PpŠtno U'kovi račun ,s7. 24, — Conto correntc con la p»sta. Posamezna štcvilka 2() siolink. Izliuja: vsakpomicljfk in čctrtck popoldne. Stane za crlo lcto 15 L. „ pol leta S „ ,. četrt „ 4 „ Lu mozcmsivo cclo leto "U naročila brcz do- Poslanc naročninc s'c nc morcmo ozirati. Odxovorni urednik: Poldc Kcmpcsle. mšnmLl Ncjrankiruna pisrna se ne sprejemaju. (Jglasi se računajopo do^ovoru -'• nlunnit i/ ntiprvj. »rcij u /e ."¦>,' (prej ^ — št. 69 V Gorki, v četrtek 4. septembra 1924. uto vu. i Vlada bo umaknila razlastitveni odlok. ^»Vojno ministrstvo se je odlo- čtio, da nstavi izvrševanje razlas- titvcnem odloka. Pripravilo bo n<>v odlok, ki bo uredil lastninski Položaj nepremičnin v vsch ob- mejnih pokrajinah.« Ja vest bo zelo razvcsclila iiaše Ijud- v/v?. Odstrunjcn bo odlok. ki je raz- Urti vso našo deželo do zudnje koče. 09dločni boj proti razlastitvenemu Ki.11 lc zupočel poslanec dr. Be- ^uniak. Vložil je na vsa ministerstva, l so podpisulu odlok, interpelacijo, kt y.[vzbudUa po svoji stvarnosti. teme- yj!sti in odločnosti v vsej javnosti cellko pnzornost. Interpelucija poslan- u jh'sednjaka je prozvala v našem jwstvi! na mah občuiek, da gre v Jn slučaju za velike dobrine vseh J°vaiiov v Italiji. Interpelacija fe do- n ln M nasprotuje tcmeUnim posta- u'n države. °r'Ška Straža v borbi za intere- se našega Ijudstva. kzbS'anca. ^scdniaka je podprla v flJl ysemi listi jasno in razumljivo lokH*'a dulekosežnost nsodnexa od- svo"', l** ^ se Ul ustfušu postaviti ^st/6>v" °^°ia V nevarnost. Ni se itiu u.?jl wed velikimi žrtvami, ki so ijM1!'1 vovzročile tri zaplenitve. In na fWo je spoznalo, da /nora jo biti nUrle'ltnici veliki interest slovanske *vfl«°/ manišwc, ce se »Gor, Stra- Wob0 °"or<-'cm h(Wl I)roii iioveimi Združerii v boju. Mi*^,01" mi' iako s<) todi Nemci na- v/t^.Vsc? sile, da bi se odstranil kri- ziii / Oltt°k' Njihovi poslanci so vlo- Ilkle?^° spomenico na piistojna mi- s0 'fh'd. Skupno z mtslmi poslanci 0dio?Vs^'(išeno nvstopili tudi proti Wyii, Wi vseh merodajnih minister- ty?//»,v Wuw. Borbi Slovunoy in Huiifev so se Pozjie'jc pridruzili ttidi alii ,lski casopisi in trzaski tor istr- raia 'tmY- V!a(Ia h- koncno mo- ^V(ir^vti' da iC o(llok krivicen in ^ ^zdan bo nov odlok. Sq z}*il ruzlastitvenega odloka bi nu- ii(i J! föta in naše Wise zelo iziuttrile W/ 0/' Vrvdnosti. lialijanski držav- krut y novih pokrajinuh so ze en- i>remlzjwbili 40 odstotkov svojega ^ezaJs-V1'111 Psi zamenjavi denarja. s'u(leU lZKubiti novih 50 odstotkov. l)0\>zr ^e^nosli na nepremicninah bi h]u!Hil Ci'lo revolncijo pri zemljo- bi hyli'ni kreditiu Posledica odloka v^e ; m)I)°len zr.istoj industrije, trgo- ^/•«Vm* Vsa^c gcspodarske izmenjavc. nc v"" Mxizurnost bi bila taka. da bi n('Dro. ¦' kdo je xospodar in lastnik tn*ičnine. Gospodarji nase zemlje bi bili pre- iekti in vojaško oblastvo. Zepilja in nase ljudstvo bi bila pod stalnim poli- | cijskim nadzorstvom. i Rešilna misel. ; To je bit razlastitveni odlok. Vlada [ obljiiblja, da bo izdala nov odlok, ki! bo nredil lastninski polozaj nepremič- nin v vseh obmejnih pokrajinuh. Upamo, da bo ta odlok v soglasju s temeljnuni nstavnimi pravicami: za- sebne lastnine in drzavljanske, oseb- ne svobode. Pričaknjcmo, da bo vlada v novem odlokn odstranila vse kri- vice in nevarnosti siarega odloka, ki smojih zfioraj še enkraf vtisnili na- šemu Uudstvu v trajen spomin. Vlada* naj Una pri sestavi nove.ua odloka pred očnii stalno sumo eu misel: V isti drzavi mora veljati za vse dr- žavljane Inez razlike na narodmst in pokrajino ista pravica. J. B. Kaj se gocli po svetu? Politični položaj v nuši drzavi se vcdno bolj zaplcta, Cim bolj se bli- j žamo jesenskemu zasedanju parla- j menta, tcm bolj se razmere zamota- ! vajo in tcmnijo. Opozicija vztraja ne- omaliljivo na svojili sklcpih in se v j jescni ne bo vdelcžila scj parlamenta. j Mussolini je obljubil, da lioče spraviti | parlanientarno delo v tek, zavezal se ! je, da vrne parlainentu nekdanjo cast i in veljavo, danes pa vidi, da so se njegovi načrti izjalovili. Vlada pre- niišljuje, kaj naj jeseni ukrene, ko bo- do opozicionalne stranke obrnilc par- i lanicntu hrbet. Se \\ biižamo diktaturi brez parlamenta? Med fašistovskiini voditelji so raz-^ lične strnje :eni prnvijo. t'a jo trcba \ vladati brezpo^ojno s parlamentom, naj se opozicija vdelcžuje sej ali ne. DruRi menijo, da bi tak oskubljcn par- lamcnt ne imcl nobene vcljave ne v očeh itplijanske javnosti in ne v ino- zemstvu. Zato je treba vladati raje brcz parlamenta In dati Mussoliniju oblast diktatorja. Vse kaže, da je ta stnija v večini, zakaj tajnik parla- nientrnc večine poslanec Pcnnavia se jc izrazil prav v tein smislu: »Ako se v novembru opozicija nc »da. bo ve- čina zbornice povcrila ministrskemu predsedniku diktatorsko oblast in fa- sistovski poslanci se vrnejo na dc- žclo, kjcr stopijo na čelo naskakoval- nili oddelkov.« Nastane važno vprašanje: ali se bo vladna vcčina v svoji ecloti pokorila t.'iki politiki? Kaj porečejo libcralci poslanca Salandrc, kaj yladni poslan- ci, ki zastopajo v zbornici bivše bo- jevnike? Ne snicmo zabiti, da sedi v vludni večini približno 100 liberalcev in 20 nivsih bojevnikov. Liberalni zavezniki so skrajno nezanesljivi. Oiii zabtevajo v svojem listn »Oior- ! nalc d'ltalia« nele konec vseb nasil- stev ter popolno enakopravnost vseh državljanov i)red zakouom, nele od- pravo odlokov, proti svobodi tiska, I ampak tudi stro^o parlarnentarno via- j do. Popolnoina izključeno je, da bi Sa- landra privolil v diktaturo brez par- : larncnta. Odcep liberalcev bi postal ncoRiben in tako bi fažizetn zRubil j svojcjja najbolj nioKočncga zavezni- ka, kar bi silno oslabilo Mussolinija. V zadnjein časn se je zclelo, kakor da so se prepiri med liberalci in fa- šisti ublažili, sedaj so pa brulmili z novo mocjo na plan. Prav pošteno pihajo v ogenj fašisiovski skrajneži, ki dra/ijo liberalec s svo.iinii Rroznja- mi, napovedujoč italijanskemu narodu mešcansko vojno. Če"je freba, bonio trbijaii. Posebno veliko.rmfe»rčcnje so zbn- dile v teh dneli izjave podpredS'ednika poslanske zbornice Franca Qiunte. V svojem tedniku »Militia« piše trzaski poslanec: »Ce je potrebno, da pride še večji viliar, da se končno razjasni nebo uomovine, naj le pride. Našel nas bo i.a-noKali. Toda če nas ne plaši misel, da bi rnorali umreti, je jasno, da nas ne plaši tudi misel, da bi morali mo- riti. To je bila naša stara zapoved, to je ^eslo bodočnosti.« Take izjave v ustih podpredsedni- ka zbornice in nckdanjega tajnika f:i- šistovske stranke so napravile glo- bok vtis na vso nefašistovsko javnost. »P;: brnlia gospod Oiunta iz sebe ža- Tu, ^ in 1 'ju-.«rijcj'< — pravi Mondo — »je popolnoma naravno in nihee se ne bo teinu čudil. Toda kcr spada mož med tiste Ijudi, ki se le delaio, da so norci, mislimo, da zasleduje gotovo kako svojo korist, ako je začel zopet tuliti in ropotati. Zakaj gre vendar, inili boze? Ali je morda proces Forni, ki moti spanje podpredsednika zbor- nice?« Poslanca Fornija so namreč — kakor znano — za časa volilne borl^e napadli fašisti v Milanu in ga liotelj urnoriti. Forni je vložil po vo- litvah proti Oiunti tožbo, v kateri tr- di\ da je bil Oinnta tisti, ki je izdal ukaz nmora. Sedaj hoče baje Oiunta, da hi prišlo v Italiji do krvavih spo- P^idov z opozicijo, dn bi se proces Forni v 'splošni zmesnjavi zadušil. Tako piše in namiguje časopisje opo- zicije. Naj bo temu kakor hočc, cno je jasno: nasilna pisava podpredsednika parlamenta draži in razburja pred- vsem liberalce. Oiji hočejo mir. Oiunta napoveduje vojno, oni ž(,jlijo, da bi vladal v državi zakon, Giunta ozna- nja nova nasilstva. Kar želi Giunta je v kričečem nasprotju s programom liberalcev in zato je jasno. da se za- vezniki pnntajo. Slama za črne srajce. Preteklo nedelio se jc podal Mus- solini med rudarje v Monte Arniata in imel važen politični govor. Vsa javnost, posebno pa liberalci so na- peto pričakovali, kaj poreče načclnik vlade. Upali so, da bodo njegove be- sede pomirile liberalne bojazni in skr- bi ter obnovili prijateljstvo s fašisti. Toda kakor čitamo v liberalncm časo- pisju, so ostali gospodje zavezniki od govora silno nezadavoljni in nji- liove skrbi so se še bolj povečalc. »Vas zagotavljamo, — je rekel Mussolini rudarjem — »da je vpitje nasprotnikov sitno, toda popolnoma neškodljivo. Celokupna opozicija je brez vsake moči. Oni dan pa, ko bi opozicija opustila sitno vpitje in pre- šla k dejanjem, bi naredili iz nje sla- mo, na kateri bi taborile erne srajce. S tern nočem zavihteti po nas^m Ijub- Ijenem polotoku baklje mesrMitmke vojne in nemira. Nikakor ne!<- Spori se ostrijo. » Kako nezadovoljni so liberalni za- j'vezniki s temi izjavarni Mussolinija, kaže jasno pisava »Oiornale d'ltalia«, ki je j;lasilo Sulandre: »Mi si no mi- i slili, da je gospod Mussolini opazil i nevarni položaj osamljenosti, v kate- ro so ga pognale njegove zadnje po- - ^o P'. "/,e, in zato smo pričako- •ali, dä ' ;1 do dna in se prebil iz ",i>(j " jenosti, ter se zdruzil zo- | pet -L Jiberalnimi zavezniki.« To pa i se ni zgodilo. Mussolini ie s svojim zadnjim govorom položaj poslabšal in zato pravi »Oiornale d'ltalia«: »Treba je ugotoviti, da zgublja iz dneva v dan na ugledu med ijud- stvom, ker se zdi, da ni oni. ki go- spoduje, ^mpak da drugi njemu go- spodujejo.« Te besede liberalnih zaveznikov so silno značilne in ostre kakor se ni- koli. Vedno bolj jasno postaja, da je prclom z liberalci neizbežcn in da se bliza z naglimi koraki. Še hujša in ostrejša je seveda pi- sava opozicije, ki je planila srdito na izjave Mussolinija. ; »Mondo« piše: Oospod Mussolini i Je v svojem govoru v Monte Ainiata poudarjl, da je pripravljen oditi. ko se ga nil rod utrudi In d« ne bo zalo- putnil duri za seboj. »Vprašamo: ka- ko bo gospod Mussolini ugotovil, da i se ga je narod utrudil? Mi smo na | primer mnenja, da se ie narod utrudil I njega in njegove stranke. On je se- : veda nasprotnega prepričanja. Toda i pravico imamo vendarle zalitevati od gospoda Mussolinija, da nam pove, pod kaksnimi pogoji bi on s svojega | stališča smatral za potrebno, da za- pusti vlado.« »Popolo«, glasilo Ljudske stranke, pa piše: »Raznmemo dobro vse težave go- spoda Mussolinija in razumerno nje- gov trud, da bi Mattcottijev pro-jes i ne postal proces proti fasizmu, ki bi ga likvidiral politično, kakor ta ie moral no. In kdor bi hotel spremeniti <>i»t/,i- : cionalce, ki so živi ljudje, v slamo za erne srajce, bi po našem ne imel sreče., zakaj tega bi ne dovolil mož, j ki je prisegel, da bo sp'ostoval zako- I ne, obvezal tudi druge, da spoštuje- jo postave države.« List n-imiguje tukaj mod vrstic^mi na kralja. Pomislimo nadalje — pruvi list — kakšen ugled bi uživala v inozem- styu vhida, ki je spremenila svoje nasprotnike v slamo ... Bivši bojevniki pri kralju. Da opozicija hnipno protestira in napada Mussolinija, je razurnljivo in ni tolike važnosti za vlado. Bolj koč- ljivo in resno pa jeza fašizem, kako se zadržijo bivši lxjjevniki. Poročali smo že svoj čas o zborovanju bojev- nikov v rnestu Assisi. Mussolini je tedaj izjavil, da je vladal na zboro- vanju bojevnikov protifašistovski duh, katerega ostro obsoja. Resolu- cija, ki se je sklenila v Assisi, da mu prav nič ne ugaja. Stran 2. »CiOKIŠKA STRA2A« Te dni so se pa predstavili kralju zastopniki bojevnikov in mu predlo- žili resolucijo, sklenjeno v Assisi. Ka- kor piše časopisjc, je kralj odposlan- stvo prijazno sprejel in ni le vzel re- solucije v vednost,, ampak je pohva- lil idejd rcsolucije in jo sprejel za svojo.« Politični položaj se torej res zamo- tava in se čimdalje bolj zapleta. To se vidi povsod, kamor človek pogleda, in ni treba mnogo bistro- vidnosti, da to ugotoviš. Med drugim služi v dokaz tudi to, da prehajajo tudi različni fašistovski poslanci v opozicijo. Sem Benelli in D' Annunzio. Clan fašistovskega vodstva Ponzio di San Sebastiano, odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo, in poslanec Vio- la, ki je tudi clan vodstva in odliko- van z zlato hrabrostno svetinjo, sta se postavila na stran bivših bojevni- kov in zagovarjata odločno resolu- cijo iz Assisi. Vsak trenotek je treba prieakovati, da ju fašistovska stran- ka izključi iz svoje srede, kar bo vladno večino gotovo oslabilo. Ravnotako se je ločil od parlamen- tarnc vcčine znani pesnik Sem Be- nelli, katcrega poznamo tudi mi Slo- venci po njegovi drami »Ljubezen treh kraljev«, ki jo je prevedel pes- nik Qradnik. Benelli je bil izvoljen na vladni listi, sedaj pa nastopa proti fasizmu, ker hoče vidcti žc enkrat konec na- silstev v Italiji. Izdal jc celo proglas na italijanski narod in ustanovil po- | sebno organizacijo, ki jo imenuje i »Italijansko zvezo«. i Fašisti so ga začeli radi tcga ostro napadati in mu celo gro-ziti. Najbolj značilno pa je, da ie stopil na plan tudi pesnik D'Annunzio. V časopisju je izjavil, da se sicer ne mara vmešavati v politične boje do- movine, toda poudaril je, da se strin- ja popolnoma s proglasom Sem Be- ncllija. kar je zelo resna in važna iz- java. Ne smemo namreč zabiti, da u- živa D'Annunzio med fašistovskimi rnnožicami zelo velik tigled, saj ga Castillo kot enega. največjih živečih Italijanov. Besedc pesnika D'Annun- zia bodo imele zato močan političen odmev v fašizmu. Iz povedanega je razvidno, da je politični položaj naše države vse prej kot jasen in zadovoljiy* Razmere, kakor so danes v Italiji, so postale neznosne, izvršiti se morajo korenite spreincmbe, kar priznavajo vsi, opo- zicionalci in tudi fašisti sami. DNEVNE VESTI. Izzivanja, V zadnjih dveh tednih so se od- igrali na Vipavskem trije značilni do- godki. Kažejo v ostri luči. kako sku- ša.io napraviti naša politična in var- nostna oblastva pod vodstvom pre- fekta Nencettija in podprefekta Ni- collottija našemu mirnemu ljudstvu življenje neznosno. Mesto, da bi me- rodajni krogi uplivali pomirjevalno, izdajajo ukrepe in odobrujejo posto- panja, ki jih ne moremo smatrati za nič drugega, kot za zavestno izziva- nje in ponižavanje našega ljudstva. Naj navedemo kratko vse tri slučaje: Prepovedan zlet. 1. Pevsko društvo »Hubelj« v Aj- dovščini je hotelo napravitl predzad- njo nedeljo drustven zlet. Ko je poli- cijsko oblastvo doznalo za to namero, je priši'1 v Ajdovščino saw kapitan ka- rabinerjcv ter je dal poklicati k sebi draštvcnega predsedniku. Rekel mu je, da ie pripravljen dovoliti name- ravani zlet, toda samo pod pogojem, da sc ga udeleži največ 30 oseb in da se ne bodo pele protidržavne pestni, za kar mora prevzeti predsednik osebno odgovornost. Predsednik je bil seveda pripravlien prevzeti odgo- vornost, čeprav je za našega eloveka brezdvomno žaljivo, da mora slišati iz ust orožniškega častnika, — se- veda brez vsakega dokaza, prikrit očitek, da smo protidržavni. »Sicer pa pridite čez eno uro nazai, da vam povem našo konečno odločitev«, s tcmi besedami je kapitan odslovil predsednika. Ko se je isti čez dobro uro vrnil, mu je izjavil kapitan, ki je bil v stalni te- leionični zvezi z goriško podprefektu- ro: »Zlet se lahko vrši samo pod po- gojem, da ne bo vet kot 30 udelezen- ccv in nikakega petja. Lahko jeste, pi jet e in govorite, toda peti ne smete nobene pesmi in predsednik mora prevzeti osebno odgovornost. da se bo ta prepoved vseskozi vpoštevala.« Ker predsednik te odgovornosti ni mogel prevzeti, se zlet ni vršil. Kako naj si pa tudi mislimo zlet pevskega drustva brez petja? Kaj takega mora zamisliti samo bolestna razdraženost in politična kratkovidnost goriškega podprefekta, ki narn povsod skuša dokazati svojo nasilno moč in ablast! Onemogočena sv. maša. Župnik opravljaj poücijsko službo! Na Kolkn, fara Šturije, se je imela vršiti dne 31. avgusta, kakor smo že zadnjič poročali, sv. masa na pro- siem. Sedaj po vojni je postalo nam- ree običajno, da je vsako poletje en- krat na Kolkn sv. maša. Je namrec tarn gori na šturijski planini okrog 50 hiš, ki imajo 2 uri do zupne eerkve. lato se je izjemoma ugodila niilvya zclja, da imajo enkrat na leto doma sv. mašo. Letos naj bi bila 31. avg. Ta slovesnost se ie gorskemn ljud- stvu zelo priljubila, zato se je zbralo vsako leto vee vernikov na lepi vla- nini. Letos so računuli, da jih pride okrog dva tisoč. Maša je bila nazna- njena županstvu, ki jo je javilo pri- stojnemu varnostnema oblastvu. To oblastvo se je pa — brezdvomno po navodilu in naročilu goriškc podpre- fekture — postavilo na sledece neiz- vedljivo'staHsce: Maša je dovoljena, toda pod pogojem, da po cerkvenem opravilu nc bo nikjer, ne po krčmah in ne na prostem, nikakcga petja. Od- govornost, da se bo ta ukaz^ strogo izyajul, mora prevzeti sturijski zup- nik, drtigačc se sv. rnaša ne smc vr- šiti. Ker g. zupnik take odgovornosti samoposebi umevno ni mogel prev- zeti, je morala lepa, bodreča verska slovesnost odpasti. Ce pomislimo, da bi bilo prihitelo tja gori na visoki Kolk okrog 2000 ljudi, katere bi bil moral župnik nad- zorovati. jih krotiti in jim masiti usta, če nadalje upoštevamo, da taka poli- cijska služba njemu prav nie ne pri- stoja in je tudi neizpcljiva, potem jc za vsakogar jasno: oblastvo je sta- vilo svoj pogoj z namenom, da cer- kveno phreditev prepreei. To zahrbt- no in nelepo potezo je naše ljudstvo docela uvideloin jo je z zgražanjem obsodilo. Povemo podprefektu in uje- govini organom brez ovinkov: zadeti ste hoteü s prepovedjo naše ljudstvo, udarili sta pa sami sebe. Najpripro- stcjše kmcčke ženice tarn gori v viso- kih hribili so iz vašega ravnanja spo- znale »ljubezen«, katero gojite v svoji zaslcpljeni politiki do našega rodu. Mesto da bi sejali ljubezen, sejetc viliar nevolje in odpora. rI\idi nedoslednost, ki jo očitujete pri vašem delovanju, vam ne more roditi spoštovanja med nami. Ob za- ključku razstave v Tolminu je pov- daril Nencetti, da riihče ne brani Slo- vencem govoriti, peti in moliii v nji- hovem jeziku. Kako pa postopajo nje- mu podrejeni oblastniki dober .teden po tcj slovesni obljubi,^ pove dovolj jasno zgornje poročilo: Slovčnsko pesem, ta nežen in čuteč odmev naše narodne duše, ta govoreč glasnik na- šega veselja in trpljcnja, liočejo udu- šiti, zatreti. S prczirljivim in zlokob- nim neumevanjem ji očitajo protidr- žavnc namene, ko polna zanosa plam- tivljubezni do domače grude, rodne- ga krova in svojega naroda. Da taka dvorezna politika našega človcka globol:o žali, ni potreba še jioscbej povdarjati. Svarimo za to resno- me- rodajnc kroge, naj prenehaio s pre- ganjanjem naše pesrni. Vpoštevajte vendar prefektove besede in ne dra- zite nasega inirncg;», ljudstva z novi- mi krivicami. Nezakonila nitna preiskava. V torek dne 2. t. m. okrog 11 ure predp. je prišlo k g. župniku Rejcu v Sv. Križu na Vipavskem pod vod- stvom ajdovskega marsala 7 orožni- kov. UstavUi so se pred župniščem in mursal je naznanil g. župniku, da mo- ra izvrsiti hisno preiskavo. Ceprav karabinerji niso imeli s seboj nika- kega sodnijskega odloka in tudi no- bene ga drugega pismenega ukaza, jim je g. Rcjee prostodušno izjavil, da naj kar zaeno s svojitn delom. In šli so na delo. Štirje so stražili v vezi, trije so pa prebrskoli celo poslojije. Posebno so se zanimali za razne pre- date. Po vec kot enournem iskanju so zbrali nekaj razglednic, nekaj ra- čunov za knjige iz Nemčije, zvezek »Noyih akordov«, koledar »üoriske Matice« in še nekaj drugih papirjev ter jih odnesli. Zakaj se je preisfuiva vršila, g. zupniku niso povedali. Na- mignili so mu, da je med vzroki dej- sivo, da ga vcčkrut obišče bivši po- islanec g. Šček in da prinašajo listi mnogo dopisov iz Sv. Kriza. Vprašamo g. podprefekta Nicolot- tija, kdo je naročil preiskavo pri obče spoštovanernu g. Rcjcu? Da bi bili postopali karabinerji na Jastno pest, si ne moremo misliti. Kdo je potem odredil preiskavo? Po vcljavnili predpisih se smc hiš- na preiskava vršiti samo na podlagi sodnijskega sklepa. Tega ni bilo, pre- iskava je bila torej protipostavna. S cut pravičnosti, ki živi v nasem ljud- stvu, se ga po ncpotrebnein izziva in protipOStaVIHisftMi sc nn (.-'f-iy^'» v;jli ponižuje. Koliko času uonio šc mondi prena- sati nasilne nezukonitosti posamez- nih oblastnikov? Merodajni krogi, za- vediie se že vendar, da s tem nas si- cer trpinäte, a škodujete pa sebi! Dve inierpelaciji poslanca Besednjaka. Onemogočenje svete maše na Kolku. Ker so orožniki protipostavno one- mogoäli na Kolkn maso, je poslanec Besednjak naslovil na notrunjega ministra Fedcrzonija nastopno inter- pclacijo: »Vprašanje na Nj. likscelenco notraniega ministra. da bi zvedel, iz katcrih vzfokov so kr. oroiniki oncmogoäli 31. avgusla t. l. dari- tev sv.maše na hribu Kolk pri Aj- dovščini. Podpisani zeli, da bi o- srednja vlada posredovala pri ko- mendatorju Nicolotüju, podprefek- tu v Gorici in ga dovedla do spoš- tovanja verske svobode prebivul- stva. 2eli pismen odgovor. Oorica, 3. septembra 1924. Engelbert Besednjak 1. r. državni poslanec«. Proti davčnim krivicam! Z ozirom na neznosni daveni VTl' tisk, pod katerim jeci prebivalstvo naše dezele, sta poslanec Ljudskc sirunke Nanibal Qilardoni in poslanec Hesednjak poslala finanäiemu minis- Iru za sedaj sledeco interpelüäjo'- »Podpisana se obračata na fiiuinvnc- ga ministra s vprasanjem. ali se tt® ne zdi potrebno, da spremeni kr. odlo» 30. decembra 1923. št. 2954 z ozjroni na neu speiw,M so se pojavili pri nie' ga izvršitvi. Spremebe naj bi imele namen: /. Da se anekiirani kraji izenati}0 osvobojenim, v kolikor gre za iztW' vanje davkov bivse drzave. ki so ^ že ugotovljeni, a ne se izlirjani ä[ ® se säe sedaj ugotavljajo, in Me! tako, da bi se izürjevali davki wf po letu 1921. in bi se ostali davki od;. plačevali v petletnih obrokih, počcnsi z.letom 1925. 2. stavi naj se vsako eksekueijs*0 postopanje proti davkoplacevah'V'1}' ki so zamudili placati duvke za lCl° 1921. 3. Pregleda naj se se enkrat posts pan je, s katerim so se ocenjcvali op' hodki, ki so podvrženi različnim d(N' kom, in sicer tudi v slučajih, v k(t'e' rih se je med slrunko in oblasivi sky nil ze konkordat; pri ocenjevanin «"'^ vsem ste vi Italijani in jaz izjavlja"/ da v prvi vrsti ljubim Italijane 'i]]}L tem šclc liranim nekoliko Wibezru * vse druge narode na zcinlji! Ta i^' va je zelo poučna in vrcdna, da lJll0J f> njej premiSljujejo. Kaj je narod? , jc vprašal Mussolini rudarje v Mo^ Amiata ter jim odgovoril taWj »Narod jc rcsničnost, narod ste * • Ljndjc, ki imajo isti jczik, istc °° čaje, isto kri, isto usodo in istc >ni rese, to je narod.« , Nam pa pravijo da nismo "i11^ Ali ne govorimo tudi rni isti ie7' ali nimamo iste običaje, ali se nc PJ. taka v nas ista kri, ali nas ne 7^n] je ista usoda? Blago sree našega podprefek^' Orožniki so zabranili, da hi \v dovci na drustvenem zletu P^( Rekli so jim: »Vi smete samo Je- piti in govoriti.«. Prihodnjič bodo še pristav» V »Podprefekt Nicolotti je tudi cJoVO' da smete kihati!« Pozdrav iz Lurda. (7. župnik Stefan pt. PosarelU ^. je postal sledeči dopis: Lurd, dnC'no H. 1924. Srecno dospel semkaj sliw' z ital. romarji. Vseh nas je 3500 iz zave; med njimi sem cdiniSlow I Romanic je dobro organizirano. Stran 4. »OORIŠKA STRATA« Kanal. Vprašanja kanalskemu fašju (Taz- zoliju!): Vpričo dveh prič jc kanalski , maršal kr. orožnikov odprl listnico zločinca Lušizkega in je našel v njcj poleg drugcga izkaznico fašja in ob- cnem dovoljcnjc, da sine nositi orož- j J'e. Vprašamo torej gospode, ki se zbi- | 1 "ujo okrog fašja v Kanalu, ali se čutijo ! kaj močno »počaščcni«, da zbirajo i krog sebc take ljudi in jim dajcjo do- yoljcnjc, da nosijo orožje, da pobija- ' io Uudi, kar na debelo? S takim po- stopanjem gotovo pomagate vzdrže- vati javno varnost! No pa konečno ste dali pač že sanii lep zglcd ob vo- "tvah, kaj ne, g. Tazzoli in tovariši? , J>ne 1. septembra t. 1. je umrl gosp. ^rauc Ulaga, večletni odbornik in po- slovodja okrajne hranilnice in poso- .jilnice v Kanalu. Vcstncinu poslovodji '¦i enemu prvih naših zadružnikov naj sveti večna luč! Ajba na Kanalskem. V lorej dne 2. t. m/nas je tretjič ^biskala grozna toča in v polovici ob- c'"e unižila še one malenkostnc pri- delke, ki so ostali od prvih dveh obiskov. Položaj ubogega kmcta je j^ itak obupen, sedaj rnu grozi pa še 'akota. Vsemogočni nebcški oče imej ? nami usmiljenjc, kajti naše gorje ]e že neznosno! Iz Vipolž. v V nedeljo bi se iinel vršiti v Vipol- z'ili fašistovski pics, ki ga je hotel nrirediti gostilničar Jasnič. Prišla je K»dba iz Kojskega, ki je zaigrala med "ri'gimi tudi giovinczzo. V tem tre- JUitku se ni hotel nihčc udelcžiti ple- ?a- Poveljnik snoparjcv iz Kojskcga ]e zato ves razjarjen zaključil pies. Rihemberk. Pri Sv. Katarini je nmrla gospa Miliaela Birsa, ki zapušča pet nežnih °trok in žalujočega moža. Njena smrt je globoko pretrcsla vse sorod- ni^e, prijatcljc in znance. Nai počiva v mini! Slejkoti pri Ajdovščini. Na križišču, kjcr sprcjema ccstni uvtoinobil Trst-ldrija potnike in dru- *J° blago, stoji poslopjc, katerega ^Pozna vsakdo za nekdanjo kapelo. 11 res! To je stara kapela Sv. Not- iUrkre, prizidana k nckdanjeiiui gra- r11 grofov Abranisbergov. Skoda,.da jl^ajo to poslopjc sedaj v najemu iJl'tljc, ki prirejajo v njem razne do- *načc zabave s plesi. Sv. Notburga, Pr°si za nas! Vitovlje. W« Vitovljah pri M. Božji bo na l)ra^nik rojstva Mar. Dev. služba bo- ^l kot po navadi. Ker padc letos ta Pryznik na poncdcljek, bo že v nedel- Jj)sv. maša na Vitovljah, in sicerob v l'ri; zvečcr ob 7. uri pa blagoslov. Pomoč pridejo sosednji g. duhov- ^'i tako da bodo romarji lahko o- Pi'uvili svojo pobožnost ter prejcli v- Sakramente. Dobravlje. [^adi dopisa v »dor. Straži« so naijii ^'celi gospodje okoli vodovodnega ^"soreija pretiti in ztigati. Mi jim usrovorimo zclo enostavno: Prepoz- t° stc prišli; bi se bili raje prejc po- /lldili do naše vasice, se pogovorili ^ yzivalci vode, se poučili o naših :elJah in gotovo bi ne bilo prišlo ne ^ resolncijc in ne do dopisa v »(lor. ^tražj«? Danes bi ne bilo trcba go- °riti po Vipavskern o »vodovodni a- ,erk Kar se pa vaših pretenj tiče, da °ste tožili vse vživaicc vodc, ki so Un* poslali in podpisali resolucijo, ¦llln pravimo prav inirno: Mi vztra- 'cllll(> in bodemo vztrajali na naši re- L>ll>eiji in nasili zahtcvah do trenot- ?> ko iiam boste jasno povedali, da lnianio prav in nismo imeli prav. Zakaj tega ne storite??? Se enkrat odločno zalitevamo, da. se takoj skli- če občni zbor, na katerern se operite! üospoda! To je naša zadnja zahte- va. Prizadeii. Iz Borjane. Prctekli teden smo dobili vknjižbo že pred 18 leti razdcljenega skupnega zeinljišča naše in kredske vasi, kar smo že toliko let težko pričakovali. Dovoljenje za razdelitev shio dobili že leta 1894., pa stvar se je vlekla zelo počasi. Da smo sedaj prišli do vknjižbe, se zahvaljujemo g. inž. Ma- rjanu Vadnjalu, ki namje uredil prej tako zamotano stvar ter spravil Jepo vse v red. Zadnji čas iinamo tukaj v hribih zelo slabo vremc. Vsaki dan nalivi in grmenje, človek bi mislil, da se Stol in Mija podirata. Vedno je pretilo z iievihto in toco, ki je začela res pa- dati kakor orchi debela. Napravila je na polju precejšno škodo. Sv Križ na Vipavskem. Odkar smo dobili novega komisarja v našo občino, ne moremo več govo- riti v občinskcm uradu v našem ina- terincm jcziku, ker novi komisar ne razume niti besede slovcnski. V ob- činski urad pride po dvakrat na teden, pride zjutraj ob 10. uri in ostane do 3. ure popoldne. Ako hoče torej kak delayec v urad, mora pustiti dnino. Ce iščcš občinskega tajnika, (vleče plačo 5U0 lir) ga moraš iskati po go- stilnah, kadar je javni pies, pa pri plcsu. Prcjšnji tajnik Volk je imel mescčno plačo 400 lir in je bil v ura- du od 6. zjutraj pa do 7. zvečer, ob ncdeljah celi clan. Prejšnjega tajmka Volka je izpodrinil Jerkič, kar obža- lujemo vsi občinarji, ker je bil tre- zen, zvest in priden delavec, kar mora priznati tudi gospod Luiik. Volk je bil odpuščcn na pntisk Jerkiča, ki se jc izkazal s tern zelo plememtega, nesebičnega in hvaležncga. Jerkič se mora namreč zahvaliti Volku. da ga je pri prejšnjem starešinstvu predia- gal za pomožncga tajnik i, kar je .k-r- kiču bilo v korist in pomoč. Iz livnlcž- nosti je Jerkič v decembru 1923. šel h orožnikorn delat ropot čez nase podžupane in starešine, da so pobirali ]X)dpise proli italijanskim šolam, vsled česar je bilo razpuščeno naše županstvo. Ali nima učitelj JerKič plemenit in kremenit slovcnski zna- čaj? übeinurji Grahovo ob Bači. Po kratki, pa niučni bolezni ie v so- boto, dne 30. 8. umrla v goriški bol- nici gospa Anica Florjančič. župano- va soproga, tiha, zclo blaga duša, v najlcpši življenski dobi. V pondeljek ; na večcr so jo prenesli nazaj i'a njen dorn. V torek, dne 2. t. m. se je o pol- cnajstih vršil veličasten prctrcsljiv pogreb. (jospodu županu in nežnim osirotelim otrokom izražamo globo- ko sožaljc, blagi pokojnici pa dodeli Bog po njenili bridkih življenskih te- žavah večno plačilo. Iz Rakovca pri Podmelcu. Sprcjmi, draga »üor. Straža« tudi iz naše soscske kratko poročilo: — l^iie 5. junija t. 1. nam. ie toča popol- noma vničila ves žitni pridelek, tako, da smo morali vsc žito pokositi; de- loma je takrat uničila tudi živinsko krino. Po toči so nckatcri nasaüili činkvantin, drugi pa pozneje ajdo, ki jc izborno kazala. — l)ne 23. avgusta pa je prilirumela sem od Krna straš- na nevihta s točo, ki je popolnoma uničila ves še ostali jesenski pride- lek. Kar je opoldnc šc ostalo zelcnega na njivah, jc uničila ob 3 pop., ko je ponovno prilirumela črez Banjško planoto tako, da so ostala polja po- polnoma gola. Izgledajo kakor pozno v jeseni, ko je že spravljen pridelek. Ljudi se lotcva naravnost obup. — Škodo povzročeno že po prvi toči smo takoj naznanili zadevni oblasti, in govorilo se je celo o ncki državni podpori, pa je menda ostalo Ie na pa- pirju. Kaj naj sedaj storimo? Apeli- ramo ponovno na naše gg. poslance, da bi spregovorili besedo o nezgodi nti pristojnem mestu, ter zaprošili za kakoršnokoli pomoč prizadetim. Ravno tako so baje hudo prizadeti še v mnogih drugih tukajšnjih krajih. Prizadeti. Šmartno-Kojsko. Ker smo ob priliki priobčilve vr- vega dopisa obljubili, da smo prlprav- Ijeni objaviti tudi hak nasproten glas, prinasamo, ne da bi se v stvar vme- šavali, sledeči dopis. Na članek objavljen v «Uoriski Straži« št. 63, z dne 14. S. 1924 pod naslovom »Kojsko« odgovarjamo sledeče: 1. Prenos občinske pisarne iz Kojskega v frakeijo Smart/io, je staro vprašanje. Že pred vojno je bila sestavljena komisija, katera je imela nalogo rešiti to vprašanje, ter je takorekoč že priskrbcla t)otrebni svet v Smartnem za zgradbo olxiin- skega doma, kj bi služil stalno za ob- činsko pisarno. Kakor stotisoč dru- gih, se je tudi to vprašanie vsled s\etovne vojne zavleklo, radi česar ga imamo še danes na dnevnem re- dn. 2. ülede središča občine je velika nesmiselnost od strani dopisnika, ko se opira na razne urade, ki se danes iiahajajo v občini Kojsko. Vsi tukaj- šnji stalni uradi so bili v Kojskem tudi takrat, ko je bila obeinska pisar- na v Smartnem, odnosno celo v Ko- zani in Vedrijanu. — Ne tajimo, da so se ustanovili v povojnem času v frakeiji Kojsko še drugi novi uradi kakor n. pr. Finančni tehnični urad in vspostavitveni urad (Ufficio Ri- costruzioni), koja imata pa Ie provi- I zorični značaj. — Sploh pa ni nikjer ; rečcno, da morajo biti vsi uradi v bli- ; žini občinskega urada. Ta trditev do- ; pisnikova je torej popolnoma neute- meljena. Naj gospod dopisnik ra.ie odkritosrčno prizna, da je edino Ie Šmartno sredina občine, kjer bo, gle- de oddaljenosti iistrežcno občinstvu vseh frakeij. Saj ravno to vprašanje je dalo najbolj oddaljenim frakcijain Vipolžam in Višnjeviku povod, da se hočejo odeepiti od naše občine, češ, ker je do Kojskega predaleč. 3. Ubo- gi dopisnik kako se nehote osmeši. Oospod Ivan Siiligoj iz Kojskega je na primer na nekcin volilnem shodu ored zadnjiiiii volitvami leta 1922 v Smartnem zahteval od Smarteneev pismeno izjavo, da ga bodo volili za župana. Za protiuslugo jim je sveča- no obljubil, da bo njegova prva skrb prenos občinske pisarne v Smartno. Isti gosp. Siiligoj, bivš* podžupan iz Kojskega, z vsemi obeinskimi sveto- valci iz Kojskega in ostalili frakeij, je na sestanku v šoli v Šmartnem, ki se je vršil tÜkoj do volitvah a pred volit- vami zupana, priznal potrebo. da se obeinska pisarna prenese v Šmartno ter je to potrebo potrdil s svojim Podpisoui sain in vsi ostali obč. sve- tovalci iz Kojskega in drugod. Torej ravno tisti, ki so obudili v povoini dobi vprašanje občinskega sedeža v naši občini, se danes ko se je v resnici potrdil tozadevni občinski sklep, naj- bolj protivijo. Kje je lojalnost? Kje nioštvo? No, smo pač v taki dobi da se lahko obljublja in podpisuje, a jutri protivi. Radi bi vedeli kje je zbral gospod dopisnik toliko poguma in nam očital da smo maščevalni, da ne poznamo potreb ljudstva, itd. — Qlode cest namgosp. dopisnik oči- ta, da so zanemarjene in da se ne brigamo za njih popravo. Na to je kaj lahck odgovor. Toliko gospod zu- pan, kolikor vsi ostali trezno mislcči obč. svetovalci so vse potrebno ukre- pali glede poprave vsled vojne za- nemarjenih občinskih cest. Ce pa ceste niso ravno v tistem stanju, v kakoršncm bi morale biti, ni kriv ne župan ne občinski zastop, ampak edino le pomanjkanje sredstev. Zu- panstvo je napravilo že vse i>otrebne korake za dosego vojne odskodnine v svrho ureditve občinskih poti. Pri- poročamo gosp. dopisniku, ki nam očita da zanemarjamo ubogega kme- ta ter da ne poznamo njegovih po- treb, naj bi raje goto vim gospodorn očital tisto nemarnost, ki' je povzro- cila črez L 3000 občinskih stroškov in sicer brezpotrebnih. — Upamo, da bo dovolj za danes. Ako se Vam bo zdelo premalo, gospod dopisnik, ima- mo na razpolago še dovolj gradiva. Štanjel. V nedeljo 17. p. m. je Qodbeni kro- žek iz Qorice tu vprizoril komedijo »Mali Parižan«. Kljub slabernu vre- menu je bilo precej občinstva. Zelo je nas Stanjelce razveselilo. da smo doživeli po t(jlikem času nekaj dušev- nega in moralnega razvedrila. Korne- dija »Mali Parižan« nas je res očara- la,bodisikar setiče kostumov, bodisi glede izvajanja. Komični kupletist g. F. Bratuž nam je nudil obilo srneha s svojimj šaljivimi nastopi. Zelo smo Ooričanorn hval/ežrii in jih prosirno, da bi nas posetili na Kronanco 3. oktobra igralci in Godbeni krožek. * * * üoriski »Oodbeni krožek« se za- hvaljuje štanjelskemu predsedniku društva g. lesncmu trgovcu Furlanu in ostalim gospodom za izkazane usluge ob prireditvi »Malega Pariža- na« kakor tudi lastniku grajščine za dvorano. Bukovo. Iz naše župnije pride malokrat kak dopis v naše liste, čeprav jih radi čitamo. Naj mi bo zato dovoljeno, da opišem kratko gorje in težfeve našega kineta - trpina. Za letošnje leto sta ves naš trud in znoj na polju brez uspeha. Ko smo orali in sejali, srno iipali, da homo tudi zeli. Prišlo je pa drugače. Neurje in toča sta nam uni- čila vse naše nade in nam pobrala najpotrebnejše pridelke za preživlja- nje. Ozirnino nam je vzela zirna; po- nekod smo morali njive preorati, dru- god je bil pa tako slab pridelek, da ne bo zadostoval niti ^za jesensko setev. Z velikim upanjern smo gle- dali na jesensko žctev: zlasti smo se nadejali, da bo dobro obrodila ajda, ki nam da v dobrih ietinah lep pri- delek. Zdaj pa je tudi ta naš zadnji up uničen. Toča je neusmiljeno potol- kla in oklestila ajdo in druge jesen- ske pridelke. Posebno so prizadete vasi Bukovo, Krtečne, Kojca, Sevc, Zabče in deloma Vrh. Tako uničene- ga polja kakor letos še nismo videli. Nekatere njive ne bodo obrodile niti sto zrn ajde. Treba bo tedaj še en- krat kupiti seme. Bojimo se tudi, da bo vsled deževja pričel gniti krompir, kar kažejo že vsi znaki. Ljudje obu- pavajo, ko vidijo prazne kletj in s strahom premišljujejo, kako se bodo preživili. Toda nadlog še ni konee. Z doliodninskimi davki smo grozno oblozeni, a tudi drugi davki so visoki do neznosnosti; prihajajo pa še ved- no novi. Tiste malenkostne vojne od- skodnine, ki je nekaterim nakazana, pa polž najbrže do nas ne bo mogel dopeljati, ker smo previsoko v liribih. Z eno l>esedo: od nikoder ne moremo ničesar pričakovati ko mraz in mno- go snega. - Vojaseine je zadnje case mnogo pri nas; imajo orožne vaje. Eni prihajajo, drugi odhajajo. ________(Dalje na peti strani.)______ Kar ne veš vprašaj univerzalni informacijski biro »Argus«. Knez Mihailova ulica 35, teles. 6—25 Beograd Pasaža Naučiie akademije. Priloga „GoriSke Stražettšt. 69. »GORIŠKA STRA2A« Srran 3. Gospodarslvo. Prometni davek na goved. Prcd kratkim smo v »Qor. Straži« poročali o prometnem davku na go- ved, ovce in svinje. Izšel je v »Qaz- zctta Ufficiale« dne 25. avgusta 1924 iiov. ministerski odlok od 9. avgusta 1924, ki končtio urejuje prometni da- vek na goved, svinje in ovce. Minis- terski odlok od 9. avgusta razlikuje štiri različne slučaje: 1. V občinah. ki imajo javno klav- nico, se pobira prometni davek od go- vedi, ovac in svinj istočasno s pri- stojbino za klanje in sicer od 1. julija 1924 daljc. Na boleto, ki potrjuje plačilo pristojbine se mora prilcpiti še dvojna prometna znamka. Oni, ki iz- stavlja bolete za klavniško pristojbi- no, je solidarno odgovoren tudi za plačilo prometnega davka. 2. V obeinah, ki nimajo javne klav- nice, se plačuje prometni davek isto- časno pri plačilu občinske užitnine. 3. V občinali, ki nimajo klavnice in v katerih se pobira občinska užitnina po tarifi bodisi pri prevozu živine črez užitninsko črto ali pri klanju, se plačuje državni prometni da- vek od goved, ovac in svinj isto- časno z občinsko užitnino na ta na- čin, da se prilepijo dvojne prometne znamke na boleto, s katero je izdano potrdilo, da je bila plačana občinska užitnina. Za slučaj, da se ne bi plačal prometni davek, je odgovoren tisti, ki je izstavil boleto. 4. V občinali pa, v katerih se pla- čuje občinska užitnina na podlagi do- govora, se bo placeval od 1. septem- bra 1924 dalje tudi prometni davek od govedi, svinj in ovac na podlagi posebnega dogovora med davkopla- čevalcem in registcrskim uradorn. Kaj morajo izvršiti občine? Obeine morajo do 15. septembra 1924 poslati pristojncmu registerske- mu uradu seznain vseh pogodb, ki so jili sklenile z mesarji glede občin- ske užitnine. Navesti morajo ime, pri- imek, bivalisce davkoplačevaleev; ravno tako morajo prijaviti tudi po- godbeno dobo, pogojeno svoto in šte- vilo goved, ovac in svinj, ki bi jih mogel mesar zaklati, v času, dokler traja pogodba. Dolžnost mesarjev. Mesarji, ki so že sklenili užitnins- ko pogodbo z občino, se morajo naj- bolj pozno do 15. septembra 1924 zglasiti pri pristojnem registerskem uradu, da sklenejo ž njim pogodbo za plačevanje prometnega davka od ovac, svinj in govedi. Mesarji, ki bo- do sklenili užitninske pogodbe po 1. septernbru 1924 1. morajo v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe z obüno, sklepati dogovor glccle prometncga davka pri prisn.-iem registerskem nradu. Ce bi mes.trji zamudili ta rok. do- loči registered urad uradno višino prometnega davka. Registerski urad mora prijaviti določitev davKoplače- valcu, ki lahko v roku 20 dni po pri- javi zaprosi za davčni konkordat. Če bi se davkoplačevalec ne zglasil v roku 20 dni za sklepanje kcnkor- data pri registerskem uradu, postane uradna oclmcra prometnega davka pravoniočna in neizpodbitna. Davkoplačevalec zapade tudi veliki denarni kazni, če ne sklene konkor- data za prometni davek z register- skim uradom. Kazen določuje člen 40. zakona od 30. deccmbra 1923 štev. 3273. Tajništvo Kmetsko-delavske zveze v Oorici. Beda vinogradnikov v Italiji. Posebno liuda vinska kriza vlada v Siciliji. Cene vinu stalno padajo. Sicilijanski vinogradniki zalitevajo od vlade, da jili reši pred popolnim i olomom. Njihove zahteve so sledeče: a) od- prava vinskega davka (15 lir od lil); b) odstranitev davka na zcmljiški dohodek za vinogradnike; c) pro- metni davek za vinsko trgovino naj se odpravi; č) istotako naj se od- pravi vsaj začasno občinska užitni- na; d) strogo naj se izvršuje zakon proti ponarejevanju vina; e) dovolijo naj se znatne olajšave za kuhanje žganja. To so glavne zahteve sicilijanskili vinogradnikov, ki se jim z vso opra- vičetiostjo pridružujejo tudi sloven- ski vinogradniki. Opomin vinorejceml Iz Gornje Vipavske doline nam pišejo: Pri nas se često dogaja, da imajo vinorejci pri prodaji svojega pridelka velike ncprijetnosti. Njihovo vino je v primeri z vini dolnje Vipavske tr- do in šibko, ker tržejo prezgodaj. Letos kaže, da bo tekoči mesec bolj suh in topel. Zato nujno priporočarno vinorejcem, naj s trgatvijo počakajo. Dogovore naj se občine in županstva, Italijanski listi o Dantejevem zborniku Ko je ob lanskem božiču izsel Resov zbornik o Dauteju, smo vedeli, da ni to delo le kulturno, marveč velike na- rodne važnosti za naše ljudstvo, ki ga italijanski svet kotnaj po imenu poz- na. Odmev »Danteja« v italijanski javnosti je to naše mnenje le potrdil in če je širši svet ob tern delu vsaj ne- koliko spoznal in priznal kulturno zrelost našega naroda, je to nemaj- hna zasluga te objave. 2e po preteku nekaj tednov so vsi veliki italijanski listi (poleg sloven- skih, srbo-hrvatskih, čeških in polj- skih) pričeli prinašati dolge laskave ocene. Naj omenimo le najvažnejše: »Corriere dclla Sera« (7. III. 1924); »Oiustizia« (Milan, 10. II. 1924); »11 Mondo« (Rim, 20. II. 1924); »Lavo- ro« (Oenova, 28. II. 1924); »La Na- zione delta Sera« (Firenze, 6. III. 1924); »Idea Nazionale« (Rim, 22. VII. 1924); naravnost sijajna ocena je izšla na 3 stolpih v rimskem dnev- niku ljudovcev »II Popolo« (16. II. 1924) in pa v bolonjskem »II Resto del Carlino« (23. III. 1924.) Naznanili so delo še sledeči listi: »Corriere di Venezia (16. II. 1924); »II Secolo« (Milan, 25. VI. 1924); »Bollettino bib- liografico mensile di Bottega di Po- I esia« (Milan,*rnarec, 1924) in drugi. i Od revij so o delu z neprikritim, ! često navdušenim priznanjem poro- i čale sledeče: »II Marzocco« (Firenze, 18. V. 1924); »Italia die scrive« (Rim, maj 1924); »La Nuova Rivista Storica« (Milan, junij-julij 1924); i ^Rivista d'ltalia e d'America« (Rim, maj-junij 1924); »II Bollettino dan- tesco« (Firenze, 1924, str. 383.) »L'Europa Orientale« (Rim, ma- rec 1924); »11 Concilio« Foligno, 15. marca 1924); »Critica Po- litica« (Rim, marec 1924) in »Ci- vitas« (Milan, februarja 1924). Oceno so doslcj naznanile še sledeče najvaž- nejše ital. revije: »Civiltä Cattolica« (Rim, julij 1924); »La cultura« (Rim, februarja 1924) in pa »Nuova Anto- logia« (Rim, marca 1924). Ni naša naloga, da bi tu nadrofo- neje poročali o zanimanju za sloven- sko kulturo in literaturo, ki ga je vzbudilo Resovo delo v ital. javnosti, priobčimo naj le par odstavkov član- ka, ki ga je spisal o naši knjigi Lam- berto Naldini v reviji »1 nostri qua- derni« (Lanciano, 1. V. 1924, str. 65—73). Po podrobni analizi člankov da pričnejo trgati v začetku oktobra. Ni se treba bati, da se v tern času grozdje vsuši, ker bo boljši pridelek to izgubo dvakratno povrnil. Konjereja v Jugoslaviji. Velik del jugoslovanskega izvoza tvori izvoz konj. Po zadnjih statistič- nili podatkih je znašalo število konj v Jugoslaviji leta 1919 1,008.980, mcd tern ko se je leta 1921 dvignilo na 1,034.130 komadov. Po posameznih pokrajinah raizdeljeno kažc statisti- ka te-le številke: 1921 1922 1923 Hrvatska 346.609 336.034 337.657 Vojvodina 305.401 288.709 280.220 Bosna 177.716 177.444 178.546 Srbija 68.750 77.245 75.235 Južna Srbija 70.330 77.345 79.134 Slovenija 58.438 51.753 ' 49.748 Dalmacija 12.180 23.965 23.683 Crna gora 9.966. 10.953 9.916 Po statistiki odpadejo v Jugosla- viji na 1 km2 4 konji in na 100 prebi- valcev pride 9 konj. Zanimivo je primerjanje številk. kako se je konjsko bogastvo v posa- meznih pokrajinah množilo. V tern oziru zavzema Dalmacija prvo mesto ker se je število konj naprain 1921 malone podvojilo. Na drugem mestu stoji Srbija in Južna Srbija, kjer ie število konj napram letu 1921 tudi lepo narastlo. Največje nazadovanje v tern oziru pa kaže Vojvodina, Z'1 njo pa Hrvatska in Slovenija. $irite»GoriškoŠtražou! Kaj je novega na cleželi? Miren. Dobrodelne ustanove občine Miren so se združile v skupen odbor, da prirede na dan cerkvene slavnosti na üradu (kvaternca) javno tombolo s srečolovom. Čisti dobiček je določen v dobrodelne namene. Združeni odbor vabi vsa blaga srea, da sc vdeležijo v čim večjem številu in tako pripo- morejo k uspehu prireditve, katerc sadove bodo vživali ubogi občinski starčki in revni otroci. Dan za dnc- vom sc čuje o bedi in žalostnem živ- ljenju teh ubožcev. Naloga odbora je, čim bolj ublažiti obupni položaj teh ubožcev in sirot, pomoči jim vsaj ne- koliko, da se jim olajša teža življe- nja. Delo usmiljenja in krsčanska ljubczen nam to velevata! Prosimo ! vse trgovce, obrtnike, gostilničarje, prcmožnejše družine in vse naše lju- di, da prispevajo z darili v blagu a\\ denarju, katcra bodo pobirali od hiše do hiše naši pooblaščenci. Naj jih nihče ne zavrne, temvcč vsak naj pri- speva po svoji moči. Dne 21. septem- bra vsi k tomboli! St Maver pri Gorici. Iz naše vasi se le malo kdaj kaj sliši. Tudi naša vas je vslcd vojne, slabih letin in vclikih brcinen močno prizadeta. Živimo zelo rnirno, ker smo vsi enakih misli in prepričanja. Tudi pri nas so za časa volitev nckateri neznačajneži vrgli zanjke našim do- brim kršcanskim fantom in možem. Toda zaman! Zvestoba velja. Mi smo po večini kmetje. Dovršili smo vcči- noina samo ljudsko solo, radi vojne Se te nckateri ne. Pa vsccno vcrno kakšna je naša dolžnost: da ne sine- mo zatajiti svojega naroda. zavreči svoj materni jezik, zapirati svojii^ (jtrokom sole in jih potujčiti za ved- no. (lospodom povemo. da naj naS mirne vaščanc pustijo v miru. Mi ne krenemo za nobeno ceno z naše pra- ve, podedovane poti. Onim gospodom povemo, naj nas nikoli vcč ne sku- šajo v našern prepričanju. Prej k° homo zatajili sami sebe in svoj rod' se mora Soča obrniti proti Triglavu- Avče. Pogrcb žrtvc strašnega dogodka v Avčah ge. Oabrijele Oorjiip se je vrsü v pondeljek ob 10 zjutraj. Nabralo se jc ogromno ljudi, domačih in iz so- sednjih vasi, ter iz Oorice, da spre* mijo pokojnico na zadnji poti. V slovo sta ji zapcla pevska zbora »Izbr. dru- štva« iz Avč in »Narodne čitalni^e* v Kanalu več žalostink. Ob odprte111 grobti je imel nagovor g. K. Zega- Prcostalim izrekamo ob bridki, nena- domestljivi izgubi naše najiskrciicjsc sožaljc. Naj jih tolaži v teh težki^1 urah dobrotljivo ncbo in pa zavest. da sočustvuje cela Soška dolina r/i njimi. Blagi pokojnici večni mir in pokoj! slov. pisateljev se pisec bavi s poli- tično važnostjo prijateljskega zbli- žanja z Jugoslavijo in pravi: »Diplo- matični sporazum med vladami bi bil majhnem poinena, če bi sc narodi ne naučili spoznavati sc rned scboj; pogodbc in pravne konvencijc bi ma- lo zaleglo, če se dva naroda nc zdru- žita potom iskrcrwga prijaleljstva; napačen bi bil dobrobit, če bi stre- meli lc po dobičku in gmotnem intc- resu, zaneniarjajoc ali, kar ie se slab- še, zasineliujoč moralno plemenitost Uleje. Prcveč je že zgledov. ki bi nas morali prepričati, da je najvarnejša, najsrečnejša »Real - Politik« politika čustva in ideala«. In sc dalje: »Naro- dom, ki bolje pozna.io tujce, ne da bi se umikali z zaničevanjem in ljubo- sumnostjo v gosto mrežo divjih so- vraštev, je določena boliša bodoč- nost: poznati svet je najboljše vzgoj- no sredstvo tudi za narod in v skupni vzgoji, ki poraja plcmcnito samoza- vest, je prava skrivnost veličine ka- kega naroda. Za nas Italijane jc ne- obliodno potrebno, da spoznaino na- rod, katerega del sc nahaja v mejah našc državc, ki ga vladajo naši za- koni in ki mora najti bratsko gosto- Ijubjc v naši hiši, ako nočemo zatajiti našega narodne ga početka, naše naj- čistejše tradicije Preporoda, gluM1 tctnelj nasega obstoja in naše neod' visnosti. 2e smo na dobri poti: Jugy* slovana, ki ga jc Italija poznala d° včcraj le po vclikih zobčh in lačin]1 us till iz risb huinorističnih listov, Prl' čcnjamo danes smatrati za prijatclja< za enakega, čutimo v njem tovarisa starih rcvolucijonarnih bojcv in nov»1 upoy pravice in miru; vztrajajmo ne' omajno, s plcmenitostjo namenov, l vcro: živeli homo v duhu oneža (Mazzinija), ki nam je dal dorn0' vino.« Mi sc sicer ne strinjamo z vsen1» kar pise italijanski kritik, mi mislin10' da jc prijatcljstvo mcd nami in l|a* lijyni ncmogočc toliko časa, -doklC' nam nc dajo vseh jczikovnih in kuj" turnih praivic, ki pritičcjo omikaiie' tnu slovenskemu narodu ix> naravni'1 in božjih zükonih, tudi ne bomo nifc' dar priznali, da smo gostjc v ^UJ hiši, zakaj mi smo gospodarji n^ lastni zemlji; toda kljub vsemu tcinu smatramo za zelo koristno, da se J italijanska javnost pričela z na^1 baviti in za nas zanimati. To je dobe pričctek. Šele tedaj ko bodo Italijani J1^ poznali, bodo sposobni nas vladati in bodo z nami morda pravični. »GORIŠKA STOA2A« Stran 5. Worte med vožnjo ni bilo nobene. Nuvdušenje med romurji vcliko. Ro- Warjev iz drugiJi krajcv je tc dni tu totovo 30.000, mcd njimi mnogo ško- '°v in drugih dostojanstvenikov. Po- zdrav goriškim rojakom! Napovedane duhovne vaje ?a dijakc sc vsled nenadnih zaprek ctos ne bodo mogle vrsiti. — Odbor Smrtna kosa. ,, ^retckli pondeljek je umrl v Ljub- Jani g. Jakob Dimnik,-vpokojcni rav- J^telj mcstiic deškc šole na Lcdini. >°icn je bil 1. 1856. Ueitcljcval jc ce- 111 45 let po raznili šolah v Sloveni.ii, ^cd drugim tu(li v Postojni. Bil je r^ro zmm v iičituljskih kroRili. Spi- r\,ie več vzgojnih in mladinskih JJÄ ter je urejeval stanovska gla- ."'i- Za svoje delovanje je bil imcno- v'111 clariom domačih in inozemskih °lskih dništcv. Naj v niiru počiva! Delnice Ljubljanske kreditne banke. Ker se je zvišala nominalna vred- 1Ost delnic št. 1 — 250.000 od K 400 la 150 |)in., vabi Ljubljanska kredit- la bmika posestnikc cfcktivnilf del- pi da prcdložijo do 20. septcmbra t. ¦ I»aščc, ki se nanašajo na delnice Jornji)i štcvilk, v kolekovanjc. Po- jIl'žnica v Oorici prcvzcma dclnice 1 daje tudi vse potrebne infonnacjic. Podporno društvo „Dijaška Matica" ?lz»anja, da sc bo vršil II. redni nistvcni ofcčni zbor dnc 14. scptem- Jru t. 1. ob 10 uri v Trstu s sledečim n".evnim rcdom: 1. Nagovor prcdsed- J^a- 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo ^ajnika. 4. Obračun. 5. Proračun. " ' °i*očik> nadzorništva. 7. Samo- ,, ^ii predlogi. 8. Volitvc. 9. Slučaj- ^sti. _ Predsednik. ako prides po ceni do denarja, oziroma do posojila? * ,°jüi k posredovalcu ter mu poto- p' .^ko ti grc trdo pri tvojeni gos- s, U;irstvu in ga prosi, če ti more po- tar- * l0 velikem trudii dosegel pri ne- Ve|n ^avodu, da ti dajo posojilo. Vcs xt(i Sc koj drugi dan odpraviš s so- j, U()nia k njemu ter nato k dcnarne- u ' zavodii, kjer dobiš po podpisu ok:"1 Cc "bljnbljcni znesck po odbitku J^jnih obresti za pol leta. Nato se porokoma zabvališ, tvoj dobri »pri- jatelj« te pa peljc v znano gostilno, da se malo okrepčata po trudapol-. neni delu. Zdaj se mil šcle razveže jezik ter ti začne praviti, koliko poti je moral za te napraviti, kakšne sit- nosti jc imcl tu, kakžne tam itd. itd. tako da mu skoro ne moreš verjeti, da je tako ncsebično skrbel za tc. Fri odhüdu se ti pa odpro oei. ko zab- teva od tebe nič manj in nič več kot 5Vü% Celera zneska, ki si ga dobil na posodo; recimo da. si dobil posojila L. 5000.— mu odštcješ celili L. 275.- Obotavljaš se nekoliko, ker se ti zdi zahtevani znesek previsok in neopra- vičen, a koncčno mu s trcsočo roko vendarle plačaš. Marsikomu se bo ikisc poročilo zdelo čudno, a-je resnično; enaki slu- ča.ii se dogajajo dnevno. To pa radi tc^a, ker mnogi še seda.i ne vedo, da so domače posojilniee, bodisi pode- želske ali v ineslu ustanovljeiie zato, da našemu ljudstvu pomagajo. Pri njih dobi vsakdo tudi brezplačno po- jasnilo in mu ni trcba posluževati se druyib posrqdovalcev. Zato zopct cn- krat vprasamo: Ljudje, kdaj se boste otresli pijavk, kdaj se boste spamc- tovali? Ljudski pregovor. Naše Ijudstvo se drži zdravega pregovora. »Najprej premisli, po- tem stori!«. Nasa vlada sc pa oči- vidno drži nasprotncKa načela: »Naj- prej stori in potcm prcmisljuj, če si storil prav!« To se posebno jasno ka- že pri odlokn gledc omcjitvc lastnin- skih pravic. Ne da bi kaj pomislila na poslcdicc, ga je vlada izdala, scdaj pa mora nnidio tuhtati, kako bi brcz- glavi korak popravila. Priporoča- nio vladi, naj v bodoče bolj vpošteva naše dobre pregovore! Listnica Kmetske - delavske zveze v Go'ric!. /. /. Idrija 294: Vi stc zaprosili za pudcli- tcv itnlijanskcjja državljanstva v smislu vlc- j na 8. kr. otlloka od 30. dec. 1920 St. 1890, ki določa da imajo pravico zaprositi za po- delitcv italijanskcKa dr/.avljanstva oscbc, ki »so rojene v novili pokrajinali ali pa če posednjejo najmanj skozi 10 let nepmnič- nino, ki je vknji/cna v zcmljiški knjiKi ozi- roma čc izvršujejo za isto dobo v novih po- krajinali kakšcn poklic. trRovino, obrt. Zato odgovarja popolnoma prcdpisom, če stc pla- čali 360 lir za državljansko takso. 2. /. K. Log 7: Tajnistvo jo prijavilo Va.šo tcrjatev pri try.aSki prefekturi Mestne novice. Radi praznika prihodnji pondcljck, 8. t. m., »Goriška Straža« tic izidc. * Dr. Franc Jakončič se je mudil več časa na rimski kliniki in se je te dni vrnil v üorico. Sprejema stranke spet v ulici Carducei si. 6 od 9—11 in od 3—4. lire. * Umrl jc v Ljubljani nagle smrti tamkajšnji zastopnik italijanske vla- de g. De Cornell], rodom Goričan. R. i. p. * Goriški poslancc Marani je ime- novan s kr. odlokom za člana itali- jansko-jugoslovanske komisije, ki naj uredi premoženjske razmere bivše goriške in kranjske dežele. PrazniČni dan v vipavskem Logu. Sc jc gjoboka vera v nascm rodu. Tth'ioglavi so poizkusi svobodomiscl- stva in framasonstva, ki se vzajcmno trudita, da bi to vero omajala in jo usužnUa. Pride jo trenutki, ko Ijudstvo J cut/ potrebo, da svojo vero javno po- I kažc. Pri teh vcrskih manifestacijah \ ne igrajo glavnc vlogc zunanjosti, da- si zahteva človeška narava ob po- ! dobnih slovesnostih tudi zimanjega sijaja. Oba momenta: notrc.njc versko do- živeijc in primer na zunanja proshiva, sta se zlila v svecano proslavo ob pri- ! Hid romanja Marijinih družb due 2. /// 3. sept, v prostorno svetišče pod Nanosom. Na prcdvečer romanja so zagrnili Nanos in Čavcn temni oblaki. Nasta- la je silna nevihta, ki je grozila zacet- nim slovcsnosiim in odvrnila brez- dvoma neštcto romaric od namerava- nc bozje poti. Vendar sc je zbralo okrog SOU romaric ze ta vecer pri Ma- ieri Božji v Logu. Vclica ;tna ccrkev je bila prckrasno ozfrfjšona z vend. Pred svetiseem in mcžnarijo so bili postavljeni lični sla- voloki, z visokega stolpa sta visela dva rfolga venca, ki ju je pa vihar prctrgal. Tezko si jc misUti, koliko truda so uporabilu vrla budanjska, vrhpoljska in vipavska dekleta in fan- I tie, da so tako licno okrasiii veličasi- i no cerkev. |. Čcz not se je nevihta polegla in iz- j nad Javomika je posvetilo v ranem | iniru svctlo solnce, tcr obsevalo vesele ohraze romaric, ki so dohaiale tru- ! mama pes, na okrašenih vozeh, v av- ; lomobilih itd od vseh strani. ! Mcd udclczcnkami so bile casino ' zasiopanc Marijinc druzbe iz Trsta, l^trc, Pivkc, cclc Vipavskc, iz Gorice Idrijc, Jird, da cclo iz Koroske in bc- ncske Sloyenije. Prišlo je v Log okrog : 1000 clanic Marijinih družb z 50 du- l hovnimi voditclji. Pri skupnem sv. obhajilu ie bilo ob- hajanli nad 5000 romaric. Iz Gorice jc dospel prevzviseni knezonadskof dr. Sedcj y sprcmstvu monsgr. Va- icntintiia in Herlota. Prostorna cer- kev jc bila natlačeno polna. Ob 10 se je začela pontifikalna mesa ob številni azistenci. Med maso jc lepo prepeval vipavski cerkveni zbor pod vodtdvom g. organista Schweitzerjevo mašo: de Aniidis. Ob najlepšem vrcmenu sc ie popol- dne razvila po prost or nein travniku procesija s kipom Hrczmadežne. Soho so nosila beloobletena vipavska de- kleta ob strani pa so je 'i'tle {•Janice Marijjnc druzbe iz in Budanj s prižganimi sveiami. V spre- vodu smo naštcli 52 znstav in nad 3000 romaric. Na travniku sta bila postavljena dva licno (.? > odra, s Jiatcrih so nude dekJic> cvetke na procesijo. Proti jusnernu poletnemu nebu se ie dvigala prisrena pesetn in gorka moJitev. Sprevod se je koncal v ccrkvi, kjcr so tisoii, }o vzpodhud- nem nagovoru in litanijuh, peli y.loves- ni Te Deum. Mirno luhko trditno, da se je roma- nie vkljub delavniJiu in nestetim ovi- ram sijojno posrecilo. Vera v nasih dekJetih sc je 'poziv'da in utrdila. Naša žeJja je, naj bi blagoslov, ki so ga nesle s scboj romance, nwrsit tnrfi nase dm zinc in naš narod! Cene na gorišk« ;i. a^u dne 4. septernbra 1924. Fige 40 do 80 vin. kg; breskve 1.10 do 1.60 L kg; grozdje 1 do 1.60 L kg; hruške 80 vin. do 1.30 L kg; fižol v stročju 60 do 80 vin. kg; kro.m- pir 30 do 40 vin. kg; paradižniki 20 do 30 vin. kg;jabolka 50 do 90 vin. kg; češplje 1.60 do 1.90 L kg; gobe 3 do 4.50 L kg. Zadnje vesti Iz dežele. Idrija. Iz Idrije se nam poroča, da je v tor-ek grozna toča napravila precej straba in škode. Okoli 4. ure se je tako stemnilo, da nisi mogel ne brati ne pisati. Po vseb pisarnah so inorali prižgati luči. Tedaj je pa začelo rož- Ijati nad nami in deset minut se je vsula nad nas gosta in dcbela foča z viliarjcin. üklestüa je sadje, na vrto- vih in njivali pobila vse in nad okna se je spravila. Na rudniški ljudski soli Ie pobila 75 šip, še več v gradu. Na privatnih hišab je celo zdrobila debde steklenc plošče na strehali. Stun" Ijndje kaj takega ne pornnijo. , Cerovščkov gospod lvlJenje Valentina Staniča (Spisal : joža JLovrenčič) (Hal.ie.) Co U(Ji Andrejčkov oče jima je krivi- ee'.Ostl'diiost in gresnost taciga mu- Ji? ."Jstro .pred oči postavil. vicik ^ "cki« — jc rekel eden teb di- vij, °v — »nore kvantc! Saj je Ie ži- silj v1)0 nar()^ji jc javalne bomo no- «.^a nicsnico je še dobra zadosti!« Vo? u, tern pogovorom se je drugi teu"1'1110 Pcljal na ßaterem so bila vGs ? Ie ralilo privezana, čvrsta in V(w . videti. (jlavice jim niso čez LVsele- i\^} hi ne mogli tudi vi tako stori- derriJc r^kel Andrejček štorastim Iju- bii^V bi taki bebci bili kakor ti!« je L°%>vor. ^ik(CZ,^Ve 'ct' Jc v^c' Andrejčck, killa{ s^a onadva človeka, katcra jc ano, ,u zopct spoznal, z na lirbtu ter- biia ^Cz'inimi rokami v ječo pcljana n^ jn Ila sta bila namreč, neiisiiiilje- ^rozovitosti vajena, nckega člo- ! veka liudo ranila in sta bila zavoljo ! tcga oblasti izdana.« ! »He, gospod, dobrt^stc nas priieli,« . se je oglasil eden izmed voznikov. ! »Bi že, bi že,« je menil drugi, »pa i kaksen voz naj bi napravili?« »Kar pri našcm gospodu ga naro- čite.« sc je vmešaJ Martin. »On zna vse: kovač je in kolan. Sebi je napra- i vil sam dva voza, enega na dveh, 1 cnega na^stirili kolesib in vse jc sam okoval! Še konje nam kuje, ko ni- mamo drugega kovača v vasi.« »Ce je tako, pa nam nareditc, go- spod, za poskušnjo enega, da ne po- rcčcte, da smo tako neusniilieni in nedovzetni za vse dobro. Če sc obne- se, boste še služili!« »Naj 1c služijo tlrugi,« jc rekel go- spod, »napravim va.m ga pa Ie. Ko ga bodo vidcli kolarji, bodo že znali po- tcm tudi take ove vozove delati!« In gospod jc držal besedo; izkon- struiral jc svoj voz, nekak parizar, sanio bolj lalick je bil, prostoren pa tako, da so Tolminci pozncie res vo- zili labko teleta, ne da bi kaj trpela. »Viditc, ali ne pojdctako lepše?« je zadovoljcn izpraševal voznike. »Vi gospod pa res vse znate! V vsaki vasi bi morali takega imeti, ali v;,aj po par let bi moral vi v vsako v::si« Tako so vozniki livalili ročinjskega gospoda, ki so ga tudi sicer poznali. j Ob vs:'kotedenski vožnji so izvcdeli ; ali vidcli kaj novega. v Ročinju. Več- i krat so nitlctcli na gospoda samega. kako je nesel iz gmajne izkopane di- ! vjake - lesnike in drobnice, vcasili so ! mu tudi otroci pomagali, drugič so ga videli ob Tcstenovem scniku, kjer je v svoji drcvesnici gojil plemenito sa- dje, podučeval odrasle in mladino v cepljcnju, prcsajanju, obrezovanju. Da, ko so se pod večer vračali iz Go- rice in so krmili in počivali v Roči- nju, so videli celo gospoda v krogu fpntov, kako je ž njimi prepeval na- rodne pesmi. In cc se je pripetilo, da je kdo privozil na ročinjski scmenj o svetem Andreju skozi vas, je videl spet gospoda med fanti, ki so peli njegovo pescm .luliejsa, gor, fanti, Dekleta na plas! 2e slišijo se škanti, 2c godrnja bas. Dan semnja se )<¦ '¦ Nas vsili sknp k! . Vsaktermu naj zvaže En pusele dekle! Da, celo sam se je dv;- a I/ trikrat po plesišču zasukal... In glas o roanjskeni ;ierg. Neka družina sprcjme na lirano in stanovanje D1JAKE. Na razpolago lcp vrt. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. NA PRODAJ so mladi prešički : fi—7 tednov stari, nernške p;.isrne, ! jako lepi, po zmcnii ccni. Kie. dovp. ! uprava. STROJNO ključavničarstvo zelo dobro vpeljano se po ceni proda v | vcčjem mestu v Jugoslaviji. Naslov pri upravi »G. Str.«. Naš zobozdravnik doktor Lojz Kpaigher specialist za bolezni u uctiii in na zobe!i. sppejema za use zobozdravniška in zobo- tehnišha opravila v GORICI - na Travniku 20. Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ 3 DOBRO IZURJENE POMOCNI- KE: melianika,.mizarja in kovača sprejmem takoj v službo. Franc Obid, mehanik, Cerkno. NA PRODAJ je dvonadstropna hi- I ša z dveiTia terasama z več posamez- ' nirni sobami in obširnim vrtom blizu j reke Vipave v Biljah. Cena jako : ugodna radi selitve. Pojasnila daje : Andrej Frančeškin, Bilje 213. | ------------------------:-----------------------------------------------------.-----------------------------------------------------------------------j Fotograf Anton Jerkič po?e! CORSU VERDI 36 (prcj Via Giardino). — | V kinu Edison bodo od prihodnega petka do torka t. je od 5. do 9. septembra 1924. dnevno izredne predstave svete dranie Kristus Oberammergavski, veličastne zgodovinske drame v 6 dejanjih iz 1. 1836. Prirovedkao svetem prikazanju JezusaKristusa vOberammerga11* Ta predstava se ne sme zamenjati z drugimi predstavami> ^1 so bile že podane. Začetek predstave od 5. do 6.30 - 8. do 9.15 v nedeljah od 3. ure naprej« se je preselil na Travnik št. 5, I. (nasproti lekarne). E RN ozdravljena "W® z najnovejšim pasom BROOCK Mirodilnica in dišavnica DD E.Grapulin-Qorica DDDD naspr ijudskemu vrtu, Corso Verdi % I* f^^ Prva slovenska tvrdka ~ JOSIP KERŠEVANI ' ^ I Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstncjših šivalnih strojev iz svetovno znane nemžke tovarne ,MUNDLOS', dvokoles znamke orig. „KOLUMB1A". beigijskih pušk ter vse k temu spadajofe predmete. Brezplačcn poduk v umetnem vezenju, šivsnju in krpanjü. Lastn;i m e h a n i č n a delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). PODRU>NICA Okrajna posojilnica v Kanalu naznanja zalostno vest, da je 9. Franc illacj-a, njen dolgoletni clan in odbornik, dne 1. sept, zvečer ob 8. uri, previden s sv. zakramenti preminul. Pogreb rajnega se je vršil v sredo ob 10. uri v Kanalu. Načelstvo in nadzorstvo. LjubljanskB hreditne hnnhB i1 Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Kczcrva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje