GLAS I L O OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Petkova brigada v Trbovljah je prekosila vse rekorde v rudarstvu r osmih urah je brigada dvanajstih tnoi nakopala 517.0 tone premoga, kar je dosedaj najboljši rezultat na svetu Po veliki zmagi, katero je dosegla mladinska brigada štev. 216 nu Vzhodnem obratu rudnika Trbovlje, ko je predčasno izvršila letni plan je v nedeljo 28. avgusta dosegla svojo največjo zmago v rudarstvu s brigada poslulu na sepurucijo že tristoti voziček za četrto leto petletke, za januar 1950. Ta uspeh je vzpodbudil mladinsko brigado. Povečala je delovni elan in pričela delati po novem načinu, ki ga je pri nas zo- Brigada neposredno po prihodu iz Jame presežkom vseh rekordov v rudar st\u. Mladinska brigada 216 dela pod vodstvom brigadirja Lojzeta Petka ter komisarja brigade Železniku Slavka in stalno presega normo. \ maju je obljubila, da bo izvršila letni plan namesto do 29. novembra, že do 15. septembra. To obljul>o pa je izvršila predčasno ter dosegla letni plan že 22. avgusta. Od tedaj dalje pa dela že za Teto 1950. V izredno težkih delovnih pogojih je nakopala v mesecu marcu 460 železniških vagonov premoga, nato pa je v naslednjih mesecih dosegala vedno lepše uspehe. 23. avgusta je Petkova 'čel uvajati udarnik Sirotnnovič. Na proizvodnem posvetovanju, ki so ga imeli v četrtek 25. avgusta, so sklenili, da bo brigada z enakomernim izpolnjevanjem dnevnih nalog stalno presegala prvi rekord Stahanova. Sklenili so, da bodo tekmovali v nedeljo 28. avgusta in presegli vse dosedanje rekorde v rudarstvu. Na tekmovanje pa so se pripravili tudi v Hrastniku in Zagorju. Mladinska brigada 216 je napovedala tekmovanje Hrastniku in Zagorju pod geslom »Cim večji učinek v nedeljskem tekmovanju«. 415 ton ob 11. uri Ob enajstih so brigadirji vedeli, da bodo v tem tekmovanju prekosili .se rekorde, ki so bili doslej doseženi s tem novim načinom dela, Malo odmora, malica, tesarba, vrtanje n streljanje. Tako je bilo ob lt pa lo 12 in so nakopali samo tri tone premoga. Ob 12. uri je bilo doseženih 418 ton. $e dve uri borbe za osvojitev in prekositev vseh rekordov Borba se je stopnjevala vkljub veliki vročini 30 stopinj. Tekoči trak je komaj sproti požiral črni diamant štiri sto sedemdeset ton ob 13 uri. število ton se je zvišalo ob pol 14 iri na 497 ton. Preko 500 jili mora niti se js oglasil Borštner Jože, k !e dal na prostovoljnem posvetovanju pobudo za tekmovanje. Nobeden nu ni odgovoril, samo še bolj so po »rijeli za delo in ob 14. uri je uk. dosežen svetovni rekord. 517.0 tone premoga predstavlja tl osati a j najboljši rezultat na svetu Vkljub težkočam pri delu in nu-»oru je zagrmela pesem v rovu. Nasmejanih obrazov so se pripravljali nladi rekorderji na odhod na svetlo. Vaj pridejo oni, ki nas klevetajo.' Nihče nas ne more odvrniti od tovariša Tita, naše Partije in od izgradnje socializma. Gremo naprej in hočemo uvčsti ta način dela kot stalen mčin. Geslo tekmovanja je bilo: »Čim večji učinek v nedeljskem tekmovanju« Nedelja 28. avgusta bo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini trboveljskega rudnika. V tem dnevu je brigada Lojzeta Petka, sedemkratnega udarnika, katero tvorijo Jože Boršt-nar, šestkratni udarnik, Slavko Železnik. štirikratni udarnik, Polde Ovnič, Jože Gergivec, Martin Ven-geš, Franee Češko, Jože Srebrnik, vsi štirikratni udarniki ter Frane Reme-nič, trikratni udarnik. Franc Gumzek dvakratni, Franc Gobec, petkratni udarnik in Mirko Mrak, dvakratni udarnik, izvojevala veliko zmago. Prav pridno so se pripravljali, v jamo pa so odhajali z zavestjo, dn se bodo vrnili iz nje kot zmagovalci. Z rudarskim pozdravom »Srečno« in toplimi stiski rok so drug za drugim |x>nosno odhajali v rov na izvojeva-nje in presego rudarskega rekorda. Prvi Stahanov rekord so dosegli ic ob 7.30 uri Pošteno so poprijeli. Vagončck za vagončkom se je pomiku! proti izhodu nu separicijo. Med delom sc je vedno oglašal vodja brigade tovariš Petek: Se en vagonček za Informbi-ro, da Ixk1o laže klevetali našo državo. Kruinpi brigadirjev in vrtalni stroji so hrumeli v jami, pesem zmagoslavja in požrtvovalnosti brigadirjev l>a se je izlivala v enakomernem tovorjenju premoga na tekoči trak. Prvi uspeh so zabeležili ob H. uri s 165 tonami. Se. bolj so zvečali napore. Ob 8.35 je bil prekoračen drugi rekord Stahanova. To- naža se je zvišala na 210.7 ton pre moga. Užitek je hil gledati mlade rudarje s kašno ljubeznijo so se upirali v črni diamant. Nasmejanega obraza je vzkliknil komisar brigade .Železnik Slavko: »Tako kopljejo ru darski krampi reakciji grob«. Ob de setih jc bil prekoračen tretji rekord Stahanova z 282.9 tonami premoga. *lo naprej brigadirji«, jih je po zdravil direktor rudnika tovariš Ri ček. »Sem naj pridejo naši klevetniki in naj se z luštnimi očmi pre pričajo, kako se gradi pri nas socializem. velikemu uspehu. V Imenu Okrajne* ga komiteja KPS Trbovlje ln Okrajnega komiteja mladine jih je p»zdr»-vil tovariš Klemen. Za rudarsko podružnico je govoril ki jim je čestital v imenu vseh radarjev ter sporočil, da so jim poslali pozdravne brzojavke številni delovni kolektivi lz raznih krajev države. llrigatla 210 poziva vse rudarje in brigade ’Zasavskih rudnikov, da postane tekmovanje za večjo storilnost stalni način rudarskega dela Brigadir Dornik Franc je v imenu brigade izjavil, da so se na mladinskem kongresu obvezali, da bodo letni plan izpolnili do 15. septembra. To obveznost pa so izpolnili že 22. avgusta. Brigado je vzpodbudilo tekmovanje za večjo storilnost po Siro-tanovičevem vzgledu. Sklenili so, da bodo dosegli in presegli dosedanje rekorde, ,yw*ud«rstvu. Današnji uspehi tekmovanja pa dokazujejo, da je zadana obveznost izpolnjena. S tem dejanjem so hoteli z vsemi silami prispevati k izgradnji socializma v naši deželi ter dati odločen odgovor vsem, ki nas obrekujejo. Take in še lepše uspehe bodo dosegli, ker nas vodita tovariš Tito in Partija. Ob tej veliki zmagi pa poziva brigada vse zasavske rudarje in brigade, da postane tekmovanje za večjo storilnost stalni način rudarskega dela. To bo obenem odgovor na vse nar pade, ki jih informbirojevski klevetniki pošiljajo našemu vodstvu. Vedo pa naj, da če napadajo našega tova- Zraagovita Petkova brigada se vrača lz rova Veliko ljudi je pričakovalo mlade rudarje Na obrazih številnih čakajočih rudarjev, žena in mladine st videl nestrpno pričakovanje. »Ze gredo«, je završalo med ljudmi. V pozdrav jim je zaigrala godba, vzkliki in ploskanje so zagrmeli, ko so se pokazali mladi rekorderji pri izhodu. Prvi je stopal brigadir Petek Alojz, za njim pa vsi ostali. Brigadirje je pozdravil v imenu rudnika in rudniškega komiteja tovariš Petrič Polde, ki se jim je zahvalil za delo in jim čestital k rlša Tita in CK KPJ, napadajo s tem tudi nas. Zastavili bomo vse sile in vestno Izpolnjevali vse naloge, ki nam jih daje naše vodstvo s tovarišem Titom na čelu. Obenem smo sklenili, da se naša brigada imenuje odslej »Brigada Mihe Marinka«. Bistven« posebnost naše Fronte je v tem. dn imajo milijoni delovnih ljudi isti program kot naša avantgarda Ueto n. Trbovlje, i. septembra 1949. Štev. 34. Posamezna ttcvtlka S O/ 8— i S- Poštnina plačana v gotovini. Kmetova in Markovičeva brigada sta tekmovali v hrastniškem rudniku za večjo storilnost dela Tekmovanje za večjo storilnost dela katerega pobudnik, je jugoslovanski stahanovec Alija Sirotanovič, je zavzelo velik razmah po vsej naši državi, kar je ponoven in jasen dokaz, da hočejo narodi Jugoslavije zgraditi socializem kljub vsem zaprekam od vzhoda in zapadla. Borec za večjo storilnost dela tovariš Martin Kmet Zasledujoč dnevno zavidljive uspe-oe rudarskih brigad širom države, tudi delovni kolektiv rudniki Hrastnik ni hotel izostati od tega častnega tek-novoanja. Izbral je iz svoje srede najboljše' tovariše — udarnike, ki naj v plemeniti borbi dokažejo kaj zmore delavski razred, ki sl sam gradi boljšo bodočnost. V nedeljo dne 28. avgusta 1949 je bil tisti veliki dan. Mnogo prej kot običajno, je bilo pred rudniško čakalnico že vse živahno. Tu skupina — tam skupina, vse v živahnem pomenku in ugibanju kakšen bo rezultat. Med temi skupinami smo opazili nasmejana a borbena obraza brigadirjev lOkratnega udarnika Martina Kmeta in 3 kratnega udarnika Franca Markoviča, ki sta članom svojih brigad dajala še zadnja navodila. Ura je 5.30 in že sta brigadi odšli v jamo, da pričneta tekmovanje točno ob 6. uri. Vse na rudniku je bilo nekam praznično razpoloženo. Se mrki izvozni Kmetova brigada (na sliki je tudi tesar) stolp se je zdel v tem nedeljskem jutru ves nasmejan, kot so bili nasmejani obrazi brigadirjev, ki so hiteli pod zemljo v veliko borbo. Točno ob 6 se je na delovišču brigade Kmeta Martina na obratu Ojstro in brigade Franca Markoviča na obratu Hrastnik oglasila pesem krampov in lopat, pomešana z ropotom vozičkov in s kratkimi povelji brigadirjev v mogočen akord dela, ki daje vedno znova nove tone premoga za izgradnjo težke industrije in s tem socializma v naši državi. Ta pesem dela je podzavestno prinašala v uho skandiranje Tito — Partija in to skozi vseh osem ur, ko je voziček za vozičkom, naložen s črnim diamantom, odhajal iz črnih rovov na dan kot znanilec lepših dni. Tekmovanje je bilo končano točno ob 14. Brigada Martina Kmeta, ki je štela 7 ljudi, je nakopala in izvozila 266 vozičkov ali 212 ton premoga, to je 30.3 tone na moža in je tako presegla normo za 534.8%>- Brigada Franca Markoviča, ki je prav tako štela 7 ljudi, pa je nakopala in izvozila 223 vozičkov ali 164 ton premoga, to je 27.1 tone na moža in je presegla normo za 490°/o- Ce upoštevamo dejstvo, da je Kmetova brigada delala na treh odkopih in med delom naletela na razne težave —- tako so se trije vžigalniki potajili in je zaradi tega bilo treba zelo pazljivo kopati, dalje je pri tretjem streljanju podrlo več podbojev, ki jih je bilo treba na novo postaviti, in da je poleg vsega tega brigada 4 krat streljala in postavila šestnajst podbojev Markovičeva brigada (na sliki sta tudi strelni mojster in tesar) — da je Markovičeva brigada, ki je delala na 4 odkopih, imela 2 odkopa v celini — potem lahko računamo, da bi ta, vsekakor odličen uspeh, bil še mnogo večji. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da v hrastniškem rudniku odkopavajo po prečni odkopni metodi in da se nakladanje in odvoz na delovišča vršita ročno. Kmetova In Marokvičeva brigada sta v svojem poizkusu za dvig storilnosti dela povsem uspeli. V razgovoru po tekmovanju so brigadirji izrazili željo, da pride tov. Sirotanovič in za njim vsi oni, ki so do sedaj dosegli rekordne uspehe z novim načinom dela, mednje, da Izmenjajo misli In prenesejo izkušnje. Tak način dela — zgled Martina Kmeta in Franca Markoviča — je poleg individualnih obvez in požrtvovalnega dela vsega delovnega kolektiva pripomogel tudi k izpolnjtvi planskih nalog rudnika v mesecu avgustu in bo tudi v bodoče osnova za doseganje in preseganje le-teh. vrh. Mladinska brigada Drnovška Franca v Zagorju Je dosegla delovni učinek SO.y tone na moža ter izkopala v 8 urah 2417.4 tone premoga V nedeljskem tekmovanju med Petkovo, Drnovškovo in Kmetovo brigado je Drnovškova dosegla lep usneh. 8 mož je v osmih urah nakopalo 247.') ton premoga, doseglo storitev 30.9 ton nu moža ter preseglo normo za 452 %. Brigada je tekmo vala v nočni izmeni od 22. ure 28 avgusta do (>. ure dne 29. avgusta. Del brigade, ki je ta dan tekmoval so sestavljali: vodja brigade 8 krat-ni udarnik Drnovšek Frane, šestkratni nduruik Polc Franc, petkratni udarnik Dobenik Alojz, petkratni udarnik Dolinšek Ivan, petkratni udarnik Mladenič Anton, trikratni udarnik Grabnar Ivan, trikratni udarnik Končar Ivan in enkratni udarnik Vr/.in Ivan. Brigada je delata na petih odkopih, ki so na II. etaži polja »C« v obratu Podstrana. Odkopi so prečni. Sloj je srednje trd. V dveh odkopih ie slab strop vsled krovnega vložita, kar povzroča poj učen pritisk ter zahteva večjo pozornost pri odkopa- vanju in več tesurbe. Premog so odvažali ročno v vozičkih, ki so jih polnili tudi ročno t. j. zavorni jašek je od delovišč oddaljen ca 100 oziroma 150 m. Odkopi so bili v vseh fazah napredovanja. Brigada je začela polniti vozičke na deloviščih, Brigudu je dosegla dnevno normo ob 23. uri 45 minut, torej v eni url +5 minut ter potem z velikim elanom nadaljevala preseganje norme. Pri izhodu iz jame so brigado pričakovali člani uprave rudnika, nid- ' ✓ mm Del Drnovškove brigade, ki Je tekmoval dne 28. avgusta. (Spredaj v sredi vodja brigade tovariš Drnovšek Franc) kjer je bilo že nekaj premoga pripravljenega, a istočasno je del brigade že pripravljal premog na ostalih odkopih, tako da je polnjenje napredovalo brez prestanka. Na odkopih so štirikrat streljali, postavljali sproti potrebno tesarbo ter zapustili delovišča v rednem stanju t. j. neizropana. Organizacija dela na odkopih je bila izvedena brezhibno, samo pri izvozu je bilo ca % ure zamude, vsled male poškodbe pri zavornem jašku in vsled ist ir jen ja vozičkov. Razpoloženje brigude je bilo ves čas tekmovanja odlično. Moštvo jc godrnjalo le, kadar je moralo čakati na prazne vozičke. niškega komiteja in sindikata ter ji čestitali na doseženem uspeli u. S tem tekmovalnim uspehom so zagorski rudarji prepričevalno odgovorili na klevete, ki jih širi inforin-birojevska propaganda. V zvezi s tem so napovedali tekmovanje med Drnovškovo in Čretnikovo brigado v Podstrani. Tekmovali bodo 30. t. m. v prvi izmeni t. j. od 6.—14. ure. Na lem mestu je treba pohvaliti člane uprave, rudniškega koinitejajn sindikata, ki so se tega dne udeležili prostovoljnega dela pri izvozu, s čimer so mnogo pripomogli k doseženemu uspehu brigade. Brigada Franca Erjavca Je nakapala v Rasi 517 ton premoga Vsem uspehom, ki se porajajo širom naše države po vzpodbudi Alije Sirotanoviča, ki je prvi s svojo brigado prekosil rekord ruskega rudarja Stahanova, se pridružuje nov uspeh, ki ga je dosegel trboveljski rudar France Erjavec s svojo brigado v Raši. Ze mesec dni dela Erjavčeva brigada v Raši. Nastanjena je v Podla-binu in šteje 36 mož. Njen komandant je, kot že omenjeno, France Erjavec, v njej pa delajo že znani, večkratni udarniki Sentjurc Franc, Tomažič Franc, 2ilnik Jože in drugi. Sprva se je trboveljska brigada malce borila v iabinskem rudniku, ker ni bila vajena odkopnih front in udarnih kladiv, ki predstavljajo glavno orodje v rudniku. Ze tretji dan pa se je postavila na čelo vseh raških brigad in postala s tem najboljša rudarska brigada. Dnevno je presegala normo za 10 do 13 . Inštruktorji morajo učence dostikrat i^enci industrijske rudarske šole v Zagorju gredo na delo opominjati, da naj ne delajo preveč, ker bi si s prenapornim delom lahko pokvarili zdravj e in svoj še nežni organizem. Toda večina učencev je tako navdušena za delo v jami, da se ne ozira na take opomine, ampak hoče presegati normo kakor »stari«. Tudi na vseh ostalih deloviščih na zunanjih obratih kažejo učenci veliko vnemo in zanimanje za rudarsko stro’ ko ter hočejo s svojim delom doprinesti čim več k izgradnji socializma. To je opaziti povsod, kjer imajo inštruktorji pravilen odnos do učencev. Kjer pa kopači ali drugi strokovni delavci — inštruktorji nimajo pravilnega odnosa do mladine, tam se pa takoj vidijo posledice nezanimanja za delo, nepravilen odnos do izgradnje socializma. Zato je nujno potrebno, da se za strokovni nadzor učencev postavijo taki tovariši, ki bodo znali svojim varovancem pravilno tolmačiti pomen rudarskega dela in rudarske stroke ter prikazati učencem rudarski poklic kot eden najvažnejših poklicev, ki ima odločilno vlogo v izgradnji industrializacije in socializma. Na tem mestu pa moramo tudi ugotoviti, da se v nekaterih pogledih zanemarja oskrba učencev, posebno kaf zadeva obutev in obleko. Tudi ideološki izgradnji učencev ni posvečena tista pozornost, ki je nujna, če hočemo vzgojiti dobre kadre, kadre, ki bodo nosilci socialistične miselnosti in borci za popolno izgradnjo socialističnega sistema v naši državi. V tem oziru upamo, da se bo stanje izboljšalo s tem, da bo šola dobila stalne učitelje, ki se bodo lahko posvetili tudi intenzivnemu ideološko - vzgojnemu delu med učenci naše industrijske rudarske šole, kar bo gotovo mnogo doprineslo k izboljšanju učnih uspehov in k izgradnji mladega rudarskega naraščaja. Problemi nadaljnjega razvoja zadružne ekonomije v Senožeti (št. Lambert) V Senožeti je bila ustanovljena pred časom zadružna ekonomija, katera naj bi postala pri prvotni zamisli kmetsko obdelovalna zadruga. Ker pa je večje število kmetov, ki so se prvotno izjavili za vstop v zadrugo, preklicala svoj pristop, je spremenjeno zemljišče, ki meri 48 ha in od katerega je približno 19 ha orne zemlje, v zadružno ekonomijo. Tudi tukaj pa, kakor marsikje drugod, se pojavlja vprašanje, zakaj se v zadrugo ne vključujejo naši kmetovalci v večjem številu. Odgovor more biti samo eden: Vsled razdiralnega delovanja kulaških elementov na vasi. Razvoj zadruge ovirajo s tem, da prigovarjajo kmetom, naj nikar ne vstopajo v zadruge ter navajajo najrazličnejše argumente, ki jim lahkoverni svet tudi zelo rad verjame. To pa se godi le radi tega, ker so naši kmetje še premalo izobraženi, ker niso politično in gospodarsko dovolj zgrajeni. Zato bo treba našim kmetovalcem prikazati prednosti zadružnega obdelovanja zemlje, prikazati čisto realno s tem. da se iim na katerem so se delavci obvezali, da bodo v čast kongresa kemičnih delavcev, ki se bo vršil od 9,—11. septembra, izvršili 5000 prostovoljnih ur in s tem dokazali celemu svetu, kako neomajna je njihova ljubezen do KP in tovariša Tita. Njihova obveza pa, ki se je nanašala na delo od 18. avgusta do 11. septembra, je bila do 1. septembra 1949. že presežena tako, da bo do 11. septembra približno za 80"/» prekoračena. Prav v času ko radio-oddajne emisije iz vseh demokratičnih držav na čelu s SZ kričijo na ves glas o stradanju, uporih in množičnih stavkah v naši državi, jim naši delovni kolektivi odgovarjajo z delom, to je s preseganjem svojih planov, na drugi strani pa dokazujejo svoj ponos, da se lahko prištevajo k tistim, ki jih Moskva imenuje Titova klika, kajti zavedajo se, da naša borba ni samo v izgradnji socializma, temveč tudi borba proti revizionizmu. nudi možnost obiskati vzorne kmetijske obdelovalne zadruge, kjer se bodo na lastne oči prepričali, kako živijo zadružniki in kakšne koristi imajo od skupnega obdelovanja zemlje. Tudi v KLO Senožeti obstajajo ku-laški elementi, ki bi hoteli preprečiti razvoj in razširitev kmetijskih obdelovalnih zadrug. Taki »netovariši« naj bodo prepričani, da jim to ne bo uspelo. Prej ali slej bodo morali uvideti, da je naša ljudska oblast budna in da bo znala odstraniti vse take škodljivce in zajedalce Pa tudi naš kmet vedno bolj uvideva, da se mora naše kmetijstvo vključiti v petletni plan, da se mora naše kmetijstvo preobraziti tako. da bo Imela od njega vsa ljudska skupnost koristi. Stari način pridelovanja in kmetovanja je bil škodljiv ter se mora odstraniti. Uventi je treba smotrno, moderno kmetijstvo, ki bo donašalo koristi skupnosti in poedinemu kmetu, kar pa je mogoče uresničiti samo v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Na tem mestu je treba omeniti, da je za slab vpis v kmetijsko obdelovalno zadrugo v Senožeti v veliki mer) odgovoren tudi tamkajšnji predsednik Ki.O-ja tovariš Vrtačnik Franc Tovariš Vrtačnik ima pri ljudeh velik vpliv in ljudje se ravnajo po njem Ce bi bil zaveden, bi pristopil k novo ustanovljeni zadrugi ter ' svojim vzgledom pritegnil tudi ostale Videti pa ie, da nima tovariš Vrtačnik še nobenega pravega pojma o tej vrsti zadrug ali pa upa na povrnitev »starih zlatih čnoov«. Toda v tem oziru se bo zmoti). Kolo zgodovine teče nenehoma naprej, razvoj človeške družbe se nenehoma razvija v višje oblike in na stare oblike se ne more več povrnili. To naj imajo kmetovalci v Senožeti pred očmi, ko preudarjajo o svojem vstopu v zadrugo. Kato m rešili v Žagarju pomanjkanje delovne sile Delovna brigada »Silva Drame« največ zaslug sindikaitja organizacija »Zidarja« s tov. Drnovškom na čelu, ki se trudi, da bi iz brigade dobil stalne delavce za podjetje. Posamezne desetine brigade so zaposlene pri kopanju temeljev za novogradnje, pri kopanju odvodnih kanalov Itd., ena desetina pa pomaga pripravljati material za zidavo tei se bo vključila v najkrajšem času v višjo fazo gradbene dejavnosti v zidavo. Med desetinami je dosedaj najboljša desetina, ki jo vodi vzorna de-setarka tovarišica Kersnik Mara. Ko bodo brigadirji zadostili svoji obvezi t j., ko bodo napravili vsak 240 delovnih ur, bodo lahko ali zapustili delo v brigadi ali pa se vključili kot stalni delavci pri podjetju. Na njihovo mesto pa bodo takoj stopili ostali frontovci, tako da bo ta brigada tvorila stalno pomožno delovno brigado, ki bo pomagala izpolnjevati plan kapitalne izgradnje in življenj-, skega standarda, t. j. izgradnjo stanovanjskih zgradb in slično. V Zagorju primanjkuje stalne delovne sile ne le pri rudniku, ampak tudi pri drugih podjetjih, prav posebno pa še pri gradbenem podjetju »Zidar«. Po iniciativi Fronte *e tudi to vprašanje začasno vsaj deloma rešeno. Dne 8. avgusta t 1. je bila formirana prostovoljna delovna brigada »Silva Drame«. Brigada sestoji iz moških in žensk, frontovcev, ki niso vključeni v industrijo. Vsak brigadir bo napravi) 240 ur, t. j. 30 delavnikov po 8 ur. Delo se plača po normi. V začetku je brigada štela 32 brigadirjev, sedaj je pa narasla na 102 člana. Brigada je razdeljena v 9 desetin. Komandant brigade je tov. Zupan Lojze, ki je znal brigado tako organizirati, da kaže na deloviščih take uspehe, kot jih nismo pričakovali. Brigada presega na vseh deloviščih normo približno za 20 %, na posameznih deloviščih pa celo za 45 %. Stalni delavci pri podjetju »Zidar« niso presegali norm čez 15 %. Z' vs>o-pom brigade je delo na deloviščih podjetja »Zidar« znatno oživelo ter sedaj stalni delavci »Zidarja« bolje presegajo normo kakor prej. Med brigado in ostalim delavstvom »Zidarja« je lepa harmonija, za kar Ima Tako je Fronta rešila pomanjkanje delovne sile ter s tem pripomogla podjetju »Zidar«, da bo moglo izvr-, šili letošnji plan gradnje. Kdo zadržuje izdajanje legitimacij OP' Znano je, da je bila direktiva Okrajnega odbora Osvobodilne Fronte, da naj bodo razdeljene vse legitimacije OF v času predkongresnega tekmovanja II!. kongresa Ljudske Fronte ter v prvem obdobju po kongresu. To direktivo Okrajnega odbora OF so številni terenski odbori v naših industrijskih središčih, kakor tudi številni vaški odbori pravilno razumeli ter legitimacije izdali svojemu članstvu. Vendar pa moramo danes, to je skoraj po 5 mesecih prejema novih legitimacij ugotovili, da precejšnje število članstva Fronte v našem Okraju še nima novih legitimacij. Kje so vzroki? Iskati jih moramo edinole v malomarnem odnosu, v pomanjkanju čuta odgovornosti posameznih odbornikov, prav tako pa tudi celotnih odporov OF do izvedbe direktiv Okrajnega odbora Osvobodilne fronte in odgovornosti do članstva ironte. Odbori OF Vrhovo, Žirovnica, Ha-dež, Kolovrat, Breg, Trojane in St. Gotard sploh ne čutijo potrebe, da bi dvignili legitimacije na Okrajnem odboru Fronte. Zlasti obsojanja vreden ,e primer odbora Vrhovo, od katere ga sta dva člana zaposlena v okrajnem aparatu, a ne utegneta dvigniti legitimacije. Ni pa rečeno, da samo zgoraj na (deni odbori OF niso izvršili svoje dolžnosti do svojega čustva Imamo primere, da so posamezni odbori sicer dvignili legitimacije na OOOF, niso in pa še do danes izpolnili in razdelili članom Osvobodilne Fronte kol je to n. pr. v Radečah. Nič boljše ni na Kazborju. Legitimacije, katere so dvignili že pred dvema mesecema, ležijo v predalu pisalne mize nameščenca KLO. Zelo verjetno je, da bi pri pregledu vseh odborov odkrili še druge take in slične primere Prostovoljna akcija delavcev Strojnega obrata v hrastniškem rudniku V nedeljo 21. avgusta 1949 so delavci Strojnega obrata v hrastniškem rudniku izvedli prostovoljno akcijo za pomoč Kmelijuko-obdelovaini zadrugi v Hotemežu pri Radečah. Veselo razpoloženje, harmonika in pesem so spremljali 22 prostovoljcev Premagati je treba tisove predsodkov, pomislekov, prevreei stoletje, odstraniti starokopitnost in zastarelost ter se vključiti v intlustrijsko proizvodnjo! na vsej poti od Hrastnika do Hote-meža in tudi pri delu. Ker niso bili člani zadruge v Hotemežu vsled nesporazuma obveščeni o prihodu prostovoljcev, delo ni bilo pripravljeno, kot bi moralo biti. Kljub temu pa se je vest o prihodu med člani zadruge takoj razširila in so prostovoljci v petih urah opravili mnogo koristnega dela. Popravili so precej poljskega orodja, napravili nekaj novega, podkovali konje itd., tako da so skupno Izvršili 93 različnih deL Štedimo in racionalno izrabljajmo električno energijo Stednja naj bo res štednja, to se pravi, da bo vsak posameznik, velika in mala podjetja, trošil le ono energijo, ki jo proizvodni proces nujno rabi in da bodo posamezniki in manjša podjetja štedili in odstopili tok podjetjem, ki rabijo energijo v predvidenem času, s preusmeritvijo dela itd. Razumljivo pa bo štednja le tedaj koristna, ako bo prodrla v vse sloje in bo vsak državljan, bodisi kot navaden potrošnik razsvetljave, bodisi kot obrtnik, bodisi manjša ali večja industrija, sodeloval pri organizirani izvedbi štednje. V zvezi s tem so vsa podjetja že dobila navodila glede obratovanja. Povsod tam, kjer se delovni proces vrši samo v izmeni po 8 uri, je treba čas obratovanja prestaviti izven časa glavne obtežbe, ki je od 7—12 ure dopoldne in v času večerne konice, to je od mraka pa do 22 ure. Navedena podjetja bodo morala obratovati popoldne od 12 ure do mraka ali pa svoje obratovanje prenesti na nočni čas od 22. ure dalje. Vsa podjetja so dolžna pregledati svoje naprave, ukinili vso nepotrebno razsvetljavo pisarn in drugih obratnih prostorov in ugotoviti eventuelni prazen tek motorjev ter ukiniti vso nepotrebno pre-dimenzioniranost posameznih trans-lormatorjev in motorjev. Prepovedana je uporaba vseh električnih peči. Privatnim konzumentom je prepovedana uporaba električnih kuhalnikov in likalnikov in sicer od 7—12 ure dojmldne in od mraka do 22 Ure. Isto tako je v navedenem času prepovedana uporaba motorjev in drugih naprav vsem privatnim obrtnikom, brivcem itd. Zlasti pa se opozarjajo pavšalisti, naj po nepotrebnem ne trošijo električnega toka, kjer je bilo to do sedaj nekaj običajnega. Obralovodstvo DES— Trbovlje SŠD Bratstvo: SD Miličnik 2:4 Zakaj primanjkuje dojenčkom mleka Dne 28. ». je bila odigrana v Hrastniku kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v slovensko ligo. Moštvo Bratsiva je nastopilo trenutno v najmočnejši postavi. Takoj v začetku igre so domačini začeli ogrožati nasprotna vrata in so po lepem predoru Gornika dosegli vodilni gol. Igra je bila hitra in zanimiva. Po prodoru, ki so ga izvedli gostje in po krivdi desnega branilca, je srednji napadalec gostov iz 5 metrov daljave neubranljivo izenačil. Domačini so popustili. Po nekaj minutah je Lah s prosi im strelom iz 20 metrov povedel svoje moštvo v vodstvo. Po polčasu so domačini zaigrali kakor je treba, žoga pa je poostala vedno plen odličnega vratarja. Lahko trdimo, ua je domače spremljala velika smola. Po kratkem prodoru, ki so ga izvedli gostje, je Lah povišal ua 3:1 za Miličnika. Tri minute pozneje je isti igralec iz iste daljine povišal na 4:1. Po gratiem napadu desnega branilca gostov, je sodnik prisodi! enajstmetrovko, katero pošlje Gornik zopet v prečko. Nekaj minut pred koncem je desno krilo Zadel znižal rezultat na 4:2. Omeniti moramo, da je moštvo Bratstva absolutno prevladovalo na igrišču in bi zaslužilo zmago. Tekmo je sodil tov. Brunšek iz Celja slabo. Gledalcev okrog 500, ki so razočarani od-lajali. Poslovanje otroške restavracije v Trbovljah Pri dosedanjih pomanjkljivostih v oskrbi otrok se je v cilju izboljšanja ustanovila proti koncu meseca junija v Trbovljah m Zagorju mlečna restavracija, da se v njej postreže našim otrokom z raznimi dobrinami, prav tako pa tudi da bodo imeil otroci v teh restavracijah poteg okrepčil tudi razna razvedrila. Prebredle so se prve težkoče ter ustanovila se je v Trbovljah prva otroška restavracija. Ta restavracija izpolnjuje danes zadane ji naloge le delno, kar je razumljivo, ker so težave tako pri nabavi inventarja kakor tudi pri preskrbi drugih artiklov, da se z njimi postreže v kar najboljši *meri našim otrokom. Rudnik Trbovlje je prevzel poslovanje te restavracije v svojo upravo, ne polaga pa dovolj pažnje na lepšo ureditev lokala in boljšo preskrbo. Krivda leži seveda tudi na ostalih podjetjih predvsem trgovskih, katera so zadolžena, da po svojih močeh zadostijo potrebam te ustanove. Izgovor trgovskih podjetij, da blaga ne morejo dobaviti, ne drži, ker je vsakomur znano, da se vzlic težkočam lahko marsikaj nabavi in bi ta restavracija bila lahko oskrbljena z raznimi dobrinami bolje kot pa je danes. To bi se lahko doseglo, če bi le vsi vložili v to svrho nekoliko več truda. Tudi sami lokali niso primerno urejeni; šipe so na nekaterih oknih pobite, okna so brez vsakršnih zaves; razne druge pomanjkljivosti, ki bi se dale odstraniti z malo več brige, se do sedaj še niso odpravile. Otroci, ki prihajajo v restavracijo, bi morali dobiti boljši vtis, kar pa pri dosedanji opremi restavracije ni slučaj, kajti vkljub že navedenim nedostatkom ni v restavraciji niti potrebnih otroških časopisov ln knjig, niti nimajo otroci na razpolago nika-kih otroških iger kot n. pr. šah, »Človek ne jezi se« itd. Tudi organizacija LMS ni Izpolnila svoje obveze, da bo oskrbovala te restavracije s potrebnimi časopisi, revijami, knjigami in igrami. Vedeti bi morali, da otroška restavracija ni ustanovljena samo zaradi okrepčil, marveč, da nudi tudi vzgojna razvedrila. Tudi stranski prostori v sanitarnem pogledu ne ustrezajo; nujno je, da se uredijo tako, kot je potrebno to za tak otroški obrat. Večji uspehi pri uredivi, poslovanje in v postrežbi bi se lahko v tem obratu dosegli, če bi se nudila večja pomoč tudi s strani množičnih organizacij, nadalje s strani Mestnega LO in raznih ostalih podjetij, saj bi morali biti vendar vsi zainteresirani na tem, da nudimo našim malčkom prepotrebna okrepčila in razvedrila, obenem pa, da vzgajamo naš bodoči kader v luči socializma in lepšega življenja. Petkova brigada 216 je obiskala pionirsko brigado v Savinjski dolini Po rekordu, ki ga je dosegla v nedeljo Petkova brigada v trboveljskem rudniku, je odšla v ponedeljek 29. t. m. na enodnevni oddih v Savinjsko dolino, kjer dokazujejo z obiranjem hmelja naši najmlajši, da so tudi oni zavedno vključujejo v delovno skupnost. V popoldanskih urah Je prispela brigada v Žalec, kjer jo je pričakovala novomeška pionirska brigada. Ob navdušenih vzklikih mladine so izstopili brigadirji iz avtomobila. Sekretarka brigade ie pristopila k tovarišu Pelku, mu čestitala k izrednemu uspehu njegove brigade in mu izročila lep šopek rož. Tovariš Petek se ji je za častilko zahvalil, nakar so pionirji njega In vso brigado pritegnili v kolo. Po prisrčnem razgovoru s pionirji Je odšla brigada daije v Gomilsko, kjer delajo trboveljska, mariborska in ljubljanska pionirska brigada. V teh brigadai niso vedeli za prihod zmagovitih rudarjev, kljub teirfi pa so se v kratkem času zbrale vse tri brigade in jim izrekle dobrodošlico. Rudarji so se hitro vživeli v življenje pionirjev, zlasti še, ko so jim zvečer priredili taborni ogenj, ob katerem so jim s kratkim kulturnim sporedom dokazali, da ob vsakodnevnem liričnem delu ne zanemarjajo duševnega dela. Pozno v noč se je razvila v zvokih harmonike neprisiljena zabava, nakar se je Petkova brigada, zadovoljna z minulim dnem, vrnila v Trbovlje. Razstava podružnice PDS v Trbovljah Planinsko društvo Trbovlje opozarja vse člane in ostalo javnost na razstavo, ki bo prirejena v okviru »Planinskega tedna« od 4. do 12. sept. v izložbah MLO krojaške zadruge (pri Skobernetu) in v Delavskem domu (trgovina Naproze). Prosimo vse člane in prijatelje društva, ki imajo lepe planinske slike, da jih posodijo društvu za čas razstave. Prinesejo naj jih v društveni lokal v soboto 3. sept. v popoldanskih urah. Za zaključek »Planinskega tedna« bo priredilo društvo v nedeljo IX. septembra velik masovni izlet na Mrzlico s sodelovanjem vseh planinskih društev lz Zasavja in z Delavsko godbo iz Trbovelj. Ker je ta izlet spojen s proslavo 50 letnice postavitve bivše Hausenbihlerjeve koče na Mrzlici (25. sept. 1899), prosimo vse pla-nlnce(ke) In prijatelje iz Zagorja, Hrastnika, Laškega. Celja ln Trbovelj, da pohitijo ta dan na Mrzlico, da tako skupno izvedemo to planinsko slavnost. V četrtek 8. sept. ob 7 zvečer bo članski sestanek v dvorani rudniške restavracije. Na tem sestanka bomo obravnavali poleg priprav za izlet tudi druge društvene probleme. Obenem opozarjamo vse člane, ki so v zastanku s članarino, da to čimprej poravnajo. Fizkultura mora postati v novi Jugoslaviji last milijonov delavcev mest in vasi Vsak zaveden delavec v industriji izpolnjuje dnevno zadane mu planske naloge v zavesti, da si bo edino z neumornim delom ustvaril pogoje za lepše življenje. • Prav ta elan in zavest sta se prenesla tudi na našo vas in poznajo se vidni uspehi. Zemlja se plansko obdeluje, prav tako se plansko vrše tudi odkupi. Doseči se mora — kar je v našem kmetijstvu najvažnejše — kar najhitrejša preobrazba kmetijstva. Znano nam je, da so še na vasi ljudje, ki nimajo čuta odgovornosti, niti tedaj, če jih pozove naša ljudska oblast. Omeniti hočemo nek prav izrazit primer na terenu KLO Izlake. Tovarišica Arh Alojzija, solastnica posestva Arha Jožeta, je dobila odločbo od Poverjeništva za državne nabavke, da odda v letu 1949. skupno 14001 mleka. Imenovana redita dve lepi kravl, vendar nista do danes oddala niti litra mleka, kljub temu, da jima je bila odločba izdana že meseca maja. Spričo okoliščine, da je v revirjih občutno pomanjkanje mleka za dojenčke in stare ljudi, je Poverjeništvo za državne nabavke napravilo kontrolo, da ugotovi krivce, ki sabotirajo oddajo mleka. Ko se je hotel kontrolor osebno prepričati pri omenjenem posestniku, koliko mleka se v resnici namolze od ene krave, je pozval tovarišico Arhovo, da gre k molži. To je bilo opoldne. Arhova je hotela tudi pred državnim organom prikriti stvarno količino mleka, ki ga daje krava, in«je meneč, da je neopazovano, izlila mleko iz golide na tla. To je hotela še enkrat ponoviti. Ko je bila na to opozorjena, se je pričela izgovarjati, da je bilo mleko smetno in da ga je morala odliti. Ta jalov izgovor, s katerim je hotela to očitno sabotažo prikriti, nam nujno narekuje, da poostrimo borbo proti raznim kmečkim špekulantom, ki še vedno dajejo mleko neupravičenim ljudem, s čimer zavirajo načrtno odkupovanje mleka v naših revirjih, med tem ko naši najmlajši ne dobijo tiste količine mleka, ki jim je nujno potrebna. Ta očitna sabotaža in izlivanje mleka po tleh zahtevata, da se imenovana pokliče pred ljudstvo In najstrožje kaznuje, da bo v opomin Se nekaterim, drugim kmetom in to posebno v KLO-jih Radeče, Dobovec, Mlinše itd. Pri tej priliki pa ne smemo pustiti neomenjene kmete v KLO-jih, ki so vredni vse pohvale. Vestno oddajo predpisane količine mleka naslednji KLO-jl: Breg, Loka pri Zidanem mostu in Zidani most. Kmetje teh KLO-jev se zavedajo, da s svojo oddajo pomagajo delavcu, ki se bori za planske naloge v naši industriji. Moje prve počitnice v koloniji RK v Šmartnem pri Slovenj gradcu Letos sem bila prvič sprejeta v počitniško kolonijo RK. V počitniški koloniji sem bila od 13. do 21. julija letošnjega leta. Težko sem šla od doma, sedaj pa mi tega nj žal. V koloniji je bilo zelo lepo. Lep kraj in lepo urejena stavba, v kateri nam je Rdeči križ nudil toliko lepega in dobrega. Vse je bilo jako snažno in čisto, hrana imenitna. Nadvse sta ml ugajala riž in čokolada, ker tega doma nimamo. Obiskali smo Kremžarico, ki je visoka 1116 m. Z njenega vrha se vidi daleč naokrog. Čeravno sem šla tja s strahom, sem se pa tudi ob povratku težko ločila od tam. Svojim součenkam sem pripovedovala, kaj smo imeli dobrega v koloniji Rdečega križa, vsem pa je bilo žal, da niso bile tudi one deležne čokolade. Zahvaljujem se Rdečemu križu, ki mi je omogočil letovanje ter se priporočam še za drugo leto. Hvaležna Mihelec Marica, Loke 369, Trbovlje I. Zasavski prepih V Radečah obstoja družba »boljših ljudi«, ki prihajajo že ob polnoči pred trgovino, kadar zvedo, da je prišel kontingent blaga, ki se bo delil. Da bi jim bilo čakanje čim ugodnejše, prineso s seboj slamo, na kateri potem vso noč preklepetajo ter jemljejo spanje delovnim ljudem. Čudno pa je tudi to, da ne dobiš v vseh Radečah človeka, kadar je potrebno organizirati kakšno skupnosti koristno delo, dočlm jim tako čakanje ni nikdar predolgo. Kinematografi KINO THBOVLJE predvaja avstrijski film »Dunajske melodije«. Predstave: v petek ob 6. in 8. uri; v soboto ob 6. in 8. url; v nedeljo ob 4., 6 in 8. uri; v ponedeljek ob 6. in 8. urL KINO »RAJKO«, HRASTNIK, predvaja angleški film »Oliver Tvvist«. Predstave v soboto ob 6. in 8. url; v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri. Naslednji teden predvaja sovjetski film »Srečanje na Labi«. Predstave v sredo ob 8. uri, ter v četrtek ob 6. in 8. url. KINO »TRIGLAV«, ZAGORJE predvaja: V soboto, 3. septembra ob 6 in 8 zv. ter v nedeljo 4. sept. ob 10, 6 in 8 zv. angleški film »Nikolas Niklebi«. V sredo, 7. sept. ob 6 in 8 zv. Jugo-slovenski film Proslava 1. maja in Narodni plesi. Objava Rudi šiednje električne energije poslujejo naše poslovalnice sledeče:. Mestno gospodarsko podjetje Mizarstvo od 13. do 21. ure; Mestno gospodarsko podjetje Krojaštvo in Sivdj-stvo od 12. do 20. ure; Brivnica na Vodah: Damski oddelek obratuje od 6. do 12. ure samo s suhim česanjem in železno ondulaciin. Od 12., do 18. ure se bodo izdelovale ostale pričeske, pri katerih se uporablja električni tok. Brivnici v Trbovljah II. in na Tereziji (Delavski dom) sta dopoldne zaprti, obratujeta pa od 12. do 20. ure. Delo v moških brivnicah ostane neizpremnjeno. Uprava gospodarskih podjetij MLO Trbovlje Važno! Invalidi iz NOV, iz svetovne vojne leta 1914-1918., vdove, ki so zaščitene po invalidskem zakonu, kakor tudi vse vojne sirote, ki prejemajo invalidnino in ki niso še dvignile članskih knjižnic, naj se javijo takoj na okr. inv. odboru v Irbov-Ijah zaradi izdaje in točnega predpisa za prejemanje invalidnine. Ta velja tildi za vse Krajevne invalidsko odbore okraja Trbovlje. Javite se na svojih Krajevnih odborih. Okrajni invalidski odbor Trbovlje Razglas Vpisovanje na šoli za učence v gospodarstvu raznih strok v Trbovljah bo 1. septembra 1949. od 3.-6. ure popoldne na II. osnovni šoti v Trbovljah (Trg). Novinci morajo predložiti učno pogodim in zadnje šolsko spričevalo. Popru v ni izpiti bodo za vse 3 razrede 2. septembra 1949 ob 3. uri »poldne istotam. Redni pouk se prične v četrtek 15. septembra 1949, ob 2. uri popoldne na 11. osnovni Soli, v I movljah (Trg), kamor se je šola preselila iz Vod. Ob vpisu 1. septembra se pri ju vite za šolski izlet, ki bo preti začetkom pouka. Navodila prejmete pri vpisovanju. Upraviteljstvo