Sisv. 40. __ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, Ob 5 zjutraj. |>cdnt5tvo- Uiica Sv. FrančiSka Asiškega št 20. L nadlu, ulica St Frančiške /.» Skega št. 20. Teitfon uredništva in uprave štev. ll-o7. Naročnina znaša: Za ceio leto.......K 24. — Za p<»i leta -......... ♦ • • » 12.— za tri ntesece...... - . »••••• • 6-— za nedeljsko Izdajo tt ceio teto....... 5 20 za pol leta ....... 2® V Trs&, y petek, 9. februarja 1S17 t-etniK AiiE. Posamezne številke .hdmo»ti* se predajajo po 6 vinarjev, zastarele številke pn 10 vinarjev. Oglasi !»e računajo na milimetre v široko?tl eno kolone Cene Ogl.isi trgovcev in o rtni'čnlna t.i reklarracije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti" Plača in toži sc v Trstu Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20. — Poštnohranilmčnt račur. «t. 84] 052 11 Veliki admiral Anton mi j DIN4J. 8. (Kot.) Avstroogrsko vojno mornarico ie zadela izredno težka izguba. Mornariški poveljnik, veliki admiral Anton Ha^-s. je danes ob 1 Vi ponoči za pijuč-nico. kateri »e zbolel pred par dnevi, upi , rijsKo uradno poročilo. t NAJ, 8. (Kot.) Uradno se razglaša: 8. februarja 1917. odno bojišče. —. Napadni r ovražniKa vzhodno doline Ca- s i oreprečili z ognjem že v njego- ve Jtu. Zapadno Vorončina v so- vraz »o postojanko vpadle nemške napadne skupine so prizadejale posadki znatne izgube i-* se vrnile brez lastnih izgub s par ujetnj i. Jugi- * ; d n o bojišče. — V ozemlju : i j2 neki orožnik na patrulji sestrelil eno italijansko letalo. Italijansko bojišče. — Raz ven manjših za nas uspešnih akcij pri Tolminu in v Vallarsi (jugovzhodno Rovereta) nobenega važnega, dogodka. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. liofer, fml. rcmšK] urnim poročilo, BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. februarja 1917, zvečer. Na vseh frontah le zmerno bojno delovanje. Napadi angleškega letalskega bro-uovja na Briigge so zadeli neko šolo, kjer je bilo ubitih 16 belgijskih otrok in ena ženska. Vojaška škoda ni bila povzročena. BEROUN. 8. (Kot.) Veliki glavni stan, S. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: V kolenu pri Vpernu je bilo zvečer živahno topovsko delovanje. V kolenu pri Vit-schacie smo z obsežno razstrelbo razrušili znaten del sovražnih podminiranih hodnikov. Angleško letalsko brodovje ie metalo bombe na Brugge, ki so razven r.i/ učenja hiš ub le v neki šoli eno žens'to in 16 otrok in ranile dva odrasla. V vojaških napravah ni bila povzročena škoda. -Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na obeh straneh prekopa La Bassee, ob Ancri in pri Bouchavesne je bil Jopovski boj močnejši od prejšnjih dni. Po polnoči so izvršili Angleži nepad na severnem bregu Ancre in jugovzhodno Bouchavesne. Provizorični prvotni uspehi so bili hitro izenačeni z našim protisunkom. — Presto'onasle'lnikova armada: V dolini Aire in pri Vauquois. vzhodno Argonov. so napadne čete privedle iz francoskih jarkov 17 ujetnikov. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Kisielinu, zapadno Lučka, je imel naš izvidni sunek uspeh. — Fronta nadvojvode Jožefa: V zasneženih Karpatih in v gorovju zapadno Mol 3 a ve živahno topovsko delovanje in boji med izvidnimi oddelki. — Macken-senova fronta: Položaj neizpremenjen. Macedonska fronta. — Med Ohridskim in Prespanskim jezerom pred-stražne praske, pri katerih je bilo ujetih več Francozov. Prvi generalni "Kvartirmojster: 1*1. Ludendorff. Btfrndn uradni) poročilo. SOI IJ A, 7. (Kor.) Macedonska fronta: Sovražnik je obstreljeval s topovi, poslužujoč se istočasno min, del naših postojank v kolenu Ćerne in na levem bregu Vardarja, kakor tudi jarke naših pred-straž pri Palminu, a ni imel nobenega uspeha. Sovražni oddelki, ki so poizkušali prodirati proti vasi Pa! miš, so bili pognani nazaj z občutnimi izgubami. Na ostalem delu fronte razmeroma mirno. Tri kilometre od Kalečiflika le sovražno letalo, ki ie bilo zadeto, padlo v morje. — Romunska fronta: Mirno. _ P O D LJ[ S TJ K. _ „Ne sodite«. Roman. — Je pač odvisno od tega. da se izberejo dostojne, in nedorastle deklice niso navzoče. — Dobro povedano. — si je mislila Marta pi- Lesinska in smehljaje se pogledala svojo lepo sosedinjo. — A'i vam knez pogubi roko. ko pride. — so vpraševale da!je radovednice. — ali sedite poleg nJega in ali gledate vedno žnjim vred v ivnj-go? Sonjine oči so se zalesketale. — Ljuba Josiprna, boš pač res mora'a objaviti v časopisju ct! podlistek o pouku njegove Visokosti pri meni. To smo dolžni splošni radovednosti. Turško uradno poročno. CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz glavnega sta-na se poroča: Na frontah nobenega važnega dogodka. Po preKlnJenJn odnoSojeo Amerike z Nemčijo. Švica — zastopnica nemških interesov v Ameriki. BERN, 8. (Kor.) Nemška vlada je zaprosila švicarsko vlado, da prevzame zastopstvo nemških interesov v Združenih državah. Zvezni svet je prošnji ugodil. VVilsonov poziv evropskim nevtralcem. STOCKHOLM, 7. (Kor.) Švedsko časopisje najstrožje obsoja VVilsonov poziv nevtralccm, da naj se pridružijo njegovi akciji. STOCKHOLM, 7. (Kor.) Svenska Telegram poroča: Tukaišnji ameriški poslanik je bil že pri izročitvi note predsednika VVilsona dne 5. t. m. obveščen od mi.iistra za vnanje stvari, da Švedska ne bo posnemala korak Unije. Tozadevni sklep je bil sklenjen včeraj v ministrskem svetu. KOPENHAGEN, 7. (Kor.) »Polit'ken« poroča iz Kristijanije, da se izražata list »Sozialdemokraten« in »Aftenposten« proti VVilsonovi noti. »Aftenposten:: pravi, da norveška vlada nima nobenega drugega odgovora, kakor odločen: Ne. KOPENHAGEN, 7. (Kor.) »Politiken« poroča, da je noto predsednika VVilsona izročil ameriški poslanik v ministrstvu za vnanje stvari. Nota ne vsebuje nikakega poziva ali vprašanja, ampak izraža le mnenje, ki po diptomatičnem običaju ne potrebuje odgovora. O vsebini note se je razpravljalo v ministrskem svetu, ki se ie sestal še včeraj dopoldne in so se ga udeležili vsi m-nistri. Pozneje je imel minister za vnanje stvari Scavenius z ameriškim poslanikom Eganom sestanek, na katerem mu je naznanil stališče danske vlade. Do nadaljnega odgovora ne pride. »Po'itiken« pripominja k temu v uvodnem članku, da VVilsonov korak, kakor je bilo pričakovati, ni izzval nobenega drugega odgovora, kakor da se Danska ne strinja z VViteonovim nuzirariiem, da bi bila vojna po podpiranju njegove politike končana hitreje. HAAG, 8. (Kor.) Korespondenčni urad poroča: Poslovodja Unije, Langhorne, je dne 4. t. m. ministra za vnanje stvari uradno obvestil o prelomu diplomatičnih odnošajev Unije z Nemčijo in je pri tem pripomnil, da predsednik še ne veruje, da bo Nemčija dejanski izvedla svojo grožnjo proti trgovini nevtralcev. da pa bo v nasprotnem slučaju prosil senat za pooblastilo, da se srr.e poslužiti pomožnih sredstev dežele v varstvo ameriških državljanov in zakonitega prometa na odprtem morju. Predsednik da je prepričan, da bi bilo svetovnemu miru v prilog, ako bi nevtralne države nastopile na enak način. Nato je minister za vnanje st\ari odgovoril, da za Nizozemsko ni povoda, da bi se pridružila - VVilsonovemu koraku, ker je stališče Unije nasprotno z onim Nizozemske pos'edica znanih prejšnjh pogajanj med VVashingtonom in Berlinom. Drugega koraka vlada Združenih držav pri Nizozemski ni izvršila. KRISTIJANIJA, 8. (Kor.) Na poz v ameriške vlade Norveški, naj zavzame napram nemški napovedi poostrene pod-vodniške vojne podobno stališče ki.kor Amerika, je norveška vlada odgovorila, da se ne more pridružiti koraku Amerike. Pač pa pripominja vlada, da se vrše sedaj med vladami nordijskih držav v Stockholinu pogajanja o stališču, ki ga zavzamejo napram nemški napovedi na podlagi mednarodnega prava. PARIZ, 7. (Kor.) »Temps« poroča iz Madrida: »Korespondenca Espana pravi, Ja bo Španska odgovorila VVilsonu. da ne more izpretneniti svojega stališča, ker hoče celo za ceno največjih žrtev (»varovati razvoj svojega življenja. Španska ostane tudi vnaprej lojalno nevtralna. BEROLIN, 8. (Kor.) Po semkaj došlih poročilih, se južno-ameriške države branijo pridružiti nastopu \Vilsona. Najbrže Tako se od reza vsi je vstala. — Gospića pl. Lesmska, zelo me je ve-selHo, ali se bove videli na plesu? - — 2al ne, moja mati je preveč slaba, ne morem je pustiti preveč same. Ali že (Klhajate? Žal mi je. — Imam še opravke. Zbogom, Josi-pina. Ostalim je samo ošabno pokimala z giavo. — Milostiva gospa, najvdanejša hvala. Pomerjat moram iti h krojaču obleko in zato moram oditi. — Ali si dajete delati obleko tu? — Samo jahalno obleko. — Kaj boste jahala! — je vzkliknila lekarnica silno začudeno. — Ali sama? Vse se je posmejalo. — O ne____njegova Visokost mi izkaže čast. da bom jahala žnjim in v pobočnikovi družbi. se bodo zadovoljile s protesti proti nemški j blokadni napovedi. Priprave Amerike. VVASHINGTON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vojni tajnik je odredil, da se morajo pokupiti vse zaloge do meje obstoječih kreditov. Vse brezžične postaje se nahajajo pod vojaško cenzuro. Parlamenti skoro vseh dežel države so sklenili, podpirati Wi!sona. De'a, ki so potrebna za vsak slučaj, se sistematično nadaljujejo. Predsednik odseka reprezen-tantske zbornice zl mornariške zadeve je vložil k vojner*č proračunu predloge, ki pooblaščajo vlado k iz=daji triodstotnih, v petih letih plačljivih obligacij v svrho kritja stroškov za naglo dobavo lad j, podvodnikov in torpednih lovcev. Vrli tega se zahteva, da naj se pooblasti VVilsona. da rekvirira ladje, stroje in delavce. SAN J U AN (PORTORICO) 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Tukaj se nahajajoči nemški ladji »Odenwald« in »Prasi-dent«, kakor tiidi angleška premogo. na ladja »K. B. 3«,-ki je bila začetkom vojne zaplenjena od neke nemške ladje in privedena semkaj, so pod vojaškim nadzorstvom. Nemške posadke morajo ostati ra ladjah. Poleg parnikov se nahaja ameriška obrežna stražna ladja. LONDON, 9. (Kor.) Lloydov urad poroča iz Honolulov, da so na 9 nemških ladiah uničeni kotli rn stroji. Ladje so pod nadzorstvom. Ameriški senat. VVASHINGTON, 7. (Kor.) Senat je odobril s 75 proti 5 glasovom prekinjenje diplomatičnih odnošajev z Nemčijo. Vojaška pomoč Amerike. LONDON, 7. (Kor.) »Mornmg Post« poroča iz VVashingtona: Vojaška pomoč, ki jo bo dala Amerika ententi, je bila od predsednika Wiisona po konferencah ^ z vojnim rn mornariškim tajnikom že določena. Omejila se bo začasno na morjo. Amerika prevzame patruljno službo v severnem in južnem Atlantskem morju in osvobodi ta morja raznih tajinstvenih lad j in podvodnikov. Ščitila bo ladje, ki priha ajo iz ameriških in kanadskih pristanišč in tako omogočila, da se bodo angleške iii francosko'-križarke, k; patrulji-rajo sedaj ob ameriški obali, porabile kje drugje. Ameriške mornariške oblasti menijo, da imaio dovolj ladij na razpolago za varstvo ameriških pristanišč in trgovine Amc-rikancev in aliirancev in da bo ob primerni razdelitvi brodovja mogoče nuditi ladjam dovolj zaščite, dokler ne pridejo na rHprto morje. Da'ie bi prevzelo varstvo brodovje aliirancev. Razpravljalo se je tudi o možnosti spremljanja ladij, vendar pa vlada mnenje, da ta metoda ne bi bila tako uspešna kakor razdelitev vojnega brodovja na gotovih točkah. Mornariški od»ielek je nasvetoval prevzem trgovskih ladij in njihovo oborožitev v pomožne križarke. Angleški parlament. Angleški prestolni govor. LONDON, 7. (Kor.) Pri otvoritvi parlamenta prečitani prestolni govor se glasi: »Sovražniki so v nadi, da se prično mirovna podajanja, stavili gotove predloge, toda njihova vsebina nima za to noben h možni! 1 podlag. Moji narodi v celi drŽavi in moji zvesti hrabri zavezniki so osiali trdni in edini v sklepu, da izsi'ijo svoje upravičene zahteve po oiškodbi »n zadoščenju za preteklost in garancijah za bodočnost, kar je bistveno za napredovanje civilizacije. V odgovoru na povabilo VVilsona ismo, v kolikor je mogoče to sedaj storiti, označili splošne cilje, ki^ so predpogoj uresničenja teh načrtov. Grožnje z nada jnlmi zločini proti mednarodnemu pravu in splošnim pravicam člove-čanstva bodo le še okrepile našo odločnost. Tekom zimskih mesecev je moje brodovje. ne da bi bilo izzvano, neprestano stra?iln na morjih in uresničilo zaželje-no blokado proti sovražniku. Moje armade se bojujejo ne samo v Evropi, ampak tudi v Egiptu, Mezopotamiji in vzhodni Atriki. Pripravljene so popolnoma, da v tesnem prijateljstvu z zavezniki obnove na vseh bojiščih veliki boj. Prepričan sem, da bodo njihovi združeni napori dovedli izvojevane uspehe do zmagovitega konca.« Vse je osupnilo. Lekarnica je sklenila, da obvesti vse mesto o tem. Zdravnikovi soprogi so usle vse petljice s pletila. Županja m druge so vse oneme'e m trgovka, ki se je rada ponašala s svojo naobrazbo, je rekla: — Fin de sfecle! Neka dama, ki je bila nekoliko gluha, pa je nehote vzkliknila glasno: — Ko bi to vedel veliki vojvoda! Gospa tajna svetnica Rentlova je sklenila, da se ne udeleži zopet tako kmalu take kavne družbe. Sonja je šla najprej čez trg in je postala pred izložbo dvornega fotografa. Tu je visela velika slika velikega vojvode, na levi kneževa, na desni pa princesi njina. Zaglobila se je v te slike in ni slutila, da jo nekdo opazuje oidaleč---- Lcsinski. LONDON, 7. (Kor.) Pri razpravi o odgovoru na prestolni govor je imel Asquith kot voditelj liberalne stranke govor, v katerem je izjavil, da se iz osebnih, strankarskih ali malenkostnih vzrokov ne sme moteče oglašati noben glas kakega nasprotnika. Asguith je označal najnovejšo politiko Nemčije kot politiko neprikritega diviaštva in kot vojno napoved proti nevtralnosti. V odgovoru je dejal Bonar Law, da je Asquithov govor najboljše izpričevalo za edinost dežele v veliki borbi. Njegove zaključne besede iz-ražaio tako dobro, kakor to le zmorejo besede, mnenje dežele glede pravičnosti lastne stvari in deleža, ki ga bodo, kakor Anglija upa, v borbi prevzeli nevtralci, kojih pravice so ravno tako ogrožene kot angleške. Odgovarjajoč na neko Asqui-thirvo vprašanje glede paroplovbe, je Bonar Law izjavil, da bodo trgovske ladje boij in bolj postavljene na razpolago vladi. na enak način, kot prej enkrat železnice. Olede paroplovbe se je stvoril sklep o angleškem dogovoru. V lada upa, da bo v kratkem mogoče podati zbornici natančnejše podatke o odredbah, ki se imajo ukreniti. V vprašanju priskrbe nevtralnih ladij je ravnatelj paroplovnega urada izvršil že nad vse dragoceno delo s tem, da je pospeševal gradnjo velikega števiia trgovskih ladij. Naj povzroče podvodniki kakoršnokoli škodo, upam, je deial minister. da se bo nekaj storilo, da se izgubljene ladje nadomeste. Kar se tiče obvladanja morja nad površino ga britska mornarica še nikdar ni iako popolnoma obvladovala kakor v sedanji vojni. Nikdar v vsej zgodovini se to gospodstvo na morju ni izvrševalo s tolikim obzirom ne samo na pravice, temveč tudi na občutljivosti nevtralnih držav. Mornarica je storila vse, kar se je moglo pričakovati od nje. Brez mornarice bi bilo za nas in naše zaveznike nemogoče, da bi dobili to vojno. Z mornarico je vkljub sovražnikovim podvodmkoiu izključeno, da ne bi mogli odvračati od njega grozečo nevarnost. Nekaj najboljših g av naše dežele se peča s tem vprašanjem. Ne moremo se ubra-n ti čustva, da vidimo ponovitev izkustva, ki smo je imeli s podobno grožnjo Nem-c je v letu 1915., in videli bomo, da stori Nemčna vse, l':ar more, da pa vendar nima nobenega izgleda, da bi sestradala našo deželo ter nas s tem porazila. V kratkem pregledu o vojaškem položaju je Bonar La\v zvajai: Vsa znamenja govore za preobrat na korist aliirancev. Italijani v sled značaja podnebja in dežele, v kateri operirajo, niso zamogii izvršiti več nego sunke. A ti so bili uspešni in od vseh strani čujemo, da je duh italijanske armade dober in da zamoremo, ko se prično novi boji, pričakovati večjih uspehov, kakor ti, ki so ovenča'ii njihovo orožje koncem zadnjih bojev. Ako govorimo o Rusiji, vidimo, da pogum, odločnost in odklanjanje - poraza, ki so karakteristika ruskih čet v vsej njihovi zgodovini, še vedno prevevajo rusko armado. Kljub strahovitemu vremenu in mrazu so naši ruski zavezniki v ozemlju Rigc napredovali in napravili ujetnike. In enak uspeh, čeprav morda v manjši meri, so imeli v Bukovmi. Na Romunijo ne misli nikdo izmed zaveznikov brez skrbi. Poznamo vso strašno nesrečo, ki je dO etela deželo, nesrečo, za katere preprečenje smo mi in uiši aliiranci tudi storili vse, kar smo mogli. Toda po zaslugi bojnih sposobnost: tamkajšnjih vojakov, romunskih in ruskih, eksistira kljub okupaciji velikega dela dežele še vedno ve« i k del romunske armade. pripras licn za nove boje. Njegova zasluga je, da ie bilo ustavljeno napredovanje Nemcev < b Seretu in upamo, da ne bodo i nudi nobenih nadalmih uspehov na tem bojišču. Poraz Romunije je bila za 2 iirance strašna politična nesreča, a nasi nemški sov raž liki nimajo od tega nobene vojaške koristi. Oni niso dosegli name-iov, po katerih ' o stremeli. Ime i so jako te/ke izgube in so sedaj tem manj zmožni za vzdržanje naporov, ki jih čakajo na spomlad na drugih frontah. Jzpremembe v italijanskem armadnem in mornariškem poveljstvu. LUG ANO, 7. (Kor.) Vsled raznih nepovoljnih pripetljajev so bile izvršene osebne izpremembe v vrhovnem armadnem in admiralskem štabu. Agenzia Štefani poroča: Vojvoda Abruški je iz zdravstvenih ozirov odstopil in bil imenovan na njegovo mesto admiral Tahon de Revel, ki je prevzel istočasno z vrhovnim poveljstvom pomorskih sil tudi načelništvo ad-miralnega štaba, ki je je vodil dosedaj mornariški minister, admiral Corsi. Protopopov demisijoniral? FRANKFURT, 8. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« objavlja sledeče poročilo Agen-ce Havas: Kakor je izvedel »Journal de Saint Petersbourgc, je ruski minister za notranje stvari Protopopov demisijoniral. Brezposelnost med mornarji v Stockholinu. KOPENHAGEN, 8. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Stockholma: Brezposelnost med mornarji postaja že zelo občutliiva. V Goteborgu je sedaj okoli 2000 mornarjev brez dela. V pristanišču se nahaja nad 30 večjih in manjših ladij, a naklada samo 20 parnikov. Strahovit potres na polotoku Kamčatkl. FRANKFURT. 8. (Kor.) »Frankfurter Zeituug« poroča iz Stockholma: Glasom poročila iz Petrograda, je bil dne 30. januarja v severnem delu vzhodne Azije strahovit potres. Velik del polotoka Kani-čatke je izginil v morju. Potopljeni parnikl. LONDON, 7. (Kor.) Anlgeška parnika »Alzur« (3074 ton) in »Saxon 'I rito.u (1337 ton) sta bila potopljena. Dva moza posadke slednjega sta bila ubita. Razne politične vesti, Avstro-Ogrska in Amerika. Kakor se poroča z Dunaja, se nadaljujejo konference med ministrom zunanjih stvari, groioin Czerninom, in dunajskim amerikanskim veleposlanikom. — Diplomatski odnošaji med Zedinjenimi državami in Avstro-Ogr-sko obstoje dalje. Do končnoveljavnega uspeha dosedanji dogovori zasedaj niso dovedli. V Ameriki so struje, ki si prizadevajo, da se omogoči nadaljni obstoj diplomatskih odnošajev med obema državama. Ni pa še gotovo, kak uspeh bodo imela ta prizadevanja. — »New York Herald« zahteva odpoklic avstro - ogrskega veleposlanika grofa Tarnovskega, češ, da ste nemška in avstro-ogrska organizacija v Ameriki isto. Po prekinjenju diplomatskih odnošajev med Ameriko in Nemčijo. »Times« poročajo iz Nevv Yorka: VVilson se je posvetoval s kabinetom, ali naj se municijske tovarne postavijo pod državno kontrolo. *Exchange Telegraph* objavlja isto vest in dostavlja, da bi se v slučaju vojne izvo? municije zaveznikom skrčil. Vojno ministrstvo in admiraliteta izdelujeta velik načrt za utrditev obrežja, panamskega prekopa in glavnih pristanišč. — Reuterjev urad javlja iz VVashingtona: Ko je \\ ilson prejel poročilo o zaplembi nemških ladij po krajevnih oblastih v raznih pristaniščih Združenih držav, je izjavil, da ne želi storiti ničesar, za kar ne bi Združene države imele pravice. Predsednik je izdal naredbo, katera prepoveduje amerikanskim brodolastnikom prodajo ladij tujim deželam. — Reuter poroča iz Nevv Yorka: Po poročilih iz Manile (Filipini) so mornariške oblasti zaplenile vseh skupaj 17 nemški!, trgovinskih ladij. Moštvo so odpravili. — Po poročilih iz Ženeve, je Roosevelt br-zojavil vojnemu ministru, da s svojimi štirimi sinovi stopi v vojno službo, če se mu izroči poveljništvo divizije. — »Times poročajo iz Buenos Airesa (Argentina): Ce bi Brazilija zaradi naraščajočega pomanjkanja ladij zaplenila nemške in avstrijske ladie, bo Argentina sledila njenemu zgledu. — Havas javlja iz Rio de Ja-neiro: V brazilskem ministrskem svetu je ministrski predsednik prečital protestno noto, s katero so se strinjali vsi člani kabineta. Vsebina note je zmerna, toda odločna ter se objavi v kratkem. — Na Ho-landskein je vest. da bo Nemčija odslej po 320.0P0 ton premoga dobavljala na Ho-landsko, pobudila veliko zadoščenje. Ta vest se nam ne zdi posebno verjetna, ker vlada v Nemčiji sami iako pomanjkanje premoga, da so zato n. pr. na Bavarskem zaprli šole in po vsej deželi uvedli policijsko uro ob 10, da se prištedi kurivo. — Iz Pariza se poroča, da je holandski konzulat pozval vse v Parizu se nahajajoče, vojaški službi podvržene Holandce, da naj se nemudoma prijavijo na konzulatu — »Frankfurter Zeitung« poroča iz Madrida: Z ozirom na sedanje razburjenje so oblasti prepovedale zborovanja brodo-lastnikov. častnikov trgovinske mornarice. mornarjev in pristaniških delavcev. Precej brodolastnikov hoče nadaljevati pomorski promet z Angleško in Francosko, a naletavajo na odfKir mornarjev, ki nočejo voziti po blokiranem vodovju. Avstrijska državna misel. O « j temi, o kateri se sedaj toliko razpravlja in prihaja — kakor je že stališče razpravljajoče?! — do toli navskrižnih, in celo tudi naravnost nasprotujočih si zaključkov in trditev, piše brnski »Hlas«: »Prizadevanje za ojačenje avstrijske državne misli se mora uveljaviti pri vseh avstrijskih narodih, 1 pred vsem tudi pri nemških strankah. Pri teh pred vsem v smeri, da ne pozabljajo, da Avstrija nI in ne more biti nemška država. ker bi s tem izgubila podlago svoje ekzistence. Tudi ne more biti država z nemškim nadvladjem, ker bi to postalo stalen in trajen vzrok notranjih bojev, ki bi jim bile posledice nedogledne, ki pa ne bi pripomoglo do notranjega ojačenja habsburške monarhije in avstrijske državne misli. Avstrijske državne misli se nikakor ne more vcepiti z različnimi, često malenkostnimi administrativnimi odredbami, pri katerih se jemlje ozir na malenkosti, a se prezira važne stvari, da, celo korenike zla. Cesto se podpirajo celo načelna prizadevanja — morda z namenom potajevanega cilja: da ne nastopi pomanjkanje na »razlogih«. Tem manje se more doseči, s takimi dejstvi, ki bi jih morali smatrati kot napad na zajamčene oravlce. al! kot žaljenje narodne misli. — Stran II. »EDINOST* štev. 40. rstu, dne 9 fe»~ruTja 1917 Avstrijska državna misel in avstrijska zavest se moreta gojiti, oživljati in jačiti le s polno pravičnostjo, z nedvomni« izvajanjem enake pravice in enakosti vse.i | narodov od katerih ni smeti nobenega rrikraisJvatializar stavljati! Nova uredba notranjepolitičnih razmer v Avstriji ne rc odgovarjati naglašenemu namenu,! če se ga enostavno dekretira. kakor toj žde nemške stranke, marveč mu bo v ko-, ristl če -e doseže po medsebojnem spora-, zj in s sodelovanjem vseli poklicanih! faKtorjev. Nikakega dvoma ni na tem. da j j :: stva tega vojnega časa vzbude voljo za sp razum in vkupno delovanje, če; bodo odločilni resnični interesi države, ne pa udobnost kuke kaste, ali stranski na-ti ni izvestnih krogov. Dne 6. t. m. se Se vršila pred okr unim sodiščem v Sarajevu razprava proti bivšemu županu v i -n v Srbiji, Kadovanu Banjacu, ki je i; ral odgovarjati radi direktne soude-K /be na atentatu na prestolonaslednika. \ z | je baje pod svojo streho atentatorja Gavro Principa in Trifko Grabca. ko sta potovanja v Sarajevo. Najnovejša knjga profesorja Forsterja -konfiscirana! la profesor monakovskega j vseučilišča ima večne borbe za svojo ide- j jo pomirjeiiia med narodi in proti vsak; j narodni prciirano^ti. Nedavno je izda« 1 knjižico p^nl zaglavjem »Mladina in svetovna vojna«. Pisana je seveda v du!;u 11 jezovih idej. To knjižico so v Nemčiji prepovedale vojaške oblasti. Profesor i ocrster piše listu Mimchener Post«, da se je z ozirom na skrajno neugoden vtis, ki ga je ta prepoved napravila v inozemstva t neki francoski list je priobčil članek z r.adpibotn: Kako nemška vlada deluje za mir!«) pritožil pri državnem kance-larju. Prci ved pa doslej še ni razveljavljena. \ senemški listi — dostavlja Por-bVcr __ smejo nadalje izhajati in kompromitirati nemški uuh v inozemstvu; knjiga j pa. ki more jačiti zaupanje v novo Nem- j čij , se zareza. Kaj koristi vse »pojasnjevanje inozemstvu, če se pa taki pogreški, ne prekličejo?!« »Mir med narodi«. Pod tem naslovom | (vUer \olkerfriede«) je izšla iz peresa! grofa Otona tlarracha —. čiaua ene naj- j odličnejših čeških plemenitaških rodbin --kratka brošura, ki se bavi z enim najbolj perečih vprašanj: miru med narodi. Avtor je že znanec javnosti, kajti večkrat se je že oglasil s svojo sodbo o političnih in kui"';:rnofH -litičnih probleflUh. V gori ome-i jen. br<> uri anaiizuje kritično in strogi oi i; ivtivno vse zagonetke in tajit.stvena j protislovja, na kaieriii je sedanja vojna j toli b' gata. Uvaja pošteno prizadevanje, da vso sv« jo bistro argumentacijo stavi v j službo vedno bcij naraščajočega gibanja čuliov. stremečega po izhodu iz tega krvavega vrveža, ter išče poti do mm med j nar./di. Strašno absurdnost tega klanja med narodi označa s prepričevalno b istrošio- Ravnotežje med množenjem in u-padanjem človeštva je že najobeutljiveje prizadeto in zdi se mi neumlj vo. da so se civilizirane države povzpele na tako stop-rjo modernega duševnega življenja in modernih pridobitev, ako pomislimo, da se sedaj pobijajo do uničenja, ter da s tem same uničujejo toliko dobrin in vrednosti, pridobljenih v dolgem času miru.« — Potem prihaja prof harrach do uverjenja. da je še ena pot do rešitve Evrope: »Le po omejitvi vcjuega hujskanja v vseh dr-žaah, p< tem po u. 1 ljenju v vzroke postanka te vojne, kake r udi po medsebojni odjenljivosti in uvaževanju zahtev nasprotnikov. brez zvijačnosti in predsodkov in s tr 'no voljo, da se izprevidija lastne storiene pogreške na podlagi resničnih in merodajnih dejstev, se more po dolgotrajni borbi med dvema nasprotniko-niai zapletenima v boj do skrajnosti, dospeti do pomirjenja razplamtele vojne Mrasti in do poti do miru.« Zato naj bi ^e umerjeneji elementi v vseh vojskujočih se državah združili, da pozove jo nevtralce k skupnemu koraku v prilog miru. in sa. Kakor da nas ne ;e/.e žc drv j sedanji težki časi. se sedaj še ne-izprr»sna smrt plačljivo pogosto oglaša kot neljub gost po naših domovinah in rodbinah. Skoro ga ni več dneva, ko ne bi mora i beležiti takih tužnih vesti. Te dni jc za Je. tak težek udarec našo spoštovano, r • i no Antona Oermeka pri sv. Ivanu. Smrt jej je ugrabila sinčka Mirana v zorni mladosti še ne 9 let. Pre J včeraj Jožaju. Bi: je zvesl naš j naročnik skozi dolgo vrsto let. Prizadetima rodbinama prisrčno sožalje. Umrl j^ v sredo, dne 7. t. m., v tržaški b Inišn.c! v cvetu mladosti g. GabriJ.kič Andrej, učitelj v Spodnjih Škofijah pri Tr-stu. Pt greb se bo vršil danes ob l | poldne. Sorodnikom naše iskreno sožalje. Lie/clna pumožaa komisija za Goriško in Gradišćansko. Na seji deželne pomožne komisije za Gori ko in Gradiščan>ko. ki se je v ršila včeraj v "1 rs»tu pod predsedstvom namestnika barona tries-Skene, je odal najprej deželni Kiavar dr. Faidutii ob živahnem odobravanju ostalih člaiiov k( »r. is i je izjavo, v kateri je. omenjajc Icja-litetno manifestacija prebivalcev (ionske in Gradiščanske« opozarjat na to. da je po vojni napovedi Italije iu brez< bzirnem postopanju sovražnika tako težko prizadeto prebivalstvo nu inajno zvesto cesarski hiši i avstrj>ki državi in pričakuje tako v ,.«iji teža ni "kitkor tudi v .bodo-či'i dnevih m ru L o J svi?roščenje poteklo, a!i pa so izstopili iz -lužbe ali dela. za katero so bili oprošče- ( ni, na podlagi splošne razglasitve mo- 1 lizaci j, a.i pa razglasitve vpoklica, ii-jočega se njiJi starostniii tovarišev, snia-,ra i kot vpoklicane, tudi če niso še do-WM vpoklica, glasečega se na njihovo ime. Istotako je tiste, ki so predloženi v o-jjroščcnje in jim je dovoljeno, da čakajo rešitve prošnje na svojem službenem mestu, smatrat! kot vpaklicane s tistim n-iii ko je odklanjajoči odlok dospel na laično službeno, ali mesto zaposlenja, i i vpoklicanci so obveza ti, da se takoj ^gkvsno prj svojem pristojnem c. in kr. [okrajnem dopolnilnem — deželnobram-bovsko-dopolnilnem — ali črnovojniškem poveljništvu. Za ureditev njih osebnih raz-iier se jiiii more uovoiiti rok 46 ur. Kdor iA ne odšei pod orožje, bo strogo kaznovan po obstoječih zakonih. Sodba v pravdi proti poslancu dr.u Hatki Drkkovića, ki se že vleče od za-je;ka \ -em. ): b"!a izrečena v r n-leijek pr^J deželnim sodiščem v Oi^atiji. Drinkoviča rešuje sodba ziočina po Sš ^ iii 59 k. z. (veleizdaja), obsojen je pa I aii zločina po § 55 k. z. (hujskanje proti iblastun itd.) na dve leti težke ječe. Dr. Drinkovića sta branila dr. M. Laginja in dr. J. Pečarovič. odvetnik v Opatiji. Za davkoplačevalce. Naznanja se, da so po naredbi § 58 zakona 25 oktobra 1896 (drž. zak. št. 220) in novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914 (drž. zak. št. 13) predpisi (registri) o občni pri-Jotonini odmerjeni za leto 1916 vseh 4 davčnih razredov razpoloženi pri davčni administraciji Trst Il„ Corso 37, v sobi št. IU I. nadstropje od 10. do 24. februarja 1917. in da jih lahko pregleda vsak )lačeva'ec pridobnine v uradnih urah od S ue zjutraj do 2 ure popoldne. O pokoinem Franu Scverinu Križu, te dni umrlem poslancu v hrvatskem sabo-•u, p.šeto »Primorske Novine« med drugim: Pokojnik je skoraj pol člo\ eškega življenja sodeloval v težki narodni borbi /a svobodo in neodvisnost domovine. Ko je bil volilcem delniško - čabarskega volilnega okraja zadnjič voliti pos anea, je 1 i ogovorilo padla misel, da izvolijo tega i Jomačega sinu. Ali z ozirom na njegovo ;kromnost so ga komaj pripravili do tega, ! Ja je sprejel to — breme. Pravijo, da -e človeško življenje knjiga, v katero vsak s svejim delom piše svoj životopis. Ako i c to resnično, potem nam pokojnik za-i pušča zelo vredno knjigo, polno dobrih in > emcniiih del. To je njegov najlepši spo-j rnenik. ki si ga ie postavil sam in ki ga bo j cenila Hrvatska, posebno pa ves okraj, za 'ališe kr^iieic čase. Ni dolgo temu. ko -tu,) v tem listu omenjali njegovih znat-•ih prispevkov v gospodarske in hurna-! nitarne namene. Dodajamo, da je daroval i rad in mnogo v vsak dober naroden namen. Posebno za družbo sv. Cirila in Metoda, ki mu je bila tako priras'a k srcu. da jo ie pogosto izdatno podpiral in se je je spomnil tudi na smrtni postelji!.... Franu Severinu Križu bodi svetel spomin med vse ni poštenimi Hrvati! Raznfsana štioen^Ua za op?ns\e dijake. Za šolski leti 1915/16 in 1916/17 se ima podeliti štipendija ustanove Antona Hro-vatin letnih 240 kron. Pravico prositi 7.anjo imajo učenci na kaki tuzemski !jud-! »ki. srednji ali visoki šoli do dovršbe lkov z vštetim letom za rigoroze rn enoletne prostovoljce iz potomstva umrlih sorodnikov ustanovnikovih, namreč bra-j tov Matije in Franca Hrovatin in sester Ivanke, om->žene z Valentinom Daneu, in Ane, omožeite z Antonom Škerlavaj, na Opčinah pri Trstu. Ako bi takih prosilcev ne biio. so pozvani drugi sorodniki, even- tualno učenci z Opčin. Pravica predlaganja pristoji gospodu Ferdinandu Fer lug i na Opčinan, pravica podeljevanja pa c. kr. namestništvu v Opatiji. Prošnje, ki jih jc opremiti s krstnim listom, zadnjima šolskima spričevaloma, spričevalom o cepljenju koz, ubožnim listom in dokazilom sorodstva z ustanovnikom, je vložiti do 25. februarja 1917 na c. kr. primorskem namestništvu v Opat ji. Nc-va uredba porabe sladkorja. Uradno nam poročajo: Ker se je v času vojne na eni strani produkcija sladkorja zmanjšala, dočim se je drugi konsum vedno večal, je bila vlada že pred letom dni prisiljena poseči po odredbah, da se konsum omeji in ta omejitev izvede zistematično. Glavna teh odredb je bila uvedba sladkornih kart, s katerimi se je poraba za vsako glavo prebivalstva skrčila na gotovo mero. Za vsako osebo se je za čas 4 tednov prebivalstvu mest in industrijalnih območij določil 1V4 kg, prebivalstvu na deželi 1 kg in % kg, pri čemur so se za gotove kroge prebivalstva radi načina njihovega zaposlenja in vsled tega večje potrebe na sladkorju dovolile dodatne racije. Ista skrb se je obrnila bolnikom in za prebivalstvo v območju ugotovljene oede. Ali, zahteve, ki jih je stavila v minolem letu vrjna uprava in ki se jim je moralo zadostiti, so provzročile, da so se morale v njih pokritje pritegniti izdatne zaloge prejšnjih obratnih perijod. Uspeh sedaj zaključena produkcije surovega sladkorja pa zaostaja za pričakovanji in je manja, nego v mirnih časih, dočim se je poraba povečala. Razun močnega povečanja porabe in velike potrebščine vojne uprave na fronti, v etapnem prostoru in za formacije v zaledju, se sedaj potrebujejo velike množine sladkorja za militarično-tehnične svrhe. Tudi fabri-kacija marmelad, sadnih in kaviuih konzerv za vojno upravo zahteva izdatnih množin sladkorja. Tudi treba okupirane pokrajine — četudi v manji ineri, nego je določeno za glavo tuzemskega prebivalstva - preskrbljati s sladkorjem, nadalje je potrebščino na sladkorju v Turčiji in Bolgarski skoro izključno pokrivati po tuzemski industriji, ter je, končno, sladkor edino v vpoštev prihajajoče blago pri izmenjavanju z drugim blagom iz nevtralnih dežel. Radi vseh teh dejstev je neizogibno potrebno, da se poraba sladkorja v tuzemstvu omeji, da se bo moglo izhajati za tekoče obratno leto. V tej smeri sta že minister za trgovino in pozneje urad za ljudsko prehrano odredila dalekosežno o-mejitev porabe sladkorja pri industrijah, ki obdelujejo sladkor. Le izdelovalcem marmelad in sadnih konzerv se je z ozirom na posebno važnost njih produktov za ljudsko prehrano,, zadostilo v polni meri. Vkljub tej zelo občutni omejitvi pri odkazovanju sladkorja industrijam in obr-tim se je urad za ljudsko prehrano odločil še za nadaljno skfčenje ter izda v kratkem t-ozadevne odredbe. — Tudi je ta urad ukrenil priprave, da se po gostilnah in kavarnah poraba sladkorja kot dodatek k raznim pijačam odpravi, oziroma bo dajanje sladkorja dovoljeno le proti izročitvi sladkorne karte. Istodobno s to odredbo se odredi možnost, da pridejo večje množine saharina v promet. Da se pa zagotovi izhajanje s sladkorjem in da se bo, kolikor možno, zadoščalo vsem potrebam, treba vendar skrčiti še tudi racijo sladkorja, ki se je dajala doslej na podlagi sladkornih kart. Ta racija — četudi ni bila ravno obilna — je v nekaterih kronovinah povprečni navadni konzum. Tudi v Nemčiji so določili izdatno manjo kvoto za vsako glavo prebivalstva. Ravnokar razglašena naredba urada za ljudsko prehrano znižuje kvoto na vsako glavo za V4 kg. Za prebivalstvo mest in območij s pretežno industrijelnim značajem se določa racija za mesec dni z 1 kilogramom, za deželo pa s % k'lograma. Za prebivalstvo, ki težko dela. iznaša skrčenje le kg. To skrčenje racije stopi v posameznih kronovinah v veljavo s potekom perijode za katero so veljavne sedanje karte. Odslej se bodo karte glasile za koledarski mesec (in ne več za 4 tedne). Prvokrat se izdado nove karte za čas od dneva, ko so potekle dosedanje, pa do konca naslednjega-koledarskega meseca. Sladkorne karte, ki se izdado. začenši s 1. aprilom 1917., bodo vsikdar veljale za dotični koledarski mesec. Volnopošini uradi in etapni poštni uradi s šte\ ilko, pripuščeni k prometu z blagovnimi vzorci. 2, 11. 14. 23. 24. 26. 33. 37, 51, 53, 55. 76, 77, 79. «5. 88, 90, 9o, 102, 103, 105. 107, 109, 111, 117, 138, 145. 147, 148, 150, 155, 166, 167. 171, 175, 176, 177, 178, 179, 180. 182, 184, 185. 188. 192. 193. 195. 196. 197, 198, 199. 203. 205. 208, 209, 212, 218, 220, 221, 222, 223, 224. 22n. 227, 230. 232, 239, 240, 243, 244. 245, 246, 250, 255, 256, 258, 259, 262, 268, 269, 272, 274. 275, 276, 277, 279, 280, 282, 284, 285, 287, 288, 289, 291, 292, 294, 295, 296, 297, 298, 302, 304, 306, 307, 316, 324, 332, 333, 335. 337, 339. 340, 343. 350 354. 356, 357, 358, 359, 360, 361, 364 366, 369, 370, 372, 373, 374, 375. 3/6 378, 380, 381, 382, 383, 385. 386. 388 389, 390. 391, 392, 393, 395, 398, 399 401.403. 404, 405, 406, 407, 408, 409 412, 418, 420, 42i; 423, 426, 428, 431 432, 436, 437. 440, 444, 508, 510, 511 512, 514, 515, 516, 517, 521, 522, 525 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 616, 625. — Razpošiljanje blagovnih vzorcev je dovoljeno nadalje tudi na vojno-poštne oziroma etapne poštne številke s pristavkom, n. pr. z rimsko dodatno številko ali s črko, kakor »vojnopoštni urad 117/11 c »vojnopoštni urad 76/12« itd., če je dotična vojnopoštna (etapna poštna) številka brez prisiavka (torej glavna številka) po gorenji točki 1 ) dopuščena k prometu blagovnih vzorcev. Blagovni vzorci se smejo v bodoče pošiljati pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, ki so označeni v gorenjem seznamu, in tudi na one vojnopoštne naslove, ki odgovarjajo določbam seznama pod točko 2.). Vsi drugi vojno-poštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v tem seznamu, so zaprti za promet blagovnih vzorcev. — Blagovni vzorci na c. in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo so dovoljeni brez izpremembe v dosedanjem obsegu. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes zvečer se ponavlja Ivan Strausso-va opereta »Netopir«. — Oskar Strausso-va opereta »Okoli ljubezni« se uprizori jutri mesto danes, kakor je bilo prvotno objavljeno. Ta opereta se je, kot ; njena prednica, delo istega skladatelja, I ;>Valčkov čar« na Dunaju v Ivan Straus-! sovem gledališču pela nad eno leto dan-zadnem pred polnim gledališčem. ČEŠKO - BIJDlFVlSKA RESTAVRv ČIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trsiui se nahaja v cil;ci delle Poste štev. 14. vhod v u.ici Giorgio Galatii. zraven glavne poste. Slovenska postrf-zba iu slovenski jedilni lUn- :: MALI OGLASI j: j—ip—i ve računajo p« 4 be-« Io. rTf"! L-'LJ J »?tnO t.akai« 1 en^ie n« ra^a- ^rj najo Mi-fit reč. — Nai «i»njU r—; r*1 {_Lj : pristojbina maia tO Rt-itui* . !_;.—1 Irpfl Prt učite ji< a /;i »Ui i, n^i J^'k. >ia>li»v iSlK Stt pr In- odi t.MiuosV._lofi It rt't ni 4 ni in ir< ce.» P ,MO eM k" 1 ki s " IlU^IUZcH Plim r š. - z aii sti zieno j 11 pošteno go j od i-no s |"-t e no nav.n n> i/.^ora -b" iu gotovino 1 tesne ponudb« na JuMsr od-elek j I d n sti._- _ Urtfft z mleiioin i inlalič so napro.laj Chi r i Hwbw bol.t AtU) ruj l 0. 913 fn^nlmrm v n iem 1 7 no-oPUo /emji- j[JiLjfiiwlll SfS in » eujene p Miu.P14 ffflillfl T8:ike vr^te ku|-ujo Jnkol> M;v»ou. Via LumJC Solitari" 2 (pri m« b ni bolnišnici. 8s;i fnnin fcftta r° ^ b; Nac-on. 917 Anton Jerkifc f>ov1«ie /opet r «f>]8m lUlUllUl atelj«ju ▼ Trstu. Via deli« Po^te ■Ue . S.___M fta~delielo trni za prepradalalce. . j. ogaTice. sukanec. milo. eumij^va poil:)^.- nike, rszni gnu.bi, denaraic«, mazilo za ćevij«, I elaktriineevetiljke. baterije, pisetuaki papir ko-i cirui svinčniki, zaponke prstani rdečejja kri>.i. " krama za brado, tlice. rnzna rezila, roboi, inre'.ic« za brke, pletenine, srajce, -po Inje hiača, ogl« laia, UBtnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" n drugo prodna JaKOU LKVL ulica 3. Nioolo 6 fiv. liJ Ogalsi, osmrtnice. zah\ in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se poši-Ijajo na »lnseratni oddelek LdinostL« — j Žalostnim srcem javljam vsem sorodni'*nm, prijateljem fn zmncem, da 1 je dne 7 t. m. v tržaški mest i bolnišnici umrl p » k atki, težU bo e ni gospod Oabriiellic Andrej ■ uViielj v Spod« Škorij h pri Trsta g v najleDŠi mladeni-ki d >»)i, star k »mž.j 24 et. ■ Pogreb se b vr i da:us dn 0. t. m., ob 2 popoldne, iz bolnišnice i mitva-nice na pokopališke k Sv. A ii. | Za so-odnike: Ga^rljelči:, brat. ? Mesto vsakega pose n.' a obvestila. Em!-i& ^eregafo Trsi Campo S. Giscemo 2 i'rtp roča cenjen, občinstvu svojo frocuino plsnrfillRlIi in iolsKiii potrebščin Prodaja razglednic In Igrać vseh irrst. gro^clcio se ^v slov. I21M. .tfMaHMHHHHHMHHBBaei Mast za orožje Mast za usnje Čistila za čevlje parkete in kovine Podkve za čevlje znamka „Braja" in „Picard" Zeleno milo za perilo Na debelo pri Cl UZU Lil & C.° j Trst, Via Carpison 2. j 21 fornlc^^- Pif|o v Tr tu se Je preselPa na Corso št. 15 v Hi» in zlatarnico G ZercnwPz & Fit»lio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i d Cene zmerne. Cene zmerne. Hotel čofizv na Opčinah ima veliko m »ožino dobrega črnega vina naprodaj. I ZDRAVNIK M. Dr. Karal Per« stanu]« v Trstu, ul. Gfulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, K od 3 do 4 pop. i\ notranje« nervozne In otrašk? bolezni (blizu ccrKve sv. Antona novega.) I --------- == -—rrzr^zi Trst - Oia Stadion 10 - Trst Odprt o^I zuecsrntiprs] Cenn: Lorsts K 2.1!, ursta K1. I M ' —--■—■ ZOBOZDRAVNIK » Dr. J« Cermšk 9 v Trstu, ul. Poste va-cii e |J 12, vogal ulice dslla Pos e. J J Izdiranje zobo/ braz :■: bolečine. Plombiranje. :•: ^ UMETNi ZOiiič Danes dan prodaje ODREZKO? M. WESSS — Corse 7—9 __________— — .lipjp—c" r i jMnBMVi^t^^Biii^F^ssirif^M'i^TTCTt^ai^ap - p ! .Jriiika posojilnica in hranilnica registrovsna z?efruga z ome*en1^n por->'Wom TRST - Piazza delh Caser.Tia £t. 2, ?. r.atS. - T35T (v laslai hi_i> vhod po sluvni^ sIj.j Mil!«. \ . POSOJILA DAJE I za vknjii bo 5 l/a */• I na menice po 6°/« I" na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ES/CHPTUiE TRGOVSKE KENKE. A. HRANILNE VLOSE Bpreiama od ▼•akeff*. <-e tu-Ji ni ud i • n . brestuj« po wm* 4°i. Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni d»vrk r'.rfuie i«v«h1 Min Vlaga w Uhko po eno krono. - ODDAJA DOMAfE NABIKALMKE) HRAMLNE PUSICE.) l^ištno hra' il-.i^tii rn -:i . lH. . '>-r>l fc Ima varnostio celico »iu) <* »hram ■ i I iiin listin, d>-ku:netjio\ iti raznih ' ■ r . i u D ttr je oddaj* strankam v n;tj«-ni po najnl jin ce »an. | STAN i E VLOG NAD 10 MILIJO $ 8Taineiire:Bil8d8i2te3.'M8il3i3 5p»3.lylj:ii3^H Jili/i: jj mii i i n ^ _______________ tči