Sssiadarstit. KMETIJSKA DELA V MESECU AVGUSTU. Doma na dvorišču in pri živini. Eno najvažnejših opravil v avgustu je mlatev žita, Vržimo jo s cepcem, 7. živinsko vprego na vitelj, z elektromotorjem ali pa z lokomobilo (parna mlatev z elevatorjem). Najdražje j« ročno delo, ki je 11 krat dražje od dela lokomobile. — Toda vsak posamezen mali kmetovalec si ne more nabaviti takšnega dragega stroja. Tudi bi za enega samega ne imel toliko vrednosti, kakor za več gospodarjev sk«paj, ker bi ga ne mogel dovolj izrabiti. Moral bi založiti preveč kapitala, ki bi se ne obrestoval. Zategadelj bi bilo želeli, da bi se mali kmetje strnili v kmetijske zadruge ter nabavili kmetijske stroje zadružnim potom. Le na ta način bi mogli vršiti mlatev najhitreje in najceneje. Zmlačeno žito moramo premešavati, da se ne ogreje in ne pokvari. Živinske staje, osobito svinjske hleve držimo čiste in hladne. Ski^bimo, da bodo nastlani zmiraj s svežo slamo. Dobro jih je tudi pobeliti z apnenim beležem. S lem bomo obvarovali svinje pred različnimi boleznimi. Kdor pusti ležati živino v lastnem blatu je neprijatelj živine in ne bo ime| sreče v živinoreji. V avgustu je čas za utrjevanje telesa s pogostim kopanjem na prostem. Vodne in solčne kopeli menjaje prijajo človeškemu zdravju. V vinogradu. Začnimo prikrajševati vrhunce vinske trle, da more solnce močneje vplivati na grozdje. T» spoznamo po tem, ako vršiči več ne kimajo, ampak stoje že bolj pokoncu. Prikrajševanje se vrši na ta način, da odrežemo s škarjami vse mladike približno 2 dm nad najvišjim, to je 1.80 do 2 m dolgim koljem. Prezgodnja in premočno prikrajševanje mladik bi imelo to posledioo, da bi pognali številni zalistniki, ki bi črez nekoliko časa zahtevali ponovno prikrajševanje. Razen tega poganja zalistje vselej na račun rezervnih hranilnih sno vi in tvori neprestano nevarnost za razširjanje pen>'nospore. Čudili se je, da nekateri vinogradniki vršijo prikrajševanje vrhuncev že v mesecu juliju, med tem ko z drugimi nujnimi opravili, kakor kopjo, škropljenjem in žvepljanjem radi zaostajajo. Tu prezgodaj, tam prq3ozno, to je ravno isto kakor preveč in premalo. Od peronospore ali pikca močno napadene vršiče je takoj ia vinograda odstraniti in sežgati. Škropimo vinsko trto čfetrtif, ako peronospore s tretjim škropljenjem nismo zaustavili. V teui slučaju škropiuKt predvsem grozdje in vrbuncc. MešanicL pridenemo salojidina ali koloidhega žvepla,- ako hočemo škropiti obenem tirdi proti oidiju. Dovršujmo tretjo kop. Ako pa tega vsled ponianjkanja delavnih moči nismo mogli storiti, tedaj spravimo vsaj vso travo iz vinograda. Napačno jc, sušiti travo med trsjean ali jo celo obešati na Irsje, kakor scm videl v enem največjih vinogradov ljutomersko-ormoškega predda. Omenim naj še odgovor nekega tamošnjega viničarja, kalerega sein prejel na moje vprašanje, zakaj niso kopali druge kopi. Odgovor me je presenetil in je značilen za razmere, ki vladajo povsod lain, kjer oskrbnik nima niti predslike od umnega kmetijskega gospodarstva. Odrvnil je, da mu je ležeče na tem, če pridelajo čim več trave v vinogradu, da lažje redijo svojo živino. Ali še gojimo vinograde potemtakem za pridelovanje vina, ali pa jih imamo za pridelovanje sena in plevela? — Tisti vinograd, kjer se opušča druga kop bodo po preteku nekaj let oslabeli in zahtevali obnovitev. V sadonosniku. Poletno sadje dozoreva. Od jabolk aore poletni beličnik, beli in rdeči astrakan, virginski rožnik, šarlamovček, poletna parmenka, grafenšteinc, od hrušk pa zelena Magdalenka, kimavka, šparovka, solnograška, rjavka, wiliamovka, kongresovka. Mnogo pametnejše je, če sadje sušimo ali pa delamo iz njega mezgo, kakor če ga predelavamo v pijačo. Uporaba sadga pri nas prav gotovo ni takšna, kakršna bi jnorala biti. Napačno bodo torej ravnali vsi tisti, ki bodo ob letošnji slabi sadni lelini predelali svoje sadje v sadjevec ali celo v žganje, mesto, da bi ga posušili. Iz slabejšega sadja, ki prcd časom odpada, lahko narejamo kis, ki je vsekakor boljši od nezdravega esenca, ki ga kupujemo v trgovinah. Poletno sadje je obrali vsaj en *eden prej, predno je postalo na drevesu užitno, ako ga hočemo obdržati dalje časa nepokvarjenega. Mi razlo•ujemo med zrelostjo na drevesu in užitno zrelostjo. Drevesno zrelost doseže poletno sadje, ko začuo odpadati prvi pi&kavci in ko posainezm črvivi sadovi na drevesu porumene, dočim so drugi sadeži še zeleni. Na peške v peščišču, ki naj bi 'bile rujave ali črne, se ni toliko ozirati. V shrambi pozoreva sadje že v nekaj dneh in je mnogo okusnejše, uego tisto,, ki popolnoma dozori na drevesu. Ako ga pustimo dozorcvati na drevesu, nam polagoma popada vse na tla in zaleže prav malo, ker se ali razbije, ali pa ga pobero drugi ljudje. Veje močno obloženega drevja je treba podpreti z rogovilami, da se ne odlomijo pod težo z vsakim dnem se debelečega sadja. Odpadlo nezrelo in nerazvito sadje pobirajmo enako kakor v mesecu juliju in ga kuhajmo svinjam. W takšnem trebežu se nahaja zalega raznih škodljivcev, ki jih na ta način najložje in najbolj zanesljivo pokončamo. Sedaj je že čas, da začnemo misliti na nove nasade. Zanikern je gospodar, ki se še le na sejmu, ko zagleda sadno drevje spomni, da je treba saditi. — Precepljena drevesca pregledajmo in odstranimo divje poganjke, ki so pognali iz debla. Enako odstranimo tud\ pregoste žlahtne mladice,, da zadobe druge več zraka in svetlobe. V drevesnici vršimo očeslanje ali okulacijo. Pri fecm poslu moramo paziti na vreme in vlago. Ob dolgotrajni suši, ob mrzlem in deževnem vremenu ne okulirajmo, ker se slabo obnese. Zadostna vlaga v zemlji in toplo solčno vrcme vplivata ugodno na uspeh okulacije. Okulacija se obnese samo takrat, ko so divjaki muževni in se koža rada odlušči. Najboljši je enoletni in dvoletni les. Star les ni za okuliranje. Na polju in travnikih. Orjimo strniščno brazdo ali praho takoj po žetvi ozimine. Sejcino rcpo, setev ajde smo opravili že prejšnji mesec. Ajda vsejana šele v avfustu, t naših krajih le redkokedaj dozoii. Okopavajmo mrkev in peso. Mrkev prebranamo brez škode tudi z ¦avadno brano. Spravljajmo fižol, grah, bob, lečo in «U-ugo sočivje pravočasno, da ne splesni na tleh ob vlaž»em vreinenu. Izvažamo gnoj za ozimino. V prvi polorici mesecii avgusta, ko so dorastli gomolji, kopamo rani krompir. Krompir moramo spraviti, ko je nadzemni del castline porumenel in se začel sušiti. N*. tmvnikih kosimo drugo ali otavno košnjo. Ako smo seno kosili zgodaj in ni primanjkovalo močc, tedaj l»omo imeli prav lepo otavo, na bojših in gnojenih ti^av•ikih p« še otavič. Za hitrejše spravljanjc otave so ko¦blci zelo na mestu, da smo od vremena bolj neodvisni, feajti t tein času jc vreme čestokrat nestanovitno. V Brugik shrambah otava kaj rada plesni; zato jo je treb& posušiti kar najboljše. N« nlu. Sadimo endivijo, da bomo imeli dovolj salate aa zimo. Sejemo špinačo, repincelj in zimsko safcito. Seter zknske salate nikakor ni prezgodaj, če rajunamo, da potrebujejo rastlinice 6 tednOv, predno so §w\nt m presaditev in jih je treba pozneje še okopati, 6a se pred zimo dobro vkoreninijo. Sejemo še zimski Itarfijol, rudeče zelje, kolerabo in drobnjak (šnitlih), katera zelenjava ostane čez zimo na prostem in je v ra¦i pomladi za rabo. Gosenice od kapusovega belina pokončujmo na zeljvi. Mladeiike na vasi in cvetličarke se|ejo mačehce in sadijo tulipane in narcise. V kieti. Opravila, kakor dolivanje vina in žvepla»je prazmih sodov, veljajo kakor za druge mesece. Ako arino razpošiljamo, tedaj imamo opraviti večkrat s pofevarjenimi sodi, ki so bili dalje časa na potu. Posebho pažnjo posvctimo ocetnim glivicam. Nabimo potrebne ¦afoge tepoT, pilk in drugih kletarskih potrebščin, ki |ih ralnmo r času trgatve. Dober kletar gotovo ni tisti, kr hodi še pet dni po prešanju z vago moštnico v rofcah in se čudi, zakaj mošt ne vsebuje toliko sladkorja, Kakor i>rri dan. Dober klelar mora poznati bistvo alkoholnega rrenja in razen tega vedeti še veliko drugega. T kleti, kjer leži čez 500 hl vina, ne sme manjkati  pfiprav, kakor natcge, s katcro se naj daje vino na poktišnjo. Paziti morarao, da potom natege he prenesemo birso iz ertega soda v drugega. Tudi ne dolivajmo zdravega vina s pokvarjenim ali vinom nasprotujočih svojstev. Ni čuda, če pri takšnem ravnanju izgtibe prvotno fina vina polagoma značaj dotične sorte. V čebelnjaku. Ako je bilo ugodno vreme in paša ob cvetu lipe bogata, tcdaj moremo nekaj polnih satnikov izvejati. Prazne satnike, katcrih ne rabimo, denimo v omaro in jih žveplajmo vsakili 14 dni, da se črvi ugonobijo. Skrbimo za nasade medonosnih rastlin, kakor lipe, akacije, divjega kostanja, vrbe i. dr. Oe julij včasih vreme zadrži In ni odpiral kljunčka petelin, Avgust meglovje mračno razprši, V nižavi da ne žalosti se sin. MlatiLnice, sam Bog vas je poslal, Ratar hvalcžen slavo poje vam; Naj bi še siromalui pravo dal Do zcmlje, ki jo obdeluje sam. Vekoslav Štampar. STANJE GORIC. Topli in in solnčni dnevi zadnjib teduiov so gorice precej popravili. Jagode so dosegle debelost graha. — Dolgotrajno mrzlo in dcževno vrane meseca junija pa je vendar veliko škodovalo, ker grozdje ni pravilno odcvelo in so «čivi« naredili občutno škodo. Največ je trpela mala graševina ali renski rizling, ki se je skoro popolnoma osipal, močno prizadet je tudi burgundec in žlahtnina, deloma tudi traminec, rulandec in silvane<', precej dobro pa so prestale slabo vrerae: laška graševina, šipon ali mozler, ki pa kaže nlnogo drbbnih, neoplojenih jagod, polem muikalni silvancc, belina, rantol, plavcc, in druge vrste. V splošnem se lahko trdi, da kaže grozdje vsled slabga cvetacga časa dve do tri vrste jagod. To.bo v jeseni neugodno vplivalo na kakovost vina, kajti ene jagode bodo dosegle popolno zrelost, druge zaostale pa ne. Sijajno vicme meseca avgusta in septcmbra pa še marsikaj lahko popravi. Toča je v mnogih vinogradnih krajih naredila občutno škodo. Vsled velikega deževja in megle je nastopila tudi pe ronospora, akoravno so vinogradniki prav marljivo zatirali s škropljenjem to bolezen. O plesiidbi ali pepelu dosedaj ni veliko pritožb, pač pa se je bledica ali kloroza na več -mestih pojavila z apneno zcmljo; tudi črni pikec nagaja bolj kakor druga leta. Vinogradiiiki škropijo sedaj tretjikrat, povežujejo, žvepljajo in se pripravijajo na Lretjo kop. Solnčno vreme jim je vzbudilo zopet nekaj nad. Vinske cene so slalne, akoravno še ni opaziti živahnejših kupčij. Pod 15—16 K zarliter ne proda nikdo, kajti povprečne cene za navdno blago se gibljejo mcd 16—18 K litcr, botjše 7—8 odstot. blago pa stane 18—20 K. Sortirana vina lelnik 1922 se plačujejo po 20—25 K. Letnik 1921 je že zelo redek Ln stane povprečno 40 K, boljše vrste 45—50 K. V drugih je slabo vreme istotako neugodno učinkovalo na vinograde. V deželah sedanje Nemške Avstrije, ki so bile prej naše najboljie vinske odjemalke, je razun deževja tudi uničil precej nasadov. Povprečno slane tam liter navadnega domačega vina 5—6000 K, ali pa po našem denarju 6—8 D ali 24—32 K. Dvoposestniki, to so tisti, ki imajo gorice lam in tu in ne plačajo carine, pravijo, da so zadovoljnL Stara vina letnika 1921 stanejo 10—12000 aK, po naiem 52—64 K. Stojimo torej pod pariteto. Kje tiŁi vzrok? Nemška Avstrija je za uvoz italijanskih vin znižala carino na polovico, to je na 30 zlatih kron. Vendar pa so jiin vina še j)redraga z oziiom na valutno razmerje. Ali Jugoslavija ne bi mogla pod istimi razmerami najti izhoda posebno, ko rabi Avstrija naše žite in živino? VRSICENJE. Vršičenje se vrši v STedini meseca avgusta, da se zmanjša senca na tleh, ter damo spodnjemu, v bližini grozdja se nahajajočemu listju več svetlobe, ker ta pospcšuje asimilacijo in zorenje grozsdja (tvoriba škroba v sladkor). Tudi na spodlnjih delih inladik se naliajajoče oči se 'boljše razvijajo, kar je posebnega pomena, ker se nacl temi reže v prihodnji spomladi na rodni les. Vršiči se najbolje db zgoraj navedenem času, ker je nastala gonilna moč slabejša in novi izgon pod vrhom sploh ne nastane ali pa zelo slab; temu se naj izognemo, ker bi radi potroška rezervnih snovi oslabeli trs; novo nastali vršički oziroma zalistniki se morajo še enkrat prikrajšati. Ti so posebno dbčutljivi za peronosporo in grozdno piesen ali oidij, ter zahtevajo celo še ponovno škropljenje in žveplanje. Kot znak za pravočasno vršičenje nam služi od s^podaj začeta rjavelost mladik in slegnjenost mladičnih vrhov. Vršičenje o lem času ima tudi to prednost, da nudi previseče mladje spodnjim delom trsa zavetje proti toči. Pri vršičenju se trs olrebi, to je, nahajajoče so neprikrajšane ali vnovič izrastle zalistnike prikrajšati. Mladike, katere še niso dosegle visokost kola ali one, ki molijo \z trsa, se tudi prikrajšajo; kjer je potrcbno, se poveže mladje. V pregostih nasadih, kjer je lega nizka in bujna rast povzroči preveč sence, se napravi, oziroma dobi za vršičenje — izjema, to je delo se opravi poprej, kakor navadno. Tukaj je namreč nevarnost, da vsled premočnega oibsenčenja in vlažnega zraka med trsi nastopi zgodnja peronospora in oidij, pa tudi gniloba grozdja, oziroma spodnji listi požoltijo, kar ovira asimilacijo. Seveda je potrefono pri zgodnjem vršičenju poznejŠe površičeiije (Nachgipfelri). če odpadejo spodnji listi vsled rdečega sniodu (roter Brenner), taktat se morajo zgornji deji Irsa 5 svojimi listi pusliti, da ne tq)i prevec prehrana trsa; V tem slu^aju se nO vršiči ali se celo visoko vrhi porežerjo, med tem, ko se navadno samo na edcn paienj nad koloni ali pri biajdaii in špalirjih nad zgonijo etažo poreže. . J. Blaževič. Žilni Irg. V prometu z žitom vlada zastoj. Izvoza ni, Irgovci pa še čakajo z nakupovanjem, da se cene ustalijo, kcr so doslej vcdno laviralc. Cene so še vcdno visokc, vskd padanja dinatja pri novem žilu pa se še niso ustalile. \ Pšenica se je prodajala po 350 do 370 dinarjev za 100 kg franko postaja v Vojvodini. Rž prihaja na trg samo iz Bačke. Cena 320 dinarjev za 100 kg. Jcčmcn je prišcl na trg iz Macedonije (samo za krrao) po 260—270 din., boljši pa iz Vojvodine za pivovarne po 290 din. za 100 kg. Oves. Promet jako slab, Novi oves se jc prodajal po 300 din., stari \\\ po 312 din. za 100 kg. Koruza pada v cenL Prodajalci so jo ponudili po 280—290 din., toda kupcev je bilo nialo. Moka iz stare zaloge se ponuja po 625—CGO din. po kakovosti. Moka iz novcga žita za mcsec avgust iu september po 615—625 din. Otrobi z vrečami vred 140—150 din. za 100 kg. XIV. poročilo Hmeljarskega društva za SloveHijo o stanju hm. nasadov doma in drugod. Žatec, ČSR., dne 19. julija 1923. Zadnji čas so se cene za hmelj vnovič d-vignile za 200 čll. Največ se je prodalo po 2400 do 2500 čK, za 50 kg. Nakupovanje se je malo ustavilo, ker so odjemalci deloma kriti. Hmelj iz leta 1921 se plačuje po 1800—1900 čK za*50 kg. Pri večji ponudbi in manjšem povpraševanju je razpoloženje mirno, cene pa nespremenjene in črvste. Pred tremi dnevi je nekoliko deževalo, pa je zemljo komaj na 6 mm prcmočilo. Teniperatura je nekoliko padla in dnevi so manj vro či; vsled tega se je grozeča katasirofa nekoliko ustavila. Škropljcni nasadi so zeleni in se pripravljajo na cvet. Tisoč kopi v neškropljenih nasadili je pa že usahnilo in so torej izgubljcne. Letina v oškropljenih nasadih bo pa le .potcm normalna, če bo izdatno deževalo. Muh in uši je sicer nekoliko manj, vendar je po mrčesu povzročena škoda že tako velika, da se ne bo dala popraviti. Ni še gotovo, ali bomo pridelali polovico lanskc žetvc. «Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung«. XV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo a stanju hm. nasadov doma in drugod. Žatec, ČSR., dne 21. julija 1923. Naš zastopnik je prepotoval vcs okoliš in nam poroča sledeče: l.-Ob Ogri se je ohranilo dosedanje dobro stanje — lc nekateri kraji so izvzeti. V obeh dolinah v češki šumarski okolici se je hm. rastlina nepričakovano izboljšala, nasadi so tu lepo zelejii, so brez mrčesa in obljubujejo, da bodo dali normalno množino, četudi manj kot v minulem letu. Slabi nasadi so tu v manjšini. Okolica Horosedel in Herrendorf ia vsa zgomja dolina ob Goldbachu se je pa izdatno poslabšala. V spodnji dolini Goldbacha jc stanje nekoliko boljše. Vobče se labko reče, da je hmelj sicer v rasti naprcdoval, vendar se je pa upanje na normalno letino zelo poslaMalo. Mnogo tisoč rastlin usahnuje in je žc usahnilo. Mrčes se je scdaj lotil vrhov. Če ne bode kmalu izdalnega dežja, potem bo naša letina piav pičla. Lani smo pridelali 84.000 stotov a 50 kg, letos pa bodemo komaj polovico tega pridelali — in to le pri najugodnejiem vremenu. Pri vsem tem pa bode merodajno vreme prihodnjih 14 dni. Na hmeljskem trgu je nastalo bolj mirno in cene so se za 200 čK znižale. Če pa vročine ne bode konec in te ne pride izdaten dež, se b» pa vsa kupčija zopet oživela, ker so zaloge zelo pifcle in ker hmeljarji ne silijo k prodaji. Dvema velehmeljarjema se je v predprodaji zamanj ponujalo 3000 čK za 50 kg (1 čK je D 2.83 to je 11.32 jK, torej 1 kg po 679.02 jK. — Savez hm. društev. Vrednost denarja: Ameriški dolar stane 93.50 dio.,' 100 francoskih frankov siane 555—560 din., za 100 avstlijskih kron jeplačati 0.134—0.1345"din., za 100 čehoslovaških kron 284.5—285.5 din., za 100 nemških mark 0.0008—0.001 din. in za 100 laških lir 416—418 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.80 centima. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla za 20 tock. ,