S68 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Acta Chimica Slovenica od papirja do svetovnega spleta in faktorja vpliva po SCI prof. dr. Andrej Petrič Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani glavni urednik v obdobju 1999–2002 Prvih štiriinštirideset let izhajanja strokovne revije Slovenskega kemijskega društva Vestnik slovenskega kemij- skega društva, kasneje Acta Chimica Slovenica (ACSi), v tiskani obliki je zaznamovalo več pomanjkljivosti: soraz- merno nizko število v objavo prejetih prispevkov, počasna komunikacija z avtorji in recenzijski postopek, zamudno oblikovanje in tisk, včasih neredno izhajanje in posledično šibka mednarodna opaznost revije. V letih okoli 1997, ko sem bil ob profesorju Ljubu Goliču sourednik revije, so osebni računalniki z urejeval- niki besedil, svetovnim spletom in elektronsko pošto po- stajali stalnica v vseh pisarnah. Ob prevzemu uredništva leta 1999 se mi je zdelo primerno izkoristiti prednosti in- formacijske tehnologije za posodobitev celotnega postop- ka pridobivanja prispevkov, recenzij, oblikovanja in ob- javljanja prispevkov v ACSi ter zelo pomembno povečanje vidnosti revije v mednarodnem okolju. Posodobitev je imela svojo ceno. Poleg stalnega na- pora pridobivanja dovolj velikega števila primernih prispevkov, je bilo potrebno prispevke, ki so ustrezali kri- terijem za objavo, pripraviti za tisk. Na srečo se mi je kot sourednik pridružil Sašo Pavko, s katerim sva si razdelila delo. Ko razmišljam o teh časih, skoraj ne morem verjeti, da je najinemu »two men band« ob polni zaposlitvi na fa- kulteti uspelo spraviti ACSi na naslednji nivo. V prvem koraku smo z novimi, podrobnejšimi navo- dili avtorjem nadomestili način posredovanja prispevkov v natisnjeni obliki s posredovanjem le-teh v digitalni obliki v formatu urejevalnika besedil Word na takrat dostopnih nosilcih disketah in zgoščenkah. To je sicer nekoliko poe- nostavilo pripravo prispevkov za tisk, a komunikacija z avtorji je bila še vedno dokaj počasna, saj je potekala preko poštnih pošiljk. S Sašom Pavkom sva s skupnimi močmi sorazmerno majhnem številu prejetih prispevkov uspela sestaviti in pravočasno za tisk pripraviti štiri številke 46. zvezka (letnik 1999). Revijo je ves čas pestilo pomanjkanje kvalitetnih znanstvenih prispevkov, tako slovenskih kot tujih. Avtorji so pogosto kot glavni razlog za omahovanje pri objavljanju rezultatov kvalitetnih raziskav v ACSi navajali, da revija nima faktorja vpliva po SCI in s tem, da rezultati ne dose- žejo znanstvenikov po svetu. To sicer ni bilo popolnoma res, saj so povzetki v ACSi objavljenih člankov našli svoje mesto tudi v najbolj razširjeni bazi Chemical Abstracts Service. Je pa res, da je bila mednarodna vidnost revije skromna, saj knjižnice v tujini v veliki večini niso imele sklenjenih naročniških razmerij in s tem se izvodi ACSi niso znašli na njihovih knjižnih policah. Raziskovalci so bili v primeru potrebe po nekem celem prispevku v ACSi in ne samo kratkem povzetku v Chemical Abstracts, pri- siljeni ubrati mnogokrat časovno zahtevno pot medknjiž- nične izposoje ali naročila natisnjenega članka. V dogovoru z vodstvom Slovenskega kemijskega društva smo se odločili širši svetovni strokovni javnosti ponuditi brezplačen dostop do vsebin, objavljenih v ACSi. Kot alternativo pošiljanju brezplačnih izvodov revije v kn- jižnice po svetu, ki bi pomenilo precejšnje finančno breme društvu, smo se odločili ponuditi brezplačen dostop do S69 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti vsebin na svetovnem spletu. Posodobili smo oblikovanje strani in uvedli grafične povzetke. S tem smo ACSi po vse- bini in obliki približali revijam tujih založnikov. Pokazalo se je, da smo z rednim četrtletnim izdajan- jem številk, z objavo prispevkov v angleščini, urejenim re- cenzijskim procesom in s široko dostopnostjo na spletu vzbudili pozornost v mednarodni strokovni srenji. V uredništvu smo prejeli pismo iz Science Citation Index Ex- panded z obvestilom, da so uvrstili Acta Chimica Slovenica v svojo bazo podatkov. Prvi izračunani faktor vpliva je bil 0,12. Počakati smo morali do leta 2000, ko je bil prvič jav- no v lestvici SCI Expanded objavljen dvoletni faktor vpliva 0,239. Revija Acta Chimica Slovenica je postala mednar- odno priznana revija na področju kemijskih znanosti z objavljenim faktorjem vpliva. Po letu 2002 in objavljen- em 49. zvezku revije je prišel čas za predajo štafetne ured- niške palice mlajšim kolegom in kolegicam. Tako, kot sem jaz gradil na prizadevanjih svojih predhodnikov in poskusil prispevati kamenček v mozaik uspešnega razvo- ja revije Acta Chimica Slovenica, revije, na katero mora- mo biti vsi ponosni, sem Janezu Košmrlju predal ured- ništvo v prepričanju, da bo revijo popeljal na še višji nivo. Zgodovina pove, da je njemu s sodelavci in njihovim naslednicam in naslednikom to zelo dobro uspelo. Več naj povedo sami.