki govore o ohranitvi kitajske suverenosti v Mandžuriji. Oziraje se na praktične vidike pa poročilo ne prikriva tudi dejstva, da imajo Japonci v Mandžuriji svoje polne pravice in interese. Te interese so v Mandžuriji opetovano kršili. Po Lvttonovem poročilu bi bila najboljša rešitev sedanjega spora med Kitajsko in Japonsko ta, naj bi obe državi kar moči tesno sodelovale na spornem področju, in sicer pod kitajsko suverenostjo. Vendar naj bi bila Mandžurija avtonomna in naj bi pri- znala Japonski na njenem ozemlju posebne pravice. Krogi DN opozarjajo tudi na to, da govori poročilo tudi o zaščiti interesov drugih držav v Mandžuriji in da priznava režim odprtih vrat na spornem ozemlju. Pariz, 3. oktobra. AA. Po vesteh iz To-kija Japonski uradni krogi mso zadovoljni z vsebino oročila Lyttonove komisije, zlasti ne s šestim poglavjem tega poročila, ki govori o ustanovitvi neodvisne madžur-ske države. Japonska trdi, da je poročilo v tej točki sprejelo stališče Kitajske, med tem ko so ostala vsa dokazovanja Japonske brez veijave. Glede posledniih poglavij poročila, ki govore o predlogih komisije, izjavljajo japonski uradni krogi, da teh poglavij sploh ni vredno čitati, ker ie že priznal Mandžurijo kot neodvisno državo. Tucfi sicer so Japonci rrmenia. da jim ni treba v ničemer izpremeniti stališča, ki so ga zavzeli. Diplomatska afera v Romani J Bivši zunanji minister, sedaj poslanik v Londonu TituJescu je s svojimi izjavami preprečil nadaljevanje pogajanj med Rumimifo In Rusijo Bukarešta, 3. oktobra. AA. Rador pojoča: Včerajšnji listi, med jimi tudi taki, ki so do zdaj podpirali Ti tule sca ostro kritizirajo izjave ki jih je Titulescu dal časopisju v času. ko se v Eviansu vodijo po-gajanja med Rumunijo in sovjetsko Rusijo. »Adeverul« pri občuje čez celo stran članek pod naslovom >Upor in obtežba«, v katerem pravi, da je dozdaj brez primera, da bi poblaščeni minister, ki mu ostavka Že ni bila sprejeta in ki sebe smatra za odgovornega za državne posle do 1. novembra, poda] izjavo, kakor je to storil Titulescu. Vlada je hotela nova pogajanja z Rusijo ohraniti v tajnosti zdaj pa je Titulescu iz osebnih razlogov vse to vprašanje spravij pred mednarodno javnost. Last smatra da ni izključena prekinitev teh pogajanj V tem primeru se bo Rumu-nija na Dnjestm lahko sklicevala samo na Briand-Kelloggov pakt. ki ga je Titulescu nekoč napadal, dočim bi Francija in Poljska sklenili z Rusijo pakte o nenapadanju. List nato ugotavlja, da bi v tem primeru Rumunija v vprašaju Besarabije ostala osamljena in bi si svoje odnosa je z Rusijo le poslabšala. Rumunska vlada je sprejela ta pogajanja, da zaščiti mednarodne interese Rumunije m da s« obenem ne odpove nobenim svojim pravicam. Titulescu je ravnal iz osebnih nagibov, s tem pa je po mnenju lista liiemognrfm si škodil sedanjim pogajanjem z Rusijo. Listi >Lupta<, >Vitorul«, >Ordinca< in drugi objavljajo podrobnosti in opozarjajo na to. da je predsednik sedanje romunske vlade Vajda Vojevod že L 1920 priobčil sporazum s sovjetsko Rusijo. Ta nasvet so odbili vsi tisti, ki danes že uvidevajo, da je ta sporazum nujno potreben. Listi opozarjajo tudi na netočnost v intervjuvn g. Titulesca, čet, da je o pogajanjih s sovjetsko Rusijo izvedel iz tujega vira. Res pa je, da mu je o« tem povedal romunski poslanik v Parizu Cešijani. Povabljena na pogajanja, Rumunija jih ni smela odkloniti. Titulescu bi bil moral počakati konca teh pogajanj in šele tedaj izpregovorrti. Zunanje ministrstvu je izdalo komunike, v katerem pravi, da zaenkrat m dotlej, dokler trajajo pogajanja ne more dati nobenega pojasnila. Prav tako je zunanje ministrstvo proti vsaki javni debati, ker škodi interesom Rumunije. Sožafje naše vlade Grški Beograd, 3. oktobra. Povodom katastrofalnoga potresa v Grčiji je minister g. dr. Albert Kitmer kot zastopmk manjega ministra v imenu jugoslovanske vlade terasi grški vtscfi sožalje ob hudi nesreči, ki je zadek lepe grške pokrajine. V hneou grške vkde se je ministrski predsednik Ve-bsmIos MttmSi % daljšo brzojava »Evropska stranka BaseL 3. oktobra. AA. V zvezi z vse-evTopskim kongresom v Bask ie prof. Coudenhove-Kallergrhi izdal manifest o ustanovitvi »evropske stranke*. Manifest se glasi: Evropejke, Evropejci! Evropska stranka ie ustanovljena. Stranka nai bo združena fronta proti vsem tistim, ka nas ščuvajo na vojno med narodi, kakor na meščansko vojno. To naj bo stranka evropske omladine in prava stranka dvajsetega stoletja. Stranka ie prosta vseh malenkosti, strankarskega duha v dosedanjem smislu besede. Nje poglavitni in brezpogojni cilj je: ustvariti Zedinjene evropske države, kjer ne bo carinskih meja, ne utrieva-nria in ne oboroževanija, kjer ne bo brezposelnosti. Zato vas stranka vabi na sodelovanje in preko vaVvabi na sodelovanje vse evropske narode, da si preko nje utrde svoje nacijonalne kulture in ustvarijo skupno bodočnost Po vsej Evropi je zdaj mobilizacija vseevropske fronte. PristopaHe k novi strank; in pošljite svoje pristopnice na naslov »Parti europeeru. Dunaj, Holburg. Pristopajte k evropski stranki! Rešite Evropo! Hindenburgov 85. rojstni dan Berlin, 3. oktobra. AA. Včeraj je predsednik aemške republike Hindenburg praznoval 85-letnioo. Javna poslopja 00 bila okrašena z državnimi zastavami. Hindenburg je prisostvoval cerkvenemu opravilu v garnizijski cerkvi. Ob istem času je bilo cerkveno opravilo tudi v katoliški katedrali, i'redsednik nemške vlade Papen je Čestital Hindenburgu v imenu vlade. Še ena konferenca? Pariz, 3. oktobra. AA. U Berlina poroea-jo. da je tamošnji >Lokal Anseiger< objavil vest ii Londona o tem, da namerava predsednik angleške vlade Maedonaid sklicati t Londona konferenro zastopnikov Anglije, Francije. Italije in Nemčije v prisotnosti opazovalca USA. Konferenca naj bi raspravljala o nemški oborožitveni zahtevi Vest še ni potrjena. Rim in Budimpešta Budimpešta, 3. ofctobra. AA. Presednflt nove madžarske vtade Gombds je poslal predsedniku italijanske vtade Mossolmijn pozdravno brzojavko. V tei brzojavki zagotavlja predsednik madžarske vlade Mus-sofinjn svoje neomajno prijateljstvo in zveze, ki spajajo madžarski m italijanski narod. V Mnssolmrjn pa vidi madžarski narod simbol preporoda kakje. Na koncu prosi Gorribos Mussofiorja^ naj tadi metnu iskaže tisto naklonjenost, ki jo jo kazal njegovim predhodnikom, da bo mogel tako obraniti dosedanji pravec vseh madžarskih vlad. _ Upokojitev Beograd, 3. oktobra. S kraljevim ukazom je na lastno prošnjo vpokojen Josip Horvat, pisarniški oBcijal pri s reškem sodišču v Sv. Lenartu v Sov. goricah. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2809.29—233046, Berlin 1365.41—1375.21, Bruselj 797.4« de 801.40, Cnrifa 1108.35—1113.85, London 196.30—199.90, Wewyork 5727.70—5755-96, Pariz 225.27—226-36, Praga 170.01—17D.8T, Trst 294.46-296.86. INOZEMSKE BORZE C ur i h: Pariz 20.32 in ena oaminka, London 17.9S, Newyork 518 m sedem oatnink, Bruselj 71-96, Milan 96.60 m poL Madrid 42.45, Amsterdam 208.36, Berlin 123.40, Sofija 3 74, Praga 15.34, Varana 5&10, V februarju bo nebotičnik dograjen Kako bo znotraj urejen in fcakSne bodo njegove tehnič- Ljubljana, 3. oktobra. Dela na nebotičniku hitro napredujejo. Na zunaj je mogočna stavba že dobila pravo lice in se kakor beli orel odraža od svoje okolice. Dela se prav po ameriško. Komaj so pri enem nadstropju gotovi z zidarskimi deli, že nastopijo pleskarji in mizarji. Kakor se je prej pričelo delo pri tleh, tako se sedaj dela v obratni smeri, od vrha proti tlom. Računalo se je. da bo stavba popolnoma dogotovljena se pred zimo, pokazale so se pa nekatere težkoče in menijo, da bodo Sele v februarju gotovi z vsemi deli. Ves gornji dej nebotičnika, od vrha pa do 4. nadstropja, kjer se začno pisarne, je že povsem dograjen. V vseh stanovanjih so že instalacijske naprave, električni tek, topla in mrzla voda itd. V tem delu stavbe bo treba samo Se položiti parkete in stanovanja bodo gotova. Stanovanja, ki gredo od 5. do 9. nadstropja in ki jih je 9, so najmodernejše urejena. V vsakem nadstropju sta samo dve stanovanji. Vsako ima svojo kopalnico, kakor tudi avtomatične hladilnike na cenejši industrijski tok. Povsod je tudi napeljava za radio in telefon. Za vodovod ie posebna priprava za dviganje pritiska, kajti voda bi prišla normalno le do 8. nadstropja. V to svrho sta napravljena dva tlačna bojlerja (rezervoarja za vodo), in sicer v kleti. Med seboj sta združena, vsak bojler pa ima svojo tlačno črpalko, če se ena pokvari, jo nadomesti druga. Kavarna bo segala od 9. do 13. nadstropja. V 9. nadstropju je nameščena kuhinja s stranskimi prostori, kakor kuhinja za slaščice, za jedila in hladilnica, V 10. nadstropju je stalna zimska kavarna, dočim je višje na arkadah nepokrita letna terasa. Za slučaj slabega vremena so prostori v 12. in 13. nadstropju, ki so stekleni m pokriti. V promet bo prva oddana pasaža, ki veze nebotičnik s Kambičevo palačo. Pasaža je 5 m Široka, na meji obeh stavb pa bo obsežen pasažni trg, ki bo 10 m širok in ravno toliko dolg. Sredi trga bo najbrže javna telefonska govorilnica. V pasaži bodo razni trgovski lokali z lastnimi straniSči. Svojevrstno čudo bo podzemski tresor, kjer bodo v strop in stene zabetonirane navzkrižne armature močnih traverz. Tresor bo imel kakih 8 m dolg prostor za saj-fe, dočim bo obsegal interni tresor 18 m3, med obema prostoroma pa bodo mogočna jeklena vrata. Okoli t reso rja vodi 61 cm Širok hodnik, ki ima to posebnost, da se lahko z vsake tečke vidi ves hodnik. Na vseh štirih vogalih so namreč nameščena v kotu 45 stopinj nagnjena zrcala in bo stražnik, takoj ko bo stopil na hodnik, videl ves obhodni zid tresorja. Pisarne bodo nameščene v drugem, tretjem in četrtem nadstropju, v vsakem nadstropju 12, skupno torej 36 pisarn. V pritličju in 1. nadstropju bodo štirje trgovski lokali, trije z licem na Dunajsko cesto, eden pa na Gajevo ulico. V nebotičniku so 3 osebna dvigala. Od teh sta 2 normalni, tretje je pa brzovoz-no in bo lahko nosilo 7 oseb. Pri brzo-voznem dvigam bo na razpolago postrežba, na ostalih dveh si bo lahko vsak sam postregel Normalno dvigalo bo rabilo ne- Dva velika vloma Ljubljana, 3. oktobra. Zdaj na jesen 90 se v mesto zopet priklatili številni potepuhi, tatovi in vtomifci, ki delajo zadnje dni poličih" precej preglavic Saj sta bita v zadnjih treh dneh izvršena §ičevi cesti št 7 se ie včeraj splazil neznan potepuh m me ukrade! rz kerhinje 4T3 Din. Denar ie bit pripravljen v kredenci za mestno pM-narno. — Na Vodnikovem trgu je v soboto nefado izpod stojnice izmaknil brartjevki Feftorti Trpinovi denarnico, v kateri ie imela oferog 500 Din. Todi kolesarski tatovi so b&i pridno na deta. Delaven Franca Bončini je bflo ukradeno kok) iz veže Gfrasbene Matice. Koto je znamke »Bianchk in vredno 1000 Din. — Monterju mestne eiefcrrarne Ludviku Podobniku je bfto na Krekovem trgu Iz veže h>še štev. 10 i*radeno kolo znamke »VVaffenrad«. tretja žrtev kolesarskih tatov |e b*f pa Htografskn vaienec Stanko Žbona, ki mn je bilo včeraj odpeljano koto iz veže Sotefcega nosSopia na LedroL Kolo je vredno 700 Din. Radi opwUtve modne trgovine oblastno dovoljena RAZPRODAJA vasfpa Maga In inventarja znatno pod nabavno ©eno. LJUBLJANA, telenlmrgovn nftca Štev. 6 Spombjajie se slepih! Skrbi prebivalcev Bele kraji Pred ustanovitvijo tujsko • prometnih društev v krajini LJubljana, 3. okJtdbra. Naš: befi rojaki ne mislilo več le za danes. Odvrgli so trsti svoj fatalizem »bo že bog dal «in slerbe. Fo+no teb skrbi imajo. Njihova skrb je sedaj na vrStou, ko so vinske gorice vsak dan polne petja, in vriskov. Zadndi dnevi potekajo pred pravo trgatvijo. Prpravljajo sode, stiskalnice, brente. Z nagubanim Četom in pronidjh*mi očmi strme vsak dan v nebo in iščejo oblakov, ki se jih sedaj najbolj boje. Grozdje dozoreva in dež bi jim uničil ves spomladanski trud, znoj ;n krvave žul'je. »Bog ne daj« to pot. četudi sicer vedno za vse upajo, da jim bo dal. Dobro jim da in zlo enako. Navadno so ob takih prifikah vdano prekrižali roke in niso mislili na rešitev. Usoda j:m je bila vse. Sedaj mislijo. Vina V-te zadruge so jih prebudile iz dosedanje gospodarske dremavice. Svetujejo jim, prirejajo predavanja, pomagajo kjerkoli treba, skrbe za irveJfiavtienife njihovih vin po vsej Sloveniji, v Ljubfjani bo skoro odprta »Belokranjska klet«, katere zadruge glavni cilj je pomagati našim siromašnem beHm rojakom. Skoro edino življenjsko sredstvo so jrm vinogradi, a sami ne morejo z vinom uspešno trgovati. Uvidev?jo, da je organizacija v zadruge prvi poso' za boHso gospodarsko bodočnost, da bodo le preko teh zadrug mogli povsod uveljavit! svoja vina En i ima ista no bodo ostajala v tistih belih zidanicah, polnih sodov — najdragocenejših blagajn Bele Krajini?. Vinska skrh jim je sedaj najteži i. Pa trtirajo pot že tudi do cilja drugih svojih skrbi. Spoznali so. kaj pomeni tujsk; promet za zemijo, v kateri je razvit Včeraj je bil kMnb konkurenci »Gorenjca« belokranjski turistovski viak poln izletnikov. Ljudje so se ga že privadili. Prazne košare tja. potae, težke nazaj. In vse to za tako mal denar, da ni vredno govoriti. Neki kmet v Semiču mi je pokazal blizu dvaf-set novih srebrnikov: »Hvala, gospod, da ste se spomnili tudi nas! Mi smo m1 si", da ne sega spomin nikogar preko Gorjancev. Glejte, dobil sem danes dvesto dinarjev za grozdtje in malo vina. Toliko denarja nisem vide! vso pomlad in poleri*«-. In je izračunal, da je prišlo včeraj v Belo krajino vsaj 300 !].udi in vsak da je pustil pri njih vsaj 50 dinarjev. To je 15.0(A Pa če jm je le 10.000, mnogo je za nje, velika £o-moč našim ljudem. Tako je >edaj vsako nederjo. In dado le najbolje, tak: st ti beH rojaki, pošteni, z malim zadovoljni, postTežrrivi in uslužni. Ta kmet je s %vo-jirm otroki nesel vsem svojim obissovn*-cem košare na kolodvor in jih pozdravral z največjo prisrčnostjo: Hvala, nr:d:te .še. Belokranjci so zadovoljni že sedaj. Vidite, bog nam je le dal. Vendar pa organizatorji teh izletniških vlakov in propagande za lepe one kraje še niso in ne smejo biti zadovoljni. Bela Krajina mora imeti stalen tujski promet, ljudi je treba fja privabiti na letovišče, na počitnice. In to bodo dosegli. Merodajni faktorji v Be.'i Krajini, v katerih volji in rokah mnogo, mnogo leži, so obljubili svoje delo in svoj trud za skupen cili — povzdigo Be-le Krajine. Posebno živahno se za vse to zan-ma meHiSfci srečki načelnik, prijazni in ljubeznivi g. Karla var i s, gotovo mu bo dr pa sledili tudi načeln& črn orne Hskefca sreza, vsa županstva in vsi inteligenti, ki so poklicani za to delo in ki jib na isto veže morama dolžnost Enako moralno podporo nudita oba narodna poslanca belih rojakov gg. Makar in Lušin, kakor tudi ^na-ni metliški trgovec in občinski odbornik g. Ivan Malešič. Ve-rba movent, exempla tra-hunt, tako je tudi v Beli Krajini, taki vzgledni možje zaslužijo še posebno pohvalo. Radi pospeševanja tujskega prometa bodo najbrž že letos ustanovljena v MetH-k; in Črnomlju tujsko prometna društva, katerih delo bo najtesneje povezano z ljubljansko »Zvezo za tujski promet«. Ta orijentacija k Ljubljani je povsem uprjv-čena, ker večina najagilnejš-h BVokranj-cev živi v Ljubljani in ie tu delo ia/ie omogočeno že glede na to, da je tu sed-iž društev »Bela Kraj;na« in »Belokranjska klet«, katerim, a zlasti »Beli KrajmK je eden javnih ciljev tudi pospeševanje tujskega prometa v svojem rodnem kotičku S šele idejno zasnovano novomeške tu'-sko prometno zvezo bi ne bilo mogoče tako intenzivno sodelovanje, kakor ;e isto možno v LJubljani, kjer naj tudi sploh bo glavni sedež vseh takih ustanov. Cas nas je naučil, da je le skupnemu delu brezno-gojno zagotovljen uspeh, nikakor pa ne razkosanemu! Želeti bi bilo, da merodajni že sed'i' premislijo vse potrebno in pripravijo fe-ren za osnovanje TPD. Morda že na no-mlad se bo pričelb v Metliki z gradbo modernega kopališča na Kolpi po načrtih učencev iz šole mojstra Plečnika, kar nam jamči za res lepo izvedbo. Enako se ;e že tudi Zagreb zainteresiral za Belo Krajino, kar "dokazuje, da ista res zas uz vso poklanjano ji pozornost in ima oog're, da se razvije v res ;di!ičen !etoviščar-;ki kraj. Največ je seveda odvisno od dela domačinov. Včeraj je Belo Krajino obrskal tud: ' .'.bljanski župan g. dr. Puc v družb; mnogih odličnih predstavnikov našeca mesta Vse je očarala lepota krajev in prisrčnost i;nd:. Redko kateri kraj se more pohvaliti s takim uspehom, kakršnega ie dosegla Bela Krajina v tem kratkem času *n e zato delo tem bolj utemeljeno. V oktobru in zimskih mesecih bodo agilni ljubljanski Belokranjci priredb1: Še več predavanj med belim rojaki, ki se bodo z'asti nanašala na tujski promet .n kate r:h glavni cilj bo končna ustanovitev TPr>. Cilj Be-lokranjcev in njihovih društev ni namreč zabava in organiz^anie nekoristnih prireditev, nego le organizacija gospodarskega napredka Bele Krajine in pospeševanje tujskega prometa v nje;.. Torej popolnoma materijalne svrha, ki pa bodo, ko bodo dosežene, dale najlepše in najtrajnejše moralne spomenike vsem zaslužnim za njihov trud in napor. TežKe gospodarske razmer vsega sveta, ki niso prizanesle seveda niti nam. ne dovoljujejo za sedaj še nobenih sentimentalnosti, nego le delo in delo za povzdigo gospodarskega življenja in razmer, ne pa pustih in puhlih fraz.katerh edini uspeh ie v tem. da se razblinijo v — nič. R—v. Nova vprizoritev komične opere Fra Diavolo Ljubljana, 3. oktobra. Med najbolj ljubkimi komičnimi operami, ki se že nad 102 leti stalno vzdržuje na repertoarju in ki smo jo od 1. 189R dalje vačkrat radi poslušali tudi z našega odra. je Auberjev »Fra EKavolo«. Bujne melodije, dražestna pestrost ritmov, zanimive harmonije, duhovita instrumentacija. obilica učinkovitih romanc, arij, kan a t in in barka-rol in ne v zadnji vrsti napeto dejanje, polno presenečenj in pikantnosti, dajejo solistom mnogo prilik, da se lahko odlikujejo kot pevci in igralci. Opera s svojimi figuriranimi melodijami brzih ritmov pa nikakor ni lahko izvedljiva, nego nasprotno nalaga pevcem prav težkih nalog. Moža rtove opere m Rossinijev »Brivec seviljski«r se vzdržujejo na našem repertoarju, in pričakovati je, da se tudi »Fra Diavolo* ne po^rezne zapet v arhiv. Saj ie predstava prav dobra in so vsi nosilci glavnih instrumentalnih partij z iskreno vnemo na delu in imajo zanje dovolj sposobnosti in pevske spretnosti. Publiki je ta lahkotna, vedra, prijetna in vse skoz zabavna mirzika prav povsod in zmerom všeč in jo sprejema kot opereto, dasi je »Fra Diavolo« vzlic vaudevillski sorodnosti v bistvu resna operna umetnina, velik užitek za sladokusce. G. Gostit je imel dva močna prednika v naslovni partiji, Raskovića in Drvo-to, a je svojo nalogo izvajal jako zadovoljivo; Ml je zelo simpatičen banditski glavar, kavalir m žel za bravurno odpeto arijo v 3. dejanju zaslužen poseben aplavz. Takisto pevski odličen je bil g. Banovec kot častnik Lorenzo. Čegar arija v zadnjem dejanju je biser, izvajan z velikim okusom tn znanjem. K romarja Mattea je dajal g. M. Rus pevski vrlo dobro m tudi njegova domača govorica se posluša ugodno. Zerlina je ga. Ribičeva, glasovno nežna, v podajanju fina, v igri prijetno vzdržna in vendar topla. Komionega angleškega sta rika vega lorda je okusno in brez pretiravanja prav dobro izvajal g. Peček in tudi pevski polno ustrezal. Glasovno nekam šibka je Pamella ge. španove: mezzosopranaka partija zahteva v ansamblih večje prodornosti. O* bi spale lady milionarke v kopalnih hlač-kah. pa res ne morem verjeti. Drastično komična sta bandita Peppo in Giacomo. ki ju igrata m pojeta kajpada z veliko učinkovitostjo gg. J. Rus in D. Zupan. Opero je naštudiral in dirigiral g. kapel- tA Ncf fat. Morda je imel zanjo vendarle premalo časa. Uvertura je žela aplavz, a je zvenela mestoma medlo m prazno, a zbor ni bil vseskozi na višku. Režiser g. Rratko Kreft je uprizoritev povsem obnovil in ji dal čwn bolj grotesken značaj, ki se je pa nevarno naslanjal na revijo in onereto. »Fra Diavolo« ima po svojem dejanju in glasbi iz 1. 1S30 svoj stil, ki ga ni mogoče ignorirati. Re/iser ga Je ignoriral, a no mojem prepričanju padel tudi v nedoslednosti. Na gledališkem listu čitaš, da se dejanje aodi (ne vrši) v vasi v bližini Terracfne. Na vasi pa ni hotelov, nego so v TtaKji pač le alberga in osterije. In 1. 1830. še ni bilo sodobnih paronlovnih družb. Tadde vaški albergo ni imel dvorane in hotelskih sob s številkami, kakor kak moderen ne-rišlci hotel. Da bi spala gostilni<čarieva hčerka kar na hodniku med stopnicami in pred tujskimi sobicami na razkošni postelji med svilo in čipkami kakor kakšna pariška ali rimska kokota, je nemogoče. Vojaki v prvem deja-nju so smešni strahopetci, ki se skrivajo pod mize in lezejo slkozi okenca v klet, samo če slišijo kne »Fra Diavolo«. Ali isti vojaki junaško naskočijo trumo ban d i to v in jih kar 30 pobijejo! Tn vedno iznova pogumno zasledujejo bandite! Kje je tn doslednost? Čemu je režiser 1. dej. sploh razsefclj*! kar na štiri slike, ki se jtm dekoracije vpričo gledalcev neprestano menjajo, da ni ve« čas miru. ne razumem. Eno samo prizorišče (kakor to hoče Scribe) je ne le praikričnej-še, nego tudi mirnejše: v operi hočemo predvsem mirno poslušati! Zakaj pefrje in glasba sta glavna reč, ne na kulise, ki brez prestanka prihajajo in odhajajo. Tudi uprizoritev 2. dej. mi ni všeč. O ZerlhrVrri postelji sem že povedal. Ali za zglavjem te postelje stoji ogromen portre treh oseb: uiriformirafnea. dame m gospoda. Odkod taik portre v vaškem aJbergu? Obraze teb treh oseb trije banefitje izrežejo. vtaknejo v odprtine svoje obraze, opažu j e-jo Zerlimo, ko se odpravlja spat. pri tem pa mirni ono m z izbuljevanjem oči izražajo svoje naslajanje. Zares, jako komično, aH zelo operetno in neumestno. Zerlina poje arijo, krasno pevsko umetnino, a nihče je ne posluša, ker vse se krohota gg. Zupana m J. Rusu. ki režeta obraze, se spakujeta in buljita, da bi človek res »od smeha počil«. Ali arija je pokopana! Zerlina stori vbod oče pametneje, da se molče odpravi spat, ker je ves njen trud itak čisto zaman. Z zrcalom pa naj le govori. Samo čudimo se, da uprava, kapemrk ki solisti dovoljujejo tako bagateliziranje godbe in petja. In vrinjeni baleti Za moj čut velik nesmisel. Zerlkia poje, a okoii nje skače bir let, Fra Diavo'o poj«, s okoli njega se zver« (prav lepo in pikantno! Saj so prav fletka-ne naše baletke!) balet! Nihče ne posluša petja, kar vse op—uje le gibe, stegenca, meča in boke ruš tkanih punčk! Toda petje je alfa in ornega opere; kreacije pevcev bistvo. Vse, kar opero moti, mora izginiti. To je moje mnenje. Pa ie marsikoga. Prav dobra je misel, da se predstavljajo solisti med uverturo kot figu rine izza tarč, v katere mečejo krogle. Le da se osebe pojavljajo in izginjajo prenaglo. Gledalci ne vedo, kaj naj to pomeni, m prav dober in umesten je tudi novi, veseli zaključek opere. V komični operi res ne more biti krvi in smrti. Zdaj Fra Diavolo končno le zmaga in odvede s seboj ladv x lepimi nožica-mi in debelimi milijoni Solisti so želi mnogo priznanja in — kakor je pri nas postalo že vsakdansko — prejeli cele koše cvetjja. Fr. G. Fotoamaterji ▼ dolini Krke Žužemberk, 2. oktobra. Danes dopoldne je oživel staroslavni trg Žužemberk. Ljubljanski fotoamaterji so prihiteli pod vodstvom neumornega g. Gre- goriča v šestih avtomobilih, 150 po številu. Spotoma »o se jim priključili še Litijčani in slednjič še Novomeščani, tako da je ob 11.30 stopilo na zgodovinski žužemberški trg do 200 fotoamaterjev. Ves Žužemberk je bil v zastavah. Na trgu pred gradom slavolok: »Dobrodošli«. Godba je udarila »tuš« in šol. uprav. g. Fr. Mervar je izgovoril prisrčno dobrodošlico. Opozarjal je posetnike na Žužemberk in lepo njegovo okolico ter želel vsem aparatom čim več sreče. Vodja izleta g. Gregorič se je zahvalil za pozdrav in opozarjal tržane na lepi njihov kraj, ki zasluži vse zanimanje in bo o njem zdaj zaznal svet. V imenu dolenjske tujsko-pro-merne zveze je pozdravil vse izletnike novomeški učitelj in predsednik pripravljalnega odbora g. Viktor Pirnat. Le v slogi in skupnem nastopu je uspeh in danes so zbrani Dolenjci na zgodovinskih žužemberških tleh javno dokumentirali, da hočejo in morajo doseči svoj smoter in dvigniti Dolenjsko. Per aspera ad astra! Oglasil se je še litijski učitelj g. Jože Zupančič in vabil v svoj kraj, kamor tudi pehite amaterji prihodnjič. Žužemberk in okolica sta prehvaležni objekt za kamero. Slikalo se je na vseh straneh. Popoldne je bil piknik v JajnČgar-jevi livadi. Pekli so krompir in pečenice, zobali so grozdje in tekla je rujna dol. kapljica, da je kar prehitro minul čas razhoda. Ljubljančani m Litijčani so jo mahnili na Muljavo in v Stično, Novomeščanl pa čez Dvor in Sotesko. Prej pa »o si še vsi ogledali zanimive izvirke dolenjske Krke. Čudovit je dolenjski svet in še in še se bodo povraćali ljudje med njegove holme, saj so nepozabni. Uspehi fotografske razstave Ljubljana, 3- oktobra. Z zadnjim minulega meseca je bila razstava zaključena na velesejmu, uspehi so bili mnogo večji moralni kot gmotni. Prodanih je bilo le malo število slik, saj se za umetniško dovršene posnetke raznih krajev niso zmenila niti tujskoprometna društva dotičnih mest, čeprav jim dobrih slik za tuj-skoprometno propagando silno primanjkuje in jih zvečino nimamo niti za dostojne razglednice, pač si je pa rezerviral najlepše posnetke iz Ljubljane mestni tujskopromet-ni svet, ki jih še odbere. Zveza za tujski promet ni mogla na sedanji razstavi kupiti ničesar, pač pa je izbrala na razstavi o bin-koštih vec slik. Tudi nagrad je bilo pred razstavo obljubljenih več zlasti z one strani, ki živi od fotografov, sedaj je pa edino velpsejmska uprava, ki ima tako za umetnost, kakor tudi za tujskoprometno propagando pri nas menda največ zmisla, z večjim darom omogočila, da se sestane razsodišče in odlikuje najboljše razstavi jajce. V razsodišče je Fotoklub naprosil iste gospode, ki so še tudi na binkoštni razstavi ocenili dela naših fotografov, namreč arg. arhitekta Costaperarija, akademskega sb-karja Božidarja Jakaca, akademskega slikarja prof. G. A. Kosa, fotoameterja Kra-šovca in ing. arch. Vladimirja Šubica, ki jim je odbor dodelil še člana klubovega razsodišča. — Razsodišče se sestane v torek ob 19. V soboto je khibovo razsodišče odbralo najboljša dela slovenskih fotografov za razstavo v Mariboru, oni pa, ki niso razstavili, naj klubu takoj pošljejo svoje slike. V Mariboru bo razstava, ki tam vodi zanjo priprave znani mariborski amater g. Cwelj, v impozantni in svetli kazinski dvorani, nato pa slike nastopijo pot po večjih mestih vse države. Nesreče in dva napada LJubljana, 3. oktobra. Včeraj so v bolnico pripeljali več ponesrečencev in eno žrtev divjaškega napada, ki se bori s smrtjo. Anton Jurkovič, 28 letni delavec iz Loke pri Mengšu, se je sooči vračal iz neke gostilne domov. Na cesti so ga počakali neznani storilci tn ga je eden s kolom oplazil tako močno po glavi, da mu je razbil vso lobanjo. Jurkoviea, so prepeljali v bolnico, kjer se siromak bori s smrtjo. Davi je na mestni pristavi vrgel nekdo iz sale ali is zlobe delaven Janeza Zavrnu debel kamen v glavo in ga precej resno poškodoval. Za vrha so v bolnici obvezali in je že odšel domov. V soboto je v Tržišču pri Krškem nepreviden kolesar podrl 70 letnega užitkarja Jožeta Vidmarja in ga precej poškodoval. Starček je dobil resnejše notranje poSkodbe. — Jože Feric, 26 letni mehanik z Rudnika pri Ljubljani, se je včeraj popoldne pri sekanju drv nevarno vsekal v levo nogo. Težja nesreča se je pripetila tudi na Jalovcu. Včeraj zjutraj je na Jalovec lezla večja skupina hrvaških turistov, med njimi 30 letni Vekostav Volk, trgovski pomočnik is Zagreba. S stene se je odtrgala skala in priletela nanj. Nesrečneža a rali s zlomljenimi rebri m hudimi notranjimi poškodbami prepeljati v bobneo. žrtev divjakov je postal 38 letni delavec Ivan Vilmah s Jesenic, ki so ga v soboto zvečer na Vidovdanaki cesti brez povoda napadli in ga obdelali z noži. Zadobil je več ran po vsem telesu. Kdor zaničuje se Podlaga je tujčevi peti Ali res ne verujete, da izdeluje tovarna TE0KAR0VIĆ, PARAČIN najfinejša sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov. Obiščite skladišče tovarne: Gradišče št. 4. — Na drobno in debelo! Narodno Gledališče • DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 3. oktobra: Celjski grofje. — Red B. Torek, 4. oktobra: Zaprto. Sreda, 5. oktobra: Marij. Red A. Četrtek, 6. oktobra ob 15. uri Vest. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Gospod Jan igra v Pangolovi veseloigri Marij naslovno vlogo. Komad, ki je tudi v Ljubljani izredno uspel, se ponovi v sredo dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer za red A. Fežija je dr. Gave'lova. Nocoj se ponove Kreftovi Celjski grofje, ki »o bili deležni pri vseh dosedanjih predstavah nedeljenega priznanja. Režija je prof. Šestova. Predstave se vrši za red B, vendar je še dovolj sedežev V6eh vrst na razpolago. Drama pripravlja za mesec oktober sledeče novitete. V soboto 8- t. m. se vpri-zori prvič O'Neillova drama Strast pod hre-sti, katero odlikuje izredna napetost in evo-jevrstnost dejanja. Ta ameriški dramatik bo tudi pri nas s svojimi grandijozno risanimi značaji zanimal. Režijo dela ima v rokah režiser Kreft. Naslednja novost je Ibsenova drama Gospa Insrer, katero pripravlja ga-Marija Vera. Sredi meseca se uvrsti v repertoar sijajna veseloigra Veseli vinograd, katere avtor je znani dramatik Zuckmayer. To veseloigro smatrajo za najboljšo kar jih je bilo napisanih po vojni in je bila odlikovana z Kleistovo nagrado. Režijo vodi prof. &est. Ob koncu meseca se uvrsti med nedeljske popoldanske predstave noviteta >Sr-ce igračk< kot prva mladinska noviteta, katere avtor je ravnatelj drame Pavel Golia, znani in priljubljeni pisatelj mladinskih iger. Dijaške predstave. Ljubljanska drama bo uvrstila med ©voje redno delo vrsto predstav, katere bodo namenjene predvsem dijaštvu. V ta namen se bodo izbrala dela svetovne literature in se predvajala po izredno nizkih cenah, tako, da bo dijaštvu omogočen nastop. Kot prva predstava ee vprizori v četrtek 6. t. m. ob 15. uri Ro-standova drama Vest v režiji C. Debevca. Opozarjamo na to predstavo, ki se za drugo občinstvo ne bo več ponavljala. Vrši izven abonmaja. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. Tore, 4. oktobra: Zaprto. Sreda, 5. oktobra: Fra Diavolo. Red Sreda. Četrtek, 6. oktobra: Hlapec Jernej. r*ed D. Prva repriza zabavne opere Fra Diavolo bo v sredo za abonma Sreda. Veselo m živahno dejanje in pa dragocena muzika bo zadovoljila vsakega poslušalca. Zaposleni so gg. Gostič, PeČek, Zupan, Rus Marjan, Banovec in dame: Ribičeva, Španova. Režijo vodi g. Kreft. Baletne točke pa je naštudi-ral mojster g. Goloivn. Iz Celja __t Gibanje prebivalstva. V septembru je bilo v celjski župniji rojenih 29 otrok, umrlo je 39 oseb, porok pa je bilo 10. —e Uradne ure na okrajnem in okrožnem sodišče v Celju so od 1. t m. dalje vsak delavnik od 8. do 14., vsako nedeljo in vsak priznan praznik od 9. do 11. dopoldne. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8. do 13., ob nedeljah in praznikih od 9. do pol 11. dopoldne. Telefonska obvestila iz pisarn je mogoče dobiti le med gornjimi uradnimi urami. —c Ruski tečaj. Prihodnji teden bo tudi v Celju otvorjen tečaj ruskega jezika. Prvi sestanek interesentov in razgovor o učnem času bo v četrtek 6. t. m- ob 19. v prvem nadstropju deške meščanske šole. —e Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 9. t. m. ob pol 9. dopoldne v hotelu Evropi, popoldne pa se bo vršil izlet k restavraciji Stegu v Zagradu. —e Otvoritev upravne pisarne. Kr. banska uprava je podelila diplomiranemu pravniku g. Ivu Forčesinu, potitično-upravnem u sekretarju v p. v Celm, koncesijo za otvoritev pisarne za zastopstvo'strank pred upravnimi oblast vi s sedežem v Celju, Vrvarska nI. 2, zgradba Pokojninskega zavoda. —c SSK Celje : TSK Llovan Ljubljana 3:2 Tretja kvalifikacijska nogometna tekma ki se je vršila v nedeljo 2. t. m. popoldne na športnem igrišču pri >Skalni kletic, je prinesla SSK Celju zasluženo zmago. V prvi polovici je igralo SSK Celje proti vetru in somcu, kljub temu pa je bila igra izenačena, dočim je bilo SSK Celje v drugem polčasu v stalni premoči. Tgra i o bila zelo živahna, napeta in precej sirova. Del gledalcev, ki jih je bilo skoraj 800, se je vedel zelo nedisciplinirano. Sodnik g. Mencinger iz Ljubljane je bil v prvem polčasu zadovoljiv, v drugem polčasu pa je znatno popustil in prezrl mnogo napak. Prvo kvalifikacijsko tekmo med obema kluboma, v HK Gef)e smagal v rarmerju 5:0. je LHP bm pelje vil čes da igrišče ni ustrezalo predpisom. V drugi tekmi je TSK Slovan pnrarfl Celjane v razmerju 4:1. Sedaj bi torej moral TSK Slovan vstopiti v pod-savesno ligo. 9SK Celje pa se je proti Čudni odločitvi LNP pritožil na JNS v Beogradu. Po naših informacijah bo savez razveljavil sklep ljubljanskega podsaveza. ki ni v skladu z nogometnimi pravili. V tem slučaju bi včerajšnja tekma ne prišla v poštev ki bi SSK Celje takoj stopiio v podsavezno ligo. Pri včerajšnji tekmi je padel v 17. minuti prvega polčasa prvi gol za TSK Slovana, v 37. minuti prvi gol za SSK Celje, v 41. minuti drugi gol za Slovana, drugi in tretji gol za SSK Celje pa sta padla v 1. in 22. minuti drugega polčasa. Koledar. Danes: Ponedeljek, 3. oktobra katoličani: Kandid, Vitomir, pravoslavni 20. septembra. Današnje prireditve. Kino Matica: Simfonija ljubezni. Kino Ideal: Ukročena trmoglavka. Kino dvor: Bagdadska lopova (Pat in Patachon). ZKD: »Bela Ljubijana< ob 18. v kinu Matica. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6. in BakarHČ, Sv. Jakoba trg 9. Filmska karijera opernega pevca LJubljana, 3. oktobra. V »Prodani nevesti«, filmski operi, ki pride jutri na spored našega vodilnega kina Matice, bomo slišali poleg Jarmile ISTovotne in drugih prvovrstnih pevcev tudi opernega pevca Willy Evomgrajf - Fassbaenderja. Kot pevec je bfi na glasu že dolgfo, predno jo prišel k fTlmti. Ta mladi baritonist se odlikuje še posebno z velikim Igralskim talentom in živahno igro. Da ga zvočni film ne bo mogel prezreti, je bUo takoj jasno. V zvočnem fflmu je pa na/stopal bolj za kulisami. V prvi vlogi je moral peti za drugega, da ga občinstvo sploh ni videlo. V drugem filmu je prvič stopil na oder in občfav stvo ga je takoj vzljubilo. V filmski operi »Prodana nevesta, ga bomo videli kot partnerja Jarmile Novotae, Tu nam pokaže vse svoje navdušenje in svoje temeljito delo, ki ga je posvetil temu znamenitemu filmskemu delu. Zanimivo je, da je bil Domgraf-Fassbaender že začel svojo karijero pri nemem fnmu, in sicer zelo skromno. Od mestnega gledališča v Aache-nu je bil prišel na dopust v Berlin, da bi študiral pri prof. Brussu, ki mu je izjavil, da poje bariton, dočim so v Aachenu mislili, da poje tenor. Sodeloval je pri nemem filmu kot statist, da al je prislužil nekaj denarja za Studije. Nekega dne je sedel v parku na klopi in naenkrat je bfl sredi filmskega snemanja. Režiser je raba Mop in tako je angažiral FassbaerKlerJa, ki je kar v parku odigral svjo vlogo. To je njegova dosedanja filmska karijera, ki se je šele komaj začela, a vendar je pevec tudi že v filmu zaslovel. Uvod v pomemben sokolski praznik L^jutAjana, 3. oktobra. V scfcoto Je poteklo 70 let, odkar je ail ustanovi jen Južni Sokol v Ljubljani. Ta spominski dan si je ljubljanski Sokol izbral za uvod v jutrflejno leto, v proslavo katerega se bo prihodnje leto na Vidov dan VTšil v Ljubljani veMk pokrajinski zlet vsega jugoeiovemskega sofcolstva. V soboto zvečer so se v dvorani Ljubljanskega Sokola zbrali najodličnejSl predstavniki naše javnosti, med njimi ban dr. MarušiČ, diviaajonar general ITić, prvi savezni podstarešina br. Gangl, novi savezni načelnik br. Ambrožič z načelnice Ska-larjevo itd. Goste je pozdravil starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzerj, ki je v kratkem govoru orisal lepo in pomembno zgodovino Ljubljanskega Sokola in predlagal, da se Nj. Vel. kralju pošlje vdanost-na brzojavka, isto tako starešini saveza SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Starosta Kajzelj je prečrtal tudi spomenico, ki jo je sestavil dr. Viktor Murnik in ki je bila poslana vsem bratskim društvom v Jugoslaviji. V poslanici je podana zgodovina matičnega društva in njegovo kulturno, prosvetno in vzgojno delovanje med narodem. Po prečitanju poslanice je starosta preči tal še listo članov slavnostnega odbora, ki mu načelu je starosta E. Gangi. V slavnostnem odboru tvori poseben odsek zletni odbor, ki bo vršil vse priprave za zletne dneve. K besedi se je oglasil br. Gangl, ki je pedal program prireditve ter pozval vse, naj vneto sodelujejo, da bo proslava kar najlepše uspela ne samo za matično društvo, temveč za vse iugoslovensko sokol-stvo. Prihodnji pokrajinski zlet naj pokaže sokolstvo v vsej svoji moči m veličino njegove organizacije. Za namestnika predsednika slavnostnega odbora sta bila izvoljena župni starosta dr. Pipenbacher in inž. Bevc. m — Dramatični odsek Sokola Vič, ki se nam je predstavil v prošli sezoni z ne baš številnimi, zato pa tem skrbnejše pripravljenimi deli, nam obeta v predstoječi sezoni 1932/33 najagilnejše in smotreno delovanje. Pod režijo br. Luja Drenovca člana narodnega gledališča se je pričelo že prošli mesec s skušnjami izredno dramatične Ks. Meško-ve igre >Na smrt obsojeni«; verna slika bednega življenja koroškega življa, prepuščenega samemu sebi v borbi za obstanek in narodno prepričanje, ki mu ga trgajo iz duše izkoriščevalci in plačani privandranci. — Drama se bo vprizorila ob priliki dvanajstletnice koroškega plebiscita, dne 9. oktobra. To bo obenem tudi otvoritvena predstava, na kar opozarjamo že danes. Ali si že član Vodnikove družbe? Dnevne vesti — Z banske uprave. Ban dravske banovine dr. M a ruš: ć je odpotoval v BeogTad in do nadaljnjega ne bo sprejemal strank. — Iipremembe v naši mornarici. Imenovani so: za vršilca dolžnosti komandanta I. torpedne divizije in za komandanta tor-pedovke >T 7< kapitan korvete Vladimir Labaš, za vršilca dolžnosti komandanta I. pionirske skupine broda >Kobacc kapetan korvete Metod Pire, za komandanta torpe-dovke >T lc kapitan korvete Ivan Leveš, za vršilca dolžnosti komandanta torpedovke >T 3; poročnik bojnega broda I. klase Mi-Ijutin Zacoda in za komandanta broda -Sokol« kapitan fregate Miroslav Stemberger. Dosedanjih dolžnosti je razrešen kapitan korvete Ivan Kern. — Kongres mest. Včeraj se je vršil v Skoplju kongres mest. Namesto bivšega predsednika dr. Srkulja je bil izvoljen za predsednika zveze mest zagrebški župan dr. Ivo Krbek. Zveza mest stoji glede zakona o mestih na stališču, da mora bodoči zakon o občinskih financah temeljiti na čim večji finančni svobodi in sploh se zahteva samostojnost mest in občin. Mesta :n občine se morajo zdaj baviti z mnegimi socijalnimi vprašanji, tako glede zaščite dece in mater, glede bolnic itd., zato pa morajo biti finančno močne, kajti brez denarja se ne da nič storiti. K zakonu o občinskih financah naj bi dobile občine čim širše pravice, to se pravi, da bi mrgle -Izključno voditi vsa ona gospodarska podjetja, ki so vezana na komunalno politiko. Zveza mest se bo zavzela tudi za prepoved nočnega dela v pekarnah. — Izpiti za profesorje trgovske akademije. Izpiti za profesorje trgovske akademije bodo 3.. 4. in 5. novembra v Zagrebu. Kandidati morajo vložiti prošnje r.ajkasmeje do 10. t. m. in jim priložiti izvirne dokumente ter po 1 uradno potrjeni prepis vsakega priloženega dokumenta, če se prilože prošnji tudi spričevala inozemskih šol je treb^ predložiti tudi uradno potrjen: prevod spričevala. V prošnji je treba omeniti skupino predmeto\' in tuj jezik, iz katerega želi kandidat polagati izpit . — Slavoj Dimnik umrl. V Mariboru je umrl v soboto popoldne upravnik banovin-skega Dečjega doma g. Slavoj Dimnik, star komaj 45 let. Pred 14 dnevi ga je zadela kap. ki ji je sedaj podlegel. Pokojni se je odlikoval krt agilen narodni delavec že v Trstu kot učitelj na slovenski pravnici, v Mariboru je pa še z večjim --?-nehom deloval kot upravnik Dečjega •ioma in tajnik društva za zdravstveno za- o dece in mladine. Mnogo je pomagal tudi pri zgradbi počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju Bil je brat predsed- olja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dobava mesa in mleka. Dne 5. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa in mleka za čas od 1. oktobra do 31. marca 1033. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani, pogoji pa pri isti bolnici. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo jasne samo v Sarajevu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Splitu 31, v Ljubljani 24, v Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.7. temperatura je znašala 18 sto. Pinj. _ Novi „Adresar Ljubljane44 izide. Stane Din 160, naroča se v tiskarni >GRAFIKA«, Ljubljana, Resi jeva cesta štev. 4. 11179 — Smrtna nesreča. V soboto zvečer se je pripetila v Zelengaju pri Zagrebu smrtna nesreča. 71-letna Marija Merkuš je padla s podstrešja in zadobila tako težke poškodbe, da je kmalu umrla. — Dva poskušena samomora v Zagreba* Včeraj popoldne ai je hotel Zagrebu končati življenje 27-letni Evan Eržen iz Ljubljane. Prišel se je na Savo kopat in se napil oeto-ve kisline, potem je pa ekočil v vodo. Kopalci «o takoj opazili, da nekaj ni v redu. priskočili so mu na pomoč in ga potegniii iz vode. Prepeljali so ga v bolnico in mu ?prali želodec. Eržen je že dalje časa brez posla in življenje si je hotel končati, ker ga je nekdo po krivem obdolžil tatvine obleke. Kot poštenjak tega ni mogel preboleti. Drugi obupanec je privatni uradnik Vilko Mulec, ki se je v soboto ponoči tudi Dapil oetove kisline, pa so ga v zadnjem hipu rešili. — Močno kajenje povzroča tvorbo rumenih, rjavih ali črnih naslag na zobeh, če hoče kadilec ali kadilka preprečiti tako prebarvanje zrb. je nujno potrebno, da redno, večkrat dnevno, čisti zobe z ODOL zobno pasto. — ODOL zobna pasta čisti zobe sigurno ne da bi kaj pokvarila skle-nino in ima zaradi mnogih koloidnih sestavnih snovi, ki jih vsebuje, največjo ab-sorbciJ3ko moč. Odstranjuje z z^b vso nesnago, neprijeten vonj in barvila, ki se lepijo na zobe. bodisi zaradi jedače ali kajenja. ODOL zobna pasta naredi zobe bele in daje čisto sapo. SK Ilirijo hud udarec Borko Jo pridal pred leti iz Splita v Ljubljano. Prej je igral nogomet pri slovitem Hajduku, v Ljubljani se je pa prijavil SK Iliriji, katera svesti elan je bil ves čas do svoje smrti. Vse leto je igral z uspehom v I. moštvu in v sezoni 1930-31 pripomogel Iliriji do pod-saveznega prvenstva. Bil je izredno simpatičen is ljubezniv mladenič, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, zlasti pa med svojimi klubskimi tovariši. Pred poldrugim, letom se ga je lotila težka zavratna notranja bolezen, ki ji je iskal leka v ljubljanskem Leonišču in na zagrebški kliniki, a ga vsa spretnost zdravnikov ni mogla rešiti. SK Ilirija je ves Čas njegove bolezni prav po očetovsko skrbel sanj. saj je bil mladi dijak sin revnih roditeljev in brez vsakih sredstev. Zato gre klubu vse priznanje. Pogreb pokojnega Kneževića bo jutri ob 17. iz mrtvaške veže zavetišča Sv. Jožefa. Bodi simpatičnemu mladeniču ohranjen blag spomin, hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje. —lj Včerajšnji potniški promet. Včerajšnjo izredno lepo nedeljo so izkoristili številni izletniki in turisti, ki so jo ubrali na vse strani. Normami vlaki so bili dobro zasedeni, na izletniške je bil pa pravcati naval m pokazalo se je, da je direkcija državnih železnic ljudem zelo ustregla, ker je izletniške vlake do nadaljnjega obdržala v voznem redu. Izletniški vlak na Gorenjsko je odpeljal iz Ljubljane 610 potnikov, zvečer se jih je pa vrnilo z njim 500. Bolj kakor druge nedelje je bil pa zaseden dolenjski izletniški vlak, s katerim se je odpeljalo 408 izletnikov, ki so jo večinoma ubrali na trgatve. Z večernim delenjcem se je vrnilo v Ljubljano 475 izletnikov, oprtanih s pletenicami in obloženih z grozdjem, pa tudi zidane volje, da jih je bilo veselje gledati In poslušati. Saj je na Dolenjskem vino po 2 in 3 Din liter in zato ga je vzel vsakdo najmanj eno steklenico s seboj. —lj Zahvala »Soče«. Odbor društva Soča« v Ljubljani se najiakrenejše zahvaljuje vsem organizacijam in osebam, ki so bodisi s svojim sodelovanjem, bodisi s prijaznimi prispevki aii s svojo udeležbo pripomogli k temu, da je proslava društva »Soče« v Ljubljani izpadla tako impozantno in uspešno. Ta narodna solidarnost obvezuje društvo »Soča« k še intenzivnejšemu delovanja za naše narodne Ideale in za kulturno ter socialno udejstvovanje. —lj Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: slovenska trgovska korespondenca, knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. K prazniku varstva živali Jutri bodo praznovale svoj praznik po svetu vse organizacije za varstvo živali Ljubljana, 3. oktobra. V času, ko nam dnevno časopisje dan za dnem poroča o brezsrčnih dejanjih in surovih zločinih, ki glasno pričajo o pomanjkanju slehrne srčne kulture velikega dela današnjega človeškega rodu, je '\a-kor topel so-kični žarek vest da posvete joitri po vsem kulturnem svetu številne množice %idi svoje plemenite misli spominu moža, ki je pred več kot 700 leti pridigal socialno pravičnost in ljubezen do ljudi in do živali, ki je v svoji veliki ljubezni do vsega živega stvarstva nazva! volka svojega »brata«, — spominu sv. Frančiška Asiškega. Smrtni dan tega velikega zaščitnika živali (4. oktober) je namreč svetovni praznik vseh organizacij, ustanovljenih po širnem svetu za varstvo živali. Pokret za varstvo živali ni nič novega. Od »pravice živali«, ki jo je oznanjal že veliki Gotamo-Buddha, skozi vso kulturno zgodovino narodov starega, sredmjega in novega veka lahko zasledujemo streml'je-nje človeštva, urediti pravičen odnos ljudi do živali. Toda egoizem človeka je bil vedno jačji od njegove etike, (zato vsebuje človeško življenje tudi večen boj med dobrim in zlim), in žival, ki — kakor človek — živi in umira, se vesela in žalosti, čuti in trpi, a vsega tega ne more dopovedati brezsrčnemu človeku v njegovem jeziku, it> Še danes, skoro brez vsake pravne zaščite, enaka mrtvi materiji. Surovosti, ki jih uganja še nebogljena deca z raznimi žužeUkami. martinčki, pticami, domačimi psi in mačkami, še bolj pa surovosti, ki si jih dovoljujejo nad živaljo odrasli, vzbujajo v nas globoko prepričanje, da je človek, ki ne pozna srčne omike, v svojih nizkih strasteh slabši od toli zaničevane živali. Današnja človeška družba, ki na ves glas povdarja svojo »visoko kulturo«, vso to mirno gleda, često se na tem še izbomo zabava (bikoborbe!), le besede obsojanja so tako zelo redke in brez učinka. O kaznovanju teh zločinstev pa že skoro ne more biti govora. In vendar je od surovosti do živali samo en korak do surovosti do sočloveka! Vsakodnevni zločini so jasen dokaz... Svetovni pokret za varstvo živali zahteva zato od državnih in meddržavnih za-konodajstev, da — ne samo v interesu brezpravne živali, temveč tudi v interesu človeštva — izdajo čim strožje sankcije, s katerimi naj omeje nečloveško ravnanje z živaljo in s tem vedno rastoče posurov-ljenje človeškega rodu. Pri tem pa nikdar ne pozabi, da tudi najstrožji zakon sam ne more zatreti v človeku zlobne strasti, v kateri je zrastel. Zato posveča naš pokret največjo skrb in pažnjo vzgoji mladine. To je še mogoče rešiti srčne propasti, tej je še mogoče vzepiti v dušo smisel za dobroto, za sočustvovanje in usmiljenje. Tudi Slovensko društvo za varstvo Živali v Ljubljani naslavlja na jutrišnnj dan svojo iskreno prošnjo. 1. na naše državno zakonodavstvo; naj v državnem in narodnem interesu izda čimprej zakon o varstvu živali, ki bo dvignil naš narod na stopnjo v resnici kulturnega naroda; i KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. SAMO SE DANES ob 4., ^8. in 9. uri zvečer g« Pat in Patachon 1 kot bagdadska lopova Najnižje cene Din 2.—, 4. in 6.— 2. na naše upravno-policiiske organe: naj izvajajo vsaj one skromne sankcije, ki jih vsebujejo sedanji zakoni in naredbe in naj ne puste celo najgrših slučajev mučenja živali nepreganjanih in nekaznovanih: 3. na vso našo javnost: naj stopi iz svoje apatičnosti in naj ne dopušča, da se okrog nje dogajajo stvari, ki vzbujajo v človeku gnus nad zverinskimi dejanji človeka — »kultu ronosca«; a zlasti še 4. na naše matere, ki naj svojo za vse dobro in slabo sprejerroli.rive ofroč:čke navajajo z besedo in dejanjem k ljubezni do ljudi in do živali, ter 5. na naše učitel'jstvo in duhovništvo, katerima je naša mladina prepuščena v vzgojo; zavedajte se. da je v vaših rokah tudi srčna kultura našega dorašcajočegu rodu! JUTRI SLAVNOSTNA PREMIERA AMA ELITNI KINO MATU CA O PERINI I VELEFILM Z ANSAMBLOM NAJSLAVNEJŠIH PEVCEV IN UMETNIKOV nika dravske sekcije JTJU g-. Ivana Dimnika. Njegove zemske ostanke prepeljejo danes popoldne iz Maribora v Ljubljano, kjer jih polože k večnemu počitku jutri ob 16. izpred kapele pri Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! —Avtobusna zveza &kofja Ijoka-želez-niki je skrčila svoje vožnje tako, da sta odpadli dnevno dve vožnji sem in tja. Avtobusa podjetnikov Ješe in Benedik vozita zjutraj iz Železnikov na oba vlaka, ki iz škofje Loke odhajata v Ljubljano cb pol 7. in pol 8., nazaj v Železnike pa od vlaka, ki opoldne odhaja iz Ljubljane, in od vlaka, ki prihaja popoldne ob 16. iz Ljubljane. Ob nedeljah ostanejo še vedno vse dosedanje delavniške v žnje, tako da vozijo avtobusi štirikrat dnevno sem in tja. Vsi avtobusi vozijo le do Železnikov, ker je do Zalega loga pozimi premalo prometa. — Na studijski izlet v Maribor so se pod vedstvom prof. černejeve odpeljale gojenke 5. letnika učiteljske šole. Dopoldne hospitirajo pouku po najmodernejših načelih v Šoli na Studencih, popoldne si pa ogledajo moderna šolska posir pja v Mariboru ter se zvečer vrnejo v Ljubljano. — Koča na Ljubniku je vse leto oskrbovana, a tudi pot čez Kcbilo, ki je bila nekaj časa zaprta, je zopet dovoljena. Obisk Ljubnika s prekrasnim razgledom je posebno pripraven za krajše izlete, saj se lahko šele z opoldanskim vlakom peljemo do škofje Loke in smo zvečer Že zopet v Ljubljani, ker je hoje prav dr. dobro oskrbovane koče le 2 uri, kdor pa želi prenočiti, dobi v koči tudi udobno sobo ali pa vsaj posteljo v skupnem ležišču. Vsa pot je sedaj zaradi barv slikovite jesenske pokrajine prekrasna, sadja in tudi močnejšega jesenskega blage slova je pa po prijaznih vaseh in ponosnih domačijah loškeg-a hribovja tudi v izobilju, zime in snega pa čakajo še skoraj popolnoma neznani smuski tereni v najslikovitejši okolici. — Dobave Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave cinkaste pločevine, kositra, zalivk. liHne. žice i 1*1.. 2000 komadov brezovih metel. 4000 kg modre palice. 300 kg salmiiaka v prahu in 3000 kg bločnih verig: do 11 t. m. pa glede dobave 2000 komadov ogljenih vrečic. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m- ponudbe slede dobave 1260 m zemeljskega kabla. Pogoj; so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave raznega električnega materijala, BO. jamskih zgrtač, 10 komadov smirkovib plošč, 5 komadov azbestnih plošč in ca 100 komadov svedrov in 20 kg podkovnih žebljev; do 17. t m- pa glede dobave 1600 kg turbinskega Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franc Jožefo-ve« greneice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dsžel slave »Franc Jožefovo« kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. I? LlnMiane —lj Boj za karte na glavnem kolodvoru je bil zlasti živahen včeraj okrog S., ko odhajajo vlaki z izletniki na vse strani. Ljudje si ne nabavijo kart že prej pri »Putniku« v nebotičniku ali pa vsaj pred vlakom pri »Putniku« takoj nasproti kolodvora v hotelu Metropol, ki posluje tudi ob nedeljah zjutraj, na drugi strani so pa včeraj tudi skoraj vsi menjali same sto-take. da se je izdaja kar zaradi nerodnosti izletnikov, a tudi zaradi prevelike usluž-nosti železniških uslužbencev, ki jim denarja ni treba menjati, tako zavlekla, da je vladala največja nervoznost. če je torej kdo vlak zamudil, naj zamudo pripiše predvsem svoji ali pa komodnosti drugih izletnikov, no, nekoliko je pa kriva tudi železniška uprava, ki n. pr. pri blagajni ob izhodu s kolodvora ni imela kart za Medno, da jih je gospodična morala še pisati. Brez potrebe je pa menjala kar tri stotake po vrsti, ko je že prišla ura odhoda na Gorenjsko, zato pa prosimo načelnika glavnega kolodvora g. Ludviga, da bodo drugič pri blagajnah le urni in navalov vajeni uslužbenci, ker so razburjenja na tešče pc poln oma brez potrebe. —lj Gradbeno gibanje v Gajevi ulici. Gajeva ulica je pestala zadnje Čase središče vsega gradbenega gibanja. Poročali smo že. da so pred dobrim tednom začeli kopati temelje za prvo palačo bodočega Dukičevega stanovanjskega bloka. Delo naglo napreduje, ker je zaposlenih pri kopanju okrog 60 delavcev. Izkop je deloma že končan, pričeli so že z betoniranjem temeljev. Teren je tam prav dober in peščen. Stare »Domovine«, ki je toliko !et služila kot zavetišče revnim študentom, pa tudi kmalu ne bo več. Porušili so že dva trakta, zdaj pride na vrsto zadnji trakt ob Gajevi ulici in Dunajski cesti. Najprej morajo počakati, da bodo tehnični uslužbenci poStne direkcije premestiH telefonske napeljave, ki so zasidrane na strehi, šele potem bodo lahko začeli 8 podiranjem. _lj Smrt simpatičnega športnika. V zavetišču Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je po dolgi to mučni bolezni včeraj do-trpel In izdihnil svoje mlado življenje Bo-rrelav Knežević, Student montaniatike na ljubljanski univerzi in večletni član SK Ilirije. S smrtjo pokojnega Borka je zadel Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od L0. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. po-popoldne (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). 513-n —Ij Plesna šola TKD Atene. Vpisovanje v razne tečaje za ritmično gimnastiko in ples bo v ponedeljek in torek od 13. do pri 20. v beli dvorani TJniona. Tečaji so: 1. Plesni tečaj za same deklice; 2. družabni tečaj za moderne plese. Poučuje plesni mojster. 3. Ritmična gimnastika za otroke; 4. ritmična gimnastika za dame. Oba tečaja poučuje gdč. Maša Slav-čeva. 5. Ritmična gimnastike, šola Men-sendick, poučuje Hana Pajkova; 6. ritmična gimnastika. Poučuje ga. Katja De-lakova. 509^n —lj Esperantski tečaj se prične v torek 4. oktobra ob 19.30 v šentjakobski šoli in bo trajal 3 mesece. Učnina mesečno Din 20, dijaki Din 10, brezposelni oproščeni. Učne knjige na razpolago v tečaju. —Ij Člani JRHĐ, krajevna organizacija za sodni okraj, se opozarjajo na ustanovni občni zbor, ki bo v torek 9. t. m, ob 20. v steklenem satanu kolodvor, restavracije. —lj Ljubljana še daleko ne izkazuje zadostnega števila članov ^Vodnikove družbe*. Skrajni čas je, da stori vsak svojo dolžnosti Stopite te dni v knjigarno Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici ali v Šentjakobsko knjižnico, ali v pisarno na Miklošičevi cesti in uredite članarino, ker izidejo knjige že ta mesec —lj Podružnico Kola jugosloveuskih se-hter v Moutah-sv.Peter je v kratki dobi že zopet zadela težka izguba s smrtjo večletne zveste članice in društvene dobrotnioe ge. Ivane Rode, posestniee v Mostah. Dolžnost vseh od bornic in članic je, da se polnošte-vilno udeleže pogreba, ki bo danes ob 16. izpred hiše Zaloška cesta št. 13. Odbornice, pridite z znakom. —lj z doma je odšla že pretekli torek učenka H. razreda meščanske sole pri uršulinkah Stana Kos. Na sebi ima meder plašč, modro krilo, rdečo bluzo z mornariškim ovratnikom in belo vezano čepico, lase ima svetle. Najbrž se mudi v Ljubljani ali v okolici pri svojih znancih. Otrok kaže znake živčne razburjenosti. Kdor bi kaj vedel o nji, naj obvesti njene starše, Miklošičeva cesta 10, m. nad., dvorišče. —lj Pojasnilo. 29. septembra smo poročali o čudnem vedenju hčerke neke branj evke na Vodnikovem trgu. Naprcšeni smo bili, naj ugotovimo, đt dotična bra-njevka ni zmerjala tržnih organov In da njena hči ni simulirala histerije, temveč da je bila nezavestna in torej napad ni mogel prenehati, ko je uradni zdravnik hotel poklicati reslmi avto. Hčerka ni sama v spremstvu matere zapustila trga, temveč sta jo spremljala njena mati in po zdravniku odrejeni tržni delavec. Toliko v pojasnilo. Iz Trebnjega — Popis mladeničev. Popis mladeničev, rojenih 1913 se je izvršil v Trebnjem za občine Trebnje, Mirna, Dobrniče in Sela Sumperk. Fantje so prišli k popisu trezni rn mirni in ni bilo nobenih izgredov. — Mnogo izletnikov. Včerajšnji turist je pripeljal lepo število izletnikov na Dojen j&ko. Se več pa jih je prišlo z avtomobili in avtobusi v naše gorice. Vreme je bilo najugodnejše. Lep solnčen dan, lepota vinsikih goric — in vračali so se v najboljšem razpoloženju z zagotovilom, da nas še obiščejo. — Natečaj, za sprejem gojencev v vojno podkovstko šolo v Zagreb je razgrnjen pr občini in :nteresente opozarjamo nanjo. — D(rzna tatvina. Zastopnik skladišča poljedelskih strojev firme K. & R. Ježek iz Maribora g. Hubert Tomšič v Trebnjem je bil v soboto po sklenjenih kupčijah precej presenečen, ko je opazil, da mu je drzen tat odnesel iz pisalne mize precej denarja. Ko je po sklenjenih kupčijah vknji-ževal zneske v denarno knjigo, se je za čas odstranil iz sobe v skladišče, med tem se je pa drzni vlomilec splazil k njegovi pisalni mizi in mu odnesel znesek Oki 300, ki je bil slučajno na njej. To, da ima imenovani gostilno in da je bilo v tem času v gostilniških prostorih precej gostov, ni oviralo neznanca, da se je splazil v pisarno ter izvršil dramo tatvino. Namesto g. Tom&iča je odnesel zasluženo provizijo po sklenjenih kupčijah uztnovič, ki se pa bo to pot ujel . . . — Kljub težki gospodarski krizi se pi-jančuje vse povsod: ne samo po gostilnah, vmotočih. temveč tudi po zidanicah, privatnih hišah, ob cestah, po poljih, po vlakih itd. Iz vfnorodnih krajev se prevala vino z Tozovi, avtomobili in po železnici v nevioOTodne predele. Razni postopači in •drugi brezvestni posredovalci so začeli pravo verižaiiško trgovino z opojnimi pijačami. Z vinom m žganjem se krošnjari od vasi do vasi, od hiše do hiše. Prodaja se na nedovoljen način. Pri tem se pa ne gleda na kvaliteto, temveč se trg preplavlja s slabo, nezdravo pijačo, največkrat rezano z zloglasno šmarnico, ki vsebuje metilni alkohol, ki človek še mnogo vsakdanjih križev in težav, ki so se ji zdelii zdaj še težji. Ravnatelj poboljsevalnice je moral seveda obvestiii svoje predstojnike, da je deček pobegnil, in dobil je pošten ukor, da je zaupal mladega pokvarjenca tuji ženski, ne da bi se prepričal o njeni čuječnosti in zanesljivosti. In poštenjak, kakor je bil, se ni mogel premagati, da bi tega odkrito ne povedal Heleni. Potem so prišli k nji orožniki, razložili so po njeni mizi uradne spise in zaslišali so jo kot da je obtoženka. V stražmojsitrovih očeh je bila Helena osumljena, da je pomagala deč-kn pobegniti. Morala je torej dokazati, da je ne zadene pri tem nobena krivda. Orožniški stražmojster jo je vprašal, koliko je stara, kje je prej prebivala, ali ima možev nrrtvaiki list in kdaj ji je mož umrl. In nesrečna žena je morala v silni zadregi priznati, da ni vdova, temveč da živi ločeno od svojega moža, grofa de Montlaura. Toda zakaj se piše ona de Penhoet? Ali je to njen priimek? — Tu nekaj ni v redu, — je menil orožnik. Povedati je morala, zakaj se tako zanima za zaprte otroke. Ko je odgovorila, da ji veleva tako ljubezen do trpečega bližnjega, se je zdelo orožniku tudi to sumljivo. Odhajajoč jo je komaj pozdravil. Pripomnil je, da mora biti pripravljena na to. da bo zaslišana še pred sodiščem o podrobnostih otrokovega pobega, čeprav je zatrjevala, da mu ne more dati nobenih informacij, kajti baš v tistem hipu je bila onesveščena, izročena na milost in nemilost plamenom, izpostavljena nevarnosti strašne smrti v ognju, ki je je rešil v zadnjem hipu plemenit in pogumen neznanec. Še istega večera je zvedela vsa kolonija, da je bila Helena zaslišana. Od ust do ust je šlo, da je to žena. živeča ločeno od svojega moža. Morda je pa celo ločena! Njena ljubezen do pokvarjenih otrok je pričala samo o nizkotnosti njene duše. V nedeljo je gospa notarjeva pri maši ni pozdravila in gredoč mimo nje se ie ponosno vzravnala v popolni samozavesti zakonske žene. živeče s svojim rr^zem — čeprav vrag vedi kakio. Prfšedši iz cerkve na trg je čutila na sebi poglede vseh, polne zasmehovanja in nihče se ji ni pridružil, kakor druge nedelje, ko so jo ljudje vedno vpraševali, kaj je. novega in kako se počuti. Kost« m škodoželjna natura kmetov je našla tu priložnost, da se pokaže v polnem razmahu, in te priložnosti ni hotela zamuditi. Prej so jo imenovali zaradi njene dobroti javosti »dobra gospa«. Zdaj so bili pa veseli, da so lahko pokazali svojo brezsrčnost in neusmiljeno 90 obrekovali »ločeno ženo«. Ni mnogo manjkalo, pa bi jo brli javno osTamotrli. Toda to se je je dotikalo v primeri z njeno neizmerno žalostjo samo kot zbadantje z igk>. K sreči je imela človeka, ka ji je bil v tolažbo in oporo. Paul Vernier je bil prihitel k nji na prvo vest o njeni nesreči. Bil ji je brezmejno vdan. To je bila fdealna ljubezen z vsemi lepimi, plemenitimi lastnostmi popolne vdanosti. Paul je znal najti v svojem obupanem srcu pomirjajoče in upanje vzbujajoče besede, ki so res poživile pojemajoč pogum nesrečne žene. Plakal je z njo, jo tolažil in bodril. Polagoma se je Helena pomirila in začela razmišljati, kaj početi. Paul ji je obljubil, da bo napel vse sile, da čim prej najde moža in sinčka. In tedaj se je za Heleno znova začelo iskanje, brezupno, neskončno, brez oddiha, brez miru, podobno Rarnono-vemu iskanju. Oba sta mislila samo na to, kako bi se srečala, šla sta drug mimo drugega, ne da bi se spoznala, preiskala sta ves Pariz blodeč obupano po ulicah šumečega velemesta, da bi mogla objeti svojega otroka. Vse njuno prizadevanje je bilo zaman in vendar nista obupala. Tako so minevali dnevi, tedni, meseci. Cesto se je odpeljala Helena že zgodaj zjutraj v Pariz in hodila do večera po mestu, da bi našla Ramona, pa ni bilo o njem duha ne sluha. Včasih jo je spremljal Paul Vemier, večinoma je pa iskala Ramona sama. Seveda so se začeli zlobni malomeščanski jeziki kmalu zaletavati v intimno prijateljstvo, ki jo je vezalo z mladim uradnikom. Pohuošanje starih devic in klepetulj je bilo zdaj še tem večje in Paul Vernier je veljal v očeh vseh za ijubčka mlade žene. Paul je slutil, kakšne bodo posledice, in svaril je Heleno pred nevarnostjo, ki je pretila njenemu dobremu imenu; svaril jo je še mnogo prej, predno so jo začeli zlobni jezdkf obre-kovati in blatiti. Nesrečna žena se je pa samo otožno smehljala. — Kaj se jih bojite, gospod VernieT? — je vprašala Paula. — Jaz, gospa, da bi se jih bal! — je ugovarjal Vernier. — Jaz, ki bi dal življenje za vas! — No torej, pustiva jih, naj brusijo jezike... samo da je najina vest čista. Sicer vas pa zagotavljam, — je pripomnila, — da mi je vaše prijateljstvo v tem brezupnem položaju tako dragoceno, da bi mi bilo zelo žal, če bi vas izgubila. Vzpodbujena po tej nesebična in gfo-boki vdanosti se je Helena še z večjo vnemo lotila iskanja. Znova je nastopila težko pot na Kalvarijo, opirajoč se na Pauiovo ramo. To pot je vendarle imela nekaj upanja, da njen trud ne bo zaman. Videla je že svojega otroka, bil je že pri nji. In njen mož! Držal jo je v svojem naročju! Njuni srci sta za hrp zopet utripali skupaj! Gandhi, Indija in Angleži Popolna neodvisnost in samostojnost Indije v dogled- Šef Batmega prodajnega oddelka v InSlov. Naroda« pod »Mirna stranka 3655«. ŠTTRISOBNO STANOVANJE V moderni solnčni viH blizu opere se odda v doglednem Času Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod iKomfort 3680« N0MMKMNI REDKA PRILIKA! Nujno prodam kavarno > Aeroplan« v Karlovcu — radi prevzet ja večjega hotela--Resni strokovnjaki naj se osebno obrnejo na lastnika. — Kupec zamore prevzeti obrat za polovično kupnino, ozir. garancijo. — Stepen Kaufic kavarnar, Karlovac 3665 PAZNO MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vknhan, se dota na malo in veliko v lekarni dr. O. PICCOU, LJUBLJANA, ftt. 6 popravlja čevlje hitro in poceni. — LJubljana, Selenom gova uL Št. 4, dvorišče. M/T štajerske, od 50 kg naprej po Din 4.56, orehova jedrom od 5 kg naprej po Din 15 — raz-poiflja JoMp Verstovšek, Brežice. -.- TELEFON 2869 P R E H O O DntCTKB^B o. Fotoamater jem izdela v 3 URAH vse. Foto Josip Pogačnik, Ljnbij&-na, Mestni trg 5/1. VTfT Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Peta cesta 14. 73/T RIZLING, BUBGUNDBC najfinejša stara vina, graščinska portugalka — nudi gostilna Tomšič, šentjakobski trg. L Nikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. POLK UČENKO srn trgovino mešanega blaga, s oskrbo v hiši — sprejme takoj Marija Andoljšek, Mirna št. 23. 3677 WEXPRESS" brzo popravljalnica čevljev in ga-loi — LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6 sprejema vsa popravila čevljev, ter se ista izvršujejo pod strokovnim vodstvom, hitro, dobro in poceni. Se priporoča M. TREBAE. V restavraciji hotela .Metropol4 (MIKLIč) — se toči izredno dober štajerski vinski mošt po Din 10.— liter (v kavarni Din 12.—). — Istotam dobite zopet splošno priljubljeni „PEKERCAN" Cena poprej Din 20.—, sedaj samo Din 14.— liter! Mestna hranilnica ljubljanska LJubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000*000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina s vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce In obrtnike obstoji pri hranilnici KREDITNO DRUŠTVO, sa papirne naložbe pa SODNI DEPOZTTNI ODDELEK. Za varčevanje mtarifne Izdaja domače hranilnike, ca pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice, Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne mre ca stranke so od 8. do 12 Vo. -