NOVI TEDNIK NT&RC
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ST. 2 • LETO 51   -   CEUEJl.1/96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B, Poklic
Veleničan Marjan Marinšek je sel po poti, kjer je prerok Mojzes hodil 1300 let pred Kristusom. Reportaža na strani 20.
NOVI TEDNIK
DOGODKI
2
Dalte nam iger!
Mestna občina Celje se je na
starega leta dan izkazala. Svo-
jim meščanom je pripravila iz-
jemen silvestrski program na
celjskih ulicah, katerega glav-
na točka je bil ples snežink.
Zakaj je bilo tako, do kakšnih
zapletov je prišlo med mestno
občino in Bogdanom Lilijo, ki
je bil v glavnem na svoj stro-
šek pripravljen prirediti silve-
strovanje na celjski tržnici, pa
ga je zadnji hip odpovedal,
pravzaprav ni pomembno,
kajti na primeru silvestrovanj
na prostem v Zrečah, Sloven-
skih Konjicah in Velenju lah-
ko zaključimo, da v Celju kaj
takšnega ni mogoče izpeljati,
ker se vodstvo mestne občine
noče, ali ne zna, zadeve lotiti
na pravem koncu.
Skupno silvestrovanjem na
prostem v Velenju, Zrečah in
Slovenskih Konjicah je bilo,
da so bila dobro obiskana in
da so se pri organizaciji vseh v
veliki meri angažirali v vod-
stvih omenjenih občin.
V Velenju je mestna občina
prispevala samo za silvestro-
vanje na prostem 450 tisoč to-
larjev, že ves december pa je
sodelovala pri prireditvah v
okviru Veselega decembra.
Poiskala je pokrovitelje za da-
rila, s katerimi je dedek Mraz
obdaroval otroke. Sicer pa so
se za organizacijo prireditev v
decembru povezali s tamkajš-
njim turističnim društvom in
društvom prijateljev mladine.
Mestna občina Velenje, Radio
Velenje, Naš čas in podjetje
Gostinstvo, Turizem, Trgovina
pa so združili denar in moči
ter pripravili silvestrovanje na
prostem. Udeležilo se ga je
okoli 1500 ljudi. Sicer pa v
mestni občini Velenje že raz-
mišljajo o pustovanju. Vsako
leto namreč poskrbijo, da je za
pusta živahno v Rdeči dvorani.
Letos pa želijo storiti še kaj
več, da bi pustno obarvali tudi
velenjske ulice.
Mlada občina Zreče je za
silvestrovanje na prostem pri-
pravila glasbo, polnočni og-
njemet, tri ure so vrteli risanke
za otroke, ob polnoči pa je
okoli 500 Zrečanov nagovoril
župan. Občina je za silvestro-
vanje na prostem namenila
350 tisoč tolarjev, pri organi-
zaciji pa so sodelovali z Go-
stinstvom turizem Zreče.
V Slovenskih Konjicah sta
imeli organizacijo v rokah ob-
čina in zveza kulturnih orga-
nizacij. Konjiški župan je po-
kazal izredno razumevanje za
pripravo silvestrovanja na
prostem in se skupaj s sode-
lavci angažiral pri pridobiva-
nju pokroviteljev. Vsem obrt-
nikom in podjetnikom v občini
so poslali dopise ter jih pozva-
li, naj po svojih močeh pripo-
morejo k organizaciji silve-
strovanja na prostem ter pri
pripravi decembrskih priredi-
tev. Za silvestrovo je Konjiča-
nom po ugodni ceni prepeval
po rodu Konjičan Tomo Jurak,
nastopil je tudi ansambel Štir-
je revni iz Oplotnice, ki igra na
stare, izvirne inštrumente. S
pomočjo turističnega društva
so pripravili za Konjičane tri
odojke, ki so jih, pečene seve-
da, razdelili med Konjičane,
nekaj vina je prispeval Zlati
grič, opolnoči pa so otrokom
razdelili veliko torto, ki so jo
spekli v tamkajšnjem hotelu.
Silvestrovanja se je udeležilo
okoli dva tisoč obiskovalcev,
vsi pa so bili izjemno navduše-
ni nad polnočnim ognjeme-
tom, ki so ga s svojimi prispev-
ki omogočili konjiški obrtniki
in podjetniki. Tudi v Konjicah
pa že sedaj razmišljajo, kako
bodo občane razveselili za
pusta.
Olga Kangler iz konjiške
zveze kulturnih organizacij je
v enem stavku strnila vse kar
je v zvezi z organizaciji silve-
strovanja na prostem treba re-
či: »Z veliko moralno pomočjo
župana in pravzaprav z malo
denarja ter z lepim odzivom
obrtnikov in podjetnikov smo
se v Konjicah za silvestrovo
dobro zabavali.«
V Celju pa nič. In tudi za
pusta bo prav gotovo tako. Če
se seveda ne bomo zmigali zo-
pet radijci, da bi Celju za pu-
sta nadeli nasmejano podobo.
Zato, sram te bodi mestna ob-
čina Celje, da ti je figo mar za
iger željnih Celjanov. Skopa si
namreč tudi pri kruhu.
NATAŠA GERKEŠ
Dokončan predor Pletovarle
Predsednik Darsa Jože
Brodnik je minuli ponedeljek
predal namenu levo dvopasov-,
no cev predora Pletovarje. Za-
radi slabih vremenskih razmer
so predor za promet postopo-
ma odprli v torek, dosedanji
predor Pletovarje pa bo zaprt
približno pol leta.
Dvopasovna cev predora
Pletovarje je dolga 745 me-
trov, podjetje SCT jo je začelo
graditi 24. avgusta lani in z
deli zaključilo v predvidenem
roku. V predor je vgrajenega
11 tisoč kubičnih metrov beto-
,na in 300 ton jekla, debelina
betonskega vozišča je 20 centi-
metrov, široko pa je 7,7 me-
trov. Pogodbena vrednost
gradbenih del je znašala 667,5
milijona tolarjev, oprema s
kvalitetno razsvetljavo, siste-
mom klic v sili, hidrantnimi
nišami in semaforji pa 354,5
milijona tolarjev.
Dosedanji, 20 let star predor
Pletovarje, bodo temeljito ob-
novili, predvsem betonske
obloge, vozišče in instalacijske
kanale ter vanj namestili novo
tehnično opremo. Vrednost
gradbenih del znaša 382 mili-
jonov tolarjev, opreme 152 mi-
lijonov tolarjev, SCT Ljublja-
na pa naj bi predor obnovil do
31. julija letos. Konec junija
naj bi predali namenu tudi le-
vo cev predora Golo rebro in
začeli z obnovo desne cevi tega
predora.
Po napovedih Jožeta Brod-
nika bomo letos v Sloveniji
odprli 47 kilometrov novih av-
tocest, na našem območju je
predviden začetek gradnje od-
seka med Blagovico in Vran-
skim.
IB
Foto: SHERPA.
Občinski uslužbenec pa ne!
Za dobro delo občinske uprave v Celju manjka vsaj 8
sirokovniakov — Popolnlil vsaj ključne resorje
Po dobrem letu od uveljavi-
tve nove lokalne samouprave
Mestna občina Celje še vedno
nima sprejetega in uveljavlje-
nega Odloka o organizaciji in
delovnem področju občinske
uprave. Pred tedni so svetniki
izhodišča za dokončno organi-
zacijo občinske uprave že
obravnavali, besedilo odloka,
ki bo vsebovalo tudi njihova
priporočila in pripombe, pa
bodo dobili v prvo branje še v
januarju.
Bolj kot sama organizacija
občinske uprave, vključno s si-
stemizacijo delovnih mest
zdajšnjih 90 zaposlenih usluž-
bencev ter imenovanjem vodij
strokovnih služb, pa je za raz-
voj Mestne občine Celje po-
membno to, da so nekateri
ključni resorji življenja in dela
občinske uprave kadrovsko
pomanjkljivo oziroma popol-
noma nezasedeni.
Tako denimo zahtevno po-
dročje premoženjsko-pravnih
zadev obvladuje ena sama di-
plomirana pravnica, področje
drobnega gospodarstva, kme-
tijstva in turizma pa je v celoti
nepokrito. V Celju si na po-
dročju zaščite in reševanja po-
magajo z vislugami strokov-
njaka iz celjske izpostave
Uprave za obrambo MORS, ki
to delo opravlja pogodbeno. Še
eno, spet ključno področje de-
la, ki bi ga Celjani radi uvedli
v delu občinske uprave, pa je
funkcija integralnega načrto-
vanja in nadzora nad izvaja-
njem sprejetih nalog.
Mestna občina Celje po letu
dni še vedno ostaja tudi brez
dveh podžupanov, predlog za
njuno imenovanje pa bi moral
podati župan Jože Zimšek.
Sicer pa okvirna podoba no-
ve organizacije občinske upra-
ve, ki so jo zastavili v statutar-
ni komisiji celjskega občinske-
ga sveta, predvideva, da bi bi-
la celotna uprava podrejena
županu, njeno delo pa bi vodil
tajnik. Skladi, ki delujejo v
okviru Mestne občine Celje, so
podrejeni občinskemu svetu,
kateremu tudi redno poročajo
o svojem delu, prav tako pa
občinski svetniki potrjujejo
njihovo finančno poslovanje.
Da dokončna organizacija
občinske uprave v Celju še
vedno ni vzpostavljena, je v
določeni meri kriva tudi drža-
va, saj Ministrstvo za notranje
zadeve RS šele v teh tednih
oblikuje predlog za financira-
nje občinske uprave. Od tega,
koliko denarja bo namenjeno
za delo občinske uprave, pa bo
v veliki meri odvisen tudi ob-
seg del, ki jih bodo opravljali
občinski uslužbenci. Vseeno
pa tajnik Mestne občine Celje
Aleš Vrečko meni, da bi celj-
ska občinska uprava morala
nujno zaposliti vsaj 8 strokov-
njakov, ki bi popolnih zdaj ne-
zasedena delovna mesta ključ-
nih občinskih resorjev.
I. STAMEJČIČ
Ne za Rinko
Pred meseci so v Celju dokaj
glasno razmišljali o čimprejš-
nji selitvi zaporov iz središča
mesta na novo, primernejšo lo-
kacijo. Na zadnjem, decembr-
skem zasedanju so tudi zato
celjski občinski svetniki zavr-
nili predlog sprememb zazi-
dalnega načrta Staro mestno
jedro Celja-Rinka, ki bi dovo-
ljeval širitev in nadzidavo
obrtnih delavnic Binka.
V občinski strokovni službi
za planiranje in izgradnjo so
pripravili predlog za spre-
membe obstoječega zazidalne-
ga načrta, s katerimi bi lahko
na objektu kazensko poboljše-
valnega doma za mladostnike
in zapora ter obrtnih delavnic
Rinka sanirali ravne strehe,
nadzidali poslovne prostore v
mejnem zidu ter pridobili do-
datni prostor s prenovo ravnih
streh v strehe z naklonom.
Spremembe ne bi posegale v
komunalno ureditev območja,
prav tako pa bi prometni re-
žim na tem območju še vedno
urejala določila Modre cone.
Prvo negativno mnenje k
predlaganim spremembam so
oblikovali že v odboru za oko-
lje in prostor ter komunalno
gospodarstvo, kjer so menil,
da lokacija obstoječih Celjskih
zaporov z delavnicami ne
omogoča celovite ureditve
mestne   tržnice,   hkrati   pa
obremenjuje prometno uredi-
tev v tem prostoru. Po njiho-
vem mnenju, ki so ga z večino
glasov podprli tudi svetniki,
zapori ne sodijo v staro mestno
jedro. Načrtovana adaptacija
in ureditev dodatnih prostorov
pa bi po njihovem načrtovano
selitev zaporov na primernejšo
lokacijo le zavlekla in odma-
knila za nedoločen čas.
IS
Boi za Rogio še ni končan
Ustavno sodišče je razveljavilo tisti del statuta občine
Vitanje, ki govori o Rogli. Ta do nadaljnjega ostaja v
občini Zreče, čeprav v Vitanju upajo, da bodo s spre-
membo zakona o ustanovitvi občin, ki ga mora državni
zbor uskladiti z ustavo pred naslednjimi lokalnimi voli-
tvami, dosegli, da bo Rogla njihova.
Sedanji ustavni spor so sprožili v Zrečah, ker je statut
občine Vitanje zajel v občinske meje tudi območje RTC
Rogla in določil, da je občina Vitanje pravni naslednik
prejšnje krajevne skupnosti, kamor je spadalo tudi naselje
Rogla. Ustavno sodišče pa je razsodilo, da so bile z zako-
nom o ustanovitvi občin določena njihova območja in da
je bila Rogla uvrščena v občino Zreče, torej se z občinskim
statutom tega ne da spreminjati. Seveda pa ima zakon o
ustanovitvi občin začasno veljavo in ga mora državni zbor
uskladiti z ustavo in drugimi zakoni najkasneje do sredine
leta 1998.
Župan v Vitanju Slavko Krajnc je dejal, da o najnovej-
šem sklepu ustavnega sodišča ne mislijo veliko razprav-
ljati, bodo pa proučili vse možnosti, da se s spremembo
zakona stvari obrnejo njim v prid. TC
SKD vztraja pri I
zamenjavi        ^
LJUBLJANA, 9. ja-
nuarja (Delo) - Predsedniki
koalicijskih strank (dr. Janez
Drnovšek, Janez Kocjanči{
in Lojze Peterle) so potrdili
sklenjeni dogovor o proraču-
nu. Dopolnila k proračunu bo
pregledala posebna koalicij,
ska usklajevalna skupina, v
podobni skupini pa bodo
obravnavali tudi morebitne
spremembe volilne zakonoda-
je. Glede interpelacije o delu
ministra Tajnikarja pa sta Ja-
nez Kocjančič in Lojze Peter-
le ponovila znani stališči svo-
jih strank: po mnenju ZLSD
je interpelacija temelji na ne-
resničnih konstruktih, po pre-
soji SKD pa bi Tajnikar mo-!
ral oditi. Predsednik vlade se
ni opredelil, ampak predlagal,
da bi to temo prestavili na
kdaj kasneje.
Zahtevki za Višje J
cene ^
LJUBLJANA, 9. ja-
nuarja (Delo) - Na prvih po-
novoletnih sejah vlade bodo
na dnevnih redih tudi zahtev-
ki za najrazličnejše podraži-
tve, med njimi vloga za dvig
cen telefonskih storitev, že-
lezniškega potniškega prome-
ta, električne energije in naft-
nih derivatov. Ministri bodo
morali v kratkem odločati o
13,2-odstotni podražitvi elek-
trične energije. Zahtevek iz
Telekoma predlaga 1.^-odstot-
ni dvig cene impulza in 14,7-
odstotno povišainje naročnine/
Večjih cenovnih skokov ni|
pričakovati, saj Jih Je vlada
omejevala že v minulem letu.
Pokojnine rasle s i
plačami
LJUBLJANA, 9. ja-
nuarja (Republika) - Pokoj-
nine se bodo še naprej uskla-
jevale z rastjo plač, so se do-
govorile koalicijske stranke,
čeprav so napovedovali spre-
membe zaradi vse resnejših
opozoril o nevzdržnosti seda-
njega načina usklajevanja.
Upokojenski lobi Je tako spet
odnesel zmago.
Bojkot predavanj
LJUBLJANA, 9. ja-
nuarja (Delo) - Študenti
ljubljanske in mjiriborske uni-
verze so v sredo med 10. in
11. uro bojkotirali predava-
nja. Razlog za protest Je pred-
log proračuna, v katerem vla-
da namenja za subvencionira-
nje njihove prehrane le 69 od-
stotkov minimalne vsote (1,3
milijarde SIT), ki zadostuje za
normalno delovanje sistema
subvencioniranja.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, pomočnika: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah. Oblikovanje:
Minja Bajagič. Tajnica uredniš-
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063) 442-.S00, fax 441-032.
it. 2. - 11. Januar 1996

DOGODKI
NOVI TEDNIK
Milijon mark za pitno vodo
KonllčanI In ZrečanI s koncesUo do vode za prihodnje rodove?
v konjiški občini po močnejšem de-
ževju ali odjugi pitna voda še vedno
velikokrat kali. Strokovna komisija, ki
jo je oktobra lani oblikoval župan Ja-
nez Jazbec (sestavljajo jo še Jože Bara-
ga, Igor Frim, Jože Kuzman, Branko
Majšler in Dušan Slapnik) je opravila
že več nalog, ki so si jih zadali, da
neoporečnost vode zagotovijo tudi
dolgoročno. Pri tem sodelujejo s ko-
munalnim podjetjem ter s predstavni-
ki celjskega zavoda za zdravstveno
varstvo in republiškim sanitarnim in-
špektorjem.
Ob žičkem izviru Cimerman, od ko-
der dobiva vodo skoraj tri četrtine
prebivalcev konjiške občine, namera-
vajo urediti sistem filtriranja in avto-
matskega kloriranja. Komisija je obli-
kovala in objavila razpis, na katerega
se je odzvalo več interesentov. Izmed
njih bodo konec tega tedna izbrali na-
jugodnejšega ponudnika, ki se bo nato
v kratkem lotil proizvajanja in umeš-
čanja filtrimih in klorime naprave.
Investicija bo vredna približno milijon
nemških mark. Sredstva zanjo name-
ravajo zagotoviti iz občinskega prora-
čuna, občina kandidira tudi za kredit
ekološkega sklada Slovenije, investici-
jo pa naj bi kreditirali tudi proizvajal-
ci opreme. Nekaj denarja naj bi se
zbralo še z uvedbo posebne takse za
uporabnike vode, ki pa naj bi bila po
besedah župana minimalna.
Komisija je med drugim obiskala
nemško mesto Straubing, kjer so si
ogledali način filtracije podtalnice,
nad katero je kmetijsko intenzivno
zemljišče (v neposredni bližini reke
Donave), iz katere oskrbujejo s pitno
vodo približno 40 tisoč tamkajšnjih
prebivalcev. Za oskrbo z neoporečno
pitno vodo so v omenjenem mestu vlo-
žili 20 milijonov nemških mark.
Sicer pa se v sklopu projektov za
zagotovitev neoporečne pitne vode v
občini nadaljujejo tudi druge naloge.
Iz lani urejene vrtine pod Konjiško
goro so doslej odvzemali vzorce vode,
še letos bi jo skupaj z vodo iz Grajske-
ga izvira, izvira Gospodična ter vodo
iz Polen Konjičani lahko začeli upo-
rabljati.
S predstavniki sosednje občine Zre-
če so se tudi dogovorili, da se bodo
skupaj potegovali za pridobitev kon-
cesije za koriščenje vode iz straniškega
izvira Zverovje (na vodo iz tega izvira
računajo tudi Celjani). Pripraviti bo
potrebno ustrezno dokumentacijo, ki
jo potrebujejo za vlogo za koncesijo. S
pridobitvijo le-te bi namreč dolgoroč-
no zagotovili dovolj pitne vode tudi
prihodnjim generacijam. Vodni vir na
Stranicah pa bo sicer še naprej po-
memben tudi na področju turizma in
pridelave hrane, saj je tam tudi goji-
tveni ribnik za mladice. B.Z.
Državni denar za komunalo na Geljskem
Ministrstvo za okoUe In prostor bo sofinanciralo 12 Investicli v varstvo zraka.
Izgradnjo vodovodov, kanalizacij, čistilnih naprav In deponij
Ministrstvo za okolje in pro-
stor Republike Slovenije je z
javno objavljenim razpisom
zbiralo predloge za sofinanci-
ranje lokalnih javnih služb iz
lanskega državnega proraču-
na. Na razpis je prišlo 178 po-
nudb, v ministrstvu pa so ko-
nec leta izbrali 63 naložb v
skupni vrednosti nekaj nad
730 milijonov tolarjev. Med iz-
branimi je tudi 12 naložb s
Celjskega.
S področja vodooskrbe je
med izbranimi naložbami vo-
dovod Hrastje-Šentjur, ki ga
bo ministrstvo sofinanciralo z
18,3 milijona tolarjev, s po-
dročja kanalizacij pa gradnja
kanalizacijskega zbiralnika
Rogatec in čistilne naprave
Rogaška Slatina, za katera bo
država primaknila 46,7 milijo-
na tolarjev. Država bo z nekaj
manj kot 5,4 milijona tolarjev
sofinancirala tudi rekonstruk-
cijo čistilne naprave Podčetr-
tek, za avtomatizacijo in raču-
nalniško vodenje, rekonstruk-
cijo transformatorske postaje
ter sanacijo polžnih črpalk na
čistilni napravi Kasaze v žal-
ski občini pa bo primaknila
slabih 6,6 milijona tolarjev.
Država bo s 3,5 milijona tolar-
jev sofinancirala še gradnjo
rastlinske čistilne naprave
Planina pri Sevnici v šentjur-
ski občini ter s 3,9 milijona
tolarjev čistilno napravo za
območje Plest-Poljanca v ob-
čini Luče.
Za sofinanciranje naložb v
urejanje komunalnih deponij
so z lanskim razpisom v državi
namenili 130 milijonov tolar-
jev, slabo tretjino tega denjir-
ja, 40,3 milijona tolarjev, pa
bo dobilo Celje za sanacijo, re-
kultivacijo in širitev deponije
komunalnih odpadkov Bukov-
žlak.
Celjskemu območju je na-
menjena tudi glavnina držav-
nega denarja za sofinanciranje
naložb v varstvo zraka, saj jih
je od skupno devetih naložb iz
našega območja potrjenih kar
pet. Za varstvo zraka je skup-
no odmerjenih 77,2 milijona
tolarjev, od tega pa za toplifi-
kacijo Topolšice oziroma iz-
gradnjo drage etape sekun-
darnega toplovodnega omrež-
ja v Topolšici 26,9 milijona to-
larjev, za pUnifikacijo v Roga-
ški Slatini pa 23,6 milijona to-
larjev. Naložbeni državni de-
lež v sofinanciranje varstva
zraka zaokrožujejo še trije
projekti iz Celja, izgradnja
plinovodnega omrežja na Lavi
v vrednosti 3,5 milijona tolar-
jev, na Ostrožnem v vrednosti
5,1 milijona tolarjev ter v Tr-
novljah v vrednosti 2,8 milijo-
na tolarjev.     I. STAMEJČIČ
Nočelo zastarelih aparatov
Posebna komisija celjske bolnišnice bo ponovila razpis za
medicinsko opremo
Po nekajletnem premoru so
v moderniziranju celjske bol-
nišnice napravili lani zopet
korak naprej. Skoraj v celoti
so dokončali najpomembnejšo
naložbo, operacijski blok, ki
pa ga bodo lahko začeli upo-
rabljati predvidoma šele letos,
saj se je zataknilo pri izbiri
opreme.
V Splošni bolnišnici Celje so
lani dogradili in opremili en-
doskopski center, zaključiU so
prvo fazo modernizacije bol-
nišnične kuhinje in skoraj do-
končaU tudi gradbena in obrt-
niška dela v tako imenovanem
srcu bolnišnice - operacijskem
bloku, centralni intenzivni te-
rapiji in urgentnem laborato-
riju. Naložba, ki je v sloven-
skem zdravstvu največja v
zadnjih letih, bi morala biti že
zaključena, pa se je zapletlo
pri izbiri opreme. Na razpis, ki
ga je skupaj s strokovno pro-
jektno skupino celjske bokiiš-
nice pripravilo ministrstvo za
zdravstvo, se je prijavilo 17
ponudnikov medicinske opre-
me, od katerih jih je dalo po-
polne ponudbe le šest. Vendar
pa tudi teh šest ni ponudilo
vsega v skladu z razpisnimi
pogoji, zato se komisija ni mo-
gla odločiti za najugodnejšega
ponudnika. Podatki o ponuje-
ni opremi so bili neprimerljivi,
saj so se cene razlikovale med
sabo tudi do 200 milijonov to-
larjev. Celjska komisija se je
zato enoglasno odločila, da je
treba razpis ponoviti (objavUi
naj bi ga še ta mesec), čeprav
se bodo zaradi tega zaključna
dela zavlekla.
Ministrstvu za zdravstvo so
v Celju jasno povedali, da so
pripravljeni popuščati pri ti-
stem delu opreme, ki pomeni
udobje za zaposlene, nikakor
pa ne pri opremi, od katere sta
odvisna varnost in hitrejše
okrevanje bolnikov. »Opera-
cijski blok, intenzivno terapijo
in urgentni laboratorij gotovo
gradimo za naslednjih petde-
set let,« pravi direktor bolniš-
nice dr. Aleš Demšar, »zato si
ne moremo privoščiti neu-
strezne in tehnološko zastarele
opreme. Docentu Šušteršiču,
ki je sedanji operacijski blok
in intenzivno terapijo zgradil
pred 35 leti, so takrat očitali
megalomanstvo, pa je vse sku-
paj postalo premajhno že v de-
setih letih.«
JI
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
Vsak petek od 16. do 20. ure
SAMOPLAČNIŠKA
ORTOPEDSKA
AMBULANTA -
POSVETOVALNICA
ordinirajo:
SPECIALISTI ORTOPEDI
BOLNIŠNICE
VALDOLTRA
Informacije In
rezervacije terminov po
tel.: (063) 731-336
Osemnalstič po poteh
Pohorskega bataljona
Sobotnega spominskega pohoda po poteh Pohorskega
bataljona se je udeležilo približno petsto planincev iz vse
Slovenije. Tokrat so se pohodniki podali na pot že osem-
najsto leto zapored.
V zimskih razmerah so po približno štirih urah prehodi-
li pot med Peskom in Osankarico. Tradicionalnega
pohoda so se udeležili predstavniki 34 planinskih društev,
večinoma iz Štajerske in Gkirenjske, pa tudi iz drugih
delov Slovenije. Na pot so krenili izpred koče na Pesku, poj
treh do štirih urah hoje po zasneženi poti so prispeli na cilj;
na Osankarico. Od tam so se spustili še dobra dva kilome-
tra proti domačiji Višičev na Keblju, kjer so jih pričakali
avtobusi in jih odpeljali v dolino. Pohod so namreč skle-
nili s plesom v zreški večnamenski dvorani, kjer so sel
udeleženci vpisali v spominsko knjigo, organizatorji - Pla-
ninsko društvo Zreče - pa so podelili še spominska prizna-
nja vsem, ki so se tradicionalnega pohoda udeležili že
petič, desetič aU petnajstič. Med udeleženci so bili tudi
trije planinci in ena planinka, ki so sodelovali na vseh
osemnajstih pohodih. B. Z.
Umrl Francois
Nlitterrand
v Parizu je za posledicami
raka na prostati v 80. letu sta-
rosti umrl nekdanji francoski
predsednik Francois Mitter-
rand. Francoski državnik je že
dlje časa bolehal in je bil dva-
krat tudi operiran. C)oma in po
svetu bo ostal znan po tem, da
je državo vodil kar dva zapo-
redna mandata, torej skupaj 14
let. Med dolgoletnim predsedo-
vanjem je v Franciji ukinil
smrtno kazen, v tem času je
prišlo tudi do velike decentra-
lizacije, izboljšala se je social-
na varnost, ob tem pa se je po-
večal proračunski primanjkljaj,
zaradi česar ima veliko težav
nova, Juppejeva vlada. Mitter-
rand je bil tudi prvi socialist (le-
ta 1971 je ustanovil novo so-
cialistično stranko), ki so ga v
neposrednih volitvah izvolili za
predsednika Francije. V svo-
jem dolgoletnem političnem
delovanju, v katerem je zago-
varjal evropsko združevanje in
nemško-francosko sodelova-
nje, je bil kar 11-krat minister,
tudi za notranje zadeve in pra-
vosodje. Sodeloval je v drugi
svetovni vojni, bil deportiran v
Nemčijo, po prebegu domov pa
je začel sodelovati z vichyjskim
režimom, kar so mu nasprotni-
ki večkrat očitali.
Andrej Kozirjev
odstopil
Ruski zunanji minister Ko-
zirjev je ponudil odstop, ki ga
je predsednik Jelcin tudi spre-
jel. Kozirjev je bil namreč na
parlamentarnih volitvah 18. de-
cembra izvoljen za poslanca,
ruska zakonodaja pa ne dopuš-
ča, da bi bil minister tudi po-
slanec. Dober diplomat, za ne-
katere preveč prozahodno us-
merjen, se je za ta korak odlo-
čil tudi zato, ker gaje Jelcin že
pred časom nameraval odstavi-
ti. Komunisti in nacionalisti (ki
so na volitvah v dumo dobili
največ glasov), pa tudi Jelcin,
so zunanjega ministra obtože-
vali, da v svetu ne zastopa do-
volj ruskih interesov (pred-
vsem pri politiki širjenja Nata
na vzhod in v odnosu do vojne
v BiH). Jelcin je zato celo us-
tanovil Svet za zunanjo politi-
ko in delno prevzel vajeti v svo-
je roke. Ob odstopu so v ZDA
Kozirjeva označili za modrega
svetovalca in za učinkovitega,
odločnega zagovornika politi-
ke Borisa Jelcina. Naloge zu-
nanjega ministra je začasno
prevzel namestnik Kozirjeva
Sergej Krilov. Ultranacionali-
sti iz Liberalno-demokratske
stranke pa so za ta |X)ložaj pred-
lagali svojega vodjo Vladimir-
ja Žirinovskega.
Odhod Tomlčlja
Murajame
Do še enega odsto[>a v vladi
je prišlo ta teden in sicer na Ja-
ponskem. 71-letni premier To-
miči Murajama se je namreč
odločil, da bo prihodnost drža-
ve prepustil drugim, mlajšim si-
lam. Murajama, premier od ju-
nija 1994, je bil prvi socialistič-
ni predsednik vlade na Japon-
skem po letu 1948. Vladno po-
litiko je uspešno vodil v obdob-
ju, ko so državo pretresle za-
strupitve z bojnim plinom sa-
rinom na tokijski podzemni že-
leznici in ko je močan potres
stresel tla v Kobeju in Osaki.
Za novega predsednika vlade
je večinska koalicija, sestavlje-
na iz socialistične stranke, li-
beralno-demokratske in stran-
ke centra Sakigake, predlagala
dosedanjega Murajaminega
namestnika Rjutara Hašimota.
Je predsednik liberalnih demo-
kratov, doslej pa je opravljal
dolžnosti ministra za medna-
rodno trgovino in za industri-
jo-
Ciinton pride v BIH
Na Dunaju so potekala po-
gajanja o razorožitvi in o ukre-
pih za obnovitev zaupanja na
območju nekdanje Jugoslavi-
je. Hrvaška in ZRJ sta privoli-
li, da bosta do prihodnje kon-
ference 16. januarja predložili
podatke o njunih vojaških si-
lah in orožju. Bosno je te dni
obiskal ameriški obrambni se-
kretar Perry, kije med obiskom
v Sarajevu dejal, da namešča-
nje enot zveze Nato zelo do-
bro napreduje. V Washingto-
nu pa so potrdili, da bo pred-
sednik Clinton obiskal BiH in
to še pred 23. januarjem. V Sa-
rajevu seje prvič po treh letih
mudil hrvaški državni pogla-
var Tudman. Z bosanskim
predsednikom Izetbegovičem
sta sprejela kar nekaj konkret-
nih odločitev: ustanovitev sve-
ta za sodelovanje med država-
ma, ukinitev vizumov za dr-
žavljane BiH, ki potujejo na
Hrvaško, ustanovili so tudi
skupino, ki se bo ukvarjala s
statusom in uporabo pristaniš-
ča Ploče. In še razveseljiva no-
vica iz Bruslja: Evropska ko-
misija je odobrila 62 milijonov
ekujev takojšnje pomoči za ob-
novo BiH.
Brez proračunskega
dogovora
Ameriški predsednik Clin-
ton je predlagal načrt za urav-
noteženje proračuna v prihod-
njih sedmih letih in podpisal
dva zakona. Po prvem bodo
vladni uslužbenci plačani do
26. januarja (izplačali jim bo-
do tudi več kot tritedenski pri-
silni dopust), drug zakon pa za-
gotavlja financiranje pomem-
bnih vladnih programov do
konca fiskalnega leta 30. sep-
tembra. Na delo se je tako že
vrnilo okoli 760 tisoč zaposle-
nih v javni upravi, ki pa bodo
po 26. januarju spet prisiljeni
oditi na prisilni dopust, če se
republikanci in Clinton ne bo-
do dogovorili o predlogu pro-
računa ali pa vsaj o začasnih
ukrepih za delovanje javnih
služb. To pa bo zelo težko, saj
Clintonov predlog proračuna
do leta 2002 znaša kar do 500
milijard dolarjev več izdatkov,
kot so predlagali republikan-
ci. Demokrati predlog zago-
varjajo in menijo, da bo pred-
sednikov načrt v naslednjih
sedmih letih zmanjšal davke za
skoraj 90 milijard dolarjev, to
pa je še vedno precej manj kot
predlagajo republikanci.
Palestinci grozijo
Izrael je zaprl mejo z Gazo
in Zahodnim bregom in one-
mogočil odhod na delo v Izrael
več kot 50 tisoč Palestincem,
potem ko so ti napovedali maš-
čevanje za uboj pripadnika Ha-
masa Jahije Ajaša. Ta je bil
strokovnjak proiranskega Ha-
masa za eksplozivna telesa
(dobil je vzdevek inženir) in je
bil ubit v eksploziji prenosne-
ga telefona, v katerem je bilo
podtaknjenih 50 gramov moč-
nega eksploziva. Za izraelsko
varnostno službo je bil Ajaša
državni sovražnik številka ena
in ga je obtožila vpletenosti v
najmanj sedem samomorilskih
bombnih napadov, v katerih je
življenje izgubilo več kot 50
ljudi. Palestinske avtonomne
oblasti so ostro obsodile uboj
Ajaša in poudarile, da gre za
ki^itev izraelsko-palestinskega
mirovnega sporazuma. Terori-
stičnem Hamasu je izrekel so-
žalje celo vodja PLO-ja Ara-
fat, ki kot je znano, naj bi v
zadnjem času svoje palestinske
brate odvračal od nasilja.
C. KOSEC, POPtv
it. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO

Glin v nemške roke
Večinski lastnik nazarskega poHletJa Glin Pohištvo le postal nemški holHIng Kruse&Melnert - Delavci
načeloma nasprotuješo - Dvojne InformacUe o višini kupnine
z novim letom je dobilo
nazarsko podjetje Glin Pohi-
štvo dva nova lastnika, s či-
mer so na Skladu za razvoj
realizirali odprodajo dela
Glinovega premoženja.
Nemški holding Kruse&Me-
inert je postal 74-odstotni,
velenjsko podjetje Gorenje
Notranja oprema pa 26-od-
stotni lastnik. Novo podjetje,
v katerem bodo prezaposlili
175 od približno 200 delav-
cev, se odslej imenuje Kruse-
&Meinert d.o.o, Proizvodnja
pohištva Nazarje. Delavci te
prodaje ne odobravajo, saj so
si več kot leto dni prizadeva-
li, da bi oni sami kupili po-
djetje.
Po presoji sklada je bila
ponudba nemškega kupca
očitno boljša od njihove. V
podjetju pa se razširjajo go-
vorice, da so Glin omenjeni-
ma kupcema prodali le za
kakšnih tristo tisoč nemških
mark več, kot pa so ponujali
delavci.
Nova lastnika sta odkupi-
la dva od treh obratov stare-
ga Glina Pohištvo, in sicer
tovarno pohištva in obrat za
oplemenitenje plošč, s tret-
jim obratom, v katerem izde-
lujejo iveme plošče, pa sta
sklenila dobavitelj sko po-
godbo za pet let. Dva obrata
imata torej nova lastnika, še
naprej pa deluje podjetje
pod imenom Glin Pohištvo,
ki vsebuje obrat ivemih
plošč in je hkrati podedovalo
tudi preostanek ljudi, ki jih v
Glinu K&M niso zaposlili.
Dela ni izgubil nihče.
Po besedah Marjana Do-
bro vca, direktorja novega
podjetja in obenem direktor-
ja nekdanjega Glina Pohi-
štvo, bodo vse obveznosti do
kupcev in dobaviteljev reaU-
zirali skladno z dogovori, saj
želi nova firma obdržati ob-
stoječe programe. Oba last-
nika, holding K&M in Gore-
nje Notranja oprema, sta
glede na pogodbene obvez-
nosti dolžna prevzeti obvezo
o stalni zaposlitvi 175 delav-
cev, nadaljevanju razvoja
pohištvenih programov v
Nazarjah, zagotoviti nove
investicije in razširitev trgov
ter po možnosti podvojiti re-
alizacijo v petih letih.
Holding Kruse&Meinert,
že deset let posluje v Slove-'
niji, zlasti z Gorenjem. Lani,
denimo, so na slovenskem tr-
gu nakupili blago v vredno-
sti 50 milijonov nemških
mark. Kot večinski lastniki
Glina K&M želijo ustvariti
izjemno uspešno pohištveno
podjetje. Manfred Kruse, di-
rektor tega nemškega hol-
dinga, je napovedal, da bodo
plače zaposlenih zaenkrat
ostale take, kot so bile, a v
bodoče bodo sistem plač na-
ravnali glede na dosežene
poslovne rezultate.
Ugibanja o icupnini
Prodaja podjetja nemške-
mu in velenjskemu kupcu je
delavce nemalo presenetila,
čeprav tudi sami natančno
ne vedo, kaj jih čaka. Že
aprila 1994, ko je Sklad za
razvoj objavil razpis za pro-
dajo, so se organizirali in si
pričeli prizadevati za tako
imenovan delavski odkup.
Tehnični vodja Glina Pohi-
štvo mag. Ivo Glušič je s so-
delavci pripravil več inačic
programa za delavski odkup.
Delavci so razburjeni zla-
sti zaradi dvojnih informacij
o ceni nakupa. Po uradnih
podatkih naj bi namreč
Sklad za razvoj Glin prodal
za skoraj 13 milijonov nem-
ških mark, po drugih infor-
macijah naj bi šlo v resnici le
za približno 5,3 milijona
nemških mark. Ravno 5 mili-
jonov mark kupnine so po-
nujali tudi delavci.
»Po besedah Manfreda
Kruseja so približno 12 in
pol milijona mark odšteli za
nakup osnovnih sredstev in
zalog, hkrati tudi za investi-
cije v naslednjih dveh letih,«
je dejal Marjan Dobrove.
Koliko so za podjetje dejan-
sko plačali, ni znano.
»Vsako komentiranje o vi-
šini kupnine bi bilo ugiba-
nje, saj natančnih informacij
o konkurenčni ponudbi ni-
mamo,« pravi mag. Glušič,
»sklad se je pač odločil za
boljšega ponudnika. Pravi-
loma pa velja, da bi morala
vsako prodajo družbenega
premoženja, ki znaša več kot
10 milijonov mark, obravna-
vati vlada. To se po informa-
cijah, ki jih imamo, v prime-
ru Glina ni zgodilo.«
»Več kot leto dni smo si
prizadevali za lasten od-
kup,« je dejal Damjan Bi-
tenc, predsednik sindikata v
Glinu Pohištvo, »zato proda-
ji podjetja nemškemu kupcu
načeloma nasprotujemo. De-
lavci smo Glinovi upniki za 4
do 5 milijonov nemških
mark, in če bi podjetje mi
odkupili, bi z lastništvom
poravnali tudi ta dolg.« De-
lavci se bojijo, da bodo v
skladu sčasoma prodali vse
najbolj zdrave dele Glinove-
ga premoženja, svojih upni-
ških pravic pa navsezadnje
ne bodo mogU izterjati.
Druga negativna stran,
opozarjajo delavci, pa je ta,
da je Glin ob MG A že drugo
nazarsko podjetje, ki je v ve-
činski lasti nemškega kapi-
tala.
KSENIJA LEKIČ
Foto: S. Vovk
Te dni se je v Nazarjah mudil Manfred Kruse, direktor nem-
škega holdinga Kruse&Meinert.
Polepšali prostore
Banka Celje je v dveh predprazničnih vikendih, ko so bila vrata banke za stranke zaprta,
preuredila in polepšala del ekspoziture v Prešernovi ulici v Celju.
Precej dotrajan in fimkcionalno neprimeren prostor te enote je banka preuredila tako, da je
poslej strankam omogočena individualna obravnava pri reševanju zahtevnejših reklamacij, enota
pa je pridobila tudi prostor za finančno svetovanje. Funkcionalno se s prenovitvijo širi tudi
Celjska borzno posredniška hiša, ki ima prostore v tej enoti banke. Več prostora je namenjeno
tudi sprejemom čekov od prodajnih mest, tako da je banka v celoti pripravljena na povečan obseg
čekov, ki jih trgovci po novem lahko vnovčujejo le v bankah. V Banki Celje ocenjujejo, da
obnovitev prostorov zagotavlja predvsem optimalno opravljanje bančnih funkcij. Odgovorni
projektant celotne preureditve pa je dipl. ing. arh. Borut Pregelj iz Celja.
IB; Foto: SHERPA
CBH je postala
članica KDO
Piše Bojan Gradišnik
Z začetkom letošnjega leta
CBH razširja paleto svojih
storitev. Postali smo redni
član Klirinško depotne druž-
be d.d., Ljubljana. Članstvo
v tej zelo pomembni delniški
družbi si je trenutno zagoto-
vilo le 29 borznih hiš oziro-
ma bank v Sloveniji. Pogoji
za članstvo v KDD so zelo
strogi. Preko KDD se bodo v
bodočnosti vršili prenosi VP
POMEMBNIH delniških
družb. Tudi denarna porav-
nava poslov bo potekala pre-
ko KDD. Sedaj denarna po-
ravnava sklenjenih poslov še
poteka preko posebnega ra-
čuna.ki je odprt pri Ljub-
ljanski borzi. Vse borzne hi-
še, ki bodo želele trgovati z
dematerializiranimi vred-
nostnimi papirji, bodo mora-
le postati članice KDD. O
paleti dodatnih storitev, ki
jih bomo za svoje stranke
opravljali preko KDD bomo
v naslednjih člankih tudi na-
tančno pisali. Vse informaci-
je pa bo možno dobiti tudi na
sedežu CBH.
Prve
»privatizacijsice«
delnice na borzi
v ponedeljek, 8. januarja,
so začele na borzi kotirati
delnice Kolinske. Srednji te-
čaj, po katerem se je sklenilo
največ poslov, je bil 1.130 to-
larjev za eno delnico. Že v
torek pa je tečaj delnic Ko-
linske padel za 10%. Ko bo-
do bralci Novega Tednika
prebirali te novice, bodo
omenjeni tečaji že »zgodovi-
na«. Tečaj delnice Kolinske
bo lahko višji ali pa nižji. Za
nepoznavalce je tako hitro
spreminjanje tečajev VP ne-
razumljivo. Lahko rečem, da
je to spreminjanje tečajev
delnic nenehno na vsaki bor-
zi. Pri nas pa bomo zaradi
privatizacije priča še večjim
nihanjem tečajev delnic. Vse
investitorje in imetnike
vrednostnih papirjev ponov-
no obveščamo, da lahko pri
nas zvedo najnovejše tečaje
VP. Podatke pa imamo seve-
da za vrednostne papirje, ki
kotirajo na borzi. Trgovati
smo začeli tudi z nemateri-
aliziranimi obveznicami, ki
jh je izdala Abanka in nema-
terializiranimi obveznicami
Sklada za razvoj Republike
Slovenije.
Do 4. marca bo potekala
javna prodaja delnic Istra-
benza. S certifikati bo mož-
no kupiti 15%, z gotovino pa
34% družbenega premože-
nja. S certifikati bo možno
delnice kupiti v večjih me-
stih na Primorskem in v
Ljubljani, za gotovino pa tu-
di v drugih mestih. V zadnih
treh letih je Istrabenz ustva-
ril za 1,2 miljarde tolarjev
dobička.
Imetnike amortizacijskih
načrtov, ki jih je izdala Pošta
Celje, sedaj Telekom Slove-
nije, ponovno obveščamo, da
odkupujemo amortizacijske
načrte. Zaradi porasta sred-
njega tečaja za dem Banke
Slovenije imetniki dobijo
nominalno več tolarjev.
IMencingerin I
Kranjec v CeJJu    I
V letošnjem letu se namerava. '
jo v celjskem podjetju F it Media
usmeriti tudi na področje strokov-
nega izobraževanja Januarja bo-
do pripravili dva strokovna semi-
narja Prvi bo v ponedeljek, l.S.
januarja ob 1.5. uri v sejni dvora-
ni Celjanke. Dirdctoiji, bančniki
in drugi poslovneži s širšega celj-
skega območja se bodo pogovar-
jali z znanim slovenskim ekono-
mistom in dirdctoijem Ekonom-
skega inštituta Pravne fakultete dr.
Jožetom Mencingerjem ter vice-
guvernerjem Banke Slovenije dr.
Markom Kranjcem. Gosta bosta
sprcgovorilaogospodarski bilanci
leta 1995 in prihodnjih usmeri-
tvah ter monetami politiki v lan-
skem letu, gospodarskih gibanjih
ter izhodiščih monetarne politUce
za leto 1996. Dmgi strokovni se-
minar bo 31. januarja, namenjen
pa bo fHedstavitvi n^novejše ca-
rinske zakonodege.
Srečanje žalsicih
gospodarstvenllcov
Na pobudo mestne skupnosti
Žalec bodo prihodnji ponedeljek
v Žani sedli za skupno mizo pred-
stavniki podjetij, ki imajo svoj se-
dež v Žalcu ter predstavniki obči-
ne. Na tem srečanju naj bi se po-
govorili o gospodarskih razmerah
v Žalcu in sodelovanju žalske^
gospodarstva pri pripravi uredi-
tvenega načrta, izgradnji plinifi-
kacije, kanalizacije in drugih ko-
munalnih objdctov v letošnjem le-
tu. V mestni skupnosti namreč
menijo, da se morajo reševanja
vseh tdi problemov krtiti skupaj
z gospodarstvom, saj ustrezni ure-
ditveni načrti in komunalna ure-
ditev mesta vplivno tudi na na-
daljnji razvoj žalski gospodars-.
tva
Preifo tisoč
delničarjev
Decembra so v celjskem Klas-
ju zaključili javno prodajo delnic
in s tem olastninili 15 odstotkov
družbenega premoženja Napro-
daj je bilo skupno 128.276 delnic
po nominalni vrednosti tisoč to-
larjev. Vrednost razpisanih delnic
je razpisano vrednost presegla za
30 odstotkov, kupci pa so jih ku-
pili s certifikati. Fizične osebe so
vpisale skupaj 87.556 delnic,
približno tre^ino vseh razpisanih
delnic pa pooblaščene investicij-
ske družbe. Skupno ima Klasje
zdaj približno 1200 delničarjev.
Bančne
storitve za malo
gospodarstvo
Nova Ljubljanska banka je z
novim letom v celoti prenesla po-
sk»vanja z obrtniki in malimi pod-
jetniki v svoje podružnice. S tem
je tudi ukinila Sektor poslovanja
z malim gospodarstvom v Ljub-
ljani, kjer so doslej opravljali vse
bančne in linančne posle za ta gos-
podarski sektor. Prenos poslova-
nja v podružnice Nove Ljubljan-
^e banke je potekal postopoma
Komitenti so bili o tem predhod-
no obveščeni, poleg tega je banka
organizirala tudi skupne sestanke
s ^edstavniki obrtnih zbornic ter
. posameznih občin, s katerimi so
bili v preteklosti sklenjeni aranž-
majski posli. Posli so bili prene-
seni v posamezne podružnice v
dogovom s poslovnimi stranka-
mi glede na to, kjer imajo le-ti obrt
oziroma sedež podjetja oziroma
kjer imajo odprt žiro račun. Na-
men prenosa poslovanja malega
gospodarstva v podružnice je
približati ponudbo in storitve tr-
žišču ter vzpostaviti tesnejše ter
kakovostnej še poslovne odnose s
komitenti.
it. 2. - 11. ianuar 1996
5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Malavi temelji
Basaoilarstvo na začetku leta 1996_      _
Na uradu za makroekonomske analize ocenjujejo, da so rezulta-
ti za leto 1995 nekoliko slabSi od tistih v letu poprej. Značilnosti
manj ugodnih rezultatov se kažejo v pojemanju rasti industrijske
proizvodnje. Delež javnofinančnih odhodkov se ne bo zadosti
zmanjSal v BDP (od 47,5% v I. 1995 na 46,6 v I. 1996). Zaradi
zaostajanja tečaja tujih valut za domačimi cenami se Je izvozna
konkurenčnost podjetij poslabšala, uvoz občutno presega izvoz,
visoka direktna obdavčitev na osnovi dela poslabšuje položaj de-
lovno intenzivnih podjetij (predlaga se znižanje obdavčitev od 44,7
na 42%), sistem posrednih davkov pa Se ni izgrajen, stimuliranje
izvoza s sistemom selektivnega subvencioniranja glede na zbiranje
davkov ni enako pravičen za vse izvoznike.
Na področju izvoza in uvo-
za je uvoz Se vedno večji od iz-
voza. Precenjen tečaj tolarja v
prvih devetih mesecih je poce-
nil v tolarjih izraženo nabavno
ceno uvoženega blaga, obenem
pa tudi znižal prihodke in večjo
rast izvozno usmerjenega dela
gospodarstva ter dobičkono-
snost izvoza. V takSnih razme-
rah so uvozniki vse več povpra-
ševali po devizah, izvozniki pa
izgubljali zaradi nizkega tečaja
tujih valut. Gre namreč za zao-
stajanje tečaja nemške marke za
porastom cen doma, kjer doma-
či proizvajalci vse težje prena-
šajo breme v tolarjih plačljivih
domačih stroSkov. V obdobju
podcenjenosti domače valute pa
je ogroženo tolarsko varčevanje
in otežkočeno zniževanje infla-
cije. Z državami Evropske uni-
je je Slovenija v desetih mese-
cih realizirala 68,2% celotne
blagovne menjave. Od tega ob-
sega odpade 90,1% blagovne
menjave na Nemčijo, Italijo,
Francijo, Avstrijo in Veliko Bri-
tanijo. S CEFTO je opravljeno
5,8% celotne blagovne menja-
ve, v letu 1996 pa naj bi ta ob-
seg narasel na 12%. V CEFTI
odpade 72,4% menjave na ČeS-
ko in Madžarsko. Z državami
nekdanje Jugoslavije je oprav-
ljeno 10,6% celotne blagovne
menjave, v letu 1996 pa se na-
poveduje 20% obseg menjave.
S temi državami je Slovenija
realizirala presežek blagovne
menjave 449 milijonov USD.
Hrvaška je še vedno tretji naj-
pomembnejši slovenski izvozni
partner za Nemčijo in Italijo.
Junija so začeli na menjalniš-
kem in podjetniškem trgu naku-
pi tujih valut opazneje prese-
gati prodajo tujih valut. Pri vse
višji ravni mednarodne menja-
ve seje presežna ponudba tujih
valut preoblikovala v preseibio
povpraševanje, zaradi cesarje
bila v avgustu prekinjena leto in
pol trajajoča precenjenost teča-
ja tolarja. Po avgustu se je po-
stopno zniževal primanjkljaj v
trgovinski bilanci. Povprečna
rast tečaja SIT glede na DEM
je v decembru kazala na umir-
janje rasti in uravnoteženje pla-
čilno bilančnih gibanj.
Ukrep monetame oblasti kon-
cem decembra o tedenski izrav-
navi med prodajo in nakupom
tujih valut je takoj sprožil pri-
čakovano rast prodajnega teča-
ja v menjalnicah in tako dose-
gel zgornjo mejo. Prostor za
špekulacije se je izpraznil z
omejenostjo denarja v obtoku,
kar je povzročilo nazadovanje
skoka tečaja in umiritev tečaja
v menjalnicah. Tako je bilo do-
gajanje na deviznem, predvsem
pa menjalniškem trgu bumejSe
od premikov, ki bi jih pričako-
vali glede na razmere v gospo-
darstvu. Na podjetniškem trgu
podjetja prodajo deviz izenaču-
jejo z nakupom tujih valut od
poslovnih bank. Poleg prebi-
valstva, kije zaradi padanja te-
čaja tolarja prelivalo svoje to-
larske prihranke v devizno var-
čevanje, so se pojavljali še dru-
gi, občasni trgovci s tujimi va-
lutami na menjalniškem trgu, ki
so prispevali k umetno poveča-
nem tečaju tolarja s strani cen-
tralne banke (tudi na 95 SIT za
DEM). Strah po pomanjkanju
deviz v menjalnicah je povzro-
čilo nervozo in skok tečaja, za
kar pa ni bilo pravih ekonom-
skih razlogov. Toda v nekaj
dneh seje strah o pomanjkanju
deviz pokazal za neutemeljen
tako glede na gospodarske raz-
mere kot glede na stanje na de-
narnem področju.
Čeprav število evidentiranih
nočitev tujih turistov za prvih
deset mesecev 1995 glede na
enako obdobje preteklega leta
nazaduje, so devizni prejemki
od turizma visoko porasli in
znašajo 980 mio USD, kar pred-
stavlja 59 % vseh deviznih pre-
jemkov od storitev. Vzrok temu
porastu je nizka cena nekaterih
izdelkov, kot je n. pr. bencin in
postopno padanje tečaja tolarja
ter nova turistična ponudba
(igralnice). Tudi devizna giba-
nja na k^italskem in finančnem
računu plačilne bilance kažejo
povečanje pritoka deviz. Zlasti
v septembru so dosežene višje
neposredne naložbe iz tujine,
kar govori o stabilnosti v stori-
tvenem delu gospodarstva.
Rast proizvajalčevih cen in
StroSkov repromateriala je bil v
enajstih mesecih leta v odnosu
na enako obdobje preteklega le-
ta 13,8%. Podražitve v sektor-
jih, kijih nadzira vlada, so pris-
pevale k inflaciji 2,7 indeksnih
točk. Tako je bil precejšnji vpliv
vlade na rast drobnoprodajnih
cen. Podražitev avtomobilskega
zavarovanja za 9,5% pa je de-
cembrsko inflacijo povišalo za
0,15%. Podražitev električne
energije s prehodom na zimsko
tarifo za gospodinjstva 14,7%
bo prispevala k mesečni infla-
ciji cca 0,7%. Predvideno rast
cen električne energije v letu
1996 v višini 7% glede na inf-
lacijo bo vse težje obvladovati.
Razen naštetega so tudi porasle
cene neprofltnih stanarin, ko-
munalnih storitev in osnovnih
živil. Določen je način obliko-
vanja odkupnih cen sladkorne
pese in predelave sladkorja ter
oblikovanje veleprodajnih cen
zdravil. Cene uvoženih zdravil
se lahko povečujejo le toliko,
kolikor se zaradi tečajnih gibanj
spreminja nabavna cena zdravil.
' Povprečna neto plača v Slo-
veniji je za oktober znašala
73.232 SIT. V prvih desetih me-
secih leta 1995 je zabeležena
realna rast bruto plač gospo-
darstva v odnosu na povprečje
leta 1994 za 4,6%, v negospo-
darstvu pa 7,7%. Porast plač v
gospodarstvu je manjši kot v
preteklih dveh letih. Dvig plač
koncem leta, izplačilo po dogo-
voru o plačah in izplačilo trinaj-
ste plače pa bo imelo za posle-
dico preseganje 3,5% letne pro-
jecirane rasti plač. S tem nam
glede na projekcijo inflacije 6%
v I. 1996 ostaja manj manever-
skega prostora za plače.
Zaradi trajnih presežkov de-
lavcev in stečajev je za trg dela
značilno Se nadaljnje upadanje
zaposlenosti v gospodarstvu.
Beležimo 14,4% nezaposlenost,
kar predstavlja 125.700 nezapo-
slenih. Rast zaposlenih za prvih
deset mesecev v odnosu na pov-
prečje leta 1994 beleži le indi-
vidualni sektor s 16,9%, samo-
zaposleni in kmetje 6% ter jav-
na uprava 4,5%.
V enajstih mesecih 1. 1995 se
je delež naložb v gospodarstvu
povzpel na 84,1%, v negospo-
darstvu pa je bil 15,9%. Nalož-
be iz industrije zaostajajo za
splošno rastjo naložb za eno le-
to in imajo samo 21% delež v
vseh naložbenih plačilih. V in-
dustriji so se najbolj povečala
vlaganja v ladjedelništvu, pre-
delavi odpadkov, proizvodnji
preje in tkanin, grafični dejav-
nosti, strojni industriji in proi-
zvodnji gradbenega materiala.
Realno največji padec plačil so
imeli v proizvodnji kamna in
peska, usnja in krzna, končnih
tekstilnih izdelkov ter proizvod-
nji in predelavi tobaka. Indu-
strijska podjetja so 29% eviden-
tiranih naložb financirala z
bančnimi posojili, medtem ko je
bil delež financiranja z bančni-
mi krediti v celotnem gospo-
darstvu le 17 %. Tuji investitorji
so v letu 1994 kar 80% vseh
svojih naložb usmerili v avto-
mobilsko, papirno, elektro, to-
bačno in bazično kemično indu-
strijo.
BOGDAN VUNJAK
Nov zaifon o trgu vrednostnih papirjev
Zakon bo nekoliko manj omejeval iJeJavnost borznih hiš, pretllagatelj zakona pa
razmišlja tuttl o odpravi univerzalnih bank
Prihajajoče leto bo zazna-
movalo tudi ti^ vrednostnih
papirjev, saj je v pripravi za-
kon, ki govori o novi delitvi
družb, o dematerializirani
obliki vrednostnih papirjev,
ločil pa bo tudi borzne po-
srednike od pooblaščenih
borznih posrednikov. Luč
naj bi zakon zagledal šele v
jeseni, zdaj je pripravljen le
delovni osnutek zakona. Za
borzne hiše je zelo pomemb-
na sprememba, da zakon ne
bo več tako omejeval njihove
dejavnosti, saj predlaga, da
bi se borzne hiše lahko uk-
varjale tudi z dn^imi fi-
nančnimi storitvami.
»Kljub vsemu bomo še na-
prej najbolj kontrolirane
družbe v državi, naš poklic
pa z vidika taks, ki jih mora-
mo plačevati, najdražji, saj
se strošek borznega posred-
nika ne bo bistveno zmanj-
šal,« je med drugim povedal
direktor Celjske borzno po-
sredniške hiše Zdenko Pod-
lesnik.   »Nov   zakon   deli
družbe na javne in nejavne,
vrednostni papirji pa so ime-
novani že predvsem kot pa-
pirji, izdani v dematerializi-
rani obliki, saj bodo knjiženi
le v Klirinško depotni druž-
bi. Agencija za trg vrednost-
nih papirjev, ki je predlaga-
telj zakona, deli družbe gle-
de na njihov nastanek, ob-
veznosti poročanja, značil-
nosti papirjev, ki jih je izda-
la in možne načine trgova-
nja. Potrebno je povedati tu-
di to, da predlagatelj zakona
razmišlja celo o tem, da bi
odpravili univerzalno banč-
ništvo, kar pomeni, da bi po-
novno prišlo do diskiisije, ali
naj bodo banke pooblaščeni
udeleženci trga vrednostnih
papirjev ali ne. Upamo, da
bo predlog, da so članice
borze samo borzno posredni-
ške hiše uspel, kajti na ta
način se bo čutila večja tran-
sparentnost poslov z vred-
nostnimi papirji, pa tudi
nadzor bo mnogo lažji kot
doslej,« meni Zdenko Pod-
lesnik.
Zakon predvideva tudi
nov pojem, pomemben pred-
vsem za mlade študente. Lo-
čil bo borznega posrednika
od pooblaščenega borznega
posrednika. Borzni posred-
nik je lahko vsak, ki ima
končano srednjo šolo in ima
opravljen ustrezni strokovni
izpit, pooblaščeni borzni po-
srednik pa je lahko tisti, ki
ima poleg izpitov končano še
fakulteto in le slednji bodo
lahko opravljali posvetova-
nja in storitve s strankami,
ki bodo želele vložiti denar.
Prej kot zakon o trgu vred-
nostnih papirjev lahko pri-
čakujemo zakon o nemateri-
aliziranih vrednostnih pa-
pirjih, ki bo najverjetneje
sprejet v prvi polovici leta.
Osnovni cilj je, da se poceni
poslovanje z vrednostnimi
papirji, predvsem za izdaja-
telja in da se poveča nadzor
nad spremembo lastništva
oziroma pretokom kapitala
zakonitih imetnikov. Naj-
boljšo bazo podatkov bo se-
veda imela Klirinško depot-
na družba.
DAMJANA SEME
Novosti za delovodle
Tik pred koncem lanskega leta so se na prvem tehnično
informativnem dnevu sešli delovodje in drugi vodilni
delavci podjetja GIP Vegrad iz Velenja. Na seminarju so J
se med drugim pogovorili o novostih s področja interne'
organiziranosti, normativov ter o posebnostih nove zako-j
nodaje s področja varnosti, varstva pri delu, zdravstve-
nega varstva, električnih instalacij na gradbiščih in teh-
nične dokumentacije. Posveta, ki je po oceni organizator-
jev v celoti uspel, so se udeležili tudi vodje del Vegradovih
podjetij na tujem. J.M.?
Gospodarstvenlifi s
poslanci in svetnilci
v ponedeljek, 8. januarja, so
se v poslovnih prostorih Gore-
nja na delovnem razgovoru se-
stali predstavniki zgomjesa-
vinjsko-šaleške gospodarske
zbornice, Obrtno podjetniških
zbornic Velenje in Zgornje Sa-
vinjske, predstavnik Ljubljan-
ske banke in nekateri ugledni
ekonomisti ter svetnik Držav-
nega sveta dr. Jože Zupančič
in poslanec v Državnem zboru
Ivo Verzolak.
Ključna tema razgovora je
bil proračun Republike Slove-
nije za leto 1996, ki so ga v
razpravi zavrnili tako v Dr-
žavnem zboru kot tudi v Dr-
žavnem svetu. Posvet pa je mi-
nil tudi v duhu osvetUtve težav
pri vodenju ekonomske politi-
ke in drugih gospodarskih
vprašanj. Predsednik uprav-
nega odbora savinjsko-šaleške
gospodarske zbornice Borut
Meh ter njen direktor Božo
Lednik sta uvodoma poročala
o stanju na področju gospo-
darstva, o delovanju Gospo-
darske zbornice Slovenije in
najvažnejših regijskih usmeri-
tvah.
Perečo gospodarsko politiko
in strategijo so prisotni ocenili
negativno. Zato so obema
predstavnikoma državnih te-
les naročili, da bi se zavzemala
za takšno sprejetje proračuna
in usmeritve ekonomske poli-
tike, ki bo spodbujala vse
uspešne izvoznike, zagotavlja-
la zniževanje obrestnih mer,
nevmešavanje v razporejanje
dohodka uspešnim podjetjem
in podpiranje vključevanja
slovenskega gospodarstva v
svetovni trg. Obenem naj bi
omogočala delovanje proti tr-
gu sive ekonomije in delu na
črno, zaustavila zaposlovanje
v državni upravi in formiranje
novih skladov. Pravilna eko-
nomska poUtika bi zagotavlja-
la izterjavo davkov in taks ter
na ta način preskrbela sred-
stva za delovanje države. Po-
trebno bi bilo, so ugotovili go-
spodarstveniki, zaustaviti
centralizacijo zbiranja in
upravljanja sredstev v Ljub-
ljani, preprečiti padanje soci-
alnega standarda, izvoznike
pa stimulirati z zagotavlja-
njem normalnih pogojev dela.
Glede na težave, ki so jih
orisali gospodarstveniki iz ša-
leške in zgomjesavinjske regi-
je, se je zdelo, da nad našo
deželo visi težak, svinčen
oblak sive ekonomije, previso-
kih obrestnih mer, množice
nezaposlenih, gospodarsko ne-
uspešnih ter nezadovoljnih
ljudi. Sloveniji se torej tudi v
tekočem proračunskem letu ne
obeta nič dobrega.
JOŽE MIKLAVC
it. 2. - 11. Januar 1996
NOVI TEDNIK
VROČA TEMA
3
Kdo pije in kdo plača?
¥ellko Slailnčano¥ le razburila prodala razmeroma gospodarsko zdravih Rogaških vrelcev - Župan
Kidrič le zato sklical odmevno Izredno selo
Občinski svet Rogaške
Slatine želi od sklada za raz-
voj, večinskega lastnika
Zdravilišča Rogaška Slatina,
da predstavi svojo vizijo sa-
nacije zdravilišča kot celote,
pri tem pa tudi oceni potrebo
po prodaji dosedaj prodanih
delov. Prav tako naj sklad
pisno zagotovi, da bodo iz-
polnjene vse obveznosti iz
prisilne poravnave do upni-
kov, so zahtevali na izredni
seji slatinskega občinskega
sveta.
To sta sklepa četrtkove se-
je, ki ju je občinskemu svetu
uspelo sprejeti po približno
petumi izredni seji, sklicani
na pobudo domačega župana
mag. Branka Kidriča, v pri-
sotnosti vodstvenih delavcev
zdravilišča, Kolinske, vod-
stva mestne krajevne skup-
nosti ter občanov. Povod za
sklic izredne seje so bili naj-
novejši dogodki v zvezi s
prodajo Rogaških vrelcev,
vitalnega dela zdravilišča, ki
so postali last Kolinske.
Svetniki so pred začetkom
seje prejeli pisno gradivo ob-
činske zdraviliške komisije,
ki se je sestala dan prej, ta-
koj po novoletnih praznikih.
Občinskemu svetu ter državi
so pisno predlagali podržav-
ljanje vitalnih delov zdravi-
lišča ter sanacijo z državne
strani, tako kot je bilo že od
leta 1803. Zdraviliška komi-
sija je zahtevala tudi razi-
skavo vseh transakcij od leta
1990, ki so pripeljale zdravi-
lišče v današnji, kritični po-
ložaj, še zlasti sporne tran-
sakcije v zvezi s prodajo ho-
tela Donat, kjer je prišlo do
prekinitve plačevanja me-
sečne najemnine s strani
Zdravilišča SKB banki, s
tem pa do izgube predkupne
pravice nakupa hotela. To še
posebej zato, ker (po Dada-
sovih poročilih) prinaša ho-
tel Donat dvesto tisoč mark
mesečnega dobička.
Predstavnikov sklada
ni bilo
Občinski svetniki, ki so se
sestali na izredni seji le dan
pozneje, tega vmes niso imeli
možnost obravnavati. Med
izredno sejo jih je motilo
predvsem to, ker se je ni ude-
ležil nihče izmed povablje-
nih predstavnikov sklada za
razvoj. Večino je najbolj mo-
tila predpraznična, hitra
prodaja Rogaških vrelcev,
vitalnega dela zdravilišča, ki
je prešlo v last Kolinske. Žu-
pan Kidrič je opozoril, da so
zato povabili med svetnike
tudi predstavnike sklada,
Vlada Dimovskega, Žarka
Tataloviča in Nijaza Smaji-
ča, nihče od njih pa se pred
svetniki ni pojavil. Priprav-
ljeni pa so bili na osebni po-
govor z županom, s katerim
se je pogovarjal Tatalovič ter
mu med drugim dejal, da je
za poplačilo obveznosti po-
trebna tudi prodaja Roga-
ških vrelcev. Pri pogovorih s
kupcem Rogaških vrelcev, s
Kolinsko, je sodeloval tudi
Nijaz Smajič, prvotno ceno 6
milijonov pa so uspeli povi-
šati na več kot 10 milijonov
tolarjev. S povzetkom njtme-
ga pogovora je župan sezna-
nil tudi svetnike ter druge
prisotne, med njimi več biv-
ših vodilnih delavcev zdravi-
lišča ter zbrane občane.
il. 2.- 11. iaa«ar 1996
Razrešen, ker se ni
strinjal
Pred svetom je govoril tudi
donedavni direktor Zdravi-
lišča, Franci Križan, ki so ga,
ker se s prodajo Rogaških
vrelcev po uspešni prisilni
poravnavi ni strinjal, v skla-
du takoj razrešili. Kot je
spomnil, je postal z novim
letom 1995 prvič član ožjega
zdraviliškega vodstva, aprila
direktor najbolj kritičnega
Gostinstva, julija pa so ga
imenovali    za    direktorja
krovne družbe, Holdinga, za
sanatorja. Prav takrat so bi-
la nasprotja med nadzornim
svetom in upravo ZHT ter
Holdingom in skladom za
razvoj na vrhuncu, zato je bil
potreben natančnejši vpo-
gled, kontrola dogajanja, tr-
di Križan. Zato so pripravili
sanacijski program, ki je
vključeval celoto, s tem pa je
sklad program podprl tudi
pisno. V takratnem položaju
so še predvidevali prodajo'
Rogaških vrelcev. Po trime-
sečnih pripravah ter uspeli
prisilni poravnavi, pa so de-
cembra pripravili spreme-
njeni program sanacije, z
enotno družbo. Bilo je de-
cembra lani, ko se je Uroš
Korže poslavljal z mesta di-
rektorja   sklada,   skladov
predsednik upravnega odbo-
ra, Vlado Dimovsld pa je
med pogovorom potrdil, da
prodaja Rogaških vrelcev ni
smiselna, za kar se je po pri-
silni poravnavi zavzemal že
Križan. Znano je, da je tik
pred koncem leta kljub vse-
mu prišlo do prodaje Roga-
ških vrelcev. S Smajičem se
Križan glede te prodaje na-
mreč ni strinjal, zato so ga
kot direktorja takoj razreši-
li. Tako Franci Križan, ki tr-
di, da o sedanji prodaji vrel-
cev do zadnjega ni bil obveš-
čen, niti ni ničesar vedel.
Član komisije za prodajo Ro-
gaških vrelcev pa je bil po
Križanovih besedah njihov
direktor Božo Kolar. Križan
je na seji predlagal revidira-
nje postopka prodaje Roga-
ških vrelcev.
Vrelci prodani
dobremu kupcu
Božo Kolar, ki ostaja na
funkciji direktorja Rogaških
vrelcev, pa je svetnike opo-
zoril na dejstvo, da so vrelci
prodani in to dobremu ku-
pcu. V času odkar dela tu, je
polnilnica izjemno napredo-
vala, zaposluje 118 ljudi, če-
prav so zadnja leta izgubili
približno polovico tržišča.
Povedal je, da so obstajali
načrti o prodaji Donata ter
Rogaških vrelcev že pred
prihodom ^orja Trilerja, za
nakup so se zanimali tudi
Nemci in Italijani, Triler pa
se ni strinjal. Po Kolarjevih
besedah naj bi Trilerja pri-
peljal v Rogaško Slatino
Florjan Zorin, Triler pa naj'
bi odšel, ker v tukajšnjih
razmerah ni bilo mogoče vo-
diti. Bivšemu direktorju Kri-
žanu je očital, da so ga za-
dolžili, naj išče kupca Roga-
ških vrelcev, Zorin pa naj bi
mu še dejal, da si ne prizade-
va dovolj. Pred svetniki so
tudi prali vunazano perilo,
saj je Kolar dejal, da je neza-
dovoljen zaradi tesnih dru-
žinskih povezav v zdraviliš-
ču, ki da postaja družinsko
podjetje, nekateri pa imajo
tudi svoja zasebna podjetja.
Križan pa naj bi bil po Ko-
larjevih ugotovitvah o de-
cembrski prodaji Rogaških
vrelcev dobro obveščen.
»Gnojnica, ki so jo očitno
zasmradili drugi, se je neu-
pravičeno začela zlivati na-
me,« je odgovarjal. Kako
vnaprej? Kolar se je Skladu
zahvalil za strpno iskanje
kupca, saj se za Rogaško
Slatino odpira novo obdobje.
Po Kolarjevih pojasnilih se
je spet oglasil Križan ter ga
vprašal, ali ni bil član komi-
sije za prodajo Rogaških
vrelcev ter zakaj ni podprl
tretjega, zadnjega sanacij-
skega programa.
Povabljenega državnega
sekretarja za turizem Petra
Vesenjaka iz ministrstva za
gospodarske dejavnosti ni
bilo, prišel pa je Marko Po-
drekar, državni podsekretar
iz omenjenega ministrstva.
Ministrstvo, pod vodstvom
dr. Tajnikarja, se je že konec
leta 1994 vključilo v priza-
devanja v Rogaški Slatini,
začeto pot pa so po prehodu
v lastništvo sklada prekinili.
Sklad je legitimni lastnik
podjetja ter lahko sprejema
odločitve po svoji vesti, je
opozoril državni podsekre-
tar. Prav tako je dejal, da bo
v Rogaški Slatini več lastni-
kov, pri čemer je pomembno,
da bo vse skupaj tudi delo-
valo, zato je pomemben nji-
hov čimprejšnji dogovor.
Govorila je tudi Dunja Pi-
škur, državna sekretarka iz
ministrstva za zdravstvo, ki
je povedala, da prvič sliši za
probleme zdravilišča, veliko
pa je povedala o zdravili-
škem zdravljenju nasploh ter
približevanju Evropski
zvezi.
Na izredni seji so s poseb-
nim zanimanjem prisluhnili
temu, kar je povedal direk-
tor Kolinske Lojze Deželak,
kupec Rogaških vrelcev. Ko-
linsko je predstavil kot
uspešno podjetje, ki je po ab-
solutnem dobičku v državi
na 16. mestu kljub temu, da
so z vojno izgubili 60 odstot-
kov trga, ki pa so ga že nado-
mestili. Sicer pa podjetju,
kot je dejal, očitajo vse mo-
goče, od tega, da je za njim
skrita srbska mafija ali kon-
cem Nestle in podobno. Res-
nica je, da so Rogaški vrelci
za Kolinsko nov izziv, je po-
vedal Deželak. Podobno kot
v Rogaški Slatini so v črno-
maljski zadrugi kupili
uspešni Belsad, zadružnega
vlečnega konja. Kupili so tu-
di kisamo Tališ, sicer pa ima
Kolinska podjetja po vzhod-
ni in zahodni Evropi ter štiri
v republikah bivše Jugosla-
vije. Za nakup Rogaških
vrelcev jih je vleklo prav ime
»Rogaška«, sicer pa, kot je za
Deželakom povedala Milena
Štular iz Kolinskinega mar-
ketinga, malokdo ve, da so
tudi Knorrovi, Koloysovi in
drugi izdelki prav iz Kolin-
ske. Po Deželakovih načrtih
bi v drugem in tretjem letu
Rogaški vrelci poslovali brez
dobička, tretje bi bilo pokri-
to, nato pa si obetajo dobič-
ke. Veliko denarja potrebu-
jejo za marketing, s svojimi
številnimi potniki bodo iz-
delke prodajali boljše, upa.
Sicer pa je, kot je znano, Ko-
linska kupila pravico do čr-
panja vode, po morebitnih
pravnih spremembah pa bi
se odločila za osvojitev kon-
cesije. Po pogodbi morajo
obdržati 118 zaposlenih, De-
želak pa sprememb ne izk-
ljučuje. Tako predstavnika
Kolinske, ki svetnikov nista
povsem prepričala.
Kal se Je zgodilo z
»zdravo
perspektivo«?
Med pettuno izredno sejo
so se na govorniškem odru
vrstili še drugi. Kaj vse so
povedali? Milan Zagoda,
predsednik skupščine mest-
ne krajevne skupnosti, je po-
udaril, da je delniška družba
iz leta 1991 pomenila po Pri-
če Waterhousovi oceni zdra-
vo perspektivo, nato pa je
prišlo do vojne. Nekdanji
dolgoletni direktor, Lojze
Libnik, je prepričan, da po-
meni prodaja vrelcev razbi-
janje zdravilišča kot celote,
je na zadnje dogajanje opo-
zoril  z   osebnim  pismom
predsednika vlade, dr. Jane-
za Drnovška, o tokratni
izredni seji pa je menil, da je
veliko prepozna. Darko Biz-
jak, ki je vodil zdravilišče v
prelomnih letih je dejal, da
je bilo takrat najboljše v dr-
žavi, nato pa je prišlo do voj-
ne, ko so morali pokrivati
svoje obveznosti, četudi so
bili na tleh. Zaveda se, da
letijo nanj posamezne pušči-
ce, da naj bi bil glavni krivec
sedanjega položaja, kar pa
odločno zavrača. Meni, da je
Rogaška Slatina celota, ki je
po delih ni mogoče prodaja-
ti, ko je, opazil, da celota raz-
pada, pa. je odšel.
Še slabše bo
Dr. Lavrič, občinski svet-
nik, ki je zaposlen v zdravi-
lišču, je menil, da prodaja
Rogaških vrelcev ni najhuj-
še. Če bosta prodana še hotel
Sava ter zdraviliška Terapi-
ja, ostanejo zdravilišču vna-
prej le starinski hoteli ter
dolgovi. Na govorniškem
odru so se pojavljali različni
svetniki, pa tudi različna
mnenja in predlogi - od ti-
stih, da naj bi zaključke
izredne seje sprejeli kdaj
drugič, do tega, da na koncu
seje ne vedo več kaj bi sploh
sprejeli.
Piko na i je dodal Miran
Krklec, predsednik sveta
mestne krajevne skupnosti
Rogaška Slatina, ki je na
kratko napovedal, da bosta
po vsej verjetnosti še letos
poslopji terapije in hotela
Sava v zasebni lasti. Nato so
svetniki sprejeli v uvodu
omenjena zaključka.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Koliko Je res
brezposelnih?   I
LJUBUANA, 3. janu J
Ja (Republika) - Po podatkih
Zavoda RS za statistiko je bilo
konec leta v Sloveniji 70 tisoj
brezposelnih, po podž^ Zavo-
da za zaposlovanje pa je ta Šte.
vilka občutno višja, keo* 123 tj.
soč brezposelnih. Od tdi jih fe
27 odstotkov piejema material,
no pomoč. Razlike v podatkih iz-
begajo iz načina nj ihovega zbira-
nja, zato je za&l s I. januarjem
veljati novi pravilnik o evidenci
bršposelnih. Zagotovil n£y bi na-
tanč^ejše ugotavljanje stopnje
brezposelne^ in dos^l bolj ak-
tivno iskanje zaposlitve.
Več kot 00
novih kilometrov \
LJUBLJANA, 3. januar-
ja (Republika) - Letni FHt^nm
gradnje avtocest v Sloveniji bo
zek) obsežoi in zahteven in eden
največjih doslej, saj bodo pred-
hodna dela potd(ala na 47 kilo-
metrih, pnsdtxxlna dela in odku-
pi na 60 kitometrih ter predhod-
na dela, odkupi in gradnja na 6J
kikMTietrih avtocest Lani je bilo
v Sloveniji zgrjijenih 34 kilome-
trov avtocest namesto predvide-
nih 14 kitometrov, v letu 1996
pa n^ bi zgradili 66 kilometrov,
čeprav je v na&lu predvidena
gradnja 47 kilanetrov. Graditi
bodo začeli 15 rjovih odsekov,
voidar ne enako hitro. Skupna
jredračunska vrednost znaša vei
cot 63 milijard tolajev.
Slovenke
živijo dJJe
LJUBLJANA, 4. januar
ja (Republika) - V Stoveniji
umre več mo^ kot žensk, nji-
hova življenjska doba pa je v
povprečju za dvanajst let krajša
Umrljivost dojendcov je zeto niz-
ka, v letu 1994 pa je bi! naravni
prirastek pozitiven. Neg več otidt
seje redilo v regijah Kranj, Rav-
ne na Koroškem, Ljubljana in
Novo mesto. To je ridkaj podat-
kov iz analize umrljiv(%d v letu
1994, ki tudi kaže, daje bila pri
tem na prvem mestu murdcoso-
boška r^ja, na zadnjem pa no-
vogoriška.
Posebna skrb
živilom
LJUBLJANA, 4. januar-
ja (Dnevnik) - V Sloveniji je
le 135 zdravstvenih in^iddoijev,
ki bodo letos posebno pozornost
posvečali gCKtinskim obratom,
restavracijam hitre hrane in živi-
km. Toponoii, da bodo izv^a-
li redni sanitamo-tehnični in
zdravstveno-higienski nadzor, v
FMinKTih, ko bodo ugotovili ne-
praviliK>sti, pa bodo tako ukre-
pali. V minulem letu je bilo po
podatkih inSpdctOTJev q>ravlje'
nih veliko analiz živil, samo sla-
doledaso vzeli 1200vzorcev. Po-
gosto so k(Mitrolirali vrtce, kjer je
bila higiena na zavidljivi ravni.
V Celju na pimer, ki ima 96 vrt-
cev, so (pravili 43 {^egledov in
izdali le sedem odločb.
Manj pokanja
In poškodb
LJUBUANA, 4. januar-
ja (Večer) - Slovenski policisti
so do 2. januarja dobili več kot
25 tisoč petard in drugih piroteh-
ničnih izdelkov, ki so jih v okvi-
m akcije Petarde - lqjSe brez njih
na policijske postzge prinesli v
javnem mladoletiuki. Ugotav-
jajo, da so bile aktivnosti za (Mnc
jitev uporabe pirotdmičnih izdd^
kov mied prazniki uspešne. Manj
je bilo pokanja petard in tudi
manj pc^odb kot prejšnja leta
Skladno s predpisi o lastninskem preoblikovanju pod-
jetij in na osnovi programa lastninskega preoblikova-
nja podjetja
Resevna p.o. Šentjur,
Mestni trg 3,
ki ga je odobrila Agencija za prestrukturiranje in priva-
tizacijo z odločbo št. LP 00911/1995 - SD z dne 17.
11.1995 podjetje objavlja,
DA PODALJŠUJE ROK ZA SODELO-
VANJE PRI INTERNI RAZDELITVI IN
NOTRANJEM ODKUPU
Javni poziv za predložitev certifikatov in gotovinskih
vplačil na poseben privatizacijski podračun se podalj-
šuje do 29. 2. 1996.
Prvi poziv je bil objavljen v Uradnem listu številka 70
dne 8. 12. 1995, v časopisu Novi tednik dne 7. 12.
1995 ter na oglasni deski podjetja.
Vsa dodatna pojasnila dobijo upravičenci pri g. Viiiju
Brencetu, telefonska številka je (063) 741-331.

TEMA TEDNA
NOVI TEDNIK
Ločeni brezposeini
in isiiaici zaposiitve
Mslel me milini eMenel na zamOu za zaposlowaule - Aktivnost grl IslUmlu zaposlitve bo stroge nstzonvaua
Nov pravilnik, ki ga je pri-
pravilo ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve do-
loča drugačen način vodenja
evidence vseh tistih, ki so pri-
javljeni na zavodu za zaposlo-
vanje. Pravilnik jih po novem
loči na iskalce zaposlitve in
brezposelne, hkrati pa določa,
da se morajo na zavodu obvez-
no javljati enkrat mesečno in
izkazovati aktivno iskanje za-
poslitve. V nasprotnem prinae-
ru se lahko zgodi tudi to, da jih
črtajo iz evidence z določenimi
posledicami.
Pravilnik o načinu in vsebi-
ni vodenja evidence iskalcev
zaposlitve in evidence o brez-
poselnih osebah je bil sprejet
že sredi lanskega leta in sicer
na podlagi zakona o zaposlo-
vanju in zavarovanju za pri-
mer brezposelnosti, veljati pa
je začel 1. januarja letos. Iska-
lec zaposlitve označuje širši
pojem, v evidenco pa se lahko
vpiše vsaka oseba, ki se prijavi
na zavodu zaradi zaposlitve,
lahko je to tudi zaposlena ose-
ba, ki išče premestitev zaposli-
tve. Iskalec zaposUtve pa ne
more biti ženska, ki je starejša
od 60 let in moški, starejši od
65 let, prav tako pa tudi ne
upokojena oseba. V evidenco
se ne morejo uvrstiti vsi tisti,
ki so nastopili zaporno kazen,
daljšo od šestih mesecev in ti-
sti, ki se redno šolajo. Ta pra-
vica odpade za vse, ki ne pre-
bivajo v Sloveniji, razen dnev-
nih migrantov z osebnim do-
voljenjem in pa za vse, ki so
trajno in popolnoma nezmožni
za delo. Skratka, iskalci zapo-
shtve morajo biti stari naj-
manj 15 let in sposobni spreje-
ti ustrezno zaposlitev, ter biti
zdravstveno zmožni za delo
(tudi invalidne osebe so uspo-
sobljene za opravljanje dolo-
čenih del). Za pripravljenost
sprejeti ustrezno zaposlitev se
smatra, da sprejmemo vsako
zaposlitev s polnim ali krajšim
delovnim časom, ki ustreza
naši izobrazbi, znanju in
zmožnostim. Poleg tega pa bo-
do morah iskalci zaf>oslitve
sprejeti tudi možnost, da se
strokovno usposobijo ali prek-
valificirajo.
Da pa si sami aktivno iščejo
službo, torej da se s prošnjami
obračajo na delodajalce in se
na druge načine informirajo o
možnostih zaposlitve, bodo
morali po novem enkrat me-
sečno to tudi dokazovati na
zavodu za zaposlovanje. To
dokazovanje pa bo izgledalo
tako, da boste na zavod prine-
sli izpolnjeno in podpisano po-
trdilo s strani organizacije ozi-
roma delodajalca, ali pa izjavo
o iskanju zaposlitve. Iskalci
zaposUtve si bodo morali res-
nično prizadevati pri iskanju
zaposlitve in to sproti dokazo-
vati.
Poleg iskalca zaposhtve
pravihiik pozna tudi brezpo-
selno osebo, ki pa je ožji pojem
in zajema vse, ki nimajo statu-
sa iz 16. člena zakona o zapo-
slovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (prav
tako pa ne sme biti podan ka-
teri od izključitvenih razlogov,
ki veljajo za iskalca zaposU-
tve). Brezposelni so vsi, ki niso
v delovnem razmerju in ne
opravljajo samostojne dejav-
nosti, niso vpisani v register
samostojnih podjetnikov, ne
ustvarjajo dohodka, ki presega
zajamčeno nadomestilo plače
(s kmetijskimi ali gozdnimi
zemljišči aU z nepremičnina-
mi). Brezposelna oseba izgubi
status, če prejema dohodek, ki
Po podatkih Republiškega za-
voda za zaposlovanje je bilo v
oktobru lanskega leta v Slove-
niji 125.691 brezposelnih, kar
pi^stavlja v primerjavi s sep-
tembrom 1,8 odstotno porast.
Do zviševanja števila brezpo-
selnih v zadnjih mesecih mi-
nulega leta je prišlo zaradi
priliva nove generacije mladih
iskalcev zaposlitve, prijavilo
pa se je tudi več oseb, ki so
postali trajno presežni delavci
ali stečajniki. Od vseh brezpo-
selnih je bilo oktobra 33,5 od-
stotka mlajših od 26 let. V Slo-
veniji 72,4 odstotka brezposel-
nih ne prejema denarnega na-
domestila ali denarne pomoči.
Tisti pa, ki jo prejemajo, so v
povprečju za lanski oktober
prejeli 47.927 tolarjev bruto.
Najnižji znesek je bil nekaj več
kot 25 tisoč tolarjev, najvišji
pa približno 101 tisoč tolarjev.
presega višino zajamčene pla-
če, to pa velja tudi za posestni-
ke, ki imajo višji katastrski
dohodek. Pravilnik določa še
poseben ukrep, ki pravi, da se
mora tako iskalec zaposUtve
kot tudi brezposelna oseba
redno javljati na zavodu, en-
krat mesečno. Kdor se dvakrat
zaporedoma iz neupravičenih
razlogov ne zglasi na pristoj-
nem uradu za delo, čeprav so
ga pozvaU in kdor odkloni
pravico do priprave za zapo-
slitev, ga zavod črta iz eviden-
ce. To velja tudi za tiste, ki se
dvakrat zaporedoma ne prija-
vijo na prosto delovno mesto,
kamor jih je zavod napotil. V
teh primerih se v evidenco ni
mogoče prijaviti nadaljnjih
šest mesecev. Posledica takš-
nih in drugačnih pravil bo, da
bodo na zavodu za zaposlova-
nje dejansko prijavljeni res sa-
mo tisti, ki so pripravljeni de-
lati in delo tudi žeUjo dobiti.
Tako bo tudi številka, s katero
ta institucija operira, bolj to-
čen odraz stanja, vsekakor pa
tudi bolj primerljiv z medna-
rodnimi podatki o številu
iskalcev zaposUtve in pa brez-
poselnih oseb.
Veliko dela z novimi
evidencami
Kot je povedal Albin Poči-
vavšek, vodja oddelka za za-
poslovanje na območni enoti v
Celju, bo z razvrščanjem vseh,
ki so se na zavod prijavili do
konca lanskega leta ogromno
dela, saj je teh približno 13
tisoč. Vsak bo prejel po pošti
posebno povabilo in obrazec z
naslovom Prijava s prošnjo, iz-
polnjenega pa bo v določenem
roku moral vrniti. Na osnovi
teh odgovorov in ustrezne do-
kumentacije, bodo osebe raz-
vrščaU v eno aU drugo eviden-
co. Ureditev evidenc mora biti
opravljena do konca marca.
»Dela bo zares veliko. Samo v
Celju je 4700 iskalcev zaposli-
tve, ki se bodo moraU zglsisiti
pri nas, zaposlenih pa imamo
premalo ljudi, da bi delo teko-
če potekalo. V pripravi je sicer
nov sistem dela, kjer naj bi
imel vsak iskalec zaposlitve
svojega svetovalca, ki bi
spremljal njegove aktivnosti,
skupaj pa bi se dogovorila za
zaposlitveni načrt in tudi za
sistem javljanja. S tem bi delo
potekalo bolj organizirano,«
pravi Albin Počivavšek in do-
daja, da zavod lahko vpis v
evidenco tudi zavrne in izda
ustrezno odločbo, če prosilec
seveda ne izpolnjuje pogojev.
Brezposelnost na
Celjsicem
Po zadnjih podatkih RZZ,
območne enote Celje, ki so
zbrani v mesečnih informaci-
jah za oktober 1995, je bila
povprečna brezposelnost v de-
setih mesecih lanskega leta za
8 odstotkov nižja kot v ena-
kem obdobju leta 1994. Pov-
prečno je bilo registriranih
12.493 brezposelnih. Oktobra
lansko leto pa je bilo na ob-
močni enoti v Celju prijavlje-
nih 13.250 brezposelnih, prija-
vilo pa se je 219 stečajnikov,
večina iz dveh družb Konusa v
Slovenskih Konjicah, nekaj pa
tudi iz podjetja Elektrokovi-
nar v Laškem.
Razkorak med strukturo po-
treb po delovni sili in struktu-
ro brezposelnih je kar precej-
šen. Zaskrbljujoče je pred-
vsem premajhno povpraševa-
nje po delavcih brez izobraz-
be, ki pa žal prevladujejo.
Razmerja med ponudbo in
povpraševanjem po delavcih z
vsaj p<)kUcno izobrazbo so bolj
usldajena. Veliko večje je pov-
praševanje po delavcih z višjo
ali visoko izobrazbo in precej
presega ponudbo, kot jo regi-
strirajo na zavodu, kar kaže,
da ti kadri iščejo zaposlitev po
drugih poteh. Med brezposel-
nimi je bilo 6.132 žensk in
7.118 moških, v povprečju pa
se je brezposelnost žensk
zmanjšala za 3 odstotke glede
na leto 1994, pri moških pa kar
za 12 odstotkov. To pomeni, da
trg dela ponuja moškim več
priložnosti za zaposlitev.
Morda je zanimiv tudi poda-
tek, da je povprečen čas iska-
nja zaposUtve kar dve leti, pri
iskalcih zaposUtve brez izo-
brazbe pa še štiri mesece več.
Za ljudi z višjo izobrazbo je
čas brezposelnosti krajši. Mo-
ški iščejo zaposUtev v pov-
prečju mesec dlje kot ženske.
Med vsemi podatki, ki veljajo
za mesec oktober lanskega le-
ta, so zanimivi tudi odstotki,
ki kažejo na starost brezposel-
nih in so sledeči: 2 odstotka je
starih manj kot 18 let, 32 od-
stotkov je starih od 18 do 26
let, 31 odstotkov je starih od
26 do 40 let in 35 odstotkov je
starih nad 40 let.
Oktobra se je na Celjskem
število prejemnikov denarne-
ga nadomestila povečalo, za-
radi večjega priUva stečajni-
kov v upravni enoti Slovenske
Konjice, ki so povečini upravi-
čeni do prejemkov iz naslova
zavarovanja za primer brezpo-
selnosti. Denarno nadomestilo
je prejelo 3.209 brezposelnih
ali 5 odstotkov več kot sep-
tembra lani. Največ upravi-
čencev je prejelo zneske med
35 in 45 tisoč tolarjev, v pov-
prečju pa so prejeU 47.281 to-
larjev bruto. Število prejemni-
kov seveda upada in to pred-
vsem zaradi skrajšanja časa
prejemanja na šest mesecev.
Oktobra je denarno pomoč
prejelo 757 brezposelnih, kar
predstavlja 5,7 odstotka. V ok-
tobru leta 1994 pa je delež pre-
jemnikov denarne pomoči
predstavljal 11 odstotkov. So-
cialno varnost je lansko leto
imelo zagotovljeno 29,9 od-
stotka brezposelnih iz celjske-
ga območja. Uspeli pa smo do-
biti tudi zadnje podatke o pre-
jemnikih denarnih nadomestil
v mesecu novembru, ki jih je
bilo na Celjskem 4.050 in
predstavlja 30,9 odstotka vseh
brezposelnih.
Največ stečajnikov v
Slovenskih Konjicah
v spodnji tabeU so zbrani že
zadnji razpoložljivi podatki za
mesec november in sicer za
upravne enote Celje, Laško,
Slovenske Konjice, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah in Žalec. Po-
datki predstavljajo število
brezposelnih (vseh je 13.104),
brezposelne ženske (vseh je
6.106, kar v odstotkih pomeni
46,6 vseh brezposelnih), trajne
presežke (teh je 3.115, kar
predstavlja 23,8 odstotkov),
stečajnike (vseh je 1.328, kar je
10,1 odstotkov), pripravnike (
vseh je 859, to pa je 6,6 odstot-
kov) ter invaUde ( teh je 996,
kar predstavlja 7,6 odstotkov
vseh brezposelnih).
Alojz Marovšek, star 53 let,
doma iz Štor: »Na zavodu sem
prijavljen že dve leti in sem
bivši delavec Ema. Prejemam
denarno nadomestilo, pa če-
prav ni veUko, je bolje kot nič.
Sem invalid tretje kategorije
in invalidnost je precejšnja
ovira pri iskanju zaposlitve,
poleg tega pa tudi starost.
Vsak me najprej vpraša, koU-
ko sem star. Pri zaposlovanju
imajo prednost mladi. Za delo
se seveda ves čas zemimam,
vseeno mi je, kakšno delo bi
opravljal, le da bi ga zmogel.«
Dušan Leben, star 20 let,
doma iz Celja: »Ni dolgo tega,
kar sem se vrnil s služenja vo-
jaškega roka, zdaj pa bom mo-
ral iskati zaposUtev. Na zavo-
du za zaposlovanje spremljam
ponujena dela, vendar pa mi-
slim, da si moraš pomagati
sam, da najdeš službo. Na za-
vodu sem bil prijavljen že pred
odhodom na služenje vojaške-
ga roka, napisal sem kar nekaj
prošenj, vendar nisem dobil
pozitivnega odgovora. Delo
sem si potem našel na drugač-
ne načine. Vendar pa nikoh ne
obupam, zato upam, da bom
kmalu našel službo, vseeno
kakšno, san» da bp delo.* ,^
Milan Dolar, star 37 let, do-
ma iz Celja: »Največji problem
pri iskanju zaposlitve je izo-
brazba, brez katere je resnično
težko priti do dela. Jaz bi spre-
jel vsako delo, samo če bi ga
dobil, saj sem vse življenje rad
delal in veliko delal. Na zavo-
du sem prijavljen od julija lan-
sko leto, ko je šlo podjetje, kjer
sem delal, v stečaj. Delo iščem
v časopisnih oglasih in tudi
osebno se obračam na deloda-
jalce, vendar je problem moja
izobrazba. Redno spremljam
tudi ponujena dela na zavodu
za zaposlovanje. Upam, da bo
kakšna prošnja kmalu ugodno
rešena.«
DAMJANA SEME
Najti službo
ni enostavno
Kako uspešni so brezposelni
pri iskanju zaposlitve, smo
vprašali nekaj čakajočih v dol-
gi vrsti pred \'rati zavoda za
zaposlovanje v Celju. Večina
jih seveda meni, da je delo tež-
ko najti in da so pri tem bolj
ali manj odvisni od lastnih
prizadevanj. Nekateri na služ-
bo čakajo že pet let in če ne bi
imeli staršev, ne vedo, kako bi
se preživeli. Prepričani pa so
tudi, da imajo starejše osebe
neprimerno manj možnosti za
zaposlitev kot mladi.
Franc Kumer, star 50 let,
doma iz Celja: »Sem bivši de-
lavec Topra, na zavodu pa sem
prijavljen od novembra lan-
skega leta in prejemam denar-
no nadomestilo. Čakam na
možnost invalidske upokoji-
tve, saj imam pred seboj le še
dve leti delovne dobe. Zato si
trenutno dela ne bom iskal.
Delo, ki sem ga prej opravljal
je sezonsko, bil sem kurjač,
takšno delo pa je mogoče dobi-
ti le pozimi. Pa tudi sicer je za
nas starejše težko dobiti delo,
saj ga še mladi ne dobijo.«
Branka Gal, stara 29 let, do-
ma iz Celja: »Tri leta sem pre-
jemala denarno pomoč, zdaj
pa prejemam nekaj socialne
podpore. Če ne bi imela star-
šev, ne vem, kako bi preživela.
Na zavodu sem prijavljena že
od leta 1991 in še vedno ni-
mam dela. Ker je pri meni pri-
sotna tudi invalidnost, je še to-
liko težje, saj vsakega dela ne
morem opravljati, na normo
pa sploh ne morem delati. En-
krat sem delo že dobila, ven-
dar ga nisem obdržala, ker je
bilo potrebno delati za normo.
Iščem lažje delo.«
it. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
AKTUALNO

Bioenergiia ni laž
l^sletiM pionirskih znanstvenih raziskav na poHročJu hloenerglle aokazulelo njen pozitiven učinek - Z
Uuhljansklm Inštitutom za mIkrohlologUo Je sodeloval hloterapevt Stlepan šepat
število ljudi, ki se zaradi zdravstvenih težav odločijo za;
obisk pri tem ali onem bioenergetiku, v zadnjih letih močno |
narašča tudi v Sloveniji. Fenomen bioenergije ostaja zaple--
tena uganka, ki je znanost zaenkrat še ne pojasnjuje, spričol
tega ortodoksna medicina tej vrsti zdravljenja ni naklo-;
njena. A znanost se prebuja tudi v tej smeri. Pred tremi leti \
so namreč na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakul-'
tete v Ljubljani pričeli raziskovati, ali sploh obstaja kakr-!
šenkoli vpliv bioenergije in k sodelovanju povabili biotera- ^
pevta Stjepana Šepata iz Šenkovca pri Zagrebu. Prišli so do i
presenetljivih rezultatov laboratorijskih raziskav, ki kažejo,'
da bioterapevtska obdelava zavira rast tumorskih celic inj
jih po večih tretmajih celo uniči, medtem ko zdravih celic ne j
poškoduje.
Raziskave je vodil Bratko
Filipič, doktor biologije, ki
opravlja na inštitutu za mi-
krobiologijo delo samostoj-
nega raziskovalca in ima
možnost raziskav na mikro-
biološkem področju. Pri ek-
sperimentih, ki naj bi doka-
zali ali ovrgli vpliv bioener-
gije, so uporabljali dve vrsti
kultur celic, in sicer trans-
formirane (tumorske) celice
in netransformirane (zdrave)
celice. Poskusi na celicah so
se odvijali v pogojih >in vitro<
- zimaj človeškega organiz-
ma. Niso raziskovali, kako bi
metoda polaganja rok učin-
kovala direktno na človeški
organizem. Kljub temu pa so
izsledki teh pionirskih razi-
skav v Sloveniji zelo spod-
budni in morda bo mogoče
rezultate nadaljnjih, širše
zastavljenih znanstvenih
projektov na tem področju
nekoč koristno uporabiti v
praksi. To bi v celotnem me-
dicinskem ustroju in farma-
cevtski industriji povzročilo
revolucionaren preobrat, ta
hip pa ostajamo pri prvih
poskusnih korakih, ki skuša-
jo pojasniti vsaj nekatere
skrivnosti tega fenomena in
nakazati, v kateri smeri bi
bilo smiselno raziskovati.
Izziv za
znanstvenilca
»s Stjepanom Šepatom,
bioenergetikom, smo pričeli
sodelovati pred približno
tremi leti, ko smo se lotili
raziskovanja vpliva tako
imenovanih nekonvenci-
onalnih energij, ki jih še ved-
no ne moremo niti klasifici-
rati niti pojasniti. Proučevali!
smo vpliv teh energij na hu-
mane celice >in vitro<, torej v
eksperimentalnih pogojih,«
pojasnjuje dr. Bratko Filipič
in dodaja, da bioenergije še
vedno ne znajo meriti tako
kot na primer električne ali
magnetne energije, lahko pa
izmerijo njene učinke.
Eksperimentirali so z nor-
malnimi (netransformirani-
mi) celicami in s tumorskimi
(transformiranimi) celicami.
»Normalne celice, po izvoru
so bile to kožne celice, so di-
ploidne, torej imajo kontro-
lirano število delitev,« pojas-
njuje dr. Filipič, »za razliko
od tumorskih celic, ki so tri
ali večploidne, potemtakem
so invazivne. Ce jih injicira-
mo v novorojene miške ali
podgane, lahko povzročijo
nastanek tumorja. To je eden
izmed dokazov, da so to tu-
morske celice.«
Na obojne celice je skušal
bioterapevtsko učinkovati
Stjepan Šepat. Celice so iz-
postavili učinku bioenergije
v različnih pogojih, denimo v
različnih časovnih enotah, v
različni oddaljenosti in ob
različnih ovirah. Šepat je na
celice primerjalno učinkoval
pet minut in pol ure, od blizu
in od daleč, obenem pa so
kulture celic obdali z ovira-
mi. Uporabljali so alumini-
jasto folijo, kovinske tulce in
tudi elektromagnetno zašči-
to. Med drugim so ugotovili,
da delovanja bioenergije niti
ena od omenjenih zaščit ne
more preprečiti. Zanimivo je
tudi spoznanje, da je učinek
polaganja rok v petih minu-
tah enak kot v tridesetih, če-
prav so sprva predvidevali,
da bi utegnil biti ob daljšem
učinkovanju večji. Tudi raz-
dalja (neposreden stik ali de-
lovanje iz drugega prostora)
na učinek bioterapije ne
vpliva.
Rezultati poskusov, ki so
jih v zadnjih treh letih izva-
jali vsaj enkrat tedensko in
opravili številne ponovitve,
nakazujejo najmanj dvoje:
bioenergija različno vpliva
na zdrave in bolne celice, na-
slednja ugotovitev pa je ta,
da vpliv bioenergije zavisi
Stjepan Šepat je bolnim na vo-
ljo vsak četrtek od 14. do 18.
ure v Hotelu Žalec (tel.: 063/
715-210).
od bioterapevta in njegove
sposobnosti kanaliziranja te
energije in upravljanja z njo.
Vsi bioenergetiki torej niso
enako sposobni.
»Po tretiranju normalnih
celic z bioenergijo smo ugo-
tovili, da se njihova delitev
in oblika bistveno ne spre-
menita. Oblika in rast tu-
morskih celic pa sta po bi-
oterapevtskem učinkovanju
bistveno drugačni. Po več
zaporednih tretmajih se nji-
hova rast upočasni in tumor-
ske celice navsezadnje pro-
padejo,« ugotavlja dr. Brat-
ko Filipič in obenem po-
udarja, da teh rezultatov ne
bi smeli poenostavljati ali
celo razglašati, da bi bilo na
ta način mogoče uspešno
zdraviti rakasta obolenja.
Odprto ostaja, kako bi bi-
oenergija učinkovala v člo-
veškem organizmu, opozarja
dr. Filipič, zato bi vsako
sklepanje zahtevalo temeljit
premislek pred tehtnim od-
govorom. Kljub temu pravi
naslednje: »Skoraj prepričan
sem, da ima ta oblika energi-
je sposobnost in možnost, da
pomaga pri zdravstvenih te-
žavah, vendar pa se moramo
zavedati, da to ni vsemogo-
čen fenomen, ki bi lahko laj-
šal težave vseh vrst.«
V bodoče bodo vpliv bio-
energije še raziskovali, če-
prav ostaja njen osnovni me-
hanizem delovanja nepojas-
njen. Po Filipičevih besedah
bi se lahko lotili poskusov na
miškah. Vanje bi injicirali
nastanek različnih obUk tu-
morjev in ugotavljali, ali se
zaradi bioterapije tumor
zmanjša, se morda spremeni
krvna slika...? Od laborato-
rijskih do kliničnih posku-
sov, v katerih bi spoznavali,
kako učinkuje bioterapija na
zdravljenje ljudi, pa je še
precej daleč.
Izziv za bioterapevta
stjepan Šepat, strojni teh-
nik po poklicu, živi v Šen-
kovcu pri Zagrebu, vendar
že več kot štirinajst let po-
maga z bioterapevtskimi
metodami bolnikom v Slove-
niji. Nekoč, ko je imel težave
s hrbtenico, je tudi njega za-
nesla pot k bionergetiku.
Ravno to srečanje z biotera-
pevtom ga je preusmerilo na
povsem drugačno pot. Bol-
nim je pričel pomagati s po-
laganjem rok, z darom, za
katerega niti sam ne ve, od
kod prihaja in kako bi ga naj
pojasnil. In vendar je tu. V
njegovih rokah. O tem, da
zmore lajšati številne zdrav-
stvene težave, je prepričal že
nrnogo ljudi.
Najvažnejše je, da lahko
pomaga bolnim. A po svoje
ga izzivajo tudi znanstvene
raziskave, s katerimi bi bilo
mogoče dokazati zmožnosti
bioenergije. Meni, da bi bilo
pametneje, če bi več časa po-
svetili znanstvenemu razi-
skovanju tega fenomena kot
pa razglašanju čudežnih oz-
dravitev in govoricam o po-
laganju rok kot rajskem po-
lju za šarlatane.
Čeprav ima sposobnost
zdravljenja v sebi, usmerja
jo in z njo poljubno razpola-
ga, ni pred znanstveniki v
ničemer v prednosti. Feno-
mena bioterapevtskega
učinkovanja tudi on ne zna
pojasniti. Najbolj razširjeno
poimenovanje te naravne
moči je bioenergija, zato ga
sprejema večina bioterapev-
tov in ljudi, vprašanje pa je.
ali je sploh pravilno. »Vsak-
do, ki skuša bioenergijo da-
nes pojasniti in jo približati
ljudem, ima prav. Dokler ni
tehtnih dokazov, so namreč
vse teorije točne. Deset bio-
energetikov ponuja deset ra-
zličriih interpretacij in ne
morem trditi, da je moja ra-
zlaga prava,« meni Stjepan
Šepat.
Po njegovem tolmačenju
morda niti ne gre za energi-
jo, pač pa za neke vrste ko-
munikacijo z informacijami:
»Prek človekove podzavesti
lahko vzpostavim komuni-
kacijo z njegovo celico. Mor-
da je posredi reprogramira-
nje človekovih možganov...
V možganskih funkcijah je
življenje. To je moja teorija.
Vse naj bi prehajalo od mož-
ganov v telo, do vseh celic in
nazaj. Če so informacije na-
pačne in se pretok ustavi,
lahko človek zboli. Ko delu-
jem na bolnika, skušam zno-
va vzpostavljati te naravne
povezave v telesu.«
Znanstvene raziskave, ki
so jih opravili na Inštitutu za
mikrobiologijo v Ljubljani,
so tudi zanj velika spodbuda
za delo v prihodnje. »Ne-
sporno dokazujejo vpliv po-
laganja rok na celice,« pravi
Šepat, »dokazujejo, da bio-
energija ni laž.«
Svoje sposobnosti je pred
leti preizkusil tudi na inšti-
tutu za biofiziko v Seidel-
bachu, ki deluje pod okri-
ljem univerze v Heidelbergu
v Nemčiji. Laboratorijske
raziskave so pokazale, da
lahko s svojim delovanjem
imiči 85 odstotkov rakavih
celic, medtem ko lahko z
zdravili, na primer s kemote-
rapijo, vmičijo bistveno
manjši odstotek celic, ne da
bi pri tem poškodovali zdra-
ve celice. »Vendar ne morem
trditi, da zdravim raka,« po-
udarja Stjepan Šepat, »če-
prav sem v določenih prime-
rih že lahko pomagal, deni-
mo pri levkemiji. Nekaterim
bolnikom lahko pomagam,
drugim le olajšam bolečine
in nekoliko dvignem kvalite-
to njihovega življenja. Prav
za nobeno bolezen, kaj šele
za raka, pa ne morem stood-
stotno trditi, da jo lahko od-
pravim. Ljudje od bioenergi-
je ne bi smeli pričakovati ču-
dežev ...«
KSENIJA LEKIČ
Dr. Bratko Filipič, raziskovalec na Inštitutu za mikrobiologijo, in Stjepan Šepat, bioterapevt,
bosta nadaljevala z raziskovanjem učinka polaganja rok.
V laboratorijskih po-
skusih so vpliv bio-
energije v treh zapo-
rednih tretmajih bele-
žili na ta način, da so
merili rastni indeks
celic. Pri tumorskih
celicah je pričel rastni
indeks naglo upadati.
Iz grafičnega prikaza
je razvidno razmerje
med izhodiščnim šte-
vilom celic in števi-
lom celic po treh bi-
oterapevtskih obdela-
vah.
Kontrolni rastni
indeks je znašal pred
polaganjem rok devet,
po tretji obdelavi ne-
kaj čez eno, po četrti
pa je znižan na ničlo.
Tumorske celice niso
preživele.
Slovenka leta
LJUBLJANA, 5. januarja
(Dnevnik) - Revija Jana je že os-
mič zapored podelila naslov Slo.
venke eta, ki sojo s svojimi gla-
sovi izbrali bralci revije. Laskavi
naslov sije prislužila dr. Metka
KleviSar, ki že 20 let dela na On-
kološkem inštitutu, lani pa je pri
Karitasu ustanovila skupino za
spremljanje hudo bolnih in umi-
rajočih.
Gneča za frekvence
LJUBLJANA, 5. januarja
(Dnevnik) - Boj za dodeljevanje
radijskih in TV frekvenc je vse
bolj oster, saj seje na primer spor
v zvezi z dodelitvijo frekvence Te-
le 59 znašel na vrhovnem sodiš-
ču. Nacionalno frekvenčno bogas-
tvo je namreč razdeljeno, zato ne-
kateri resno razmišljajo, da bi bilo
treba narediti nov frekvenčni plan,
pri katerem bi jasno opredelili, ka-
tere frekvence so v nacionalnem
interesu države (RTV), katere pa
bi lahko dobile zasebne, komer-
cialne RTV postaje.
SLS predlaga
tehnično vlado
LJUBLJANA, 8. januarja
(Delo) - DrJanez Drnovšek
meni, daje predlog o tako imeno-
vani tehniki vladi zanimiv. Na
srečanju premiera s predstavniki
opozicijske SLS so mu le-ti pred-
stavili zamisel o strokovni oziro-
ma tehnični vladi, s čimer bi po-
skusili preseči velika notranjepo-
litična nesoglasja Govorili so tu-
di o zunanj i politiki, boju zoper or-
ganizirani kriminal in o proraču-
nu. Podoben sestanek bo imel pre-
mier tudi s predstavniki SDSS.
Zaplet končan
POSTOJNA, 8. januarja^
(Delo) - Poveljnika 4. pokrajin-
skega poveljstva v Postojni Jan-
ka FIlipiča je zamenjal Alan Ce-
der Izročitev poslov je potekala
komisijsko in brez brigadirja Fili-
piča, ki je na dopustu in ne daje
izjav. S tem seje, vsaj formalno,
končal postojnski zaplet okrog za-
menjave poveljnika 4. pokrajin-
skega poveljstva, kije že nekaj ča-
sa buril duhove, saj je Filipič od-
klonil izročitev dolžnosti in ukaz
o prerazporeditvi za pomočnika
načelnika za razvoj v generalšta-
bu Slovenske vojske, ker gao raz-
rešitvi ni seznanil minister za
obrambo. Sledil bo verjetno po-
stopek proti Filipiču zaradi odkla-
njanja ukazov.
Kolinska na borzi
LJUBLJANA, 8. januarja
(Republika) - Na ljubljanski bor-
zi so prvič trgovali z delnicami ka-
tere od privaliziranih slovenskih
družb, poleg tega pa so se prvi iz-
daji dematerializiranih vrednost-
nih papirjev (obveznic sklada za
razvoj) na borzi pridružili še dve
novi dematerializirani izdaji. Gre
za obveznice Abanke in navadne
imenske delnice delniške družbe
Kolinska. S tem seje Kolinska po
petdesetih letih spet uvrstila v ko-
tacijo na borzi vrednostnih papir-
jev in kot prva družba iz procesa
lastninskega preoblikovanja izpol-
nila svojo obljubo delničarjem, da
bo poskrbela za čimprejšnjo ko-
tacijo na Ljubljanski boizi.
Grozilo s stavko
LJUBLJANA, 8. januarja
(Republika) - Sindikat tekstilne
in usnjarsko-predelovalne indu-
strije je ogorčen, ker so iz letoš-
njega proračuna izpadle subven-
cije za socialne prispevke neto iz-
voznikom in ker vlada kljub do-
govorom še ni sprejela programa
ukrepov za sanacijo razmer v obeh
panogah. 2^agrozili so celo s splo-
šno stavko, če se bo pasivnost vla-
de in državnega zbora nadaljeva-
la S splošno stavko pa grozijo tu-
di sindikati kovinske in elekfroin-
dustrije.
it. 2. - 11. ianuar 199«
9
TEMA TEDNA

Zima in gosposica
Ine prizanašata
staro leto se le poslovilo s snegom, novo nas le obtiarllo z ledom — Velik det
conskega območla ponovno v temi_
I stara ljudska modrost
pravi, da zima in gosposka
ne prizanašata. Skoraj deset
let je bilo snega le za vzorec,
letošnja zima pa nam očitno
ne bo prizanesla. Posledice
obilnih snežnih padavin na
prehodu iz starega v novo le-
to so za silo odpravljene, le-
deni dež v noči iz nedelje na
ponedeljek pa je na celjskem
območju spet povzročil veU-
ko materialne škode in obilo
težav.
Eieictričarji ponovno
na udaru
v Elektru Celje so si naj-
brž komaj opomogli od moč-
nega sneženja in potrganih
drogov med novoletnimi
prazniki, nič bolj prijazen in
obetaven pa ni začetek letoš-
njega leta. Vodja oddelka za
obratovanje in vzdrževanje v
poslovni enoti Celje Milan
Dojer se spominja, da jim je
žled povzročil podobne pre-
glavice kot v teh dneh pred
desetimi leti. »Tokrat so se
zaradi ledenega dežja začele
pojavljati težave že v noči z
nedelje na ponedeljek. Po
sedmi uri zjutraj smo zabele-
žili 192 trafopostaj brez na-
petosti, v primerjavi z ledeno
ujmo leta 1986 pa je tokrat
ostalo brez električne nape-
tosti veliko širše območje
Celjskega. Že v dopoldan-
skih urah so brez elektrike
ostali na Golteh, v Šmihelu,
Šmartnem, Gorenju, Črnem
vrhu, Motniku, Vranskem,
Tešovi, v zgornjem delu Lo-
garske doline, Grižah, Zabu-
kovici, Dramljah z okolico,
Fužinah, Paškem Kozjaku,
Socki, Pečovju in v Laški va-
si.
Okoli desete ure se je v
ponedeljek število trafopo-
staj brez napetosti s 192 po-
večalo že na 229. Povprečno
je na eno trafopostajo prik-
ljučenih 50 do 60 odjemal-
cev, poleg že prej omenjenih
krajev so brez elektrike osta-
li še na območju Košnice,
Tremarij, Svetine, Črešnjic,
Podloga, Galicije, Letuša in
v Zadrečki dolini, l^udimo
se, da bi okvare odpravili v
čimkrajšem času, na terenu
je vseh naših 129 fantov, na
pomoč so nam priskočili tudi
delavci službe za izgradnje
in servis,« je še povedal Mi-
lan Dojer.
Spet drevje na
cestali
v Cestnem podjetju Celje
je bil v ponedeljek glavni de-
žurni Jure StrmecU. V tele-
fonskem razgovoru je pove-
dal, da so se njihovi delavci v
vseh devetih področnih delo-
vodstvih lotili dela že ponoči
in posipali cestišča, glavne
ceste predvsem s soljo in kal-
cijem, lokalna cestišča pa s
soljo in peskom. »Podobno
kot med zadnjim sneženjem
smo tudi tokrat imeli največ
težav na cesti med Celjem in
Ljubljano, ki je bila v pone-
deljek ponovno zaprta zara-
di podrtega drevja pri Zaje-
sovniku. Ledeni dež je polo-
mil tudi drevje ob magistral-
ni cesti M 10-8, zato je bil za
promet zaprt del ceste proti
Velenju in sicer med Veliko
Pirešico in Vinsko Goro. Če-
prav v tem trenutku nimam
natančnih podatkov o tem,
koliko smo v letošnji zimi
porabili soli, peska in kalci-
ja, pa z gotovostjo lahko tr-
dim, da so porabljene količi-
ne posipnih materialov v
zadnjih dveh mesecih bistve-
no večje kot v preteklih letih.
V Cestnem podjetju imamo
na voljo tudi dokaj sodobno
opremo, vendar nam pri
takšnem vremenu, kakršno
je letos, tudi najsodobnejša
oprema ne pomaga kaj
prida.«
Da je ponedeljkovo dežev-
je in poledica povzročila naj-
več težav na poti proti Ljub-
ljani in Velenju, je potrdil
tudi vodja izmene v Opera-
tivno komunikacijskem cen-
tru celjske Uprave za notra-
nje zadeve Milan Selan. Ne-
ugodne vozne razmere so si-
cer botrovale kar številnim
prometnim nezgodam, ki so
se na srečo vsaj v začetku
tedna končale le z zveriženo
pločevino. V Operativno ko-
mimikacijskem centru zato
ponovno opozarjajo: nikar z
vozilom na cesto v neugod-
nih vremenskih in slabih
voznih razmerah. Samo eno
življenje nam je dodeljeno,
mar ne?
Varno, pa čeprav
neliaj minut ifasneje
v avtobusnem in železni-
škem prometu tokrat kakš-
nih večjih zastojev ni bilo.
Prometnik v celjskem Izlet-
niku Štefan Goričanec je po-
vedal, da so zaradi poledene-
lih cestišč s približno deset
minutno zamudo zjutraj vo-
zili avtobusi iz Mozirja, ne-
kaj zamude je bilo tudi pri
prevozih delavskih avtobu-
sov v velenjski rudnik in Go-
renje, zaradi zapore ceste
proti Velenju pa je bilo avto-
buse treba preusmeriti po
cesti preko Dobrne. Približ-
no 15 minut kasneje je v Ce-
lje pripeljal tudi avtobus iz
Ljutomera, podobno kot
med prazniki je do zastojev
prišlo tudi na cesti proti
Ljubljani.
S približno deset minutno
zamudo so v ponedeljek zju-
traj po besedah vodje celjske
železniške postaje Mihe Što-
ra vozili tudi nekateri vlaki,
vendar pa je tokratni ledeni
dež železničarjem v primer-
javi z novoletnim sneženjem
povzročil bistveno manj si-
vih las. Takšne so bile vsaj
prve ocene, seveda pa bi se
razmere jf^hko bistveno po-
slabšale, če bi deževje tudi v
prihodnje spremljale nizke
temperature.
Sveče čaicajo na Jug
Glavne prometne poti so
bile kljub temu, da je narava
v zadnjih tednih pošteno po-
kazala svoje zobe, še dokaj
zadovoljivo očiščene, nika-
kor pa si pohvalnih besed ne
zaslužijo slabo očiščeni ploč-
niki. Ti so v teh dneh prave
drsakuce, človek pa pravza-
prav ne ve, ali naj glede pod
noge ali pa se ozira v nebo in
se izmika ledenim svečam, ki
jim malomarni lastniki in
najemniki očitno prepuščajo
sončnim žarkom nekoč v to-
ph prihodnosti. Vodja ope-
rative v Javnem zavodu za
požarno, reševalno in teh-
nično službo Celje Ivan Ste-
pišnik je v ponedeljek pove-
dal, da so njihovo pomoč v
zadnjem času odgovorni
iskali samo dvakrat. Ledene
sveče so odstranjevali v celj-
Težave pri oskrbi z električ-
no energijo so se v noči iz
ponedeljka na torek še po-
slabšale. V celjskem Elektru
so imeli v torek na seznamu
že 259 trafopostaj brez nape-
tosti, na terenu pa je bilo
skupno 25 ekip. Poleg tega je
v temi ostalo približno 80
odstotkov odjemalcev ter in-
dustrije na območju med
Slovenskimi Konjicami in
Slovensko Bistrico. V Elek-
tru Maribor so pojasnili, da
je v torek ob 5.35 prišlo do
izpada daljnovoda Celje -
Slovenska Bistrica. Da je ta
daljnovod dotrajan, so v
Elektru Maribor opozarjali
že nekaj časa, zato se pri-
pravljajo načrti za postavi-
tev novega daljnovoda, to pa
naj bi se zgodilo v prihod-
njem letu.
skem hotelu Celeia in pa v
središču mesta. »Mi imamo
na voljo posebno, 37 metrov
dolgo lestev, s pomočjo kate-
re lahko odstranimo ledene
sveče, napravo imamo že 17
let, za uro dela pa je treba
plačati približno 15 tisoč to-
larjev. Podobno napravo
imajo poleg nas na našem
območju še gasilci v Vele-
nju.« Kot je povedal Ivan
Stepišnik v ponedeljek zara-
di žleda vsaj v dopoldanskih
urah niso imeli posebnega
dela. Vodja strokovne službe
Gasilske zveze Ivan Pasera,
pa je povedal, da zaradi le-
denega dežja zaenkrat po-
moč gasilcev ni bila potreb-
na, zagotovo pa bodo v teh
dneh pomagah pri odstra-
njevanju snega in polomlje-
nega drevja. Pri teh opravi-
lih so že priskočili na pomoč
med novoletnimi prazniki v
gasilskih društvih Škofja
vas, Celje - Gaberje, Ostrož-
no in Zagrad - Pečovnik.
In kdo so pravzaprav tisti,
ki bi morali poskrbeti za bo-
lje očiščene ulice in pločni-
ke? Karmen Potočnik v po-
slovni enoti Ceste kanaliza-
cije Javnega podjetja Komu-
nala Celje je povedala, da
njihovi delavci v Celju čistijo
ulice, pločnike, avtobusno
postajališče in podobno, ra-
zen v Celju skrbijo še za uli-
ce in pločnike v Vojniku ter
Štorah. »Konec minulega
tedna smo iz središča Celja
na deponijo ob Kidričevi uli-
ci vozili večje količine snega,
tako da je mesto kolikor toli-
ko prehodno. Ob zadnji po-
ledici smo začeli s posipava-
njem že v nedeljo zvečer, na
terenu so bili ves čas delavci
s tremi posipalci in dvema
traktorjema, pločnike in uli-
ce pa posipamo predvsem s
peskom in soljo. Ljudje se si-
cer jezijo zaradi slabo očiš-
čenih ulic in pločnikov, po-
zabljajo pa, da morajo hišni
sveti, lastniki hiš in lokalov
po odloku tudi sami poskr-
beti za čiščenje pločnikov.
Prav tako morajo v primeru,
ko se pojavi poledica, kakrš-
na je tokrat, poskrbeti za po-
sipanje teh površin s peskom
ali soljo. Na sedežu naše po-
slovne enote na Lavi lahko
ljudje kupijo sol v vrečah po
25 in 50 kilogramov, kilo-
gram soli stane 35 tolarjev.
To, da bi morali sol kupiti,
ljudje sicer težko razumejo,
toda zastonj bi jo lahko deUli
le, če bi tako odločila ob-
čina.«
Ledeni padci
čeprav je poledica marsi-
komu povzročala težave,se v
celjska bolnišnico v ponede-
ljek dopoldne ni oglasilo ve-
liko več pacientov kot obi-
čajno. V travmatološko am-
bulanto je sicer prišlo nekaj
pacientov, ki jim je zdrsnilo
na spolzkih tleh, tako da je
bilo teh poškodb res nekaj
več kot druge dni. Na oddel-
ku za kirurgijo roke so po-
magali ženici, ki ji je spodrs-
nilo na poledenelih tleh, pri
čemer se je polila z vročo vo-
do, zdravniki pa so ugotovili
18 odstotne opekline. Tudi v
splošni ambulanti in v mav-
čami pretirane gneče na ra-
čun poškodb zaradi poledice
v ponedeljek niso zabeležili.
Upamo in želimo, da bo
tako tudi v prihodnjih dneh.
Vremenske razmere res niso
ugodne, so pa resnici na lju-
bo za ta zimski čas običajne,
le da smo se ljudje v zadnjih
letih zaradi milih zim kar
Kot so v torek zjutraj sporo-
čili iz celjskega Telekoma, so
tokrat imeli največ težav za-
radi občasnih prekinitev na-
pajanja z električno energi-
jo. V ponedeljek je tako pri-
šlo do prekinitev napajanja
27 telefonskih central, v to-
rek pa je prihajalo do preki-
nitev še v centralah Franko-
lovo, Svetina, Solčava, Vita-
nje, Kalobje, Zreče, Zavod-
no, Sveti Križ, Luče, Dram-
Ije in Velenje. Telekomovi
delavci so manjkajočo elek-
trično energijo zagotavljali s
petimi prenosnimi agregati.
V ponedeljek je bilo skupno
prijavljenih 130 motenj, ob
koncu dneva jih še 31 ni bilo
odpravljenih.
odvadili kupov snega, pole-
dice in vse nevšečnosti, ki jih
prinaša zima. Bi pa občinski
možje, ne le v Celju, ampak
tudi po drugih občinah vse-
kakor lahko razmislili o tem,
da bi ob takšni poledici, ka-
kršni smo bili priča v začet-
ku tega tedna, s komunalni-
mi podjetji sklenili dogovor
in občanom priskrbeli dovolj
bres^plačne soli ali peska.
Nekaj pločnikov bi bilo za-
radi tega zagotovo manj le-
denih in nevarnih. Kljub ne-
godovanju ljudi, ki so sicer
•marsikatero ;iro med prazni-
ki in v zadnjih dnevih preži-
veli v temi ali brez telefona,
pa si pohvalo zagotovo za-
služijo vsi tisti, ki so se tru-
dili, da bi čimprej odpravili
takšne ali drugačne okvare.
Marsikatero pikro je bilo sli-
šati na njihov račim, le ma-
lokdaj pa so jim ljudje name-
nili prijazno besedo, še red-
keje skodelico toplega čaja.
Si pa oboje gotovo zaslužijo,
mar ne?
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Žled je v ponedeljek povzročil nove težave tudi delavcem
celjskega Telekoma. Natančni podatki ob zaključku redak-
cije še niso bili znani, so pa v Telekomu že ocenili materi-
alno škodo, ki jim jo je povzročil sneg med novoletnimi
prazniki. Delavci celjske poslovne enote Telekoma so od
jutra do večera, tudi med prazniki, odpravljali okvare na
krajevnem telefonskem omrežju in medkrajevnih kablih na
celotnem celjskem območju. Teža snega, plazovi in podrto
drevje je potrgalo telefonske kable, prav tako je bilo mnogo
dela z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja telefonskih
central zaradi izpadov električne energije. Teh prekinitev je
bilo skupno za 200 ur, prekinjenih je bilo 545 telefonskih
priključkov. Najdaljšo prekinitev telefonskih zvez so imeli v
Zgornji Savinjski dolini, ko je obilica snega pretrgala pove-
zave med Mozirjem in Šmartnem ob Dreti, kljub popravilu
je kasneje prišlo do ponovnih prekinitev. Prav tako je prišlo
do izpadov medkrajevnih povezav med Lučami in Solčavo,
Ljubnem in Gornjim gradom, Celjem - Mozirjem, Gorico pri
Slivnici - Loko pri Žusmu ter Planina - Lesično - Kozje. Vse
relacije so bile večkrat prekinjene. Mnoge poškodbe so
odpravljene le delno, saj zaradi slabih vremenskih razmer ni
mogoče v celoti sanirati okvar. Kljub vsem prekinitvam pa v
poslovni enoti celjskega Telekoma ugotavljajo, da je bilo
število prekinjenih telefonskih priključkov v primerjavi s
podobnimi vremenskimi razmerami v preteklosti razme-
roma majhno. Temu je vzrok pospešena izgradnja telefon-
skih omrežij v zemeljski izvedbi v zadnjih letih, ko so tudi
veliko obstoječih naročnikov na nadzenmih linijah preu-
smerili na zemeljske priključke.
it. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
KULTURA
10
Med Azuso in Nigdiriem
Po slovenski pralzveilbl Shepartlove Nevidne roke v SLG
Oderpodudrom Slovenskega
ljudskega gledališča v Celju je
prejšnjo nedeljo ponudil pri-
zorišče premieri igre sodobne-
ga ameriškega dramatika Sa-
ma Sheparda Nevidna roka
(The unseen hand, 1974), ki jo
je v prevodu Zdravka Duše
zrežiral Primož Bebler. Gre za
svojevrsten preplet žanrov
(vestema, znanstvene fanta-
stike, angažirane realistične
drame), preteklosti in sedanjo-
sti, umišljene in preverljive
resničnosti, fizičnega in meta-
fizičnega sveta, s katerim av-
tor sicer fragmentarno, a po-
menljivo zrcali nekatere naj-
značilnejše pojave iz ZDA
(USA od A do Z = Azusa) šest-
desetih in sedemdesetih let.
Dobri dve desetletji po na-
stanku je Shepardova fanta-
zijska upodobitev ZDA - nje-
no prizorišče je zreducirano na
odlagališče odpadkov indu-
strijske oziroma potrošniške
civilizacije ob prometni cesti -
enako jedka, kot je bila ob na-
stanku, le za spoznanje veljav-
nejša se zdi tudi za preostali
razviti svet, zlasti za Evropo.
V dovolj splošno opredeljeni
sedanjosti se srečajo na ome-
njenem prizorišču trije bratje
Morphan (značilni predstavni-
ki romantično mitizirane ame-
riške preteklosti osvajanja
»novega sveta« in njegovega
preoblikovanja po volji drznih
in pogumnih osvajalcev), ne-
zemeljski in brezspolni WiUie
(ki išče prav pri značilnih
ameriških junakih vestema
pomoč za učinkovit odpor pro-
ti Visokemu komisariatu v Ni-
gdirju) in nasilniški predstav-
nik sodobne mestne mladine
brez idealov Mulo.
Protagonisti pred nami
oživljajo razliko med zgodovi-
no in sedemjostjo, zemeljskost-
jo in vesoljskostjo, med ob-
dobjem osvajanja in časom, ko
je vse osvojeno, razmejeno in
urejeno. Če je bila preteklost
čas svobodnih osebkov, ki so
osvajali prostor, drzno tvegali
in se žrtvovali za ideje, je se-
danjost očitno za Sheparda
njeno popolno nasprotje. Po-
sameznik je zgolj nemočen
predmet na odlagališču civili-
zacijskih odpadkov, ki kot
klošar Blue nezainteresirano
životari s steklenico brez dna
ali kot prilagodljivi Sycamore
hrepeni po miru in spokojno-
sti. Celo v kričavem domoljub-
ju napadalnega Mula ni najti
sledu čustev ali idealov.
Režiser Primož Bebler je ob
sodelovanju dramaturga Jane-
za Venclja uprizoril skrbno in
domiselno poslovenjeno She-
pardovo besedilo s precejšnjim
spoštovanjem do predloge in
avtorjevih napotkov. Za pri-
memo prizorišče in likovno
podobo uprizoritve je poskr-
bela scenagrafka in kostumo-
grafka Janja Korun, kr je pod
odrom okoli osrednje lupine
odsluženega avtomobila le na-
kazala odpad, z odprtino v
stropu (v odru nad prizoriš-
čem) pa omogočila spektaku-
lame prihode in odhode Wil-
lieja ter dmge učinke. V ko-
stumiranju je drastično po-
udarila razlike med klošarjem,
(nemara izsanjanima) revolve-
rašema, punkerskim Mulom in
nezemeljskim Willijem. Glas-
ba Marjana Šijanca je sproš-
čala primemo vzdušje in pri-
spevala zlasti k vertikalni od-
prtosti uprizoritve v vsemir-
sko brezčasje, kbreografija
Tanje Zgonc pa je omogočila
liku Willieja s stiliziranim
posnemanjem živalskih gibov
zgovomo izražanje drugačno-
sti, krhkosti in nebogljenosti.
Za primemo masko je poskr-
bela Alenka Nahtigal, za veči-
noma solidno izreko govomo
dokaj raznovrstnega besedila
pa Marijan Pušavec.
Med igralci je nemara naj-
bolj zahtevno nalogo dobro iz-
koristil Jure Ivanušič v vlogi
Blue Morphana. Tako v prolo-
gu kot v precejšnjem delu do-
gajanja se je imenitno govor-
no, intonacijsko, v gesti in gi-
banju preobrazil v ostarelega
klošarja z bogatimi življenj-
skimi izkušnjami in povsem
praktičnimi življenjskimi na-
zori, mu dal žive in prepričlji-
ve poteze. Nekoliko manj pre-
pričljiv je bil po pomladitvi
kot član bratovske trojice.
Najbolj disciplinirana, stroga
in dosledna v oblikovanju svo-
je vloge nezemeljskega Willie-
ja je bila Vesna Jevnikar, ki je
v gesti, gibu, maski, načinu
govora utelesila sicer dokaj
abstrakten in neoprijemljiv
odrski lik in mu dala odrsko
prepričljivo podobo.
Nadvse napadalno, kričavo,
a navznoter vendarle tudi krh-
ko in ranljivo podobo sodobne
mlade generacije punkerjev in
obritoglavcev je z izredno
energijo in polno odrsko nav-
zočnostjo ustvaril Bojan Umek
v vlogi Mula. Nekoliko manj
polnokrvni vlogi pokojnih
Bluejevih bratov Cisca in Sy-
camoreja sta ustvama Davor
Herga in Igor Sancin. Pred-
vsem je v njunih karaktei-jih
manjkala razlika, ki jo napo-
veduje razlika v kostumih (kar
pomeni razliko v življenjskih
izkušnjah in ambicijah). Syca-
morejev zaključni monolog pa
je le dramaturško, ne pa tudi
uprizoritveno simetričen ozi-
roma enakovreden Bluejeve-
mu prologu z začetka uprizo-
ritve.
SLAVKO PEZDIR
Foto: DAMJAN ŠVARC
Rožice in selis
nSe: Tadej Čater
Naj si še laka zelo prizadeva-
mo, naj bo želja še tako zelo vro-
ča, naj bo hrepenenje prekleto
neznansko, mimo rožic kot slo-
venskega "nacionalnega " simbo-
la ne moremo. Kot da nam brez
rož ne bi bilo mogoče preživeti.
Kot da si brez rož in ostalega ze-
lenega okrasja naših življenj
sploh ne znamo predstavljati. Ja,
hudiča, poglejte malce okrog se-
be in videli boste, da takorekoč
ni okna, ki ne bi bilo aranžirano
s takimi ali drugačnimi rožami;
poleti s tistimi.kijih zalivamo, ti-
stimi, ki jim v navalu hudobije, ki
ni popolnoma nič drugega kot iz-
kazovanje neskončne ljubezni,
pravimo tudi zelenje, pozimi pa s
tistimi ledenimi... Ja, ledenimi ro-
žami, zaradi katerih se mi je le-
tošnje prednovoletno nekajdnev-
no bivanje ob Bohinjskem jezeru
tako zelo priskutilo, da me jezero
in hribi okrog njega ne bodo vi-
deli vsaj tja do poletja. Pa kaj ho-
čemo, mar niso ravno Gorenjci
tisti, -ki slovijo kot sila varčni ljud-
je. In zakaj bi jim potem zameri-
li, če šparajo tudi pri kurilnem ol-
ju. Človek pa se tako in tako vse-
ga navadi. Tudi spanja pri tem-
peraturi tam nek/e okrog ničle.
Bodo vsaj zlatovščice tam na dnu
Bohinjskega jezera uživale svoj
mir, čeprav, priznam, mi je v vseh
teh urah in dnevih, ki sem jih pre-
živel na jezeru oziroma v čolnu
na tamkajšnjem jezeru, z ribiško
palico v roki kajpak, uspelo na
kopno izvleči komaj kakšen slab
ducat tistih rib, ki prebivajo tam
na nekje popolnoma pri dnu Bo-
hinjskega jezera.
Najbrž razumete kaj vam ho-
čem povedati? Ja, točno to, da
smo si Slovenci izbrali kot pro-
mocijsko sredstvo lastne države
nič drugega kot štiri petlistne ro-
žice. In to potem, ko smo se odlo-
čili, da bomo končno nastopili
bolj pogumno, bolj hrabro, z več
samozavesti in manj sramežljivo-
sti pred Evropo in svetom in smo
odvrgH tisti znameniti lipov list.
Ki smo pred desetimi leti, ko smo
bili še neumni, nosili tudi kot pri-
ponke veselo in ponosno na last-
nih prsih. In tisti bolj prebrisani,
so z njim kot asom v rokavu, oča-
rali tudi kakšno gospodično. Poz-
nam nekoga, kije sošolki za rojst-
ni dan podaril priponko s takim
simpatično oblikovanim lipovim
listom. In kaj se je zgodilo? Hja,
deklica je kar prepevala od ra-
dosti. In naslednje jutro prišla v
šolo vsa zmečkana. Zbudila se je
namreč v postelji svojega sošol-
ca. Bogve, kaj jo je pri tem tako
zelo vznemirilo. Mogoče je v ti-
stem listu prepoznala zgodbo o
Adamu in Evi in si jo nekolikanj
napak razložila. Le kdo bi vedel
No, danes pa imamo rožice. Tak-
we warholovske, take, ki bi lahko
bile falsifikat znanega Warholo-
vega likovnega motiva. Pa kaj? \
Koga pa to sploh briga? Razen
užaljenih oblikovalcev in likovnih
kritikov, ki so s svojim predlogom
na razpisu, na katerem je bil iz-
bran pričujoči znak s štirimi ro-
žicami, pogoreli. Mar ni pri to-
vrstnem početju najbolj pomem-
bno, da s simbolom, z likovno po-
dobo, v našo deželo privabimo
čim več tujih turistov? Da jih s
tistim znakom, pa če je to plakat
z Mono Liso, privabimo v naše
kraje? Ker kaj pa mene briga, kaj
imajo Čileanci na turističnih pla-
katih. Zanima me, kje bom živel
in kaj ter kje bom jedel, ko bon
enkrat že tam. Kje bom menjal de-
nar. Ali sprejemajo kreditne kar-
tice in katere. Očitno zanima sim-
bol le tiste, ki so ga oblikovali. In
tiste, ki ga niso, pa bi si ga zelo
želeli. Vse nas pa pri tem zanima
vse kaj drugega. Tudi to, če ima-
jo te rožice tudi tako čarobno
moč, kakršno je imel lipov list. Če
bomo lahko s pomočjo teh pisa-
nih rožic zapeljali tudi kakšno
žensko.
Veiiifi glasbeiiiifi
Pri Mladinski knjigi redno
izdajajo glasbeno zbirko Moj-
stri klasične glasbe in njihova
dela. Izšlo je sedem novih
zgoščenk s spremljajočimi
zvezki.
Ruskemu romantičnemu
skladatelju Petm Iljiču Čaj-
kovskem sta posvečena kar
dva kompleta. Na eni plošči je
njegova Simfonija št. 6 v H-
molu, opus 74, imenovana tudi
»Patetična«. Na dmgi gre za
štiri krajša dela, orkestralne
skladbe, med katerimi je pose-
bej znana Slavnostna uvertura
1812, opus 49.
Tudi Ludwigu van Beethov-
nu, nemškemu skladatelju in
pianistu, so med zadnjimi iz-
dajami posvetili dve plošči.
Prva vsebuje Klavirski kon-
cert št. 5 v Es-dum, opus 73, ki
je tudi njegov zadnji koncert.
Na naslednji plošči pa so tri
klavirske sonate in sicer gre za
Patetično, V mesečini in Ap-
passionata, s katerimi je po-
stal močno priljubljen tudi
med širšim občinstvom.
Sprva čudežni otrok Wol-
fang Amadeus Mozart, pozne-
je osrednja osebnost klasiciz-
ma, je tudi avtor mnogih lah-
kotnih skladb. Predstavljene
so Mala nočna glasba. Sest
nemških plesov ter Glasbena
šala.
Madžarski skladatelj, pi-
anist, pedagog in dirigent
Franz Liszt je v prejšnjem sto-
letju klavirsko igro povzdignil
na novo raven. Njegov izreden
talent se tudi razkriva v dveh
klavirskih koncertih. Št. 1,
imenovanem Junaški ter Št. 2,
ki ima bolj čustveni značaj.
Med zadnjimi zvezki je po-
novno eden posvečen avstrij-
skemu umetniku Franzu
Schubertu. Klavirski kvintet v
A-duru, znan tudi pod ime-
nom Postrv je eno njegovih
najbolj priljubljenih komornih
del ter njegova prva instm-
mentalna mojstrovina.
BORIS GORUPIČ
Sto pianinslciii pesmi
Veselo v Kamnik in urno naprej,
v prelepe planine odhajam, juhej;
zavriskam veselo, pozabim skrbi,
saj le nazaj, tja srce si želi.
Od nekdaj je znano, da Slo-
venci radi prepevamo. To še
posebej velja za planince, ki
po turi v planinski koči z vese-
ljem zapojemo pesem ali dve.
Med njimi so tudi planinske
pesmi znanih slovenskih av-
torjev - pesnikov, med kateri-
mi so mnoge ponarodele prav
zaradi množičnega prepeva-
nja, tudi tiste, ki so jih prepe-
vali borci za osvoboditev iz-
pod fašističnega jarma v času
dmge svetovne vojne. Pesmi se
ohranjajo s petjem in z objav-
ljenimi zbirkami. Zadnja slo-
venska planinska pesmarica z
notnimi zapisi 17 pesmi je iz-
šla leta 1980 z naslovom Pesmi
z gora. Leta 1990 je izšla pla-
ninska pesmarica Zavriskaj in
zapoj, v kateri je 300 besedil
planinskih pesmi in v letoš-
njem letu še nova zbirka z vseh
vetrov pod naslovom Gomi-
ška, obe brez notnih zapisov.
Pred kratkim pa je Planinsko
dmštvo Bajtar z Velike plani-
ne ob 65-letnici svojega delo-
vanja izdalo novo zbirko z na-
slovom Sto planinskih pesmi z
notnimi zapisi, za katere sta
besedila in notne zapise pri-
pravila Miro Repič in France
Malešič. Lepo oblikovano
knjigo pa je natisnil Biro M
d.o.o. s prekrasno fotografijo
Velike planine in Ojstrice v
ozadju na naslovni strani, delo
znanega slovenskega alpinista
in fotografa Staneta Klemen-
ca. Škoda je le, da je knjiga
izšla brez navedbe avtorjev, pa
čeprav so med njimi tako zna-
na imena, kot so Jakob Aljaž,
Simon Gregorčič in podobni.
CIRIL VELKOVRH
Premiera Jadrana Krta uspeia
Konec decembra so dijaki 3. c razreda Gimnazije Celje
Center pod mentorstvom razredničarke Karen Polimac in
znanega igralca Zijaha Sokoloviča v SLG Celje premiemo
uprizorili predstavo Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega
13 3/4.
Odlična predstava dvanaj-
stih ginmazijcev, med kate-
rimi se je večina z odrom in
igranjem ob pripravi tega
projekta srečala prvič, je za-
nimiva predvsem zato, ker so
jo uprizorili v angleščini ter
brez kostumov, edini rekvi-
ziti na odm pa so bili stoli-
Pohvaliti pa gre tudi izvirno
priredbo samega teksta, ki
so ga igralci duhovito in nev-
siljivo prilagodili našim raz-
meram ...
Premiema uprizoritev
»Jadrana Krta« je naletela
na dober odmev občinstva,
zato so se gimnazijci odloČi-
li, da bodo predstavo še po-
novili. Ker v gledališču (če-
prav je bila med premiemo
uprizoritvijo gledališka dvo-
rana nabito polna) to najbrž
ne bo mogoče, bodo v letoš-
njem letu »Jadrana Krta«
odigrali vsaj še na šoli in
najbrž tudi v celjskem Na-
rodnem domu, mentorica in
idejna voditeljica projekta
Karen Polimac pa je poveda-
la, da imajo v načrtu tudi
gostovanje po dragih krajih
v Sloveniji.
N.-M. S.
Foto: ROMAN FONDA
Režiser predstave Zijah Sokolovič tik pred premiera Jadranu
Krtu (Matjažu Ključevšku) šepeta še zadnja navodila.
it. 2. - 11. ianuar 1996
11
KULTURA
NOVI TEDNIK
Poljski umetniki v Celju
v četrtek, 11. januarja bodo v Li-
kovnem salonu in v galeriji sodobne
umetnosti v Celju odprli razstavo treh
Eoljskih umetnikov. Na obeh lokacijah
; bodo predstavili Zbigniew Libera,
Mariola    Przyjemska    in    Roman
Stanczak.
Razstava je del izmenjalnega pro-
jekta med Likovnim salonom, Soroso-
vim centrom za sodobno umetnost
(fondacija Štefana Batorego Varšava)
in Centra za sodobno mnetnost iz Var-
šave. V okviru te izmenjave pa se bodo
v začetku marca 1996 v Varšavi pred-
stavili slovenski umetniki.
Zbigniew Libera, katerega dela bo-
do na ogled v Likovnem salonu, je
eden od trenutno najzanimivejših
poljskih umetnikov, ki se kontinuira-
no predstavlja tudi v Evropi in v ZDA.
Njegov video film Intimni rituali, ki ga
je posnel leta 1984 je zaradi svoje šo-
kantnosti z leti dobil skoraj mitske
razsežnosti. V filmu Intimni rituali je
Libera s skoraj dokumentarno natanč-
nostjo posnel zadnje dni svoje obne-
mogle babice, ki jo je negoval, pri če-
mer je njegova kamera posnela tudi
najbolj »intimne rituale« kopanja,
preoblačenja in izločanja.
V zadnjih letih Liberova mnetnost
vsebuje reference do sveta sodobnega
konzumenta množičnih medijev in
prevzema postopke produkcije in imi-
tacije vsesplošno znanih predmetov. V
Celju bo Libera predstavil serijo po
svoje preoblikovanih Barbik.
Mariola Przyjemska je v časih, ko je
bilo vse, kar si na Poljskem lahko ku-
pil zavito v časopis ali v rjavo papirna-
to vrečko, začela zbirati oblačilne eti-
kete. Kasneje je svojo zbirko uporabila
kot inspiracijo za svoje slikarstvo, da-
nes pa je njen medij zgolj fotografija.
Še vedno se ukvarja z oblačilnimi
znamkami, vendar tako, da jih foto-
grafira, pomenljivo preoblikuje in
močno poveča.
Roman Stanczak, ki trenutno živi v
Atenah, se prav tako ukvarja z vsak-
danjimi, banalnimi predmeti (čajnik,
nočna omarica), ki se jih vsak dan do-
tika, vendar tako, da jih obrača navz-
ven in kaže njihovo skrito, notranjo
podobo.
Razstavo poljskih lunetnikov bo v
Galeriji sodobne umetnosti odprl polj-
ski veleposlanik v Sloveniji g. Jan
Tombinski. Razstava bo odprta do 27.
januarja, nato pa se bo preselila v ga-
lerijo Skuc v Ljubljani.
Martin Zelenko
le izdal novo
zbirko pesmi
Tik pred novoletnimi praz-
niki je izšla nova knjiga s pe-
smimi Martina Zelenka, 1928.
leta rojenega Konjičana.
Knjigo z naslovom Pozdrav-
ljena Dravinjska dolina je av-
tor posvetil vsem prebivalcem
Dravinjske doline in prazno-
vanju 850-letnice Slovenskih
Konjic, izšla pa je v petstotih
izvodih pri mariborski založbi
Drumac, katere namen poslo-
i^anja je objavljanje leposlov-
nih stvaritev upokojencev iz
vse Slovenije, ki se ljubiteljsko
ukvarjajo z literarnim obliko-
vanjem slovenske besede.
Zelenkove pesmi bo Zveza
kulturnih organizacij Sloven-
ske Konjice v začetku tega leta
predstavila na literarnem ve-
čeru v Mestni galeriji Riemer,
knjiga pa je za tisoč tolarjev
na prodaj tudi v papirnici in v
kiosku na Mestnem trgu ali v
prostorih konjiškega turistič-
nega društva. Pozdravljena
Dravinjska dolina je Zelenko-
va druga pesniška zbirka. Pr-
va (z naslovom Kdo nam je je-
zik dal) je izšla lansko leto,
avtor pa že pripravlja tudi na-
slednjo, ki jo namerava naslo-
viti Soneti iz Dravinjske doli-
ne. Ta naj bi izšla v drugi polo-
vici leta.
L^..........   ........B^Z.
Koncert orkestra Akord
Po številnih koncertih v
zadnjem mesecu starega le-
ta, izvajanih po vsej Sloveni-
ji, je orkester Akord nastopil
tudi za svoje celjske obože-
valce in poslušalce na novo-
letnem koncertu 2. januarja
1996 v dvorani Narodnega
doma v Celju. Solistka na
koncertu je bila hrvaška so-
pranistka Lidija Horvat-
Dunjko, dirigiral je Matjaž
Breznik.
Program je bil gala novo-
letno obarvan in spogledljiv
z našimi severnimi sosedi:
Koračnica iz opere Prodana
nevesta B. Smetane, Uvertu-
ra k opereti Cigan baron J.
Straussa ml., Moulinet polka
J. Straussa, valček za kolo-.
ratvuTU soprzm in orkester
Pomladni zvoki J. Straussa
ml. in hitra polka Grom in
bUsk J. Straussa mL.
K uspešnosti koncerta so
prispevali enakovredno prav
vsi izvajalci. Vse skladbe za
orkester je priredil dirigent
Matjaž Breznik, ki je s
pravšnjo mero posegal tako
v lahkotno zabavnost kot v
resnobno tunirjenost.
Med koračnicami, uvertu-
rami, valčki in polkami sta
zablesteli izvedbi solistke
Lidije Horvat-Dimjko, ki jo
odlikuje ljubezniv, lirično
zveneč, neagresiven sopran
izjemnega obsega.
Kot vselej, so nas tudi to-
krat prevzemali prijetni ob-
čutki ob pogledu na mlade
izvajalce, povečini dijake in
študente, tamburaše, pihal-
ce, sploh vse člane orkestra,
ki svoj prosti čas namenjajo
številnim vajam in nato na-
stopom in koncertom, ki svoj
čas posvečajo glasbi, umet-
niškemu poustvarjanju, bo-
gatijo svoje in naše življenje.
S svojo že pridobljeno rutino
so zmogli podajati skladbe z
zanosom, lahkotno in muzi-
kalno prepričljivo.
D.Ž.
Akvareiistl V Velenju
Prejšnji mesec so na ve-
lenjskem gradu odprli ob-
sežno razstavo z deli triintri-
desetih slikarjev.
Njihova dela so nastala na
prvi likovni delavnici akva-
rela, ki jo je pripravilo Dru-
štvo Šaleških likovnikov v
sodelovanju z Galerijo Kul-
turnega centra Ivana Napot-
nika v Velenju. Kot že sam
naslov prireditve pove, so
sodelujoči ustvarjah izključ-
no v tehniki akvarela. Veči-
na slikarjev je ob tej prilož-
nosti naredila dela, ki žanr-
sko sodijo v okvir krajinar-
stva in pojavljajo se prizori
vaških naseUj, velenjskega
gradu, mesta Velenje, ali tu-
di manj znanih motivov, na-
stalih v različnih predelih
razgibane krajine. Del sli-
karjev se je prepustilo svo-
bodni improvizaciji in so sli-
kali tudi figuralne kompozi-
cije, nekateri pa so se odma-
knili od realističnega presli-
kavanja v model z izrazitejšo
abstraktno zasnovo, v večini
del pa je prisotna dinamična
barvitost, ki poživlja prika-
zano.
Na razstavi sodelujejo s
svojimi akvareli sledeči sli-
karji: Dušan Amanovič, Ana
Cajnko, Ibro Dumhur, Bran-
ko Gajšt, Jurij Godec, Irena
Guček, Jože Hohkraut, Juli-
ana Juhart, Jože Kalinšek,
Ivan Kolar, Štefka Kordež,
Helca Krasnik, Desanka
Kreča, Dušan Lipovec, Mar-
jan Maznik, Viktorija Meh,
Marjan Miklavec, Peter Pe-
trovič, Tilčka Prpič, Niko
Ribič, Milena Ruper, Edi Se-
ver, Franci Skrbinek, Oskar
Sovine, Stanislav Stojano-
vič, Marija Stmad, Arpad
Šalamon, Rozina Šebetič,
Boris Štrukelj, Leopold
Tajnšek, Anica Tamše, Moj-
ca Vilar in Peter Vurcer.
BORIS GORUPIČ
Poetika narave
v Muzeju novejše zgodovine
v Celju je postavljena razstava
fotografij Gojmira Mlakarja.
Avtor je študiral geodezijo
in že samo to delo ga je zbliže-
valo z naravo, od koder črpa
navdih za ustvarjanje. S foto-
grafijo se ukvarja že približno
štiri desetletja in v tem času je
preizkušal različne tehnične
postopke, tako s čmobelo, kot
barvno fotografijo. Že dobro
desetletje pa je tudi član Foto
kino društva iz Celja.
V razstavišču Muzeja novej-
še zgodovine je razstavljena
obsežna serija čmobelih foto-
grafij, ki jih je posnel v različ-
nih naravnih predelih. Z ob-
jektivom je iskal prizore, v ka-
terih imajo osrednje mesto
motivi, značilni za domači tip
krajine. Mnogokrat se pojav-
ljajo drevesna debla, izvzeta iz
ninožice v gozdu in s katerimi
Mlakar nato gradi skladno
kompozicijsko ravnotežje s fo-
tografskim
izrezom. Podobna
težnja za iskanjem linij je raz-
vidna tudi v delih, kjer se je
osredotočil na druge motive,
na primer pri njivah, kjer vo-
dilne linije ustvarjajo zorane
brazde. Pri tem mu je tudi
uspelo spretno izrabiti različ-
ne atmosferske pojave, kot so
meglice in oblaki, ki jih je
vključil v pejsaže.
Ob teh, sorazmerno idihčnih
fotografijah, razvija Gojmir
Mlakar tudi takšne z bolj an-
gažirano vsebino. V tem po-
glavju njegovega ustvarjanja
so posnetki, ki opozarjajo na
problematiko koeksistence in-
dustrijskih kompleksov ter pr-
vinske narave. S tem name-
nom prikazuje tovarne ter nji-
hovo okolje, ki je neposredno
ogroženo in ponekod že močno
imičeno prav zaradi teh indu-
strijskih sistemov. Tako je mo-
goče govoriti o večp)omensko-
sti razstavljenih fotografij,
vsem pa je skupno posebno,
bolj ali manj Urično vzdušje
ter avtorjev občutek za estet-
ski prikaz videnega.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču bodo v soboto ob 10. uri
za Abonma dmžinski, lutkovni in
izven, uprizorili Škrata Tukitama,
v soboto ob 20.30 za Abonma
Oderpododrom 11, predstavo Ne-
vidna roka, v nedeljo ob 20.30, pa
predstavo Nevidna roka za izven.
V ponedeljek bodo za Abonma
srednje trgovske šole 3 v Celju ob
16.30, uprizorili predstavo Smej-
Ci, v sredo ob 10. uri, za OŠ Cer-
klje ob Krki ter ob 17. uri za Abon-
ma 3. šolski in izven, pa predstavo
Čarobni napoj. V ponedeljek, 15.
januarja ob 17. uri, bo premiera
plesno gledališke predstave v ko-
reografiji Goge Stefanovič Erjavec
z naslovom Zgodba o plesu.
V Hmeljarskem domu v
Šempetru si lahko v soboto ob 19.
uri, ogledate komedijo Toneta Par-
Ijiča z naslovom Slikar v Tolmu-
nu, v izvedbi amaterskega gleda-
lišča Vrba iz Vrbja pri Žalcu in v
režiji Jožeta Krajnca
V Domu kulture v Velenju
bodo jutri, v petek ob 19.30, za ru-
meni gledališki abonma, gostovali
člani Mestnega gledališča ljubljan-
skega, s predstavo JeanaTjacquesa
Bricaira Dohodnina, v režiji Vin-
ka Moedemdorferja
V Domu kulture v Velenju bo
v torek ob 17. uri, koncert Jana Ple-
stenjaka
V dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo jutri, v petek
ob 19.30, koncert Moškega pev-
skega zbora Dobrna
V Likovnem salonu v Celju
bodo drevi ob 19. uri, odprli raz-
stavo instalacij treh mlajših polj-
skih ustvarjalcev. Na ogled bo do
28. januarja
V Galeriji v Velenju je na og-
led razstava z naslovom Slovenija
odprta za umemost -1995. Na og-
led bo do 14. febmarja
V avli hotela Dobrna bo do
26. januarja na ogled razstava del
Vlada Geršaka
V dvorani župnijskega cen-
tra Sveti duh v Celju je na ogled
razstava skulptur umetnostnega
varjenja Milana Šprignerja iz Ma-
ribora
V Ipavčevi hiši v Šentjurju
do 20. januaija razstavlja slikar Jo-
že Tisnikar.
V avli osnovne šole na Polu-
lah si lahko do 1. februarja ogle-
date razstavo z naslovom "Projekt
ob 100-lemici filma", ki sojo pri-
pravili tamkajšnji sedmoSolci.
V Pokrajinskem muzeju v
Celju si lahko do 30. marca ogle-
date razstavo Gotika na Štajer-
skem, do 29. februarja pa tudi raz-
stavo Gotika na Kozjanskem. Raz-
stavi sta na ogled vseik dan od 10.
do 18. ure, ob sobotah in nedeljah
od 9. do 12., ob ponedeljkih pa je
muzej zaprt.
V Muzeju novejše zgodovine
v Celju si lahko do 20. januarja v
občasnih razstavnih prostorih še
ogledate razstavo fotografij Goj-
mirja Mlakarja
V knjižnici v Šentjurju bo do
konca januarja odprta samostojna
razstava likovnih del gostje iz Ita-
lije, Natali Adams.
V avli Zdravilišča Dobrna
razstavlja do 26. Januarja Vlado
Geršak.
V preddverju Term Zreče
razstavlja Vlado Geršak.
Na Celjski koči do konca ja-
nuarja razstavlja dela Branko Krk.
V avli Zdravstvenega doma
v Celju razstavlja Vinko Pajek.
V Etolu v Školji vasi pa raz-
stavlja Rajko Mlinaric.
Union od 11. do 17.1. ob 16.30,
18.30 in 20.30 ameriški film De-
vet mesecev; Mali Union od 11.
do 17.1. ob 20. uri ameriški film
Don Juan de Marco; Metropol od
11. do 17.1. ob 16., 18. in 20. uri
pa ameriški film Hvala za vse. (Ki-
nopodjetje Celje si pridržuje pra-
vico do spremembe programa.)
Kino Dobrna 13. ob 19. uri in
14.1. ob 17. uri ameriški film ob-
legani 11.
Kino Žalec 11.1. ob 20. un,
13.1. ob 10., 18. in 20.30 uri ter
14.1. ob 18. uri James Bond 007-
zlato oko, 12.1. ob 18. in 20. uri
ter 14.1. ob 20.30 ameriški film
Johnny Mnemonic.
Kino Rogaška Slatina 6.in
7.1. ob 17. in 19.30 ameriški film
Apollo 13.
Kino Pobeela 12.1. ob 19. uri
ameriški film To so bili časi, 14.1.
ob 10. uri Pocahontas, ob 18. uri
pa ameriški film Gospa Parker in
njeni.
V Domu kulture v Velenju
bodo v soboto ponovili predava-
nje z diapozitivi Marjana Marinš-
ka in sicer ob 18. uri 1. del z na-
slovom Iz Egipta v Obljubljeno de-
želo in ob 20. uri še 2. del z naslo-
vom Sveta dežela
Nova Zgodba o plesu
V nedeljo, 14. januarja, bo Plesni forum Celje ob 17. uri v celjskem gledališču premiemo
uprizoril plesno predstavo »Zgodba o plesu« v koreografiji Goge Stefanovič-Eriavec. To je
razgibana predstava, v kateri plesalci raziskujejo pomen in bistvo plesa skozi tisočletja človeko-
vega razvoja.
Mladi plesalci se transformirajo od prvotnih oblik življenja, prek gibalne komunikacije,
plemenskSi plesov do antike, od prefinjenih dvorskih plesov, romantičnih belih labodov do
osebnosti 20. stoletja, ki so zaznamovale razvoj sodobnega plesa. V eni sami predstavi je skoraj
nemogoče zajeti paleto tako raznolikih plesnih energij, kajti načinov, s katerimi se gibajo
plesalci, je skoraj nešteto. SkušaU pa so ujeti del te neskončnosti. KL
Št. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Zobu moraš vdahniti življenje
Or. Zoran Sirniša, splošni zobozaravnik meni, tia le nalpomebnelše to. Ha pacienta ¥ ambulanti zob ne boli
Dr. Zoran Strniša, splošni
zobozdravnik, že štiri Ifeta dela
v zdravstvenem domu v Šmar-
ju pri Jelšah. Leto in pol je že,'
odkar se je odločil za zasebno
prakso, ki jo opravlja v ambu-
lanti šmarskega zdravstvene-
ga doma, sedaj pa bo še z dve-
ma kolegoma odprl lastno zo-
bozdravstveno ambulanto v
centru Celja. Zato, ker si po-
tem odvisen samo od sebe. Ker
za svoje napake ne moreš kri-
viti nikogar drugega. Ker za
zob, ki ni oblikovan pravilno,
za zob, ki mu ni vdahnjeno
življenje, ni več odgovoren zo-
botehnik, ampak ti sam. Ker
se lahko delo zobozdravnika
enači z delom umetnika. Ker
moraš vedeti, kaj je lepo,
estetsko in kaj primemo, pra-
vilno. Zoran to ve.
Študij
Zoran Strniša, Celjan, se je
za študij medicine odločil po
končani vojaški gimnaziji v
Ljubljani. »Ta gimnazija mi ni
ležala. Vedel sem, da vojska ni
zame, ampak ker je šlo za kla-
sičen gimnazijski program, me
to niti ni tako zelo skrbelo,«
razloži in pojasni, da je bil že
takrat usmerjen bolj v naravo-
slovne vede. »Imel sem prijate-
lje, ki so študirali medicino, in
ti so me navdušili za ta poklic.
O njihovem študiju smo se na-
mreč veliko pogovarjali, pa tu-
di veda sama je usmerjena na-
ravoslovno.«
Znano je, da je študij medi-
cine naporen in dolgotrajen,
vendar so »izbrani« ponavadi
tako vztrajni in zaverovani v
svoj cilj, da ga, predvsem s po-
močjo trdega dela, dokončajo.
»Sedaj, po novem, traja študij
stomatologije šest let. Prva tri
leta se obdeluje vse osnovne
predmete - od fizike, kemije,
biologije, tako da se začne s
klasičnim študijem stomatolo-
gije šele pozneje. Tako v prvih
letih študija ne gre ravno za
kakšno logično sklepanje,
temveč je v ospredju predvsem
učenje. V zadnjih letih študija,
ko osnovno znanje že imaš, pa
ga je potrebno znati med seboj
tudi povezati, ga uporabiti...«
« Zoran Strniša, ki je sedaj
star štiriintrideset let, je študij
zaključil leta 1989, in po kon-
čanem stažu, ki ga je delno
opravljal na čeljustni kirurgiji
v Ljubljani, sicer pa v zdrav-
stvenem domu v Celju, je iz
Celja, kjer je nekaj časa nado-
meščal kolegico, ki je bila na
porodniškem dopustu, odšel v
zdravstveni dom v Vojnik.
»Tam sem delal na področju
otroškega zobozdravstva, saj
je šlo za kombinirano ambu-
lanto - dva dni sem delal v am-
bulanti v Vojniku, tri dni pa v
Šoli na Dobrni, kjer sem se ve-
liko ukvarjal s preventivo in
tako dobil vpogled tudi v otro-
ško zoboz^avstvo.«
Preventiva
Znano je, da je za zdravje
zob pomeaatena predvsem pre-
ventiva oziroma pravilna
vzgoja otrok. Po Zoranovem
mnenju se je v zadnjih letih na
tem področju pri nas marsikaj
spremenilo na boljše. »S pri-
hodom zobozdravnikov, ki so
bili usmerjeni stomatološko,
ne več splošno medicinsko, se
je zadeva zelo izboljšala, saj
dajejo sedaj večji poudarek hi-
gieni, prehrani in pa fluorira-
nju zob. Že na šoli na Dobrni
se je videlo, da sestre, ki hodijo
po razredih, z motivacijo in
nagrajevanjem otrok dosegajo
dobre rezultate, saj je bilo ve-
liko manj plomb in izdrtih
zob, pa tudi zobna tkiva so bi-
la bolj zdrava. Mislim, da je
bilo stanje kar dobro,« pravi
Zoran, ki pa vseeno raje dela z
odraslimi. »V delo z odraslimi
sem se usmeril, ker se mi zdi,
da se tu pokaže pravi talent
zobozdravnika. S tem nočem
reči, da otroško zobozdravstvo
ni pomembno, vendar je dru-
gačno; usmerjeno je bolj peda-
goško. Sam se za delo z mladi-
mi nisem odločil, vendar pa
mislim, da je to ena najpo-
membnejših stvari, saj je pri
negi zob najpomembnejša pre-
ventiva. Znani so rezultati s
Švedske, z Norveške, kjer so z
dobro vzgojo dosegli najboljše
rezultate - največji padec kari-
esa, tako da je to pravi temelj
zobozdravstva v vsaki
družbi.«
Živiš lahko tudi brez
zob
Leta 1991, natanko 15. juli-
ja, se je Zoranu ponudila pri-
ložnost za službo, saj se je ne-
pričakovano sprostilo delovno
mesto zobozdravnika v Šmar-
ju pri Jelšah. Odločiti se je mo-
ral v trenutku, kar je tudi sto-
ril. Pred letom in pol, ko se je
ponudila priložnost, pa se je
odločil, da se bo poskusil z za-
sebno prakso. V Zdravstvenem
domu mu niso delali težav, ves
čas so bili korektni, za kar je
hvaležen predvsem direktorju
Zdravstvenega doma Šmarje,
Janku Čakšu.
Sicer pa gre v Šmarju za
specifično populacijo, saj pre-
vladuje starejša generacija in
opazno je, da tej zdravje zob ni
tako pomembno, pravi Zoran.
»Tudi brez zob se nanu-eč da
živeti; vendar je kvaliteta živ-
ljenja veliko slabša. Ponekod
na Zahodu te ne sprejmejo v
službo, če nimaš urejenih ali
saniranih zob, če ti manjka-
jo... Ne moreš namreč nor-
malno komunicirati, slabo se
počutiš, navsezadnje pa lahko
pride tudi do raznih prebavnih
motenj, ker hrane ne moreš
prežvečiti...«
Sicer pa se, po Zoranovem
mnenju, tudi pri nas ljudje te-
ga vedno bolj zavedajo. »Če
nič drugega, so takrat, ko se
odločijo nadomestiti izgublje-
ne zobe, udarjeni po žepu. Ko
se enkrat to zgodi, pa začnejo
razmišljati in če nič drugega,
začnejo vsaj svoje otroke vzga-
jati v drugačnem duhu.«
Strah pred zobozdravnikom
in njegovim stolom je, vsaj v
naši družbi, že kar pregovo-
ren. S pravilno vzgojo, s pred-
stavitvijo dela in popravlja-
njem zob brez bolečin, se pri
nilajši generaciji ta strah sicer
izkoreninja, starejši pa...
»Strah je bil nekoč večji kot je
danes. Bile so slabše naprave,
precej se je brusilo brez vod-
nega hlajenja. Sedaj, ko se je
oprema posodobila, so boleči-
ne dosti manjše, vse skupaj pa
se še razvija in izboljšuje. Se-
daj delajo prve poskuse pri od-
stranjevanju kariesa z laser-
jem, vendar je trenutno še ne-
kaj problemov pri doziranju,
saj laser strelja z udarci ener-
gije na zob in tu lahko nasta-
nejo preveliki kraterji,« pravi
Zoran.
Pomembna je
nadarjenost
Umetnik pri svojem delu
potrebuje predvsem navdih in
mir. Delo zobozdravnika pa je
toliko težje že zato, ker kon-
centracija zaradi delovnega
časa in velikega števila paci-
entov lahko kar hitro pade,
mir pa je pri takšnem delu
kmalu porušen že zaradi šte-
vilnih telefonov in tistih paci-
entov, ki kar naprej trkajo po
vratih...
In kaj vse je pomembno, ka-
teri dejavniki vplivajo na to,
da lahko zobozdravnik kvali-
tetno opravi svoje delo? »Po-
membno je znanje treh ljudi -
zobozdravnika, stomatološke
sestre in zobotehnika. Na prvo
mesto bi dal znanje, na drugo
mesto opremo, saj lahko samo
z dobro opremo, s kvalitetnimi
vrtavkami, z dobro osvetlitvijo
kvalitetno opravljaš delo.
Predvsem pri nadomeščanju
zob pa so pomembne tudi obli-
kovalske sposobnosti oziroma
nadarjenost zobotehnika, s
katerimi sem imel v zdravstve-
nem domu včasih velike pro-
bleme. Zobotehnik mora biti
izredno natančen, če hoče zo-
bu vdeihniti življenje, naravno
obliko in pravo barvo. Ljudje
namreč postajajo vedno bolj
zahtevni in vsakdo si želi, da
ne bi v družbi nihče opazil, da
z njegovimi zobmi ni vse v
redu.«
Kaj pa Zorana pri opravlja-
nju dela najbolj moti? »Ne-
vestnost pacientov; če se ne
držijo tistega, kar se dogovori-
mo in pa preveliko število pa-
cientov v eni ambulanti, para-
di česar lahko trpi kakovost
dela.« i
Zobozdravnik pa pri svojem
delu ni samo zobozdravnik ali
oblikovalec; dostikrat mora
biti tudi psihoterapevt ali tisti,
ki z besedami, s pogledom, z
umirjenostjo, pomiri pacienta
ali bolečino... »Največ lahko
narediš s človeškim pristo-
pom, s potrpežljivostjo, z nu-
denjem anestezij... Sam se ni-
koli ne odrečem injekciji; upo-
rabljam jo tudi za plombira-
nje, če je potrebno. Mislim, da
je prvo pravilo to, da pacienta
na stolu ne sme boleti. To je
namreč edini način, s katerim
lahko dosežemo, da bodo lju-
dje k zobozdravniku še priha-
jali. Sploh pa mi, če vidim, da
pacienta, Id je prišel k meni,
boli, to pokvari cel dan.«
Načrti
če se človek poklicnemu de-
lu preda s srcem in popolno-
ma, kot je to storil Zoran, je
službo težko uskladiti z dru-
žinskim življenjem. »Z ženo in
otroki se ne bom mogel pohva-
liti,« pojasni že ob začetku po-
govora. Trenutke, ki mu osta-
jajo, čas, ko ni v ambulanti ali
se ne izobražuje, pa zna dobro
izkoristiti. »Veliko se ukvar-
jam s športom, novoletne po-
čitnice sem preživel v hribih,
ogromno tečem, rekreativno se
udeležujem raznih tekaških
tekmovanj. Mislim, da mi to
pomaga pri delu, saj imam več
energije, bolj sem spočit in ta-
ko tudi bolj zdrav in bolj
zagnan.«
Energijo, znanje in zagna-
nost pa ravno v tem času
usmerja v nove izzive; skupaj:
dvema kolegoma bo čez nekaj
mesecev v centru Celja namreč
odprl novo zobno ambulanto.
»To bo ambulanta, v kateri bo-
do tri ordinacije. V eni bo delal
specialist za ustne in paradon-
talne bolezni, kolega in jaz sva
splošna zobozdravnika, k so-
delovanju bomo poskusili pri-
tegniti ortodonta, s protetiko
pa se s kolegom dovolj ukvar-
java sama. Mislim, da gre za
prvo takšno ambulanto v Ce-
lju, saj bomo na enem mestu
nudili celotno zobozdravstve-
no uslugo. Ambulanta naj bi se
odprla čez dobre tri mesece.
Prostori so urejeni in sedaj je
na vrsti opremljanje, vendar z
opremljanjem ne bomo hiteli,
saj vsi delamo v tem poklicu že
toliko časa, da vemo, kako po-
membno je opremo pravilno
postaviti. Ne sme se namreč
zgoditi, da so stvari nepravil-
no postavljene, da inštumenti
niso na dosegu roke... Gre,
skratka, za veliko podrobno-
sti, za katere je pomembno, da
so premišljene vnaprej. Stroje
bomo vsekakor kupovali zad-
nje, saj je trend pri opremlja-
nju takšnih ambulant, da se
najprej poskrbi za vse ostalo
in natančno izmeri, kje bo
kakšna aparatura. Stroj za
opravljanje zobozdravstvene
storitve se mora priklopiti ta-
ko, kot pralni stroj v kopalni-
co,« se Zoran razgovori o svo-
jih novih načrtih in ciljih. Ko s
pogovorom končava, vem, da
so stroji, aparature in vsi tisti,
na pogled tako strašni svedri,
pri njegovem delu le majhen
prispevek k ozdravljenim ali
popravljenim zobem. Da naj-
več pomeni človeški faktor.
Občutek in znanje. Zoran ju
ima.
NINA M. SEDLAR
Ciao. Težak!
Potujoča pekama Je morala
prenehati s prodajo
Potujoča pekama Težak v celjskem mestnem jedra je v
soboto zadnjič poslovala. Od ponedeljka dalje namreč
potujoče prodajalne kmha in pekovskih izdelkov v Lile-
kovi ulici v Celju ni več.
Po besedah Franca Težaka, peka iz Vitanja, je v petek
dobil od občinske službe za komimalno gospodarstvo
odločbo, v kateri je pisalo, da mora s prodajo kruha v
Lilekovi ulici nemudoma prenehati. To je storil v f)onede-
Ijek. Franc Težak pravi, da še ni obupal in da je priprav-
ljen potujočo prodajalno prestaviti tudi kam drugam, ven-
dar ne na obrobje mesta.
Vodja občinske Službe za komimalno gospodarstvo
Ivan Pfeifer je pojasnil, da so se pri njih odločUi, da
Francu Težaku za omenjeno lokacijo ne izdajo več dovo-
ljenja. Tej odločitvi so botrovale številne pripombe na
račun potujoče prodajalne s strani krajevne skupnosti
Center, pritoževali pa so se tudi nekateri zasebni peki, ki
prodajajo v središču mesta. Zato bodo na občini razmislili
in Francu Težaku ponudili novo lokacijo, je dejal Pfeifer.
Franc Petauer, predsednik krajevne skupnosti Center in
svetnik mestne občine Celje, je problematiko omenjene
potujoče pekarne izpostavil tudi v mestnem svetu. Franc
Petauer pravi, da je svet krajevne skupnosti Center že
pred časom sprejel sklep, da občina izdaja soglasja za
postavljanje stojnic v središču mesta in podobno v
soglasju s krajevno skupnostjo. Občina se dogovora v
glavnem drži, pravi Petauer, v primeru potujoče proda-
jalne Težak pa se ga ni, zato so pritisnili na pristojno
občinsko službo, da je prodajalni prepovedala opravljati
dejavnost.
In kaj moti vodstvo krajevne skupnosti Center? Franc
Petauer pravi, da predvsem naziv, da gre za potujočo
prodajalno, v bistvu pa je Pekama Težak stala ves čas na
istem mestu. Če bi FranC Težak prodajal svoje izdelke
tako, kot na primer Delamaris v svoji potujoči prodajalni
na parkirišču ob Ljubljanski cesti, kjer prodaja le po dve
uri dnevno nekajkrat na teden, bi se morda v krajevni
skupnosti še strinjali; da je Franc Težak svoje vozilo na
Lilekovo ulico kar stacioniral, pa jim ni po godu. Franc
Petauer tudi meni, da je v mestu dovolj pekam, manjka pa
da jih na obrobju, na primer na Bregu ali na Otoku. Zato
naj se Franc Težak prestavi na dmgo lokacijo. i
In kaj pravi ulica? Ulica govori, da je Franc Težak motil j
predvsem nekatere zasebne peke, ki so pritisnili na občino \
in krajevno skupnost. In kupci? Njih pa v Celju tako alij
tako nihče nič ne vpraša. i
NATAŠA GERKEŠJ
Št. 2. - 11. ianuar 1996
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Bosi spijo obuti
Knjižica z naslovom Bosi
spijo obuti (aforizmi) je izbor
najboljših aforizmov dveh na-
tečajev, ki jih je avtorjem te
literarne zvrsti ponudilo po-
djetje Borovo trade Celje v le-
tih 1993 - 1995.
Sporočilo aforizmov je vse-
binsko seveda 4>recej širše kot
osnovna tema" »obutev in no-
ge«, ki pa posrečeno zajema
tudi osnovno dejavnost Boro-
va - torej prodajo obutve na
slovenskem trgu.
Ko so se v podjetju Borovo
trade odločili, da pisce spod-
budijo k pisanju aforizmov na
svoji dejavnosti domačo temo,
niso pričakovali grandioznega
prispevka k visoki kulturi.
Predvsem so želeli spraviti v
smeh številne sodelavce in se-
veda kupce, šele potem morda
nakazati tistim, ki so za humor
formalno »zadolženi«, da zna-
jo delati še kaj drugega kot
prodajati čevlje.
Da bi s svojo pobudo nekoli-
I ko sprostili sicer precej zapeto
satirično ustvarjalnost Slo-
vencev, pa je bila bolj skrita
želja kot pa pravo pričakova-
nje. In vendar se je zgodilo tu-
di to. Že odmev na prvi natečaj
je bil dober, na drugega pa
skoraj presenetljiv. Tako ima-
mo danes v knjižici Bosi spijo
obuti predstavljenih kar pet-
deset avtorjev. Nedvomno so k
velikemu odzivu pripomogle
lepe nagrade, ki jih je najbolj-
šim podelilo podjetje Borovo
trade Celje. Kot zanimivost -
prva nagrada je znašala kar
1.500 DEM, prav vzpodbudne
so bile tudi ostale nagrade.
Borovo trade bo razpisovalo
natečaje za najboljše aforizme
vsako drugo leto, zbir dveh pa
vnovič objavUo v knjižici. Vse-
lej bodo izbraU tri najboljše
avtorje in aforizem leta, zave-
dajoč se seveda, da bi morda
kdo drug lahko razsodil tudi
drugače. Toda kot že rečeno,
ima pobuda predvsem namen
razveseljevati in tako naj tudi
ostane.
Vendar pa je le nekoliko ne-
navadno - ali pa je precejšnja
posebnost vsaj v našem okolju
- da si nek »gospodarski sub-
jekt« prizadeva spodbuditi sa-
tirično ustvarjalnost. Vseka-
kor je imel v tem primeru
vzvod v rokah gospod mag.
Zlatko Kolar, direktor podjet-
ja Borovo trade, ki mu je pisa-
nje in to pisanje najrazličnej-
ših zvrsti - že dobršen del živ-
ljenja precej več kot le stran-
ska dejavnost. Razpon ustvar-
jalnosti njegovega peresa sega
od običajnih časopisnih poro-
čil in vrhunskih strokovnih se-
stavkov, objavljenih v števil-
nih strokovnih časopisih, do
zelo občutene in izpovedne po-
ezije, ki je njegova veUka lju-
bezen. Čeprav aforizmov sam
ne piše, pa o tej vrsti humorja
meni, da je ljudem zelo blizu -
aforizem je kratek in učinko-
vit, zato ga radi berejo tudi
tisti, ki si za branje ne vzamejo
ravno veliko časa.
Ah je Borovo trade že - ali pa
bo morda postalo v prihodno-
^ sti - eden od mecenov sloven-
' ske satire, bo pokazal čas. Pri-
spevek podjetja, ki je bilo v
Sloveniji ustanovljeno v začet-
ku leta 1992 in je neposredni
naslednik Borova Vukovar, pa
je že zdaj vsaj razveseljiv. Ra-
zen satire spodbuja tudi opti-
mizem in spoštovanje drugač-
nosti, kar je tisto, česar zdajš-
njemu življenju najbolj pri-
manjkuje.
(Po^TOto po predgovoru FVI-
CE BUBNIK)
Koncert božičnih pesmi na Poizeii
V soboto, na praznik treh kraljev, so se v župnijski cerkvi na Polzeli razlegale ubrane melodije
božičnih pesmi v izvedbi domačih cerkvenih pevskih zborov.
Nastopili so otroški pevski zbor »Cekinčki«, pod vodstvom Tanje Cizej, mlajši mešani pevski
zbor in oktet Adoramus, oba vodi Marko Slokar ter mešani in moški pevski zbor pod vodstvom
Mije Novak. Nekaj orgelskih skladb in spremljavo pa so izvajale gojenke orgelske šole na Polzeli:
Andreja Šmerc, Veronika Brezovnik, Tina Novak in Anita Kokovnik. Ob zaključku koncerta se je
vsem zahvalil domači župnik Jože Kovačec, program je povezovala Tanja Drofenik, prostovoljni
prispevki pa so bih namenjeni domači Karitas. Na sliki: med nastopom polzelskih Cekinčkov, ki
jih vodi Tanja Cizej.
_______ . T.TAVČAR
Škrat Tukitam bo v Celic pripeljal lutke
v soboto, 13. Januarja, se začenja tiružinsiti lutkovni abonma ¥ SLG Celje
v Slovenskem ljudskem gledališču
Celje so za starše z malimi otroki letos
pripravili dobrodošlo novost, družin-
ski lutkovni abonma, ki bo od sobote,
13. januarja, naprej razveseljeval naj-
mlajše. S prvo lutkovno predstavo.
Škratom Tukitamom, bo v soboto ob
10. uri v Celju gostovalo Gledališče
Kinetikon.
Pri izboru predstav za družinski lut-
kovni abonma so v celjskem gledališču
prisluhnili željam otrok in staršev, iz
pestre ponudbe lutkovnih predstav pa
izbrali šest uprizoritev, ki v govorici
različnih lutkovnih tehnik spodbujajo
domišljijski svet malih gledalcev. Na
celjskem velikem odru bodo tako so-
botni dopoldnevi minevali v znamenju
ročnih lutk, marionet in animiranih
lutk, publika pa si bo lahko po Škratu
Tukitamu ogledala še štiri predstave
Lutkovnega gledališča Ljubljana Sto-*
tisočnoga. Hočete peti z mano. Žogica
Marogica ter Capek in Klara, letošnji
abonma pa bo zaokrožil Cveto Sever z
Vrtiljakom.
Z razpisom družinskega lutkovnega
abonmaja so v SLG Celje zaključili 15.
decembra, v gledališki blagajni pa se
je še vedno moč dogovoriti za nakup
vstopnic za posamezne predstave. Gle-
dališka uprava bo abonente sproti ob-
veščala o natančnih datvunih nasled-
njih predstav, vse pa bodo v sobotnih
dopoldnevih.
IS
Zvončki so zapeli Žičanom
Da je slovenska pesem doma tudi v Žicah, so z božično-
novoletnim koncertom v prostorih tamkajšnjega doma
krajanov dokazali mladi pevci otroškega pevskega zbora
Zvonček. Koncert so izvedli minulo soboto v sklopu Turi-
stičnega društva Žička Gorca.
Mladi zvončki - učenci drugega do šestega razreda - so
peU pod vodstvom Alojza Podkubovška. Odpeli so šopek
božično-novoletnih pesmi in med številnimi poslušalci
■ustvarili prijetno vzdušje. Močan aplavz ob koncu je
dokazal, da je bil prvi koncert zbora Zvonček uspešen in
da je prizadevno delo otrok, zborovodje in članov turistič-
nega društva obrodilo sadove. Želja vseh je, da bi koncert
postal tradicionalen.
M. L.
Spomin na Lavoslava Schwentnerja
v krajevni skupnosti Vransko so se odločili, da bodo letos
obeležili 130- letnico rojstva njihovega rojaka in založnika
slovenske modeme Lavoslava Schwentnerja. Ob tej priložnosti
načrtujejo več kvdtumih prireditev, na katerih bodo sodelovali
številni znani Slovenci iz kulturnega in političnega življenja.
Predsednik pripravljalnega odbora za obeležitev obletnice na
Vranskem je Franc Sušnik.
Prvi novoletni tek v Podkralu pri
Velenju
Tekaška sekcija športno-kulturnega in izobraževalnega dru-
štva ŠKID TRIM Podkraj - Kavče pri Velenju je 29. decembra
priredila novoletni tek na 1800 metrov dolgi progi, ki so ga
namenili vsem starostnim kategorijam. Po končanem teku so
tekmovalci spoznali še newyorški maraton skozi pripoved in
diapozitive Hinka Jerčiča, pobudnika organizirane slovenske
udeležbe na tem največjem maratonskem teku na svetu. Po
podelitvi priznanj in nagrad so se mladi tekači preizkusih še na
karaokah.
H.J.
Gimnazijci gimnazijcem
Gimnazijci gimnazijcem je
na I. gimnaziji v Celju tako
rekoč tradicionalna priredi-
tev, saj poteka že od leta 1990
dalje. Pri dijakih je bolj znana
pod imenom Top Classic, njen
poglavitni namen pa je pred-
stavitev dijakov in njihovih
sposobnosti profesorjem in so-
šolcem. To je eden od dveh
večjih kulturnih dogodkov, ki
vsako leto poteka na gimnazi-
ji, drugi je Kulturni maraton v
mesecu februarju.
Tudi letošnje šolsko leto se
tradicija ohranja - prireditev
se je začela v sredo, 10. januar-
ja in se bo končala danes, v
četrtek. Prvi dan je bil v veliki
dvorani Narodnega doma pro-
gram na ogled prvim in dru-
gim letnikom, drugi dan pa
tretjim in četrtim.
Organizacijo prireditve vsa-
ko leto prevzame Kulturno
društvo Antona Aškerca, ki že
dolga leta deluje na I. gimna-
ziji v Celju pod mentorstvom
profesoric Alenke Prebičnik-
Sešel in Juane Robide, letošnje
šolsko leto pa ga vodita Nina
Utroša, ki obiskuje 3. č in Gre-
gor Deleja, ki je dijak 2.d. Or-
ganizacija tako velike priredi-
tve je vse prej kot lahka. Po-'
trebno je pobrati prijave (zle-
pa ah zgrda), jih lu-editi, se z
vodstvom gimnazije dogovori-
ti za ustrezen datvun, najeti
dvorano, sestaviti program, iz-
brati komisijo... in če k temu
dodamo še učenje, je seveda
mera polna.
Letošnje prireditve se bo
udeležilo 22 razredov (od pr-
vih do četrtih letnikov), s 24
vokalno-instrumentalnimi in
plesnimi točkami, ki pokrivajo
skoraj vsa glasbena obdobja -
od baroka pa do modeme glas-
be, se pravi od Bacha do Nir-
vane.  Kvaliteto nastopa bo
ocenjevala sedemčlanska ko-
misija (trije profesorji in štirje
dijaki), tri najboljše točke pa
bodo objavljene po šolskem
radiu in v šolskih časopisih.
Po vsem pisanju sodeč bi
lahko rekh: »Majhen korak za
človeštvo, a velik korak za I.
gimnazijo v Celju,« kajti pri-
praviti in izpeljati tako veliko
prireditev za »navadne smrt-
nike« res ne bi smel biti velik
problem, a za dijaka, ki mu na
vsakem koraku grozi zloglas-
na matura, je to veUk uspeh,
saj ravno matura, vsaj v taki
obliki, kot jo poznamo danes,
počasi »gasi« kulturni plamen
na šoU tako slovečega kultur-
nega imena, kot je I. gimnazija
v Celju.
S konji na
srečanje
V Gorici pri Slivnici je
krajevna organizacija Rde-
čega križa pripravila sre-
čanje krajanov, starejših
od 70 let. Pri tem je poma-
gal aktiv kmečkih žena, ki
je 98-letno Lucijo Mastnak
prepričal, da je na srečanje
prišla tako kot v starih ča-
sih - s konjsko \'prego.
V kulturnem domu so jih
pričakali mladi člani RK,
ki so za vsakega krajana
izdelali novoletno voščilni-
co. Kulturni program je
marsikoga ganil do solz,
morda zaradi spretnosti in
sposobnosti mladih ali pa
zaradi spomina na dni, ki
jih ni več. Aktivistke Rde-
čega križa pa so se s skrom-
nimi darovi spomnile tudi
tistih, ki se srečanja niso
mogle udeležiti. V praznič-
nih dneh tako nihče ni
ostal pozabljen.
ANDREJA ZELIČ
Zavod za živinorejo in
veterinarstvo Celje
PE Svetovanje
razpisuje prosto delovno mesto
splošnega kmetijskega svetovalca
za določen čas
- visoka izobrazba kmetijske smeri
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj
- opravljena licenca za svetovanje v knnetijstvu
- vozniški izpit B kategorije
- lasten avto
- poznavanje osnov dela z računalnikom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov. Zavod za živino-
rejo in veterinarstvo Celje, Trnoveljska cesta 1, s pn-
pisom "za razpisno komisijo". ^ ^ . . .
Kandidate bodo o izbiri obvestili v 8. dneh po končanem
postopku.
VIgrad d.o.o.
Ljubljanska 32, Celje
razpisuje prosti delovni mesti
1. voznika - dostava blaga
2. pripravnika za računovodska dela
Ppgoji;
Pod 1:
Izpit B, C in E kategorije, zaželena predlzobrazba stroj-
ne smeri.
Začetek takoj, za nedoločen čas, poskusna doba 6 me-
secev.
Pod 2:
ekonomski tehnik, osnove za delo na PC, začetek me-
seca marca za pripravniško dobo 6 mesecev.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 8 dni po ob-
javi.
Št. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Ko Si na robu,
je že prepozno
Celian Franci Horvat meti alpinizmom In fotografijo
Celjan Franci Horvat se je konec
minulega leta širši javnosti predsta-
vil s svojimi barvnimi fotografijami.
Ob veselju, da prvič samostojno raz-
stavlja, pa je kazal tudi kanček žalo-
sti, da se to ni zgodilo v njegovem
domačem mestu, pač pa v Ljubljani.
Zato ni čudno, da si letos, ko bo
dopolnil štiri desetletja, želi, da bi
njegovo ustvarjanje videli tudi Ce-
ljani. To pa je le eden od njegovih
ciljev - tisti bolj pogumni so povezani
zlasti z alpinizmom.
Malega Frgncija so starši že pri
štirih letih prvič odpeljali na Kle-
menčo jamo in takrat verjetno za vse
življenje v njem prebudili strast do
gora. Pri 18. letih se je lotil alpiniz-
ma in letos bo tako slavil dvajsetlet-
nico članstva v celjskem alpinistič-
nem odseku. Po številnih vzponih v
naših gorah si je tako kot drugi zaže-
lel tujih vrhov. Južna Amerika z An-
di je po njegovem nekakšna iztočnica
za Himalajo, sanje vseh alpinistov
sveta. Prvič se je v Ande podal leta
1991 z Jocom Razputnikom, predlani
pa še z Binetom Javemikom. Zlasti
Peru je nanj naredil močan vtis. »Ves
čas sem imel občutek, da sem vse to
že videl, kot da bi bile moje korenine
tam, sredi Inkov. Morda zato, ker
sem o njih veliko bral in so me vselej
zanimali, kdo ve,« pravi
Franci, ko se spominja An-
dov. »Vendar pa v nobeni od
dežel, kjer sem bil, ne bi
ostal,« dodaja.
Ob zadnjih nesrečah alpi-
nistov v naših gorah seveda
ne moreva mimo vprašanja o
tveganjih in nevarnostih, ki
se jim izpostavljajo. Franci
pravi, da je njegovo vodilo
znani izrek, da je bolje živeti
en dan kot lev kot vse življe-
nje kot ovca in verjetno je ta
nemima kri tista, ki žene
njega in njemu podobne, da
včasih tvegajo preveč. »Člo-
vek ne ve, kje je meja, po-
stavlja si jo vedno višje in ko
začuti, da je na robu, je lah-
ko že prepozno,« razmišlja o
tveganjih in preizkušnjah, ki
si jih zastavljajo alpinisti.
Sam se želi letos jeseni pre-
izkusiti v Himalaji na 6800
metrov visokem Amadabla-
mu, ki je po njegovem eden
od štirih najlepših vrhov na
svetu poleg Alpamaye v Pe-
ruju, Cerro Toreja v Argenti-
ni in Matterhorna v Švici.
Takšni načrti pa seveda
niso poceni in so odvisni
predvsem od tega, kako na-
klonjeni bodo sponzorji.
Franci pa se že sedaj kondi-
cijsko pripravlja na morebit-
ni jesenski odhod. Večkrat
pripravi tudi različna preda-
vanja na šolah o svojih mi-
nulih poteh in ob redni služ-
bi v šempetrskem Sipu osta-
ne bolj malo časa še za kaj
drugega. Za fotografijo pa
bo vedno čas, pravi. Vse bolj
ga navdušuje in vse pogoste-
je išče v naravi motive, ki bi
jih ujel v objektiv. Barve in
igra svetlobe so mu najljub-
ši, zato se je tudi odločil za
barvno in ne za črno belo
fotografijo. Če mu bodo bo-
govi naklonjeni, kot pravi
sam, bomo letos njegovo
ustvarjanje videli tudi Ce-
ljani.
T. CVIRN
Triie kralji so zaželeli srečo, zdravje in dobro ietino
Trije modreci, kralji — Gašper, Miha in Boltežar — so letos hodili tudi po Stari vasi in po
hišah voščili srečo, zdravje in dobro letino. Starovaški trije kralji so bili Ivan Strmčnik,
Miha Valenci in Anton Pimat, z njimi pa sta hodila in prepevala še Henrik Fišer in Alojz
Lukanc, ki je, napravljen v pastirja, sprejemal darila. Čeprav so v pesmi za dar priporočili
»klobaso ali denar«, se tudi darovom kakšne druge vrste niso odrekli. M.L.
Starovaščani na zalcijučni prireditvi
že tradicionalno srečanje krajank in krajanov, starih 70 in več let, ter nastop lutkovne
skupine sta bili zadnji prireditvi v Domu krajanov Stara vas v Velenju v letu 1995. Srečanja
se je udeležila tudi najstarejša Starovaščanka Marija Ževart, ki bo letos v avgustu napolnila
95 let. Na zanimivi prireditvi so se predstavile tudi >Pevke iz Stare vasi< (na sliki) pod
vodstvom Zofke Gorogranc.
M.Li
Snežena mož in žena
Pri Germadnikovih na Polzeli so že lani naredili ogromnega
snežaka, letos pa so lanski rekord še potolkli in postavili kar pet
metrov visokega snežaka, da pa mu tako visoko ne bi bilo
dolgčas, so mu naredili še družico. Tako je pred domačo hišo ves
teden gostoval snežni par, ki je privabljal tudi veliko radoved-
nežev. Seveda je bilo veliko dela, tako da so Germadnikovim
prišli na pomoč tudi sosedje. S slovesom ne bo toliko dela, kljub
njuni ogromnosti ju bo krepka odjuga kaj hitro pobrala.
T. TAVČAR
St. 2. - 11. ianuar 1996
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Upanje pri Sv. Štefanu
Častitlllva obletnica Antona Koatina Iz Babnih Bnl
čudovite pokrajine pri Sv.
Štefanu, v gričevnatem svetu
občine Šmarje pri Jelšah, ni
mogoče pozabiti. Vsak letni
čas ima tu svojo posebno le-
poto, tudi v beli zimski prav-
ljici, ki je zadnja leta postala
redkost. Ko smo se pred dne-
vi odpravili v okolico mikav-
nega kraja, so bili domovi,
kozolci, vinogradi ter gozdo-
vi pokriti z debelo zimsko
odejo.
Iz Celja smo odšli v zase-
lek Babna Brda, kjer je 3.
januarja slavil 90-letnico
življenja Anton Kodrin. Bil
je v svoji sobi, na krušni pe-
či, kjer mu je pozimi najbolj
všeč. V krajevno skupnost
Sv. Štefan, donedavni Vinski
Vrh, se je pred dolgimi de-
setletji priselil, zato smo ga
povprašali, katero krajevno
ime mu je bolj všeč. »Vseeno
mi je, le da so ljudje dobri!«
To je pomembno, saj na vi-
dez močnega 90-letnika, naj-
starejšega moškega v krajev-
ni skupnosti Sv. Štefan, že
dve leti muči huda bolezen,
rak. Povedal je, da mu je v
bolezni v veliko pomoč nje-
gova hči, Terezija, ki lepo
skrbi zanj.
Nikamor ne more, zato ga
je pred častitljivo obletnico
razveselila radijska čestitka
njegove Terezije, pogrešal pa
je, ker ni prišel voščit nihče
iz domače krajevne skupno-
sti, iz Rdečega križa, iz upo-
kojenskih vrst, niti iz Cin-
karne, kjer je pustil veliko
sadov svojega dela. Babna
Brda vendarle niso na koncu
sveta, imajo dobro asfaltno
povezavo. Med pogovorom
smo se rajši spomnili Anto-
novega rojstnega Zusma,
kjer so bili pri hiši štirje
otroci, dela pa še in še. Slav-
lienčev brat, Andrej, živi v
Šmarju pri Jelšah, v upoko-
jenskem domu.
Na rojstnem Žusmu je
spoznal svojo življenjsko so-
potnico, Marijo, s katero sta
pred drugo svetovno vojno
delala v tovarni kopit v Loki
pri Žusmu. »Izdelovali smo
kopita, pa ziclne ter rukhen-
derje,« se spominja v starin-
skem jeziku, ki je v navadi
najstarejših ljudi. Kopita,
stole in obešalnike torej. Ze-
lo rada sta hodila v tovarno,
Anton in Marija, ki sta se
nato leta 1936 poročila. »Le-
po sva se razimnela, lepo je
bilo živeti z njo,« se spomi-
nja 90-letnik Anton Kodrin,
ki je izgubil ženo pred enaj-
stimi leti. Toda njegove oči
so pri tem rosne kot da bi
bilo to šele včeraj.
Dolgo sta živela na Žu-
smu, kjer so ju osrečiU štirje
otroci. Najstarejša, Ivanka,
živi v Opatiji, na Hrvaškem,
Anton, ki si je zgradil lep
dom na celjski Hudinji, pa se
je smrtno ponesrečil. Njvm
tretji otrok, Franci, živi v
Celju, najmlajša, Terezija,
pa je ostala doma, v Babnih
Brdih. Tu sta Anton in po-
kojna Marija kupila kmečko
domačijo leta 1947, od tu je
dolga leta odhajal na delo v
Cinkarno, kjer si je prislužil
pokojnino.
V najlepšem spominu ima
skupne družinske trenutke,
rad pa se je spomnil tudi slu-
ženja vojaškega roka v Ka-
radžordževičevi kraljevi
gardi, konec dvajsetih let te-
ga stoletja. V neprijetnem
spominu ima vojno leto
1941, Hitlerjevo okupacijo,
ko so ga poslali v ujetništvo
v okolico Berlina. Bil je v
ujetniškem taborišču, kamor
so smeli tamkajšnji kmetje
povprašat, kdo izmed ujetni-
kov želi opravljati kmečka
dela. »Javil sem se, saj sem
vedel, da je pri kmetu še naj-
boljše.« In res je bilo tako.
»Prišel sem k dobremu go-
spodarju, k dobremu člove-
ku.« Tudi v vojni, pa če je še
tako kruta, je mogoča tudi
človečnost. Po letu in pol se
je Anton Kodrin vrnil na
rodno grudo, dve leti po kon-
čani vojni pa je začel z delom
na svojem novem, kupljenem
domu. Tu ga je bilo mogoče
srečevati v vinogradu še
pred dvema letoma, med
škropljenjem, sicer pa je bil
kos vsakemu opravilu.
Zdaj je pozimi najbolj za-
dovoljen na krušni peči ali v
svoji postelji, poleti pa rad
posedi na prostem. Pred dve-
ma letoma ga je izmučila
pljučnica, zdaj toži, da ima
še astmo, posebne težave pa
mu povzroča prostata. Rad
je kadil, vse do lani, po hu-
dem kašlju pa se je temu od-
povedal. Najbolj si želi
zdravja, da bi lahko še kdaj
delal. Saj, čez nekaj tednov
bo pomlad, z njo pa se pre-
buja tudi vsako upanje.
BRANE JERANKO
Z več obzirnosti
Kumunalcem, ki temeljito
očistijo ceste, smo to zasne-
ženo zimo seveda hvaležni,
vendar pa se vedno znova za-
radi njih pritožujejo tisti, ki
imajo hiše tik ob cesti. Ko-
munalci s plužnimi vozili
mimo njih vozijo z nezmanj-
šano hitrostjo, tako da jim
potisnejo sneg visoko na fa-
sado. Ker sneg meče s cestiš-
ča z veliko močjo, ga je s fa-
sad težko spraviti, če pa
ostane na njih, se topi in raz-
moči zid. Pri tem najbolj
»gor plačajo« stare hiše, ki so
že tako in tako vlažne. Torej,
vozniki plužnih vozil, bodite
bolj obzirni! Na sliki: posne-
tek zgovomo dokazuje po-
sledice pluženja.
T. TAVČAR
Slavljenec, 90-letni Anton Kodrin, s hčerko Terezijo ter vnukom Brankom.
Zimska pravljica pri Sv. Štefanu, v gričevju med Šmarjem in Loko pri Žusmu.
Št. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

Za več kondicije
Zdravilišče Laško je 3. janu-
arja odprlo nov računalniško
voden fitness studio, kjer bodo
lahko ljudje utrjevali kondici-
jo in krepili zdravje na najso-
dobnejših napravah.
Prve tri dni so vsakega obi-
skovalca brezplačno testirali
in teh je bilo kar veliko, saj je
bilo že prej povpraševanje po
takšnem studiu izredno. Z
ureditvijo fitness studia je
zdravilišče zadovoljilo svoje
goste, ki pridejo kot zdravili-
ški turisti in bolnike ter seve-
da krajane Laškega in okolice.
V opremo je Zdravilišče Laško
vložilo približno pet milijonov
tolarjev. Zelo ponosni so na
napravo, na katero je mogoče
priključiti tudi vsem dobro
poznani EKG, saj nameravajo
v bližnji prihodnosti testirati
bolnike po srčnem infarktu,
seveda v sodelovanju s kardi-
ologom.
Studio je opremljen z dva-
najstimi Idasičnimi fitness na-
pravami in s štirimi kardio na-
pravami, ki pokrivajo vse mi-
šične skupine. Poleg programa
splošnega fitnessa so na raz-
polago tudi shujševalni, anti-
celulitni in pa manager pro-
grami. Studio torej ne bo služil
le v rekreativne namene, tem-
več tudi za rehabilitacijo, pri
čemer so bodo posluževali
predvsem naprav za rehabili-
tacijo kolena, hrbtenice in tre-
buha.
Trenutno sta v fitnessu za-
posleni dve inštruktorici fit-
nessa in aerobike, to sta Majda
Klakočer in Meta Meh, ki pra-
vita, da bosta pri delu sodelo-
vali tudi z drugimi fiziotera-
pevti. Potrebno je povedati tu-
di to, da je studio povezan s
savno in bazenom v zdraviliš-
ču, tako da se po končani vad-
bi iz prostora lahko odpravite
naravnost na sprostitev v sav-
no ali bazen. In pri vseh vstop-
nicah za fitness je vključeno
tudi kopanje v termalnem ba-
zenu.
Fitness studio je odprt vsak
dan od 10. do 21. ure, ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih pa
od 8. do 21. ure. Testiranja so
vsak ponedeljek in četrtek od
14. do 20. ure, uvajalne ure pa
so priporočljive za vse začetni-
ke in so brezplačne, izvajajo
pa jih ob ponedeljkih od 16. do
17. ure.
DAMJANA SEME
Vadbe v fitness studiu Zdravilišča Laško potekajo pod stalnim nadzorom izkušenih inštruktorjev
jn na najsodobnejših napravah proizvajalca Technogym.
Konj In figa
tudi v tem ietu
Odbor za razvoj turizma
v občini Slovenske Konjice
je lani tedensko podeljeval
belega konja ali konjsko fi-
go, ki sta simbolično pona-
zarjala odnos Konjičanov
do njihovega okolja. V teku
leta je odbor tako podelil
osenmajst belih konjev in
štiri konjske fige, z akcijo,
s katero želijo občane
spodbuditi k urejanju oko-
lja in s tem narediti kraj
lepši in bolj gostoljuben, pa
bo odbor nadaljeval tudi to
leto. Priznanja oziroma
graje bodo podeljevali en-
krat na mesec, izmed vseh
dobitnikov pa bodo tudi
konec letošnjega leta iz-
brali dobitnike belega ko-
nja in konjske fige leta
1996. Tudi letos vabijo ob-
čane, da akciji s predlogi
dajo še večji pomen in jih
obenem pozivajo, da s svo-
jim prispevkom k urejeno-
sti domačega kraja poma-
gajo mestu Slovenske Ko-
njice do naziva najlepšega
kraja v Sloveniji.       B.Z.
O zvišanem
icrvnem pritisicu
Zvišani krvni pritisk je ena
izmed najpogostejših bolezni
današnjega časa. V specializi-
rani prodajalni Fit Medico v
Centru Interspar bodo v sobo-
to, 13. januarja med 9. in 13.
uro, organizirali svetovanje o
zvišanem krvnem pritisku,
meritve krvnega pritiska in
predstavili različne aparate za
merjenje krvnega pritiska. O
dieti in načinih zdravljenja
zvišanega krvnega pritiska
brez zdravil pa se bodo lahko
obiskovalci tokrat pogovorili s
speciaUstom dr. Milanom
Rajtmajerjem. jg
Na Goiteii ni gneče
Smučarske naprave na Golteh obratujejo že od 16. decembra
s polno paro, vendar smučarski delavci niso povsem zadovoljni
z obiskom dnevnih gostov, saj naprave, ki bi lahko na uro
prepeljale 7 tisoč smučarjev, obratujejo dnevno le za kakšnih
150 gostov. Nekaj bolje je ob koncu tedna, zadovoljni pa so z
namestitvijo v hotelu, ki je poln do konca sezone. Vračajo se
stari gostje, tako je opaziti veliko hrvaških smučarjev, Madža-
rov in seveda učencev domačih šol, ki imajo izredno ugodne
pogoje za šole v naravi, pa tudi cene so zmerne. Letos so
nekoliko obnovili hotel (sobe, tla v restavraciji, disco), zaradi
splošnih vremenskih razmer pa jim včasih ponagaja izpad elek-
trične energije. Cene smučarskih vozovnic: 2.200 tolarjev za
dnevno odraslo osebo, 1.600 za otroke, ski boom paket za šole
(malica, smučarska karta) pa stane 1.300 tolarjev.
EDI MASNEC
it. 2.- 11. ianuar 1996
17
ŠPORT
Nižje, vendar iiitrejše
Barbara Germ ¥ prlčako¥anJu zaključnega turnirja pokalnega tekmovanja za košar-
karicB napoveduje finale Ježica-Celje In Izenačen ttvobojza lovoriko
Finalni turnir pokalnega tekmovanja
za ženske bo prvo dejanje košarkarske
sezone 1995/96 in med kandidati za lo-
voriko je prvič tudi ekipa Celja. Zadnja
ovira za vstop v finale bo sobotni štajer-
ski derbi z Mariborom, vendar prav vsi
strokovnjaki napovedujejo veliki dvoboj
med Jezico in Celjankami, ki so v tej se-
zoni edine nadigrale najboljšo slovensko
ekipo leta 1995.
"Z Mariborom smo dobile obe pokalni
tekmi, vendar moramo tudi v soboto zai-
grati resno. S takšnim pristopom se nam
prva uvrstitev v finale ne bo izmuznila; za-
radi nastopa Jezice v ligi prvakinj je prav-
zaprav več možnosti za presenečenje v nji-
hovem drugem polfmalu z Odejo in še ne-
kaj več v odločilnem srečanju za lovoriko.
Kdo bo pokalni prvak? Celje!" pravi naj-
bolj izkušena košarkarica celjske vrste Bar-
bara Germ, kije v evropskem pokalu Ronc-
hetti igrala z Montmontažo, Afrodito in Ce-
ljem.
Za organizacijo finalnega turnirja se
je potegovalo tudi Celje, kjer bi bilo več
možnosti za uspeh. Kakšne bodo v Ljub-
ljani?
V Celju bi imele enako izhodišče kot Je-
zica. Ljubljančanke so realno močnejše za
deset točk, s Florijani pa bi bilo veliko bolj
tesno. Izključena ne bi bila niti možnost
naše nove zmage, toda navijači nas bodo
zanesljivo spremljali tudi v Ljubljani in
vsako priložnost za presenečenje bomo iz-
koristile. Seveda moramo najprej prema-
gati Maribor, kije v čudnih okoliščinah iz-
gubil zadnjo prvenstveno tekmo v Konji-
cah in zato nimamo prave predstave o mo-
či štajerskih tekmic.
Polfinale bo tudi dvoboj za prestiž na
Štajerskem, morebitni nedeljski finale z
Jezico pa spopad ekip, ki naj bi odločili
tudi o prvenstvu. Kakšne so primerja-
ve?
Na branilskih položajih sm& boljši, pod
košema je v prednosti Jezica. Ljubljančan-
ke imajo v celoti višjo ekipo, v obrambi
nas vse lahko prevzemajo, toda Celjanke
smo hitrejše in vrednost obeh ekip je prib-
ližno izenačena. Objektivno so prvakinje
še vedno boljše, toda z izrazito dobrim dne-
vom lahko zmagamo tudi v Ljubljani in naš
uspeh v finalu pokala je povsem možen.
Čez deset dni se bo začela ligaška pr-
venstvena končnica, izhodišče pa že obe-
ta finale za naslov prvakinj.
Prednost je velika in morale bi ostati dru-
ge. Do konca sezone bomo poskušale pre-
senetiti Jezico, priložnosti bo še dovolj, za
naslov najboljše slovenske ekipe pa še ni-
smo dovolj močne. S kakšno kvalitetno
okrepitvijo iz tujine bi se v prihodnosti re-
snično lahko enakovredno merile z Ljub-
ljančankami, ki so letos vseeno še močnej-
še.
Preporod celjske ženske košarke se bo
torej zaiistavil prav na vrhu?
Predvsem je lepo znova igrati doma. Ča-
kamo samo še na Andrejo Vodopivec, ki
študira v Mariboru in zato še vztraja ob
Dravi. Naš klub je na trdnih nogah in do-
bro organiziran, veselje do košarke in pri-
jateljstvo sta najbolj trdni vezi med igral-
kami, zato letošnja sezona ni naš končni
domet.
Barbara Germ je za mnoge prvi slo-
venski center, toda vabila v reprezentan-
co so redka. Zakaj?
Pred tremi leti sem bila v času konjiških
kvalifikacij za evropsko prvenstvo sredi
največjih študijskih obveznosti, lani pa sem
se pripravljala na zagovor diplome. Zdaj
imam več časa za košarko in zanesljivo ne
bom odpovedala, toda ženska reprezentan-
ca je še vedno preveč zanemarjena, v klu-
bih je preveč tujk in nujno bodo potrebne
korenite spremembe.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Tovornik - 82!
Minulo sredo je Matjaž
Tovornik (na sliki) prav na
svoj 36. rojstni dan izboljšal
rekord slovenskih državnih
prvenstev po številu doseže-
nih košev. Proti Kopru je za
Pivovarno Laško dosegel kar
82 točk in tako krepko dose-
gel dosežek Beline (Olimpija
ml.) izpred dveh let, ko je do-
segel 63 točk.
Tovornik je proti oslabljenim
Primorcem do odmora zgrešil
samo dva meta in nasul 40 točk.
Se bolj nezaustavljiv pa je bil v
nadaljevanju. Igral je 39 minut,
za dve točki metal 17:19 (89
%), za trojke 14:22 (64 %) in
proste mete 6:9 (67 %). Vmes
je nanizal še 11 asistenc in ta-
ko so bile po njegovih akcijah
dosežene kar 104 točke. Tovor-
nikov dosedanji osebni rekord
je bil 67 točk v švicarskem pr-
venstvu za Neuchatel, v doma-
čem prvenstvu v A-2 ligi 57
točk pred dobrimi tremi mese-
ci proti Celju in v A-1 ligi 53
točk na lanski tekmi proti Po-
stojni ter v bivši YU ligi 38 točk
za Olimpijo proti Partizanu.
Za prvo polzelsko zmago proti Olimpiji ima največ zaslug Klemen Zaletel (desno), kije končno
prikazal eno boljših iger.
Osmerica že znana
Rogaška v drugI del prvenstva s sedmimi zmagami, KS Polže-
I a Je po pomembnem uspehu proti OlImplJI šele pri s tir In
Prvi krog košarkarskega prvenstva se bo
končal 27. januarja, udeleženci ligaSke konč-
nice za naslov prvaka pa so že znani: Olimpi-
ja, Interier, KS Polzela, Rogaška, Idrija, Sa-
tex, Litostroj in BWC, ki bodo s seboj prene-
sli tudi medsebojne rezultate.
Največ bosta pridobila Satex in Idrija, saj jima
po trije porazi ne bodo veljali za novo lestvico,
Litostroju, Olimpiji in BWC po eden, Interier,
KS Polzela in Rogaška pa so doslej minuse za-
beležili le v dvobojih z najboljšo osmerico. Sla-
tinčani so edini že odigrali vse tekme z ekipami,
ki bodo nadaljevale s tekmovanjem za naslov pr-
vaka in uvrstitev v Koračev pokal, zato lahko do
konca mimo izgubijo vse tri tekme (Helios, Liti-
ja, Republika) in si razmerja 7-7 ne bodo pokva-
rili.
Tri kroge pred koncem osnovnega dela prvens-
tva ima najboljša osmerica naslednjo bilanco
zmag in porazov za prenos: Olimpija 8-4, Ro-
gaška 7-7, Interier 7-6, Idrija 7-5, Litostroj in Sa-
tex 5-6, BWC 5-7 in KS Polzela 4-7. Polzelani
so z najmanj zmagami celo zadnji, do konca pa
bodo gostovali pri Satexu in Interieru ter doma
igrali z Idrijo, z vsemi tremi ekipami pa so jeseni
izgubili.
P. Lašico in Čemet v icončnico?
Kraški zidar sije doslej edini v A-2 ligi zago-
tovil končnico za uvrstitev med najboljše. Pivo-
varna Laško ob težkem razporedu potrebuje vsaj
eno zmago (Krka, Ilirija, Jezica), za Comet bo
odločilno gostovanje v Novem mestu (doma igra
z Zagorjem in Ilirijo), oboje pa lahko reši tudi
sobotna zmaga Sežancev v Skofji Loki. Bolj kri-
tično je pri Celju. Čeko zadnje tri tekme ni igral,
na klopi proti Cometu ni bilo trenerja Srečka
Žgajnerja, umaknil se je tudi njegov pomočnik
Boris Kralj in možnosti za obstanek so z vsakim
dnem manjše.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC^
Januar:
13 - finale pokala Slovenije v košarki za
ženske (Ljubljana)
20 - začetek ligaške končnice v košarki
za ženske
21 - EP v umetnostnem drsanju (Sofija)
23 - Australian Open v tenisu (Melbour-
ne)
27 - dan slovenskega rokometa (Celje)
Feliruar:
3 - dan slovenske košarke (Ljubljana) \
8 - dvoransko DP v tenisu (Celje)
10 - SP v poletih (Kulm), začetek ligaške \
končnice v košarki za moške \
11 - SP v alpskem smučanju (Sierra      \
Nevada) j
25 - spomladanski del DP v nogometu
28 - kvalifikacije za EP v košarki za moš-
ke Slovenija-Madžarska (Šentjur)
iHarec:
1 - začetek kvalifikacij za SP v nogome-
tu 1998
8 - dvoransko EP v atletiki (Stockholm)
17 - SP v umetnostnem drsanju (Edmon-
ton)
30 - finale pol^ala Slovenije v košarki za
moške (Maribor)
Aprii:
3 - finale končnice DP v košarki za žen-
ske
10 - finale končnice rokometnega EP
11 - final four evropske lige v košarki
(Pariz)
17 - kvalifikacije za kadetsko EP v košar-
ko (Polzela)
20 - finale evropske lige v rokometu
21 - SP v hokeju na ledu (Dunaj)
23 - finale končnice DP v košarki za moš-
ke
iVIaj:
6 - kolesarska dirka Po Sloveniji, Slove-
nian Open v tenisu (Domžale)
8 - finale PPZ v nogometu (Glasgovv)
9 - EP v gimnastiki (KObenhaven)
15 - finale pokala UEFA v nogometu
18 - kolesarska drika Giro d'Italia
19 - SP v kegljanju (Praga)
22 - finale pokala prvakov v nogometu
(Rim)
23 - EP v rokometu (Sevilla, Ciudad Real)
Junij:
2 - kvalifikacije za SP v speedwayu (Krš-
ko)
4 - French Open v tenisu (Pariz)
5 - finale pokala Slovenije v nogometu
8 - konec DP v nogometu, EP v nogome-
tu (Anglija)
14 - SP v dresuri (Lipica)
29 - kolesarska dirka Tour de France
Juiij:
2 - Ali England v tenisu (Wimbledon)
19 - olimpijske igre (Atlanta)
31 - nogometni superpokal Slovenije
Avgust:
4 - začetek DP v nogometu
9 - DP v atletiki (Velenje)
11 - mladinsko SP v kolesarstvu (Novo
mesto)
Septemlier:
3 - US Open v tenisu (New York)
15 - pokal A-J v motokrosu (Slovenske
Konjice)
21 - mladinsko SP v atletiki (Sydney)
Oictolier:
3 - SP v kolesarstvu
17 - ekipni svetovni pokal v kegljanju
(Budimpešta)
November:
2 - svetovni pokal v alpskem smučanmju
(SOlden)
12 - ATP finale v tenisu (Hannover)
December:
3 - Compaq SP v tenisu (MOnchen)
6 - EP v rokometu za ženske (Danska)
14 - svetovni pokal v smučarskih skokih
(Planica)
Št. 2. - 11. icHiuar 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT

Zasuk k domačemu kadru
Pred dobrim letom je bil Fotex uso-
den za tedanjega trenerja celjskih roko-
metašev Josipa Šojata, kadrovske roSa-
de pa je prinesel tudi novi dvoboj z ma-
džarskim prvakom. **Zoran Lubej je na-
ša prva okrepitev za sezono 1996/97," je
v Veszpremu dokončno potrdil Tone
Turnšek, ki je bil pod močnim vtisom po-
gumne igre mladih Vugrinca, Lubeja,
Bilbije, Podpečana, Pajoviča in Šantla.
"O morebitnem omejevanju števila tu-
jih igralcev bo evropska zveza odločala šele
na marčevskem kongresu, toda le v prime-
ru konkretnega predloga nacionalnih zvez.
Nekaj pripomb smo dobili že pred meseci,
toda celotna zadeva že dlje časa miruje in
EHF zanesljivo ne bo na svojo roko spre-
minjala pravil," je o eni najbolj kočljivih
zadev povezanih s klubskimi tekmovanji
dejal Markus Glaser, kije sekretar vseh šti-
rih evropskih pokalov.
Na poti v Francijo so Celjani premaga-
la vodilo ekipo druge italijanske lige Mo-
deno z 29:24 (14:7; Vugrinec 9, Stefa-
novič 7, Šafarič 4, Papež, Pungartnik,
Tomšič, Bilbija 2, Leve 1). Med tekmo
so igralci opravili Se trening, zaradi
zlomljenega prsta Burdiana pa je na tur-
neji Papež.
Celjani so pred novim letom tehtali us-
meritve za naslednjo sezono, na koncu pa
je obveljala "slovenska linija" s sprotnim
selekcioniranjem in odpuščanjem tujih
igralcev. "Na odločitev EHF ne bomo ča-
kali. V naslednji sezoni bomo imeli naj-
več tri tujce, kajti nekateri naši posojeni
igralci so zelo napredovali in tudi drugi ve-
liko obetajo. Lubej meje v Veszpremu pre-
pričal, daje že igralec za prvo moštvo, tu-
di drugi veliko obetajo. Vugrinec, Bilbija,
Podpečan, Pajovič, Burdian, ŠantI ter še
mlajša Bon in Marčen so ogromen poten-
cial in čez nekaj let bi morali predstavljati
jedro ekipe. Z nekaj potrpežljivosti bomo
imeli čez leta vrhunsko moštvo domačih
igralcev in največ dveh super okrepitev iz
Zoran Lubej, prva okrepitev Celja Pivo-
varne Laško za sezono 1996/97.
tujine," je ob Balatonu razmišljal Tone
Tumšek in ni skrival navdušenja nad igro
mladih upov.
Lubejeva vrnitev na mesto krožnega na-
padalca posredno pomeni odhod Načino-
viča, po skoraj desetletju se bo najbrž po-
slovil tudi Ivandija. Večina drugih igral-
cev naj bi ostala: Puc je nakazal, da ga za-
nima podpis nove pogodbe. Leve je pri-
pravljen preložiti vmitev v Slovenj Gra-
dec, v rumeno-zelenem dresu naj bi ostali
tudi Šerbec, Pungartnik, Jeršič, Šafarič,
Tomšič in Vugrinec. Večina pogovorov je
že končanih, odprte so ostale le še nekate-
re malenkosti in v naslednjih dveh, največ
treh tednih bo skoraj v celoti znana ekipa
za sezono 1996/97.
Ob Periču in Stefanoviču bo tretji tujec
skoraj zanesljivo krilni igralec. Namesto
ustaljenih okrepitev z juga so se v Golov-
cu tokrat ozrli proti Vzhodu in že napeljali
konkretne stike. Aktualna je nova vmitev
vratarja Lapajneta, z večih koncev se sami
ponujajo tudi največji svetovni zvezdniki,
toda uprava je odločna: jeseni z največ tre-
mi tujci, pri čemer bo Puc tudi v medna-
rodni konkurenci nastopal kot slovenski dr-
žavljan.
V odsotnosti poškodovanega Tomaža
Jeršiča je z novim letom kapetan postal
Roman Pungartnik, največ besede pri Iz-
biri pa je imel Zdravko Zovko v dogo-
voru s preostalimi trenerji._
Zovko bo tudi v naslednji sezoni trener
in je že v Veszpremu preverjal sposobno-
sti mladega roda. "Veliko obetajo in tudi
na francoski tumeji bodo imeli solidno mi-
nutažo. Vugrinec se razvija v kvalitetnega
levičarja, Bilbija je zelo koristen v obram-
bi, o Lubeju je vse povedal že predsednik,
zanimiv material je Pajovič," pravi Zov-
ko, ki za naslednje mesece načrtuje še ne-
kaj podobnih skupnih treningov (s Fote-
xom obramba 6-0 in nasprotni napadi) in
tekem z močnimi nasprotniki.
Na Madžarskem so Celjani prvo tekmo
s Pungartnikovim golom v zadnji sekundi
iz težkega položaja dobili s 26:25 (15:14;
Pungartnik in Stefanovič po 5, Vugrinec
4, Lubej, Ivandija in Tomšič po 3, Safarič
2, Leve 1) te drugo s skrajšanim igralnim
časom izgubili s 16:18 (10:9; Leve in Vu-
grinec po 5, Šafarič 2, Ivandija ip Pungart-
nik po 1), a so največ igrali mladi. V bis-
tveno močnejši zasedbi kot lani je Fotex
tako dober teden dni pred začetkom evro-
lige doživel enega redkih porazov v Vesz-
premu in vnovič je bila aktualna stara zgod-
ba o nelogičnem žrebu EHF.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
TOP 16 prvakoma
Jifarrr SteržaJ In Marika Katillnar zmagSi
¥alca našega naj¥ečjega kegljaškega
turnirja: TOP 16 Celje 96
Z nastopom prav vseh slo-
venskih udeležencev zadnjega
svetovnega prvenstva in kan-
didatov za naslednji šampio-
nat maja v Pragi, je bil celjski
turnir TOP 16 najmočnejši v
državi in se je končal s tesni-
ma finalnima odločitvama ter
zmagama posamičnih prva-
kov Harrya Steriaja in Mari-
ke Kardinar, ki ni samo po-
novila lanskega uspeha, mar-
več je edina udeleženka z dve-
ma turnirskima zmagama.
Kardinarjeva je do fmala vse
dvoboje gladko dobila v dveh
nizih, za tumirsko zmago pa je
proti Seškovi potrebovala tri ni-
ze in v zadnjem je bila boljša le
za dva keglja. Razburljiv je bil
tudi moški finale, v katerem je
SteržaJ po dveh drugih mestih
(lani ni nastopil) končno zma-
gal. V odločilnem nizu je pre-
magal Benedika za samo tri keg-
lje in edini niz izgubil v polfi-
nalu z novim celjskim rekorder-
jem Urbancem, medtem ko je v
uvodnem delu izločil tudi do-
mačina Salobirja.
Rezultati: moški - polfmale:
Steržaj-Urbanc 2:1, Benedik-
Bizjak 2:1; finale: Steržaj-Be-
nedik 2:0 (191:162, 156:1.53);
za 3.mesto: Urbanc-Bizjak 2:1;
5. Vodeb, 6. Juvančič, 7. Štru-
kelj, 8. Salobir itd; ženske - pol-
finale: Kardinar-Grobelnik2j
Šeško-Ribič 2:1; finale: Kari
nar-Šeško 2:1 (172:13,
164:180,169:167); za3. mes^
Grobelnik-Ribič 2:0; 5. Čad«
6. Burja, 7. Urbane, 8. Petak,i
Tkalčič, 10. Zupane... 15.1^
Jak.
Finale turnirja TOP 16 za t^
movaice OKS Celje: Anii
(Dcmit) 852, Tratnik (A. d
Ije) 843, Milač (Kvit) 823, B«
ček 810, Koštomaj (oba Str(^
kovina) 796, Grilanc (Kv
795, Šlogar (Strojkovina) 7?
Kukič (Kovinotehna) 757.
V Golovcu so oba dneva t(
movale tudi kadetinje, ki s(
kvalifikacijami za uvrstitev v
prezentanco za svetovno |
venstvo (Junija v Bratislavi)
polovici. Najboljša rezultata;
dosegli Šnidaršičeva (844)
Koštomajeva (825), ki pred \
botnim nastopom v Trbovljah
vedno vodi. Na svetovno i
venstvo se bo uvrstilo pet i
detinj. Vrstni red: 1. Košton
(Miroteks) 1648, 2. Žnidail
(Brest) 1646, 3. Ratajc (Mii
teks) 1578.4.Hladnik (Goric
1576, 5. SpoIJar (Mirotck
1573, 6. Miškovič (Goric
1565, 7. Razlag 1558, 8. Gl
Vič (obe Miroteks) 1536 ... I
Stajic 1519 itd.
Ž.
Goreme do Minska
Na rokometnem turnirju v Nemčiji seje Gorenje uvrstilo
v finale, v katerem je izgubilo s slovitim SKA Minskom s
17:27. Velenjčani so v predtekmovanju premagali nižjeliga-
še Hasta z 21:13, Lennep z 19:15, Herbeck 16:13 in v polfi-
nalu Solingen s 17:15.
Jeršič izgubljen za EP?
Tomaž Jeršič in Uroš Šerbec sta že več kot
mesec dni poškodovana, vrnitev pa bo trajala
še nekaj časa. Šerbec naj bi bil nared nekje
okrog končnice, Jeršič šele za novo sezono in
je praktično odpisan za evropsko prvenstvo v
Španiji, toda oba celjska reprezentanta že v
okviru zmožnosti trenirata v fitnessu (na sli-
ki) in pod strokovnim nadzorom fizioterapev-
ta Roberta Stebleta v Dobrni.
"Bolečine so se nekoliko umirile in zdaj so mo-
je težave z discus hemio približno enake kot v
začetku novembra pred tekmama z Zagrebom. V
skrajnem primeru bom moral počivati še štiri me-
sece, po bolj optimistični varianti nekoliko manj.
Nastop na evropskem prvenstvu v Španiji tako
ne pride v poštev, saj je pri tovrstnih težavah s
hrbtenico potrebno temeljito zdravljenje. Zame
je bolj pomembno novo sezono pričakati brez bo-
lečin ter s spoznanjem, da lahko še neovirano
igram," pravi Jeršič.
Šerbčeva počena pogačica desne noge se po-
časi celi in s plastično opornico je končno neko-
liko gibljiv. "Zdravljenje napreduje dobro, va-
jam za zgornji del telesa sem v začetku tedna do-
dal še razgibavanje poškodovane noge v vodi in
ne čutim nobenih bolečin. Noge še ne morem po-
vsem skrčiti, zaradi slabih idcušenj z vrnitvijo
ne bom pretiraval, toda naslednji mesec bi moral
začeti s pravimi treningi in v zadnjem delu sezo-
ne tudi igrati," Je bolj optimističen Šerbec, če-
prav zaradi opornice še ni najbolj mobilen.
Foto: EDI MASNEC
Polzela: v končnici savinjske
košarkarske lige v tekmi za 5.
mesto LaSko-Prebold 62:45, za
7. mesto Vrbovec-Garant 44:30.
Finalna tekma med Velenjem in
Mozirjem bo v nedeljo ob 10.
uri, v predtekmi ob 8. 30 uri za
3. mesto Gornji grad-CelJe.
Šentjur: po zmagi na turnir-
ju v malem nogometu v Raden-
cih Je trener prvoligaSa Juven-
tusa postal Darko Križman, ki
je tudi trener reprezentance.
Pred nadaljevanjem prvenstva
so se Šentjurčani okrepili tudi z
Milidragovičem (Radeče).
Žalec: na novoletnem šahov-
skem turnirju zmaga DJordJevi-
ča 12,5 pred Zorkom 10,5, in D.
Brinovcem 10, v Šempetru sta
bila najboljša Skok in Štorman
z 9 točkami, tretji Je bil Kopač
8. (J. G.)
Sobota. 13.1.
Košarka
Ljubljana: Celje-Mari-
bor (17), Ježica-Odeja (pol-
finala pokala Slovenije za
ženske, 19); Rogaška Slati-
na: Rogaška-Helios (19),
Maribor: Satex-KS Polze-
la (20. krog A-1 moške lige,
20); Laško: Pivovarna LaS-
ko-Krka, Slovenske Konji-
ce: Comet-Zagorje, Celje:
Celje-Koper (20. krog A-2
moške lige, vse 19); Šent-
jur: Kemoplast-Plima, Ma-
ribor: Maribor-Elektra(16.
krogB moške lige, 18).
Medena J 4.1,
Košarka
Ljubljana: finalna tekma
pokala Slovenije za ženske
(18.30).
Vaterpolo
Reka: Portorož-Posejdon
(8. krogi, lige, 12).
Sreda, 17.1.
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna
LaSko-Gorenje (12. krog I.
moške lige, 18.30).
Vaterpolo
Celje: Posejdon-Maribor
(9.kroeI. lige, 20.30).
Košarka
A-1 liga
Moški - 18. krog: Rogaška-
LitostroJ 85:60 (35:25); Jurko-
vič 20, Mičunovič 18, Novako-
vič 15, Lerič 14, Sušin 6, Pe-
trovič, Mesič 4. Kosovec, No-
vak 2; Republika-KS Polzela
82:87 (36:39); Zaletel 21, Ja-
godnik 20, Tiller 15, Petrano-
vič 14, Cizej 10, Stavrov 6,
Rovšnik 1; Helios-BWC 70:85,
Litija-Idrija 78:72, Satex-Inte-
rier 93:79, Olimpija-Triglav
93:61.
19. krog: KS Polzela-Olim-
pija 79:77 (41:37); Zaletel 17,
Jagodnik 16, Cizej 14, Tiller 13,
Petranovič 10, Rituper 5, Sta-
vrov 4; BWC-Rogaška 107:90
(47:38); Mesič 21, Mičunovič
21, Novakovič 19, Petrovič 10,
Lerič 9, Jurkovič 8, Tabak 2;
Helios-Litija 50:60, LitostroJ-
Republika 83:78, Triglav-Satex
80:82, Interier-Idrija 80:90.
Vrstni red: Olimpija 33, Inte-
rier 32, KS Polzela, Rogaška
31, Idrija 30, Satex, Litostroj
29, BWC (-) 28, Republika 25,
Helios 24, Litija (-), Triglav 23.
A-2 liga
Moški - 18. krog: Celje-Co-
met 88:95 (42:52); Grahovec
27, Jesenek 21, Kitek 15, Jurak
11, Strašek 5, Herman 4, Gom-
bač 3, Gregi 2 za domače; Špo-
rar 24, Plevnik 23, Sivka 18, Be-
nič 12, Nerat 10, Kožar 7, Lu-
šenc 1 za goste; Pivovarna LaS-
ko-Koper 139:76 (62:31); To-
vornik 82, Vujovič 16, Starova-
snik 15, Blagotinšek 9, Vajdič
5, Jeras, Šoštarič 4, G. Čop, D.
Čop 2; Loka-Ilirija 70:74, Sliv-
nica-Krka 70:109, Olimpija ml-
Zagorje 56:73, K. zidar-Ježica
70:-54.
19. krog: Koper-Com
74:93 (29:42); Plevnik 25, Šp
rar 18, Sivka 16, Nerat 14, E
nič 12, Kožar 6, Temnik 2; 2
gorJe-Pivovarna Laško 85.'
(48:24); Tovornik 37, Vujo^
13, Šoštarič 10, Blagotinšek
Govc 6, G. Čop, Vajdič 2; 1
zidar-CelJe 83:72 (46:26); Gr
hovec 28, Kitek 15, Herma
Nidorfer 9, Drobnič 8, Gomb
2, Gregi 1; Ježica-Loka 96:6
Ilirija-Slivnica 89:99, Krk
Olimpija ml. 124:72. Vrst
red: K. zidar 35, Pivovarna Li
ko 33, Krka, Comet 32. Lo
31, Ilirija 30, Jezica 28, Zagc
Je(-)27, Slivnica (-2), Celje 2
Koper (-) 22, Olimpija ml. 1'
B liga
Moški - 15. krog: Bistri(
Kemoplast 69:73, Plima-Brar
116:58, Elektra-Brežice 75:5
Janče-Hrastnik 72:69, Kamni
Maribor77:91.Vrstnired:P
ma, Brežice 27, Kemoplast 2
Janče 24, Maribor 22, Kamni
Elektra 21, Bistrica 20, Hra
nik 19, Branik 18.
Odbojka
I. liga
ženske, l.A - 13. krog: O
Ije-Bled0:3 (-13,-7, -7), GofJ
ca-Zg. Savinjska 0:3 (-14, -ll
-13), Kočevje-N. mesto 0:J
Branik-Cimos 1:3. Vrstni re<t
Branik, Cimos22,Bled 18, C«
IJe 16, N. mesto 14, Zg. Savint;
ska, Kočevje 4, Gorica 2.    !
Moški, l.B-13. krog: Žin)*
nica-Topolšica 3:0 (12, 12,4)
Fužinar-Izola 3:0, BrezoviO
Črnuče 0:3. Vrstni red: lzol»
Fužinar 20, Črnuče 16, Topo'
šica 14, Žirovnica 6, Brezovici
0.
If. 2. - 11. ianuar 1996
19
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Del velenjskega moštva pred prvim treningom za novo polsezono.
Močnejši kot jeseni
Za spomlailansko poisezono so se na/P o/J okrepili ¥ Velenju -
Kmalu z nemškima prvollgašema Kčinom In Fortuno Iz Dussel-
Harfa___
Gjergjl Dema, Robert Pev-
nik, Jani Žllnik, Željko Spa-
sojevič in Mladen Dabanovič
so velenjske okrepitev za pom-
lad 96, ki bo v znamenju juri-
ša proti Evropi. "Ne, za naslov
Se nimamo dovolj močne eki-
pe. Naša usmeritev je neneh-
no napredovati, v vsaki sezo-
ni narediti korak naprej in
utrditi prejšnjega," pravi tre-
ner Bojan Prašnikar.
Uvrstitev v evropski pokal
(znova so prijavljeni tudi za In-
tertoto) ni edini velenjski cilj,
čeprav je največji izziv. Po je-
senskem delu prvenstva so po-
storili mnoge organizacijske za-
deve, okrepitve pa so nadome-
stila za igralce, ki so iz različ-
nih vzrokov zapustili klub. Rav-
novesje je tudi v finančnem smi-
slu, saj odškodnine niso bile vi-
soke in pri Rudarju večina no-
gometašev igra za plačo in pre-
mije.
Nebojša Vučičevič je klasični
napadalec in je do leta 1991
igral za beograjskega Partiza-
na, nakar je odšel v Francijo,
zadnjo sezono je bil v Grčiji,
jeseni pa je zaradi nižje odš-
kodnine (5000 DEM) igral v
drugi jugoslovanski ligi. Za
reprezentanco je odigral bli-
zu 20 tekem.__
Žilnik je zamenjava za kaz-
novanega Silo (štiri tekme), De-
ma za Polovšaka, Pevnik za Pe-
šiča, Dabanovič za Jovanoviča,
Vučičevič naj bi zasedel Ro-
parjevo mesto. Z novinci je
igralska konkurenca zaostrena,
Prašnikarjevo vodilo pa prepro-
sto: "Spomladi osvojiti čimveč
točk, da ne bo težav z obstan-
kom, saj smo bliže dnu, kot vr-
hu." Od jutri do torka bodo kan-
didati za Rudarjevo moštvo na
osnovnih pripravah v Zrečah in
po vrnitvi bodo s Šmartnim odi-
grali prvo prijateljsko tekmo.
Uspešne igre v pokalu Inter-
toto so Velenjčanom odprle pot
v Nemčijo, kjer bodo od 21. do
30. januarja. Pet dni bodo tre-
nirali v športnem centru v bliži-
ni Dusiburga, kjer se običajno
pripravlja nemška reprezentan-
ca, in odigrali štiri močne tek-
me. S prvoligašem Kčinom in
Fortuno iz Dusseldorfa v elitnih
terminih bundesligaškega pr-
venstva (v sredo ob 18. uri in v
soboto ob 15. uri), preostala
nasprotnika pa bosta lanski pr-
voligaš Wattenscheid in tretje-
ligaš Grevenbroich.
"Stvari ne želimo prehiteva-
ti," je ob začetku priprav za
spomladansko sezono dejal Pra-
šnikar. "Cilji so realno oprede-
ljeni in vsi projekti vedno v me-
jah tudi finančnih zmožnosti."
Nekaj slabe volje je samo zara-
di počasnega okrevanja mlade-
ga Jerneja Javomika, ki je šele
v torek snel mavčno oblogo, saj
se nova metoda celjenja zlom-
ljene noge ni obnesla in njego-
va vrnitev je prestavljena na
april.
ŽELJKO ZULE
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Kdor čaka...
Po več kot dveh desetlet-
jih seje ekipni del tekmova-
nju v judu za pokal Pohor-
skega bataljona le končal z
zmago zastopstva Iva Reye.
V članski konkurenci je edi-
no zmago dosegel Ceraj,
druga sta bila Rudolf in Pe-
telinšek ter tretji Beltram,
med kadeti sta zmagala Mah-
mutovič in Ferjan, kar je bi-
lo dovolj za lep ekipni uspeh
lovoriko.
Srebotnikova do
polfinala
Po zmagi na Orange Bowlu
se je Katarina Srebotnik na te-
niškem turnirju za igralke do 18
let v Kostariki uvrstila v polfi-
nale in tako krepko povečala
število točk za mladinsko sve-
tovno lestvico. Velenjčanka
prav zdaj nastopa na nekoliko
močnejšem turnirju v Venezueli
in se bo v naslednjih dneh vrni-
la v domovino.
Skakalne
tekme
St. Moritz: na tekmi za
interkontinentalni pokal v
41. Kolenc (Vel), ki si je z
uvrstitvijo v finale zagotovil
nastop na naslednji tekmi.
Moravče: na tekmi poka-
la Cockta za mladince 5. Ži-
vic, 20. Ograjenšek, 22. Zor-
ko, 25. Hriberšek, 40. Glo-
bačnik, 62. Kočnik, 66. To-
vornik (vsi Vel).
Tržič: na tekmi pokala
Cockta za ml. mladince 7.
Živic, 13. Hriberšek, 26.
Ograjenšek, 30. Zorko, 34.
Globačnik, 42. Tovornik,
61. Kočnik (vsi Vel).
Velenje: na tekmi pokala
Cockta za dečke do 15 let:
4. Živic, 9. Zorko, 10. Glo-
bačnik, 39. Kočnik, 46. Per-
še, 54. Klemenčič, 56. Pod-
lipnik; v konkurenci za ska-
kalce do 13 let: Klemenčič,
11. Peršek, 24. Podlipnik,
31. Lamešič, 46. Štehamik,
59. Smagaj, 60. Kotnik, 61.
Safran (vsi Vel).
Žirovnica: na uvodni tek-
mi pokala Cockta za dečke
do 11 let 4. Lamešič, 25.
Škoflek,37. Kotnik, 41. Pe-
trov, 52. Smagaj, 70. Glušič,
72. Dvoršak, 73. Vrčkovnik
(vsi Vel).
Šentrupert: na odprtem
prvenstvu Laškega v smu-
čarskih skokih med člani
zmaga Privšak (Šent) pred
Vodebom (Slivnica) in
Obrezo (Šent). V ostalih sta-
rostnih kategorijah so zma-
gali Deželak, Marot, Videč
(vsi Šent) in J. Tovornik
(Vrh nad Laškim).
JOŽE OGRAJENŠEK
Biaio sprememb
Sl¥ko In Pire eaina novinca na Skalni kleti - Konec te H na na
ifveli ilvoranskih turnirjih v Švici, nato na LošInJ
S pripravami so prvi začeli
na Skalni kleti, kjer je igral-
ska zasedba ostala praktično
nespremenjena. Nekdanji re-
prezentant Petar Tosič bo pri
Publikumu ostal do konca le-
ta, edina novinca sta mlada Si-
mon Pire (Krško) in Aljoša
Sivko (Rudar Trbovlje), za
morebitne nove okrepitve
(Ziidževič, Emeršič, Stojano-
vič) pa je časa le še do konca
meseca in očitno bo igralska
zasedba močno podobna je-
senski.
Celjani bodo štartali udarno,
saj bodo v soboto in nedeljo
med udeleženci dveh dvoran-
skih turnirjev v St. Gallnu. Na
prvem bodo igrali z istoimen-
skim domačim prvoligašem,
drugoligašema Wilom in Krien-
som ter z Lokomotivo iz Mosk-
ve. Podobno zaseden bo tudi ne-
deljski turnir, v Publikumovi
skupini pa sta spet oba švicar-
ska drugoligaša in manj znano
moštvo Wolfe.
Za pokal Intertoto so se pri-
javili tudi Celjani. Za vse pr-
voligaše je zadnji rok za po-
trditev sodelovanja 15. ja-
nuar, sistem pa bo enak kot la-
ni: uvrstila se bo najvišje
uvrščena ekipa, ki ne bo igra-
la v pokalu UEFA ali pokalu
pokalnih zmagovalcev._
Trener Borut Jarc seje zara-
di natrpanega umika (v 24 urah
najmanj šest tekem) odločil za
domala najmočnejšo ekipo. V
Švici bodo tako igrali Zupan,
Kračman, Bajraktarevič, Sešlar,
Kamberovič, Bulajič, Tosič,
Štancar, Bauman, Rakovič,
Turk in Usnik. Naslednji teden
bodo trenirali v Celju in v go-
steh odigrali tudi prvo tekmo z
mariborskim Železničarjem, za
obdobje med 21.in 30. januar-
jem pa so načrtovane priprave
v Malem Lošinju.
Pri Celjanih še vedno manj-
ka poškodovani kapetan Gor-
šek, ki je že začel z lažjimi tre-
ningi in se bo tudi udeležil pri-
prav ob morju. Zaradi neugod-
nih vremenskih razmer in prila-
fajanja na dvoranski turnir v
vici bo večina uvodnih trenin-
gov v zaprtih prostorih (Golo-
vec, Kladivar), po prvotnih na-
črtih pa se bodo rumeno-modri
pred prvenstvom v Celju pred-
stavili enkrat, največ dvakrat.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Celjani so štartali na zasneienem Olimpu, a so se le preselili pod streho.
Rogla brez grofic
Odjuga je znova prekrižala načrte organizatorjem odmevnih
smučarskih tekmovanj na Rogli. V nedeljo in ponedeljek bi mora-
la biti na Jurgovcm slalom in veleslalom žensk za evropski pokal,
vendar je zgornji del smučišča kopen in pri SD Unior Celje so bili
prisiljeni odpovedati tradicionalno prireditev za prstane celjskih
grofov. Celjani še vedno upajo, da bo 10. februarja izpeljali sla-
lom FIS za moške, odpovedani ženski slalom za državno prvens-
tvo pa naj bi bil v zadnjem delu sezone.
Vajdič Izpolnil cilje
Na Kobli je na dveh veleslalomih FIS za evropski pokal štartal
tudi Bernard Vajdič, ki je s 36. ter 34. mestom že skoraj izpolnil
večino letošnjih ciljev. Predvsem na drugi tekmi njegov zaosta-
nek ni bil prevelik, tako daje dobil tudi dobre točke FIS in se že
povsem približal načrtom. "Za prvo sezono smuča nad pričakova-
nji, nekatere pomanjkljivosti je odpravil in vsaka naslednja pono-
vitev zadnjih uspehov bo pomenila, da so bili veliki uspehi v pio-
nirski konkurenci znanilec bodočega šampiona," pravi trener Vinko
Jo van. i
Vzgojno varstvena organizacija
Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in naloge
vzgojiteljice predšolskih otrok
za določen čas do 30. 6. 1996.
Ppgpj;
- končana višja izobrazba - vzgojitelj predšolskih otrok
Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev pošljite v roku 8 dni od datuma objave na naslov:
Vzgojno varstvenp organizacija Šentjur, Dušana
Kvedra 25, 63230 Šentjur pri Celju.
ALEA CELJE
Glavni trg 12, Celje
Iščemo
sodelavca na področju
računovodstva in financ
Q(J k9nqli(jgt9V priČ9kgjgm(?:
- izobrazbo VII. stopnje ekonomske smeri oziroma
diplomirani ekonomist
- izpit B kategorije
Nudimo vam zaposlitev v dinamičnem kolektivu in pla-
čilo, ki bo ustrezalo rezultatom dela. Če vas zaposlitev
zanima, pošljite pisne prijave v 8. dneh od objave oziro-
ma do zasedbe del (vlogo, življenjepis, dokazila o iz-
polnjevanju izobrazbe) na naslov: Alea Celje, Glavni
trg 12, 63000 Celje. Za dodatne informacije pa lahko
pokličete po telefonu (063) 481-707 ali 441-773, gos-
pa Korošec. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili. Z
novim sodelavcem bomo sklenili delovno razmerje za
nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV
V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU
MESTNE OBČINE CELJE
RAZPIS
za delavce, zaposlene pri obrtnikih, samostojnih podjetnikih, posa-
meznikih na območju nekdanje občine Celje za leto 1996-1997.
Vse zaposlene pri obrtnikih, samostojnih podjetnikih • SP obvešča-
mo, da zbiramo
vloge za dodelitev kadrovskih
Stanovanj, ki so last
stanovanjskega sklada.
Delavcem, ki bodo izpolnjevali spodaj navedene pogoje in se bodo
po točkovanju strokovne komisije uvrstili na prednostno listo, bodo
glede na finančno zmogljivost sklada dodeljena kadrovska stano-
vanja v obdobju 1996-1997 oziroma dokler se ne bo lista izpraznila.
Informacije in sprejemanje vlog:
- na razpis se lahko prijavijo delavci, ki so državljani Republike Slo-
venije
- delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih oziroma samostojnih podjetni-
kih - SP najmanj 5 let in so njihovi delodajalci zanje v letu 1995
redno nakazovali prispevek za stanovanjski sklad
- rok prijave je 20 dni od objave v časopisu Delavec in Novi tednik
- po tem roku vlog ne bomo sprejemali
- prijavo je treba oddati na enotnem obrazcu "vloga', ki aa dobite na
sedežu Stanovanjskega sklada, Gledališka ulica 2, Celje (drugo
nadstropje); uradne ure so vsak ponedeljek in petek od 8. do 10.
in od 13. do 15., telefon 26-108
- vloge z neresničnimi podatki bodo izločene, manjkajoče podatke
ne bomo upoštevali pri točkovanju
Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj in
Statut sklada sta izobešena na oglasni deski na sedežu sklada.
Stanovanjski sklad delavcev obrti Celje je na 10. se i upravnega
odbora dne 17.10.1995 sprejel sklep o razpisu za dodelitev stano-
vanj za leto 1996/97. Razpis bo objavljen v časopisu Delavec 12.1.
1996 in Novi tednik 11. 1.1996.
Predsednica upravnega odbora
Panika PavIČ
it. 2. - 11. ianuar 199«
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
Po Mojzesovi poli
Iz Egipta v Sveto He^elo - Kotler le prerok kotili 1300 let preti Kristusom
Ob rojstvu je Mojzesu pretila smrt.
Faraon je namreč sklenil pobiti vse
izraelske novorojene moške potomce,
saj je Egipčane ogrožalo hitro naraš-
čanje izraelskega prebivalstva. Moj-
zesa pa je njegova mati položila v
košarico iz trstičja, jo spustila po Ni-
lu in voda ga je ponesla v naročje
faraonove hčerke, ki se je v reki ko-
pala. Vzela ga je za svojega in izrael-
ski deček je odraščal med faraoni. Ko
je spoznal, da ne sodi mednje, jih je
zapustil in Izraelce odpeljal iz egip-
tovske sužnosti.
Ravno te dni se v celjski regiji vr-
stijo predavanja Marjana Marinška iz
Velenja, diplomiranega pravnika, ki s
pomočjo izjemno lepih diapozitivov
predstavlja svojo pot v Izrael. V poto-
vanju po tistem koncu sveta, na kate-
rem se srečujejo tri svetovne religije -
muslimanska, židovska in krščanska —
se mu je pridružilo še 14 drugih izo-
bražencev iz različnih slovenskih
krajev. Najeli so štiri vodnike, ki bi
jim znali približati zgodovino, sveto-
pisemske dogodke, egipčansko in
izraelsko kulturo ter se podali po poti
izvoljenega ljudstva. Potovanje so
pričeli v Egiptu, kjer so zasužnjeni
Izraelci v času vladavine faraonov
garali pri gradnji piramid.
Čudež nad Rdečim moriem
Egipt je dežela z mnogimi zgodo-
vinskimi spomeniki, a Marinšek si je
ogledal predvsem koptsko četrt v Ka-
iru in reko Nil: »Današnji Egipčani so
zvečine potomci Arabcev. Kopti pa so
pravi nasledniki faraonov, najstarej-
še kulture, ki je živela 3000 let pred
Kristusom. Predstavljajo osamljen
otoček sredi arabskega sveta, od ka-
terega jih ostro loči tudi drugačna
vera. So kristjani, monofiziti. Kristu-
sa priznavajo samo kot Boga in ne kot
človeka. Uspeli so se obdržati, četudi
je v Egiptu približno 52 milijonov.
Arabcev in le 3,5 milijona Koptov.«
Nil pa je pritegnil njegovo pozor-
nost zato, ker je Mojzesa takoj po
rojstvu ponesel med faraone. Toda
Mojzes je zapustil odUčen položaj na
egiptovskem dvoru, odšel v puščavo
in tam začutil božji klic, da mora
pomagati svojemu ljudstvu. Iz sužno-
sti je hotel izpeljati kakšnih 6.000
Izraelcev. Ljudstvo je povedal čez
puščavo proti Rdečemu morju in ga
čudežno prekoračil. Faraonova voj-
ska, ki jih je dohitela, je v morju po-
tonila ...
»Tudi mi smo prečkali Rdeče mor-
je, le na manj čudežen način, namreč
po tunelu, ki so ga zgradili pod Sue-
škim prekopom. In izkusili smo puš-
čavo,« pravi Marinšek. »Egipt je
ogronma dežela, ki meri več kot mili-
jon kvadratnih kilometrov, a samo
kakšni štirje odstotki dežele, ozemlja
ob Nilu, so primerni za življenje. Vse
ostalo je puščava. Krenili smo naprej
in pravo pustolovsko življenje se je
pričelo v Sinajski puščavi.«
Svetioba na Mojzesovi gori
»Potovali smo po krajih, v katerih
veter oblikuje iz puščavskega skalov-
ja najbolj nenavadne skulpture. Živ-
ljenje je samo tam, kjer je voda. Ne-
kaj časa smo živeli pri beduinih, pri
Berberih, jih opazovali kako orjejo,
trgujejo, skrbijo za kamele, molijo...
Kot vsi Arabci molijo petkrat na dan,
na kolenih, obrnjeni proti Meki.«
Tako kot ostali muslimanski verni-
ki tudi beduini spoštujejo pet stebrov
te religije. Prvi steber je priznavanje,
da razen Alaha ni drugega boga, dru-
gi steber je post v ramazanu enkrat
na leto, tretji romanje v Meko vsaj
enkrat v življenju, četrti dajanje mi-
loščine v poseben fond, peti steber je
molitev petkrat na dan. Imajo tudi
nekakšen rožni venec z 99 nazivi Ala-
hu. Njihov bog je najvišji, najmočnej-
ši, najhrabrejši... »A nikjer ni besede
ljubezen, ki jo poznamo v krščan-
stvu,« je dejal Marinšek.
V spremstvu beduinov se je podal
proti jugu, proti gori Sina j, imenova-
ni tudi Horeb, kjer je Mojzes prejel 10
zapovedi in kjer je Bog sklenil zavezo
z izraelskim ljudstvom:
»Turisti že od nekdaj odhajajo na-
njo pred sončnim vzhodom. Jaz sem
se povzpel ponoči, saj je podnevi, ko
sonce greje na vso moč, to nemogoče.
Potoval sem v marcu in še takrat je
bilo 35 stopinj v senci. Beduini, ki so
zelo pošteni ljudje, so mi nevsiljivo
ponudili kamele in me pospremili.
Mislili sem, da bo ta pot samo za nas,
a sem se zmotil, saj se je pred nami na
vrhu, visokem 2285 metrov, gnetlo že
kakšnih sto ljudi. Na gori vlada stra-
hovit mraz, ob minus 10 stopinjah
divjajo hudi vetrovi, ki brijejo prav
do kosti. Potrpežljivo sem čakal, kdaj
se bo iznad Rdečega morja dvignilo
sonce in pričelo osvetljevati vrh Moj-
zesove gore. Sonce se je pričelo pomi-
kati po skalah, žarki so iskaU nove
poti in počasi je zažarelo celo gorovje.
Svetloba je zmagovala nad temo, vsi
skupaj pa smo peli Glory, glory, hal-
lelujah...«
Mojzes se je v svojem preroškem
potovanju bosonog povzpel na goro
Sinaj. Na njej je živel in razmišljal 40
dni, medtem pa so Izraelci kaj hitro
pozabili njegovega boga in pričeli
malikovati celo zlato tele. Izvoljeno
ljudstvo je kasneje vendarle poneslo
kamnite plošče, na katerih je bilo od-
tisnjenih deset božjih zapovedi, v ob-
ljubljeno deželo, v Izrael, le da so tja
prispeli čez 40 let.
SIcrivnost mrtvomorsicih
roicopisov
»Nadaljeval sem po puščavi proti
Akabskem zalivu. Ob poti sem spoz-
nal mano, hrano, ki je Izraelcem reši-
la življenje v puščavi. Ko niso imeli
več kaj jesti, je padla z neba nebeška
hrana. Mana je morda plod akacij
posebne vrste, na katerih naredijo uši
sladke izločke. Beduinke jih nabirajo
navsezgodaj zjutraj, še preden se hra-
nilna snov raztopi in izgine,« pripo-
veduje Marinšek.
Potem ko se je okoi
zalivu, v prekrasnem
ju, je odšel v Eilat in\
sko ozemlje: »Šele v
letih, odkar so se zači
razumi, je mogoče p
dežele v Izrael. Na ^
velika umazanija, ^
ena sama baraka, o|
naveličani vojaki, ki ]
rok. Na izraelski st
presenetijo sama nU
služijo vojsko. Iz Ei
poslujejo najbolj razi
datno turistično pon\
po robu puščave Ne|
morja, ki je 400 met
glacbno.«
V teh krajih, natani
točki na svetu, v m©
leta 1947 odkrili zm
morske rokopise. T(
prepis stare zaveze nj
so kakšnih 200 let j
naselili Eseni, pripa
sekte, ki so bili veliki;
menili, da živijo najb(
po Mojzesovi postav
rokopise, zavite v pj
shranili v votlini bU:
ko so vedeli, da bodo
Judejo. Res je bilo
židje uprli, so Rimljai
drli do tal, prizanesli
rimskim palačam,
ostali skriti v pušča
let.
»Povzpel sem se t
goro z odrezanim, po
vrhom. Davno tega s
klo 960 Zelotov, prij
med izraelskih sekt
upirali Rimljanom, i
zgradili umeten hrib
vrha. Bilo je 73 let p(
vsi Zeloti naredili k
mor. Na Masadi, sin
židovskega junaštva,
nega prisegali vsi mj
jaki.«
V Obljubljeno dež<
Jerihi, najstarejšem ;
ter se razgledal po de
čava konča in kjer i
cediti med in mleko,
ima izjemno pestro 2
Mojzesa naprej osv(
ljudstev. Mesto Jerii
se srečajo tri religije,
največkrat. Ko člove
lem, vidi zid žaloval
tavajo ortodoksni žid
plaščih, črnih klobi
bradami. Ne prizna
pričakujejo, da bo vse
Mesija. In ko je člove
gre še na križev pot:
»Po Ulici bolečin je
. dila druga skupina, k
za nami že naslednja,
na ves glas, dregajo v
najrazličnejše blago,
diš po sledeh križev«
arabskega bazarja je
križev pot. Po devel
Jezus omagal pod k
jaz omagal pred vsil
vstopil na Kal vari j o -
tudi vstajenja.«     K
Na vrhu gore Sinaj, kjer je Mojzes prejel deset božjih zapovedi.
Marjan Marinšek ob sončnem vzhodu na Mojzesovi gori.
V puščavi preživijo le beduini. Njihov način življenja je sila preprost, podoben
tistemu pred 2000 letL
Karavana se počasi pomika po neizmerni Sinajski puščavi.
il. 2.. 11. ianuar 1996
FOTOREPORTAŽA i
20,2t
il. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
Krailestvo brez
sindikata
Glede na objavljen članek v
Novem tedniku 28.12.1995 o so-
delovanju med upravo in sindi-
katom v Hotelu Donat, daje Po-
slovni sistem Dadas naslednje po-
jasnilo: Zanikamo vse tenden-
ciozne in zlonamerne informaci-
je Terezije Tomič, sekretarke ob-
močnega odbora GIB celjske re-
gije. Zaradi klevetanja je Poslov-
ni sistem Dadas, d.d. že vložil
proti njej tožbo.
Poslovni sistem Dadas d.d. ni
nikoli izdal pisne odredbe o ome-
jitvi sindikalne dejavnosti
Generalna direktorica Poslov-
nega sistema Dadzis d.d. gospa
Danila Sadar ni dala nikoli izjave
o svojem kraljestvu.
Kršitve delovnih obveznosti
delavcev obravnavamo v skladu
z veljavno zakonodajo.
Verjamemo, da večina delav-
cev želi delati dobro in biti dobro
plačanih, zato smo delavce raz-
poredili v skladu z veljavnimi
predpisi. Delavci imajo plače v
skladu z določili Splošne kolek-
tivne pogodbe dejavnosti gostins-
tva in turizma. Po sklepu gene-
ralne direktorice pa Jim pripada-
jo tudi naslednji dodatki:
- pri zasedenosti hotela nad 75
odstotkov prejmejo vsi z^sleni
delavci do 10 odstotkov stimula-
cije iz naslova uspešnosti poslo-
vanja
- za funkcionalna znanja, ki ni-
so osnovni pogoji za razporedi-
tev na delovno mesto. Jih pa de-
lavec ima, mu pripada stimulaci-
ja do višine 15 odstotkov
- za težje pogoje dela delavcem
priznavamo do 10 odstotkov na
osnovno plačo.
Poleg vsega navedenega ima-
jo delavci možnost do 50-odstot-
ne stimulacije in sicer tisti, ki de-
lajo več in bolje. Odveč Je pou-
darjati, da delavcem priznavamo
tudi vse druge dodatke in nado-
mestila, ki jih predvideva Splo-
šna kolektivna pogodba dejavno-
sti gostinstva in turizma, kakor tu-
di 60-odstotno povračilo stroškov
prevoza na delo in iz dela
Želimo, da se vsi zaposleni v
našem sistemu dobro razimiemo,
da dobro delamo in da skupaj uži-
vamo sadove. Ne dovolimo pa si
več šikaniranja zaposlenih in
uprave s strani samozvanega sin-
dikata Hotela Donat in zunanjih
pooblaščencev ter ne nasedamo
več na njihove grožnje, da imajo
dovolj sredstev, s katerimi nam
lahko med našimi delavci v hote-
lu in v medijih nagajajo.
DANILA SADAR,
generalna direktorica
poslovnega sistema Dadas
Maribor
Tovornjaki
kalilo nočni mir
Ne želimo se spuščati v pole-
miko z g. Pavlovičem, saj se za-
vedamo, da ga zgodnji Jutranji
hrup prižganih motorjev tovornih
vozil prav gotovo moti. To Je bil
nenazadnje tudi razlog, da se Je
sam večla^t obrnil po pomoč na
Policijsko postajo v Laško. Nje-
gove prijave so v tej enoti bele-
žene, zapisane pa so tudi ugoto-
vitve, ki so jih policisti ob vsa-
kem konkretnem primeru ugotav-
ljali na sporni lokaciji.
Iz vsebine policijskih poročil
izhaja, da so policisti na vsako pri-
javo g. Pavloviča reagirali v skla-
du s trenutnimi operativnimi mož-
nostmi. V večini primerov so po-
licisti preverjali stanje na sporni
lokaciji avtobusnega postajališča
neposredno po prijavi, objektiv-
no pa Je bilo tudi nekaj primerov,
ko policisti na prijavo g. Pavlo-
viča niso mogli takoj reagirati. Pa
ne za to, ker ne bi hoteli, temveč
so bile razlog dmge nujnejše in-
terventne naloge, ki so imele za-
radi zavarovanja ljudi in premo-
ženja prednost.
Sicer pa so policisti na podlagi
prijav dejansko večkrat ugotovili
posamezna parkirana vozila tudi
s prižganim motorjem, nekajkrat
pa na kraju ni bilo nikogar več.
Med obravnavanimi primeri pa
je bila tudi kršitev Javnega reda
in miru, kjer g. Pavlovič nastopa
kot oškodovanec.
Ob tem lahko navedemo tudi
to, da policisti izvajajo preventiv-
ni nadzor v mestu Laško praktič-
no 24 ur na dan, v okviru tega tu-
di na spornem avtobusnem posta-
jališču. Samo v I. 1995 Je bilo na
širšem območju avtobusnega po-
stajališča izrečeno 42 različnih re-
presivnih ukrepov v cestnem pro-
metu, med kaznovanimi pa Je bi-
lo tudi 12 voznikov tovornih av-
tomobilov. VI. 1995 Je bilo v me-
stu Laško izdano tudi 249 obve-
stil o nepravilnem parkiranju.
V tem članku se ne bomo spuš-
čali v problematiko izterjave izre-
čenih denamih kazni. Te težave
so pogosto tudi razlog, da je po-
licija v nekaterih konkretnih pri-
merih premalo učinkovita. Na ža-
lost pa na to stanje nimamo vpli-
va.
Verjamemo, da g. Pavlovič
pozna razmere na omenjeni av-
tobusni postaji, vendar pa ga že-
limo opozoriti tudi na pomanjklji-
vo prometno signalizacijo, ki v
koi^retnem primeru vpliva na
policijsko ukrepanje. Povsod tam,
kjer ni omejitvene prometne sig-
nalizacije o pre{X)vedi ustavljanja
in parkiranja, motoma vozila lah-
ko parkirajo, če izpolnjujejo os-
novni predhodni f^ogoj, ki je v
tem, da takšno vozilo ne ogroža
varnost drugih udeležencev v pro-
metu ali ne ovira normalnega po-
teka prometa ali gibanje pešcev.
Bilo bi lepo, če bi vsa večja me-
sta imela za tovoma vozila poseb-
na urejena in zavarovana parki-
rišča. Bilo bi manj jeze tako z ene
kot z druge strani. Vozniki bi bili
zadovoljni ker bi bili njihovi je-
kleni konjički in blago na njih na
varnem, občani pa se nebi jezili
nad zgodnjo Jutranjo "budnico",
ki poleg hrupa povzroča še smrad.
STANE VENIGER,
načelnik Uprave za
notranje zadeve Celje
V Košnici
vse po starem
G. Košir, ne poznam vas, ven-
dar moram na vaše pisanje kljub
temu odgovoriti.
Vaše pismo bi prav tako lahko
poslali tudi g. Kučanu, vsi pa ve-
mo, da ta dva naslova nista pri-
stojna za rešitev vaših težav. To
pismo in te očitke bi morali na-
sloviti na KS Zagrad, ker Je ta od-
govorna za tovrstne probleme
vseh nas krajanov Košnice. Šest
let že stanujem v Košnici in sem,
tako kot veliko sokrajanov, ver-
jetno tudi vi g. Košir, zelo razo-
čaran nad delovnim vodstvom KS
Zagrad, za ureditev naše lepe va-
si Košnica. Pred petimi leti smo
hoteli urediti avtobusni prevoz za
naše šoloobvezne otroke iz same
vasi, da Jim ne bi bilo treba preč-
kati glavne ceste Celje - Laško na
nepreglednem ovinku, pa sta dva
vodilna v KS predlagala, da Je to
nepotrebno, ker bo z izgradnjo či-
stilne naprave v Tremaiju zgraje-
na tudi brv čez reko Savinjo. Na
levem brcjgu Savinje pa bo zgra-
jen pločnik in kolesarska steza
Avtobus smo sami organizirali in
vozi že peto leto, glede čistilne
naprave pa bodo še razprave na
zborih krajanov Košnice, saj ve-
čina o tej neprijetni čistilni nara-
vi ne ve dobesedno ničesar. Vsi
pa beremo, da v Kasazah pri Žal-
cu tako moti neprijeten vonj iz či-
stilne naprave, da jo poleti pazi
policija pred razburjenimi kraja-
ni. V Košnici Je tudi čudno pra-
vilo glede asfaltiranja stranskih
ulic, le ena teh stranskih ulic pa
si lahko privošči tudi razsvetlja-
vo. Nerazvitost se kaže s tem, da
krajani na vrhu Košnice, oddalje-
ni od centra mesta cca 1500 m,
še nimajo mesmega vodovoda V
dvajsetih letih se glavna ulica sko-
zi Košnico, po razgovorih s sta-
rejšimi krajani, ni razširila niti za
cm, zgradilo pa seje okoli sto no-
vih hiš. Vsi pa iščemo neka so-
glasja na KS in plačujemo pris-
pevke, pa imamo vseeno prema-
lo pomoči od KS za naše težave.
Spomladi se bomo zbrali na zbo-
ru krajanov Košnice in glasovali
za referendum o ustanovitvi vaš-
ke skupnosti. Takrat boste vab-
ljeni tudi vi, g. Košir, kajti sku-
paj bomo lahko poskrbeli za ure-
jenost Košnice. Mislim pa, daje
v tem vašem pismu že kanček
predvolilnega boja, ki v Košnici
na žalost traja že od prejšnjih vo-
litev, saj mala grupica v KS Za-
grad želi, da bi bil za župana iz-
voljen drugi kandidat.
Približno stotrideset gospodinj-
stev, ki so prispevala denarna
sredstva za izgradnjo igrišča v
Košnici, paje seznanjenih, da KS
ni pomagala pri izgradnji, poma-
gal pa nam Je le g. Zimšek in sa-
mo z njegovo pomočjo smo igriš-
če zgradili in asfaltirali. G župan
se Je tudi udeležil otvoritve tega
našega igrišča kot navaden občan,
brez kravate in obut v tenis copa-
te, predsednik te nerazvite KS Za-
grad pa ga ni mogel niti pozdra-
viti. Košnica ima še veliko prob-
lemov, vendar nihče nam ne bo
pomagal, če se sami ne bomo bolj
organizirali in uredili naš kraj ta-
ko, da bodo vsi naši krajani za-
dovoljni in srečni z življenjem v
predmestju.
FRANCI DRUKS,
Košnica
Se sramujemo
svoje države?
Državni praznik, dan samostoj-
nosti, so meščani mesta Celje do-
čakali v pustem in turobnem dne-
vu. Tej žalosti so svoj videz do-
dale le redke državne zastave, ki
so visele na stavbah državnih in
občinskih organov. Prava redkost
pa so bile v stavbah celjskega gos-
podarstva medtem ko so bile na
stanovanjskih stavbah le izjema
Dan Je dajal vtis, da se Celjani sra-
mujejo samostojnosti, kajti v ča-
su nemške okupacije in Titove Ju-
goslavije ob takramih državnih
praznikih je bilo mesto Celje za-
sičeno z zastavami!
Upravičeno se moramo vpra-
šati, kaj Je narobe pri naših meš-
čanih, da na tako pomemben dan
za vse Slovence naši meščani in
gospodarstveniki ne izobesijo na-
še prve slovenske državne zasta-
ve.
Ne smemo pa tudi mimo dejs-
tva, daje na seji občinskega sve-
ta Mestne občine Celje, ki Je bila
v torek, 19. decembra 1995, g. dr.
Janez CmeJ predlagal, da naj me-
diji opozorijo Celjane na praznik
samostojnosti 26. decembra in Jih
pozovejo, da izobesijo slovensko
državno zastavo. Kot običajno tu-
di takrat v dvorani ni bilo vseh
novinaijev, zato ni čudno, da ta-
kega poziva ni bilo niti v Novem
te^iku, ki Je izšel v četrtek 21.
decembra 1996, čeprav Je že vse-
boval vesti s seje občinskega sve-
ta Mestne občine Celje.
JANEZ LAMPRET,
Celje
Dražgoška bitka -
druga stran
medalje
Danes so dogodki okoli draž-
goške bitke časovno že zelo od-
daljeni (9., 10. in 11. Januar), ven-
dar so ponovno predmet razmiš-
ljanja in razpravljanja Te dni mi-
neva 54 let.
Dejstva so znana Štab Cankar-
jevega partizanskega bataljona se
je odločil, da bo na Dražgošah
nad Šaleško dolino sprejel boj z
Nemci, ne glede na to, kaj se bo
po odhodu partizanov zgodilo z
vaščani, ki bodo prepuščeni Nem-
cem na milost in nemilost. Težko
Je verjeti, dajih ni bilo strah pred
nemško vojsko in policijo.
Cankarjev ali Gorenjski bata-
ljon sta vodila prekaljena komu-
nista. Poveljnik je bil španski bo-
rec Jože Gregorčič, politični ko-
misar pa Stane Žagar.
Tri dni je trajal boj med parti-
zani in Nemci. Ko so okupator-
jevi vojaki vdrli v vas in začeli
požigati, seje Cankarjev bataljon
umaknil na Jelovico. Imel Je ne-
kaj mrtvih in ranjenih.
Ko danes razmišljamo o potre-
bi in smislu boja za Dražgoše,
ugotavljamo, da so račun za to bit-
ko plačali ničesar krivi vaščani.
Nemci so požgali vse hiše in gos-
podarska poslopja, nato pa so na
prizorišču bojev ustrelili 41 pre-
bivalcev te nesrečne vasi. Koliko
žalosti in duševne tesnobe Je bilo
med bližnjimi sorodniki ustrelje-
nih. Kar Je ostalo živih, so Nem-
ci odpeljali v taborišče.
To Je bil čas, ko so Hitlerjeve
armade stale pred Moskvo. Če
smo natančni, so se tedaj že za-
čele umikati izpred Moskve pod
pritiskom prve uspešne ofenzive
Rdeče armade.
prof. DANE HRIBERŠEK,
Celje
Kdo gre naslednji
v smrt?
Levčani se zgrozimo ob pogle-
du na tragično bilanco pretekle-
ga leta Koliko smo izgubili nam
dragih vaščanov na cesti, dobe-
sedno pred pragom lasme hiše za-
radi neurejenih pogojev na cestiš-
ču.
Sprašujemo se, zakaj nihče ne
ukrepa Smo mar res tako nepo-
trebni? Okrog 400 nas Je Levča-
nov, 2 milijona Slovencev, koli-
kor ima prebivalcev ena ulica v
New Yorku. Malo nas Je. Zave-
dajmo se tega Ne pustimo, da nas
cesta vzame, že dovolj uničujejo
in ubijajo bolezni. Vendar tu ni
moč pomagati. Zato prosimo, da
nam vsem pomagate preživeti, da
se izboljšajo pogoji na cesti.
Vaščani severne strani Levca
prečkamo cesto z velikimi teža-
vami. Ko stopiš na cesto, daš na
kocko svoje življenje, saj ne veš,
kdaj bo iz katere strani z ogrom-
no hitrostjo pridivjal avto ali mo-
tor. V vasi Je samo en prehod za
pešce, do katerega ne moremo
priti zaradi neurejenega cestišča
na desni strani. Tu se nahaja Ja-
rek, v katerega skačemo, da se
izognemo smrti.
Zahvaljujemo se upravi javne
varnosti v Celju za občasno mer-
jenje hitrosti skozi Leveč. Želeli
bi, da bi kontrolo uvedli v noč-
nem času po 21. uri, ko doživlja-
mo prave dirke neosveščenih voz-
nikov.
Potrebovali bi svetlečo signa-
lizacijo prometa in oznako kraja
zunaj naselja ter ureditev razsvet-
ljave, saj Je že investirano v ta pro-
jekt.
Velike probleme imamo pri iz-
hodu in vključitvi v promet, pa
tudi pri zavijanju iz prodajnega
centra Leveč.
Želimo si ureditve križišča, ki
Je zelo potrebno zaradi varnosti
in ostalih navedenih izboljšav.
Omeniti moramo avtobusne po-
staje, ki so zelo oddaljene od se-
vernega dela vasi, prihod do njih
Je, kot sem že omenil, nevaren,
zato je bilo predvideno, da se av-
tobusna postaja prestavi na seve-
rozahod vasi, oziroma, da se do-
da avtobusno postajo. Želimo iz-
vedeti, kdaj bo občina Žalec fi-
nancirala ureditev severne strani
pločnika, ki Je nadvse potreben.
Želimo si napredka v Levcu in
da bi občinska administracija po-
magala in dala smernice in vse-
bine odlokov o zavarovanju oko-
lja
IZIDOR TOLIČ,
Leveč
Prestavljanje
proslav
Plebiscit je bil 23. decembra, a
Je bil uradno razglašen 26. decem-
bra in je ta dan Skupščina RS pro-
glasila za državni praznik. Sma-
tram, da moramo upoštevati skle-
pe Skupščine in praznovati ta dan,
ne pa s premikom praznovanja za
par dni, praznik omalovaževati -
degradirati na navadni dan. Mi-
slim, daje edina pravilna prosla-
va v CD v organizaciji stranke
SDSS (ene od strank slovenske
pomladi), skoraj edine, ki še
vztraja pri začemem programu.
Samo poglejte po ulicah mest,
pa boste videli, kakšen odnos
imamo do praznovanja. Skoraj
nikjer ni bilo izobešenih držav-
nih zastav. Na plebiscitu Je bilo
okrog 12 odstotkov ljudi proti. Z
ozirom, da Je bil plebiscit tajen,
kot vsake naše volitve, lahko sa-
mo ugibamo in sklepamo na os-
novi poznejših dogodkov. Gre za
pridobivanje glasov volivcev s
podelitvijo državljanstva RS do-
takratnim tujcem brez kakršnih
koli pogojev, niti preverjanja 2ma-
nja slovenskega jezika ne. Pred
leti mije znanka iz našega mesta,
kije živela v ZDA, razlagala, ko-
likšne so bile komplikacije pri
tem, daje lahko opravila izpit, od
Jezika do poznavanja ustave itn.
Če že tako rinemo na zahod, bi
vsaj v tem pogledu upoštevali nji-
hova merila, ne pa da se gremo
nek "kvazi liberalizem".
Upam, da bodo stranke vpliva-
le na svoje člane in bomo za na-
slednje državne praznike lahko
videli več izobešenih državnih za-
stav. Plebiscit Je zajel vse stran-
ke, tako sedanje parlamentarne
kotzunajparlamentame, ali kot Jih
moderno imenujemo "stranke
slovenske jx)mladi", ki Jih lahko
opredelimo tudi kot stranke
"pomladanske pozebe", kot so se
pozneje izkazale. Čez eno leto bo-
do volivci opravili novo razdeli-
tev moči in vpliva
CIRIL KNEZ,
Laško
Ali smo pravna
država?
v občini Žalec Je bil v letu
1994 sprejet sklep (Ur. list 20/94),
da se za investicijska vlaganja ko-
munalnih storitev plačuje za 1 m3
porabljene vode 15,00 SIT. De-
nar se zbira strogo namensko na
posebnem računu občine Ž^lec.
Iz meseca v mesec so se ti pris-
pevki zviševali - sedaj znašajo
57,88 SIT. Brez vsake obrazloži-
tve so v Juniju začeli zaračunava-
ti še ekološko takso 51,99 SIT na
1 m3 vode. Na Javno vprašanje
gospodu županu, zakaj se ta de-
nar porablja oziroma se je že po-
rabil, ni odgovora Če se res zbi-
ra na posebnem računu in to stro-
go namensko, bi bil to lahek od-
govor. V gnilem komunizmu smo
se za to »jločali s samoprispev-
kom, sedaj v demokraciji to ni več
potrebno, odločajo lahko posa-
mezniki oziroma stranke sloven-
skih zdrah ali stranke slovenske
pomladi.
Glede na to, da ima Slovenija
veliko naravnih virov vode. Jo v
Žalcu plačujemo zelo drago. Ve-
lika sramota za pravno državo Je,
da Je na vodo še 5-odstotni da-
vek.
Velika škoda Je, da seje žalskih
svetnikov, ki Jih predvaja lokal-
na TV, ne morejo videti vsi vo-
livci. Izvoljeni svetniki namreč ni-
so v ničemer sklepčni, bili pa so,
ko so sprejemali sklep za podra-
žitev dajatev za vodne prispevke.
Ste se, gospodje svetniki, kdaj
vprašali, kako plačujejo vodo dm-
žine z več otroki, saj se ne more-
jo pošteno umivati in prati?
Odločila sem se, da teh pris-
pevkov ne bom več plačevala, saj
Je njihova višina po mojem mne-
nju sporna z zakonom. Posledica
tega je grožnja za tožbo Komu-
nalnega podjetja, kije sledila trem
opominom. Tožbe Komunalno
podjetje še ni vložilo. Poslali pa
so mi telegram za odklop vode,
če zneske v treh dneh ne porav-
nam. S tožbo se strinjam - naj so-
dišče odloči, če so po zakonu
upravičeni do tega denarja. Po-
trebno bi bilo tudi ugotoviti, za-
kaj Je bil denar, ki ga ni malo, po-
rabljen.
Čas je že, da se razkrijejo ne-
pravilnosti v delovanju posamez-
nikov.
Odgovorne pri Komunalnem
podjetju sprašujem, če ekološka
taksa in investicijsko vzdrževanje
spadajo med njihove i
Ekološka taksa naj bi bi|(
na 1996 za podjetja ki
žujejo okolje. Zase lahke
da imam pri Komunalne
jetju čiste račune.
"Savinjčan" št. 10 pijj
svetniki DeSUS-a zastavi
sanje, kdaj in kako je bila J
Ja za plačilni promet v
veščenao sklepu občinsIcJ
ta da se opravi pregled
ga poslovanja občine v
Vodja oddelka za finance n>
Lojze Posedel je pojas
Agencija od 1.1.1995 ni i
stojna za opravljanje revij
Je bil ta sklep poslan na n
sodišče. Kdaj bo revizija'
ci opravljena Je odvisno
čunskega sodišča.
Gospod Lojze Posedel, j
pomoti morda založili to p
med kupi papirja saj še n
poslana in tako tudi finanii
vizija še ni bila opravljena
snica Je precej dmgačna: i
Tanja Razboršek - Rehar,
oddelka za gospodarske in n
podarske dejavnosti v občir
lec. Je sestra gospe Romam
gar, direktorice SZK, ki Se\
posluje.
Spoštovani svetniki, to]
govor na vaše vprašanje.
MARUAAMBl
Prazniki brez j
petard       i^
v Novem tedniku doslej i
smo zasledili večjega odziv
uspešno akcijo v zvezi z 2
njem petard, zato člani Socii
mokratskega krščanskega fa
čutimo dolžnost, da se zahva
vsem, ki so pripomogli k
da so letošnji božični in re
ni prazniki minili skoraj brs
večino ljudi tako zoprnega in
tečega, pokanja
Hvala za čudoviti mir v
polnočnih maš, hvala za m
ulicah Celja. Akcija Je prav s
vo obvarovala kakega mla
človeka pred poškodbo.
Veseli smo tudi vesti, daj
lo v času praznikov na našit
stah manj nesreč kot običi
morda Je to dober znak, up
da se bodo počasi razmere m
ših cestah izboljšale. Morda
stajamo obzimejši, naše ravB
odgovornejše in se, čeprav pi
si, vse bolj zavedamo, daje
IJenJe vrednota
SOCIALDEMOKRAT
KRŠČANSKI FOR
ZA REGIJO CE
Še Je nekaj
poštenjakov
Naj vam opišem moje ve
doživetje. V pritličju veleblai
niče Teko ima svoje posle
prostore urarstvo Adam.
Ustavila se mi je ročna ufl
sem Jo nesla k Adamu, v šal
koč, daje prišla Eva k Adaii
"To pa nisem jaz, Adam j«
šef, reče gospod, ki Je pfl
uro in vprašal, kaj ji manjk«'
Povedala sem, da se Je usO
in da bo najbrž treba menjat
terijo.
Vzel Je uro, odšel v del
prostor in se zelo hitro vrnil'
Je bila popravljena. Vprašalaj
koliko sem dolžna, paje rek«
nič, ker ni bilo treba menjaf
terije. "Najbrž ste pri oblaJ
vijak ven potegnila"
Pomislite, lahko bi mi zaf
nal baterijo, pa Jaz ne bi nii
dela-paje ni!
Prijetno sem bila presen^
zaradi njegove poštenosti, zal
mu Javno zahvaljujem.
ZORA BAH!
il. 2. - 11. ianuar 1996
23

NOVI TEDNIK
• Prvi popraznični dan,
torej v sredo, so celjski po-
licisti dobili obvestilo, da
naj bi v bifeju Stržek enega
od gostov obrcali. Na licu
mesta so policisti ugotovili,
da je bilo dejansko nekoli-
ko drugače. Gorazd in Fra-
njo sta se namreč igrala
čudno igro, zvijanje prstov.
Ker se je v njej Gorazd po-
škodoval, je začutil potre-
bo, da to pove še polici-
stom.
• Na večer pred Tremi
kralji je bil nič kaj sveto
razpoložen Adrijan, ki si je
žejo gostil v lokalu Daj
Dam v Celju. V lokalu Daj
Dam so Adrianu dali piti,
dobili pa so batine. Adrijan
je namreč pretepel lastnika^
lokala, pa svojo znanko, ob
prihodu policistov pa je še
vedno besnel in kršil javni
red in mir ter grozil. Ker ni
bilo videti, da se bo kaj
kmalu mniril, so ga polici-
sti pridržali do iztreznitve.
Pa tudi kakšen pozdravček
s sodišča mu ne bo ušel.
• Istega dne je moralo biti
hudo za zavarovalniškega
agenta Jureta. Ta je na po-
licijsko postajo prijavil, da
je izgubil službeno denar-
nico, v kateri je imel 250
tisoč tolarjev in čekov za
okoli 500 tisoč tolarjev.
Smola pa taka!
• V čudno kolobocijo se je
spustil Celjan Bojan. Na
policijsko postajo je sporo-
čil, da je posredoval pri
prodaji stanovanjske hiše,
last Rozalije. Kot kupec se
je priglasila Stana. Ker pa
zaradi odsotnosti ene od
sorodnic, ki je v tujini, ni
bilo mogoče nemudoma
urediti prepisa, je sedaj
Bojan strelovod, v katerega
udarjajo telefonske grož-
nje. O tem se je v petek
potožil tudi celjskim poli-
cistom.
• Pametni ljudje nedeljsko
jutro porabijo predvsem za
počitek, za lenarjenje, za
poležavanje, nekateri pa za
to, da gredo k maši. Sosedi
Ivanka in Majda iz Celja pa
sta iz drugačnega testa.
Bog ve, kaj ju je tako sprlo,
da se neprestano kregata in
nato tožarita druga drugo
na policijsko postajo. Tako
je bilo tudi v nedeljo zju-
traj, ko je Ivanka polici-
stom sporočila, da jo sose-
da Majda neprestano napa-
da, zmerja in žali ter da naj
bi ji bila nekaj pred pol-
nočjo za povrh še razbijala
po vratih, zato je razburje-
ni Ivanki odžrla spanec.
Policisti, naveličani njvme-
ga neprestanega tožarje-
nja, so toži-babi napotili
na zasebno tožbo.
• Tudi Aleksander iz Celja
je nedeljsko jutro preživel
na svojevrsten način. Iz
celjskih zaporov, kjer so
mu omogočili uporabo te-
lefona, je poklical policiste
m sporočil, da so ga v Ever-
green clubu pretepli in ga
vsega polili s pijačo. Polici-
sti so ugotovili, da Alek-
sander ni fantaziral in da je
bil tisti, ki ga je tepel in
pohval, ljuti Agim. Čeprav
Aleksander ni Aleksandra,
so bili policisti gentleman-
ski in ga, vsega premočene-
ga, dostavili na dom.
N.G.
Bogat hišni plen
v nedeljo zvečer je nekdo
vlomil v stanovanjsko hišo Ra-
da B. na Smrečni ulici v Celju.
Odnesel je večjo količino deviz
in lastnika oškodoval za 460
tisoč tolarjev.
Vozniki, pazite
na otroice na cesti!
Na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci na Upravi za
notranje zadeve Celje so jav-
nost želeli seznaniti s priza-
devanji, ki jih na Upravi po-
svečajo varnosti šolskih in
predšolskih otrok v prometu.
Razveseljivo je, ugotavljajo,
da so ceste na Celjskem lani
terjale manj žrtev kot leto
prej.
Tako so bili otroci in mla-
doletniki lani udeleženi v
približno 346 prometnih ne-
srečah, kar je za sedem od-
stotkov manj kot leto pred
tem. V teh nezgodah so umrli
štirje otroci, leta 1994 pa je
ugasnilo kar 18 mladih živ-
ljenj. Nekaj več je bilo lani
otrok, ki so se v prometnih
nesrečah hudo poškodovali.
Teh je bilo 119, kar je za de-
vet več kot leto prej. Lažje
pa se jih je lani poškodovalo
172, leto pred tem pa 212.
Lani so se kot povzročitelji
prometnih nezgod pojavili
otroci v 183 primerih. Naj-
večkrat so bili v njih udele-
ženi kot vozniki koles z mo-
torjem, kot pešci, kot kole-
sarji in nazadnje kot vozniki
motornih koles.
Kljub temu, da statistika
kaže nekoliko ugodnejše sta-
nje, pa to policistov ni uspa-
valo, saj še vedno nadaljuje-
jo z akcijo Varno v šolo in iz
nje, s katero so pričeli v za-
četku šolskega leta. Tako so,
na primer, sredi decembra
izvedh krajši poostreni nad-
zor prometa s poudarkom na
varnosti otrok na poti v šolo.
V komaj triurnem nadzoru,
sodelovalo je 57 policistov,
so izrekli 313 represivnih
ukrepov zoper udeležence v
cestnem prometu. Večina je
ovirala ali celo ogrožala var-
nost šolskih otrok.
V teh dneh, ko so vozne
razmere zaradi vremenskih
•nevšečnosti precej slabe po-
licisti še posebej opozarjajo
voznike na previdno vožnjo.
Posebno pozornost naj po-
svečajo pešcem, ki so pone-
kod, tam kjer pločniki niso
očiščeni, prisiljeni stopati na
vozišče. Med njimi je tudi
nemalo otrok, ki naj jim voz-
niki še posebej posvečajo po-
zornost in upoštevajo, da so
otroci večkrat nepredvid-
ljivi.
N.G.
Trije objestni
Prvi popraznični delovni
dan so trije junaki, L.B. in T.S.
iz Slovenskih Konjic ter V.K.
iz Loč sklenili v lokalu Mako
na Starem trgu v Konjicah. Ko
so nekaj minut po polnoči lo-
kal zapustili so, kdo bi vedel
zakaj, obrcali osebni avto
znamke Fiat Uno, last Rajka
T. iz Slovenskih Konjic. Raz-
bili so zadnje luči, prednjo
masko, zlomili radijsko ante-
no, brisalce in obe vzvratni
ogledali. Rajka so olajšali za
200 tisoč tolarjev.
Igral si bo
Vlomilci so v leto 1996 očit-
no stopili pripravljeni na vse
mogoče podvige, saj so v mi-
nulem tednu »dobro« ordini-
rali.
Začeli so že prvi delovni'
dan, torej v sredo, 3. januarja.
Med njimi je bil neznanec, ki
je preko noči vlomil v osebni
avto znamke Golf, parkircmem
pred Avto moto zvezo na
Ljubljanski cesti. Iz vozila je
ukradel radio keisetnik znam-
ke Macton in lastnika Slavka
G. iz Vojnika oškodoval za 35
tisoč tolarjev.
Športnik med
vlomilci
Istega dne ponoči je športno
navdahnjeni vlormlep nepo-
vabljen vstopil v pisarne At-
letskega društva Kladivar na
Stritarjevi ulici v Celju. Opre-
mil se je z več trenerkami, s
sedmimi vetrovkami, segel je
še po petih parih copat Puma,
v begu pred policisti pa mu
bodo prav prišle tudi ukrade-
ne sprinterice. Društvo je
oškodoval za 150 tisoč to-
larjev.
Šolniki brez pijače
Nekega dne, ali noči, med
22. decembrom in 3. januarjem
je nekdo vlomil v osnovno šolo
Primoža Trubarja v Laškem.
Vlomilec je preiskal šolo in na-
šel ključe, ki so odpirali marsi-
katera vrata. Od tistega, kar je
našel, je bil najbolj navdušen
nad tridesetimi steklenicami
. piva, šestimi buteljkami, prav
mu bosta prišla tudi žepni ra-
čunalnik in vžigalnik. Šola je z
dejanjem pivsko navdahnjene-
ga vlomilca lažja za 30 tisoč
tolarjev.
Savonara sony
Sredi dne, okoli poldneva, v
sredo, 3.januarja, je nekdo
vlomil v avtomobil Yugo, ki je
bil parkiran na parkirnem
■prostoru ob Ljubljanski cesti.
Iz vozila je ukradel radio ka-
setnik znamke Sony. Lastniku
Francu B. iz Celja je povzročil
za okoli 60 tisoč tolarjev
škode.
Torbice nikar!
Kljub neštetokrat zapisa-
nim sporočilom kriminalistov,
da ne puščajte v avtomobilih
ničesar, kar bi lahko prema-
milo vlomilce, se opozorila
marsikoga še niso prijela. Tudi
Darja P. je med njimi. V noči
na četrtek, 4. januarja, je na-
mreč neznanec vlomil v njene-
ga goUa na Jerajevi ulici v Ce-
lju in iz njega ukradel žensko
torbico z osebnimi dokumenti
in 5 tisoč tolarji gotovine. Ta-
ko jo je oškodoval za 15 tisoč
tolarjev, da ne govorimo o po-
tih, ki jih bo imela s preklice-
vanjem ukradenih dokumen-
tov in urejanjem novih.
Okraden As
v četrtek, 4. januarja pono-
či, je neznanec vlomil v trgovi-
no As na Šlandrovem trgu v
Žalcu. Tam je odprl še blagaj-
no in iz nje odnesel manjšo ko-
ličino denarja. Lastnico Sonjo
A. iz Žalca je oškodoval za
okoU 20 tisoč tolarjev.
Pioneer menjal
lastnika
v času med 2. in 3. januar-
jem je nekdo vlomil v osebni
avto Yugo, last Marije A. iz
Celja, parkiran na parkirišču
AMZ Celje. Odnesel je radio
kasetnik Pioneer vreden okoli
35 tisoč tolarjev.
V Izbiri nI Izbiral
v četrtek, 4. januarja, preko
noči, je nekdo vlomil v prosto-
re Diskonta, last Izbire Laško
na Trubarjevi ulici v Laškem.
Vlomilec je diskont preiskal in
ukradel večjo količino cigaret,
suhomesnatih izdelkov, žgane
pijače, nekaj kave in manjšo
količino menjalnega denarja.
S tem je Izbiri Laško nakopal
232 tisoč tolarjev materialne
škode.
Pivo, vinjak In
medvedek
V četrtek, 4. januarja, prav
tako preko noči, je nekdo vlo-
mil v trgovino Varia na Kidri-
čevi cesti v Velenju. Od tam je
odnesel nekaj piva v pločevin-
kah, steklenico vinjaka in pli-
šastega medvedka pando. Z
vlomom je lastnik trgovine Pe-
ter T. iz Velenja oškodovan za
okoU sedem tisoč tolarjev.
Šolske naloge dobile
noge
v četrtek, 4. januarja, so po-
licisti med 21. in 21.30 uro za-
beležili kar tri vlome v osebne
avtomobile. V dva so vlomili
na Kosovelovi ulici, v enega pa
v Veselovi. Kot običajno so bili
ukradeni predvsem privlač-
nejši predmeti, ki so vlomilce
naravnost vabili. Med njimi je
bil diplomatski kovček, v ka-
terem so bile šolske naloge
srednješolcev, pa aktovka s
poslovnimi dokumenti in žen-
ska torbica z vsem kar v njo
sodi.
Okradena Obrtna
zbornica
v petek, 5. januarja, je med
10.35 in 11. uro neznanec vsto-
pil v odklenjeno pisarno Obrt-
ne zbornice Celje in iz nje
ukradel faks, znamke Canon.
Obrtno zbornico je oškodoval
za okoli 200 tisoč tolarjev.
Vlomil, a nič našel
Med 3. in 5. januarjem je
nekdo vlomil v vikend v Zgor-
njem Gabemiku, last Vere U.
iz Poljčan. V vikendu očitno ni
našel kar je iskal, zato ga je
zapustil, z vlomom pa oškodo-
val lastnico za okoli 12 tisoč
tolarjev.
Še enkrat vabljiva
vsebina
v petek, 5. januarja zvečer,
je neznanec vlomil v osebni
avto Zastava 128, parkiran na
Razlagovi uUci v Celju. Iz vo-
zila je ukradel športno torbo z
garderobo, dokumenti in de-
narjem. Z dejanjem je lastnica
Tatjana Š. iz Trebnja oškodo-
vana za okoli 40 tisoč tolarjev.
Corrado v neznano
v zgodnjem jutru na Tri
kralje je neznanec ukradel
osebni avto Volkswagen Cor-
rado last Damjana R. iz Šent-
jurja. Storilec je vozilo odpe-
ljal izpred Damjanove hiše v
neznano. Damjana pa je oško-
doval za dva milijona 250 tisoč
tolarjev.
Pioneer drugič
v soboto, 6. januarja v ve-
černih urah je neznanec vlomil
v osebni avto Golf, parkiran
na Gledališki uUci v Celju. Iz
vozila je ukradel avtoradio
znamke Pioneer, last Rudolfa
L. in ga tako oškodoval za 36
tisoč tolarjev.
Amatersko
Izsiljevanje
v petek, 5. januarja zvečer
sta osumljenca 17-letni D.S. in
22-letni A.J., oba iz Celja, na
Čopovi cesti v Celju napadla
tri mladoletnike.
Od njih sta zahtevala denar
pod pretvezo, da so poškodo-
vali osebni avto pred diskote-
ko Jungle v Celju. Oškodovjm-
ci so jima izročili 200 nemških
mark, za ostalo pa so se dogo-
vorili, da bodo prinesli v sobo-
to, 6. januarja, ob 18. v lokal
Stalin. Tam pa so ob dogovor-
jeni uri policisti celjske poli-
cijske postaje prijeli sedem-
najstletnega D.S. in mu drugi
poizkus izsiljevanja preprečili.
Tudi blaupunkt
menjal lastnika
v soboto zvečer je nekdo
vlomil v golfa, parkiranega na
parkirnem prostoru Istra Ben-
za v Šentjurju. Ukradel je ra-
dio kasetnik znamke Bla-
upunkt ter lastnika Martina Z.
oškodoval za okoli 35 tisoč to-
larjev.
Radio kasetniki
vroče tatinsko blago
v nedeljo, preko noči, je
nekdo vlomil v parkirani oseb-
ni avto Audi 80 GLS na parki-
rišču Gktriške uUce v Velenju.
Iz vozila je ukradel radio ka-
setnik Panasonic in oškodoval
lastnika Bora P. iz Velenja za
okoli 40 tisoč tolarjev.
Vlomilec na
Ljubljanski cesti
v ponedeljek, 8. januarja
dopoldne je nekdo vlomil v
stanovanje stanovanjskega
bloka ob Ljubljanski cesti, last
Irene P. Iz stanovanja je odne-
sel za okoli 60 tisoč tolarjev
denarja, štiri steklenice žganih
pijač in čeke banke Celje.
Istega dne pa je v sosednjem
stanovanjskem bloku nekdo
vlomil še v stanovanje Boži-
darja K. Ker pa ima Božidar
psa, je le-ta očitno pripomo-
gel, da vlomilec iz stanovanja
ni odnesel ničesar. _      N.q^
Podrti šotor povzročil
večmilijonsko škodo
Med novoletnimi prazniki je zaradi novozapadlega sne-
ga popustila kovinska konstrukcija šotora velikosti 15
krat 50 metrov, ki je bil postavljen v jjodjetju Gorenje
Elektronika d.o.o. v Velenju. Zaradi poškodovane kon-
strukcije šotora in poškodbe na skladiščenem blagu je
nastala škoda, ki po prvi oceni znaša nekaj manj kot osem
milijonov tolarjev! N.G.
V nepreglednem
ovinku v ograjo
v ponedeljek, 8. januarja
zvečer se je na Teharski cesti v
Celju zgodila prometna nesre-
ča, v kateri sta se dve osebi
hudo telesno poškodovali.
Matej Š. (20) iz Arclina je
vozil osebni avto iz Celja proti
Teharjam. Na Teharski cesti je
v levem, ostrem, nepregled-
nem ovinku zapeljal desno ter
trčil v obcestno drsno ograjo.
V nesreči sta se voznik Matej
in sopotnik Uroš S. (22) iz
Škofje vasi hudo telesno po-
škodovala. Oba so z reševal-
nim vozilom prepeljaU v celj-
sko bolnišnico, kjer sta ostala
na zdravljenju.
Neprevidno
prehitevanje
v petek zjutraj se je na ma-
gistralni cesti v Tremerjah
zgodila prometna nezgoda, v
kateri se je ena oseba hudo.
ena pa lažje telesno poškodo-
vala. Na vozilih je nastalo za
okoli milijon tolarjev materi-
alne škode.
Iz Laškega proti Celju je
osebni avto vozil Samo K. (25)
iz Trške Gore pri Krškem. Ko
je v Tremerjah pripeljal p>o
blagem klancu navzgor je pred
nepreglednim levim ovinkom
pričel prehitevati osebni avto,
•ki je vozil pred njim. Medtem
'mu je nasproti pripeljal voznik
osebnega avtomobila Peter P.
(23) iz Polžanske Gorce, obči-
na Šmarje pri Jelšah. Med vo-
zili je prišlo do silovitega čel-
nega trčenja, v katerem se je
voznik Samo K. hudo, voznik
Peter P. pa lažje telesno po-
škodoval.
Sin ga Je ukradel
Smrti
V soboto okoli 22. ure se je
na lokalni cčsti v Zagaju pri
Bistrici ob Sotli zgodila pro-
metna nesreča, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, na vozilu pa je nastala
škoda za tri milijone in pol to-
larjev.
Franc R. (58) iz Zagaja je
vozil osebni avto po lokalni
cesti v Zagaju iz smeri regi-
onalne ceste proti svojemu do-
mu. Po približno pol kilometra
vožnje je v blagem desnem
ovinku zapeljal desno in preko
kupa snega ob vozišču z vozi-
lom stmoglavil v prepad, glo-
bok okoli 130 metrov. Med
prevračanjem je Franc padel
iz vozila in obležal hudo teles-
no p>oškodovan v bližini vozi-
la. Slabi dve uri kasneje ga je
tam našel njegov sin Andrej. S
tem ga je zanesljivo rešil smrti,
ki bi ga ob nizkih temperatu-
rah do jutra gotovo pokosila.
BoJIer Je razneslo
v sredo, 3. januarja so bili
policisti obveščeni, da je že 29.
decembra prišlo do požara v
kuhinji barake turističnega
društva v Rimskih Toplicah.
Požar je povzročil kratek stik
na električni napeljavi za boj-
ler, ki se je vnel. Zaradi viso-
kega pritiska v bojlerju ga je
razneslo, voda iz bojlerja pa je
ogenj pogasila. Zaradi požara
in eksplozije bojlerja je nasta-
lo za okoli 500 tisoč tolarjev
škode.
Plin In ogenj sta se
združila
v četrtek dopoldne je prišlo
v stanovanjski hiši v ICadmirju
do požara, ki ga je poleg sose-
dov pogasilo 25 gasilcev pro-
stovoljnih gasilskih društev
Radmirje, Nazarje in Ljubno.
Elizabeta D. (58) iz Radmir-
ja je v kuhinji skušala priklju-
čiti plinsko jeklenko, pri tem
pa je zaradi uhajanja gospo-
dinjskega plina in bližine od-
prtega ognja prišlo do ognje-
nega vzbruha, ki je imičil ku-
hinjo in del stanovanjske hiše.
Elizabeta D. se je pri tem hudo
poškodovala, saj so jo morali z
reševalnim vozilom odpeljati
na zdravljenje v celjsko bol-
nišnico zaradi hudih opeklin.
Na hiši je nastalo za okoli mi-
Ujon in pol tolarjev škode.
Zagorela kuhinjska
napa
v soboto popoldne je iz-
bruhnil požar v kuhinji Zlatka
S. v Šmarju pri Jelšah.
Do požara je prišlo, ker je
sostanovalka postavila na šte-
dilnik olje, ki se je zaradi nje-
ne odsotnosti pregrelo in vne-
lo. Zgorela je kuhinjska napa.
Požar sta pogasila stanovalca
sama, s pomočjo soseda. Pri
gašenju je Zlatko dobil manjše
opekline na roki. Materiabia
škoda znaša 50 tisoč tolarjev.
N.G.
Št. 2. - 11. fanuar 1996
NOVI TEDNIK
VRTILJAK
Hellol
Časi se spreminjajo, mi (in vi) pa z njimi. Ringo Špil si je
našel novo službo. Vrti Ljaček pa se je odločil, da se bo začel s
šolskimi obveznostmi ukvarjati bolj zagnano, kot je to počel
do sedaj. Zato sta se ob koncu lanskega leta od vas poslovila. V
uredništvu pa na vas, naše najmlajše bralce, seveda ne bomo
pozabili in tako bomo Se ved^o (približno enkrat na mesec)
objavljali novinarske, literarne, likovne in vse ostale prispev-
ke, ki nam jih boste poslali. Pošljite nam (seveda) tudi glasila,
kijih izdajate na šolah in nas še naprej obveščajte o stvareh, ki
se na vaši Soli dogajajo oziroma so se zgodile! Skratka, ostani-
mo prijatelji - vsaj takšni, kot smo bili do sedaj! In pišite, pišite
še naprej! Velja?
NINA M.
Kal storiš, če ti
itdo pokaže lezik?
Spomnim se na pregovor
"Pametnejši odneha", in
grem mimo njega, kot da je
duh.
URŠAŠ.
Delam se, kot da nisem ni-
česar videl
DENIS
To je vse odvisno od moje
volje. Če sem slabe volje, mu
povem svoje in ga ledeno gle-
dam. Če pa sem dobre volje,
se zasmejem in mu ga poka-
žem nazaj.
URŠA K.
Odvisno je, s kakšnim na-
menom ti ga pokate. Enkrat
se lahko obvladaš in greš mir-
no svojo pot naprej, drugič
mu vrneš ali pa pikro rečeš:
"Hvala za občudovanja vred-
no razstavo. Koliko sem vam
dolina?**
Pokazati jezik naj bi pome-
nilo: poljubi me. Jaz nisem še
nikogar, ki mi je pokazal je-
zik, poljubila. Vedno ga poka-
žem nazaj. To pri meni pome-
ni, da sem dobre volje.
JASNA
Vse Je odvisno od moje vo-
lje. Če sem dobre volje, si mi-
slim: **Se mu vidi, da Je v pu-
berteti " Če pa sem slabe vo-
lje, veste, kaJstedL.
JASMINA
Učenci % a
OŠ SLAVKA ŠLANDRA
PREBOLD
(Iz glasila Veseli veter)
Delavnica
ustvarjalnosti
V četrtek, 30. novembra
1995, smo si ob 16. uri prišli v
šolo ogledat kamne, fosile in še
veliko drugih stvari. Tam smo
bili tri ure. Zraven sta bili uči-
teljici I. Vasle in B. Trobentar z
naše šole, učiteljica s Prve os-
novne šole in njen pomočnik
Sergej. Razdelili smo se v štiri
skupine po šest otrok. V naši
skupini so bili Aljaž, Luka, Gaš-
per, Igor, Matej in jaz - Gaj.
Vsaka skupina si je izbrala svo-
je ime. Mi smo bili Vulkani.
Matej je pisal, Igorje bil vodja,
Aljaž, Luka in Gašper so lepili
listke, jaz pa sem bral navodila.
Kmalu smo tudi malicali. Nato
smo izbrali listek, na katerem je
pisalo MIVKA. Na drug prazen
list smo napisali vse o mivki in
nato vrnili listek na tablo ter
vzeli drugega. Tako smo menja-
vali listke, dokler jih nismo na-
pisali trinajst. Potem smo Sli de-
lat plakat na temo Kaj je trše.
Zatem smo poskusili Se, če se
pozna na kamnu črta. Poskusili
smo z nohtom, s kovancem in z
žebljem. Vsi smo stopili pred
tablo in povedali, kaj smo na-
pisali na plakat. Na koncu pa
smo se igrali Se Fosil, ne jezi se.
Tisti, ki se ni hotel igrati, pa je
gledal televizijo, na kateri je bi-
lo veliko različnih kamnov, fo-
silov in Se marsičesa. Naučili
smo se drobiti kamne, ugotav-
ljati, kaj je trše itn. Nato smo se
odpravili domov na večeijo.
GAJ TANKO, 4. a
OŠ FRANA ROŠA CELJE
Kako nerazumljiva tekma!
Tekma z Rogaško Slatino je
propadla. Normalno povedano,
izgubljena je bila, čeprav priz-
nam, da sta se naši ekipi prav
dobro držali, glede na to, da eki-
po Rogaške Slatine sestavljajo
najboljši igralci v Celju.
Sodnika sta sodila tako kot
sta pač sodila, tekma je bila ze-
lo borbena in napeta. Kot sem
že prej povedala, so se naši ze-
lo dobro odrezali, glede na to,
da je njih prišla gledat cela šo-
la, nas paje bila le peščica. No,
jaz sem vpila toliko kot sem lah-
ko.
Njihovi koši so bili nižji kot
naši, zato se mi ni zdelo čudno,
ko je kdo od naših vrgel previ-
soko. Nerazumljivo pa se mi je
zdelo to, ker je imela ekipa Ro-
gaške Slatine kar n^srej proste
mete. Komaj so končali enega
(oziroma dva), že so dobili no-
va dva Tudi, če celo noč pre-
mišljujem, ne bom ugotovila,
zakaj.
Nerazumljiva tekma, torej!
NINA SEMOLIČ, 6. a
OŠ FRANA ROŠA.
CELJE
Sem dekle, staro dvanajst
let in imam en problem. Ve-
lika sem 153 cm in imam 66
kilogramov. Na nogah imam
veliko celulita. Kako naj se
ga znebim?
Šifra: Obupana
Draga obupankal
Zate sva sestavili posebno
dieto. Zjutraj nič ne jej. Popol-
dan pojej tisto, kar ti je ostalo
od zajtrka, zvečer pa se usedi
na radiator, da dobiš nekaj to-
plega vase. To je le ena od šte-
vilnih diet, ki paje najbolj učin-
kovita. Če tudi to ne bo poma-
galo, uporabi dieto MANJŽRI.
Tako bo izginil tudi celulit.
Star sem 13 let, ime mi je
Janč in imam zelo velik
problem. Skoraj vsako noč
imam mokre sanje in poste-
lja je vedno čisto mokra. Kaj
naj naredim, da se rešim teh
težav?
Šifra: Mokrina
Ti mokrina ti! Misliva, da si
mokre sanje le domišljaš, zato
te prosiva, da zvečer, preden
greš na stranišče, pogledaš, ali
lulaS v školjko ali v hlače.
Stara sem štirinajst let in
hodim v osmi razred. Zalju-
bila sem se v fanta in mu to
tudi povedala. Rekel mi je,
da že ima punco. Kaj naj na-
redim???
Šifra: Jure
Čakaj??? Lahko pa se tudi na
roke zmeniš z njegovo punco.
Tudi njemu lahko zagroziš, a
največkrat se grobosti ne obne-
sejo. Malo Se počakaj, potem pa
se ti bo morda zazdel že prestar
zate.
Ime mije SaSo in pred dve-
ma tednoma sem bil s svojo
družbo v lokalu Barfly. Vsi
so kadili, le jaz nisem. Eden
od prijateljev mije rekel, naj
potegnem in naj ne bom pr-
pa. Potegnil sem in od tedaj
vsak dan kadim s prijatelji.
Kaj naj ukrenem, da se ne
bom navadil cigaret?
Šifra: Travca
Če želiš hitro končati tuze-
meljsko življenje, nadaljuj. Si-
cer pa se znebi prijateljev, ki so
prejkone tvoji sovražniki. Imej
življenje raje kot cigarete!
Hrusti Grusti
TAJA TROTOVŠEK
TADEJA ČMAK, 8. a
OŠ POLZELA
(Iz glasila Glas mladih)
Jaz pri frizen
Nekoč, ko sem bil n
sem imel zelo dolg
Zmeraj sem sijih cufe
ja mamica je frizerka,
govorila, da me bo o
Toda jaz se nisem daj
ko. Zmeraj, ko me je(
stol, sem začel brcati j
mi in klatiti z rokami,
me je ati prijel za ro
strica pa za noge. P(
mamica prijela v roke
Ko sem zagledal šk
sem začel jokati in gji
teti. Tako sem vreščal
vo vrtel, da me sploh i
gla ostrici. Naslednji d;
mamici rekel, naj me(
Toda njej se tedaj ni
in spet sem začel joka
eno uro paje rekla, da
ostrigla. Ko je to stori
bil vesel in čisto sproS
sem se počutil.
ŽAN ŠTURBI
OŠ VERE ŠLA
POl
Prepir I
Andrej in Jernej sta se sprla Andrej je v jezi Jernej«
glavo ravnilo. Jernej se je sklonil in ravnilo je zadelo to^
ki je ravno prišla v razred. Oba je z ukori poslala domov, i
Tudi Miha in Janez sta se skregala, ampak Miha je Janezai
v oko. Ko je tovariSica to videla, je poklicala reševalce. Tii
takoj odpeljali v bolnišnico. Učiteljica je o tem obvestila Ja
ve starše. Po tem tragičnem dogodku so Miha takoj pokli
ravnatelju. Ta gaje spoznal za nedolžnega, ko je izvedel, i
ravnilo prvi vrgel Janez, in da ga je Miha ujel ter ga vrgel t
Janez ima od takrat samo eno oko.
SAŠO KOKORIČ, 7. r., II. OŠ d
Gašperja se vsi boje, \
kernihčeneve, ^
da on prijazen duhec je      \
A Casper hoče imeti prijatelje, \
nesto;
zary eden dovolj bo
Scgjesam
in dolgčas mu je; \
neve,sčimnaj <
zamotise
Pašenekcgsiždi, j
da na zabavi s Kote
r^ničen zaplesal bi
Entrenutek,
ravrtoprav,
Casper Kateje na ples peljal.
i
Rumbo zaplesala Sta,
ko čas ju prehiti: \
Casper se t mladeniča
nazcg v duhca spremeni.      ■\
MONIKAVAČUN,7.c:
OŠ VERE ŠL^NDER POLZELA
Sem Casper mlad,
oživel zeb bi rad,
vendarnevem,
kam oče svoj izum je skril
Osamljen sem,
ko- mcgih prijateljev ni sem
Vendar vem.
da prišel bo čas,
ko obisk dobim
zaves as. >,
Dolgočasno je v hiši,
lyer ni nobene žive miši,
samo sitni strici.
Zdajle so prišli,
prižgali so luči.
Nora bo zabava,
k0-bo deklica
princi spala
Balasergihbo.
a kmalu navadila se bo.
Z menoj živijo že lep čas,
nam nikdar ni dolgčas.
GREGA KORBE
OŠ VERE ŠL^NDER POL
Kako lqx) bi bilo, če bi bil
per naš ravnatelj. (Telo šol
leto bi nam pomagal pri i
nju. Veliko bi se naučili vi
govi družbi. Samo eno konf
no nalogo bi pisali v celeii
tu. Ob koncu šolskega lel
priredil zabavo. Čez dva
seca bi se si3et videli. C&
bi spet pridno delal za
otroke. Hitro bi prišel iz enf
razreda v drug razred. V'
nutku bi nas veliko naučil*
lo bi se žrtvoval za nas. t
rad bi imel Claspeija za raV
telja. Vse bi bilo lepo, zelo'
di bi se imeli.
GREGOR KOKOt
OŠ VERE ŠL\NDER POLZ^
it. 2. - 11. ianuar 199«

NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNiK   _
Najbolje in najslabše oble-^
»e znane Slovenke in Slo^
ici v letu 1995 so izbrani.]
klanska strokovna komisija
aamreč v treh ločenih glaso-
Inih krogih izločila finaliste
jih na skupnem posvetu
»jšnji torek v Ljubljani raz-
itila na negativno in pozi-
no lestvico. Kdo so te oseb-
sti, ki posredno, najbolj po-
jto preko TV ekranov kroji-
slovenski modni okus, osta-
seveda skrivnost vse do fe-
aarja, ko bo v ljubljanski
stivalni dvorani slovesna
jglasitev z gala modno re-
Sicer pa velja januar v mod-
nem svetu za »mrtvi čas«, saj
so evforični decembrski naku-
pi le še spomin. Lep ali pa tudi
z grenkim priokusom, ki ga
povzroča pogled v izsušeno
denarnico. Je pa januar obte-
žen še z enim nadležnim poja-
vom - naveličanostjo. Saj ga
vsi poznamo. Zimska gardero-
ba se nam nenadoma zazdi
neznansko pusta in depresivno
delujoča, za razmišljanje o no-
vi spomladanski garderobi pa
je sredi bele snežne odeje, ki
nas obdaja, vendarle še prez-
godaj. Kako se torej izluščiti iz
te oblačilne monotonije?
krivnost je v kombinacilU
Ena izmed največjih skriv-!
3sti zanimivega individual-'
ega in modnega oblačenja je;
jveda v kombinacijah. Pra-'
ilno izbrani detajli, drobne
renove  in  dodatki,   lahko
iihnejo oblačilu nepredvid-
iv, svež videz. Ce drži, da se v
Jakdanjem   stilu   oblačenja
Ijbolj odkrito zrcali naše no-
anje razpoloženje, potem tu-
l drži, da lahko z njim svoje
Dčutje bistveno izboljšamo.
Laj, če bi dodali svojemu sive-
m plašču nekaj kot snežna
tavljica bele barve — volnene
Jkavice, šal, morda nonša-
Uitno ogmjeno ruto preko
imen?
Tudi nostalgične barete, ki
i modno osveščenih glavah
tos blestijo v živahnih, prav
č zimskih barvah z belo, ru-
meno, zeleno in rdečo na čelu,
so prava ideja za novo kombi-
niranje. Pa kakšen lep usnjen
ali kovinski pas, zapet čez pre-
prosto obleko, volnen pulover
oziroma klasičen kostim, uteg-
ne ob vsej fimkcionalnosti
opozoriti še na sicer premalo
poudarjeno žensko sUhueto.
Če vas je začel strog moža-
časti stil že dolgočasiti, bo tale
čas ravno pravšnji za kakšno
drzno potezo! Odrežite klasi-
čen, po moško ukrojen suknjič
tik pod prsmi, spodaj pa na-
vlecite dolgo, toplo volneno
obleko. Dobile boste kreacijo,
ki ironično interpretira židov-
ski stil s togo tradicijo. In re-
zultat vseh teh mini posegov?
Moden, sofisticiran in nefor-
malen videz, ki bo pomagal
osvežiti »utrujeno« januarsko
garderobo.
^ketno nagradno vprašanje meseca januarja:
tATERE NOVOSTI LETOŠNJE MODE NE BI NIKAKOR
FOSILI?
i) pobeljenih ali žareče rdečih las,
kombinacije tigrastega in zebrinega umetnega krzna,
i) čevljev z 10 cm visoko tanko peto.
Jerebika
Boris Jagodic
Jerebika (Sorbus aucuparia
L.), spada v družino rožnic in
je večji grm ali nizko drevo.
Mlada drevesa imajo rdečka-
storjavo lubje, ki pozneje po-
stane pepelnato sivo. Razveja-
ne veje nosijo premenjalne, li-
hopemate liste. Posamezni li-
stiči so suličasti in ostro na-
zobčani. Jeseni se obarvajo kr-
vavo rdeče.
Jerebika cveti od maja do
junija. Številni beli cvetovi so
zbrani v pokončnih češuljah.
Imajo močan, nekoliko nepri-
jeten vonj. Iz njih se razvijejo
kroglasti plodovi, ki se do je-
seni škrlatno rdeče obarvajo in
so trpko kislega okusa.
Jerebika raste po svetlih
gozdovih in med grmovjem,
sadijo pa jo tudi v drevoredih,
nasadih in po vrtovih.
Nabiramo zrele plodove, ki
jih uživamo sveže ali kot kom-
pot ali pa uporabljamo posu-
šene jagode. Sušimo jih v su-
šilniku ali pa topU peči. Ko jih
shranimo v vrečke z dvojno
steno, moramo paziti, da ne
splesnijo.
Plodovi vsebujejo čreslovi-
ne, karotinoide, sorbit, razne
organske kisline, kot so sorbi-
tanska, jabolčna, jantarjeva
kislina in njihove rudninske
soli ter precej vitamina C. Iz
jerebikinih plodov so izoliraU
sladkor sorbit, ki ga lahko uži-
vajo sladkorni bolniki. Je
manj sladek kot navaden slad-
kor in uživajo sladkorni bolni-
ki. Je manj sladek kot navaden
sladkor in v telesu se pretvarja
v glikogen. Uživanje sorbita
spodbuja izločanje žolča in
urina, če pa ga zaužijemo pre-
več, spodbuja prebavo in ima
blag odvajalni učinek.
Žvečenje svežih, oziroma
posušenih jerebikinih plodov
ugodno vpliva na hripavost.
Če pa jagode prekuhamo in
nato precedimo, dobimo teko-
čino za grgranje. S tem zmanj-
šamo vnetja v ustni votlini,
zlati pri tistih, ki preveč kadi-
jo. Sveži sok iz zrelih jerebiki-
nih plodov vsebuje veliko vita-
mina C in ljudsko zdravilstvo
je to izkoriščalo pri skorbutu,
raznih prehladnih boleznih in
telesni utrujenosti ter tudi pri
raznih ledvičnih težavah, pe-
sku in kamnih.
Iz posušenih jerebikinih
plodov pripravljamo čaj, tako
da vzamemo eno veliko jedilno
žlico plodov in jih namočimo
čez noč v pol litra mrzle vode.
Drugo jutro segrejemo do vre-
nja, pustimo stati, da se teko-
čina ohladi, precedimo in pije-
mo po požirkih pri želodčnih
in črevesnih težavah.
Če pa pretiravamo z žveče-
njem svežih jagod, lahko pride
do slabosti in bruhanja zaradi
prisotnosti parasorbinske ki-
sline, ki je rahlo strupena.
Zdal Je pravi čas...
...da se tudi vi odločite za
vodenje knjigovodstva na
kmetiji. Bliža se novo koledar-
sko leto, kar je ravno pravi čas
za začetek sistematičnega zbi-
ranja tehnoloških podatkov,
finančnih podatkov ter vseh
dogodkov na kmetiji, ki vpli-
vajo na uspešnost vašega kme-
tovanja.
Izbirate lahko med različni-
mi načini vodenja knjigovod-
stva:
1. poenostavljeno knjigo-
vodstvo za kmetije, ki je na-
menjeno kmetom le za lastne
potrebe in vpogled, vendar
brez obdelave teh podatkov
(Izšlo je v kmetijskem rokov-
niku za leto 1995 - Knjižnica
za pospeševanje kmetijstva).
2. vodenje knjigovodstva v
sklopu projekta KSS — kmetij-
ske svetovalne službe, kjer
lahko izbirate med dvema na-
činoma:
- ročno izpolnjevanje
obrazcev
- vodenje knjigovodstva s
pomočjo računalniškega pro-
grama, ki je prirejen za okolje
Windows.
Oba načina sta medsebojno
primerljiva.
V primeru vodenja knjigo-
vodstva preko projekta KSS
imate vrsto ugodnosti:
1. brezplačna naročnina na
revijo Kmetovalec
2. ena strokovna ekskurzija
letno
3. vsaj en obisk območnega
kmetijskega svetovalca me-
sečno
4. svetovanje kmetijskega
svetovalca za agrarno ekono-
miko pri poslovanju na vaši
kmetiji
5. v primeru računalniškega
vodenja knjigovodstva tudi
brezplačen račimalniški pro-
gram.. .
Vaša edina obveznost je red-
no zapisovanje in pošiljanje
mesečnih poročil o finančnem
poslovanju in gibanju pridel-
kov ter živine na vaši kmetiji.
Poročila pošiljate na knjigo-
vodski servis AgroPORT
d.o.o., ki ima sedež v Bohinjski
Bistrici. Tam vam bodo v za-
četku leta izdelali obdelavo
vaših podatkov in vam poslali
brošiu-o z najrazličnejšimi
ekonomskimi pokazatelji
uspešnosti gospodarjenja vaše
kmetije v preteklem letu. Za
primerjavo pa boste imeli tudi
obdelavo podatkov skupine
podobnih kmetij kot je vaša.
Zagotovljena je anonimnost -
podatki in rezultati bodo ob-
javljeni le zbirno - kot pov-
prečje za večje število kmetij.
Knjigovodstvo na kmetiji
pomeni prvi korak - iz zgolj
tehnološkega razmišljanja v
ekonomsko-tehnološko razmi-
šljanje pri poslovanju kmetije!
Vse potrebne informacije do-
bite pri vašem kmetijskem
svetovalcu.
DARKO
SIMONČIČ, dipl.inž. kmet.
Šifra: Študent
v življenju me zanima pred-
vsem troje: ali bom končal štu-
dij in kaj moram narediti, da
bo šlo hitreje? Kakšno bo moje
zdravje in moja spremljevalka
v življenju? Za odgovor se vam
najlepše zahvaljujem.
Astrologinja: In tako ti je v
kratkem odstavku uspelo
vprašati za tri esencialne stva-
ri ali dogajanja v življenju. Pa
naj grem kar po vrstnem redu
tvojih vprašanj: kar se tiče
tvojega študija, dela in kariere
pač ni najmanjšega dvoma, da
ti ne bi uspelo: s Soncem, Ve-
nero in Jupitrom v deseti
astrološki hiši boš briljiral na
svojem delovnem področju,
zato mislim, da ni nobenih za-
prek v tvojem življenju glede
študija. Vendar pa lahko neka
ženska oseba iz domačega
okolja včasih malce preusmer-
ja tok tvojih študijskih ali de-
lovnih odločitev. Tega ne do-
voU, če pa pride do česa ne-
predvidenega, se vedno odlo-
čaj sam! Ležijo ti tudi potova-
nja, čeprav moraš paziti, da ne
zamudiš aviona, ne izgubiš
prtljage ali prijateljev oz. sku-
pine, vendar so to malenkosti,
ki se lahko pripetijo zaradi re-
trogradnega Merkurja. Kar se
tiče zdravja, ne vidim poseb-
nih težav, le notranja napetost
te lahko kdaj stane spanja ali
želodca, bolj psizi na pritisk,
oči ter se izogibaj poživilom
ali žganim pijaČ£un. Na sploš-
no moraš bolj paziti nase od
oktobra do konca januarja - to
velja za vsako leto. Partnerka
bo morda rojena v znamenju
Vodnarja aU pa bo imela ASC
ali mesec v tem znaku, spoznal
jo boš v naslednjih treh letih.
Zveza bo trajna in srečna. Izo-
gibaj se Rakov in Rakic, saj
nate ne vpUvajo ugodno. Prav
tako ne spuščaj v svoj dom po-
vsem neznanih ljudi ter več-
krat na leto, ob menjavah let-
nih časov, energetsko prečisti
hišo ali pa vsaj spalnico. Kako
to narediš, bom pisala v enem
od naslednjih številk Novega
tednika. Lep pozdrav.
Šifra: Vdova 95
Rada bi vedela, kakšno bo
moje življenje v bodoče, sedaj,
ko sem izgubila moža in ostala
sama. Predvsem me zanima
moje zdravje in ali bom fi-
nančno sposobna preživeti.
Prav tako me zanima, kako bo
z življenjem moje mlajše hčer-
ke. Upam, da si ne želim pre-
več in da bom dobila odgovor
v astrološkem kotičku, kar mi
bo zelo veliko pomenilo.
Astrologinja: Stara modrost
pravi, da so tri stvari v življe-
nju neizbežne: rojstvo, ljube-
zen in smrt. In da ne bi smeli
predolgo žalovati, saj tako vle-
čemo dušo pokojnega nazaj,
namesto, da bi se od nje poslo-
vili ter ji zaželeli srečo na nje-
ni poti k bogu. In tako vam
svetujem, da začnite živeti no-
vo življenje, saj se človek mora
ves čas učiti. Situacija, v kate-
ri se nahajate, nikakor ni lah-
ka, vendar pa se takrat, ko si
najbolj sam, tudi najbolj spoz-
naš in so ti vse smeri odprte.
Torej, v mislih se zahvalite
možu za vse lepo, kar je prišlo
z njim v vaše življenje in se mu
opravičite za vse, kar ni bilo v
redu. Potem se od njega du-
hovno poslovite in zaželite
srečo njegovi duši. Tako boste
tudi vi odvezani od preteklosti
in pripravljeni za novo srečo.
Verjemite, tako kot za dežjem
vedno posije sonce, je tudi v
življenju. Le da zaradi trenut-
ne žalosti večkrat ne vidimo,
da oblaki nad nami že odhaja-
jo in da nas bo kmalu znova
obsijalo sonce! Vi ste človek,
ki je ustvarjen za partnerstvo,
zato mislim, da vas na tem po-
dročju ne čaka suša ah samo-
ta. Vendar pa se morate prej
posloviti od preteklosti, šele
potem boste lahko na novo za-
živeU s kom drugim. Finančno
bo leto 96 boljše kot je bilo
letošnje, tako da se vam obeta-
jo premiki. Vendar pa se nas-
ploh izogibajte hitrih odloči-
tev ali eksperimentov na de-
narnem področju. Prav tako
ne jemljite nasvetov drugih za
suho zlato, še posebej, če so te
osebe rojene v znamenju Bika
ali Dvojčka. Držite se prego-
vora: bolje vrabec v roki, kot
golob na strehi. Tako boste iz-
boljšaU svoje denarno stanje.
Bolj pazite nase od 15. marca
do 15. jimija - predvsem pri
zdravju in ne dogovarjajte se
preveč z ljudmi. Nasploh pa
vam kaže izboljšanje na vseh
področjih življenja, tako da
pogumno začnite živeti novo
življenje. V letu 96 boste
uspešni pri delu in boste veli-
ko premaknili naprej, pred-
vsem v drugi polovici leta. Kar
se tiče hčere, pa mi žal niste
poslaU njenih rojstnih podat-
kov. Lep pozdrav in veliko
sreče!
it. 2. - 11. Ianuar 1996
NOVI TEDNIK
GLASBA
Zaprašeni aHernativci
Rekortlna Ulskografska bera slovenskih alter-rockerlev
s pojavom nekaterih novih
založb, številnih kompilacij-
skih plošč in samozaložniških
izdaj - slednje so prišle skupaj
z dokončnim spoznanjem čla-
nov komercialno nezanimivih
rockovskih bandov, da je nji-
hova glasbena »kariera« od-
visna samo od njihove iznajd-
ljivosti in zagrizenosti - se je
število lani posnetih in objav-
ljenih plošč slovenskih alter
bendov, v primerjavi s prete-
klimi leti, drastično povečalo.
Ob že nekaj let dokaj aktiv-
ni štajerski navezi, kjer vodil-
no vlogo še vedno igra Hedlo-
va založba Front ročk, se je na
policah glasbenih trgovin,
predvsem po zaslugi založb FV
in Panika, znašlo kar nekaj
novih izdaj bendov iz širše
okolice Ljubljane, sceno pa so
popestrili tudi altemativci, ki
delujejo pod taktirko »dolenj-
skega lobija«. Kar nekaj lani
objavljenih plošč smo na tem
mestu že predstavili, zato bo-
mo tokrat na kratko obdelali
tri dokaj nove zgoščenke; vrh-
niških Hic Et Nune, grosupelj-
skih Dicky B. Hardy in breži-
ških .. ..A je to!. A to je to!
V začetku lanskega leta še
popolnoma neznani brežiški
kvartet (Frank Les - kitara,
Tomi Jagrič - bas, Boštjan No-,
vak - bobni, GoranSmukovič -
vokal) je nase prvič zares opo-
zoril z uvrstitvijo na lanski
Novi ročk. Tam se dolenjski
mladci niso kaj prida izkazali,
precej bolje pa je bil sprejet
njihov komad in videospot
»Jožica«, ki je bil na prosluli
lestvici TV oddaje Roka Ročka
nekaj tednov celo na prvem
mestu. Omenjen štiklc so .A je
to! skupaj z še desetimi ostali-
mi posneli v ljubljanskem stu-
diu Kif Kif in ga sredi jeseni
objaviU v samozaložbi na
kompaktnem prvencu »Jvunš v
svobodo«. Njihova glasba še
najbolj spominja na začetke
slovenskega post punka in
mehkega hard cora iz srede
osemdesetih in nam poleg so-
Udne produkcije in redkih
udarnih in izvirnih trenutkov
ne prinaša nič novega.
Dicky B. Hardy
Malo bolj ostro, zato pa veli-
ko bolj amatersko zvenijo gro-
supeljski Dicky B. Hardy, si-
cer ljubljenčki ljubljanskih
»alter« kritikov. Pevec Niko
Novak, kitarista Igor Štupnik
in Tomaž Lužar, basist Sergej
Arko ter bobnar Klemen Selan
so se na snemanje plošče »'Why
Aren't You Screamin'« odpra-
vili kar na Nizozemsko. Tri-
najst skladb, ki so jih posneli v,
studiu Klank, je nekakšna me-
šanica zgodnjih Dead Kerme-
dys in velenjskih Res Nullius
izpred treh let. Izid plošče je
skupini Dicky B. Hardy omo-
gočil ljubljanski ŠOU - odde-
lek za kulturo, ki je lani pod-
prl še tri glasbene projekte, vsi
pa so si na žalost izredno po-
dobni - v glavnem gre za prei-
gravanje fint, ki so jih v začet-
ku sedemdesetih gojili The
Stooges, MC5 in njim podobni.
Hic Et Nune
Istoimenski prvenec skupi-
ne Hic Et Nune (na sliki) je
prav tako izšel pri založbi FV
ob sofinaciranju SOUa. Pa tu-
di godba, ki jo že dobra tri leta
obdelujejoBemardKogovšek -
kitara, Mario Mlakar - bobni,
Tomi Popit - bas in Sašo Sola-
rič - vokal, orgle, je na moč
podobna Res Nulliusom, sled-
nji pa so poleg na že omenjene
The Stooges precej naslanjajo
tudi na hrvaško alter ročk sce-
no. Ta je, kot kaže, všeč tudi
vrhniški peterici, ki je precej
monoton ročk & roU, z nekate-
rimi blues in pvmk dodatki, tu
in tam popestrila z orglami,
sicer pa smo od udeležencev
Novega ročka '92 pričakovali
več - vsaj kakšen korak naprej
in kakšnega v levo ali desno.
Lanska diskografska bera je
bila res rekordna, vsaj kar se
kvantitete tiče, kvalitativno
pa smo poleg nekaterih izjem
(Borgesia, Heavy Les Wanted,
Interceptor, Skytower) sUšali
le malo res alternativnih, dru-
gačnih   glasbenih   izdelkov.
Pred leti resda precej zapo-
stavljeni drugačni ročk godbi
se kar naenkrat posveča skoraj
preveč pozornosti. Prepozno.
Zato bodo svetovni sub-glas-
beni trendi (jungle, novi punk,,
nekatere zvisti tehna in meta-
la) spet (ne)opazno odšli mimo
nas, založniki in glasbeniki pa
bodo spet iskali krivce in ute-
ho pri nedolžni(ca)h.
STANE SPEGEL
Najbolj priljubljeni ansambli
Čukov do Beatlesov
Naša vseslovenska akcija
Iščemo najbolj priljubljeno
slovensko glasbeno skupino
ne glede na žanr, se je preve-
sila v drugo polovico in če
ste slučajno preslišali ali
spregledali trenutno stanje
na lestvici - tukaj je!
1. Čuki
2. ansambel Lojzeta Slaka
3. Slapovi
4. Agropop
5. Pop design
6. Alfi Nipič s svojimi muzi-
kanti
7. Alpski kvintet
8. Nagelj
9. Slovenija
10. Vlado Kreslin z Beltinško
bando
Takšno je trenutno stanje
priljubljenosti glasbenih
skupin v Sloveniji, v svetov-
nem merUu pa so se spet po-
javili Beatlesi, za katere tr-
dijo, da so najuspešu
skupina vseh časov, kajti
služek od prodanih ploj;
ne bo nikoli več ponovil
zadnjih letih jih neko
ogrožajo le Čuki...
John Lennon,
McCartney, George Hai i
in Ringo Star, vsi dom)
Liverpoola, so imeli nal
četku kariere, v šestdesj
letih, prodanih več kot ^
milijonov malih in \
plošč.
Čeprav je skupina Beai
začela svojo kariero v Li\
poolu, pa je bil prvi muzf
spomin nanje postavljej
Kolnu. Vrata muzeja so
odprla junija leta 1989
dveh sobah je možno vit
vse: od prvih njihovih m
plošč, pa vse do vošč3
lutk s frizurami, kakršn«'
bile modeme za tisti čas.;
Simona t
Gašperji priliajajo v Laško
Abonma domače zabavne
glasbe v Kulturnem centru
Laško so ljudje dobro spreje-
li. Lani je bilo pet koncertov,
letos do zaključka sezcme 95/
96 pa bodo še štirje.
Prvi bo že 18. januarja, ko
bo gostoval ansambel Ga-
šperji iz Preddvora, ki je lani
praznoval peto obletnico.
Gašperji se lahko pohvalijo,
da so ansambel, katerega je
Slavko Avsenik izbral kot
nadaljevalca svoje bogate
glasbene poti. Ah to Gašper-
jem uspeva, se bo možno v
živo prepričati prihodnji če-
trtek v Kulturnem centru
Laško. Ob Gašperjih bo na-
stopila še skupina dveh čed-
nih deklet M4M, ki občasno
tudi nastopata z njimi, pro-
gram pa bo povezoval Janez
Dolinar. Organizator priča-
kuje, da bo tudi tokrat odziv
poslušalcev dober in da bo
dvorana polna.
15. februarja bo abonma
domače zabavne glasbe v
znaku pustovanja in bodo
nastopili ansambli, ki ob
glasbi veliko dajo tudi na
humor, to pa so med drugim
Gorenjski muzikantje s
Klemnom Koširjem (sin
Franca Koširja), Ekart,
Fantje izpod Vurberka, Va-
gabundi in še kdo.
Abonmajska prireditev
marca pa bo prvič v dvorani
Tri lilije in bo tako kot vsa
zadnja leta namenjena po-
moči zbiranja denarja za ve-
sele počitnice otrok v laški
občini. Nastopilo naj bi de-
set najboljših ansamblov z
Vrtiljaka polk in valčkov na
Radiu Celje v letu 95, zma-
govalec oddaje Domačih 5 in
Domače 4 ter še kak zanimiv
gost s področja humorja, ča-
rovnij in plesa. Zadnja prire-
ditev bo aprila s posebnim
gostom. Je pa možnost, da se
ob tem izven abonmaja
predstavi še kaka zanimi-
vost, kjer pa bi sodeloval od-
hčni tekstopisec Ivan Sivec s
svojo ekipo.
TONE VRABL
Strašna VIkija
in njuni iiarmoniki
Tam, kjer se pojavita oče in
sin, oba Vikija Ašiča, doma v
Zagradu pri Celju, plesalci ob-
stanejo in ju poslušajo skoraj
brez dihanja. To sta prava vir-
tuoza, čarovnika na mehovih,
ki ju raztegujeta s tako silovi-
tostjo, da se človek boji, da
bosta popustila. In vendar je
kljub moči v tem igranju veli-
ko srca in mojstrstva, ki ga ne
more dati nobena šola.
Oče Viki je zvest harmoniki
že 45 let, čeprav bo jubilej, 25-
letnico ansambla in prvega
uspeha na Ptuju, praznoval le-
tos aprila v Narodnem domu.
Viki bo na nastop povabil le
sina in oktet Studenček, vse pa
bo pripravljeno in zaigrano
brez ozvočenja. »Naj se sliši
tako kot se je nekoč,« komen-
tira to odločitev Viki, ki ima še
vedno svoj trio, veliko nastopa
z oktetom Studenček, obča^
pa jo sam smukne tudi na
igranje v sosednjo Avstrijo.,
Sin Viki igra v ansambl«
Švici, ko je doma, pa pou^
mlade harmonikarje. Pouč
tudi oče Viki, ki se rad poh
U, da ima najstarejšo učen
ki je stara že več kot 60 let
se redno vozi na vaje!
Oba Ašiča sta veseljaka
poštenjaka od nog do gl8
nabita z energijo, ki je za gl
benika potrebna. Upamo,
mlajši Viki ne bo zameril, V
dar še vedno po svojem teinl
ramentu in neponovljivem P
stopu k harmoniki prednj'
oče. Ko igrata Ašiča, je čaS
opazovanje, poslušanje in P'
vo uživanje.    TONE VRAI
if. 2. - 11. ianuar 1996
r
GLASBA
NOVI TEDNIK
I^ovinarji in kritiki znane
itanske glasbene revije
iw Musical Express so ob,
ključku leta 1995 spet iz-
ali petdeset najboljših lani
javljenih LP-jev in single
)šč. Med LP-ji je preprič-
vo zmagal bristolski
IICKY (na sliki) z debi-
atskim izdelkom »Maxi-
[uaye«, drugo mesto so za-
ili lanski zmagovalci
\.SIS z drugim albumom
lorning Glory«, tretje me-
5 pa je tokrat pripadalo
upini BLACK GRAPE in
?-ju »It's Great When Yo-'
re Straight.. .Yeah!«. Sin-
e leta je postala skladba
teverend Black Grape« že
aenjenih BLACK GRAPE,
lo SUPERGRASS se je s
)madom »Alright« zavihtel
i drugo mesto, tretje mesto
i so si prilastili PULP s sin-
om »Sorted For E's And
izz«.
Ob deseti obletnici smrti
irskega ročk heroja Phila
Lynotta je 2. januarja izšla
kompilacijska plošča z neka-
terimi največjimi uspešnica-
mi njegove skupine THIN
LIZZY. Dva dni kasneje se je
v Dublinu zgodil velik ročk
koncert, na katerem so, po-
leg nekdanjih članov ome-
njenega benda, nastopili tu-
di nekateri znani ameriški in
angleški glasbeniki (Def
Leppard, Henry Rollins,
Therapy?...), ki so inspiraci-
jo za svoje ustvarjanje našli
v glasbi skupine Thin Lizzy.
Sredi prejšnjega meseca
je, star komaj 28 let, umrl
Darren Robinson (na sliki),
član raperskih mega-zvezd-
nikov THE FAT BOYS. Sko-
raj tono težkega tria se
spomnimo predvsem po od-
lični plošči »Wipe Out« iz le-
ta 1987 in priredbi komada
»The Twist«, ki so ga nekaj
kasneje posneli z legendar-
nim Chubbyem Checkerjem.
Precej več let, kar 78, jih je
preživel ameriški filmski
igralec in pevec DEAN
MARTIN. Velik uživač in
ljubitelj alkohola, cigaret in
žensk je omagal tik pred bo-
žičem, ko so mu odpovedala
pljuča.
ROBBIE WILLIAMS (na
sliki), bivši član pocukranih
pop zvezdnikov TAKE
THAT, se bo moral pred pri-
četkom svoje samostojne ka-
riere pogovoriti še s sodniki
višjega londonskega sodišča.
Možje s črnimi ogrinjali in
nakodranimi lasuljami bodo
namreč odločili, ali pogodba
diskografskega velikana
BMG s skupino Take That
velja tudi za neubogljivega
Williamsa. Robbie že ima
pripravljenega večino mate-
riala za svoj prvi solo pod-
vig, zadnje čase pa ga je naj-
večkrat videti v družbi bra-
tov Gallagher iz skupine
Oasis.
Čeprav se precej uspešni
album »Homegrown« znanih
angleških mladincev DOD-
GY še ni poslovil z lestvice
najbolje prodajanih, so Nigel
Clark, Andy Miller in Mat-
hew Priest že pripravili več
kot trideset novih skladb.
Dobra polovica izmed njih se
naj bi znašla na albumu, ki
ga bo moč kupiti že pred po-
mladjo.
Slovenski Jean Michele
Jarre, MIHA KRALJ, je pri
svoji lastni založbi na CD
formatu ponovno izdal pet-
najst let stare posnetke, ki
smo jih v začetku osemdese-
tih poslušali na vinilni plošči
»Andromeda«. Miha Kralj
ima za sabo že več kot četrt
stoletja dolgo glasbeno kari-
ero, trenutno pa se ukvarja s
komponiranjem glasbe za
kratke filme, reklame in
predstavitvene videokasete,
slovenskim lastnikom klavi-
atur pa je znan tudi kot neiz-
črpen vir MIDI zapisov sve-
tovnih uspešnic.
Ljubljanska firma BBFA je
postala ekskluzivni zastop-
nik za revijo MW Power ročk
magazin, ki jo pripravljajo
entuziastični ljubitelji trde-
ga ročka z obeh strani Kolpe.
Barvna revija izhaja dvakrat
mesečno v hrvaškem jeziku,
prinaša pa nam obilo zani-
mivih intervjujev in reportaž
z vseh večjih rockerskih do-
godkov v Evropi.
Le dober mesec pred izidom albuma »Tarantula« se je
dokončno razšel znani britanski kvartet RIDE. Pevec in
avtor večine skladb Mark Gardener skupaj z producentom
Paulom Oakenfoldom že pripravlja skladbe za svoj prvi solo
album, preostala trojica pa pospešeno išče novega pevca in
.irontDaana._______^............^  .....________
Le nekaj dni pred zaključkom lanskega leta je založba
ZKP RTVS izdala prvi samostojni album vedno bolj cenjene
pevke MARTE ZORE. Poleg zmagovalne skladbe »Še si tu« z
lanskih Melodij morja in sonca, se je na kaseti in kompaktni
plošči znašlo še deset skladb, ki so jih napisali nekateri
znani slovenski avtorji (Oto Pestner, Jani Golob, Primož
Grašič, Miran Juvan...). Ista založba je pred kratkim obja-
vila tudi tretjo kaseto in drugo zgoščenko revirskih knap
rockerjev ORLEK (na sliki). Producent tokratnega projekta
je bil Nikola Sekulovič (Demolition group, Laibach, Borge-
sia). Vlado Poredoš in njegovi so ob pomoči številnih prija-
teljev tokrat obelodanih deset skladb, najbolj pa stavijo na
naslovno »Adijo knapi«. Orleki bodo 20. januarja nastopili v
celjskem BarFlyu. i
it. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
Novo ime je
Porsciie
Siovenija
Porsche Inter Auto, sedanji
zastopnik za avtomobile
volkswagen, audi in seat pri
nas, je po novem Porsche Slo-
venija, saj so na ustreznih or-
ganih dokončno potrdili to
ime.
Podjetje je zelo uspešno, saj
je v letu 1995 prodalo skoraj
12 tisoč avtomobilov in si za-
gotovilo 18-odstotni tržni de-
lež. Najbolje prodajana avto-
mobila sta bila VW polo in
golf, zelo dobro je šel v promet
tudi audi A4, zadovoljni pa so
še s prodajo seata cordobe. V
prihodnje se bo Porsche Slove-
nija osredotočil ne le na pove-
čanje tržnega deleža in še bolj
pestro ponudbo avtomobilov,
pač pa, tako pravijo, bo v
ospredju širitev prodajne mre-
že in izboljšanje servisnih sto-
ritev. K boljši prodaji bo veli-
ko pripomoglo tudi podjetje
Porsche Leasing, gotovo pa
raznovrstnost avtomobilske
ponudbe. A je v vsem tem ne-
kaj ironije, kajti omenjeno po-
djetje s stuttgartskim Porsche-
jem še ni podpisalo končne po-
godbe o generalnem zastop-
stvu za slovenski trg, čeprav bi
po imenu sodeč domnevali, da
prodaja predvsem porscheje.
Volkswagen pelo Je slovenski
avtomobil leta 1996
Po približno mesec dni dolgi akciji je se-
daj znano: slovenski avtomobil leta 1996 je,
volksvvagen polo.
Omenjeni avtomobil je eden izmed trinaj-
stih, kolikor se jih je potegovalo za omenje-
ni naslov (še audi A4, fiat bravo/brava, hy-
undai lantra, škoda felicia, daewoo racer in
espero, alfa 145/146, peugeot 406, mercedes
razreda E, honda civic, kia sportage in su-
zuki baleno) in je tretji slovenski avtomobil
leta (predlani BMW serije 3, lani mercedes
razreda C). Izbor se zdi povsem pričakovan,
saj je VW polo eden najbolje prodajanih
avtomobilov na Slovenskem, po drugi strani
pa dovolj primeren za slovenski avtomobil-
ski trg. Koliko lahko takšen naslov pripo-
more k boljši prodaji avtomobila, je težko
reči, še posebej v tem primeru, ko je kupcev
skorajda več kot avtomobilov. Na sliki:
volksvvagen polo, slovenski avtomobil leta
1996.
Turbodizeiski
šestvaljnik za
Bnnvv serije 7
Nemški BMW si letos veliko
obeta od predstavitve road-
sterja Z3 (ki nastopa tudi v
novem filmu o Jamesu Bondu),
hkrati pa dopolnjuje ponudbo
motornih izvedenk v posamez-
nih serijah.
Tako bo seriji 7, torej naj-
večjemu avtomobilu pri tej hi-
ši, namenil tudi znani turbodi-
zeiski šestvaljnik z gibno pro-
stornino 2,5-litra in močjo 143
KM pri 4.600 vrtljajih v minu-
ti. BMW 725 tds bo zmogel
največ 204 km/h, do 100 km/h
bo pospešil v 11,4 sekimde, po
tovarniških zagotovilih pa ne
bo porabil več kot 7,2 litra go-
riva pri vožnji s stalno hitrost-
jo 120 km/h. Ta turbodizeiski
agregat so za vgradnjo v naj-
večji avtomobil tovarne neko-
liko priredili, vendar streže z
zmogljivostmi, ki avtomobilu
in tovarni niso v sramoto.
Ljubljanski Tehnounion Avto,
uradni zastopnik BMW, raču-
na, da bo BMW 725 tds pri nas
naprodaj marca ah aprila.
Razmeroma optimistične napovedi za ieto 1996
Nekatere ameriške avto-
mobilske tovarne so že obja-
vile svoje prodajne načrte za
letošnje leto. Tako naj bi po
minenju Forda v ZDA vsi
skupaj prodali več kot 15
milijonov osebnih avtomobi-
lov in lahkih komercialnih
avtomobilov.
Ta številka je za skoraj 800
tisoč enot nižja kot pred ne-
davnim, predsednik Forda
Alex Trotman pa meni, da je
to predvsem posledica višjih
obrestnih mer, saj naj bi se
ljudje raje odločali za nakup
drugih predmetov. Vendar
so pri Fordu dokaj optimi-
stični, saj naj bi se na trgu
pojavilo njihovo novo vozilo
in pa povsem obnovljena fie-
sta, Id utegne predvsem na
evropskih trgih znova posta-
ti eno najbolje prodajanih
vozil v svojem razredu. Do-
kaj podobna je tudi napoved
General Motorsa, največje
avtomobilske tovarne nas-
ploh, ki meni, da bodo v letu
1996 v ZDA prodali nekako
15,3 milijona osebnih avto-
mobilov in lahkih komerci-
alnih vozil. V Evropi, kjer je
seveda v ospredju Evropska
imija, naj bi letos kupci ku-
pili 13,8 milijona avtomobi-
lov, na vsem svetu pa naj bi
se za nova vozilo odločilo
50,6 milijona kupcev. K po-
večanju naj bi precej pripo-
mogli predvsem kupci v Azi-
ji in na Pacifiku, torej ob-
močjih, ki jih po novem sma-
trajo za najperspektivnejše.
Na sliki: Fordov motor zetec
serije.
Citroen saxo kot
zamenjava za ostareli AX
Francoski Citroen v teh dneh bolj
podrobno pojasnjuje, kako in kaj se bo
dogajalo z njegovim novim avtomobi-
lom saxo. S tem, kot je bolj ali manj
znano, zamenjuje sedanji citroen AX,
najmanjši avtomobil te tovarne, pa tu-
di eden najuspešnejših.
Saxo bodo izdelovali v tovarni Aul-
nay v bližini Pariza, torej tam, kjer
sedaj nastaja AX. V dolžino bo meril
372 centimetrov, kar pomeni, da bo
večji od AX in torej konkurent renaul-
tu clio, pa Oplovi corsi, fordu fiesti in
še številni drugi konkurenci. Hkrati je
ob saxu zanimivo tudi to, da ga pri
Citroenu ne povezujejo s peugeotom
106, pa vendar drži, da je medosna
razdalja obeh avtomobilov enaka, da
so zelo podobni koloteki in še kakšno
podrobnost bi verjetno našli. Saxo bo
naprodaj kot tri in petvratna kombi
limuzina s 14-colskimi kolesi, pa s po-
vsem novo notranjostjo (ko gre za pri-
merjavo z AX) in štirimi bencinskimi
motorji. Prvi bo ob gibni prostornini
en liter ponujal moč 50 KM, 1,1-litrski
bo zmogel 60 KM, 1,4-litrski bo 75 KM
in 1,6-litrski 90 KM. Nekaj kasneje naj
bi na trg pripeljala športna izvedenka,
ki bo prav tako opremljena z 1,6-litr-
škim bencinskim motorjem ter po šti-
rimi ventili na valj in zato močjo 120
KM. Še nekaj kasneje bo Citroen začel
prodajati izvedenko z 1,5-htrskim di-
zelskim motorjem, ki bo imel 58 KM,
dokazoval pa se bo seveda predvsem z
varčnostjo pri porabi goriva. Pri vsem
tem je zanimiv način predstavljanja in
prodaje novega avtomobila, ki ga je
tovarna pod oznako 88 razvijala pet
let. Tako naj bi prodaja tega najmanj-
šega citroena v Franciji stekla že ko-
nec februarja, medtem, ko bo uradno
promocijo avtomobil doživel marca na
ženevskem   avtomobilskem   salonu.
Kako bo s prodajo pri nas? Koprski
Cimos, uradni predstavnik Citroena v
Sloveniji, ga bo menda začel ponujati
šele septembra, kar je nerazuniljivo in
zelo pozno. Drži pa, da AX še ne umi-
kajo iz prodaje in bo še nekaj časa na
voljo. Na sliki: citroen saxo.
lORZA CEN
RABUENIH šmfmM
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je biir
prodaj okoli 402 vozil. Prodano je bilo 8 avtomobilov. OrgaJ
torii so zdali tudi 42 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obi
valcev pa je bilo okoli 800.
BiVIVV Z3 marca na siovenskem tri
Munchenski in bavarski
BMW je s svojimi dosedanji-
mi poslovnimi potezami do-
kazal, da ve, kaj hoče, pa tu-
di, kako je treba to narediti.
Med poteze, ki imajo svojo
tčžo, spada tudi način pred-
stavitve novega roadsterja
Z3.
Kot smo že pisali, BMW ta
avtomobil izdeluje v Spar-
tanburgu v ameriški zvezni
državi Južna Karolina, pri
čemer v veliki meri računa
tudi na ameriški trg. Z3 pa je
ob vsem tem eden glavnih
avtomobilskih igralcev v no-
vem filmu o Jamesu Bondu
(Goldeneye), kjer skuša biti
enakovreden partner drugim
avtomobilom (ferrari 348 in
aston m^rtin). Takšna pro-
mocija avtomobila, ki ga bo-
J do začeli na evropskih trgih
prodajati marca, prav tedaj
pa tudi pri nas, ima
marketinški in prodajni \
nek. Sicer pa bo Z3 na vt
z dvema motorjema z eni
gibno prostornino (1,8-li
enkrat 115, drugič 140 K
po približnih napovedih
naj bi bila najcenejša razi
ca na voljo za nekako 45
soč mark.
V Romuniji tudi Peugeot?
Bolj ali manj je znano, da je
južnokorejska avtomobilska
hiša Daevvoo v Romuniji kupi-
la tovarno Automobile Crai-
ova (njen je 51-odstotni delež)
in si s tem zagotovila ustrezno
izhodišče za napad na evrop-
ske avtomobilske trge.
Zanimivo je, da je Daewoo
za večinski delež odštel kar
950 milijonov dolarjev, hkrati
pa je romimska vlada obljubi-
la, da bo dovolila brezcarinski
uvoz 20 tisoč daewoojev. V le-
tu 1996 naj bi v tej romunski
tovarni izdelali približno 35
odstotkov delov, potrebnih za
sestavo daewooja cielo (kopija
Oplove astre), v naslednjih le-
tih pa naj bi izdelali kar 85
odstotkov vseh sestavnih de-
lov. Seveda ima s tem s\(j
čun tudi Romunija, ki upa,
bo postala zanimiv evrop
avtomobilski trg, kajti lak'
23 milijonov prebivalcev;
avtomobilih je seveda zelo'
lika. Hkrati pa se druga
mvmska tovarna Dacia, ki
deluje renault 12 po nekdaj
Renaultovi licenci (vozilo ^
nekdaj poznali tudi pri
pogaja s Peugeotom o mOj
bitni izdelavi peugeota *
Vse pa kaže, da postavljata!
ko ena kot druga stran velj
različnih in precej zahteVJ
pogojev, toda kaže, da boj
dogovora vendarle prišlo. J
sliki: daewoo nexia, avto, 1^
uspešen tudi na evrops*
trgih. ;
it. 2. - 11. Januar 1996
9
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
lercedes je žel rekorde
:ercedes Benz je lahko z
ulim letom povsem zado-
en, čeprav točnih podat-
o prodaji še ni. Pač pa je
za to tovarno izjemno
ešen november, tako na
tškem kot tudi na drugih
b.
enajstem lanskem mese-
e Mercedes Benz prodal
00 avtomohilov, kar je
odstotka bolje kot no-
ibra predlani, pri vsem
gre ta plus predvsem na
m avtomobilov razreda
:i so jih v novembru pro-
za 36,5 odstotka več kot
lakem mesecu leta 1994.
limivo je, da je šel ta me-
zelo dobro v prodajo tudi
■cedes oziroma roadster
kajti s skupno prodajo
avtomobilov je bil ta re-
tat za 26 odstotkov boljši
tistega v novembru 1994.
pak tovarni je šlo dobro
rok tudi drugje. Tako je
bila lanska novembrska pro-
daja največja v vsej doseda-
nji zgodovini te tovarne, kaj-
ti v tem mesecu so prodali
55.700 avtomobilov ali za 10
odstotkov več kot novembra
predlani. Seveda je šel spet
najbolje v promet razred E
(39 odstotkov več), medtem,
ko je bila prodaja avtomobi-
lov razreda S in SL večja za
devet oziroma za 36 odstot-
kov. Torej vse to zadostuje
za napoved, da je bilo leto, ki
se je pred nedavnim izteklo,
za stuttgartsko avtomobil-
sko hišo zelo ugodno. Sicer
pa je bil november razmero-
ma ugoden na skoraj vseh
evropskih trgih, kar morda
zadostuje za trditev, da leto
1995 le ne bo tako skromno,
kot je kazalo pred nedavnim.
Prodaja je bila namreč večja
za 3,6 odstotka, skupaj pa so
prvič in na novo registrirali
več kot enajst milijonov av-
tomobilov in 953 tisoč vozil
zgolj v novembru. Statistika
tokrat zajema 17 držav in v
dvanajstih je bila novembra
prodaja ugodnejša od one v
letu 1994. Še na najboljšem
je Nemčija, kar je pomemb-
no, saj gre za najpomemb-
nejši evropski avtomobilski
trg. Na sliki: mercedes ra-
zreda E.
ZDA: nič več enotnega predpisa
D najvišji hitrosti
Bolj ali manj je znano, da so oblasti v ZDA izredno
stroge pri kontroU hitrosti vožnje, saj so kazni za tiste,
Ki se ne držijo zapovedanih omejitev, zelo ostre. Pred
aedavnim pa je začel veljati zakon, ki ga je podpisal
imeriški predsednik Bili Clinton, pri čemer imajo po
lovem pri določanju najvišje hitrosti veliko več pri-
stojnosti zvezne države. Doslej je veljal enoten predpis,
Id je dovoljeval najvišjo hitrost 65 milj oziroma 100
[cm/h. najprej so ukrepali v zvezni državi Montana in
predpisali najvišjo dovoljeno hitrost 100 milj, medtem,
ico so se nekatere druge države odločile za nekaj nižjo
dovoljeno hitrost (tako je po novem v Kansasu, Južni
Dakoti, Missouriju, Teksasu in KaUfomiji dovoljeno
i^oziti največ 70 milj na uro). Vse pa kaže, da bodo
države na vzhodni obali ostale pri sedaj dovoljenih 65
miljah na uro.
Prihodnje leto ferarri 555
Maranellski Ferarri napo-
veduje za leto 1997 povsem
novo vozilo z verjetno ozna-
ko ferarri 555. S tem avto-
mobilom naj bi tovarna, ki ji
gre v zadnjih dveh letih ven-
darle bistveno bolje kot prej,
nadomestila sedanji model F
512 M oziroma testarosso, ki
so jo prvič predstavili leta
1984.
Vse doslej so izdelali in
prodali približno 10 tisoč fe-
rarrijev 512 in testaross, kar
pomeni, da je to najuspeš-
nejši avtomobil te italijanske
avtomobilske hiše v njeni
zgodovini. Novi ferarri 555
bo ob vsem drugem prvi dvo-
sedežnik, ki bo imel dvanaj-
stvaljni motor nameščen v
prednjem delu vozila (in s
pogonom na zadnji kolesni
par, seveda). Vse doslej so se
pri tovarni namreč držali že-
leznega pravila, da je bil mo-
tor pri dvosedežnikih na-
meščen tik pred zadnjo pre-
mo, kar j€ zagotavljalo iz-
jemne vozne lastnosti. Novi
F 555 bo seveda značilen ku-
pe, ki naj bi tehtal manj kot
1700 kilogramov, poganjal
pa ga bo — kot že rečeno —
dvanajstvaljni      bencinski
motor z gibno prostornino
5,5-htra in donmevno močjo
550 KM, kar pomeni nekako
od 80 do 100 KM na Uter
gibne prostornine. Motor bo
opremljen s po štirimi ventili
na valj in bo zmogel 450 Nm
navora, moč pa bo na zadnji
kolesni par prenašal ob po-
moči aestetopenjskega roč-
nega menjalnika ali samo-
dejnega menjalnika, ki ga
šele razvijajo. In cena? Pri-
bhžno 300 do 350 tisoč do-
larjev, kar morda pomeni, da
bo F50, zadnji in najmočnej-
ši ferarri, še vedno najdražji
avtomobil te avtomobilske
tovarne. Na sliki: ferarri
555.
Nova ttesta, obnovljeni mondeo In
še gi^xy
Sai»Bit Motors, uradni
predstavnik Forda pri nas, je
zadovolien z lansko prodajo
(približno 2700 fordov) če-
prav je res, da bi bil rez^tat
se ugodaefši, če ne bi imel
težav s sai^rim uvozom.
Letos i^emenjeni predpi-
si o o^ejšem uvozu rablje-
nih avim^b&ov temu pred-
stavnem Fesnia ne bo po vo-
lji, vendar pri Summit Mo-
torsu ki jute temu menijo, da
se jim bo v letu 1996 posreči-
lo prodati S250 vozil. Ta op-
timizem temelji na nekaterih
novih ali dano vi j enih avto-
mobilih, ki jih bodo kmalu
začeU ponujati slovenskim
kupcem. Že marca naj bi ste-
kla prodaja povsem nove fie-
ste, o kateri smo že pisali.
Novo fiesto bodo prodajali
vzporedno ob stari izveden-
ki, ki bo od tedaj naprej na
voljo kot fiesta classic. Es-
cort, ki gre pri nas med vse-
mi fordi najbolje v promet,
se letos ne bo spremenil, pač
pa bodo septembra začeli
ponujati obnovljenega mon-
dea, prvi globalni avtomobil
(globalni zaradi tega, ker naj
bi bil en^ na vseh trgih in
za vse kupce). Kmalu pa naj
bi stekla tudi prodaja limu-
zinskega kombija galaxy, ki
ga Ford in Volkswagen izde-
lujeta v skupni tovarni na
Portugalskem (pri VW se
imenuje sharan). Prodaja h-
muzinskih kombijev je na
evropskih trgih zelo uspeš-
na, ponudba pa je tudi iz-
jenino pestra, medtem, ko
prinas posel ni nekaj izjem-
nega. Ampak to še ne pome-
ni, da ga galaxy na Sloven-
skem ne bo imel kupcev.
Dobro poslovanje češke Škode
češka Škoda, ki je v večin-
ski lasti nemšk^a Volkswag-
na, je |ani izdelala več kot 208
tisoč avtomobilov. To je za 20
odstotkov več kot predlani, pri
čemer drži, da je bila leta 1994
proizvodnja manjša zaradi
priprav na začetek serijske iz-
delave škode felicie.
Sedaj je serijska izdelava te-
ga avtomobila tudi že brez
otroških težav, kar pomeni, da
naj bi letos v Mladi Boleslavi s
tekočih trakov pripeljalo 245
tisoč škod. Načrti za naprej so
ambiciozni, saj naj bi že leta
1997 v Škodi izdelaU kar 340
tisoč avtomobilov. Letos bo fe-
Ucia deležna nekaterih poso-
dobitev. Tako bo tudi sloven-
skim kupcem na voljo izve-
denka z 1,6-litrskim bencin-
skim in 1,9-litrskim dizelskim
motorjem, sicer izdelkom VW.
Končno naj bi avtomobil zače-
li opremljati (po želji in za do-
plačilo) s servovolanskim oja-
čevalnikom, pa zračnimi var-
nostnimi blazinami, protiblo-
kimim zavornim sistemom
ABS ipd. Seveda pa bo škoda
felicia v tcikšnem primeru tudi
dreižja, s tem pa bo, vsaj na
slovenskem trgu, ob del tradi-
cionalnih kupcev.
Čez nekaj mesecev tudi peugeot
406 ln'eak
Peugeot 406, naslednik dovolj uspešnega peugeota 405,
je dobro startal na večini evropskih trgov in tudi pri nas.
Francoska avtomobilska je za začetek ponudila štiri-
vratno klasično limuzino, sedaj pa se že pripravljajo na
predstavitev kombijevske oziroma break izvedenke tega
vozila. Avtomobil naj bi na trg pripeljar čez nekaj mese-
cev, v zadku pa naj bi bilo ob nepodrti zadnji sedežni
klopi na voljo 425 litrov prtljažnega prostora. Nasploh
imajo pri Peugeotu s svojim peugeotom 406 še nekaj
drugih načrtov. Tako računajo, da bodo v začetku 1997
predstaviU kupejevsko izvedenko, vse pa kaže, da se ne
bodo odločili za kabriolet, saj bi bil ta preveUka konku-
renca sicer uspešnemu kabrioletu 306.
Za neicatere - iamborgiiini diablo roadster
že leta 1993 je italijanski
Lamborghini, ki v resnici ni
več italijanski, saj je predla-
ni zamenjal lastnika (pretež-
no je v rokah skupine indo-
nezijskih poslovnežev), na
ženevski avtomobilski raz-
stavi predstavil lamborghi-
nija diablo roadster.
Toda serijska izdelava te-
ga prestižnega športnika bo
stekla šele čez mesec ali dva,
torej v času, ki je najbolj pri-
meren za nakup takšnih vo-
zil. V primerjavi s kupejev-
sko izvedenko je diablo ro-
adster malenkostno spreme-
njen (drugačni odbijači,
prednja stekla ipd.), serijsko
pa je opremljen s posebno
napravo, ki omogoča dvig
prednjega dela vozila za 45
milimetrov. To je nujno in
koristno, saj bi na neravni
cesti sicer avtomobil zadeval
ob tla. Zanimivo pa je, da se
prednji del avtomobila sa-
modejno spusti na prvotno
višino (ali nižino) v trenutku,
ko hitrost preseže 70 km/h.
Ker gre za roadster, je bilo
treba  rešiti  tudi problem
snemljive strehe. Pri porsc-
heju 911 targa jo elektrika
samodejno potisne proti
zadnjemu delu vozila, pri
lamborghiniju diablo road-
ster pa so za steklo našh pro-
stor nad pokrovom motorja.
Rešitev je dovolj elegantna
in nemoteča, saj streha ob
tem tehta samo 7,5 kilogra-
ma, vendar jo je treba name-
stiti na zadnji del avtomobi-
la ročno. Seveda je vse v mo-
torju. Ta zmore pri gibni
prostornini 5,7-litra kar 492
KM. Tako avtomobil do 100
km/h pospeši v štirih sekun-
dah, končna hitrost pa je ze-
lo spodobnih 323 km/h. Pre-
nos moči je preko petsto-
penjskega ročnega menjalni-
ka, pogon pa je štirikolesen,
kar vozilu zagotavlja večjo
stabilnost in s tem boljše
vozne lastnosti. Zanimivi so
tovarniški podatki o porabi.
Tako naj bi roadster pri stal-
ni hitrosti 90 km/h porabil
vsega 13,3 litra goriva, v me-
stu pa vehko bolj problema-
tičnih 29 litrov. Ampak tisti,
ki bo gledal na porabo ben-
cina, je zgrešil nakup in av-
tomobil. Na sliki: lamborg-
hini diablo roadster.
Št. 2. - 11. ianuar 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
30
it. s. • 11. ianvar 199«
31
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
FELJTON - ROMAN
32
Popoldansko sonce se je og-
ledovalo v ogledalih na visokih
pobočjih. Ararat, 5185 metrov
visoka gora je bila v svojem
snežnem ogrinjalu še bolj mo-
gočna. Dominantno je kralje-
vala nad pusto ravnico, po ka-
teri smo se vozili proti iranski
meji. Bil sem utrujen in nego-
tov. Za nama s prijateljem Vla-
dom je bilo pet dni nepretrga-
nega potovanja. Dobrih dva ti-
soč kilometrov, razpetih med
sedeži enega in drugega avto-
busa, neprespane noči na po-
stajah, mučni dremeži na drve-
čih avtobusih, zastoji na zasne-
ženih prelazih... Pa vendar pro-
stovoljno trpljenje po znanih
deželah in med znanimi ljudmi.
Pred nama pa so bila vrata v
skrivnostno deželo, o kateri se
ni govorilo in pisalo nič dobre-
ga-
Čakal!
že kakšno uro sva se drenja-
la med množico Irancev v zapr-
tem prostoru. Turški del meje
je bil brez težav za nama, sedaj
pa nama je vstop v kraljestvo
Alaha branila stena iz kovin-
skih rešetk. Za opazovalca s
strani je bila situacija smešna.
Vsa množica je pritiskala proti
rešetkam in se pri tem največ-
krat neuspešno izogibala ku-
pom prtljage, pesku, vrečam
cementa, stebrom odrov, alaba-
stru... Visoko nad nami pa sta
mojstra, kakor v največjem mi-
ru, z natančnostjo umetnika
obnavljala stropno štukaturo.
Od časa do časa se je na oni
strani rešetk pojavil postaven
mladenič v brezhibni uniformi
jekleno modre barve ter iz goz-
da molečih rok pobral nekaj
potnih listov. Ti srečneži so bi-
li po daljšem času le spuščeni
skozi jeklena vrata. Končno je
po začetni osuplosti uspelo tu-
di nama. Vendar pa seje tu pra-
vo čakanje šele začelo. Potna
lista sva sicer hitro dobila na-
zaj, nato pa so naju postavili
pred zaprta pisarniška vrata z
jasnim namigom naj počakava.
Ljudje so prihajali, odhajali,
ure so minevale, za dnem je
prišla noč, midva pa sva še
vedno stala pred zaklenjenimi
vrati in čakala. Na najina vpra-
šanja pa vedno enak odgovor:
"Čakaj!"
Ko je končno okoli desete
ure zvečer prišel težko pričako-
vani uradnik, sem bil preveč
otopel in utrujen, da bi lahko
protestiral. Njegova edina na-
loga je bila, daje natančno po-
pisal najin denar. Križev pot pa
s tem še ni bil končan. Nasled-
nja postaja je bil dolg carinski
pregled, nato nočna vožnja v
taksiju do bližnjega mesta Ma-
ku in končno najtrši oreh, na-
mreč to, da naju v hotelu niso
in niso hoteli sprejeti. Jezikov-
na pregrada in strah pred tujci
sta bila skoraj nepremostljiva
ovira.
Križanja naju je končno rešil
sopotnik iz avta, mali smejoči
Iranec, ki je imel polna usta
hvale na račun svoje domovi-
ne. Portirja je prepričal, da je
gostoljubje vendar najsvetejša
muslimanska zapoved. Tako je
delno opravičil svojo prejšnjo
hvalo. Po prehodu meje, ki je
trajal dobrih dvanajst ur, sem
utonil v nemimi spanec.
Razbrazdana dežela
Iran je razbrazdana dežela
gora in ozkih dolin, visokih
planot in vročih puščav, ki se
razteza od Kaspijskega jezera
na zahodu do gorske verige
Hindukuš na vzhodu. Na seve-
ru in jugu sega od turkestan-
skih step pa vse do Perzijskega
zaliva. Največji del Irana zav-
zema planota, sredi katere leži
velika slana puščava, kije osta-
nek velikanskega prazgodovin-
skega jezera. Dolga je 1300 ki-
lometrov in široka med 160 in
300 kilometri. Nek popotnik je
dejal, da je Gobi, puščava v
Mongoliji, v primerjavi s to
prava oaza. Značilnost dežele
so tudi velike temperaturne
razlike, vroča poletja in hladne
zime. Življenje na planoti omo-
gočajo dolgi podzemni kanali,
ki vodijo vodo z bližnjih gora
do vasi in mest. Vsakodnevna
rdeča nit življenja v teh krajih
je zgolj vprašanje preživetja. V
teh razmerah revščina ne po-
meni nikakršne sramote. Ni
čudno, da so prebivalci te pla-
note pokrajino ob Kaspijskem
jezeru, kjer je obilica vode in
kjer raste poleg raznovrstnega
sadja tudi riž, poimenovali raj
in to tisti raj iz svete knjige Ko-
ran.
Iran je bil dolgo časa dežela,
kjer sta se stikala vzhod in za-
hod. To je sicer pomenilo od-
lično možnost za trgovanje, še
več pa je bilo neprijetnih stra-
ni. Po ozkem rodovitnem pasu
med gorami na severu in slani-
mi puščavami na jugu so poto-
vale neštete horde selečih se
ljudstev in roparskih tolp. Vsak
tak val je najprej izropal in
opustošil to ozko in dolgo mo-
stišče med vzhodom in zaho-
dom, nato pa seje umiril, nase-
lil in se nazadnje pustil asimili-
rati ljudstvu, ki je bilo že dolgo
navajeno takih napadov. Arij-
sko osnovo iranskih vasi, Arij-
ci so se tu naselili v 9. stoletju
pred našim štetjem, so tako do-
polnile še dmge kulture in ra-
sne skupine: Mongoli, Turk-
meni, Arabci, Kurdi, Beludži...
Vendar pa je skupen razvoj ve-
re, književnosti in življenjskih
navad premostil vse te razlike.
Naj si bo tega ali onega pore-
kla, vaščan po tradiciji prebiva
v majhnih zaselkih v hiši iz ilo-
vice, v kateri je glava družine
moški, kralj v malem. Večina
prebivalcev Irana se ima za po-
tomce Arijcev. Vendar pa je tu
še močna skupina Kurdov na
severu, ki razpeta med Iran,
Irak, Sirijo, Turčijo in Rusijo,
danes kakor tudi skozi tisoči^
ja, v nenehnih bojih in nemiii
išče pot v skupno domovin,
Ostala manjša ljudstva non^
dov, ki se preživljajo s pašo jj
vine v puščavi ali na obmejnj
gorskih pokrajinah, se ne obrt
menjujejo z lastno državnostjd
Živijo svoje odmaknjeno ži^
Ijenje zaprte plemenske skup
nosti ter v neprestanem gibanj
pri iskanju paše ne priznavaj,
državnih meja.
MoSeja v mestu Ishafan.
"Kje pa stoji hiša. kjer stanujejo? "Je vprašala Ita z veli-
kim zanimanjem. Teta Ana Je odprla okno in pokazala s
prstom: "Tu, kjer gori luč. " V hiši Schnvarzerjevih so bila
še vsa okna razsvetljena in žar teh luči Je magično svetil v
temno noč. Teta Ana Je opisovala glavne osebe na vasi in
njihovo življenje, pri čemer Je prišlo neštetokrat v zvezo
ime Schwarzer.
Ko so šli k počitku, Je morala Ita še dolgo misliti na vse,
kar Je slišala. Končno Jo Je vendarle prevzel spanec. Še v
sanjah Jo Je preganjala razsvetljena hiša, ki se Je od drugih
tako očitno ločila.
Drugo Jutro so zajtrkovali pod velikim drevesom pred hišo
tete Ane. Ita Je opazovala hišo, o katere zanimivih prebival-
cih se Je včeraj toliko govorilo. Oddaljenost od hiše ni bila
velika. Dobro oko Je lahko razločilo osebe pred njo. Ita Je
ves dan tekala v lepi, prosti naravi. Sprehajala se Je po goz-
du in vsa navdušena tekala po cvetočem travniku od cvetice
do cvetice. Svoje počitnice Je uživala v pravem pomenu be-
sede. Pravkarje natrgala šopek cvetic, ki gaje hotela položi-
ti na Marijin oltar v kapelici. Presrečna Je prišla s šopkom
do kapelice, toda ko Je hotela vstopiti, Je bila ta zaprta. Vsa
razočarana se Je ogledovala, odk(xi bo prišla pomoč.
Tu moramo pripomniti, da Je stala kapelica na majhni
vzpetini pri vhodu v vas in prav nasproti pošte, od koder se
Je vhod v kapelico lahko videl. Kar se Je odprlo okno na
pošti in gospa Schwarzer Je poklicala deklico k sebi. Obču-
dujoč šopek Je povedala deklici, da lahko dobi ključ od ka-
pelice pri gospodu župniku. Vsa vesela Je pustila Ita cvetice
na pošti in tekla po ključ. Vzradoščena in skakljaje Je stopi-
la v župnišče, kjer Jo Je sprejela župnikova gospodinja. Ta
pa Ji brez župnikovega dovoljenja ni smela izročiti ključa.
Gospod župnik Jo Je zelo prijazno sprejel in dejal: "Torej vi
ste vnukinja našega dobrega gospoda Sinkoška? Seveda
lahko dobite ključ, saj to Je tudi vaša pravica. " Med pogo-
vorom Ji Je gospod župnik veliko pripovedoval o njenem
starem stricu, katerega Je poznala samo po sliki. Gospod
župnik Je tudi pripomnil: "Gospod Blaž Sinkošek Je zapu-
stil listino, kjer so zapisane njegove želje glede kapelice.
Njegova osebna želja Je bila, da se po možnosti njegovi
nasledniki tu poroče, toda do sedaj se še ni nihče Javil, to
pa gotovo zato, ker njegovi neposredni potomci ne žive več
tu. Vsi vnuki, ki so takrat živeli, so se odselili. Teta Ana Je
bila v tem času že poročena, toda njen zakon Je ostal brez
otrok. " Po kratkem premoru Je smehljaje dodal: "No, kar
še ni bilo, se lahko še zgodi. " Zopet Je nastal premor, med
katerim Je dekletce tako motril, kot bi pričakoval od nje
odgovor. Potem Je rekel: "Stric Je dal za oltarjem vzidati
tudi grobnico, kjer naj bi bila pokopana on in njegova že-
na, toda še v času njunega življenja Je prav tam nastal izvir.
In njegova želja, da bi bila tam z ženo pokopana, se ni mo-
gla uresničiti."
Po nepomembnih vprašanjih in odgovorih Je gospod žup-
nik vstal in šel po ključ. Ko Je bila Ita sama, se Je ozrla in z
zanimanjem ogledovala vse, kar Je bilo videti v sobi. Poleg
papeževe slike Je videla tudi sliko strica Blaža. "Dobrotnik
Koprivnice ", Ji Je šinilo v glavo. Njene misli so bile z vsto-
pom gospoda župnika spet prekinjene. Stoje Ji Je izročil ključ
ter rekel: "Lahko ga obdržite toliko časa, dokler boste tu-
kaj. Ako ga bomo rabili, kadar se bo tam brala sveta maša,
bom poslal po ključ. To se zgodi petkrat v letu, in sicer 15.
avgusta, ko Je v kapeli pobožnost, na dan svetega Blaža in
svete Katarine, torej ob godovnih dnevih zakoncev Sinko-
šek in njih smrtnih dnevih. Med tem časom pa lahko kape-
lico oskrbujete. To Je lepo od vas in me veseli, da se za to
zanimate."
Z ljubkim poklončkom Je sprejela Ita ključ in odskakljala
na pošto. Vsa srečna in s prisrčnim poljubom gospejine
roke Je vstopila. Ta Je prijazno odzdravila. Iz ozadja pošt-
nega okenca pa se Je hkrati zaslišal doneč glas: "Dober
dan!"
In zdaj Je prišlo za Ito veliko presenečenje. Gospa Rakova
se Je pred dvema tednoma preselila. Gospod Vehovar Je
oddal gospe Rakovi dve opremljeni sobi ter kuhinjo, in to v
središču vasi, prav poleg pošte.
Kakor ukovana Je Ita obstala in skoro bi Ji bile cvetk
padle iz rok. Že prijazen gospejin pozdrav Jo Je zelo osredi
in zdaj še to. da bodo odslej tako blizu. Kar ni mogla vsegi
doumeti.
"Kako Je prišlo do tega, mama? "
"Vidiš, sprva smo mislili, da bo vojna kmalu končam
Sedaj pa so se vojne razmere tako spremenile in zapletli
da lahko še dolgo traja, da se bomo vrnili domov. Zato seri
prosila gospoda Vehovarja. da nam odstopi to stanovanji
ki pravzaprav ni bilo zasedeno. Zelo ljubeznivo nam ]\
ustregel, kajti predolgo tudi teti Ani ne bi mogli biti v bremi
No. kako ti ugaja? "
"Zelo. mama!"Je zaklicala Ita navdušeno. "Za nas V5i
Je bolje in lepše tako. oh - neizmerno se veselim, to Je pa re.
presenečenje. "
Teta Ana Je pripravila za praznik dneva izborno kosilo
Najbolj se Je veselila Anči Jabolčnega zavitka - njen
najljubše Jedi. Mati se Je pridružila teti. in ko se Je h
preoblekla. Je šla na pošto.
Deklica Je morala veliko pripovedovati, kako se Ji}
godilo, kako Je končala šolsko leto itd. Menjavala so si
vprašanja in odgovori, razgovor Je bil čedalje prijaznefi
in zaupnejši. tako da Je Ita našla pogum ter vprašala: "Kah
gre vašemu gospodu sinu? " V istem trenutku seJe prestrašil'
sama sebe in ni mogla doumeti, kako Je to sploh mogli'
vprašati. Misel, ki Jo Je skoraj eno leto nosila s seboj, j'
nenadoma planila iz skritega kotička njenega srca. V ten
trenutku Ji Je bilo zelo nerodno in zardela Je do las. "Zako,
sem vprašala? " se Je oštevala.
Vprašujoč pogled Jo Je zadel. Gospa se Je nasmehnilo
četudi se J i Je ta trenutek zdel zelo resen. Vprašujočje is kah
v Itinih očeh. Njena rdečica in njena zadrega sta Ji velika
pavedali.
"Ali naj sprožim kamen?" Je bilo njeno notranp
vprašanje. Po kratkem premisleku Je dgovorila:
"Hvala, gre mu dobro. " Ne da bi odvrnila pogled od It^'
Je segla v predalček svoje pisalne mize ter vzela iz nje&
dopisnico. "V enem mesecu konča šolo in to Je prišlo dan^
za vas."
Začudena Je vzela deklica pošto. Iz simpatične brezhibi^
pisave Je razbrala: "Ljuba Ita! Danes Je praznik Margerit^
Sicer ne vem, ako ta datum praznujete... " Ita Je pogledd'-
na podpis ter se Je vidno prestrašila. Podpisan Je bil ErnesI
Dopisnica Je bila popisana, toda Ita ni mogla citati dalp
roke so se Ji začele tresti in pred očmi Ji Je migljalo. Dalaf
dopisnico v krilni žep, da bi Jo pozneje nemoteno prečital^
S široko odprtimi očmi Je vprašala: "Od vašega sina? To^
kako pa ve, da sem tukaj? "
it. 2. - 11. januar 1996
33
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIH
INFORMACIJE
34
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
3<
3f
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
39
MALI OGLASI • INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN
4(
Gregor na novi poti
Naj potolažimo vse obože-
valce(-ke) Gregorja Uraniča,
ki so se zaskrbljeno spraše-
vali, kaj se je z njim zgodilo,
da ga v pismih bralcev nič
več ne zasledijo. Fant za
takšne pisarije nima več ča-
sa, saj je dobil službo v
Prevzgojnem domu Radeče.
Ker pa kljub vsemu ne more
iz svoje kože, si je izmislil
glasilo doma Nova pot in kot
urednik ima sedaj na razpo-
lago še kakšno stran več kot
le pisma bralcev. Nekoliko
nas le skrbi ime časopisa.
T\idi Novi tednik je nekoč
začel kot Nova pot...
Saga o Zilravlllšču
v republiškem Skladu za
razvoj, večinskem lastniku
Zdravilišča Rogaška Slatina,
so naložili skrb za prodajo
Rogaških vrelcev Žarku Ta-
taloviču, za prodajo ostalih
hotelov in nepremičnin v Ro-
gaški Slatini pa je uradno
pooblaščeno nepremičnin-
sko podjetje Hermes, kjer je
direktor Savo Tatalovič. Že-
na Žarka Tataloviča, Irena
Dobravc-Tatalovič, je glav-
na sekretarka Tajnikarjeve-
ga ministrstva za gospodar-
ske dejavnosti, kjer je držav-
ni sekretar Vlado Dimovski,
obenem predsednik uprav-
nega odbora Sklada za
razvoj.
Kaj hočemo, v Sloveniji se
vsi bolj ali mani poznamo ali
smo v žlahti, jezijo pa se Sla-
tinčani ter v Petrolu in Ra-
denski, kjer jim je ugodni
nakup Rogaških vrelcev
spodletel.
Če bi lovšiia gorela
Pravijo, da je konkurenca
zdrava, v Celju pa se je že
hičkolikokrat izkazalo, da to
ne drži. Zadnji primer je Te-
žakova prodajalna kruha, ki
je stala v Lilekovi ulici sredi
Celja. Nekaterim je šla tako
v nos, da so dosegli, da je te
dni ni več. Čudno, da se nih-
če ne loti raznih uličnih pro-
dajalcev krame in tretjera-
zrednih oblačil, ki jih v sre-
dišču mesta tudi ni malo.
Verjetno niso ravno huda
konkurenca Stefanelu ali
Benettonu, v okras in korist
mesta pa tudi ne.
Gasilska
Celjski košarkarski »ali
rounder^^ Feri Zorko se je
proti Cometu preizkusil tudi
v vlogi trenerja, a igralci z
njegovimi odločitvami očit-
no niso bili najbolj zadovolj-
ni. Ob polčasu so ga kratko-
malo zaklenili v garderobo, a
se je Feri ognjeno rdečih lic
vseeno rešil in izgubil svojo
prvo tekmo. Besno udrihanje
po vratih je marsikoga nape-
ljalo na misel, da bi na po-
moč poklical gasilce in bil bi
velik hec, ko bi morali reše-
vati Ferija, ki je še bolj znan
pod vzdevkom - Gasilec.
Za noVo leto je bilo kar precej koncertov in
enega se je udeležil tudi šaljivec Slave. Pri
blagajni je hotel kupiti vstopnico za 100 tolar-
jev, vendar blagajničarka ni bila zadovoljna s
ponujenim.
»Oprostite, gospod, vstopnica stane 200 to-
larjev.«
»Že, že, gospodična, toda jaz sem na eno uho
gluh.«
Tako nekako izgleda v priredbi šala, ki ste ji
tokrat namenili največ kuponov. Spisal pa jo
je Aleš STOJAN iz Prelog 27. Žreb pa je name-
nil nagrado med kuponi tudi Jožici OSOLNIK
iz Celja. Vsi, ki nam pošiljate šale, pa ste tudi
med kandidati za veseli izlet meseca junija.
Več o tem in nagrajencih boste lahko prebrali
v mesečniku Petica, ki bo priložena redni šte-
vilki Novega tednika, izšla pa bo prihodnji
teden.
Papagajska
Gospodinja je imela navihanega papagaja.
Ko je nekega dne delala češpljeve cmoke, ji jih
je porednež medtem, ko je obrnila hrbet, raz-
drobil s kljunom. To jo je tako ujezilo, da mu je
izpulila čopek na glavi in ga za kazen posadila
na okno. V tem času pride mimo golobučnež, ki
ga papagaj takoj ogovori: »Revček, revček! A
si ti tudi češplje kljuval?«
O ilenarju
Učiteljica pride zjutraj v razred in učencem
pove, da se bodo tega dne učili o denarju.
»No, Peter, povej kakšne vrste denarja
poznaš?«
Peter našteva: »Tolar, marka, lira, frank,
šiling, forint in puta.«
»Nikoli nisem slišala, da je puta denar.«
»Seveda je. Na božič je prišla moja sestra
domov iz Nemčije v krasnem krznenem plašču.
Mama jo je vprašala, koliko je dala zanj in
sestra je odgovorila: »Tri puta.««
NI težko ugotoviti
Dva kmeta hodita po mestu, pa pravi eden:
»Glej, tamle gresta mlinar in pek!«
»Kako pa veš, kateri je kateri, ko sta oba v
belem?«
»Saj, zdajle še ne vem, a če zakričiš tat, se bo
mlinar obrnil«
Žvečilni gumi
Janez in Mateja se skrivata za grmom
opazujeta par, ki se poljublja.
»Janez, ali veš, kaj delata onadva na t
klopi?«
»Ja, a ne vidiš, da ji hoče žvečilni g{
vzeti?«
Učitelj
Učitelj je povedal precej slabo šalo, skt
vsi učenci so se ob njej držali kislo, le Ton
se je krohotal do solz.
»Zakaj si se tako krohotal?« so ga vpraša
odmoru.
»Zato, da sem vas rešil.«
»Kako - rešil?«
»Če se ne bi nihče smejal, bi jo poveda.
enkrat.«
Visok račun
»Kaj si pa tako mrk?«
■   »Kako bi ne bil, ko so mi pa ležanje v bolE
niči mastno zaračunali.«
»Hm, pomisli malo, kje drugje hi tipa hri
nosili v posteljo?« j
Slabo srce
žena iz sobe pokliče moža: »Pridi, Tini
poročila so.«
Tinček: »Kar sama glej, saj veš, da im
slabo srce in da ne smem gledati kriminall
Oglas: Iščem
Iščem premražena dekleta. Ležim v postel
in imam 40 stopinj vročine.
Šale so prispevali.Marija ZORE iz Rade
Vinko PRISTOVNIK iz Celja, Justina GC
STEČNIKiz Braslovč, Ana in Barbara JAKO
iz Dobrne, Ivan STRMOLE iz Celja, Ivan Ll
BEN SLAVC iz Celja in Stanko MIKLAVC
Dobrne. j
STRANKA SAUIVCEV
v FOTOHUIVIORJU
»Madonca, Slavica.« »Pa... ti jo imaš takšno ko...
kombajn. A... mi daš?«
»Veš, kaj, Kari. Za eno slamico se pa res ne
splača kombajna »laufat«!« j
it. 2. . 11. ianuar 1996